Politiški pregled. * Razpnst našega držarnega zbora se izvrši dne 30. t. m. Zasedanje ne bo zaključeno s prestolnim govorom, marveč predsednik Vetter bo imel na omenjeni dan zaključni govor o deloranju državnega zbora, ki bo na to razpuščen. — V parlamentarnih krogih govore, da pride v noro poslansko zbornico komaj polovica članor sedanjega parlamenta. — V vsi državi se ie lačenja živahno volilno gibanje. Vse stranke se pripravljajo na relike boje, tss stranke upajo, da izidejo iz teh bojev i unago. Mnogo jih ne upa zaman, mnogo pa se jib — vara — Državni zbor deluje te zadnje dni svojega življenja z mrzlično naglico. Premlel je že zakon o volilni svobodi, končal tudi zakon o nnumerus clausus". Klerikalni poslanci bi radi spravili pod streho kongrno: stara zbornica naj da poslednje darilce — deset milijonov kron! Duhovščina se jim ob prihodnjih volitvah izkaže gotovo hvaležno! * Zakon o volilni srobodi. 1. Volilni sbodi. Kdor hoče sam ali z drugimi preprečiti kandidatu ali poslancu, da govori ali poroča na javneni sbodu, kdor braui na shod upravičenim osebam, kdor raoti na shodu ali se upira rediteljem, more dobiti tudi tri mesece zapora, kdor pa sam ali z drugimi prepreči shod, raore dobiti tudi š e s t mesecev. Globa od 10 do 200 K pa je določena onerau, ki se nepozvao, neopravičen vtihotapi na shod volilcev, povabljenih gostov ali članov kakega društva z namenom, da bi motil zborovauje ali če se upre rediteljem. Ko so razpisane volitve za državni ali deželni zbor, se mora ta zakon javno razglasiti v vseh občinah volilnega okraja. — 2. Podkuporanje. Eq mesec do šest mesecev strogega zapora dobi, kdor ponudi, obljubi, izplača ali pa uzame darilo, da bi s tom vplival v določenem smislu na izid volitve. — 3. Pijača in jed. Razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabi.jo volilce v svoj tabor. je napotila odsek za volilno preosnovo, da je zahteval, da mora zakon prepovedati to sredstvo agitacije. Zato je odsek sklenil nov paragraf, ki strogo prepoveduje na dan volitve v gostilnicah ali drugih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volilcem deliti pijačo ali jedila. Prestopke kaznuje politiška oblast z globo 10 do 200 K. Ako se dokaže, da je prizadeti imel namen, vplivati na volitev, je pristojna kazenska sodnija; politiška oblast pa razsoja, ako ni jasen namen podkupovanja. — 4. Prisilj e vanje. § 5. določa strog zapor do 6 mesecev tistemu, kdor upliva na volilce, kdor jih sili z obljubami in grožujami, da ali ue voli.jo ali pa volijo določenega kandidata Kaznjiv je torej že poizkus vplivanja z grožnjo volilcu, da bi on ali tretja oseba trpela na svoji časti, prostosti, imetju ali dohodkih. Ako pa to prisiljevanje ali strahovanje dožene svoj namen, ako je torej volilec ali njegov somišljenik imel v istiui kako škodo, se more kazen raztegniti tudi na eno leto zapora. Ista kazen je določena tudi za osebo, ki p<» volitvi v označenem smislu škoduje volilcu, ki ni volil po njeni želji. — 5. Krive vesti. Zaprt more biti en teden do treh mesecev, kdor z namenom širi krive vesti v kraju ali času volitev o kandidatu ali sploh o rečeh, ki morejo vplivati na izid volitev. — 6. Druge določbe. Stroga kazen zadene onega. kdor nalašč ponaredi ali pretvori glasovanje, glasovnice, legitimacije, kdor kakorkoli ovira volilno pravieo. da si n. pr. pridrži glasovnico ali legitimacijo, kdor glasovnice odstrani, raztrese ali raztrga, da prepreči uspeh volitve, kdor zve z nepoitenimi sredstvi. kako so volili drugi, kdor protizakonito zapreti kandidatu s škodo na telesu, časti, prostosti, imcju, da se odpove kandidaturi — Vsi člani volilne komisije in zapisnikarji so uradniki v smislu § 101. kaz. zak. in uživajo zakonito varstvo. — Edor je kaznovan v naštetih slučajih (izvzemši § 4. o pijači in jedi), izgubi aktivno in pasirno volilno pravico za pet let. — Vse to se lepo glasi, ako le ne bodo vseh teh določb ob gotorih slučajih ignorirali. Da imajo gotovi ljudje tudi gotove namene, se je že pokazalo ob sklepanju tega zakonskega načrta. V § 18. je odsek za volilao reformo predlagal, d» v slučaju, ako državno pravdništvo ne bi hotelo postopati, sme prizadeta oseba vložiti subsidiarno tožbo. To pa privilegirancem ni bilo všeč, zato so to odločbo zavrnili. — Vsekakor doživimo pri prihodnjih rolitvah marsikaj. * Zakon o rolilni reforml bo sankcioniran najbrie dne 2 februarja. * V češkl deželnl šolski sret je izvoljen kot zastopnik mesta Brna socijalni demokrat posl. H y b e š. To je v Arstriji prvi soci.jalni demokrat, ki je član deželnega šolskega sveta. * Hrraška socialna demokracija zaduja leta prar lepo napreduje. Ponehali so notranji prepiri. ki so slabili dolavnost. Vse delo je sedaj koncentrirano v organizaciji delavstva. * Ogrska tolerantnost. Pri razpravi o naučnem proračunu t ogrski poslanski zbornici je poslanec Geza Hellebronth zahteval, da se mora zapreti rseh 3371 Ijudskih šol, kjer poučujejo t -tujih jezikih-*, in 1774 šol, kjer sploh ne poučujejo madjaržčine. Dejal je, da so te šole .gaezda izdajstva". * Jeznitji in Nemčlja. Pariški »Matin" poroča iz Berlina, da so poslali jezuiti z otoka Wight veliko vsoto v volilue namene katoliški stranki v Nemči.ji. Ti jezuiti so Francozi. Da so poslali denar rajši v Nemčijo nego v »zatirano" Franeijo, je dokaz, da nimajo nikakega upanja, da bi jim še kdaj odprli vrata Francije, pač pa upajo, da jim Geimanija odpre vrata na stežaj. * Španska rlada in anarhistf. Španska vlada je naprosila evropske vlade, naj pazijo na mednarodne anarhiste povodom krsta prvega otroka španske kraljevske dvojice. Španska policija je bila obveščena, da se je osnovala anaihistiška zarota, da vrže v zrak stolno eerkev v Madridu, v kateri se bo vršil krst. * Kongres anarhistor t Nemčiji. Iz Berlina javljajo, da nameravajo anarhisti prirediti za velikonočne praznike v Nemčiji velik kongres. Ni pa se znano, kje se bo vršil kongres. * Francija. V Parizu so se sešli francoski škofje, da se posvetujejo o reorganizaciji cerkvenih razmer na Francoskem. Na shod je došlo 80 škofov. Zborovanje je trajalo ves teden. — Na Francoskem odpravijo vojna sodišča.