Pofitnlua plačana v gotovini
K VO»UIUU	T	(UIUIIUI
Keman
iLustRovAn 5r u Ži IT.SK1 tebniK 'i/hAjA. v če tu. te k
III. leto
Najlepša med „ženami“
Ne vem. čili je do pike vse res, kar vam zdajle povem; bral sem v pariških listih, in Parižani so duhoviti dovolj in poredni, du se nad drugimi škodoželjno znesejo za smolo* ki se jim je ondun primerila pri izberi krasotic. Mol-du je samo os veta za tisto nedolžno blamažico — ali pa bo vendarle nekaj na stvari: vsekako je, če že ne resnično, vsaj mično.
Tisto o pariški lepotni kraljici poznate, ka j ne? Da so jo izvolili za kraljico Pariza, potem pa hoteli preklicati, ko so zvedeli, da ima polletnega nezakonskega otroka. Zakaj in čemu, ne veni; ali je bila zaradi tistega črvička morda nevredna te odlike? Najbrž imajo taka pravila, kaj vem; pa pustimo to. Glavno je, da je ostalo pri prvotnem sklepu in dn je mesto Pariz posinovilo nedolž-negu otroka: stvar j«' bila rešena na \ se strani prav.
Ona druga istorijca. ki sem jo prav za prav hotel povedati, je pa takale.
Budimpešta ni hotela ostati za drugimi velemesti in si je tudi sklenila izbrati kraljico. Ker pa so imeli v pariški volitvi svarilen zgled, so za blagor domovine iu morale državljanov vneti sodniki strogo določili. da med tekmovalkami ne sme biti nobene matere,- nezakonske pa sploh ne.
Prišel. j<e dan volitev.
Toda sodnikom to pot izboru ni bila težka. Kar koj je predsedniku obviseli) oko na enem izmed zbranih deklet.
„Ta čista lepota!“
In sodniki za njim:
..Ti krasni lasje!"
..Ta marmorna polt!"
..Ta božanski stas!"
Predsednik je bil od navdušenja kar lesen. A vkljub navdušenju, vkljub lesenosti mu je bilo nečesa !<■ premalo.
..Gospodična... če dovolite... tudi meča... ne zamerite... tudi meča bi radi malo videli... Saj veste, dolgo krilo... Ah! Prekrasno! čudovito!"
Vedeti morate, da so na Madžarskem z zakonom predpisana dolga krila in bog ne daj. da bi se katera ženska zoper to pregrešila!
Predsednik se je obrnil k članom razsodišča:
„Ta bo miss Budimpešta in nobena druga!“
Toda ko so proglasili rezultat, joj. groze: miss Budimpešta si je snela lasuljo, in pokazalo se je. da
V	Ljubljani, 5. marca 1931
Ste v. lO
je dekle /. marmorno poltjo in božanskim stasom — moški! Kraljica lepote je bila mož!
Seveda so volitve razveljavili, kakopak: to vendar ne gre, da bo kraljica v hlačah! Sodniki so po-
žrli blamažo in so kur na licu mesta hoteli napraviti nove volitve. Toda ogorčene Madžarke so jim pokazale figo in šle.
Jako Budimpešta menda še danes nima svoje kraljice. a. r.
■larnilla Novolna in Hans Heinz Bolliuaun v filmu .Dijak progjak", ki sja bodo le dni ierali v Elitnem kinu Matici (Foto Atlantis -film
Sovražnik žensk
Napisala W. Baltinester
TE DMA
Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o obveznem zavarovanju proti toči. Zavarovalnino predpiše po predlogu banov kmetijski minister za vsako banovino posebej.
Nj. Vel. kraljica Marija je ozdravela in se je odpeljala iz Bukarešte v Split, kjer se udeleži krstne proslave novega parnika ..Kraljica Ma-rija“.
Beograd je prošli teden slavnostno sprejel francoskega admirala Guepratta, ki je leta 1915 sprejel srbske čete, ko so se morale umakniti čez Albanijo, v Bizerti v Severni Afriki. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval z redom Jugoslovanske krone I. stopnje.
Bivši ministrski predsednik in bivši minister za gozdove in rudnike dr. Anton Korošec je s kraljevim ukazom imenovan zn honorarnega profesorja za zadružništvo na beograjski kmetijski fakulteti.
V	Jugoslaviji je po približni ocenitvi okoli 100.000 brezposelnih.
15. junija t. I. se otvori redni zračni promet med Beogradom in Splitom čez Sarajevo.
Najstarejša Slovenka je Jera Jelenova v Slovenski Bistrici: prošli mesec je obhajala svoj 102. rojstni dan. ženica je za svoja leta še dobro pri moči.
Tramvaj iz Ljubljane v št. Vid bo stekel najbrž že letos. Na že zgrajeni progi do Zgornje šiške se »roinet otvori maja. novo progo od Zgornje šiške pa začno graditi, če pojde vse po sreči, še ta mesec. Vsi troski zanjo in za novo rernizo so proračunani na deset milijonov dinarjev.
Jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Kramer je prošli teden povabil praške novinarje na čaj. V svojem nagovoru je poslanik povdarjal prijateljske zveze, ki družijo Jugoslavijo in češkoslovaško.
Po najnovejšem izkazu je v Nemčiji 5 milijonov brezposelnih delavcev.
Neka holandska filmska družba namerava skupno s Čehi prirediti zn zvočni film Smetanovo opero „Pro-dana nevesta".
Jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. Andjelinovic je albanskemu kralju Zogu I. čestital v imenu jugoslovanske vlade za srečno rešitev o priliki atentata, ki sta ga prošli teden napravila nanj dva albanska emigranta.
Največji kino na svetu dobi Pariz, kjer pravkar predelavajo in po-večavajo sedanji kino Gaumont. Novi kino bo imel v treh nadstropjih prostora za 6000 ljudi, platno pa bo 14 metrov široko in 6 metrov visoko.
..Lepo te prosim, Erik: samo o ljubezni mi ne govori! Saj je kakor l>i se bili vsi zakleli zoper mene! Najprej ti, potem ta bedasto dehteči vrt in lii omledni cvetlični pult in ta mlačni zrak, ki se v njem človeku še misliti ne da! Najstrašnejši mesec, ta maj! Praviš. da me ima l lela rada; lepo. Samo da jaz za ljubezen nimam zmisla. Ljubezen je siimo potrata časa! Če torej nočeš, da se ti za gostoljubnost lepo zahvalim, mi ne govori več o njej!”
Domačin Erik Laner, ki je sedel s prijateljem na vrtni terasi, se je nasmehnil.
„ln vendar ji ne uideš! Neodvrnljiva kakor pomlad v zaporedju letnih časov je ljubezen v človeškem življenju. S hladnim modrovanjem tega nikdar ne obrneš, dragi Albin !“
..Delo je glavno!" je vneto vzkliknil mladi mož.
..V srečni l jubezni laže delaš!" je rekel domačin.
..Ženske so samo za to, da človeku glavo mešajo; same želje so jih in obzirnost zahtevajo!" je čedalje srditeje ugovarjal Albin.
V okolici Liegea v Belgiji se je spet pojavila strupena megla, katere izvora še niso dognali. Do zdaj so prepeljali v bolnice okoli trideset oseb. nekateri se bore s smrtjo.
V Rimu so v nedeljo 1. marca podpisali angleški, francoski in italijanski zunanji in mornariški ministri dogovor o omejitvi oboroževanja na morju. Največ zaslug, da je prišlo do tega dogovora, ki je velikanskega pomena zn utrditev svetovnega miru, gre Angliji, ki je dala pobudo za ta sestanek in pregovorila Francijo in Italijo k popuščali i u -
Tudi v Franciii se brezposelnost širi. Po izjavi delovnega ministra ie število brezposelnih doseglo 'HO tisoč, I milijon delavcev pa dela samo nekaj ur na dan ali par dni v tednu.
Staljin je izključil iz komunistične stranke Davida Rjazanova, enega najstarejših članov boljševiške stranke in Ljeninovega sodelavca.
..Mi pa ne?“ ga je podražil pri j atelj.
Takrat je stopila na teraso domačica in z njo gost: Hela.
..Dogovorjeno, seveda!" je zasikal Albin. Erik pa je samo malomarno skomignil z rameni in stopil z razprostrtimi rokami I Leli naproti.
„Kako lepo, da ste prišli! Kavno se z Albinom pričkava
o	mesecu maju. On bi ga najrajši črtal iz koledarja! Morda bi ga vi izpreobrnili?"
Gospa Laner jeva se je Albinu pomenljivo nasmehnila.
V	njenih umnih očeh je bral posmehljivo vprašanje: „Strah pred zakonom?"
Njegov priklon lleli je bil kratek in mrzel.
„Cenjeni dami in prijatelj: blagovolite me oprostiti — de-
lo	me čaka."
Hela je mirno prikimala, (ako mirno, da se je začudil. Domačica je nabrala obrvi, prijatelj pa gfi je obletel z očitajočim pogledom. Albin se je trdo priklonil in šel.
Hela je bila vajena pogledati vsaki stvari odkrito v lice. Ko so Albinovi koraki za-
Kralj čikaškega podzemlja Al Capone se je v četrtek 26. februarja ..blagovolil* potruditi na sodišče. kjer se je dal zaslišati. Obsodili so ga zaradi ..zasmehovanja oblasti" na šest mesecev zapora. Po končani razpravi je položil kavcijo 80.000 dolarjev (4 in pol milijona dinarjev) da so ga spet izpustili na prosto. Sodnik, ki ga je obsodil, je potem neznano kam izginil, ker se je očividno bal osvete Caponovili pajdašev...
V	Rockviewu v državi Pensilvaniji v ameriških Združenih državah so te dni na električnem stolu usmrtili prvo žensko v zgodovini te države: Ireno Schroederjevo skupno z njenim prijateljem učiteljem Glennom Da go m, s katerim je umorila nekega stražnika. Sehroeder-jeva je poslednje ure pred smrtjo prebila s čitnnjcm humorističnih prilog nedeljskih listov, Dague pa je pisal svoje spomme.
mrli, se je zasmejala: ,,Pogoreli !“ Lanerjeva sta se skušala opravičiti.
..Nikarita no, otroka!’ se je zasmejala I lela. .,Saj se ne bojim, da bi ga izgubila! Saj ne beži pred menoj, pred samim seboj beži, pred svojim lastnim majem — in to ni še nikomur uspelo!”
Albin je bežal po eesti. In nikakor ni mogel naprej. Od kod so se neki vzeli vsi ii 1 ju-bavni parčki? Neprestano se je zaletaval v tesno sklenjene roke. In te cvetlice, povsod same cvetlice! Nič drugega kakor dobro premišljena ženska zvitost: samo zato se obda s cvetlicami, da je lepša videti. Kako prekleto mirno je stala deklica, ko se je tako neotesano poslovil. „Nemara se je potuhnila? Ali pa ji morda — res ni nič do njega? Prav za prav bi bilo zanimivo to dognati.” Ko se je zalotil pri tej misli, je skoraj na glas zavpil na samega sebe.
„1 seveda! Smo že tam — sredi sladkih vod zaljubljenosti!” Skušal si je misli na Helo izbiti iz glave.
Zmračilo se je. Na zemljo je legel temnosinji. mehki, svetli majski večer. Še bolj kakor podnevi je silil dehteči dih iz pomlajene zemlje.
Albin je sedel v svojem laboratoriju. Delo mu je bilo edino veselje. Tako so minevale ure. Zdajci pa mu je ugasnila žarnica. Albin se je razsrdil. Joda bilo je že pre-kasno, da bi poslal po novo. Zaklenil je in se razdražen odpravil proti domu. Pred hiš ni mi vrati pa se je spomnil današnjega dopoldne. Za spanje je res še prerano. Morda Lanerjeva s svojim gostom še zmerom sede na terasi in sanjarijo o maju...
Ob rnil se je in počasi zavil v vilski okraj, kjer je stanoval prijatelj. Skozi grmovje na vrtu se je svetlikala luč. l ak še'zmerom sede tam! Albin je jel hoditi gor in dol. Kakšne cvetlice zasajata Lanerjeva! Tako vsiljiv vonj!
Najboljša nalivna peresa
LJUBLJANA, MARIJIN TRG
Kako staroverski okus imajo nekateri ljudje!
Zdajci so se glasovi približali. Ilelin mirni, temni glas in visoki pojoči glas gospe Lanerjeve, vmes pa prijateljev topli bariton. Poslavljali •so se.
Vrata v ograji so se odprla: llela je stopila na cesto. Albin je počakal v senci, dokler se nista Lanerjeva vrnila v hišo. potlej pa je stopil za Helo. Prav nič se ni začudila, ko jo je nagovoril. Ko bi se vsaj užaljeno napravila! Ta njena večna prijaznost ga je razsrdila. Trmasto in redkobesedno je stopal zraven nje.
„Zdaj pa lahko noč!” je rekla llela na prvem ovinku. ..V onile hiši stanujem!”
Moral bi se bil posloviti. Leseno je stal pred njo.
..Lahko noč!" je rekla še enkrat in mu dala roko. Kratko jo je stisnil in obstal, llela je stopila v temo in nato v razsvetljeno hladno vežo.
Sam ni vedel, kako je spet stal pred njo.
..Gospodična Hela!”
Da teh žensk nič ne spravi iz ravnotežja! Že spet se je srdil.
..Zakaj ste tako mirno sprejeli mojo popoldansko neotesanost?” je zadirčno vprašal.
„Ker se mi smešno zdi, če hoče kdo pobegniti pred pomladjo."
..Tako — smešen se vam zdim?”
..Da, časih. In najsmešnejši tedaj, kadar se takole oborožite s to žgočo zadirč-nost jo.”
..Gospodična...”
Vsa narejena mrkost je mahoma padla z njega.
..Ali me ne bi mogli malo radi imeti, kakršen že sem — navzlic tej moji .smešnosti’ in .zadirčnosti' in vsem mojim muham? Glejte, tako majhen sem zda j pred vami...”
„C). saj vas... že dolgo imam... malo rada...” se je zasmejala. ..Vkljub vaši .smešnosti' in ,zadirčnosti*...”
ivirj ////ir.
*
Drugi OČETOV
'I n i-oiiian je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika ,,Romana". Današnje nadaljevanje je tri in dvajseto. Novi naročniki naj zahtevaj«) še prejšnja.
./['udi ne, če... če se jaz... za zmerom umaknem?" je počasi rekel senator in pogledal pohabljencu v oči.
Gobrianda je izpreletelo. Bilo mu je. kakor l)i bil tisti trenutek začutil zraven sebe
—	Smrt.
..Potem ni več ovire za to poroko."
Forges je prijel svojega sovražnika za roko in mu jo vročično stisnil.
..Ali mi res obljubile? Prisežete ?“
Pohabljencu je bilo že žal za njegove besede. Ali si For-ges hoče vzeti življenje?
..Kaj nameravate storiti ?“ ,,Takoj vam -povem. Ali mi obljubite, <la vsaj mojega sina ne boste sovražili, če že meni ne morete odpustili? Gaston me je do danes spoštoval in želel bi. da 11111 poveste, da sva se naposled vendarle pobotala. Ne. bi maral iti s sveta z mislijo, da ste sov raštvo in prezir do mene presadili tudi na mojega sina. — Pošten človek ste. zato mi le prošnje ne boste odrekli
Gobrianda so le besede ganile do solz.
Ali je res. ali je mogočo." je zajecljal. ..da nii vrnele denar — glavnico z obrestmi vred? Ali je mogoče, da svojega sina tako ljubite, da bi si zaradi njega vzeli življenje? Ali res ni več druge poti (”
del
GRELI
Senator ni odgovoril; morda prvič v življenju so se 11111 v očeh zasvetile solze.
Pohabljenec je bil premagan. Prijel je svojega sovražnika za obe roke in mu jih stisnil.
..Odpustim vam!" je zajecljal. ..Pozneje, ko bo čas storil svoje, vam bom lahko še več kakor samo odpustil. Saj me razumete?"
Forges je razumel. Vse listo zastran rodbinskih zadev bi se naposled dalo uredili --toda Rocpiinovi zločini so ga neizprosno gnali v smrt.
Avto se je ustavil v ulici Poissonniers. Senator je stopil iz voza in pomagal pohabljencu na tla.
Ko sta se ločila, v njunih srcih ni bilo več niti sledu so-v raštva.
Dva in d v a j s e t o p o g I a v j e
OČE IN SIN
„V Auteuil!" je velel Ho-cpiin šoferju in stopil nazaj v avto.
Še enkrat je moral videli sina — samo to željo je še imel. Poleni mu slovo od sveta ne bo več težko.
Gaston je bil doma. Očetov obisk ga je nemalo presenetil. vendar je ostal hladen.
„Niti ne v prašaš, čemu sem prišel?" ga je bolestno ogovoril Forges.
..Čakam, da mi sam poveš,“ je hladno odv rnil Gaston.
..Gobriand je prosi!“
,.()!“ je vzkliknil mladi mož. V tem vzkliku je bilo
vse: veselje, upanje, dvomi in žalost. Ali je oče iz lastnega nagiba popravil kriv ico, ki jo je storil staremu pohabl jencu ?
Forges je slutil sinove misli.
„Sam sem posredoval zanj," je rekel.
Gaston je nejeverno razširil oči. Ka j je šinilo v očeta, da se je nenadoma tako izpre-meni I ?
„Da." je prikimal senator. ...Na mojo besedo so ga izpustili. Še več: Gobriand in jaz sva zdaj najboljša prijatelja. Ne čudi se tako. ne zmigavaj z glavo! Starec je siromak, se 111 si rekel, in zakaj 11111 ne bi pomagal? Tako sem 11111 dal vse listo, za kolikor je mislil, da sem ga osleparil, in še obresti po v rhu. Zaka j naj bi stradal na stara leta? Odkrito li povem, da mi je žal. da nisem lega že prej storil. Tisti dan bi bil moral storili, ko sem v i del. da ljubiš Julijo in da ti nič na sVetu ne more te ljubezni izruvati iz srca. Če bi bil ustregel njegovim zahtevam. bi bil denarje dal prav za prav svojemu sinu. saj bi jih po Gobriandu podedovala njegova hči in z njo li. Tako, stvar je zdaj v redu.“
Gaslon je stisnil očetu obe roke. vendar ni mogel prikriti žalosti.
..Ali ne veš, oče. da se z Julijo ne smem poročili, kor bi postavil tebe na sramotni oder?"
Forges se je zasmejal.
..Ne smeš? Nihče li več ne brani, sin moj — samo če ho-
v- vit«
<(\s!
Gaston od presenečenja ni našel besed. Ka j je očetu, da mahoma tako govori?
..Jaz edini sem ti bil doslej napoti/' je povzel Forges. ..Jaz
— Forges de Montfore. senator in ugledni politik, ki sem se bal ljudskih čenč. Nu. For-gesu jo zdaj vsega tega dovolj
— dovolj mu je časti in slave, in ničesar si ne želi bolj kakor da ga ljudje pozabijo. Forges, sin mo j. bo odložil vse časti in stopil s svojega visokega mesta, ki so 11111 ga vsi tako
zavidali, dol mod navadne, neznano ljudi. Kor gos s tem nič nv izgubi, zakaj oblast in bogastvo so m11 rodile samo skrbi in nesrečo, in ko bom daleč od tod in pozabljen, te zagotavljam, da ne bo tvoja poroka z Julijo nikogar več bodla v oči. Malo mi je danes mar, ali si srečen pod Forgesovim, imenom ali katerim drugim — glavno mi je tvoja sreča!
Kaj naj pomenijo take očetove besedo? Gastona so presunile črno slutnjo. Pogledal je očetu ostro v oči, toda stari Forg.es jo vzdržal pogled.
„Čudno govoriš, oče! Praviš, da odideš od tod — kam?"
„To naj te ne skrbi!"
„Ne, oče, to je prevelika žrtev!" je vzkliknil sin. „Ni-koli ne bom srečen, če bom vedel, da mi je to srečo odkupil oče s svojo lastno... Boielo me bo. če te ne bom več videl!"
„0. Gaston, človek hitro pozabi — in jaz Solim, da me ljudje pozabijo!"
»Tudi jaz — lvjj sin?"
„Pred vsem... pred vsem ii, moj sin !"
„Oče, kako moreš kaj takega zahtevati? Saj bi moral biti nestvor, če bi te hotel pozabiti!"
„11 očem, da me pozabiš! Da, sin moj — bodi ta nestvor!"
Forges se je na zunaj šalil, toda \ srcu mu je bilo na smrt resno. Sin je to čutil in sol/e so mu stopile v oči.
„Če je tako, oče," je vzkliknil s trdnim glasom, ,.če že hočeš podariti Gobriandu del svojega imetja, da se rešiš njegovega nadlegovanja — potem si vendar s tem dovolj storil za njegovo hčer in jo tako rekoč odškodoval za mojo ljubezen: več nisem nikdar od tebe hotel! Te poroke ne bo, odrečem se ji. Julijo pa prosim, naj tudi ona tako naredi!"
»To bi storil?" je zamrmral Forges. .,Veliko je tvoje srce, Gaston — vreden bi bil boljšega očeta!"
..Zakaj tako govoriš, oče? Ali sem kdaj rekel žal o besedo o svojem roditelju, ali sem te kdaj obsodil?"
»Vem, da nisi. V če bi ljudje..., denimo... slabo govorili o tvojem očetu... ali bi jim verjel?", .	■
„Ne — nikoli!
»Prav — pa pustiva brezplodne besede! Vrniva se rajši k prejšnjemu vprašanju! k vprašanju moje žrtve. Vidim, da si nan jo odgovoril še z večjo žrtvijo. Koliko laže je za očeta nič več videti svojega sinu, kakor pa za zaročenca zavest, da ne bo nikdar več smel videti svoje zaročenke! Pri tej primeri na vsak način ti bolje odrežeš. Pusti me torej, da izginem, in potem, ko nihče več ne bo mislil name
o. kako kmalu se bo to zgodilo! — potem se lahko oženiš z Julijo, ne da bi se ti bilo treba bati kakega škandala!"
„Ne, oče. ne sili v to, da bi moral izginiti! Zaradi mene ne sili! Saj ti bom večno hvaležen že za to, kar si storil Gobriandu !"
„Povej mi, sin: ali si kedaj mislil, da sem ga hotel oslepariti za premožen je?"
„Ne, oče, nikoli — niti v sanjah!"
„ln si zadovoljen z menoj, Gaston?"
„Moja čuvstva, oče, lahko izrazim samo v besedah, da ne vem, kje na svetu bi dobil človeka, ki bi bil kakor ti zmožen na tak način odpovedati se svetu, samo zato, da svojega sina osrečiš."
Forges je razprostrl roke in Gaston sc mu je ihte spustil v naročje; ta očetova žrtev mu je skoraj strla srce. Forges ga je strastno stisnil na prsa. Potlej pa je hlastno pograbil svoj klobuk in planil iz sobe.
»Gaston. sin moj — ti moraš biti srečen, popolnoma srečen! Vreden si sreče! Zbo-gom!
*
Senator se je vrnil v svoje stanovanje. Tam pa ga je ča-
Vse dame pa tudi Vi želite pomladi
imeti lepo in čisto polt, mehko, gladko in baršunasto lice.
Mozoljčki, ogrci, rdeča barva lic itd. so često posledica nečiste krvi, časih tudi slabe prebave in lenobe črevesja.
Zato se posebno priporoča zdaj spomladi zdravljenje s priljubljenim »Planinka" čajem iz zdravilnih planinskih zelišč.
»Planinka" čaj čisti in obnavlja kri. jo razdeljuje, odstranjuje vse tuje snovi in bolezenske kali iz telesa. Začnite tudi Vi še danes s
PLANINKA- čajp« BahOVCC
To je notranje kozmetično sredstvo vsake ženske.
Zlasti zdaj pomladi ni mogoče dovolj priporočiti zdravljenja 8 do 12 tednov s »Planinka" čajem, ki sestoji po večini iz domačih planinskih zelišč.
Navdušeni boste. Dobi se v lekarnah. Odklonite ponaredbe in izrečno zahtevajte «Pla-ninka" čaj, Bahovec v plombiranih zavojih z napisom proizvajalca
Lekarna
Mr. BAHOVEC
Ljubljana
kalo novo presenečenje. Bon-temps mu je predal pismo, ki ga je bil malo prej prinesel postrežček.
Forges je prebledel, ko je čital tele kratke vrstice:
MR. BAHOVEC
„Brat moj! Tvoja žena umira. Pridi k meni in povej, kaj naj storim.“
Felicija Xavierjeva.“
Senator je hil na nesrečno blaznico skoraj popolnoma pozabil. Zdaj mu je umirala in z njeno smrtjo pojde v grob njuna skrivnost, ki mu je kakor Damoklejev meč neprestano visela nad glavo.
„Ali je med tem, ko sem bil zunaj, kdo prišel?" je For-ges vprašal Bontempsa.
„Nihče.“
„Ali za gotovo veš, da sta moja žena in liči prepričani, da sem odpotoval, in sia se odpeljali v Bois?"
„Kako da ne! Saj sem ju vendar sam spremil na postajo. Samo bojim se, da milostljiva ne bo zadovoljna, da bi morala več dni prebiti v Boisu
—	saj ni v tem času tam nika-kili zabav!"
Bontemps si je lahko dovolil tako nespoštljivo govorjenje s senatorjem — saj sta se z ltoquinom le predobro poznala.
Forges je sežgal pismo svoje sestre, pepel pa je stresel skozi okno, da ga je veter raznesel na vse strani. Bontemps si te opreznosti ni vedel pojasniti.
loda njegova radovednost se je zdajci izpremenila v grozo, ko se je Forges nenadoma obrnil k njemu in mu trdo rekel:
„Pogorela sva, Bontemps — uničena sva kakor tole pismo, čigar pepel sem pravkar, kakor si videl, vrgel skozi okno."
„Gospod se šali!" je s prestrašenim glasom rekel Bontemps.
„Lahko bi že vedel, da se Forges nikdar ne šali!" je resno odvrnil senator.
,.To vem — zdaj bi pa tudi rad zvedel, zakaj naj bi bilo konec z nama — zakaj bi naj bila pogorela?"
„To bi bila predolga istori-ja. Naj ti zadošča, če ti povem, da je Murad spet v Parizu in da je Chilperic na preži."
Bontemps je prebledel.
„Nu, in Chilperic ima neko misel, ki ga baje neprestano preganja," je nadaljeval Ro-quin. ..Takim mislim pravijo fiksna ideja. Vsak človek ima svoje blazne strani — in C 'hi I-rericova blaznost je v tem, da loče na vsak način Simeona maščevati. Saj se še spominjaš Simeona?"
,.() gospod, ne govorite o njem! Saj vsako noč o njem sanjam—ne vem. kako je to. Stari Senechal mi da miru, pri Simeonu pa ne mine noč, da ne bi prišel k meni in me vlekel za noge; vse noči moram zato pustiti luč goreti vse do jutra, da preženem te strahove. Saj strahu ne vidim, toda čutim ga, čisto zraven sebe, in čujem ga, kako mi šepeče peklenske besede v uho. Gospod. snoči je spet prišel in mi je rekel: ,Tebe ne bodo obglavili, kakor kaznuje jo druge zločince, toda za to vendarle ne uideš kazni!' In še nekaj je potem rekel Simeon, tole je rekel: ,Če ti naj dam dober svet, ti rečem tole: Uredi svoje stvari s hudičem, preden te Bog pokliče k sebi!' — Vem sicer. da so vse te reči samo domišljija, toda rečem vam, gospod, da človeku ni prav nič prijetno, in vsakogar zavidam za njegovo dobro spanje. Ta Chilperic, pravite, da je torej na preži?"
„Ne boj se, Bontemps — vse to bo minilo, ko bova na varnem. Zdaj pa takoj vse pripravi za pot! Za kaki dve uri odidem z doma, a ko se vr-
VSAK l>ASi VMtASAN.Ii:
Odgovori na 154. strani
1. Koliko vrst odlikovanj podeljuje Francija in kako se imenujejo?
2. Kakšnega rodu je bila slavna Francoska gledališka igralka Sara Bernliardtova?
>. Zakaj bi se morale besede petrolej, linolej in podobne prav /.a prav naglasiti na o?
4. Od kod ima omnibus ime?
5. Katera je glavna španska reka?
(t. Kaj je mestic, kaj mulat?
7. O kateri zvezdi so svoje čase mislili, da sta dve različni zvezdi?
nem, upam, da bodo kovčegi vsi že pripravljeni."
* „I)ve uri me hočete pustiti sunjega, gospod?" je vprašal Bontemps, ki so ga jele obhajati čudne slutnje. „() gospod, rajši bi šel z vami."
„Ne!" ga je zavrnil Ro-quin. „Za ta posel te ne po-1 rebujem,"
„A če med tem pridejo in me primejo?" je v strahu oporekel Bontemps.
..Nihče ne bo prišel — zanesi se na moje besede!"
.,Ali, gospod —“
..Pripravi kovčege, ti rečem! Vsega drugega pa naj ti ne bo mar! Prej sem se samo šalil — stvar je taka, da drevi odpotujeva. Nisem ti mogel prej tega pravočasno sporočiti. Saj vendar veš, da se ne maram ločiti od tebe!"
Te besede so Bontempsa nekoliko pomirile. Toda na dnu, prav na dnu duše mu je vendarle ostala neka nejasna, nedopovedljiva slutil ja...
Triindvajseto poglavje
UMIRAJOČA ŽENA
Gospa Xavier jeva ni pretiravala: Lidija je umirala.
V	teh poslednjih trenutkih življenja, ko se duša poslavlja od telesa, se je Lidiji vrnila popolna vedrina duha. Zdaj, ko je še enkrat videla Andreja, je ni več bolelo, da bo morala zapustiti življenje
—	a vendar ji je še ena misel težila srce. Ali je mogoče, je razmišljala, da ta nestvor v človeški podobi, ki jo je nagnal v zločin, ki se je omadeževal s krvjo dveh novih človeških žrtev — ali je res mogoče, da je ta človek še nekaznovan? Ali je res, da ta For-ges-Roquin še živi in da se roka pravice še ni spustila nanj?
l	ake misli so se podile Lidiji po glavi, ko je stopila v sobo k njej gospa Xavierjeva. Ko je zagledala bolnico, ki je bila bleda ko smrt, se je prestrašila, meneč, da mora vsak trenutek izdihniti.
K o n c c p r i h o d n ji č
0O0H1
i5i
Klepetulje
„Gospa Mesarica mi je onilnn pripovedovala, da ste ji pravili, kaj som vam zadnjič povedala in sem vam rekla, da nikar dalje ne govorite!"
„Na, zdaj vidite, kakšna je ta Mesarica! Ko sem ji rekla, naj vam ne pove, da sem ji povedala."
„Nič hudega. Jaz sem ji pa obljubila, da vam ne bom povedala, da ste mi o tem govorili. Zato vas prosim, da ji tudi vi ne poveste."
Olajšujoče okolnosli
Še mlad pobalin pride zaradi tatvine pred sodišče. In se seveda izkaže, da je kriv na vsej črti. Pred obsodbo pa ga sodnik vpraša, ali ima kakšne olajšujoče okolnosti.
..Prosim, gospod sodnik," odvrne pokvarjenec, „če bi upoštevali, da sem še mlad začetnik."
V	ženitbeni posredovalnici
..Partija bi bila sprejemljiva, samo ko ne bi gospodična imela lesene, Yioge — žene z leseno nogo vendar ne morem vzeti!"
„Ne bodite 110, gospod Figovec; samo mulo premislite! Denimo, da vam priskrbim ženo z obema nogama. Kaj vam stori vsemogočni Bog? Lepega dne jo povozi tramvaj, pride v bolnišnico in ji odrežejo nogo: dolga bolezen, troski in končno ji morate hočeš nočeš napraviti leseno nogo — pri tej si vse te izdatke prihranite!"
Otroška
Sonja:	„Moju	mama	je	dosti
lepša od tvoje!'
Vanja: „Že mogoče; zato je pa tvoja mama že gospa, moja je pa še vedno gospodična — vidiš?"
Premalo izbire
..Kavarna .Zvezda* me ne vidi več
—	premalo izbere je tam!"
..Premalo časopisov?"
..Časopisov? Kaj še — zimskih sukenj!“
Iznajdljivo
..Povejte mi no, gospa Lea, kako ste neki napravili, da zdaj vaš mož zvečer ostaja doma?"
..Zelo preprosto. Vselej, kadar sc je ponoči prav pozno vrnil, sem rekla pol v spanju: ;Ali si ti, Milan?* “
..In pravite, da je to pomagalo?"
..Seveda — mojemu možu je vendar Mirko ime!"
Nerodna pomota
Mlada gospa pride k doktorju, sleče vrhnjo obleko, plašč in jopico in se mu da natančno preiskati.
..Ali je kaj hudega, gospod doktor?" vpraša naposled boječe.
,,'I’egu vam pa ne vem povedati
—	zdravnik je eno nadstropje više! Ju/, sem namreč odvetnik!"
T a k a i
..O. glej ga. to je pa naš stari Kovač — kako ti pa gre? Saj se že lep čas nisva videla! Pa izpremenil si se — človek te še spoznal ne bi!“
..Oprostite, gospod — jaz nisem Kovač!"
„Viš ga: tudi Kovač nisi več?"
Vojaška
„Tako, naočnike nosite? Kaj pa ste \ civilu?"
..Kratkoviden, gospod narednik!"
Iz llrškine šolske naloge
.,V potoku se jo zrcalila krasna .slika; na bregu je namreč sedela dekla in molzla kravo, v vodi pa se je videlo ravno narobe."
r.jjfilfcA Sl *K
1
ID
Njegov dokaz
..Tone. povej mi dokaz, da zemlja okrogla!"
..Globus, gospod učitelj!"
j**
Pri premijeri
Gospodična Amalija ima, kakor temu pravijo, nekaj preteklosti. Lani je nanireč pri njih stanoval neki poročnik, in tako — nu, saj si mislite, kaj je bilo. Letos pa se je zaročita z gospodom Piskernikom, ki sta 11111 njena roditelja obzirno razodela hčerino skrivnost. Glede na obilno doto pa se je gospod Piskernik naglo potolažil in zadnjič je bila poroka. Nevesta pa je bila užaljena: ženin je namreč prišel v čisto navadni promenadni obleki.
..Človek božji, na poroko pride človek vendar v fraku!!**
..Prav žal, draga moja; v fraku hodim načelno samo na premijere!"
Kako se delajo ljudje
„Kaj ste pa danes v šoli učili, Slavko?**
„Nič posebnega, mama — samo, kako se človek naredi."
„Kaaaj?!“
„še nisi vedela? Vidiš, to je čisto lahko: vzameš kepo prsti in pihneš vanjo — pa je človek narejen!"
Mehki možgani
..Gospod Stiskač, vašo hčer ljubim. Omehčajte svoje srce in dajte mi jo za ženo!"
..Dragi moj, piri meni ne vlada srce, nego možgani!"
..Kdaj pa bi potem smel raču-11 ut i z »mehčanjem vaših možganov, gospod Stiskač?"
Pri vedeževalki
..Kaj torej pravijo kvarte?"
„V n jih berem, da se boste kmalu seznanili z bogatim gospodom. Zaljubili s< boste vanj in napravili poročno potovanje v Dalmacijo."
..Ali bi mi lahko še povedali, kaj bo moj mož 1111 to rekel?"
Temeljito popravilo
Janez pride k čevljarju.
..Vaši čevlji potrebujejo temeljitih popravil. Podplati so preluknjani, pete bo treba nove nabiti, tudi gornje usnje je že razpokano — le trakovi so še dobri!"
Plešasti ded
..Otroci, kaj ne bi tudi mene pustili. da se igram z vami?" reče ded svojini vnukom.
„Ne, dedek," odgovori Mirko. „Mi se gremo Indijance, ti si pa že skal-piran!	,,Daily Mirror“
SHCE V OKOVIH
R o m a n
Napisal Mirko Brodnik
Prvi del
ŽIVI MRTVEC
Kakor udarec z bičem je zazvenel ta klic, da je Branku poledenela kri v žilah. Toda ie za trenutek; naslednji mali je že skočil naprej in se zakadil sovražniku pod noge, da mu jih je izpodnesel. Rus je pol čezenj. 1'reden se je zavedel, je klečal Branko na njegovem hrbtu in ga zagrabil za vrat. Toda Rus je bil orjak in strah za življenje mu je še podvojil moči. Stresel je Branka s sebe, in takrat se je med njima vnel boj na življenje in smrt. Sovražnik si je sprostil roke: z eno je objel Branku okrog vratu, z drugo pa je skušal sneti bajonet s puške, da ga zasadi v Branka. Prepozno! Preden je dosegel orožje, se mu je zasadilo Brankovo bodalo v prsa, in to bodalo je bilo ostro ko britev. Branko je bil v trenutku ves oblit s krvjo. S poslednjim naporom svojih sil je vrgel mrtveca s sebe, toda niti toliko moči ni imel več, da bi vstal. Samo to je čutil, da je ves krvav. da se mu lepi kri po rokah in po vsem životu.
Tedaj se je priplazil*Janez za njim. Ko je videl svojega poročnika vsega v krvi, se je zgrozil in v strahu zavpil:
„Ježeš — kaj se je zgodilo? Ali ste ranjeni ?“
„Na tla!“ mu je velel Branko. „Nič mi ni. To ni moja kri.“
Težko je dihal. Rusov oprijem okrog vratu mu je bil za nekaj časa vzel sapo in se je šele zdaj opomogel. Potegnil je Janeza k sebi. „Molči, za Boga! Vse povsod so straže. Če nas opazijo, smo izgublje-
ni, ker smo preveč raztreseni. Splazi se nazaj in povej fantom, naj se podvizajo. Zberejo naj se pri meni, da jim povem, kako in kaj."
Janez je ubogal in komaj pet minut nato se je zbralo dve sto mož. Branko je poklical vseh pet praporščakov k sebi in jim naročil, naj prodirajo na čeln svojih oddelkov proti kotlini. Vse ruske straže, ki nanje zadenejo, je treba zajeti, in sicer brez hrupa.
PREJŠNJA VSEBINA
Poročnik Branko Slavec in Zora Stojanova, notarjeva liči iz gorenjskega trga, se ljubita. Večer pred povratkom na fronto odloči njuno usodo... Ko se vračata z izleta, ju v nevihti sreča Brankov poveljnik stotnik Kregar, ki skrivaj tudi ljubi Zoro. Na poslovilni večerji pri Stojanovih stotnik zasluti Brankovo in Zorino tajno in v njem se porodi inržnja do poročnika, ki je pozneje na fronti niti ne skuša skriti. Dan pred odločilno bitko dobi Branko pismo od Zore, v katerem mu deklica prizna, da njuna ljubezen ni ostala brez posledic. Slavec prosi stotnika za dopust, ki pa 11111 ga Kregar trdo odbije; namestil tega mu zapove, naj pripravi svoj oddelek za boj.
Kjer ne pojde zlepa, naj si pomagajo z noži, nikakor pa ne s streli.
„Še pol kilometra, pa bomo tam,“ jim je velel. „Janez, ti ostaneš tu. Ko uzreš zeleno raketo, ustreliš s puško in pri-tečeš za nami. Vi pa,“ se je obrnil k praporščakom, „vi se skrijete z vojaki ob robu kotline. Ko začujete strel, udarite kozakom v hrbet. Dotlej pazite na kritje. Medtem bo
glavni oddelek, ki ga vodi stotnik, prišel z druge strani in udaril na sredo in sovražnike presekal na dvoje. Ste razumeli?4"
„Da!‘
»Torej naprej!"
Ukazi so bili razdeljeni. Praporščaki so se vrnili k svojim oddelkom in malo nato se je neslišno plazilo dve sto mož, ki niso vedeli, kaj jih čaka, ki mso vedeli, kaj jim je namenila usoda za prihodnjo uro.
Še tri sto metrov. Kotlina je zijala pred njimi kakor ogromno žrelo pošasti, ki čaka plena. Branka je stisnilo za srce, ko se je spomnil Zore. Ne, ne — zdaj ne sme misliti nanjo, zdaj mora imeti zbrane vse čute. Stresel je z glavo, kakor bi se s silo hotel otresti teh misli, in ko je zdaj pogledal podse v dolino, kjer so se svetlikali taboriščni ognji kozakov in so njih plameni kakor velike krvave roke grabile pod nebo, je bilo njegovo čelo vedro, njegova misel bistra. Za taborom, skoraj čisto blizu je bil gozd, ki ga je svoji četi določil za zbirališče in skrivališče. Tisti trenutek ga je prešinila misel, da mu niti strojnic ni dal stotnik s seboj. In strojnice bi potreboval, če se bo moral umakniti. Samo z njimi bo lahko zadržal naskok kozakov.
Hrbet hriba, kjer so se doslej plazili, se je nenadoma spustil v kotlino.
„Na levo!“ so zdajci začuli vojaki njegovo povelje.
Pol nre nato jih je sprejel gozd.
..Pripravljeni?'*
..Da!“
..Bajoneti na puškah?" „Da!“
lihinašnje nadaljevanje romana „Brez vesti"
na straneh 148—150
„JPazite! Pet ljudi potrebujem!" komaj je dogovoril, že se 11111 jih je ponudilo petdeset. Izbral je na j bližje.
„Mi gremo naprej poizvedovat. Praporščak Novak, vi prevzamete vodstvo čete. Če se mi kaj pripeti, vam to vodstvo ostane, dokler stotnik drugače ne odloči. Razumeli?" „Da!“
„Ko začujete strel s liriba, prjdrvije za nami. Mi se takrat vržemo na tla, da boste streljali na sovražnika. Razumeli?"
„Da,“
„ Naprej!“
Vf
V kozaškem taboru je bilo zbranili kakih tisoč vojakov. Le malo jih je spalo; pripravljali so se na napad, ki je bil določen za nocoj.
V poveljnikovem šotoru je bilo posebno živo. Neprestano so prihajali oficirji po navodila. Poveljnik, star bradat mož, je sedel za mizo in jim delil ukaze. Zraven njega je sedel mladenič, skoraj premlad za vojaka, in študiral zemljevid.
Ko je poslednji četovodja šel, se je starec obrnil k mladeniču:
„Sin, ali si že premislil?"
„Že, oče. Takole bo po mojem najbolje: Napasti jih mora majhen oddelek. Potem se umakne in izvabi sovražnika za seboj. Ko bodo v kotlini, jih napademo z vseh strani in ni vrag, da jih ne bi uničili. Potem imamo odprto pot."
„Pametno, sinko," se je nasmehnil starec; „Časih se mi zdi, da si celo modrejši od mene, čeprav sem star in izkušen vojak."
Sin se je nasmehnil. Očetova pohvala ga je navdala s ponosom.
„Jn vendar,., če pomislim, da so te zadnjič dobili v roke..." Starec se je zresnil.
„Pa setu se le rešil!"
„Veui... a če ne bi bilo tistega poročnika..."
„Da, če n j e g a ne bi bilo..." Sin se je sanjavo zazrl predse. „Zakaj neki je to storil?"
„Tudi med njimi so pošteni ljudje."
„So. Bil sem ujet in zvezan... Kdo ve, kaj bi me še čakalo! Pa se priplazi ponoči k meni tisti poročnik..."
„lu te razveže."
„Da. Po naše je govoril. .Kakor lev ste se branili," mi je rekel. ,Škoda bi bilo vašega življenja. Premladi ste še..." Prerezal mi je vezi in me ogrnil v njihov vojaški plašč. Ko so se straže menjale, me je odvedel v bližnji gozd. Vse drugo je bilo igrača."
„Da, če tistega poročnika ne bi bilo... Rad bi ga poznal..."
Takrat pa so se nenadopia odprla vrata v šotor in noter je planil vojak, ves blaten in k rvav.
..Sovražnik! Za hrbet nam hoče priti! Velika četa prihaja po slemenu na levi."
Starec je planil pokonci. Sin pa je samo dvignil glavo in se nasmehnil.
,.To samo olajša moj načrt. Ne bo jih treba vabiti: sami prihajajo. Napraviti hočejo zmedo na našem levem krilu in nas potem presenetiti. Koliko mož utegne biti?" se je obrnil k straži.
„Dve sto."
..Pokličite atamana Su-hova!"
Velik brkat mož je stopil v šotor in pozdravil.
..Koliko mož imate, Su-hov?"
„Tri sto."
„Vzemite jih še sto. Sovražnik se nam plazi za hrbet. Dve sto mož ga je, komaj pol toliko, kolikor jih imate vi. Ali jim boste kos?"
„Boino!"
„Jaz bom pri vas," je rekel mladenič. „Pazite, da vas ne presenetijo. V kratkem pri-čtrku j te napada! Obvestite četo! Takoj bom za vami. Pošljite straže naprej in polovite njihove ogleduhe."
V	tem je prišel že drugi sel in javil, da se bliža večja četa po dolini. Starec se je nasmehnil.
„Ko bi oni tam vedeli, kako službo imamo..."
„Bolje je, da ne vedo," je resno odvrnil sin. „Presene-čeni bodo, ko bodo videli, kako lep sprejem smo jim pripravili."
Stopila sta iz šotora in jela nadzirati čete, ki so se pripravljale na bojni pohod. Tisoč do zob oboroženih kozakov je korakalo na desno v breg, štiri sto pa v ozadje. Mladi poveljnikov sin se je samo smehljal.
„Lep sprejem bo to," je neprestano ponavljal.
Tedaj pa se je nenadoma razsvetlilo uebo. Kakor ogromen plamen je šinila pod oblake zelena raketa in se razletela na tisoč drobcev. Takrat se je začul z leve krik iz stoterih grl in pok iz stoterih pušk. Kozaki so se spopadli z Brankovo četo.-----------
Peto poglavje
OSAMLJENA
Za Zoro so bili žalostni in obupni tisti dnevi, ko je odšel Branko na fronto, tako obupni, da se ji je časih zazdelo, da ne bo mogla več dolgo strpeti. Misel, da je Branko daleč od nje in da je vsak trenutek v smrtni nevarnosti, jo je kakor oster nož zbadala v srce. Kolikokrat se ji je zazdelo, da sliši sredi noči njegov klic in ta klic je bil glas človeka, ki umira. Takrat je vselej v grozi zarila glavo
Dvanajsta ura bije: plačajte naročnino!
Prihodnjo številko dobe samo tisti gg. naročniki, ki so svojo dolžnost do „R o m a n a“ izpolnili.
med blazine in jela plakati in moliti — moliti zan j, ki ji je bil vse.
Kako dobro se je še spominjala tistega večera, ko je bil odšel! Vso noč je prejokala. Vso noč je stala pri oknu in po glavi ji je blodila breznadna misel, da se še vrne, da se mora še enkrat vrniti pred odhodom. In ure so tekle, tekle... Branka pa ni bilo nazaj... In drugo jutro... Mati je bila v kuhinji, zajtrk je pripravljala. Ko jo je zagledala, se je je kar prestrašila. „Kaj
li	je, Zora?" jo je s skrbjo vprašala. Pogledala se je v zrcalo in se zgrozila. Bila je bleda ko zid. samo oči je imela vse rdeče od joka. Še danes pomni, kako ji je bilo takrat težko pogledati materi v oči. Ali naj bi ji povedala resnico:' Ali naj bi se izgovorila, da je bolna?
Molčala je.
In potem je čakala njegovega pisma. Teden dni, dan za dnem. Samo sedem dni. toda njej se je zdelo, da je bil tisti teden daljši kakor vsa leta, kar jih je že preživela. Potem je nekega jutra prišlo pismo. Kako je bila srečna!... Branko ji je pisal, da je že na fronti in da sc mu dobro godi. Takoj mu je odgovorila, in potem so romala pisma na pošto dan za dnem, in vsak dan ji je odgovarjal njen Branko. C), kako je bila srečna! Zdelo se ji je, da je o n pri njej, da bedi nad njo in da jo varuje.
Kako težko je čakala vsak dan! Že ob osmih zjutraj je šla vselej na vrt in gledala, kdaj se prikaže izza vogala pismonoša. Čeprav je vedela, da nikdar ne pride pred deveto... In kadar je prišel, mu je pohitela naproti in ni mogla pričakati, da je iz velir kega kupa pisem poiskal tisto. ki je bilo zanjo. Časih ga je kar zasovražila. Zakaj je vselej tako dolgo šaril po pismih. da je našel njeno! Potem pa ga je navadila, da je nosil njeno pismo posebej v žepu. Ko ga je dobila, je zbežala na vrt na tisto klopico. kjer sta
„Roman“ stane
I mesec 8 Din, K leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.393.
—	Dopisi:	„Roman“,	Ljubljana,
Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji t4 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leto pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink.
se ruzstala z Brankom, in ga preči ta la. In nihče je takrat ni mogel priklicati.
Oče in mati nista nič opazila. čeprav se jima je zdelo, da se je Zora v zadnjem času nekam izpremenila. Preveč dela sta imela z drugimi rečmi. Oče je šel vsako jutro ob osmih v pisarno, mati pa je imela dovolj opravka z gospodinjstvom.
Nekajkrat ji je tudi Kregar poslal pozdrave. Komaj da je prebrala njegova pisma. Enkrat ji je celo o ljubezni pisal. ..Kozel stari," si je takrat rekla, čeprav Kregar nikakor še ni bil star. Še sama se je potem smejala tem besedam.
In potem je prišlo, kar je moralo priti. Zora dolgo ni vedela, kaj naj pomenijo občutki. ki so se jeli v njej buditi. Šele potem, čez dolgo se je zavedla, in v prvem trenutku jo je obšla neizrekljiva radost in neka čudna gro-
VSAK HAN H OHOOVOIt
Na vpra?a’iia na 150. strani
1. Samo red Legije časti.
2. Njen oče je bil francoski uradnik. mati pa nemška Židinja.
3. Ker je drugi del teli besed nastal iz latinskega ,oleum\ kar pomeni olje in se naglaša na o: dleum.
4. Latinski .omnibus* pomeni ,vsem‘: ker je namenjen vsem ljudem.
5. Ebro.
6. Mestici so mešanci belcev in Indijancev, mulati pa belcev in črncev.
7. O Veneri (jutranjim in večer-nica).
za. Kaj bo, če se Branko ne vrne? Če ga zadene v boj A krogla?
In spet je molila zanj dolge noči, da bi se ji vrnil.
V	kasnejših pismih ji je sporočil, da je zdaj hudo na fronti, zato mu ni hotela delati skrbi. Ko pa ji je v zadnjem pismu razodel, da bo kmalu dobil dopust, ni marala več skrivati in mu je odkrila svojo tajno. Kako lahko in kako težko hkrati so ji šle tisti dan črke izpod peresa! In potem je trepetaje sama nesla pismo skrivaj na pošto in ga vrgla v skrinjico.
Ko se je vrnila domov, je dobila očeta v sobi. Sedel je pri peči in kadil. Prisedla je k njemu in hotela začeti pogovor, samo da nekaj reče. Takrat pa je opazila, da je nekam nenavadno resen. Skrita slutnja jo je zbodla v srce. Ali mar oče kaj ve? Ali je morda pismonoša izblebetal, da ji vsak dan nosi pisma? Le kako naj mu izpuli skrivnost?
„Kaj je, očka? Zakaj se tako resno držiš?"
„Nič ni!" je odgovoril z glasom, ki se ji je zdel še resnejši od njegovega obraza. „ Po vej mi rajši, kaj imaš s K regarjem!"
„S Kregarjem?" Toliko da se ni na glas zasmejala. Nič ne ve, hvala Bogu! „Kako pa si prišel na to misel?"
„Pisal mi je. Poglej!"
Vzela mu je pismo iz rok in ga naglo preletela. Kregar je prosil očeta za njeno roko!
Zora se je zasmejala na glas. Ne, da jo bo Kregar zasnubil — ne, tega ne bi bila pričakovala niti v sanjah.
Kar odleglo ji je. Samo da oče resnice ne ve! Obrnila se je k njemu:
„Kaj si vendar domišlja! Meni do zdaj še besede ni rekel, tu pa piše: .Prepričan sem. da me gospodična ne odbije.* Naj le stopi predme s takimi besedami! *
..Nikar tako hudo!" jo je oče resno posvaril. „Sicer pa... jaz ga na tvojem mestu ne bi kar tako odbil... Ljubši bi mi
bij kakor marsikdo drugi, io ti že rečem, čeprav ima svoje napake. Kdo jih nima? Sicer pa... zdaj še ni, tla bi mislila na lake reči. Premlada si še.“
Zora se je obrnila stran, da skrije rdečico, ki ji je zalila obraz. Na srečo ni oče ničesar opazil.
Ko je tisto noč legla, dolgo ni mogla zaspati. Mislila je na očeta, na njegove zadnje besede. Da je še premlada, ji je rekel. In ko je strmela pod strop in zaman čakala spanca, so njene ustnice glnlio mrmrale eno edino besedo:
,.Premlada... premlada..."
Šesto poglavje TAKO JE HOTELA USODA...
Kakor hudournik po nevihti so se zagnali vojaki nad Ruse. Mislili so, da nalete na nepripravljene sovražnike, toda zmotili so se. Kozakom je bilo videti, da so jih že čakali.
Branko, ki se je svojim vojakom takoj priključil, se je boril kakor lev. Dobro je vedel, da se mora v tem boju izkazati, le iako mu je ostalo nekaj upanja, da dobi dopust, ki mu ga je stotnik odrekel. Bil je vselej v največjem me-težu. V desnici je vihtel sabljo, v levi je imel revolver in si utiral pot naprej. Sovražnikovo desno krilo se je pri prvem napadu umaknilo. Branko je to pričakoval, ker je poznal kozaške navade. Vedel je, da hoče sovražnik na la način izvabiti krilo naprej in ga oddvojiti od jedra čet.
Vojaki so se v prvem navdušenju zagnali za umikajočim se nasprotnikom, toda poročnik jih je zadržal. Vedel je, da more uspeti samo tedaj, če razbije sovražnikovo sredino, in to je bilo najtežje. Sicer je bila pa itak njegova naloga samo zadržati Ruse in jih toliko oslabiti, da se ne bodo mogli vreči vsi i.a stotnikov oddelek.
Da, stotnikov oddelek. Skoraj bi bil čisto pozabil nanj. Kako dolgo ga ni! In vendar je bilo dogovorjeno, da na-
padeta oba hkrati, vsak s svoje strani. Kje je iako dolgo?
Branko je naglo pregledal položaj. Rusov je moralo biti
Nobena krema ne more spremenili Vaše kože
TODA NEGA KOŽE NA /NAN.
6T ENI PODLAGI — ki oživlja kroženje krvi po slaničju in obnavlja delovanje por — bo oliranila Vašo kožo čisto, odporno 'in nežno. To so temelji Elizabeth Arden ve melode Sle-d te vsako jutro in vsak večer točno vsakemu predpisu Eliza-b *'hf A'den, ter uporabljaile zalo Venelian Cieansing Cream (či-sMn« kremo), Ardena Skin Tortic (srcdslvo za jačenje kože), Spečim Ansiric/enl n Orange Skin
Food (hranivo kože).
Elizabeth Arden
Venetian-proizuodi se dobivajo i>
DROGERIJI ADRIJA
Mr. Ph. S. BORČIČ LJUBLJANA Selenburgova 1
ELIZABETH ARDEN 25 Old Bond St. London W1 673 Fifth Avenue New York
2	rue de la Paix Pariš
vsaj še enkrat toliko kakor njegovih vojakov, in vsi so bili dobro oboroženi. S Jiriba so se jele oglašati prve ruske
strojnice. Hvala Bogu, še ne upajo' prav streljati, ker se boje, da ne razredčijo svojih lastnih vrst. Toda če...
Naglo je poklical praporščaka Novaka.
„Držite tu fronto! Jaz grem z nekaj ljudmi v hrib po stroj nice.“
Dvajset naj bližjih je šlo z njinr. Med grmovjem so se jeli plazit i v hrib.
Kozaki gotovo tega niso iničakovali. Brez vsake nevarnosti so prišli Brankovi ljudje s strojnicami oddelku za hrbel. Potem se je vsula toča krogel na kozake, ki so sprva obstali. potem pa so se naglo umaknili. Zdaj je bil Branko v istem položaju kakor prej kozaki. Njegovi vojaki so šli za Rusi in zato je moral prenehati s streljanjem. Strojnice so bile zanj brez vrednosti. Ukazal je zaliti cevi s kosi železa. Ko je bilo to opravljeno, je naglo odšel z vojaki |>o hribu navzdol k svojim.
Le majhna razdalja ga je še ločila od n jih. Mahoma pa je obstal:	levo krilo čet je
bilo obkoljeno, še malo in med njim in četami bodo Rusi in mu odrezali pot do njih. Zgodilo se je prav to, kar je on pripravljal kozakom. Odtrgati so hoteli njega in njegov oddelek od ostalih čet. Pognal se je naprej, a prepozno. Močan oddelek kozakov se mu je jiostavil nasproti.
Ostrina njegove sablje je razčesnila prvemu kozaku glavo. In za njim drugemu. Branko se je boril kakor lev.
V	vseh njegovih naskokih, v vseh njegovih junaštvih se je skrival obup. Kaj bo z njegovo četo! Saj jo uničijo, če ne pride stotnik dovolj zgodaj na pomoč! Njega pa še ni od nikoder, čeprav bi bil moral biti že davno tu. Ali so ga sovražniki presenetili kakor njega? Strašna slutnja ga je prešinila:	..Če	me je nalašč
|)oslal v boj in me potem |>u-stil na cedil ti i n izda I ?“
Zgrozil se je. Četa rdečili, ki so stali med njegovo pešči-eo in oddelkom brez poveljni-
kri, je bi.la čedalje večja. Zmeraj iio>'i so prihajali. Velike kosmate kape so se množile, čeprav so njegovi vojaki kr-vavo gospodarili med njimi. Množile kakor gobe po dežju. Ju njegovih je bilo čedalje manj. J/ogledal je okrog sebe. INiti deset mož ui več imel, in ko je odšel v hrib, jih je bilo več kakor dvajset. iNckaj jih je ležalo ranjenih za njegovim hrbtom. Kadar je kateri padel in bil še živ, ga je naj-biižji tovariš odnesel nazaj, ret ali šest jili je bilo že mrtvili in pred njim se je gomiliI kup kozakov, ki se ne bodo nikdar več zbudili. „Kmalu bomo imeli nasip pred seboj," se je grenko nasmehnil. „Samo da ga takrat ne bomo več po-(rebovali."
V	daljavi je tul kričanje. Stotnik prihaja! Zdaj, ko je pozno, prepozno. Preden pride do čet, jili ne bo več...
Zaklical je tovarišem, naj ne obupajo, toda njegove besede so bile odveč. Sami so zapazili, da se je moralo nekaj zgoditi. Videli so, da kozaški napad popušča.
„K svojim moramo priti!" je še vzkliknil, tedaj pa se mu je nenadoma zabliskalo pred očmi. Začutil je, kako ga je zaskelelo v rami. Vojak, ki je ležal pod njegovimi nogami, ni bil mrtev. Potegnil je bil revolver in ustrelil. Dobro, da ga je zadel samo v ramo. Roka se mu je pobesila kakor mrtva. Potem pa ga je zadel čez prsa udarec s sabljo in-še eden. Omahnil je in zaječal:
„Zora, Zora...“
Janez, ki je stal zraven njega, je priskočil. Videl je v kozakovi roki revolver, iz katerega se je še kadilo. Kakor besen je sunil zahrbtnega napadalca z bajonetom v prsa, da se je zvalil na tla. Potem je pokleknil k poročniku.
S e d m o poglavje KONEC BOJA
Branko je bil hudo ranjen. Janez je lo takoj videl, vendar mu ni mogel dosti poma-
gali. Pobral ga jo in odnesel
v	ozadje, lam ga je položil pod grm, kjer sta ležala že dva druga. Nato se je Vrnil v vrsto onih, ki so se borili.
In potem se je spet vnel boj. Drug za drugim so padali Brankovi vojaki. Od praporščakov ji' ostal samo Novak še živ.
Stotnikove čele so počasi napredovale. Pol ure so potrebovale, da so prebile kozaški zid. in njili izgube so šle v stotine.
Ko se je Kregal’ nato združil z ostankom Brankove storili je, je velel, naj zbero one, ki so ostali živi.
Malo nato je stalo pred njim dvanajst mož.
„In kje so ostali,'* je vprašal presenečen.
„Ostali?... Ostalih ni več," je dejal praporščak in pobesil glavo.
Stotnika je spreletelo. Zdelo se mu je. da mu tajinstven glas šepeče: ..Ti si kriv njih smrti! Zakaj si odlašal z odhodom ?“
Komaj se je premagal, da je potlačil te misli.
Vprašal je po poročniku.
Janez mu je povedal, ka j se je zgodilo, in ga odvedel k ranjencu, ki je št' zmeraj ležal v nezavesti. Pogledal je njegove rane.
..Težko, da bi ostal živ,“ je rekel mrko. „Udarci so bili dobro merjeni.”
Obrnil se je k Janezu.
„Pokliči praporščaka!"
Ko je sluga odšel, se je še enkrat sklonil k Branku.
„Ne, ta ne vstane več,“ je zamrmral.
Opazil je vujegovi roki papir, ki ga je ranjenec krčevito stiskal v pest. Riizklenil mu je prste in pogledal. Bilo je Zorino pismo. Zgladil ga je in spravil v žep.
„To mi utegne še prav priti," si je dejal. Odpel je poročniku plašč in obleko in zagledal velike rane na njegovih prsih. „Krepko ga je čes-nil!‘ Njegov glas je bil skoraj porogljiv. Ozrl se je okrog sebe. Nikogar ni bilo v bližini.
Naglo je prebrskal njegovi' žepe. V enem je našel Zorino sliko. Tudi to je spravil.
Malo nato je prišel Novak in pozdravil. Poročal je. da se kozaki spel zbirajo in pripravljajo na nov napad.
„Naglo k četam!" je vzkliknil stotnik. „Umakniti se moramo, preveč jih je! Saj smo že itak imeli prevelike izgube!"
..In ranjenci?" je vprašal J a n oz.
..Molčite!" mu je zapovedal stotnik. ..To opravijo sa-nite jei."
„Sanitejci!" se je zasmejal Janez. „Sanitejci! Ali ste že slišali, da bi bili rdeči pustili kakega ranjenca živega?"
,,Molčite! K četi!"
„Ne, jaz ostanem tu!" je odgovoril kljubovalno Janez. »Naredite z menoj, kar hočete, jaz ostanem tu. Svojega gospodarja hočem braniti z življenjem!
Planil je pokoncu in stopil k stotniku. Sklonil se jo k njemu in zaškrtal z zobmi: „Ne' bom ga izdal, kakor ste
vi	nas izdali!"
Stotnik je prebledel.
„Molčite! Molčite!" Izdrl je sabljo in hotel napasti Janeza. Ta na je samo pograbil puško in udaril po sabl ji, da se je prelomila.
,,Ali vam ni že dovolj živ-
Stotnik ni več vedel, ka j tlela. Obrnil se je k Novak ki je stal v bližini in molče opazoval ves prizor.
»Pokličite dva vojaka!"
Tedaj se je začulo streljanje in kričanje. Rusi so napadali. Stotnik se ni več utegnil brigati za Janeza. Skočil je k četam in razdelil ukaze.
Kmalu pa je videl, da je kozakov več. Dal je povelje za umik. Čete so se v redu in med bojem jele pomikali nazaj proti gozdu, neprestano odbija je napadajočega sovražnika.
Ko so Rusi videli, da ničesar ne opravijo in da se je nasprotnik zatekel v gozd,
k jer mu nc morejo več blizu, so se zbrali in se vrnili v tabor. Spremljalo jili je streljanje iz gozda, ki je ponehalo, ko so zavili v dolino.
V	gozdu so se častniki spet zbrali. Stotnik je ugotovil izgube, ki so bile tako velike, da se ni smel s sovražnikom več spoprijeti na odprtem polju. Zapovedal je častnikom, naj se vrnejo v tabor, da se moštvo odpočije.
Čez dobro uro so bili že tam. Kregar je šel v svoj šotor in si' vrgel na svoje ležišče. Vzel je iz žepa pismo, ki ga je našel v Brankovem žepu. Naglo ga je preletel in se nasmehnil:
..Tako je torej!"
Potem je vzel še Zorino sliko, ki jo ji' odnesel na smrt ranjenemu poročniku. Dolgo, doigo je strmel vanjo.
nato pa je
segel z roko po
eelu in zaminiral: ..Moja boš. moja, čeprav ljubiš drugega!"
Vstal je. vzel papir in čipih) in začel nekaj pisali. Ko je bil gotov, je poklical slugo. .,Poišči dežurnega sla in ga privedi sem!"
Še enkrat je prebral Zorino pismo in potem še to. kar je sam napisal. Nato je zamrmral: ..Jutri zvečer odidem in v dveh dneh sem doli."
Sel je Stopil v šotor in pozdravil. Stotnik mu jo izročil pismo:
..Odnesi tole takoi v slab! Ko se vrneš, mi poročaj!"
Pismo je bila prošnja za dopust.
t»
JtJUUI
Ureju Boris Rihteršič Ameriška filmska industrija
Ameriška filmska industrija je danes zelo razvita. Po obsegu ..pride takoj za industrijo petroleja in rilskega solitra. Njeni kapitali so ogromni, filmska podjetja ki so si izbrala za svoje središče llollvvvood, dajejo dela tisočem delavcev in stotinam umetnikov.
Če hočemo videti porast filmske industrije, moramo primerjati številke llollvvvonda prej in zdaj. Prvi film so napravili v Ilollyvvooilu leta 191 I. V sledečih letih so se preselila vsa filmsku podjetja iz Nevvvorka, tako da je imel llollyvvood leta
4
Ko se ie drugo jutro pričelo svitati, je stotnik poslal oglednike tja. kjer je minuli večer divjal boj. Vojaki so se kmalu vrnili:	njih	vodja	je
poročal, da so vsi ranjenci mrtvi. Kozaki so naredili z njimi tako. kakor je bil Janez napovedal prejšnji večer pred umikom. Vodja je tudi povedal, da so n jegov i ljudje vsa trupla pokopali.
..Tudi poročnika Slavca?" je naglo v p ra.šal stotnik.
,.Ne." je bil odgovor. ..Njegovega trupla ni bilo nikjer."
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Dijak prosjak
Filmska opereta iz dijaškega življenja. V glavni vlogi pevka Jarinila Novotna in pevec Hans Heinz Bolltnann, iz filma „Ve-sela srca“.
Aleluja
slovit film iz življenja črncev, ki ga ie režiral slavni režiser King Vidor. Pretresljiva zgodba ljubezni dveh duš, ki nc odločujeta sama svoje usode.
Ninu Mae McKinney igra glavno vlogo v MGMovem filmu wAleluja*
1920 že skoraj 35.000 prebivalcev, betu 1926 jih je imel 1+0.000, danes pa že nad 500.000. V llollvvvoodu je 58 filmskih ateljejev in 2+7 Ulmskih podjetij.
Če hočete še bolj spoznati dimenzije današnje filmske industrije, vam povem nekaj številk, ki se nanašajo na eno največjih filmskih jiOdjetij, na MCMovo družbo, la družba zaposluje stalno 8500 ljudi in od teli jih dela 5.900 v študijih. 1600 v oddelku za posojanje in razpečevanje filmov. 5000 pa v lastnih kinih. Zastopnikov imajo v Ameriki 115. po vsem svetu pa nad +00. Podružnic je v Ameriki 30. v ostalem inozemstvu pa 115. Proračun družbe MCiM je znašal lani 98 milijonov dolarjev. Samo v kinih družbe je bilo vsak teden povprečno 7
milijonov ljudi. MCiM ima stalen angažman s 15 zvezdami in 91 igralci glavnih vlog, potem ima 2+ režiserjev, 59 scenaristov, 12 komponistov in 81 operaterjev. I.ani so porabili v študijih 159 milijonov čevljev filma, v inozemstvo pa so poslali 8000 kopij filmov.
Iz teh številk se najbolje vidi, kako mogočna je ameriška filmska industrij-a'.
..Luči velemesta44
novi Chaplinov nemi film. so v petek 27. februarji) prvič v Kv ropi predvajali v Londonu. Krstni predstavi je prisostvoval tudi Charlie Chaplin sam. Navdušeno občinstvo je tako dolgo ploskalo in vzklikalo, da je moral »imetnik stopiti preit okitilo, kjer je izprcgovoril nekaj besed. Ko je nato šel z odra na način, kakor hodi v filmu, s svojimi dolgimi čevlji, je občinstvo — cvet londonske družbe — od ekstaze skoraj ponorelo. Kritika vsega londonskega časopisja je nad' filmom navdušena. Chaplin sam je izjavil, da ie ..Citv l.iglits" njegovo najboljše delo.
8o nekaj o pasjih filmih
Dva podjetna Američana, /.ion Nvers in jul les VVhite. ki snemata filme, v katerih igrajo psi glavne vloge, sta povedala o svojih ,,igralcih14 tole:	.
..Vsi psi so v filmih oblečeni, vendar pa nočejo nositi oblek, ki jih je prej imel že kak drugi pes na sebi. Igrajo samo tedaj radi in z voljo’, če vedo da jih po delu čaka dobra porcija klobas. Čeprav so psi malokdaj ljubosumni, ie vendar opaziti, da nekateri ^skušajo iztisniti druge in priti bliže kameri. Pred vsem tisti, s katerimi sva že večkrat delala.
Zanimiv je bil prizor, ko sva n red psi predvajala njihov film. Platno sva dala nalašč Postaviti zelo blizu tal. da so psi lahko nrišli blizu, in projicirala sliko z druge strani platna. Psi so nekam nezaupljivo prišli k sliki in jo ovohavali. Ali so opazili, da igrajo oni, nc vem. Samo z.u svojega najboljšega pasjega igralca sem prepričan. da je vedel. Kakor zmeraj je tudi to pot lajal na vse druge pse, samo kadar je bil čisto sam na sliki,
je I>iI tiho in se dobrikal svojemu dvojniku.
Pse vzgajati za igralce je zelo naporno delo. Človek mora biti z njimi angelsko potrpežljiv in z njimi lepo ravnati. Šele tedaj je mogoče z njimi narediti kaj pametnega. Najnovejša filma v seriji teh filmov sla parodiji na „Broodway-sko melodijo" in na vojni film „Na zapadli nič novega."
Filmski drobi/.
MGM je angažiral francoskega komika Andreja Berleya, ki telita 154 kil. Berlev je bil nekdaj znan športnik in je dosegel lepe rezultate v težki atletiki. Steli so ga med najmočnejše ljudi Pariza. Porabili ga bodo za filme, ki bodo namenjeni Francozom.
Ameriška komika Stan La n r el in Oliver IT a r d y sta napravila nov film, ki se imenuje „Noč greha".
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Dijak prosjak"?
2. Pri kateri filmski družbi igra Anita Page?
5.	Kdo je igral Gretinega očeta v filmu „Ann Christie"?
4. Kje je sedež ameriške filmske industrije?
5. Kdo je igral glavno vlogo v filmu ..On ali jaz"?
Za rešitev teh vprašanj razpisujemo nagrado
2(1 velikih filmskih fotografij,
ki jih razdelimo med 10 izžrebanih reševalcev. Rešitve, ki jim mora biti priložen kupon št. 10, prinesemo v 12. številki.
Zaradi urednikove zaposlenosti izidejo rešitve vprašanj in imena nagrajenih iz osme številke v prihodnji številki. Prosimo vse, ki so rešitve poslali, naj dotlej počakajo.
FILMSKA POSTA
Rozi: 1. Kolikor vem, se je Ta 11 b e r ločil šele tretjič, ne pa sedmič. 2. Charlotte A 11 d e r jc res Berlinčankn. Rojena je bila 14 VIII. 1906. 3.'Njen mož je bil režiser Stein-hoff. Rojena je bila 20. VI. 1904 v mestu Tečinj - Podmoklem na češko - nemški meji. 4. Oljsa Čehova se je pred kratkim vrnila v Evropo. Igrala pa ni pri MGMu, ampak pri Universalu. 5. Igo S y m ie bil rojen 3. III. 1896 v Innsbrucku.
Kr i s 11 : Paul Richter ima naslov: Berlin W. Tauentzienstr. 10.
Slavka : Marlenc D i e t r i c h jc bila ro:ena 27. X. 1902 v Berlinu.
P e P i : Mary P i c k f o r d sc je pisala prej Smith.
M. R.: I. Oscar M a r i o n , rojen 4. II. 1894 v Konigsfeldu. Študiral medicino in postal zdravnik. Potem je prešel k gledališču in nato k filmu v Berlinu. Glavni filmi: ,,Boj za rodno grudo“, ..Moj priiatelj šofer“, ..Valencia*4, ,,Po-top“, ..Cardaška princesa**, ,,Dve rdeči ro.i“, ..Blodne ure“, ..Mala Inge in njeni trije očetje", ..Venera v svetovnem kopališču**, ,,Wa-tcrloo**. Tonfilini: ..Nadporočnik Rudi“, „Sejm ljubezni*4, ..Pot v Rio**. Pri Paramountu: ..Nedelja življenja**. Naslov: Berlin, KurfUrsten-damm 110. Nemško. 2. Anna M a y W o n g rojena 21. IX. 1908 v Losangelesu. Začela filmati liri Fairbanksu. Glavna filma: ,.Umazani denar" in ..Metulj z ulice41. Tonfilm: ,,Mai Tang“. Naslov: Schubert-Theater, Newyork. 3. Greti Garbo nemško ali angleško.
x	’	v.	v________________________
Demav (Mziiu
Za zaprtje
pomaga tudi laneno seme. Najprej izplakneš skodelico z vrelo vodo, da se dodobra segreje, nato pa uasuješ v anjo žlico lanenega semena in nanj toliko vrele vode, da seme ravno pokrije. Skodelico nato trdno pokriješ; čez kakih deset minut se seme že toliko omehča, da ga lahko ješ. Še bolje ti tekne, če na ta način omehčano seme zmešaš z jabolčno ali češpljevo čežano. To ješ zvečer, preden greš spat; ne jej prehlastno, nego dobro prežveči.
Vlažno stanovanje
Koliko gospodinj tarna, da je pri njih doma vlažno in da nobeno sredstvo ne pomaga! Pa ni res; tudi za v lažna stanovanja so zdravila, in še učinkovita po vrhu, kur je glavno.
Z zračenjem si gotovo že poskusila? Da, pa praviš, da je vse zaman. Nu, potem ti svetujemo tole:
Postavi v soho posodo z žganim apnom. Apno željno vpija vlago in se veže z njo. Kadar jame razpadati in postane tekoče, ga moraš nadomestiti s svežini. To delaš tako dolgo, dokler tudi sveže žgano apno nič več ne vpija vode. Ko si tako začasno pregnala vlago, si pripraviš raztopino pet litrov vode in pol kile maznega mila, in z njo prepleskaš stene; v dveh dneh se posuše. Nato Vzameš spet pet litrov vode in raztopiš v njej 50 gramov galuna; s to raztopino prebeliš stene. Ta zaščitna plast drži več mesecev.
£ NIMAM DOBRE KAVE DOBITE DNEVNO 3VEŽE PRAŽENO LE
P/H TVD. B- MCTCH imiuha. votmov m S.
Če pa izvira vlaga v stanovanju od talne vode, si pomagaš tuko, da izoliraš stene z asfaltno strešno lepenko. l ega seveda ne boš sama delala, nego boš poklicala zidarja. Najprej se stena cementira, nato pa pribijejo nanjo tenke s kreozotom prepojene letve, in sicer pokonci, da se letve trdno primejo stene.
Vlažna skladišča osušiš, če omečeš stene z asfaltnim gudronom. Najprej je treba seveda prejšnji omet skrbno odstraniti, nato pa se stene omečejo z zmesjo 80 delov vročega tekočega katrana in 20 delni asfalta, potem pa še z vročim peskom. Ko se posuše, jih lahko brez skrbi pokriješ s tapetami.
Kako doženeš, ali je ineso pokvarjeno?
Zdravo meso skoraj nima duhu, pod prsti se čuti trdo in domala ne-vlažno; pri kuhanju ne „gre skup", kakor pravijo gospodinje, in teže skoraj nič ne izgubi. Kar ima med mesnimi vlakni tolšče, je bela in trda.
Če ima meso precej belkusto barvo, izvira od mulokrvne živali in zato nima moči. Vrhu tega je utegnila biti ta malokrvnost posledica nevarnih živinskih bolezni. Temno rdeča, škrlatasta barva mesa je dokaz, da je žival poginila.
Mast mesa bolne živali je rumenkasta. vodena in zdrizasta, meso je mehko in mokro. Pri kuhanju se skrči, „gre skup", in postane mnogo lažje, pač zato, ker je živina med boleznijo izgubila mast in mišičevino.
škatle za smotke
izgube duh po tobaku in jih lahko porabiš tudi za druge namene, če vlijoš vanje nekaj špirita in ga takoj zažgeš. Seveda moraš biti' pri tem oprezna in paziti, da ni v bližini kakih gorljivih snovi, zlasti ne petroleju, papirja itd.
Ne kuhaj predolgo!
Znanost je dognala, da se nahajajo v sirovih jedeh snovi, ki še pri dolgem kuhanju uničijo, kr pa so za človeku velikega pomena. Jedi, ki so prebavljive že sirove, zato ne kuhaj, nego jih uživaj po možnosti sirove. Take jedi so na primer sadje, solata in nekatera sočivja. Mleko in meso pa je treba skuhati ali speči, ker utegnejo hiti v njih kali bolezni. Krompir, večino,.-.so-
n
Blagovna znamka
»Svetla glava*'
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni, prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrlkati, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate iedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartiie, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta l do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bollih, finih in nalfinei-ših močnatih ledi, šartliev, peciva, tort
1. t. d.
Za vsako oblteli so nalveile važnosti, ker najdejo po njih sestavljena icdila radi svoje enostavne priprave, svo-iesa odličnega okusa In svole lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavilo večle zahteve — In ker je, kakor Je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah Izključeno.
Oetker-jevo knjigo dbblte zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnoit ni tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
čivja in moko je treba kuhati ali peči zato, ker sirovo ni užitno.
Jedi ne kuhaj predolgo, nego samo dotlej, dokler niso dokuliane. Pri predolgem kuhanju ali večkratnem pregrevanju se uničijo vse tiste snovi, o katerih trdi znanost na podlagi izkustev, da so važne za življenje; Soka, ki ga da sočivje in sadje, ne odcedi, kaj šele, da bi ga zlila proč! Deni ga na stran, da se ohladi, potlej pa ga zlij na jed, zakaj v njem so najvažnejše hranilne snovi.
Dobro jetrno juho
za pet oseb si takole pripraviš: 15 dek jeter dobro ostrgaš iz kožice iti jih spražiš z drobno narezanim korenjem na masti, posuješ nato z moko in poliješ s poldrugim litrom vrele vode. Med tem narežeš eno žemljo na ploščice, ki jih cvreš na masti, dokler ne postanejo svetlo rjave; ocvrte rezine deneš v juho, dodaš nekaj soli, popra, malo rdečega vina in malo kisa; vse to dobro prekuhašv nato pa juho precediš in razpustiš v njej tri maggijeve kocko. Vse skupaj naj potem še enkrat za v re.
V	tej juhi so najprimernejši |>raž.eni drobtinovi cmoki.
Medeni kolači
Potrebščine: "50 dkg medu, 45 dkg sladkorja, 20 dkg sladkih mandljev, 5 dkg grenkih mandljev, 65 (ikg pšenične moke, 6 g stolčenega cimeta, I zavojček dr. Oetkerjeve-ga pecilnega praška, 3 g stolčenih klinčkov, 2 g stolčenih kardamo-mov, pol zavojčka dr. Oetkerjevegti vanilinovega sladkorja s pol limone /ribanimi olupi.
Priprava: Olušči mandlje, jih sesekljaj. a ne predrobno, ter pomešaj z dišavami in vanilinovim sladkorjem med moko. V emajliranem loncu segrevaj sladkor s strdjo tako dolgo, da se sladkor stopi. Toplo raztopino da j na močnato zmes, ki se nahaja v skodeli, pomešaj vse skupaj in dodaj po ohlajenju I zavojček dr. Oetker-jevega pecilnega praška. Na deski še prigneti toliko moke, da se testo več ne lepi in se da razvaljati. S kozarcem ali pločevinastimi obodi izreži kolačke ter jih speci svetlorjavo na pločevini, pomazani z voskom. Medene kolačke vzemi še tople z nožem s pločevine in jih shrani v dozi. Zelo okusno in poceni!
Nosečim žena m in m 1 a -d i m m a t e r a m pomore naravna ,.F r či li z Jose f o va“ grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva’ za žensko so preizkusili, da „F r a n z J o s e f o v a" v o d a v največ slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. „F r a n z J o s e f o v a“ grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Rešitev križanke v zadnji številki
Vodoravno: 1. Matematik; 2. Ano-mali ja; 3. Renegat; 4. Amir; 5. Tiriica, ud; 6. Oj, kimono; 7. Nas, napad; 8. Uri, ime; 9. Pav, kuluk; 10. Lak, žena; 11. Erotikon; 12. Upor; 13. Lov, penez.
Navpično: A. Maraton; ul; B. Anemija; Alepo; C. Tonin, Suvarov; D. Emerik, kor; E. Mag, cinik; F. Alabama, Užicc; G. Tit, opilek; H. Ji, Unamuno; I. Kal, Dodekanez.
OKUiEJE
vie/i fic
■ixw*&uje
niijietidnejSt
KLIiARNAfT-DEU
tlimiAHA■6AlllWIHOVAl3 -
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene,
Ll U B LIANA
o
B
Hh
(P
n
»j.
sa'
V
oj
KUVERTA"” -
tu
Foto
»i
aparate in potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji „Adrija
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenilci
Izdaja za konsorcij .Jtomami" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Uniur/.itctna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; /a tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.