Št. 36.                           :v,          V (iorici. v torek dne 0. maju 1902.                               Letnik IV.
l/.haja vsjik torck iu Noboto v
IimIiiii (»Ii II. uri |)i<mIp«) 1 <lim- /.a mrslo
tcr oL# ;5. uri popoldno za «te/.elo. Ako
pud«1 nat;i diK'va praznik i/.idc «Ian prcj ol>
(i. zvt'ciT. SliiiiK pt> post i prcjcMii.'iii ;ili v
(iorici n;i «loin pošiljan celoN'liio S K.,
pollelno   !¦ K. in ("'rhlli'liio  'J  K.
I'nxhija .¦!«' v (iorici v lob;ik;iruali
S c h vv iir/, v JSolskili iilicih in ,lcl-
l ersitz v Nunskili  ulic'ih  pi* (S vin.
GrORICA
(/jiitranjc i/<lanj«k.)
l'redniütvo in upt avni*tvo  se    i
nahajata   v   «N;iro<lni   tiskariii»,
lilica Vfttiirini  Ii. 5t. 9.
iJopise jc nasloviti na uredniitvo.
ofrlasf in naroeiiino pa na upravnislvo
«Gone-». O^lasi so račuiujo po pKit-
vrstaii iii siccr ako ««• tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po IU vin., 3-kral po
8 vin. Ako sf vcčkrat tiskajo. ra«iu-
nijo he po pogodln.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Mai'u&ie.
Ti-ka   „Narodna tiskarna" <o«k'oV. .1. Marušič).
V  (iorici.  <l<u' i">.  m;ij;i   I'.IICi.
Izid volitev v Furlaniji hiko imuno
tišei na „naprodni" Izrael. «la daje isli
od sobe glasove, ki donijo nekako lako
oto/no l<akor — oporoka na sinrtni po-
stolji. ...                                                              j
Gorje proinaganim !                                I
Ako  l)i  imeli   koliekaj    povoda   so-   I
čustvovati  z ljutliui,   ki    so    se    pokazali   ;
že več ali  mail]  prikrito   sovra/.uike   dr-
žavnih  in Ijudskih koristi, utegnili hi po-
tocili   na  riideče   pogrnjeno   to  ,.goinilo-
jedno  bistro solzioo sočutja.  Ali  kor toga
no nioroino pri  najboljši    volji.   pa spre-
govoriino    politiuii     ,.nagrobni     fjuvur"   .
kliki,   ki    boljše   usode    ni    zaslu/.ila ;   to  '.
storinio  pa  in:   radi    kliko,   niaiveč   radi
toga, da  naše ljudstvu eujo — <>ba zvona.
Z deželnozborskimi volitvami v Fur-   i
laniji,  na katerih jo  izsol iz volilnc borbc
kot zinagovalee dr. Faidutti,   >o   no   bo-  ;
demo  pečali, pac pa hočemo sprogovoriti   J
nokoliko besedij glede   obeinskili volitev
v   Korminu.  V  Konninu   sla si slali oj-tro
nasproti   italijanska    liberalna   ali    ..Le-  j
i,rina"   stranka in   pa   av>trijsko - palrijo-
tična  stranka. Kaj jc    ital.   liberalna   ali
..Legina'1   stranka,   to    pa«J    mi    Slovenci
predobro vemo. Ta stranka ima jeilino
t a p o 1 i t i č n i  c i 1 j.   da dela   /. vsemi
nio/.ninii  a ne has. in o r a I n i in i  sre d-
s t v i na   potujeenje   našega   naroda   tu
ob nieji  in   pa   na    to,   da    bi    odtrgala
našo  pokrajino   od   Avslrije   in   jo   pri-
klopila  k  Ilaliji.  Da  so  inoramo [iroti na-   ,
menum    te   stranke   bur;Li    mi   obmejni   ¦
Slovenci z vsemi moralniini sredstvi  tcr   ,
stati zvesto  na straži  proti temu sovra/.-
niku, toga nain ni   treba   ponavljati. ker  J
je že nekaj starega.
V trenutku, ko bi tein zivljem slo
po želji glede Avsirijo, zavili bi vrat
tudi nam, kar pa bi radi da bi so z^ro-
dilo so prej, da bi so zgodilo čim proj
ono; kajti tein ljubiui prijateljein jo
znano, da smo mi trdna straža tu na
skrajnem Jugu državo.
To smo navedli lo zaradi tega, da
se nas lože razuine v tein, kar bočeino
povedati v naslednjein in zaradi t(\ua,
ker se izvestni politični liarUtkini trn-
dijo, da bi stvar zasukali po svoje.
Kilo pa so tisti življi, o kalorib smo
govoi'ili ravnukar in ki se pod linim
,.Legc" Innlijo za kriviene nanicne? To
so prav tisti italijanski liberalei in na-
[irednjaki. s kaleriini v zaj e in n o se
trudijo ludi neki - slovenski ..naprfl-
njaki". da bi pn „naeelu jednaknprav-
nosli" >|iravili ,.s povrsja spornn narod-
iio.-tno jabolko".    t.   j.    da    bi    eim    prej
0  m o g «IC i I i   ..Legi"   lijeno  delo              za
kilter«)  eeno V To   vedo  le   oni   saini. . . .
0 te'n nasprotnib nakanab so bili
naši vrli Mcdanci in iijili -o-cdjc kor-
ininske obeini' pr;iv dobi'o poučeiii. zato
niso šli na linianicf onim. ki -ojim obe-
tali zlale gradovc in onim. ki bi radi
naredili iz njili nenioralne ljudi. da bi
jib eim prej imrli v inre./.ab. inarvec: sli
so in vcilili. kakor jiiu jc ve 1 ¦ • va 1 trezni
razum in d r /. a v 1 j a n s k i inter e s.
Kaj  bodi)  rt'kli  k  tcuiii   m a š (: »¦ v a 1 n e
1  z d a j i c e.   za   to    mj    niso    brigali   ne
prej  ne zdaj.
Naši Hi'iei so inieli prod oi-mi pa
ludi svoj gospodar^ki inl«'r<'s. Uni. ki
imajo kni -adjci't'jri in ludi dniLiaOi' do-
vol.j opravl.a na korniinski'in trgu. so bili
doslikrat na i uden naein V.apostavijani
pn Ijudeli italijan>U<» klik'1. katcra ima
na svnjem praporu >jibdi zapisano kri-
vii'o pruti Slovciivcin. Ako naj so raz-
inere za na^1 l.judi. v kolikor so v stvarni
doliki s KoMniiK.ni, ubla/ijo. troba da
zavladain lu Ii v Konninu Ijudje, ki niso
nei/.pi'iisni proli slovonski narodiiosti. In
10   jc vendar po  vsi    pravioi   pričakovati
011    stranke. ki  >e   iint'inijo   krsransla in j
avslrijsko-palrijotiC-na.  V to   pa   bede   ta
stranka že inoralno  obvezana.  ker so jej
baš naM llrici  prijioinogli  do zmiiige.
Danes stoji pribito. da so na>i
Hrici. vnlilci 111. razreda odloC-ili zmago
avstrijsko palrijotičnc stranke v Kor-
ininu. Aki bi no bili Hrici prišli volit in
bi ne bili volili tako kakor so volili.
zmagala bi bila ona stranka. katera ima
svoje ognjišee v drnstvu ..Danle Ali-
gbieri" in katera teži preko Crno/.oltih
kolov. Kake bi bile posledice, ako bi bila
zmagala ta stranka. si je, raOunajoč po
tožnjah te stranke.  laliko misliti.
Ali toga noce ve«j razunioli oni po-
litični Harlekin v (iorici. ki je za svojo
„odloOno narodnost- /.«• držal — zauš-
nicft o«] prista.Ša one iLit 1. stranke. katere
poliliciiiin nialikom daaes potre.sa kadilo
v svoj em li-iu. Xaravnost odurno je. ko
ta list pise zdaj. koje zmagala po njem
!ako nazivana ..klerikalna"' s:tranka v
Koriniiiii. da Slownei in ! abi nimamo
nič skupnega. a v i-ti sapi pi^'Jarja, da
smo Slovenci ..tc-no spojeni z Labi'' in
pa da bi kazalo ..sčasoma" ustanoviti
..zvezo slovennkih naprednjakov z laškimi |
liberab-i" po načelu ,.popolne narodne ;
icdnuki ipravnosti"'.
Mi     temu    -lovenskeinu     mežnarju
ok«di   .. Lt"_rinili"  oltarj<*v  [jovciiio   narav-
no>t.   «la  slabo pozna  italijan-ke   intran-
sigents  in  njiliov radikalni nacijonalizem. j
ako   uieni.  «la  m- licle oni    b'.t»-ii  bratiti j
s >|iiven-kinii    ..naprednjaki"    na   naOin,
kakor  l>i   bilo v korisl slovenski  narodni
stvari.  Oni  po/.najn lc jedno :  brutal no >
u n i <' i t i   ii a > u   ii a r o d n o .- t   t u o b i
m e j i     in     u •_' r a L i t i     nan»    t u d i |
g in o t n o  pox'st! V tajedini njih na- j
men   l»i   s«' paO zbratili oni  s  peklom   in i
budieoni,  pa makar tudi  — s >!ovenskimi
..naprt'tlnjaki". ak«» bi ti —   n a p e 1 j a-
v a 1 l   v o d o   n a  n j i h o v p o 1 i t i č n i
in 1 i n.   Da ima sodelovanje   Slovencev z j
avstrijsko patrijotičniini   Furlani pri vo-
litvah  v   sebi   vsaj   to   dobro.    da   stoje
skupno     na    stal^ču    avstr.    ilržavnega
interesa. je pae Mimo   ob   sebi   umevno. !
S katerega pametnega stališča pa hoeejo
opravieiti slovenski ,.naprednjakiti zvezo
z italijanskimi „Legovci" V S stališča na- ;
rodne jodnakopravnosti?                                 ;
Kako smešno je to,    o tern   govori
glasen  go vor že  naše   šolsko   vpra- i
š a n j e  v  (i o r i c i!                                        ,
Ali  kdo ne <juti, da so   to  le t'raze. ;
to soijanje po zvezi i italijanskimi   ..Le- j
govei" !   Fraze   v   zadnjeni   pojemajoeem
poskusn   ..naprednjakov,   da  bi obdržali
svoj  luknjasti Oolnič  nad   vodo   vsaj   še j
nekaj  Oasa, poskusu. zakriti sinrtno rano, '
ki zeva  na njihovi politiki.   a    e   prika- j
zovati   rile in   zdrave!   Bliža   ^e   zadnja
ura  njihovi ,.moči in slavi*' — tu in tain,
ker so    inoiali   spoznati,    da   je   stevilo I
onib. ki ne škilijo «jez mejo in onih, ki
ne želijo smrti i.aši-iuu narodu In ob
meji, innogo večje nego >o pričako\ali.
V tej svoji obneinog|o>ti ne moieju \,it'-
«Iruzega nego da -e znasajo nad ..klen-
kalizmom"'. ki da je tudi v Furlaniji je|
,.bujno poganjati" ild. 0 da! Mi vetno.
da ?e je tudi v Furlaniji že tu in l;.m
ugnezdila tista nevarna kaiia. ki jej je
ime srredentizeni. a!i z drugiini besedami
italijanski liberalizt-m, la>.ko uapr^dnja-
štvo in katera bi bila >vojo za-Jego-
raz.širila Oez vs(» Futlanijo in i/.lizala
gladko pot onim. katere vleče m ce proli
Monte.citoriju. A nastopil je drugi faktor.
ki s.e visoko drži za^lavo avstrijske zve-
stobe in katerega za svoje pogumno
delo zadeva celo od s I «. v c n s k e «Irani
liaza o ..klenkalizinu". . KleriKalizein'
je zdaj dinastična in narodna zve-toba
elemenloni. ki nočejo ;e naruvnost po-
vedati, da sta jiui /o1 erna oba ta pojma
vi znariih razlogov. A da bi udarjali po
mehu in menili macka. zalo kliOejo na
boj proti ..klerikalizmu" poil zuruženo
zastavo slovenskili ..naprednjakov in
italijanskih liberalcev iu mečejo okrog
sebe s psovkami in fra.zami. da bi koga
preslepili.
Hvala Bogu pa, da je njib i z J a j s k i
klic le zadnji pojeinajoOi glas — klike.
ki si je «ania izkopala grub in ki zdaj
öb odprtem grobu svojem dela »voj —
..naprednjaški"  testament.
In  tako je prav!
D o p i s i.
A-B-C iz  baškf ilullue.
A.
„0 j z 1 a t i v ek zdaj b a § k i
grapi pride!" vzkliknil sem ob pre-
teklih deželnozborskih volitvah. Ves Li-
sec je bil poln vodovodov. —¦ ko je
deževalo; skozi Porezen vila je bela
cesta — polževa; na vsakem grmiču
visele so, kakor osirji, s kronami natla-
čene mošnje — Judeževe: duhovni-
kom so pobrali vse bukve, — celo
b rev i r; učiteljem so tako povišali place,
da živi Vrtovec v Tolminu sedaj lahko
brez skrbi — ob saini  penziji. —
L1SIKK.
Cnitmk.*)
Maloruski spisala Mar. Evg\ Markovie,
prevel J. I. Cvetko.
I.
Koje naš oče uinrl, bodi inn zemlja
lahka kakor pero! nain je zapustil devot
jannov volov oračev, krasuih. Nas je bilo
troje bratov; jaz sem še kot deček ostal
pri očelu. Srednji se je oženil in zacel
čuinakovati. Mati ga jo jako prosila: „t'o-
pritni se, sinko, cuniakovanja; jaz sem
sedaj nesrečna na svetu, me bodes vsaj
ti nekoliko utešil!"... A on je bil slaboten,
često je bil bolan.
A jaz sem začel s starejšim bratoin
čumakovati. Gricko jo bil mladenič visok.
rdeč, črnook kakor orel. In pricela sva
čumakovati... Že sem star, že mislini je-
seni oniožiti svojo hcer, a še sedaj snivam
o brezkrajni stepi. Razprostira se pot,
stopajo naši zvitorogi voli, skriplje voz,
a mesec sveti...
„A kaj, mladsie, si Ii sestel zvezde rkt
vikne Gricko, kakor bi ob zvon udaril,
a jaz se inahoma zdramim.
*) Cuniaki ho iineiuijfjo v L'krajini Ijudje,
ki se pečajo s Irgovino, bodisi naviulnu, bodisi
karavansko.
Ko se gre iz našega sela v Krim.
je ireba ili skozi Kuininco, koza>ko selo,
veliko; ilve zidani cerkvi. reeica, vse
same nove hišt», a okoli vsake kraseu.
prekrasen vrt. Krasno selo! Tu je omo-
žena nasa tetka, materina sestra, pa mi
često zabajamo k njim. Tetka se nas raz-
veseli, razprašujo nas, gosti ter govori.
Prenočiino pri njib. pa na pot ; a kadar
smo, se zadržimo, ostanemo ondi po dva
ali tri dni: ali brat znanoga tovariša pri-
čakuje, ali mu vol opesa. A nieni dečku
je to prav všeč: ali se poigrani z dečki,
ali sedim na plotu kakor pevec.
11.
Nekega polelja sva šla rano od
doma, pa prišla v Kinnince kakor na-
vailno, tretji dan zvečer; bilo je toplo
in visnje so bujno cvetide. iSili prišedši ,
do tetkinega domovja, uslavi Gricko vole
in reče:                                                        j
,.Pazi Ivas, \\v bodi proc*. brate! Jaz j
st» lakoj vrnenr'.
„A kam greš, Gricko?"
„Moram odhiteti k znanemu človeku.
Voza ne ustavljaj!"'
In gre, a jaz za  njim, da   vidim, h
katerim znanitn Ijiuloin gre.
Preidevaulico in se prikradeva pred
novo hišo. Gricko zažvižga; poüaka malo,
pa za/.vi/.ga drugi, tretji pot...  Nicesar se
no čuio. A mene vso peče. kaj neki utegne
to hi t; V  Gricko gre okrog vrta.  Pod staro
visnjo,  katera je, kakor se mi zdelo, naj-
bujnoje    cvela.   stoji   niladenka.   krasna !
kakiu*   jasna  zvezda;   kostanjevi lasje ji •
padajo do pasa; sloji, gleda v niladi mesec
i, ilvignivša belo roko, go\ori:
„Molodik,*)
Jak gviudik!**)
Tobje rogi krasni,
Alenje oci jasni!
Ko je to pričela govoriti  drugi pot, I
je Gricko tiho zažvižgal. Uevojka se pre-
straši    kakor   siva   kukavica,    pa   prične
prisluškovati... Gricko pride bližje.
,.Gricko". piavi. „si Ii ti to, Gricko?"
Jaz so požurim naprej, da prislusku-
jein; ali kako sem bil nor, padem v
jarek, — vse lice sem si opalil s kopri-
vanii. Neki vražji sin je pod sainim plotoin
izkopal jamo. Kako naj neki še poslušain?
lzkocim, pa k naseinu vozu. Gricko je
po svoji navadi mislil, da je prepodil
zajca.
Ostala sva tri dni v Kumincali.
Gricko je zopet pričakoval neke znance,
ali jih ni bilo; a mod tein je vsaki večer
*) Mlaj Uukaj: prvi krajiv).
*¦) Kliuček (uagelj).
nekam odšel. Jaz sem, igrajoc se z decki,
izprašai. čegava je ona nova hisa: Danila
Moroza. Bil je to kozak brkat, zdrav, a
vrhu tega tudi jako mrk; imel je hcerko
Marino.
Ill:
V Krim sva piišla srečno. Na po-
vratku sva se, kakor po navadi, ustavila
v Kumincali. Gricko se je brzo odtrgal
od tetke in odšel. Samo zakaj se je ta
vecer tako brzo povrnil, nekam nena-
vadno otožen?
Sedli smo zjutraj h kosilu, a tetka
rece :
..Si !i ti, Gricko, poznal bčerko Da-
nila Moroza, Marino?*'
,.A zakaj?"
,.Oce jo je omožil; prisilil jo je ne-
srečnico! Kako se je upirala sirota! Skoro
so jo polmrtvo odvedli k tastu".
Pogledal sem v Gricka, a on je po-
slusal  in otrpnjeno zrl skozi okno.
„Omožila se je in propala kakor
stena in oslabela, zvenela ribica moja...
A bila je devojka kakor solace. In k
meni je često prihajala, pa cebljala in
vpraševala...
,.Komu so jo pa dali?*'.
„Ivanu Bondaru, glej v Zvonarih,
nedalee. On je bogat clovek!u
0, zlata doba, doba volitev! Zakaj
si nam tako hitro obrnila hrbet in nam
pokazala našo ubogo grapo zopet v stari
podobi!? — V Liscu delajo vodovode —
kakor nekdaj — hndourniki; v Po-
reznu merijo cesto — lisice, kopljejo
jo — jazbeci, „mine" pa streljajo —
zajci; mošnje s kronicami je pobrala
¦— slana; duhovniki imajo zopet toliko
bukev, da ne vedo kam ž njimi; učite-
Ijem so pa place tako šmentrano povi-
šane, da niti do njih ne morejo; in tudi
cesta po naši grapi je postal a
po nekaterih krajih zopet tako
ozka, da  se mora,   ako  se  srečata
dva voza, eden umakniti-------pod
cesto -------
„Regiment pod cesto gre... ju-juh!
Pa naš Oskar zraven je... ju-juh!"
B.
Pri nas je občinsko gospodarstvo
tako čudovito vpeljano, da, kolikor vest-
neje placujejo ljudje občinske davke, to-
liko „bujneje" raste njihov dolg pri dav-
kariji v Tolminu, Na nekatere občinske
pasnike je davkarija celo vže intabuli-
rana. V katero bisago se neki steka
občinski davek'?... Znano je o kraških
potokih, da teko nekoliko časa po vrhu
zemlje, potem pa kar naenkrat izginjajo
v — suha tla... Tudi nasi obeinski
davki teko menda nekako tako, kakor
kraški potoki.
C.
V starodavnih klerikalnih časih
imeli so po čitalnicah in krcmah ,,za-
morce", ki so požirali prispevke za
„Šolski dom"; dandanes pa imaiijo vže
po navadnih kolibah „Zamorce", ki po-
žirajo milodare za — „svinjske jezi-
ke". — A vse to ni še nie v primeri s
tern, kar imamo mi na Grahovem. —
Tarn imamotako „občinsko uradno sobo",
da je nikjer ni, in vendar nam požre
vsako leto — sto kron najemšči ne..
Kadar je mraz, to skrivnoslno sobo tudi
uradno zakurijo; kadar je nasmečena,
jo uradno pometejo; kadar je za-
duhla, jo uradno prezračijo itd. za
100 svetlih kronic. — — Vse kaže, da
mora biti ta ,,zacoprana" soba v pod-
zemeljski zvezi z „Narodnim skla-
dom". —
„Vže zdavna bili bi nam zlati časi dani,
Če /upan bil zares bi vsak, kdor
[nam župani — —".
D.
Vže štiri leta   je   dolocen  prevda-
rek 100 K za cerkvene potrebščine v
Nemškem Rutu. Davkarija je vže zdavna
potirjala to svoto, a šmentrana „občinska
kamora" na Grahovem je ni še izplačala.
— A to ni se zadosti. — Prišli so možje
celo na sled, da je zupan v svojem ra-
eunu namesto 100 K izkazal kron —
sto in štirideset. (Aha!)   — A to ni
še zadosti! — Ko so so nekateri rutki
možje drznili pozvati župana na r.dgo-
vor, ker noče toliko easa plačah cerkvi
dolžne svote, odgovoril jim je „cum ar-
gumento cornufq" — poklical je
o r o 2 n i k e...
Tako je razvozlal Aleksander Ve-
liki gordijski vozel in naš župan. France
Mali, hotel ga je posnemati. — A ne
bos, France! — Aleksander je bil res
velik, a ti si v naših oeeh vedno le
manjši...
„Ta je baški Haram-baša,
Ki se Turkom prav obnaša —"
E.
Govori   se   tudi,   da je nas zupan
kot   ceslni   odbornik   goreč   zagovornik
ceste po baški dolini in da se   res neu-
morno trudi, da bi te ceste  kolikor mo-
goee dolgo — ne bilo. —  To  je  prav
lahko umeti, ako poniislimo, kako iskreno
prijateljstvo veže našega občinskega oceta
z Modrijanom in z Bimbovci. — Toda le
brcajte in birnbajte Bimbovci: Pride ura,
in   je   vže tu, ko hoste   inorali vgrizniti
— j.kislo kumaro" baške ceste in že-
leznice in ko boste po „luflinženerskeni"
Humu    lahko    izkopavali    za    tolminski
muzej — konjske ko pro lite.
..Bliža se zelczna cesta,
Nje se „bimha1' veselim;
V daljne kraje, v tuja niesta,
Kakor ptieek poletim..."
F.
Naš župan je postal zadnji čas ču-
dovito vesten. Ne samo, da vstaja sedaj
v.-aki dan ob 8. zjutraj. ampak tudi k
sejam kar nepričakovano alarmira sta-
rešine. — Tako jib je pozval k obcinski
seji iz večurne daljave kar — na
belo nedeljo zjutraj. — In sicer
zakaj? — Da bi napravili ulok proti od-
merjenju ekvivalentnega davka in — kar
je najpoglavitneje — da bi sestavo uloka
izročili j e d i n e niu v e s c a k u, k i i z-
gu bi m arsikatero pravdo, —
dr. Tumi. — Da se v 30 dneh lahko re-
kurira proti odmeri pristojbinskega na~
domestka, je razvidno iz plačilnega na-
loga; s kakim vspehorn pa, to določujejo
razlogi, na katere se utok opira. Seveda
so ti razlogi tu pri nas tako tajni, da no
bo niti ..jeclini veščak"' — Tuma vedel
zanje,   ko   iznenadi   se   svojim   krepkiin
utokorn   pristojbinski   urad.....   Če   bo
sploh koga veselilo, veselilo bo nas, ako
se občinam kaj polajša; toda naše žu-
panstvo nirna navade polajševali, ampak
se vestno drži Tumove vere,da — kme t u
ni več pomagati, zato pomaga raje
samo sebi. — Sploh nam belonedeljska
seja vzbuja pornisleke, ker se nam vse
zdi, da bo njen konOni vspeh ta: Davek
bo po utoku še večji, nego pred
Kako je pobesil   glavo moj   Grioko,
ni je dvignil do doma.
IV.
A mati neprestance:
„Oženi se, Gricko, pa oženi se!
Zakaj ne?"
,A zato ne*', pravi Gricko „ker
nisem našel prave družice; adavzamem
katerokoli, tega nočem".
Sedimo v hiši, a mati se prične ža-
lostiti, pa izpregovori:
„Kako so lepe devojke v našem
selu! Znabiti niti v Kijevu ni lepših,
kakor je Katarinka Barabašovna.
In vedno gleda v Gricka.
„Da, ni jih", pravi Gricko.
„Ali Motrja Jakovenkova? 0, krasna
mladenka je to, vrlo krasna!"
„Krasna je tudi Motrja".
„In Melasja?"
„Tudi Melasja je lepa".
A mati zaplaka. In tako je vedno
ostal neoženjen naš Gricko.
Marina je — to smo čuli od ljudi
— kmalu umrla; pravijo, da je imela
jako hudobnega moža. On se je sedaj že
tretjiö oženil.
V.
Gricko je bil že siv kakor golob, a
še vedno je hodil v Krim. Ni se hotel
ženiti niti živeti doma, temveč je čuma-
koval.   Sreöa rnu je bila  miia, in j« bo-
gatel in bogatel; ali njega ni mamilo bo-
gastvo temveč je šel bolj zaradi tega, ker
se je zaljubil v čumaštvo. Doma je vedno
tih, ne šali se, tudi govori ne veliko; a
ko gre na stepo: drugi človek, kakor da
se mu je odprl nov svet. Ide poleg voza
odločno in smelo. Ali zapoje: „Sreča,
moja sreča! Kaj mi nisi taka, kakor
drugim, sreča!" In vse zveni po stepi.
Dobro je pel. A ko zapoje Nečaja,
se ti zdi, da zdajci privrše kozaki! A po
plečih se ti siplje kar mraz. Bil je pravi
čumak.
On je v našem selu cerkev na novo
prekril in križe pozlatil. In ni enemu
samemu človeku pomogel iz bede.
Mater je jako spoštoval. Ona ga je
preživela; že je postala čisto majhna
baš kakor žolta glivica, a preživela je
čumaka.
Tretje leto je, odkar je umrl on.
Bil je še krepek čumak. Ko je umiral, je
rekel, da sta v gozdu pod hrastom za-
kopana dva lonca novcev; jednega naj
damo materi, a za drugega naj ga lepo
pokopljemo, naj naspemo veliko mogilo
in postavimo na njo križ iz celega hrasta.
In tako smo posekali hrast pri samern
korenu, obtesali malo vejo in spustili v
zernljo kakor križ. In daleč, daleč se vidi
s stepe!
u t o k o m, kerbozdružen  ž n j i m
š e a d v o k a t o v  raniti. —
Kako pa, da se je naš župan tako
Ijuboznjivo spomnil na naprednega pu-
ščavnika — dr  Tuino?
P rvič zato, da bi so nokoliko
olepšal pred njim zaradi liberalne bla-
inažo v  naši ilolini.
1) r u g i (¦ zato, ker sla enega ilulia
in srca — zvesta načelu :
.. Skrbi zä-se,
Pusti brata,
Brcni ga skoz
Trojna vrata...."'
T !• e t j ič pa zato, ker našeinu žu-
panu — posehno zadnji čas — noizrek-
Ijivo ugaja z e 1 e n a harva — u p a n j a.
-- — Vže pred jesensko volitvijo na-
meraval jc baje Tuma našo ilolino po-
častiti sč svojo in r t v a š k o - z e 11> n o
p r i s o t n o s tj o ; a nas občinski oče
inu je samozavestno svetoval, naj nikar
ne hodi. kcr ima vže on lukaj vse Ijmli
n a v r v i c i. — No — Bogn hvala! —
vtrgala se J^ ne samo ,.vrvica", ampak
tudi „vrv: ostala je-le še ljubezen do
Tuma pri županu in njegovih dragih: —
Namesto Ijudij imel je župan po volitvi
na vrvici — dolgnos in prazno
k r 0 m o .. . .
Ivako Ijuba je našemu županu ze-
lcna harva, priča nam tudi to, da so
imeli vsi trije njegovi glavni agenti pri
zadnjih volitvah zeleno „inoiuluro." —
Eden izpod Bukovega imel je rudeča lica
in zeleno obleko, drugi imel je zelene
nogavice in zeleno lice, tretji pa, ki
„kupčuje z m r t v< š k i m i kožami''
t. j. inventari po rajn.kih, imel je samo
zelena  lica ....
„0 Hoffnung,Hoffnung,immergrün..!1'
Politični pregled.
Državni zbor.
Program   za   državnozborsko zase-
I danje je naslednji: 12. t. m. popoldne
ob 3. uri seja   13. t. m. se reši poglavje
i o žtileznižkem ministerstvu, dne 16. I. m.
pnljcdelstvo. Delegacije bodo končane do
28. t. m. V juniju ima državni zbor le
kralko poslovno dobo in pridejo na vrsto
inanjše predloge. Sredi meseca junija se
sklicejo de/elni zbori.
Delegacije.
Danes se snidejo v Budimpešti de-
legacije. Sodeč pö poročilih, katera čitamo
v raznih listih, bodo razprave v sedanjern
zasedanju delegacij četudi ne burne, pa
vsaj jako živahne. K tej živahnosti dale
bodo povod razne okoliščine.   Med temi
j v prvi vrsti trozveza, ki se je ali že ob-
I novila, ali pa se ima obnoviti v najkraj.šem
času. Pov )d živahnosti delegacijskih raz-
prav dale bodo pa tudi raznotere trgo-
vinske pogodbe, ki se imajo v najkraj.šem
času ali obnoviti ali podaljsati. Da pa
imajo trgov. pogodbe veliki pomen tudi z
ozirom na politične odnošaje med raznimi
državami, o tern ne dvomi nikdo. V tein
zasedanju pa pride tudi vojna uprava na
dan z raznimi zahtevami. Tako je skoraj
gotovo, da bode minister zahteval izven-
reden kredit 38 milijonov kron za nabavo
novih topov. Cesar sprejme delegucije.
jutri. Odpeljal se je že v nedeljo tjakaj z
nadvojvodinjo Marijo Valerijo.
Odstop austr. vojnega ministra.
Vesti o odstopu vojnega ministra
barona Krieghamrnerja še niso
potihnile. Pred zasedanjern dehigacij sicer
ni pričakovati, da minister odstopi, pač
pa se utegne zgoditi «[»rememba tekorn
tega poletja. Kdo bode naslednik vojnega
ministra še ni določeno, pač pa se v
vojaških krogih imenujejo razna irnena.
Mej temi so: Frnl. F i s c h e r-G o 1 b r i e,
pi. V i v e n o t; potem (cm. baron A I-
bori in pa I'm I. Schön aich iz voj-
nega ministerstva.
Cesar na mornariskih vajah.
j           Listi  poročajo, da se namerava Nj.
j VeliO. cesar lelos po dolgoletnem presledku
zopet udeležiti vnj mornarice.
Madjari in prestolonaslednik nadvojvoda Franc
Ferdinand.
j           Častniin kavalirjem, ki bodo sprern-
ljali Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda
P>anca Fordinanda, presi,olonaslodnika
avstrijsks3ga kot zastopnika Nj. Vel. ce-
sarja k slavnostirn kronanja angležkega
kralja Edvarda VII. v London, so izbrani
in sicer za Avstrijo: gros Ferdinand
B u (j u o i, knez Henrik Liechten-
stein in knez Pav(;l Sap i eh a; za
Ogersko pa: grof Tasilo Feste tics. V
tern spremstvu so torej jeden neinski,
jeden češki, jeden poljski in jeden mad-
jarski kavalir.
Vsled tnk» sestav« spremstvu pa so
Madj.-iri zdai skrajno užaljoni in vsi
izven sobo. Vso niiidjarsko C-asopisje in
tmliinrad no ki-iri, da j.- to ponižanje
za Madjjiro in |.re/,iranje inadjar.ske dr-
žav(>. Nadvo,vodi očitajo, da to sprem-
slvo prodst.ivlja I'ederalizern. Kronanje
angle/kojrj, kralja je političen akt in pri
loin 1m menilo biti zastopani le obe dr-
žavni polovici, ne pa posame/ni narodi
države. O.sol.ito jt> /.uljcnje /.a Madjarsko
ker se jo s (em ßinom smatra za kro-
noviiiG in no za državno polovico. V seji
posliinske zhornice ogersko od 3. t. in.
je stavil posl. Piehler ojstro interpelaeijo
v kateri jo zahleval, da se propreOi, «la
bi slo tako sprenistvo z imdvojvodo v
London. Pri t«»j piiliki so so primerile
stvari s prolinasticno tondoncjo. Madjnre
še poscbno jozi. k,«r se jo nodavno nad-
vojvoda Salvator o neki priliki izrazil,
da obžalujo, da tega deželnoga jezika
ima/.arsOino) nc Zna. Madjari so torej
zopet na.šli ugodno priliku za svoie proti-
diiiastično ležnje, katerim dajo duška
vsakololiko. Ali kako daleč Že sega ta
pmdrznost Madjarov, priča naj bolj to, da
so nedavno v zbornici protestirali" proti
igranju cesarske hiimie ter zalilevali, da
se ista na Madjarskem sploh prcpove!
Cesarska pesem da vzbuja v njih ne-
Ijube spornino, ker so bili ob zvokih isle
pobiti mailjurski uporniki leta 1848.
Prusi proti Slovanom.
Zojiot se poroOa o pruskih nasil-
slvih proti Slovanom. — V Gnezenu na
Poznanskem )o. pruska vlada zopet i/ob-
čila več poljskih gitunazijcev. — V Go-
renji Šleziji pa so vsi slovanski delavci,
ki niso še eno leto v Nemeiji, dobili po-
velje, da se niorajo izseliti. — Nekateri
listi so mnenja, dapomeni to zistematično
pi'pganjnnj(3 Slovanov v Nomčiji — za-
četek od konc;i.
Črnogora v oroiju?
Ze voč časa se opazuje neko sum-
Ijivo gihanje v Črnigori. Svoj cas smo
poročali, d-a je ruski car pudaril Grno-
goreem veliko Ätevilo pušk, katere je ve-
lel knezu Nikolaju razcleliti med narod.
Zdaj porocajo listi. da je knez pozval v
domovino vse možke, ki so zmožni no-
siti orožje in zacelo se je splošno obo-
roževanje. Knez jo bil nedavno v Pod-
gorici, kjor se je vršilo mej krsč. alban-
skimi voditolji važno posvetovanje. Od
tega posveta naprej so se začele zbirati
čele na albanski ineji. To gibanje je
jako cudno, zlasti zu to, ker nikdo ne ve,
koinu gre  mar.
Razmere v Rusiji.
Poroča se, da se je v okrnjih Voro-
rieš, Jekaterinoshiv, Karkov in Poltava,
torej v okrajih s pretežno neniškirn na-
seljenjem pojavil pravi krnetski upor.
Nahujskani krnetje so napadli posestvo
kneza oldenburskega in vse razdrli ter
odnesli kar je bilo porabljivoga. Zdraž-
barji, večinotna nemški nustdjenci so raz-
delili med kniete neko proklamacijo ter
jih nalagali, da je carjev manifest. Vsled
tega so udrli kmetje k imovitejšim po-
sestnikorn ter si nabasali živ(;ža, a so
bili še tako pošteni, da so si dali pri
obč. zastopu potrditi, koliko je vsakdo
vzel. Uzrok tein nernirom je lakota, ka-
teio pa hujskači izkoriščajo v politične
namene. Vlada pa se boji, da se upor nc
razširi in odposilja vojaštvo v razburjene
kraje, da brani bogatase. Vnanji minister
potüje sain v svrho inlbrmacij po ome-
njenih krajih. — Dosedaj jo na nogah
18 000 krnetov.
Odmevi z ameriško španjske vojne.
Za časa vojne mej Španijo in Se-
verno Ameriko na Filipinih so se godile
od strani aiiioriškcga vojaštvu velikegro-
zuvitosti tako proti španjskemu vojaštvu
kakor in še bolj proti prebivalstvu otoka
sploh. Ta grozodejstva so se vršila naj-
več pod poveljništvoin nemškoga majorja
Wallerja in podrejenih mu vojakov. Major
Waller pa so izgovarja, da je to delal
na povelje generala S m i t h a, general
Smith pa pravi, da je dajal ukaze za
grozodejstva v sporazumju z vrhov-
nim povoljnikom GhaH'ee-jern, — a ta
konečno izjavlja, da prvi ukaz izvira od
vojnega ministra. Zdaj so vsi li veliki
mozje postavljeni pred sodišče, ki jih
baje ne bo premilostno sodilo.
Revolucija na Kitajskem.
Ustaja v okraju Kendingen je prva
posledica iztirjevanju odškodnine za
slorjeno skodo na življenju in imetju
krisljanov na Kitajskem. Neki i'rancozki
(luhovnik je bil obglavljen in njegovo
glavo so nosili okrog nataknjeno na dol-
gem drogu. Odposlaniki velevlasti zahte-
vajo odločno, da so ustaja koj zaduši
in I'rancozki odposlanik je poslal svojega
pooblaščonca na lice rnesta, da stvar
prciSče.
i
Domače in razne novice.
Odlikovau ülovfiiski arhitt'kt. —
K nadvojvodi Francu Fordinandu jo hil
povabljen slovenski arhitokt gosp. Maks
F a b i a n i naš rojak iz Kobdilja na
Krasu, da izvrši neke stavbne preuredbe
nadvojvodove palace v Pragi. (.Josp. Fa-
biani jo imol sijajno ponudbo v Husijo,
a je odklonil, kor hoče šo iickaj časa
ostati v Avslriji.
Za ,,Solski Dom" došio upravni-
stvu .,Gorice'. ,,Žonska podružnica sv.
Cirila in JVlotoda" v Dornbergu K HO;
g. Ajdovec K 10. — Hvala!
Vabilo. — Gospodje člani društva
*Solski Do in" so uljudno vabijo na
obcni z b o r, ki bo v čotrtok 22. maja
ob 11. uri predpoludne v prostorih „Šoi-
skega Doma" z dnovnim rodorn, ki ga
doloeujojo drustvona pravila. Lotni ra-
Ouni bodo razposlavljeni osom dnij proj
pri podpisanom društvonikoin na ogled'
~ V Gorici, f>. maja 1902. — Dr. A.
Gregorč ič, prodsodnik.
Vabilo k občnemu zboru „Krojaške
Zadruge" vpisane zadruge z oinojeno za-
vezo, kateri bo due 22. maja t. I. ob \xj.,
popoludno v prostorih „Gorisko Oilalnice".
Dnovni red: 1. Hačuni za 1. 11)01. 2. Po-
ročilo in predlogi načelništva. 8. Poročilo
in predlogi nadzornistva. 4. Volitov na-
čelništva in nadzorništva. 5. Morebilni
predlogi.
V Gorici, dne 2. rnuja 1902.
Načelništvo.
Na znanjo: Računi za 1. 1901
so vsakemu na vpogled v zadružni pro-
dajalnici. — Obresti deležev za 1. 1901
se bodo izplačevali po obcnem zboru v
prodajalnici. — 01 resli se ne obrestujejo.
Izpili uciteljske usposobljenosti.
—   Včeraj so pričeli na tukajšnjern c. kr.
ženskom    izobraževališču    pred   dotieno
koniisijo izpiti ueiteljske usposobljenosti.
—  K tern izpitom se je oglasilo  23 uči-
teljev in uciteljic.
Vojasko inspiciranje, — Včeraj
je inspiciral tukajšnje vojastvo fern, ba-
ron Sueovaty ob jako neugodnem
vremenu. Vojaki so se vrnili z vaj po-
polnoma inokri.
Skh'p VI. solskega leta zidarske
sole v Itencah. — V nedcljo ob 31 ,
uri popoludne se je vršil v lepo okrašeni
sobi v Renčah sklep VI. šolskega leta
taniošnje zidarske sole. To slovesnost so
počastili razni gospodje, kakor: ravnatelj
drž. obrtnijske sole v Trstu in nadzornik
obrtnib šol na Primorskem in v Dalmaciji,
vladni svetnik vitez H o s k y ; g. dvorni
svetnik vit. K 1 o d i č-S a b 1 a d o s k i;
gosp. ravnatelj ženskega učiteljišču v
Gorici Stefan K r i ž ;i i č ; gosp. ces.
svetnik Vodopivec in razni drugi
gospodje ter mnogo domačega občinst"a.
Voditeij te sole g. Bajc pozdravi v pri-
inernem nagovoru vse navzoce ter poJä
nekako statisliko te solo, iz katere sino
doznali, da je obiskovalo to solo in sicer
v treh razredih 58 učencev. Napredek
je bil jako povoljen; poučevalo se je pa
na tej šoli: prostoročno risanje, kalupauje
(inodeliranje), računstvo in spisje po 8
ur na teden v vsakein razredu. Navzoči
so se prepričali o res povoljnem napredku
v vseh uonih predtnetih, posebno pa v
ornamentiki in niodeliranju.
Solki odbor je obdaril več učencev
z denarnimi darili.
Slovesnost je sklenil okrajni šolski
nadzornik g. Finžgar z govorom, v
katerem je vzpodbujal mladino k pridnosti
in k rednemu obiskovanju te sole, ki je
doprinesla že dozdaj lepega sadu in ga
bo se vedno več prinašala. Dejal je, da
je neobhodno potrebno da nase ljudstvo
napreduje v vseh strokah in tako tudi v
zidarski in da ne zaostaja tudi v tern
oziru za napredkom drugih krajev.
Zahvalil je vseni einiteljem, ki na
katerikoli način to prekorist.no šolo pod-
pirajo. Konečno je povabil navzoce, da
zakličejo trikratni „živio"' presvetlemu
cesarju, ceinur so se vsi navzoci navdu-
šeno odzvali; mladina pa je zapela ce-
sarsko pesem.
Odbor ženske podruz-nice sv. C.
in M. v Dornbergu je od nabrane svuU;
86 kron odposlala glavni družbi v Lju-
bljano 56 K, in za „Šolski Dorn" v Go-
rici 30 K. Med 56 K je všteta tudi svota
26 K, ki se je nabrala pri poroki g.
Albina Sinigoj z gč. Karolino Mrevlje.
Odbor izreka tern potorn vseni letnicam,
podpiraleljicarn in darovalcem v itnenu
glavne družbe in „Solskega Doma" naj-
iskrenejšo zahvalo za njib požrtvovalnost
in radodarne doneske za tako blagi
namen.
Občinske volitve v Dolenjah ob
Idriji. — Prejšni teden so se izvrsik
občinske volitve v Dolenjah ob ldriji
Tudi tukaj sta si stali nasproti dve stranki
namreč stranka rudečih „Legašev" in
patrijotično-avstrijska stranka. Zmagahi
je zadnja, ce tudi se je prva trudila, d,i
bi celö z denarjem  dobila za so glasov
V prejiSnjom starcsinstvu je bilo v(iliko,,l<e-
gji^ov', ali pri sedanjih volitvah prodrl
ni nijodon teh Ijudi. Čudno se t'-ita med
„Lcga^i" tudi ime Jakon^ič. Očo in mati
sta bila Slovenca a .--in zašel je med
,,Legase". Puro sangue!
l'rve jag(Mlc. so prinosli v sobolo
na naS trg. Prodajali so jib po K 1 20
kilog.
I/^ubljcno. — Včeraj opoludneso
je zgubila srebrna ura s črnim trakom,
na katoroin so nahaja mala svotinja Ma-
tero božjfi, od ulice Giusoppo V(;rdi pri
učiteljišču pa do uhoda ulice sv. Klare.
Kdor jo je na.šel, prinese naj jo tuk. uprav-
ništvu ali na policijo ter vdobi primerno
nagrado.
Ka/glas. — Hazpisujejo so 4 pro-
stori, vstanovljeni ocl vis. deželnega zbora
v spomin ranjeega deželn(iga glavarja Nj.
\i. grola Franca Goronini za brozplačno
zdravljenjo v prvi niorski kopolji v Gra-
dežu stirib ubogih škrofuloznili ali raki-
tičnib d(;čkov oziroma doklic to dež(;le
za dobo 50 dni pričenši s 1. julijom t. 1.
Prosnje, ki morajo biti oprornljene
z mnenjom občinskega znstopstva in spri-
čevalom pristojnosti prosilcev v kako ob-
čino Goriške in Gradiške, kakor tudi se
spričovalom uboštva in bolozni prosilcev
z dravniškim spričevalom, naj so vlagajo
pri dezelncm odboru do 20. maja t. 1.
Skropljenje trt. — Ivakor vsaka
stvarica na svelu, tako ima dandanes
tudi trta razne bolezni. Med temi je ena
najhujših strupena rosa ali Pero-
nospora i nies tans. Da pa ta bo-
lezen ne uniči preveč trte si pomagamo
s škropljenjem.
Škropi se z raztopino modre ga-
lice ali vitrijola in apna. Da pa
bode škropljenje uspešno, mora se vino-
gradnik držati posebnih pravil, z ozirom
na čas žkropljenja in na rnnožino zmesi
(snovi).
Ker dandanes nezadostuje enkratno
ali dvfikratno škropljenje, škropiti mo-
ramo po trikrat, da, celo stirikrat.
Prvič naj se škropi k.-og polovice
meseca maja. drugič početkom meseca
junija, tretjič početkorn meseca julija
in četrtič sredi meseca avgusta. —
Pri tern pa ni treba čakati, da je bole-
zen še na listih, kar bi bilo skoraj pre-
pozno, kajti:  po toči   zvoniti jo zastonj.
IVlodra galica in apno naj bosta
raztopljena v razmerju 111/4 na 100 1
vode.
Za prvo skropljenje zadostuje na
vsak hi vode 1 kg modre galice in I1/«
kg apna; za drugo skropljenje naj se
vzarne na vsak hi vode l'/2 do 2 kg
modre galice in ls/4 do 21/, kg apna;
za tretje skropljenje naj se vzame 2 do
21/2 kg modre galice in 2l/-> do 3 kg
apna: za cetrto pa 3 kg modre galice in
33'4 kg apna. Te množine so najpri-
mernojše.
Uspeh škropljenja pa ni le odvisen
od časa škropljenja in od množine snovi,
ampak tudi od hranjenja teh snovi in
od naprave le tekočine (raz(opine).
Modra -galica naj se hrani v gostih
vrečah, apno pa če je le rnogoče v vodi,
ali pa naj se zakoplje kolikor mogoče
globoko v zemljo, kajti apno se na
zraku jako rado navzame ogljenčeve
kisline in kot tako je malo sposobno za
porabo.
Modra galica in apno naj se raz-
tapljata vsako posehej v vodi, (najbolja
voda za napravo te raztopnine je stu-
dencnica). Pri tern pa je treba se opo-
zoriti, da ni dobro raztapljati (namakati)
modre galice v gorki vodi, ker bi se
razkrojila in bi le malo ali nič ne za-
legla.
Apno naj se spvavi v gosto vrečo
in naj se v vreči razinoči, ker drugače
bi prisel pesek, kateri se nahaja v apnu,
v raztopnino in bi oviral skropljenje.
Na to se vlije raztopnina modre
galice v raztopino apna, med vlivanjeni
pa se neprestano mesa.
Opomniti je se, da se ne srne škro-
piti v prav vročih urah, ker bi raztopina
trtno listje preveč ožgala.
Kmalu bo čas tudi za žveplanje trt,
radi tega hočem spregovoriti o prvi pri-
liki tudi kaj malega o žveplanju trt.
J. S.
Streljanjc  proti  —   slani. — V
„Kmetovalcu" čitamo: Nujno svetujemo
vsem vinogradnikom, naj se brigajo za to
zadevo, kajti lotos utegnejo spoinladanski
mrazovi narediti veliko škode, ker iinamo
h;po in zgodnjo pomlad, ki je s svojo
gorkoto rast močno pospešila. Na to gor-
koto pride prav golovo povratek mraza,
ki lehko naredi silno škodo, ve se takrat
zjasni. Ümenjamo, da so lansko leto na-
redili prav ugodne poskuse s streljanjem
proti slani. Znano je nanireč, da se slana
naredi zjutraj, ko solnce vzhaja, le če
je jasno in popolnoma iniriio. Kakor hitro
je zrak nomiren iu je vetrovno, se slane
ni bati. Na podlagi lega dejstva so vzeli
strelne naprave proti toči ter so jih na-
mesto navpieno postavili vodoravno in
so v jutrih, ko so je bilo bati slane,
strelj.ili in tako zrak pretresali in do-
luli nmetori voter. (Ispeh je bi! baje
popoln.
„Dom in svet" ima svoji 5 Stn-
vilki sledočo vsebino: Nesrečno zlato!
Povest. Spisal liogdan Vened. (Dalje.)
Pravijo . . . Zložila Mira. Noč po sobi
moji plava . . . Zložil lvo Danič. Živ-
Ijenje. Pomladanska slika. Spisal I. K.
Kuliin. Koma la santa. Zložil M. 0. Viktor
Hugo. Kulturnolitcrarna drobtina. Spisal
Andrej Kahm. Divji lovfc. Narodni igrokaz
s petjem v stirih dejanjih. Spisal F. S.
Finžgar. Od Save do Rospora. Potopisni
spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje.) Mo-
litva. Zložil II. Nad grobovi. Zložil Gvetko
Slavin. Akvilejska cerkev rned Slovenci.
Zgodovinska žtudija. Spisal dr. Jožef
Gruden. (Konec.) Trtje in povrtje. Zložil
A. Medved. V zračnih višinah. Črtice o
zrakoplovstvn. Spisal I. Z. Do zmage! Po
prijateljovih pisrnih priobčil J. Ošaben.
(Dalje.) Iz Kranjske na Goriško — pod
zemljo! Tchnična dela pri bohinjskem
predoru. Popisuje Livžki. Nerniree žene...
Zložil Gvetko Slavin. Književnost. Slov.
književnost. 0 pouku slovenskega jezika.
Spornenica ob 200letnici uršulinskega sa-
moslana v Ljubljatii. — Hrvaška knji-
ževnost. Knjige ,.Matice Hrvaške" za leto
1901. Krčki knezovi Frankopani. — Ceška
kniižev .lost.Tres..Z.EnLstehungsgeschichte
der kirchenslavischen Sprache. — To in
ono. Naše si ike. Iz Prešernovih šolskih
let. f P. Ladislav Hrovat. Dvestoletnica
ljubljanskega uršulinskega samostana.
Schellenburgove dobrodelne ustanove.
Kranjska gasilna društva. Dr. Matija
Murko. Ruski kružki. Fra Grga Martič.
..Staroslovenska akademija". Zavod sv.
Hieronima v Rimu. Dr. Emil Holub. Dr.
Lieber in nemški katoliški „Centrum".
Šah na platnicah. IV. shod slov. časni-
karjev v Ljubljani na platnicah.
SI ike. Kraljica majnikova. Vinjeta.
Lukenjski grad pri Prečini. Fot. K. Čeč.
Od Save do Bospora. Carigrad: Galatski
most, Aja Sofija, Atmejdan, stari Hipo-
drom z obeliskom in Bronasto kačo. Zadaj
Ahmedova mošeja. V zračnih višinah.
Slika 1. Wellnerjev zrakoplov. slika 2.
Compagnonov zrakoplov. slika 3. Del-
pradov zračni velociped. Piseniska tajnost.
Kardinal-nadskof Jakob Missia na mrtva-
škern odru. Fot. A Jerkič. Pogreb kardi-
nala Jakoba Missia v Gorici. Fot. A. Jerkič.
Janez Jakob pi. Schellenburg. Dr. Lieber.
„Katoliški Obzornik" II. zvezek
ima sledečo vsebino: Socijalna odgo-
vornost življenja, (dr. A. Usenicnik). Svo-
boda vesti na Ruskem, (Fr, Ks. G.). Kar-
dinal Missia in katoliška renesanca med
Slovenci, (dr. A. Ušeničn>k). Konstitucija
lavantinske sinode o krščanski filizofiji,
(M. V.). Gogoljeva duša, (Fr. Ks. G.). Cer-
kev in cerkve (dr. M. P.). Kardinal Mis-
sia. Slovstvo, (dr. K.). Razne stvari. List-
nica.
Xovini /upanom na Reki je bil
izvoljen dr. Fr. Via. Pri svojem ume-
ščenju je izrekel, da je Reka „italijansko
mesto in da taka ostane, v kolikor pa
se ni, pa postane*'. Za politicno bodoč-
nost Reke bi bil ta izrek novega župana
pomenljiv, ako bi mi Reki — Hrvatov
ne bilo.
Slov. kat. akad. drustvo „Da-
nieakk na Dunaju je v svoji seji dne 1.
maja 1902 sestavila sledeči odbor: Pred-
sed'nik: cand. iur. Matija Lavrenčič. Pod-
predsednik: stud. iur. Lovro Pogačnik.
Tajnik: stud. iur. Franjo Schaubach. Bla-
gajnik: stud. phil. Rudolf Pregelj. Knjiž-
ničar: stud. phil. Ivan Grafenauer. Arhivar:
stud. phil. Josip Pavlin.
Pretep   mej   Vsenemci.   —   Na
Dunaju so imeli Vsenemci svoj peti shod.
Udeležil se ga je tudi znani kričač Wolf.
Ko je hotel govoriti, začeli so Schöne-
rerijanci na ves glas vpiti ter razbijati
po mizah z vrčki in palicami. Zastonj so
se trudili reditelji shoda, da bi na-
pravili mir. Koner-no se je Wolf usedel,
ker je videl da mu ne puste priti do be-
sede. Pa tudi tako sedečega niso pustili
Schonererijanci v miru, marvec začeli so
nanj metati štirioglate koščeke sladkorja.
Njegovi pristaži so zagnali hud vik in krik
ter začeli vpiti „živio Wolf!"' Schonere-
rijanci pa jeli so zvižgaii in razbijati. Ko
so hoteli reditelji nekatere izmed naj-
hujših razsajalcev s silo spraviti iz dvo-
rane, nastal je splošen pretep. paliee so
padale po hrbtih, pesti po glavah, trgali
so si obleke, policiji pa se je še lo po
j dolgorn času posrečilo napraviti mir mod
pretepači, na kar je šele komisar r;az-
pustil shod. Živela vsenemška kultura!
In tako kulturo hočejo ti ljudje nositi
na Vshod !
(wlcdaliska pauika v Budjoje-
vieali. — Petero dečkov, ki bi radi v
Budieievicah äli v ffledaližoe brez vstoD-
nic, je imelo smoio, da jih je vratar za-
pazil in zapodil. Sklenili so se maäcevati.
K prihodnji predstavi so prišli z gale-
rijskimi vstopnicamh Sredi igre so pri-
čeli kričati na vse grlo: „Gori"! Gori!"
in leteli so iz gledaliSča, kjer je nastala
nepopisna panika. Občinstvo se je usulo
iz gledališča. Igralci so zaman upili z
odra, da rii ognja. Konečno se je tudi
občinstvo prepričalo, da ni ognja, vendar
nazaj v gledališče je prišlo le par Ijudi.
Predstava se je nadaljevala.
I/.scljcvan.jc židov i/ Ruinunije.
— Prihodnji teden pobere v Rumaniji
3000 židov šila in kopita ter se izsele v
Ameriko. Srečno pot!
Narodno gospodarstvo.
V prospeh sadjereje na Tolminskem.
(baljo.)
Ker bi razstava samo tedaj priva-
bila mnogo deležnikov iz vseh občin,
ako bi se delila za najlepse razstavljeno
sadje darila in drugačna priznanja, bi
se moralo zaprositi, kakor hitro se bode
moglo z nekako zanesljivostjo rat-unati
na srečen izid sadne trgatve, kmetijsko
ministerstvo, da dovoli v ta namen po-
trebno podporo. Če se stvari v prošnji
prav razložijo, menim, da se ne bode
prosilo zastonj. Potem bi se morala raz-
stava vsRJ par mesecev pred sadno tr-
gatvijo razglasiti po vseh občinah, da se
kmetovalci pripravijo na njo in da ohra-
nijo kolikor mogoče tudi jesensko sadje
za njo, da dobimo na razstavi zvesto
podobo sadjereje dotičnega okraja. Take
razstave mogočno vspodbujajo tekmo-
vanje vseh prizadetih krogov in uplivajo
jako dobrodejno na nadaljni razvoj sad-
jereje.
Marsikdo utegne ugovarjati, da je
lahko delati take načrte, a veliko teže
izvrševati jih. To priznavam tudi jaz. A
kar so drugod naredili in dosegli, to
naredimo in dosežemo lahko ali težko
tudi mi, samo dobre volje treba, resnega
prizadevanja, vstrajnosti in složnosti. —
Take okrajne razstave prirejajo na Šta-
jerskem, južnem Tirolskem, Avstrijskem
in splöh v vseh naprednih sadorodnih
deželah in dosegli so očitne, na Tirol-
skem, lahko rečem, velikanske uspehe.
Saj razstava ni treba da je potratna, da
se odlikuje po zunanjem lišpu, ki mnogo
stane, a le slepi in nič ne dokazuje, raariveč
naj bode praktična, okusno urejena, vzvezi
z razložbo sadjarskih obrti in združena
s primtirnim podučevanjem in razkazo-
vanjem.
Sicer pa razstava ali ne "raz9tava
— do prave uredbe naše sadjereje in
našega sadjarstva moramo priti po tem
ali po drugem potu, ako hočemo tudi v
v tej prevažni kmetijski panogi tako na-
predovati, da nas ne uniči konkurencija
drugih napredniših dežel.
Kaj nam je torej storiti, da raz-
umno in v svojo korist uredimo sadje-
rejo v posameznih pokrajinah? Pred
vsem moramo opustiti razvado, po ka-
terej smo do zdaj nasajali na svojih po-
sestvih brez utemeljenega izbora toliko
Sčidnih vrst, kolikor smo jih mogli do-
biti. To lahko delajo sadjerejski dile-
tanti, to je tisti, kateri se kratkočasijo
ali kateri zgolj poskušnje delajo s sad-
jerejo, a ne razumni sadjerejei, katerim
mora biti sadno drevje plodonosna glav-
nica. Ti taki nasajajo samo drevesa iz-
branih vrst, o katerih vedo po doseda-
njih skušnjah, da jim ugaja podnebje, da
uspevajo in obilno rode nanjihovih zem-
ljiščih in pa, kar je glavna reč, da imajo
veljavo na sadnem trgu. Vsaka sado-
rodna pokrajina naj torej nasaja in goji
zelo omejeno število izbra-
nihsadnih vrst. Nasadi naj bodo
slični, enakovrstni, tako da bode dobi-
vati n. pr. v eni občini cele vagone ja-
bolk ali hrušk iste vrste. Tako odbrano,
skrbno ohranjeno sadje ima na trgu veliko
večjo vrednost, nego mešanica raznovrst-
nih jabolk in hrušk, kakoršna se navadno
izvaža iz naših gorskih občin. Tako goj6
n. pr. na južnein Tirolskem v nekaterih
dolinah skoro samo bele in rudeee rož-
m a r i n č k e, katere razpoäiljajo z naj-
večjo skrbnostjo povite in v skrinjah
pospravljene, enako, kakor se posprav-
ljajo pomeranče, v kupčijo; večji del
tega izbornega sadu oddajajo na knje-
ževske dvore po tako visoki ceni, kakor
se pri nas niti približno ne prodaja no-
ben, tudi najsinojši sad. V drugih pokra-
jinah daje glavni sadni pridelek beli
z i in s k i k a 1 v i 1 (rebrac), kateri se tudi
prav drago prodaja ter bogato vrača
trud in skrb sadjerejeu. V Meranu je
velika trgovska hiša „Grosses Galville-
Geschiift", katera se z velikim dobičkom
bavi samo s prodajo jabolk te plemenite
vrste. Kaj takega ni in ne more biti pri
nas, ker nimatno nikjer po celi deželi
enakovrstnih nasadov. Redek je pri   nas
nosflstnik    Irutppi   nriHftlni«   n.   nr. fin   woi.
Jva voza samih dunajk, ali samih
p o u a u i c ali katerepa koli sadu isto
vrsto in redka je obtina, v kateri bi so
zanosljivo naslo en vagon blaga eno
•'aim1 vrsti\ Povsod sarna mesanica in
/;il(t  revn.t   kuptija   in    pic-li.   nobvalo/.ni
«inliodki.
(Daljo pride.1
Loterijske številke.
3.  maja.
Line......73    90    34    74    88
Trst......23    78    48      7     13
Uecixea
-a niodno trgovino sprcjme se takoj
pri ivrdki I. ZO^.JssI>C v Qorici.
Si. ;w/iv_\
Razglas.
Na slovenskem odilclku
«Ir/Hm* kinctijsko sole v (io-
i hi. bo duo 16. in 17. maja
I. i. oil S.-12. lire dopoliulue
pouk <> i-epljeuju trt ua ze-
l<!io. — K pouku se vabijo
vsi ukazoljni trtorejei. ter
s(k prosi. da prinesejo s seboj
no/ /a  (M'pljenje v zeleuo.
Vodstvo slov. oä k kmetijste sole
V. Dominko,
vodja.
gZawiaBEiüiü
liobi   M' v zalogi trdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7,
prva in edina slovenska trgovina
za modno blago.
Najholjše. največje in najcenejše
skladišee vsakovrstnega perila, srajc za
liribolazce in kolesarje vsake velikosti.
jopic za telovadee. krasnih kravat v
vsakfin slogu. nogovic. rokovic, životni-
kov (inodercevi, solčnikov, pihalk, dež-
niknv. blusen, spodnjih kril, divnih okras-
k<»v za ohleke, svil za obleke in bluse,
vsih potrebščin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-
lišče za g. šivilje in krojačc.
Naročila za izdelovanje perila iza
go'spodei. in modercev po vsakej meri in
zuhtevi izvršujfjo se točno.
Naznanilo!
V tvornici piva s/Xyr^sK^jJ^
I.GoriupavGorici
naTržaški cesti (YiaTrieste)
se   prodaja ^X^^X^^X^^
ječmenove tropine za
živinsko krmo. -Ar-v^J
Anton  Pečenko
Vrlna   uliea 8 (.OKK A  Via Giardino 8
pripDVOča
pristna    beln
in črna   win;«
iz   vipavskih,
ffurlanskih,
briskih, dnl-
matinskih i/i
isterskih v i •
nogradov.
l'i>s!a\lja  n;i d^in   111    ra/.po-ilj;i   |>n   /.i-uv.-
niri    n;i    vsti   krajo   :ivstro-i»giTski'    iinMiariujt*   V
soihn oil   5(>  lilrov   naprej.   \a   zahlcvo   pošilja
tu.li  uz-orcc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Podpisani priporoca slavnonm    ob-
Oinstvu    v   Gorici   in    na   dežoli    sz'Ojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kavo vsoh vrsl, raz-
liene moke iz Majdic-owjja mlina v Kranju,
nadaljo ima tudi raznovrstne pijače na
primer: I'rancoski Cognac, pristni
kranjski brinjovec, doniaOi tropinovec,
fini ruin, različna vina. jjorsice ^Sont'.l
( Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Melodovo
užipalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršie & Valenuič v
Ilirski Bistrici, ter drujjo v to stroko
spadajoee blugo. — Postrežba točna in
po zmernih cenab.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec  v Semeniski ulici h. stv.   ;¦*•
(v lastni hiši.)
„JVarodixa Jiskarna" v (Joriei  [
ulica Vetturini 9.            |
Ilijada.       J
Povest slov. mladini.  |
Prosto po Homerju             l
pripoveJuje                        '.
ANOREJ KRAGELJ.
S   tolmačem  važnejših    osebnih   f
imen ter obsega   273   stranij.  [
CENA:
1 K 40 vin., popošti 2Ovin.več.  f
Vezana v platno 2 kroni, ozi-  [
roma 2 kroni 20 vin.         f
Dubiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici,   i
pri    knjigotržcih   Pailichu v   Gorici   na   r
Tiavniku,  pri   Scinvt'iitnerju v Ljubljani   i
in Florijanu v Kranji.                 ^
i
I   Anton Fon,
; klobučar in gostlničar,
!               Semeniška ulica št. 6,
! ima bogn to zalogo raznovrslnih
I             klobukov
•          ter toči  v svoji krčini
I pristna domaa vin
[ in postreže   tudi   z   jako   ukusnimi
|                           jedili.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po naj-
nizji ceni. —  Naročena delase lično
izvršujejo.
Peter Drašoek,
trgovec j  dilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
IViporoča se p. n. olxv*iii-
shu v (Joriei in z dežele.
Mrodjija kavino primeso,
sladkor. milo. slauino, riz,
inaslo surovo in kahaiio,
olj<i. moko iz Majdicevih
uiliuov in vse jestviue.
Zaloga žveplenk
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drašček,
aloga šivalnih strojev v Gorici
StoJna ulica St. 2.
Prodaja
strojc tudi
>  nateden-
ske ali
mesecne   |
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoca
se slav.
občinstvu.
Odlikovana
kleparska  delavnica
Artur IVIakutz,
t Gorica, Ozka ulica si. I,
I'liporora svo.jo kl&parsko delavnico LerzaloTO   kleparskili '
izdelkov za kuhinjo itd., ima /alo.co žlebov vseh vrst za nove stavbe,
oziroma  prcski-hlja  iste v iiajkrajšcni   času        I'l-cvzcina   naročila za   vpe-  I
ljavo strelovodov, tudi pozIacYnih — l/.dclujo pumpe za vodo. Pri-
1'i'ja vpeljavo VOde z ucvmi vsakc vrsto. — V laslni zalo.^i ima stroje
za žveplanje sodov iz eiukaiu^a /Hiwi, skropünicö proti perono-
spori ponovljone po Vcrinofolovi scstavi: iiieliove za žveplanje grozdja
raznih sistiMnov itd. —  jp^T Postrežba točna. Cene zmerne! -^ft| I
•    ^"^k    ^v^    ^MB^     ^a^     j&m*.    ^bb^.     .^m^     ^m^.      ^mh^       «mi         .^^>_     .^^^.      ^^^>.      -^—.     _
J3                                                     H
Naznanilo.
Podpisancc, večletni lioLelior v Puljn, liazrianjain
slavtiemu občinslvu, da fom otvoril svojo, po na.jnu-
vojših zahtevah urejeno in oproinljeno
kavarno „Central",
na Travniku.
V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago polr^
trch biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše
vrste. Žagotavljaje najskrbnojšo postrcžbo v vsakein
obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjom ter
se beležim z vsem spoštovanjem udani
Filip Peeenko.
P. S. Ako kdo izmed gosp. ni prejel naznanila
katera sem razpošiljal te dni, prosiin da m!
blagohotno oprosti.                                         J
*;\&y    dobrota
j^j            za vsaKo družino se            i
i>|/              izl^azuje uporaba  =           /
|/   Kaihreiner-Kneippove
h   ssrm sladne K,ave.
/      Nk)bena _sk,rbna_gospodnja   naj
i       sc   ne   pomišlja   dalje "uvesti to
zdravo pijačo.     —                —
Najbc Ij pripcročna primes in naj-   (
boljit nadcmesiilo zä~zFnätc Kavo.
K_athLeir>er-Kr\eippova  sjajna Kav;
«L      se dcL>Fva~prisrn"a samo v izvir
fl^    nihzavojčKih 2 varstvenoznamKc
/^/^¦župniK  Kneipp«  in imenem =
IM    Kaihreiner.   <^
Št. 36.                                          V Gorici, v torok dne 0. nmja 1902.                               Letnik IV.
I/.liaja vsak torok in   Hohoto  v
todnu ol) II. mi |iri'(l|i()!(liic za moslo
for ol, 3. iii*i (»opoldno y.ii dožolo. Ako
pado nu fit dnovii praznik izido dan proj n|>
(>. zvodor. Slano po posti proji'iiiiin iili v
(ioriri na (loin pošiljan ndolMno JS l\..
pol let do ¦'>¦  K. in (iol.rllH.no  2  K.
I'rodaja so v 'iorici v toliakarnah
Sch war/, v Šolskih iilicali in .1 o I-
1 o r s i t z  v Nunskih ulicali po S  vin.
eoRici
Oečerno i/<lnnj<*.)
l'mlimtvo in upravni&tvo it
nahajata   v   «Xarodni   tiakariii»,
ulica  Vftturini  Ii. st. Ü.
I)opiso jo nasloviti na uredniJtvo,
oplaso in narolidno pa na upravniätvo
«Gorico». Opiasi se računijo po potit-
vrstati in sicor ako se liskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., B-krat po
8 vin. Ako se voekrat tiskajo. raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajalelj in odgovorni   nrednik Josip Marušie.
Tiska „Narodna tiskarna" (od.gov. J. Marusič).
X  (ioriri. due f».   iiiaj.-i   l!)l»2.        !
Izid   volilov v  Furlaniji lako  nioeno
lisči  na  „naj>i(Mlai ' Izrael,   da   daje   isli
od sebe glasove,   ki donijo   nekako  lako '
oložno  kakor — oporoka  na snirlni  po-
slelji. . . .
(Jorjr  premaganim !
Ako   hi   iineli   količkaj    povoda   so-   j
eustvovati  z  Ijudmi,   ki   so    se    poka/ali  !
že več ali  niaiij  prikrile   sovražnike   dr- j
zavnih  in  Ijüdskili koristi, ulegnili hi po-
tocil.i  na  rudeče   pogrnjeno   to  ,.^omilo*'
jedno  bistro solzico sočutja. Ali   ker tega
ne nioroino pri najboljši   volji,   pa spre-
govorimo     politični     „nagrohni     govor"
kliki,   ki   boljše   usode   ni   zaslužila ;   to
storiino  pa  ne   radi   klike,   niarvec   radi
toga, da  naze ljudstvo euje — oha zvona.
Z dezelnozborskimi volitvami v Fur- j
kuiiji, na kalerih je izšel iz volilne horbe
kot zmagovalec dr. Faidutti. so ne bo-
demo počali, pač pahočemo spregovoriti
nekoliko besedij glede občinskih volitev
v Korminu. Vr Korminu sta si stali ojstro
nasproti italijanska liberalna ali ,.Le-
gina*' stranka in pa avstrijsko - patrijo-
tična stranka. Kaj je ilal. liberalna ali
,.Legina" slranka, to pač mi Slovenci
predobro veino. Ta stranka ima jedino
ta politic nicilj, Ja deia z vsonii
inožnimi a ne has in o r a 1 n i in i sre d-
stvi na potujčenje našega naroda tu
ob meji in pa na to, da hi odtrgala
našo pokrajino od Avstrije in jo pri-
klopila k Italiji. Da se moramo proli na-
rnonom te .stranke borti mi obmcjni
Slovenci z vsemi inoralnimi sredstvi ter j
stati zvesto na straži proti temu. sovraž- |
niku, toga na»n ni treba ponavljati, ker
je že nekaj starega.
V trenutku, ko bi tem življem šlo
po želji glede Avslrije, zavili hi vrat
tudi i am, kar pa bi radi da bi se zgo-
dilo še pi'ej, da bi se zgodilo cim prej
ono; kajti tern Ijubiin prijaloljem je
znano, da smo mi trdna straža tu na
skrajnein Jugu države.
'I'o smo navedli le zaradi l(\ga, da
se nas lože razuine v tern, kar bocemo
povcidati v naslednji'in in zaradi toga,
ker se izvestni politični harlokini Irii-
dijo, da bi  slvar zasukali po svoje.
Kdo  pa so  tisli življi, o kalerih smo  I
govorili   ravnokar   in   ki   se   p'od    lirmo   ,
„Lege"   Irudijo  za  kriviOn«; naineiie'.-1   To |
so  prav   tisli   italijanski  liberalci in na-
prednjaki.   s   kalerimi    vzajemno    se
Irudijo  ludi   neki   —  sloven>ki    ,.napred-  i
njaki",  da   bi   \>o    ,.n;t<<'1 u   jednakoprav-  i
nosli"   -pravili   ,.s   |)ovrš|a sporno naiod-
no.-lno jabolko'1,    t.   j.    da    bi   čirn   prej
0  in o g o č i 1 i   ..Legi"  njeno delo     -    za  i
katoro  c(Mio ? To   vedo  le   oni   saini. . . . ,
0  ten   naspi'olnib   nakanab   so   bili
nasi  vrli   Medaiici   in   njib   Mjx'dje   kor-   :
ininske  obcim; prav  d(jbro  poučeni. zato  |
niso šli  na limanice onim, kisojimobe- j
tali zlat(5 gradove  in   <<jiim.   ki    bi    radi
naredili  iz  njih  nemoialne   ljudi.   da    bi
jib Oim   prej  iineli   v  mrežah,   marveč  >li
so in  volili,  kakoi- jim je  velt.'val   trezni   j
ra/.uin   in    d r ž a v 1 j a n s k .   inter e s.
Kaj  bodo   ri'kli  k  teinii   m aš e e v a 1 n e !
1  -L d a j i c e.   za   to   se    niso    brigali   ne  !
prej  ne  zdaj.
Nasi   Hrici so  imeli   prod   očmi   pa
ludi    svoj    gospodarski   interes.    Oni.   ki
iinajo  kot  sadjerejci  in   tiidi drugače  do- •
volj  npravka   na   konninskcin trgu. so bili
doslikrat   na   Oudcn   način jzupostavljani
po Ijudtdi   italijanski'   klike.   katera   ima   !
na  svojem   praporu  splob   zapisano    kri-
vico proti   Slovein-cin.   Ako   naj se raz- ;
mere za  na>c ljudi. v kolikor so v stvarni
dotiki    s   KormiiKiin.   ubla/.iji>,   treba   da
zavladajo  In Ii  v   Korminu ljudje, ki niso
neizprosni  proli  slovenski  naroilnnsti.  In
If» je  vcndar  |h>  vsi   pravit-i   pričakovati
fid stranke.  ki  si*   imeniije   krscanska  in
a^vstrijsko-patriji'ticna. \   to  pa   bode   ta ,
slranka ze  moralno obvezana.  ker so jej  j
has na^i   IJrici  pripcmouli do zmage.            i
|
DaiKvs    stoji     pi'ibito.    da   so    na>i
lirici.  volilci   111.    razreila   odloi-ili   zmago  !
avstrijsko     patrijotiOne    stranke   v   Km1-  !
ininu.  Aki   hi   ne  lull   lirici  prisli  vulit  in
bi ne   bili    volili    lako    kakor   so    vtdili.
zinagala   hi   bila  ona stranka. katera   ima
svoje   ognjišče    v    društvu   ..Danh^   Ali- ¦
gliieri"    in  katera teži   predxo   c-iiiozoltih ,
kolov. Kake bi bile posledice, ako bi bila !
zinagala t a stranka. si je.   računajoč po  '
težnjab  te  stranke.  labko  misliti.
Ali toga noče vef: razumeti oni po-
i liticni barlekin v Morici. ki je za svojo
i  „odločno  narodnosl"   že   dr/.al  — zauš-
nice od pristaša one ital. stranke. katere
I       ....
¦ politiOnim nialikom danes potresa kadilo
i v svojem li.stu. Xaravnost oilurno je. ko
j ta list piše zdaj. kojezmagala po njem
tako   nazivana    „klerikalna"    stranka    v
Korniinu. da Sloveiu-i   in   Latii   nimamo
i nie skupnega. a  v  i-ti sapi poudarja, da
, smo Slovenci  ..t<'sno spojeni z   Lahi"  in
.  pa da   bi   kazalo    ..scasoina"    ustanoviti
..zvezo slovenskili naprednjakov z laškimi
| liberal.-i" po   načelu   ..popolne   narodne
I jednakopravnosti".
Mi t'inii -lovenskemu mežnarju
okoli ..l.eginib" oltarjev povemo narav-
nost, rla slabo pozna   italijanske   intran-
j sigente in njihov radikalni nacijonalizern.
I ako meni. da  s<*  iiodo oni   boteli  bratiti
I   s slovenskimi    ..naprednjaki"   na   način.
j kakor bi bilo v korist slovenski narodni
stvari. Oni poznajo le jedno : brutal no
' u n i (¦ i t i n a Š o n a r o d n o s t tu ob
meji in u g r a b i t i n a m t u d i
g m o t n o p o c e s t! V ta jedini njih na-
men bi se pač zl>ratili oni s peklom in
hudieem, pa makar tu Ji —s »lovenskirni
..naprednjaki". ako hi ti — n a p e I j a-
v a 1 i v o d o   n a   njihov p o 1 i t i e n i
: in 1 i n. Da ima sodelovcnje  Slovencev z
avstrijsko patrijotičnimi   Furlani pri vo- ;
litvah v   sebi   vsaj   to   dobro.    da   stoje !
skupiu)    na    stali^ču    av<»tr.    državnega 1
interesa, je pat  sa:no   ob   sebi   umevno. |
S katerega panietnega stališča pa hočejo
opraviOiti slovenski  „naprednjaki" zvezo
z italijanskimi  „Legovci"? S staližča na- |
rod no jednakopravnosti?
Kako smešno je  to.   o tern   govori I
j glasen govor že naše solsko vpra-
š a n j e v G o r i c i !
Ali kdo ne cuti. da so   to le fraze. !
to soganje po zvezi z italijanskimi   „Le- i
govci" !  Kraze    v   zadnjem   pojemajočem j
poskusu  ..naprednjakov.   da bi obdržali
svoj luknjasti C-olnič   nad   vodo   vsaj   še
nekaj lasa. poskusu. zakriti smrtno rano, !
ki zeva na njihovi politiki.   a se   prika-  !
zovati O'le in   zdrave!   Hliža   se   zadnja '
ura njihovi ,.moči in slavi" — tu in tain,
ker so   inoiali    spoznati.   da   je   število j
onih, ki ne Skilijo Oez mejo in onih, ki
ne želijo smrti naicinu narodu In ob
meji, rnnogo večje nego so pričakovali.
V tej svoji obnemoglosti ne moi^-jo več
druzega nego da se znašajo nad ,.kleri-
kalizrnom1', ki da je tudi v Furlaniji je!
,.bujno poganjati" itd. 0 da! Mi veino.
da se je tudi v Furlaniji že tu in lam
uguezdila tista nevarna kača. ki jej je
inie irredentizem. ali z drugimi besedami
italijanski liberalizeni, laško naprednja-
štvo in katera bi bila svojo *:a-..lego"
razšinla čez vso Furlanijo in izlizala
jjladko pot onim. katere vlece sice proti
Monteeitoriju. A nastopil je drugi taktor.
ki še visoko drži z-.stavo avstrijske zve-
stobe in katerega za svoje pogumno
delo zadeva celo od s 1 o v e n s k e strani
fraza o „klerikali/.mu". , Klerikalizein'
ie zdaj dinasticna in narodna zvestoba
elementom. ki nočejo se naravnost po-
vedati, da sta jim zoperna oba ta pojmu
iz znanih razlogov. A da bi udarjali po
mehu in menili niacka. zato kličejo na
boj proti ..klorikalizmu" pod združeno
z°..-tavo slovenskili .. naprednjakov in
italijanskih liberalcev in mečejo okrog
sebe s psovkami in frazami. da bi koga
preslepili.
Hvala Bogu pa, da je njih   izdajaki
klic le zadnji pojemajoči    glaš —   klike,
ki si je sania izkopala grob   in   ki   zdaj
i ob odprtern grobu svojem   dela  svoj —
i ^naprednjaški** testament.                    -    -¦
j            In  tako je prav '.
I                             _______
D o p i s i.
A-H-C iz  bafike dulliio.
i                                      A.
..Oj    zlati   vek   zdaj    ba5ki
grapi pride!"   vzkliknil sem ob pre-
j  teklih deželnozborskih volitvah.   Ves Li-
;  sec   je   bil   poln   vodovodov, --   ko  je
[ deževalo;   skozi   Porezen vita je bela
cesta — pol ževa;   na   vsakem grmicu
visele so. kakor osirji, s kronami   natla-
; čene mošnje  —   Judeževe:  duhovni-
\  kom    so   pobrali   vse   bukve,   —   celo
< brevir; učiteljem so tako povižali place,
1  da živi   Vrtovec   v Tolminu sedaj lahko
i brez skrbi — ob sami   penziji. —
tdiSTKK.
Cu malt.*)
Maloruski spisala Mar. Evg\ Markovič,
prevel J. I. Cvetko.
I.
Ko je naš oče umrl, bodi inn zemlja
lahka kakor pero! ham je zapustil devet
jannov volov oračev, krasnih. Nas je bilo
troje bratov; jaz sein še kot deček ostal
pri očetu. Srednji se je oženil in začel
čumakovati. Matigajejako prosila: „Fo-
primi se, sinko, čumakovanja; jaz sem
sedaj nesrečna na svetu. me bodes vsaj
ti nekoliko utešil!"... A on je bil slaboten,
često je bil bolan.
A jaz sem začel s starejšim bratom
čumakovati. Gricko je bil ndadenič visok.
rdeč, Ornook kakor orel. In priuela sva
čumakovati... Že sem star, ž« inislim je-
seni omoziti svojo hcer, a še sedaj snivam
o brezkrajni stepi. Razprostira se pot,
stopajo nasi zvitorogi voli, škriplje voz,
a rnesec sveti...
„A kaj, mladče, si Ii sestel zvezd<» ?"
vikne Gricko, kakor bi ob zvon udaril,
a jaz so mahoma zdramim.
karavansko.
Ko st> gre iz našega sela v Krim.
Hi treba iti skozi Kumince, kozaško selo,
v(d.iko; dve zidani cerkvi. rečica, vs(4
same imvo hiše, a okoli vsake krasen.
prekrasen vrt. Krasno selo! Tu je onio-
žena naša telka, materina sestra, pa mi
često zabajamo k njim. Telka se nas raz-
veseli, razprasuje nas. gosti tor govori.
IVenočimo pri njih. pa na pot; a kadar
smo, se zadrzimo, ostaneino ondi po dva
ali tri dni: ali brat znaiK^ga tovariša pri-
čakuje, ali .nu vol opesa. A meni dečku
je to prav všeč: ali se poigram z dečki,
ali sodini  na plotu kakor pevec.
II.
Nekega poletja sva sla rano od
doma, [>a prišla v Kumince kakor na-
vadno, tretji dan zveeer; bilo j(> toplo
in visnje so bujno cvelele. Miti prišedši
do tetkinega domovja, ustavi Gricko vole
in reče:
,.1'azi lvas, ne hodi proč. brate! Jaz
se lakoj  vrnenr'.
„A kam gres, Gricko?"
,.Morain odhiteli k znaneinu človoku.
Voza ne ustavljaj!''
In gro, a jaz za  njim, da   vidini,  h
katerim znanim  lindem <_rre.
novo hišo. Gricko zažvižga; počaka malo, '
: pa zažvižga drugi, tretji pot... Ničesar se  j
1 ne cuje. A mene vse pece, kaj neki utegne '
to bit1? Gricko gre okrog vrta. Pod staro j
: visnjo, katera je, kakor se mi zdelo, naj-
hujneje    cvela,    stoji   mladenka,   krasna '
kakor  jasna   zvozda;   kostanjevi lasje ji
padajo do pasa; stoji, gleda v mladi mesec
j i. dvignivša belo  roko, go\ori:
„Molodik,*)
Jak gvoadik!**)
Tohje rogi krasni,
Menje oči jasni!
Ko je to pričela govoriti drugi pot,
je Gricko tiho zažvižgal. Devojka se pre-
straši kakor siva kukavica, pa prične
prisluškovati... Gricko pride bližje.
,.Gricko>l, pravi, ,,si Ii ti to, Gricko?'1
Jaz se pozurim nnprej, da prislusku-
jem;   ali   kako   sem   bil   nor.   padem   v
jarek, — vse lice  S'.-'n si opalil s kopri-
J vaini. Neki vražji sin je pod samim plotoin
izkopal jamo. Kako naj neki se poslusam?
IzkoC'im,   pa k nastMim   vozu.   Gricko   je
po  svoji   navadi   mislil,   da  je   prepodil
zajca.
Ostala sva tri dni v Kumincah.
Gricko je zopet pričakoval neke znance,
ali iih ni bilo; a nied tern je vsaki večer
**) Klinček (nagelj).                                 '
neLun odsel. Jaz sem, igrajoč se z dečki,
izprašal, čegava je ona nova hiša: Danila
Moroza. Bil je to kozak brkat, zdrav, a
vrhu tega tudi jako mrk; imel je hčerko
Marino.
111.
V Knm sva prišla srečno. Na po-
vratku sva se, kakor po navadi, ustavila
v Kumincah. Gricko se je brzo odtrgal
od tetke in odšel. Samo zakaj se je ta
večer tako brzo povrnil, nekam nena-
vadno otožen?
Sedli smo zjutraj h kosilu, a tetka
reče:
,.Si li ti, Gricko, poznal hčerko Da-
nila Moroza, Marino?1'
„A zakaj?"
„Oče jo je omožil; prisilil jo je iie-
sreenico! Kako se je upirala sirota! Skoro
so jo pohnrtvo odvedli k tastu".
Pogledal sem v Gricka, a on je po-
slušal in otrpnjeno zrl skozi okno.
„Omožila se je in propala kakor
stena in oslabela, zvenela ribica moja...
A bila je devojka kakor solnce. In k
meni je često prihajala, pa čebljala in
vpraševala...
„Komu so io pa dali?"
nedaleč. On je bogat Cloves I"
0, zlata doba, doba volitev! Zakaj
si nam tako hitro obrnila hrbet in natn
pokazala naso ubogo grapo zopet v stari
podobi!? — V Liscu delajo vodovode —
kakor nekdaj — hudourniki; \ Po-
reznu merijo cesto — lisice, kopljejo
jo — jazbeci. ..mine" pa streljajo —
zajci; niošnje s kronicami je pobrala
•— P 1 a na; duhovniki imajo zopet toliko
bukev, da no vedo kam ž njimi; ueite-
Ijem so pa place tako šmentrano povi-
šane, da niti do njih ne morejo; in tudi
c e s t a p o ii a 8 i g r a p i jo p o s t a 1 a
po n e k a t e r i h krajih zopet tako
ozka, da  se moni,   ako   se  sreeata
d v a v o z a, e d o n u m a k n i t i-------pod
c e s t o-------
„Regiment pod cesto gre... ju-juh!
Pa naš Oskar zraven je... ju-jult!''
B.
Pri nas je obeinsko gospodarstvo
tako eudovito vpeljano, da, kolikor vost-
neje plačujejo Ijudje obeinske davke, to-
liko „bujneje" raste njihov dolg pri dav-
kariji v Tolminu. Na nekatere občinske
pašnike je davkarija celo vže intabuli-
rana. Y kätero bis ago se neki steka
obcinski davek?... Znano je o kraških
potokih, da teko nekoliko easa po vrhu
zemlje, potem pa kar naenkrat izginjajo
v — suha-tla... Tudi naši obcinski
davki teko menda nekako tako, kakor
kraski potoki.
C.
V starodavnih klerikalnih easih
imeli so po čitalnicah in krcmah „za-
morce%:, ki so pužirali prispevke za
,.Solski donv; dandanes pa imamo vže
po navadnih kolibah ,.Zamorce'", ki po-
žirajo milodare za — „svinjske jezi-
kev<. — A vse to ni še nič v primeri s
tern, kar imamo mi na Grahovem. —
Tarn imamo tako.,obeinsko uradno sobo",
da je nikjer ni. in vendar nam požre
vsako ieto — sto kron naj emšči ne..
Kadar je mraz. to skrivnostno sobo tudi
uradno zakurijo; kadar je nasmečena,
jo uradno pometejo; kadar je za-
dohla, jo uradno prezračijo itd. za
100 svetlih kronic. — — Vse kaže. da
mora biti ta ..zacoprana" soba v pod-
zemeljski zvezi z ..Narodnim skla-
dom". —
„Vže zdavna bili bi nam zlari časi dani,
Če /upan bil zares bi  vsak, kdor
[nam župani — —".
D.
Vže štiri leta  je   določen prevda-
rek 100 K za cerkvene potrebščine v
Nemskem Rutu. Davkarija je vže zdavna
potirjala to svoto. a šmentrana „občinska
kamora" na Grahovem je ni še izplačala.
— A to ni še zadosti. — Prišli so možje
celo na sled, da je žiipan v svojem ra-
čunu namesto 100 K izkazal kron —
sto in štirideset. (Aha!)   — A to ni
še zadosti! — Ko so so nokateri rutki
možje drznili pozvati župnna na odgo-
vor, ker noee toliko easa plačati eerkvi
dol/.ne svote. odgovonl jim je „cum ar~
gumento oornuto'' — p o k 1 i c a 1 j e
o r o ž n i k e...
Tako je razvozlal Aleksander Ve-
liki gordijski vozel in liaš župan, France
Mali, hotel ga je posnemati. — A no
bos, France! — Aleksander je bil res
velik, a ti si v naših oOeh vediu» le
manjši...
,,Ta je baški Haram-baša,
Ki so Turkoin prav obnaša —¦"
E.
Govori   se   tudi,   da  je nas /.upan
kot   oeslni   odbornik   go roc*   zagovornik
ceste po baški dolini in da se   res nen-
. morno trudi, da bi to cesto   kolikor inn-
goče  dulgo   —  ne bilo.  — Jo jo  prav
lahko umeti, ako pomislimo, kako iskreno
prijatoljstvo veže našega občinskega očeta
z Modrijanom in z Bimbovd. — Toda le
brcajte in bimbajte Bimbovci: Pride ura,
in   je   vže tu, ko hoste   morali vgrizniti
— ..kislo kumaro" baške cesto in že-
loznieo in ko boste po „luftinženerskenr
Humu    lahko    izkopavali    za    tülminski
muzej — konjske ko pro lite.
..Biiža se želozna cesta,
Nje se „bimba"' veselim;
V daljne kraje, v tuja mesfa,
Kakor ptiček poletim..."
F.
Nas župan je postal zadnji Oa.s eu-
dovito vesten. Ne samo, da vstaja sedaj
vsaki dan ob 8. zjutraj. ampak tudi k
sejam kar nepričakovano alarmira sta-
režine. — Tako jib je pozval k obcinski
seji iz večurne daljave kar — na
belo nedeljo zjutraj. — In sieer
zakaj? — Da bi napravili utok proti od-
merjenju ekvivalentnega davka in — kar
je najpoglavitneje — da bi sestavo utoka.
izrocil; j e d i n e ni u v e š č a k u, k i i z-
g u b i marsi katero p r a v d o, —
dr. Tumi. — Da se v 30 dneh lahko re-
kurira proti odmeri pristojbinskega na-
domestka, je razvidno iz piačilnega na-
loga; s kakirn vspehom pa, to doloeujejo
razlogi, na katere se utok opira. Seveda
so ti razlogi tu pri nas tako tajni, da no
bo niti ,.jedini veščak" — Tuma vedel
zanje,   ko   iznenadi   se   svojim   krepkirn
utokom   pristojbinski   urad.....   Co   bo
spioh kog-i veselilo, veselilo bo nas, ako
se občinai. kaj polajša; toda naze žu-
panslvo nil! * navade polajSovati, ampak
se vest no drži Turnove vere, da — kinetu
n i v e č p o m a g a t i, zato pornaga raje
samo sebi. — Sploh nam belonedelj.ska
seja vzbuja pomisleke, ker se nani vse
zdi, da bo njen končni vspeh ta: Davek
bo p o utoka š e v e e j i, n e g o p r e d
Kako je pobesil  glavo moj  Gricko,
ni je dvignil do doma.
IV.
A mati neprestance:
„Oženi se, Gricko, pa oženi se!
Zakaj ne ?¦'
„A zato ne1', pravi Gricko „ker
nisem našel prave družice; a da vzamem
katerokoli, tega nočem".
Sedimo v hiši, a mati se prične ža-
lostiti, pa izpregovori:
,.Kako so lepe devojke v našern
selu! Znabiti niti v Kijevu ni lepših,
kakor je Katarinka Barabaäovna.
In vedno gleda v Gricka.
„Da, ni jih"', pravi Gricko.
,.Ali Motrja Jakove,nkova? 0, krasna
mladenka je to, vrlo krasna!"
„Krasna je tudi Motrja".
„In Melasja?"
„Tudi Melasja je lepa".
A mati zaplaka. In tako je vedno
ostal neoženjen naš Gricko.
Marina je — to srno čuli od ljudi
— kmalu umrla; pravijo, da je imela
jako hedobnega moža. On se je sedaj že
tretjič oženil.
V.
Gricko je bil že siv kakor golob, a
se   vedno je  hodil v Krim.   Ni se hotel
jcoYiu.  oreca mu je due mua, in je bo- '
gatel in bogatel; eli njega ni mamilo bo-
gastvo temveč je šel bolj zaradi tega, ker
se je zaljubil v čumaštvo. Doma je vedno
tih, ne sali se, tudi govori ne veliko; a
ko gre na stepo: drugi človek, lcakor da
se mu je odprl nov svet. Ide poleg voza
odlocno in smelo. Ali zapoje: „Sreča,
moja sreča! Kaj mi nisi taka, kakor
drugim, sreča!1' In vse zveni po stepi.
Dobro je pel. A ko zapoje Nečaja.
se ti zdi, da zdajci privrše kozaki! A po
plečih se ti siplje kar mraz. Bil je pravi
čumak.
On je v našem selu cerkev na novo
prekril in križe pozlatil. In ni enemu
samemu človeku pomogel iz bede.
Mater je jako spoštoval. Ona ga je
preživela; že je postala cl.slo majhna
baä kakor žolta glivica, a preživela je
čumaka.
Tretje Ieto je, odkar je umrl on.
Bil je še krepek čurnak. Ko je umiral, je I
rekel, da sta v gozdu jjod hrastom za-
kopana dva lonca novcev; jednega naj
damo materi, a za drugega naj ga lepo
pokopljemo, naj naspemo veliko mogilo
in postavimo na njo križ iz celega hrasta.
In tako srno posekali hrast pri samem
korenu,   obtesali  malo vejo in spustili v
7Pmlin    Irnlrni»   lrri->     Tr>   /1uIq/i     Aa]a/, on  »"li
u t o k o in, ker bo z d r u ž (? n  1 n j i m
š e a d v o k a t o v   r a č u n. —
Kako pa, da so je nas" župan tako
ljubeznjivo spomnil na naprednega pu-
scavnika — dr. TnmoV
P r v i 0, zato, da bi se nekoliko
olepšal ]>rod njiin zaradi liberalne bla-
ma/.o v  nasi dolini.
Drugic zato, kor sia enoga iluha
in sri-a —  zvosta načolu :
,.Skrbi z;'i-se,
Pusti brat a,
Brcni ga skoz
Trojna vrata__•'
T r e t j ič pa zato, ker nasemu žu-
panu --• posebno zadnji eas — noizrek-
Ijivo ugaja zolena barva -— upanja.
-- — \r/o pi'od jt^iMisko volitvijo na-
moraval jo l>aje Tuma našo doliiio po-
Oastili so svojo ni r I v a s k o - z e 1 c n o
p f i s o I ii o s t j o ; a nas obt-inski oi-e
mu je samozavestno svetoval, naj nikar
no hotli. ker ima vže on tukaj vso Ijmli
n a v r v i c i. — No — Bogu hvala! —
vtrgala so je no samo ..vrvica1', amiiak
tudi „vi'V: ostala je-le so Ijubozen do
Tnrna pri županu in njegovih dragih: —
Namesto ljudij imel je župan po volitvi
na vrvici — dolgnos in prazno
k r č in o ....
Kako ljuba je nasemu županu ze-
lena harva. priča nam tudi to. da so
imeli vsi trije njegovi glavni agenti pri
zadnjih volitvah zeleno ,,monduro." —
Ed( n izpod Bukovega imel je rudeča lica
in x.'leno obleko, drugi imel je zeleno
nogavice in zeleno lice, tretji pa, ki
,.kupčuje z m rtva.sk irni kožami1'
t. j. inventai-i po rajnikih, imel jo samo
zelena  lica ....
„0 Ho tin ungjHoifn ung, immer grün.. !>;
Politični preg^led.
Državni zbor.
Program   za   državnozborsko zase-
danje   je    naslednji :    12. t. m. popoldno j
ub 3. uri st'ja   13. t. m. se resi poglavje
o žolezniškem ministersivu, dne  16. I. m.
poljcdrlstvt». Delegacije bodo koncano do '¦
28. t. m.   V juniju ima   državni zbor le ,
kratko poslovno dobo in pridejo  na vrsto '
manjše predloge. Sredi meseca juniju si; ,
skličfjo de/.elni zbori.
Delegacije.                         *
Danes so snidejo v Budimpešti de-
lognci.je. Sodeč po porocilih, katera Oitaino |
v raznih listih, bodo razprave v sodanjorn
zasedanju delegacy četudi ne burne, pa
vsaj jako živahne. K tej živahnosti dale
bodo povod razne okolisčine. Mftd temi
v prvi vrsti trozvoza. ki se je ali že ob-
novila, ali pa so ima obnoviti v najkrajšem
času. Pov )d živahnosti delegacijskih raz-
prav dale bodo pa tudi raznotore trgo-
vinske pogodbe, ki se imajo v najkraj.šem
času ali obnoviti ali podalj.sati. Da pa
imajo trgov. pogodbe veliki ponien tudi z
ozirom na jiolitične odnošaje med ruznimi
državami, o tern ne dvomi nikdo. V tern
zasedanju pa pride tudi vojna uprava na
dan z raznimi zahtevami. Tako je skoraj
gotovo, da bode minister zahteval izven-
reden kredit 38 milijonov krou za nabavo
novih t pov. Cesar sprejme delegacije.
jutri. Odpeljal se je že v nedeljo tjakaj z
nadvojvodinjo Marijo Vralerijo.
Odstop austr. vojnega ministra.
Vesti o odslopu vojnega ministra
barona Krieghammerja še niso
potibnile. Pred zasedanjem delogacij sicer
ni pričakovati, da minister odstopi, pač
pa se utogne zgocliti sprernernba tekom
tega poletja. Kdo bode naslednik vojnega
ministri še ni določeno, pač pa se v
vojaških krogih imenujejo razna imena.
Mej temi so: Fml. F i a c h o r-C o 1 b r i e,
pi. V i v e n o t; potem lcm. baron A 1-
b o r i in pa fml. IS c h ö n a i c h iz voj-
nega ministerstva.
Cesar na mornariških vajah.
Listi  poročajo, da se namerava Nj.
Velič. cesar letos po dolgoletnem presledku
zopet udeležiti  vaj rnornarice.
Madjari in prestolonaslednik nadvojvoda Franc
Ferdinand.
r^tnim kavalirjom, ki bodo sprem-
ljal, v , c. in kr. Visokost nadvojvoda
Fra n..' Fordinanda, prestolonaslodnika
avsl.ijskega kot zustopnika Nj. Vel. ce-
sarja k slavnostim kronanja anglozkoga
kra!j['. Edvarda VII. v London, so izbruni
in sicer za Avstrijo: grof Ferdinand
B u q u o i, knoz Henrik L i e c h t e n-
s t e i n in knez Pavel S a p i e h a ; za
Ogersko  pa: grof Tasilo Festetics.   V
jarski kavalir,                                               1
Valed  Inko sestavo spremstva pu so
Madjari zdaj skrajno užaljoni in vsi
izvon sobo. Vso madjarsko casopisji» jn
Imli ura «1 n o kH.'-i, (|u j0 lo p(,ni/,anjo
za Madjaro in prc/.iranje madjarsko dr-
žavo. Nadvu.vudi očitajo, da to sprem-
>lvo piMMlstiivIja I'oiloralizem. Kronanje
uii-hv.krg;. kr.-iljn jo političen aid. in pri
torn bi morali. biti /-istopani lo obo tlr-
žavni polovici, ne pa posame./ni narodi
«Iržav«. Osobito jo /aljonje za Madjarsko
kor se jo s teni činom sinalra z;i kro-
novino in no za dr/avim polovico. V soji
poslansko zbornicc oyorsko (id 3. t. in.
je stavil posl. Pichler ojstro inlorpolacijo
v kateri ,jo zabtoval. da so [»roproči, da
bi šlo taku sproins|.v(i z nadvojvodo v
London. Pri loj priliki so so p'rimorilo
stvari s pi-olina^i..iio londonco. Madjart;
šo posebno jo/i. ker so jo nedavno nad-
vojvoda Salvator o neki priliki i/.razil,
da ubžaliijo, da loga dežolncgji jozika
ima/.aršrino^ tie Zna. Madjari so tor<>j
zopot našli ugodnu priliku zu svojo proti-
dinaslično tiv.nje, kalerim dajo duška
vsakotoliko. Ali kako (ialec: /"'<> sega ta
predrznost Madjnrov. prica nujbolj to, da
so nedavno v zbornici protestirali proti
igranju cosarsko hinmo lop zalilevali, da
se lAu na Madjarskoni sploh prepove!
Closarska pesom da v/Jnija v njib ne-
Ijubo spomine. kor so bili ob zvokih isle
pobiti inadjarski uporniki lota 1 Si8.
Prusi proti Slovanom.
Zopot se poroca o pruskih nasil-
stvili proti Slovanom. — V Gn^zonu na
Poznansk(Mn jo pru-ka vlada zo[/et i/.ob-
čila v(>c poljskib gimnaziji;ev. — V Go-
ren ji Šle/iji pa so vsi slovanski delavci,
ki niso še eno lolo v Nomčiji, dobili po-
velje, da so morajo iz.soliti. — Nokalori
lisli so nnienja. da pomeni to zisteinatieno
preganjanjo Sluvanuv v NemOiji — za-
uetek od konca.
CrnotjOra v orožju?
Že voč časa se opaznjo neko surn-
Ijivo gibanjo v (JrniLjori.   Svoj    čas   smo
poročali,  da   jo   niski car podaril  Orno-
goreom veliko štovilo jiusk, katoro  jo vo-
lel knezu  Nikolaju rnzdeliti   tnod   narod.
Zdtij poročajo listi. da je knez   pozval v
domovino   vse   možko, ki so zmožui-no-
siti orož.jo  in  začolo se  je  splo^no obo-
rožovanje.   Knez je  bil nedavno v Pod-
goriei, kjor so jo vršilo mej  kržč. albau-
skimi   voditolji   važno   posvetovanjo.   (Jd
: t(j^sM  posvola  naproj so se začolo   zbirati
, čelo   na    albanski   ineji.   To   gibanje je
' jako Oudno, /.lasti za to, ker nikdo no ve,
i komii gre  mar.
i
Razmere v Rusiji.
Poroča se, da so je v o':rajili Voro-
nes, Jekaterinoslav. Karkov in Poltava,
I torej v okrujih s pretežno noinSkim na-
seljonjein pojavil pravi kmotski upor.
Nahujskani kmotje so napudli pose: 'vo
kneza oldenhur.Škega in vso razdrli ei
odnesli kar jo bilu porabljivega. Zdra/.-
Imrji. vf'cinoina nom.ški naseljonci so raz-
delili med kmct(i neko proklamacijo ter
jih nalagali, (Ja. je carjev manifest Vsled
tega so udrli kmoljo k imovit(!,j^im po-
seslnikom tor si nabasali živoža, a so
bili so tako posteni, da so si dali pri
obč. zastopu potrditi, koliko je vsakdo
vzel. Uzrok torn nemirom je lak<jta, ka-
tero pa hujskači izkoriščajo v poliličnii
nameiK!. Vlada pa se boji, da se upor nc
razširi in odpošilja voja^tvo v razburjono
krajo, da brani bogataso. Vnanji minister
potujo sam v svrho inl'onnaci.i po ume-
njenih krajih. — Dosediij jo na nogah
lHOOO kmotov.
Otlmevi z ameriško spanjske vojne.
Za casa vojne mej Španijo in Se-
verno Ameriko na Filipinih so se godile
od strani ainoriškega vuju.ji.vji veliko gro-
zovitosti tako proti španjskemu vojaštvu
kakor in so bolj proti pnmivalstvu otoka
sploh. Ta grozodojstva so se vrsila naj-
več pod poveljništvom nernškoga majorja
Wallerja in podrojenih mu vojakov. Major
Waller pa se izgovarja, da je to delal
ua povelje gonerala S m i t h a, general
Smith pa pravi, da je dajal ukaze za
grozodojstva v sponizumju z vrhov-
nim povoljnikoin Chailee-jem, — a ta
koneeno izjavlja, da prvi ukaz izvira od
vojiiega ministra. Zdaj so vsi Ii veliki
možje postavljeiii pred sodisče, ki jih
baje ne bo pr(}inilostno sodilo.
Revolucija na Kitajskem.
(Jstaja v okraju Kendingen je prva
posledica iztirjovanju odškodnine za
storjeno škodo na življenju in imetju
krisljanov na Kitajskom. Ntiki francozki
(luhovnik jo bi! obglavljen in njegovo
gluvo so nosili okrog nataknjeno na dol-
gem drogu. Oclposlaniki velevlasti zahte-
vajo odločno, da so ustaja koj zaduši
in francozki odposbinik je poslal svojega
pooblaščenca   nu   lice  mesta,   da   stvar
Domače in razne novice.
Odlikovnn slovonsKi ai'liilckl. —
K riiiilvojvodi Franon Ferdinandu je bil
povabljen slovenski arhitokt gosp. Maks
F a I) i a n i naš rojak iz Kohdilja na
Krasu, da izvrši neke stavbne prenredbe
nadvojvodove palace v Pragi. Gosp. Fa-
biani jo imel sijajno ponudbo v Husijo,
a jo odklonil, ker hoe-e še nckaj časa
ostati  v Avstriji.
Za ,.$olskl Doin" došlo upravni-
šlvu „Gorice". ,,Ženska podružnica sv.
Cirila in Motoda" v Dornbergu K HO;
g. Ajdovee K 10. — Ilvala!
Vabilo. — Gospodje člani društva
,.Š o I s k i l)o ni" se nljudno vabijo na
ü I) č ii i z I» o r, ki bo v četrtek 22. maja
ob 1 I. iiri predpoltidne v prostorih ,.Sol-
skoga Doma" z dnovnim redom, ki ga
dolocujejo društvena pravila. Lelni ra-
euni bodo razposlavljeni oseni dnij pn-j
pri  ps)d|)i.saii<Mii drusTvenikom    na   ogled'
—   Vr Gorici. ;").   maja   1902.   —   Dr.   A.
Gregoreic, predsednik.
Yabilo k obenenui zboru ,.Krojaške
Zadruge" vpisane zadrugo z oinejeiio za-
vc/o, kateri bo due 22. inaja t. I. ob I' ..
popoludne v proslorih ,, Go risk»; dilalnice".
Dnovni red: I. IJacuni za 1. 1901. 2. Po-
ročilo in predlogi nacelništva. :i. Poroeilo
in predlogi nadzorništva. \. Volitev na-
čelništva in nadzornistva. 5. Morebilni
predlogi.
V Gorici, tine 2. maja  1902.
N a č e 1 n l Š t v o.
Na znanjo: Računi za I. 1901
so vsakemu na vpogled v zadružni pro-
dajalnici. — Obresli deležev za 1. 1901
se bodo izplaČL /ali po obcnem zboru v
prodajalniei. — 0! resti se ne obrestujejo.
Izpili ucitcljske wsposobljonosti.
—   Včeraj so pričeli  na lukajsnjem c. kr.
ženskom    izobružovališeu    prod   dotiOno
koinisijo izpiti ueileljske usposobljenosti.
—   K tern izpilom se jo oglasilo   23 uči-
teljev  in učiteljic.
Vojaško iiispiciranj". — Vceraj
je inspiciral tukajšnjo vojastvo fan. ba-
ron Š u c o v a t y ob jako nt*n.m>tiiu*:u
vrotnenu. Vojaki so se vrnili z vaj po-
polnoma niokri.
Sklcn \ I. solskega let a /idarske
sole v lU'iuali. -- V nedrl.jo ob 31 ,
uri popolndne se je vrsil v 'epo okrašeni
sobi v Kl"i.C'u1i sklep VI, solskega leta
tanioštije zidarske sole. To slovesnost so
pocastili razni gospodje, kakor: ravnatelj
drž. obrtnijske sole v Trstu in nad/ornik
obrlnib šol na Primorskem in v Dalmaciji,
vladni svetnik vilez llcsky ; g. dvorni
svetnik vit. K 1 o d i e - S a b 1 a d o s k i;
gosp. ravnatelj žeuskogu iu;iloljišc:i v
Gorici S t e 1'a n K r i ž n i č ; gosp. ces.
svetii'k V o d o p i v e c in razni drugi
gospodje ter inno^o domačoga občinst-a.
Voditelj te sole %. Majc pozdravi v pri-
merneni na^ovoru vse navzoOe ler podä
nekako statistiko te sole, iz katere sino
doznali, da je obiskovalo to solo in sicer
v trob razredib ;">8 uč(?nc(;v. Napreilek
je bil jako povoljen: poiu-evalo se je pa
natojšoli: prostoročno risanje, kalupanje
(modeliranje), raOnnstvo in spisje po 8
ur na Uulen v vsakein razreiln. Navzori
so se prepriöali o res povoljnein napredku
v vseb uenih predmetih, posebno pa v
ornamenliki in tnodeliranju.
Šolki odbor je obdaril voč uOencev
z denarninii darili.
Slovesnost je sklcniil okrajni šnlski
nadzornik ^. Finžgar z «ovoroin, v
katerem je vzpodbujal mladino k pridnosli
in k redneinu obiskovanju to 5olo, k> je
doprinesla že dozdaj lopoga sadu in ;',n
bo §e vedno več (»rinasala. Dejal je, da
je neobbodno potrebno da nase ljudstvo
naproduje v vseb strokab in lako ludi v
zidarski in da ne zaostaja tudi v lein
oziru za napredkorn drngib  krajov.
Zabvulil j(> vsein cinittdjein, ki na
katerikoli način to prokoristno solo poil-
pirajo. Konečno je povabil navzoče, da
zaklu-ejo trikratni „živio" presvetlemu
cesarju, cemur so so vsi navzoči nuvdu-
šeno odzvali; mladina pa je zapela ee-
sarsko peseni.
Oilbor /enske podruznice sv. C.
in HI. v Dornbor^'ii je od nabrane svote
86 kron odposlala glavni družbi v Lju-
bljana. 56 K, in za „Solski Dom" v Go-
rici 30 K. Med 56 K jo vštota tudi svota
26 K, ki se je nabrala pri poroki g.
Albina Sinigoj z gč. Kamiino Mrevlje.
Odbor izreka tern potorn vscmti letnieam,
podpirateljicam in darovalcom v iiiienu
glavne družbe in ,.Šolskega Üonm'' naj-
iskrenejšo zahvalo za njib požrtvovalnost
in radodarne donesko za lako blagi
nanien.
Obcinskc volitvu v Dolcnjah ob
Idriji. — Prejšni ted(>n so se izvršile
občinske vQlitve v Dolonjab ob Idriji.
Tudi tukaj sta si stall nasproti dvestranki,
hi celö z deimrjem  dobila za sö glasov.
V prejfinjom starcšinstvu je bilo veliko,.[,e-
UHŠev', ali [>ri sfsdanjib volilvab prodrl
ni nijoden teb ljudi. (ludno so eila rued
„Logaši" ludi iine Jakoneič. Oče in mati
sta bila Slovenca a sin zasel jo rned
,.I,egase". Puro sangu*;!
Prve ja^'odc so prinosli v soboto
na nits' trg. Prodajali so jib po K 1 20
kilog.
Iz^ubljt'iio. — Veoraj opoludne sfi
j(; zgubila srebrna ura s crnirn trakoin,
na katorem se nabaja mala svelinja Ma-
t(;ro božje, od ulieo (Jiuseppe Verdi pri
učiteljisčii pa do uboda iilico sv. Klare.
Kdorjo je našel, prinose naj jo tuk. upPtiv-
ništvu uli na policijo ter vdobi priinerno
nagrado.
Kazfilas. - Hazpisujojo se 4 pro-
stori. vslanovljoni od vis. deželnega zbora
v sponiin ranjeega doželnega glavarja Nj.
K. grofa Kranca C'oronini za brozplačno
zdravljonje v prvi morski kojidji v (ira-
de/.ii štirili ubogili skrol'iiloznili ali raki-
tienib derkov ozirrim«. deklic U; dežele
za dobo 50 dni jirirensi s 1. julijeni t. I.
Prošnje, ki morajo bil.i opromljcne
z nmeiijem občinskega zaslopstva in spri-
("•evaloni prislojnosti prosilcov v kako ob-
čino G(»riške in Gradiške. kakor tudi se
sprieevalom uboštva in bolezni prosilcev
z dravniškim sprieevalom, naj se vlaj-'ajo
pri de/.elnein odboru  do 20. maja  t. I.
lM'odana yiajs( ina. — Havnokar
doznajemo, da je kupil stanjelski grad s
pr)sestvorn vred, ki jo bil dosedaj last
grofa Melsa. bogataš S es s 1 e r. posestnik
raznib vil. kakor n. pr. v Lovrani, v
Mürztiscblairu  itd.
Skropljenjc trt. Kakor vsaka
stvarica na svetu, tako ima dandanes
tudi trta razne bolezni. Mod temi je ena
najhujsib strupena rosa ali Pero-
n o s p o r a i n f e s t a n s. Da pa ta bo-
lezen ne unici preveč trte si pomagamo
s škropljenjoin.
Žkropi se z raztopino niodre ga-
lico ali vitrijola in a p n a. Da pa
bode skropljenje uspesno. mora so vino-
gradnik dr/ati posebnib pravil. z ozirom
na čas Skmpljenja in na innožino zmesi
i s n () vii.
KtT dandanes ne zadostuje enkratno
ali dvakriitno skropljonjo. škropiti ino-
ramo  ;>o  Irikrat. da.  celo  -tirikrat.
Prvič naj se škropi krog polovice
meseca niaja. drugič |)očetkom moseca
junija. tretjit": poOotkom nu*seca juiija
in t'Otrtiv': sredi meseca avgusta. —
Pri tern pa ni treba eakati. da jo bole-
zen še na listih. kar bi l.)ilo «koraj pre-
puzno. kajti: po toči zvoniti je zastonj.
Modra gaiii'a m apno naj bosta
raztupljena v razmorju 1" 1T 4 na 100 1
vode.
Za prvo skropljenje zadostuje na
vsak bl voile 1 kg niodre galieo in [\\
kg apna : za drugo skropljenje naj se
vzame na vsak bl vode I1 :, do 2 kg
niodre galice in l'Vi d° 21/ kg apna;
za trotjo sknipljenjo naj se vzaine 2 do
21 o kg niodre galioo in 21/, do 3 kg
apna : za četrto pa X kg mod re gal ice in
H:{ 4 kg apna. Te mnozino so naipri-
inornojso.
I'speb škropljonja pa ni le odvisen
cjd časa škropljenja in od innožine snovi,
ampak tudi od branjenja teh snovi in
od  naprave te tekueine (raztopine).
Modra galica naj se hrani v gostib
vreeab. apno pa če je le mogoče v vodi,
ali pa naj se zakoplje kolikor mogoče
globoko v zeniljo, kajti apno se na
zraku jako rado navzame ogljončeve
kislino m kot tako je nialo sposobno za
porabo.
Modra galica in apno naj so raz-
tapljata vsako posebej v vodi, ^najbolja
voda za napravo to raztopnine jo stu-
denčnica). Pri tein pa je treba še opo-
zoriti, da ni dobro raztapljati (natnakati)
niodre galiee v gorki vodi, kor bi so
razkrojila in bi le nialo ali nie ne za-
logla. "
Apno naj se spravi v gosto vrečo
in naj se v vreci razinoči, ker drugače
bi prisol pesek, katori se nabaja v apnu,
v raztopnino in bi  oviral skropljonje.
Na to se vlijo raztopnina modre
gal ice v raztopino apna, mod vlivanjem
pa se neprestano moša.
Opoinniti je še, da se nesme skro-
piti v prav vrocih nrab, kor bi raztopina
trtno listje prevet1; ožgala.
Kinalu bo čas tudi za zvepl:inje trt,
radi toga liocem spregovoriti o prvi pri-
liki ludi kaj malega o žveplanju trt.
J. S.
Streljniijo proti — slani. — V
„Kmotovalcu"1 čitamo : Nujno svetujemo
vs(>in vinogvadnikom, naj si^ brigajo za to
zadevo, kajti lotos utognojo spoinladanski
mrazovi narediti veliko skodo, ker iniaino
lepo in zgodnjo poinlad, ki je s svojo
gorkolo rasl niocno pospešila. Na to gor-
redili prav ugodne poskuse s streljanjem !
proti slani. Znano je namreč, da se s-lana
naredi zjiitraj, ko solnce vzbaja, le če
je jasno in popolnoma mirno Kakor hitro
je zrak nerniren iu je vetrovno, s<» slane
ni bati. Na podlagi toga dejstva so vzeli
strclne naprave proli loči ter so jib na-
rneslo navpieno postavili vodoravno in
so v jiitrih. ko se je bilo bati slano,
slreljali in tako zrak pretresali in de-
lali umeten voter. Uspeh je bil baje
popoln.
„Dom in svot" ima svoji 5 šte-
vilki sledečo vsebino : Nesreeno zlato!
Povost. Spisal IJogdan Venod. (Dalje.j
Pravijo . . . Zložila Mira. Noč \>o sobi
moji plava . . . Zložil lvo I)anič. Živ-
ljenje. IJornladanska slika. rSpisal I. K.
Knbin. Homa la santa. Zložil M. O. Viktor
Hugo. Kulturnoliterarna drobtina. Spisal
Andrfij Kalan, Divji lovec. Narodni igrokaz
s peljem v štirih dejanjib. Spisal V. S.
Finžgar. Od Save do Bospora. Potopisni
spomini. Xapisal Ivan Knilic. iDaljf, Mo-
litva. Zložil II. Nad grobovi. Zložil Cvetko
Slavin. Akvilejska cerkev mod Slovenci.
Zgodovinska studija. Sjjisal dr. Jožef
Gruden. iKonec.) Trtje in povrtje. Zložil
A. Medvod. V zraenib vi.šinah. Črtice o
zrakoplovstvn. Spisal 1. Z. Do zrnage! Po
prijateljevib pisrnih priobčil J. Ošaben.
(Dalje.j Iz Kranjske na Goriško — pod
zemljo! T( bnična dela pri bohinjskern
predoru. I'opi.-uje Livški. Nomiree žene...
Zložil Cvetko Slavin. Književnost. Slov.
književnost. 0 pouku slovenskega jezika.
Spomenica ob 2001etnici ur.^ulinskega sa-
rnostana v Ljubljani. — Hrvaška knji-
ževnost. Knjige ..Matice Hrvaske" za leto
1901. Krčki knezovi Frankopani. — Ceška
književnost.Trest. Z.Entstehungsgeschichte
der kirchenslavischen Sprache. — To in
ono. Naže slike. h Prešernovih Šolskih
let. t P. Ladislav Hiovat. Dvo.stoletnica
Ijubljanskega ursulinskega samostana.
Schellenburgove dobrodelne ustanove.
Kranjska gasilna družtva. Dr. Matija
Murko. Huski kružki. Fra Grga Martič.
..Staroslov--ska akademija". Zavod sv.
Hieroniina v Riinu. Dr. Emil Holub. Dr.
Lieber in nemški katoliški „Centrum"'.
Šah na platnicah. IV. shod slov. casni-
karjev v Ljubljani na platnicah.
Slike. Kraljica niajnikova. Vinjeta.
Lukenjski grad pri Prečini. Fot. K. Čeč.
Od Save do Bospora. Carigrad: Galatski
most. Aja Sosija, Atmejdan, stari Hipo-
drom z obeliskom in Bronasto kačo. Zadaj
Ahmedova mošeja. V zracnih višinah.
Slika 1. Wellnerjev zrakoplov. slika 2.
Compagnonov zrakoplov. slika 3. Del-
pradov zračni velociped. Piseniska tajnost.
Kardinal-nadškof Jakob Missia na mrtva-
škem odru. Fot. A Jerkic. Pogreb kardi-
nala Jakoba Miss:a v Gorici. Fot. A. Jerkic.
Janez Jakob pi. Schellenburg. Dr. Lieber.
,.Katol»ski Ob/ornik" II. zvezek
ima sledeTo vsebino : Socijalna odgo-
vornost življenja. (dr. A. UšeničnikV Svo-
boda vesti na Huskem, ^Fr, Ks. G.i. Kar-
dinal Missia in katoliska renesanca med
Slovenei. i^dr. A. UsoniCn'k\ Kunstitucija
lavantinske sinode o krscanski tilizotiji,
(M. V.). Gogoljeva du3a. ^Fr. Ks. G.). Cer-
kev in eerkvo (dr. M. P.). Kardinal Mis-
sia. Slovstvo. (dr. K.I Kazne stvari. List-
nica.
Slovi'iu'i kupujejo  ^Tajseine. —
Na Kranjskom je prislo v zadnjem času
več grajM'-inskih veleposestev na prodaj.
Dvojetakih sta kupiia Slovenca in sicer
grad Čeinšenik nad Ljubljano g. veletržec
Fr. Souvan v Ljubljani in grajščino Mo-
li r o n o g g. H I a d n i k iz Logatca. Po-
slednji jo dal 255.000 gld.
Slov. kat. akatl. društvo „Ua-
niea" na Dunaju je v svoji seji due 1.
maja 1902 sestavila sledeči odbor: Pred-
sednik: cand. iur. Matija Lavrenčič. Pod-
predsodnik: stud. iur. Lovro Pogacnik.
Tajnik: stud. iur. Franjo Scbaubacb. Bla-
gajnik: stud, pb.il. Rudolf Pregelj. Knjiž-
nicar : stud. phil. Ivan Grafenauer. Arhivar:
stud. phil. Josip Pavlin.
Prctt'p   inej    Vsenemci.   —   Na
Dunaju so imeli Vsenemci svoj peti shod.
Udeležil se ga je tudi znani kričač Wolf.
Ko je hotel govoriti, začeli so Sehone-
rerijanci na ves glas vpiti ter razbijati
po mizah z vivki in palicami. Zastonj so
se trudili reditelji shoda, da bi na-
pravili mir. Konečno se je Wolf usedel,
ker je videl da mu ne puste priti do be-
sedo. Pa ludi tako sedecega niso pustili
Schönorerijanci v miru, marveč začeli so
nanj metati štirioglate ko§čok<4 sladkorja.
Njegovi pristasi so zagnali bud vik in krik
ter z.aceli vpiti „živio Wolf!" Schönere-
rijanci pa jeli so zvižgati in razbijati. Ko
so hotoli rodilelji nekatere izinod naj-
hujsib razsajalcev s silo spraviti iz dvo-
rane, nastal jo splošen pretep. palico so
padalo po hrbtih, pesli po glavah,   trgali
pretepiici^'na^kar ^"äese" ßoniisar" räz- 1 (
pustil shod.   Živela  vsenemška   kultura! I j
In tako kulturo   hočejo   ti   ljudje   nositi
na Vshod!
(iledališka panika v Budjrjf-
vicali. — Petero dečkov. ki bi radi v
Budjejevicah šli v gledališče brez vstop-
nic, je imelo smolo. da jih je vratar za-
pazil in zapodil. Sklenili so se ma*čovati.
K prihodnji [iredstavi so prišli z gaie-
rijskimi vstopnicarni. Sredi igre so pri-
čeli kričati na vpe grlo: ,.Gori"! Gori!"
in leteli so iz gledalisča. kjer je nastala
nepopisna panika. Obeinstvo se je usulo
iz gledališča. Igralci so zaman upili z
odra, da ni ognja. Konečno s<; je tndi
občinstvo prepričalo, da ni ognja, ven.iar
nazaj v gledališče je prišlo le par ljudi.
Predstava se je nadaljevala.
Xarodiio uospoilarstvo.
V prospch ^adjtTt'je na Tolmiiiskciii.
Ker bi razstava samo tedaj priva-
bila rnnogo deležnikov iz vseh občin,
ako bi se delila za najlepse razstavljeno
sadje darila in drugačna priznanja. hi
se moralo zaprositi. kakor hitro se bode
moglo z nekako zanesljivostjo racunati
na srečen iziil sadne trgatve. kmetijsko
ministerstvo, da dovoli v ta namen po-
trebno podporo. Co so stvari v pro.snji
prav razložijo, menim, da se ne bodo
prosilo zastonj. Potem bi se morala raz-<
stava vsaj par mesecev pred sad no tr-
gatvijo razglasiti po vseh občinah. da se
kmetovalci pripravijo na njo in da ohra-
nijo kolikor mogoče tudi je?en.=ko sadje
za njo. da dobimo na razstavi zvesto
podobo sadjereje dotičnega okraja. Take
razstave mogočno vspodbujajo tokmo-
vanje vseh prizadetih krogov in uplivajo
jako dobrodejno na nadaljni razvoj sad-
jereje.
Marsikdo utegne ugovarjati, da je
lahko delati take načrte, a veliko teže
izvrševati jih. To priznavam tudi jaz. A
kar so drugo«! naredili in dosegli. to
naredimo in dosežemo lahko ali težko
tudi mi, samo üobre volje treba, resnega
prizadevanja, vstrajnosti in složnosti.^ —
Take okrajne razstave prirejajo na §ta-
jerskem. južnem Tirolskem. Avstrijskem
in sploh v vseh naprednih sadorodnih
deželah in dosegli so očitne. na Tirol-
skem. lahko recem, volikanske uspehe.
Saj razstava ni treba da je potratna. da
se odlikuje po zunanjem lišpu, ki mnogo
stane. a le slepi in ničnedokazuje, mariveč
naj bode praktična. okusno urejena. vzvezi
z razložbo sadjarskih obrti in združena
s primernirn podučevanjem in razkazo-
vanjem.
Sicer pa razstava ali ne razstava
— do prave uredbe naše sadjereje in
našega sadjarstva moramo priti po tern
ali po drugem potu. ako hočemo tudi v
v tej prevažni kmetijski panogi tako na-
predovati. da na«? ne uniči konkurencija
drugih naprednisih dežel.
Kaj nam je torej storiti, da raz-
umno in v svojo korist uredimo sadje-
rejo v posameznih pokrajiuahV Pred
vsem moramo opustiti razvado, po ka-
terej smo do zdaj nasajali na svojih po-
sestvih brez utemeljenega izbora toliko
sadnih vrst, kolikor smo jih mogli do-
biti. To lahko delajo sadjerejski dile-
tanti, to je tisli. kateri ,se kratkočasijo
ali kateri zgolj poskusnje delajo s sad-
jerejo, a ne razumni sadjerejei, katerim
mora biti sadno drevje plodonosna glav-
nica. Ti taki uasajajo samo drevesa iz-
branih vrst, o katerih vedo po doseda-
njih skušnjah, da jim ugaja podnebje. da
uspevajo in obilno rode nanjihovih zem-
ljiščih in pa, kar je glavna reč, da imajo
veljavo na sadnenl trgu. Vsaka sado-
rodna pokrajina naj torej nasaja in goji
z e 1 o omejeno š t e v i 1 o i z b r a-
n i h s a d nib v r s t. Nasadi naj boxlo
slični, enakovrstni, tako da bode dobi-
vati n. pr. v eni občini cele vagone ja-
bolk aü hrušk iste vrste. Tako odbrano,
skrbno ohranjeno sadje imana trgu veliko
večjo vrednost. nego mesanica raznovrst-
nih jabolk in hrušk, kakoršmi se navadno
izvaža iz naših gorskih občin. Tako goj6
n. pr. na južnem Tirolskem v nekaterih
dolinah skoro samo bele in rudece rož-
m a r i n c k o, katere razpošiljajo z naj-
veC'jo skrbnostjo povite in v skrinjah
pospravljene, enako, kakor se posprav-
ijajo ponieranče, v kupčijo; večji del
tega izbornega sadu odduuijo na knje-
ževsko dvore po tako visoki ceni, kakor
se pri nas niti približno ne prodaja no-
ben, tudi najtinejsi sad. V drugih pokra-
jinah daje glavni sadni pridelek beli
z i in s k i k a 1 v i 1 (^rebrač), kateri se tudi
prav drago prodaja tor bogato vrača.
trud in skrb sadjerejeu. V Meranu jo
velika trgovska hiša „Grosses Calville-
Geschäft", katera se z velikim dobičkom
bavi samo s prodajo jabolk teplemenite
enäkovrstnih nasadoy. Ri)dok"je pri nas
posestnik, kateri prideluje n. pr. en voz>
dva voza samih dunajk, ali samih
pogacic ali katerega koli sadti iste
vrste in redka jč obtina, v katori bi so
zanftsljivo našlo en vagon Maga ene
same vrste. Povsod sama mešanica in
zato revna kupcija in pičli. nohvalo/ni
dohoilki.
vl)alje pride.)
Loterijske številke.
3.  maja.
Line......73    90   34    1 \    88
Trst......23    7S    43      7     13
Ifeeuca
za modrco trqoviuo sprejmc se takoj
pri tvrdki s ZO^JVIJ< v ßoriei.
Št. 30/02.
Razglas.
Na slov(Miskri)i oildelku
(l(kželiuk kmetijskc sole v (io-
ric-i. bo due \ti. in 17. maja
t. J. od 8.-12. liredopoludiie
pouk o eepljenju trt na ze-
leno. — K poukn se vabijo
vsi ukaželjui trtorejei. tor
so ])rosi. da prinosejo s seboj
lioz za eopljoujo v zeleno.    j
Vodstvo slov. odd. M. kmetijske sole
V. Dominko,
vodja.
dobi se v zalogi  trdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7,
prva in edina slovenska trgovina
za modno blago.
NajboljSp, najvecje in najcenejse
pkladišče vsakovrstnega perila, srajc za
hribolazce in kolesarje vsake velikosti,
jopic za telovadce, krasnih kravat v
vsakem slogu. nogovic. rokovic, životni-
kov (modercevi, solčnikov, pihalk. dež-
nikov. blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obieke. svil za obleke in bluse.
vsih potrebščin  za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-
Iišče za. g. šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila iza
gospodej, in modercev po vsakej meri in
zahtevi izvršujejo  se točno.
Naznanilo!
V tvornici piva ••'X/^X/'^)
I.GoriupavGorici
naTržaški cesti (VJaTneste)
se   ppodaja ^X^X^X^^
ječmenove tropine za
živinsko krmo. «-^v^^si
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica  8 (.01{l( A  Via liiardino 8
priporora
pristnn    beta
in Lrna   winii
iz  vipavskih,
furlanskih,
briskih,   dnl-
matinskili   ijt
istersktlt   v i ¦    ,
nugradov.    [
Hostnvlja n;i ilfin in ni/.po-iilja po /.«'Uv/.-
niii na vsi1 knvj»1 a\ stro-cirt'iskc inni.ariiiji' V
soilih tui   5i)   litrov   naproj.   \a   zahlrvo    [mšilja
tuili uzoi'Of.
Cene zmerne. Postreiba poštena.
l\ulpisani priporoca slavnomu ol>-
činstvu   v   Gorici   in   na   de/.Ji    srojo
prodajalnico jestvin.
V /.alo^i ima kavo vsoh vi'st. r.iz-
liciio muki» iz Ma.jdičovo^a mlina v Kraiiju.
nailaljo ima tudi raznovrstno pijačo na
primer: 1'ranCoski Cognac, prist ni
kranjski brinjevec. doniaci trojiinovec,
iini rum, razlicna vina. «joršico ^StMil.i
Cii'il-Metodovo kavo in Ciril-Motoilovo
užij,Talit'c. -— V zalogi so do be tudi to-
stenine ivnlkt* Žnidoršič & Valencia v
llirski Bistrici, ter di-uuo v to stroko
spadajoče blago. — Postre/.ba točna in
po zmernib  cenab.
Z odličniin spoštovanjein
Josip Kntin,
trgovec v Seineniski ulici li. štv.   -*
iv lastni hiši)
„JVarodna Jiskanza" v (Joriei
ulica Vetturini 9.
Ilijada.
Povest slov. mladini.
Prosto po Hoinorju
pripovoiJuje
ANDREJ KRAGELJ.
S   tolmačem   važnejših    osebnih
imen ter   obsega  273  stranij.
CENA:
1 K 40 vin., po pošti 20vin. več.
Vezana v platno 2 kroni, ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
Dobiva se v „Narodui Tiskarni" v Gorici,
pri   knjigotržcih   Pallichu v   Gorici   na
Tiavniku,   pri   Schwentnerju v  Ljubljani
in Florijanu v Kranji.
I  Anton Fon,
[ klobučar  in gostlničar,
'            Semeniška ulica st. 6,
! ima bogiito zalo^o ra/novrstnili
i            klobukov
>    ,    ter toči  v svoji kičini
> pristnu <!oinan vin
I in postrežo   tudi   z  jako   ukusnimi
j                          joriili.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzcnifi van zidarska dela po naj-
nižji ceni.   —  Naročena dela se lično
izvršujejo.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporoca se p. n. obein-
stvu v (xoriei in z dežole.
Prodaja kavino pri me so,
shulkor. iriilo. sJanino, riž,
inaslo surovo in kuhauo,
oljo, nioko iz Majdicevih
tnlinov in vse jestvine.
Zaloga zv(kpl(knk
Fani Drašček,
aloga šivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica St. 2.
Prodaja
Ktroje tudi
j  na teden-
ske ali    j
inesečne   !
k    obrokc.    |
St.i*oj i so
iz prvih
toviri tor
najboljšc,
kakovossti \
Priporoca
se slav.
1 "'    '     li
Odlikovana
kleparska delavnicf
Artur Makutz,
b Gonca, Ozka ulica st I
I'l-iporora svojo klcparsko delavnico Wv zalo >o kleparskih
izdclkov za kuhinjo iu!.. ima /alnunžlebov vseh vrst za nove stavbc,
o/ii'uma  |it(lskrl)lja  isle v  najki'ajš(Mii   rasn            l'rcv/.ciiia  naročila /a   vpG-
ljavo strclovodov, tmli pnzl-uVnili. — Izdciujc pumpo za vodo. I'ri-
n-.ia vpoljavo VOde /. t'cvini vsakc vrstc. • X laslni /.ain.iri ima Strojc
za žvcplanje sodov i/. einkaiic.ua /,Hc/,a, škropilnico proti porono-
spori poiiovljcnc [to ViM'iiiniiMovi scsiavi: meliovc za žvoplanjo grozdja
ra/.nili sisiiMnov iiil.  —  ]^f Postrežba tocna. Ccne zmerne! "^Kf
Naznanilo.
I)o(l|ti>aii(>c. vcrlchii IioIcIkt \ I'uljii. na/.iiatijam
sliiviiiMiiii obi'iiislvii. da m'Ii) (»horil r-\djn. |><> najin)-
vcjših  zjihtcviih  iircji'tio  in oprciiiljcno
kavarno „Central44,
na Travniku.
V   IIJOJ    bo    p.    I!.    L!!i'.    iJDSliMll    tia    !'aZ|H)laL!l)     \n)\t"J
1 tt'Ii hiljai'dov tudi okuli 100 (•;!>(-jiisd\ iiajr;i/lirii<'j>r
vrsto. Z.'ijiotMvljaj«1 naj^krhiicj-ii poslrc/hi) v vsakcin
ohzini. prosiin hla^oholiH' podpnrr z ol)isku\'aiijciii Id'
sc belo/ini  /  vr?ciii  sp<)>tov;iiij<'iii   udani
Filip Pcrenko.
\\   >.   Ako    kdo    i/iiicd    ü'iop     iii     pirji'l    naznanila
katera >ein  ra/posiljal   Ic  dni.   pro>ini    da   m"
blaffohotno oprosti.                                                                    '
&                                 4
%^   dobrota
^i^                  za vsaKo družino se
clfll            izKazuje uporaba  =          /
"¦/¦'•7/                                                                                                                               /
/I/   Kathreiner-Kneippove
)/1V /                                                                             *   •                       'i
k.i   -^........ sladne K^ve.
'ml
Ml       N^obena   sKrbna   gospodinja   naj
¦/      se   ne   pomišlja   daljc  uvešti to
$         zdravo pijačo.     ¦¦
f/
/         Najbclj priporočna primes in naj-
'         bcljše nademestiioza zrnatc kavo.
T         Kathr 2iner-Kneippova   sladna   Ray;
IS^sL       se~ d~obiva~~pristna samo  v izvir
T^  fu.    i.ihzavojčkjh z varstvenoznan\'\c
''/Jf'Qi 'župniK Kneipp« in imenom =
11LKalhrciner-1