184 Spomini na deželni zbor Kranjski, Govor dr. Janeza Bleiweisa (v seji deželnega zbora Kranjskega 10. maja t. 1.) vtemeljevajočega svoj predlog postave zadevajoče nauk slovenskega jezika na c. k. viši realki Ljubljanski. §. 21 opravilnega reda daje mi nalog, dokazati nujnost tega predloga, ki gaje gospod predsednik ravnokar čital. Slavni zbor! jako lahko mi je dokazati nujnost svojega predloga, in to iz dvojnega obzira. Prvič iz tega, da naše zborovanje je kmalu pri kraji; dnevi našega zborovanja sojšteti, in drugič se nujnost podpira iz stvari same. Ce pogledamo tako zvani „Jahres- bericht der Staatsoberrealscbule in Laibach" od preteklih treh let, posebno pa od preteklega leta, vidimo, da slovenski naš jezik je popolnoma prognanec iz realke. Jezik deželni životari tam le še iz milosti takih starišev, ki še dopuščajo, da se njih otroci slovenščine uče. To, gospoda moja, je dvojni razlog, ki mislim, da je tako prepričalen, da je nujnost dokazana. Letos gotovo ne, ali saj brž ko ne, ne bomo dosegli tega, da se odvrne ta v nebo vpijoča krivica; treba toraj, da se prihodnje leto ona zopet ne povrne, da že sedaj ukrenemo postavo, ki odvrne to sramoto naši deželi. (Ko je deželni zbor pritrdil nujnosti predloga, je dr. Bleiwei8 vtemeljevanje nadaljeval tako4e:) Jaz sem že poprej omenil, da je slovenski jezik iz realke naše skoraj popolnoma prognan. Dokaz avtentičen temu je „3al)re8bertđ)t ber ©taat8oberreatfd)ufe in Satbadj fftr baš Sat)x 1874". — Gospoda moja! če pogledate na stran 17. tega šolskega letopisa pod rubriko „Dbltgctte ©egenftanbe" in pa „rcodjentUdje Unterrtd)t3ftunben" od 1. do 7. razreda, našli boste čudno prikazen. Slovenski jezik stoji namreč med obligatnimi predmeti in po vseh razredih po tri ure na teden, al te številke (trojke) so oklenje med srpke (Einklammerungen), to se pravi: obligaten je ali pa ne; če hočeš ali pa nočeš! Razjasnilo tej čudni prikazni, ki je na celi tej strani pri nobenem drugem nauku ne najdemo, pa dobimo, če pogledamo , kaj vodstvo piše v tako zvanem „Mjrptcm". Tam nahajamo te-le besede: „2)te in ber 9Wtntftertat=33ets orcnung t>om 8. Dftober 1871 3 10456 promfortfd) fcerfiigte Lfyetlmtg ber 1. unb 2. $(affe in jje ^tcet Slbt^etlungen mit flo* uemfdjer unb beutfđjer Unterrtd)t8fprad)e totrb nuttelft be$ fyofyert (šrtaffeš som 20. September 1873 3. 8172 aufcer $taft ge* fei^t unb angeorbnet, bag Dom ©cf)ulja^re 1873/74 angefangen in allen ftaffen ber $arallet*8l6tfyettungen bte beutfđje ©pradje aU Unterridjtšfprađje gebraudjt toerbe." In predzadnji odstavek pravi: „2)te floocnifo^c ©prad)e nw fiir jene ©djiiter ein obltgater ©egenftanb, ber en (Sltern ober Sltem-SteUfcertreter bte$ ailS&ritđliđ) Derlangten." Tako se ukazuje, gospoda moja, v deželi, katere ogromna večina je slovenska, in kateri je materni jezik slovenski jezik! Se huje pa se ta prikazen s tem ilustrira, da brž pozneje beremo to-le: „Ste ttttUctttfdjC @prad)e nxtr fiir aUt <5d)uter ofiliptet Lel)tgegenftanb." (Klici na levi: Cujte!) Gospoda moja! kdo more to brati in ne bi ga zgrabila nevolja, da je deželni jezik manj nego tuj jezik, ki je od tretjega razreda naprej obligaten! Mislim, da je dolžnost deželnega zbora, da ne molči o takj prikazni. Ce dalje to, kar vodstvo piše o tako zvanem „Lehr-plan-u", malo bolje pogledamo, vidimo, da se nekaj, kar smo prejšnje čase zmerom slišali, v tem članku ne nahaja več, namreč to: „pa nimamo učiteljev, ki so slovenskega jezika zmožni." Ta tožba, ki je bila poprej zmirom na dnevnem redu, je zdaj potihnila, ker se zmožnih učiteljev obilost ne da več tajiti. Al zmirom se čujejo druge litanije, in to take litanije, da se čudim, kako ministerstvo samo more kaj tacega govoriti, ki mora vendar vedeti, da je mnogo slovenskih knjig že samo potrdilo za učne knjige na srednjih šolah. O ministrovem ukazu beremo: ,,©er nct^eju ganjttdje Sftanget cm <3d)ut= nnb Uebungšbudjern fiir ben Unterrtdjt nuttelft ftottenifdjer @pra$e unb ber nod) grbfcere an §Hf8* bitjem ober enter fcertoanbten, ben Sdjiilern an^uempfe^tenben geftiire in btefer ©pradje" itd. Zopet tista tožba, ki zmirom ostane, če bi tudi cele gore slovenskih knjig imeli ! Naj le na kratko omenim, kar zadeva slovenščino v tem obziru, kako da ministerstvo ignorira to} kar je samo potrdilo. Imamo napr., od ministerstva potrjena Janežičevo slovnico za vse razrede, — Šolarjev i var, — tri Lesarjeve knjige za v ero nauk, — po-'ena je knjiga prirodopisna za živalstvo od prof. Er-frJ ca —- prirodopis za rastlinstvo od Tušek-a, — občni r^jjjepis od prof. Jesenko-ta, — od Cigale-ta imamo: *irratek popis cesarstva Avstrijskega sploh ? njegovih dežel posebej — za niže gimnazije !D njže realne šole". Vse te knjige je ministerstvo že 10o t r d i 1 o, toraj priporočilo te knjige za nauk v sred-^iib šolah. Prišle so poleg tega še druge knjige na vitlo; pripoznati se mora marljivost „Matice" naše, da ? izdala tudi take knjige, ki služijo v razjašnjenje tega, i ar šolske knjige učijo, to so šolske „Hilfsbiicher". ! gato opozorujem le na knjige Schodlerjeve, na Ciga-letove ailante itd. Očitanje tedaj, ki ga beremo v mi-istrovem ukazu, je tako neopravičeno, da moram se Enkrat svoje začudenje izraziti, kako da je ministerstvo v gvojem ukazu od 20. septembra 1873 kaj tace ga reči moglo m smelo! V vsem sem toraj dokazal, da nemščina velja za mater ni jezik pri nas. Zmerom se povdarja tista $eid^fPra$e" *n s tem se hoče reči, da za nas je prva dolžnost, da se učimo „bie 9?etd)3fyracfye", potem pa še le, ^e hočemo, „bie ?anbe3fyračfye". slovenščina in italijanščina ste v indeksu omenjenega „Jahresberichta" tuja jezika, a še s tem velikim razločkom, da je italijanski jezik ob liga t en nauk od 3. razreda začenši, — slovenski pa nikjer! , Poleg vsega tega, gospoda moja, je na naših sred- njih šolah še velika druga napaka. To smo razvideli I iz tistega prepira, ki je bil med časnikoma ,,Slov. Nar." in „Laibacherico", na katerega je realkino vodstvo od-! govorilo; bil je njega odgovor tak, da ne vem, kako se more strinjati s tem, kar je vodstvo v „3afyre§beridjt" napisalo. Tu je na dan prišla napaka o realki, da učenci, ! ki so se v enem razredu učili slovenski jezik, če se jim i poljubi, drugo leto izstopijo, in takih prikazen je | dosti v realki. Vidi se, kako je vse brez discipline, kar se tiče slovenskega jezika. Ce učenec se pride učit slovenščine, je prav, če ne, pa tudi, in če hoče zopet priti, je pa zopet dobro! Iz vsega tega se tedaj vidi, da Slovenec je bolj tujec na lastni svoji zemlji, kakor Lah, kajti laško se morajo naši realci učiti, slovenskega pa ne. Oni glasoviti ukaz od 20. septembra leta 1873 ima pa h koncu nekaj, kar mi je bil povod, da sem prinesel načrt te postave v slavni zbor. Dotični ukaz pravi namreč na koncu: „gur toeld^e ©cpler ber Sat&adjer 9teat= fdjule bie fto&emfdje ©pradje etnen obUgatcn Letyrgegenftanb fctlbet, toitb ba§ Lanbe3gefet3 entfdjetben." Na to sem se opiral, ko sem si. zboru izročil načrt postave. Predlagam toraj, da se ta načrt izroči šolskemu odseku in sklicevaje se fl& §. 21 opravilnega reda ob enem nasvetujem, da se eolskemu odseku naroči, da brez tiskanja poročila po-roča o tej postavi v dveh dneh. (Prihodnjič prinesemo konečno obravnavo tega predla v deželnem zboru.) Deželni zbor Koroški • je sklenil, da se odstopi od zapovedi ministerskega K&za od leta 1856, po katerem ima deželni zaklad P°plačevati stroške za ozdravljanje revnih ljudi im°* ^e^e^e v bolnišnicah, in da vprihodnje aJo občine za svoje bolnike v bolnišnicah po 20 kr. v Va.?^ ^an deželnemu zakladu povrniti. Na bolnike orisnicah in bolehnicah in na ženske v porodišnicah tli n\?eSa ta sklep, ki, se ve da mora od cesarja poda \- > ^a obveljd. — Res, da ta sklep ima to za-se, °ocine, ki imajo svojih bolnikov v bolnišnici neko- liko več, to je, z 20 kr. na dan, pripomorejo deželnemu zakladu; al če je občina sama revna, jo bo ta postava hudo stisnila, če ima po več bolnikov v bolnišnici, ali pa le enega leto in dan. — Deželni zbor je tudi vkrenil, da se več bolnišnic napravi po deželi Koroški. — Ker deželnemu zakladu bode konec leta priman j kalo 436.788 gold., zato je deželni zbor 48 odstotkov naložil na vse direktne davke brez pri- klad. ---------------------------- 185