Seja kontaktnega komiteja Dežetni glavar Sima: Pogovori !e za aiibi Konfokfni komife, v katerem so predstavniki! zvezne in dežeine v)a-de ter političnih strank, na drugi strotti pa predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, vsaj v enem pogledu izpolnjuje nalogo, ki si jo je zastavil: da se kotikor toliko redno sestaja. Dosti več pa o dosedonjem delu tega odbora tudi po torkovi seji ni mogoče trditi, kajti po večurni razpravi je ostat vtis, da se stvari niso premaknile niti za korak naprej. Zato je treba odločno ugotoviti, da tako ne bo šlo v nedogled, marveč bodo morati na pristojnem mestu končno pokazati iskreno pripravljenost za reševanje v duhu načel pospeševalnega manjšinskega prava. Slovensko zastopstvo je na seji, ki ji je predsedoval kancler dr. Kreisky, ponovno deponiralo načelna stališča, da je po našem mnenju prvenstveni in samoumevni kriterij pospeševalnega manjšinskega MA ŽEMEVSK) KONFERENC): URADNI PREDLOG o spoštovanju pravic narodnostnih manjšin Na konferenci o varnosti in sodelovanju v Ženevi je Jugoslavija že lani novembra predtožila deiovni dokument, ki se nanaša na manjšinsko problematiko. Prejšnji teden pa je jugoslovanska delegacija izročila tudi se uradni predlog o spoštovanju pravic narodnostnih manjšin. V uvodni obrazložitvi predloga je vodja jugoslovanske delegacije Djura Ninčič dejal, da se predlog nanaša na narodnostne manjšine v njihovem osnovnem pomenu, pod katerim je treba razumeti tiste dele kakega naroda, ki se razlikujejo od večine prebivalstva v državi, v kateri prebivajo, so pa istovetni s prebivalstvom sosedne države. Pri tem je poudaril, da je vprašanje narodnostnih manjšin sestavni del širšega vprašanja varstva človekovih pravic v smislu listine OZN, deklaracije o človekovih pravicah ter dogovorov o človekovih pravicah. Kadar gre za narodnostne manjšine — je posebej naglasil jugoslovanski predstavnik — je mogoče človeške pravice zagotoviti samo kolektivno, saj so te pravice članov narodnostnih manjšin bistveno povezane z njihovim obstojem kot kolektiva, z njihovimi tradicijami, njihovo kulturo in samo v taki povezanosti dobijo te pravice svoj polni pomen. Hkrati pa je to tisti aspekt človekovih pravic, čigar mednarodne implikacije so najbolj neposredne in katerih značaj za odnose v Evropi je večkrat, nekajkrat tudi dramatično, potrdila tudi sodobna zgodovina, kar jasno govori v prid tesni povezanosti pravic narodnostnih manjšin in problemov miru ter varnosti v Evropi. Namen jugoslovanskega predloga je, da pokaže, kako bi dosegli, da narodnostne manjšine ne bodo nikdar več vir nesporazumov in napetosti med državami, ampak bodo vsaj bolj postajale dejavnik zbliževanja in prijateljstva med njimi. Zato jugoslovanski predlog poudarja potrebo sodelovanja med državami za zagotovitev spoštovanja pravic narodnostnih manjšin. Več delegacij, med njimi zlasti avstrijska, italijanska in malteška, je podprlo jugoslovanski predlog in poudarilo potrebo, da ga vsestransko prouče. Za razpravo jugoslovanskega predloga so se zavzele tudi sovjetska, poljska in romunska delegacija, nasprotno pa so se preučitvi tega predloga uprle delegacije Grčije, Francije in Španije. Ker morajo biti po proceduri konference vsi sklepi sprejeti soglasno, je bil zato sklep o nadaljnjem proučevanju jugoslovanskega predloga preložen na prihodnji sestanek odbora. = = = prava, da se Izpoinijo predvsem dotočita, ki jih v korist manjšine vsebujejo mednarodne pogodbe, in da se izvajajo tudi tozadevni izvedbeni zakoni. Zato je stejkoprej naša zahteva, da se čim prej brez zavtačevanja rešijo vsa odprta vprašanja čtena 7 na celotnem ozemtju, kjer manjšina avtohtono prebiva, in tone gtede na številčno moč manjšinskega prebivalstva na tem ozemlju, to se pravi brez ugotavljanja manjšine, ki ga koroški Stovenci načelno odklanjamo. Zato smatramo, da je treba čim prej določiti tudi stvarno in krajevno območje veljavnosti člena 7. Poleg teh načelnih stališč so predstavniki obeh slovenskih organizacij iznesli tudi vrsto konkretnih vprašanj, pobud in zahtev: V zvezi z novoustanovljenim kulturnim referatom je bilo poudarjeno, da moro biti to samostojen oddelek pri uradu deželne vlade s pristojnostmi za vsa področja, ki zadevajo manjšino; v kolikor pa to trenutno ne bi bilo izvedljivo, mora biti vsaj pododdelek z jasnimi pristojnostmi in z jasno funkcionalno uvrstitvijo vodje tega oddelka. Glede slovenske gimnazije je bila postavljena zahtva po čimprejšnji izgradnji lastnega poslopja. Pri tem so slovenski predstavniki opozorili na svoječasno izrecno poudarjeno povezavo med slovensko In veli-kovško gimnazijo ter na zagotovilo, da bosta obe ustanovi hkrati dobili svoja poslopja. Deželni glavar Sima In predsednik deželnega šolskega sveta Guttenbrunner sta potrdila, do je slovenska gimnazija pr! gradnji z ozirom na t7-letni stalni popoldanski pouk vedno stala na prvem mestu. V zvezi s problematiko manjšinskega sodnega jezika je bilo med drugim opozorjeno na različne pojave, ki kažejo popolno nerazumevanje tudi na strani sodne uprave. Nodalje je bila prikazano protislovenska dejav- Z80 in votitve Zveza siovenskih organizacij na Koroškem je tmela v soboto 16. februarja v Cetovcu ktavzurno posvetovanje, kt so se ga udeiežiii čian) obeh odborov ter zastopnik) včtanjenth organizacij. Predsednik Zveze siovenskih organizacij dr. Franci Zwitter je izčrpno poroča) o trenutnem poiitičnem poioiaju, predsednik Siovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss pa je obširno prikazat kuiturno probiematiko siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poročita so biia sprejeta po temeijiti, deioma tudi precej kritični razpravi. Najvažnejši uspeh sobotnega posvetovanja je nedvomno skiep giede deieinozborskih volitev: s pretežno večino giasov (ie nekaj udeiežencev posveta se je giasovanja vzdržaioj je biio skienjeno, da Zveza siovenskih organizacij na Koroškem pri prihodnjih dežeinozborskih voiitvah ne bo kandidirata ne samostojno z iastno tisto in tudi ne skupaj s kakšno drugo voiiino skupino na skupni iisti. Katero voiiino skupino ati stranko bo Zveza siovenskih organizacij priporočita, pa bo odvisno od tego, katera voiiina skupina bo tako giede svojega voiiinega programa kakor tudi giede svojih kondidatov še najboij ustrezata ne te nacionainim, marveč tudi družbenopoiitičnim predstavam Zveze siovenskih organizacij na Koroškem. nosf nemškonacionalističnih organizacij in krogov, govora pa je bito tudi o nerazumljivem zadržanju oblasti (npr. nezaslišana odločitev župana v Galiciji gtede partizanskega spomenika v Robežah) in o drugih pojavih, ki bremenijo odnose med obemo narodoma na Koroškem. Prošnja za večjo državno podporo je bita podkrepljena s tehtnimi argumenti, da manjšinske organizacije ne opravljajo te svojega statutornega delovanja, marveč na manjšinskem področju tudi dejavnosti, ki jih sicer izvaja država, kot so izobraževanje odraslih, kulturno pospeševanje itd. Medtem ko je kancler Kreisky te argumente priznal in zagotovi) ugodno rešitev, pa ni dal nobenega zagotovila glede potreb, ki so jih slovenski predstavniki nakazali v zvezi z nameravano gradnjo Kulturnega doma v Celovcu. Končno je bito govora še o reformi deželne ustave in naglašeno, da želimo Slovenci pri tem sodelovati, zahtevamo pa, da se v ustavi upošteva obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in da se preučijo možnosti njenega zastopstva v deželnem zboru. V drugi točki dnevnega reda se je o poročilu podkomisije za šolska in vzgojna vprašanja razvila zelo ostra razprava, ki je pokazaia, da v gotovih krogih nočejo videti dejanskega stanja na Koroškem, zlasti mentalitete in vpliva sil, ki dejansko preprečujejo vsako znosno rešitev. Končno pa je komite le sprejel pobude in predloge podkomisije, do je treba vplivati na vzgojni proces in zato že v učne knjige vnesti primerna načela o sožitju med narodi, kar pa naj bi veljalo za vso Avstrijo in ne le za Koroško. Poročilo o delu kontaktnega komiteja lahko zaključimo z oceno, ki jo je dal deželni glavar Sima: da sicer obstaja gotova pripravljenost za reševanje konkretnih delnih vprašanj, kjer gre v bistvu za pragmatično reševanje, da pa se gtede važnih in načelnih vprašanj zlasti v zvezi s členom 7 vrti delo v začaranem krogu in da gre te za pogovore, ki naj bi služili za alibi. MmmmmtmtmunnttmnmtttmmtmtmntHmnmmttnummotmmntmtmmttmMmmtmmmmmumtmmtt) Na kongresu SPO nič novega Deiegacija koroških Siovencev na uradnem obisku v SR Sioveniji Ma povabiio izvršnega sveta SR Siovenije biva včeraj in danes deiegacija obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev na uradnem obisku v Ljubijani. V deiegaciji so: zo Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zvritfer, podpredsednik višji viadni svetnik dr. Pave) Apovrdk ter čiana izvršnega odbora dtp), inž. Franc Einspieter in dr. Gus)! Maiie; za Marodnt svet koroških Stovencev pa predsednik dvorni svetnik dr. foško Tischier, podpredsednik dr. Reginaid Vospernik, osrednji tajnik dipi. jur. Fiiip Warasch in čian odbora tgnac Domej. Deiegacija koroških Siovencev je predstavnike Stovenije seznanita s trenutnim narodnopoiitičnim poiožajem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter jim po torkovi seji kontaktnega komiteja posebej prikazaia stanje v zvezi z reševanjem čiena 7 državne pogodbe. Podrobneje bomo o poteku obiska poročati v prihodnji števiiki. "UMnttocnmtttmmntnmHHnHmmntnutmmttnmmmmttnmttmmtutmmnmtmttmtmmtHumnumtmm Prejšnji teden je na Dunaju zasedal 22. redni kongres Socialistične stranke Avstrije. Začel se je s simboličnim spevom o svobodi iz Beethovnovega „Fidelia", kar naj bi spominjalo na boj socialistov pred štiridesetimi leti. Toda od načel, ki so takrat vodila avstrijsko delavstvo v boj za svobodo in demokracijo, na kongresu ni bilo dosti kaj zaslediti. Sploh se je pokazalo, da pri današnji stranki niso toliko važna načela, marveč gre predvsem za ohranitev in utrditev njenega vpliva na družbeni razvoj, kjer se zavzema za linijo ^družbenega partnerstva" in v smislu ^duhovne in materialne obnove" sledi zakonom tako imenovane konsumne družbe. Zato niti ne preseneča, da na kongresu ni bilo govora o kakšnih važnejših problemih, marveč se je razprava v glavnem vrtela le okoli vprašani, ki gotovo ne bodo imela večjega vpliva na bodoči družbeni razvoj. V tem oziru pač ne more biti odločilno, ali predstavniki stranke v izjemnih primerih tudi po 66. letu starosti še lahko opravljajo javne funkcije, kakor tudi ne more privesti do revolucije vprašanje, ali naj stranke prejemajo sredstva iz državne blagajne. Na dejstvo, da je bila SPO nekdaj stranka določene ideologije in izoblikovanih načel, so na kongresu opozarjali pravzaprav le nekateri stari in predvsem mladi delegati. Prejšnji predsednik stranke in sedanji predsednik socialistične internacionale dr. Pittermann je celo čutil potrebo, da svari pred razvojem, da bi se so- cialistična stranka tako daleč oddaljila od svojih marksističnih izhodišč, da bi od Karla Marksa ostal le nekakšen „Herr Karl". Mlada struja (v kateri je zastopan tudi sin kanclerja Kreiskega) pa je svoje zahteve po ideološki obnovi izpovedala v posebnem manifestu sto-šestdesetih. Sicer pa je kongres minil brez posebnih pretresov in se je zaključil z izvolitvijo novega vodstva, v katerem si je kancler Kreisky nedvomno utrdil svoj položaj, medtem ko so druge stare člane zamenjale mlajše sile. Iz prezidija je izpadel tudi koroški deželni glavar — Sima kmalu ne bo več imel te funkcije, njegov naslednik Wagner pa je še nima. Med vprašanji, ki jih na kongresu niso obravnavali, je tudi manjšinsko vprašanje. Šele na tiskovni konferenci je kancler Kreisky na izrecno vprašanje, „kaj pomeni dejstvo, da problem manjšine na Koroškem, ki je vendar tudi notranja avstrijska zadeva in ena od nalog vladajoče stranke, ni bil omenjen", odgovoril, da se v poročilu ni dotaknil še marsikaterih pomembnih zadev in tako tudi ne manjšinskega vprašanja. To pa ne pomeni, je dejal, da vlada ne daje nobenih pobud. Kar pa zadeva stališče nekaterih članov koroške SPU, namreč da socialisti ne bodo dajali nobenih novih pobud in da to prepuščajo drugim strankam, je kancler Kreisky poudaril, da gre za izjave posameznikov, ne pa za sklep vodstva koroške socialistične stranke. postnoKKDSvenj Naravnost poniževalna tekma za naklonjenost nemških nacionalistov Svetnik bi hotel biti svetnik Brošura .Koroška — atarmno znamenje* (o kateri smo v našem listu že obširno poročati) še vedno in četo čedotje bolj razburja duhove. Razburja razumtjivo v prvi vrsti tjudi ati kroge, ki se zaradi odkritij v tej pubtika-ciji čutijo neposredno prizadete. Dotočeno reakcijo pa ima brošura tudi v širši javnosti, ztasti v strankarsko-potitičnih gremijih, ki so se znašti v noravnost ponizevatnii tekmi za naktonjenost nemških nacionalistov. Drugače namreč ni mogoče oceniti sedanjih prizadevanj v vodstvih obeh vetikih strank, do bi se čim botj jasno in odtočno distancirata od brošure oziroma od ,pav-šatnih* obsodb toko imenovanih .domovini zvestih*. Pri tem pa srameitjivo zomotčijo, da v brošuri nikakor ni govora o kakšnih pavšalnih obtožbah, marveč gre za objavo dokumentov, ki govoHijo o povsem dotoče-nih, Imensko opredeljenih osebah. Predvsem pa ne gre ra .nopade* na resnična domovinska čustva, temveč za razkrinkavanje tistih, ki ta čustva ztorabtjajo za svoje temne, domovini samo škodtjive namene. Ne proti domovini zvestim, marveč proti tako imenovanim .domovini zvestim* je usmerjena publikacija. Ravno zato je dvignita toliko prahu in tako razburita duhove. Sedanja licitacija med strankomi, katera je botj .domovini zvesta*, pa samo potrjuje, da na Koroškem res vtada misetnost, ki je sicer ni najti v nobeni drugi dežeti: to je misetnost neiskrenega patriotizma, porojenega iz potstotetnega zastruptjanja potitič-nega ozračja po nemškonacionatističnih si-tah. Z vso resnostjo je treba vprašati merodajne tjudi pri SPO, ati se res ne zavedajo, kam jih hoče OVP zmanevrirati? Po zloglasnih napadih na dvojezične napise jih je s svojo zahtevo po študijski komisiji zvabita v stepo utico, iz katere bo težko najti izhod. Zagovarjanje tistih, ki se čutijo prizadete zaradi odkritij v omenjeni pubtikaciji, pa pomeni dajati potuho in pobudo sitom, ki so vse od teta 1920 načrtno postavtjale ovire na poti k znosni in pravični rešitvi manjšinskega vprašanja, s tem pa tudi preprečite, da bi v dežeti res prišto o mirnega in enakopravnega sožitja obeh narodov. Stremtje-nje po dvomtjivi naktonjenosti teh tjudi zato ni te poniževatno, ampak je naravnost neodgovorno, kajti zagovarjanje teh sit pomeni priznavati se k njim, to pa potožaj na Koroškem obremenjuje te še z novo težko hipoteko. Dotočeni krogi znajo ta potožaj spretno izrabiti za svoje osebne koristi. Ravnatetj dežetnega muzeja je tukaj tep primer: njegovi izpadi proti avtorjem posameznih prispevkov v brošuri, ki je nekotiko posvetita tudi v njegovo pretektost, so naravnost ktasičen primer brutalnega zatiranja svobode tiska iin mištjenja. Dvorni svčtnik, ki bi očitno hote) biti svetnik (tako nedotžnega se namreč deta), samo pozabtja, da danes ni več v tunkciji nacističnega direktorja kranjskega učitetjiščo in da nima več pred seboj Hitterjevih mladincev, ki bi jim tahko grozit in jih avtoritotivno prišiti) k motku. O njegovih strokovnih sposobnostih naj sodijo strokovnjaki. Tukaj bi ugotoviti te to-tiko, da njegove svoječasne zastuge in izkušnje v stužbi vetikonemškega okupatorja na Gorenjskem danes ne morejo biti priporočilo, kakor mu tudi na organizacijo dveh desetooktobrskih pohodov v Cetovcu, ki sta oba izzvenela v duhu šovinistične protisto-venske gonje, ter na nivetizacijo bogatega zaktoda koroške ljudske tolktore na raven primitivnega .gvantovskega patriotizma*, ob katerem se tudi čedatje številnejšim nemško govorečim sodežetanom obrača želodec, res ni treba biti ponosen. Ostane torej še vtoga .zagovornika*, ki si jo tasti, zagovornika nekih .pavšatno ob-dotženih*. V tuči prej povedanega mu ta vtoga skrajno stabo pristoja. Poteg tega pa — kakor že poudarjeno — v brošuri ne gre za neke pavšalne obdotžitve, marveč za poskus kritično os veti iti povezavo med določenimi osebami in prav tako dotočeno ideotogiijo, kar bo bistveno prispevato k lažjemu in boljšemu razumevanju, zakaj je današnja .stvarnost" na Koroškem takšna, da je Koroška v pravem pomenu besede alarmno znamenje. Dijaki obsojajo hujskanje nemškonacionatističnih krogov na Koroškem Hujskaški letak, s katerim je Helmatdlenst narodnostno mrinjo skušal vnašati tudi med dijaško In študentsko mladino, je razumljivo Izzval odpor In ogorčenje predvsem pr! mladih ljudeh, kl jim ni do obujanja narodnostnega sovraštva, marveč hočejo ustvarjati nov svet, v katerem bo vsak človek ne glede na narodno pripadnost in jezik lahko svobodno razvijal svoje sposobnosti. V vrstah mladine je slišati odločne besede obsodbe na račun nemškonacionatističnih hujskačev; slišati pa je ostro kritiko tud) na naslov pristojnih oblasti, kl s toleriranjem take dejavnosti očitno zanemarjajo svoje zakonite dolžnosti. Napredna dijaška organizacija .Roter SchOlerbund" je na hujskanje Helmatdiensta odgovorila z dvema letakoma, v katerih razkriva pravo bistvo obstoja In delovanja KHD in poudarja, da gre pri njegovih trditvah v resnici za obrekovanja In zavijanje dejstev. .Namen hujskanja je tako očiten in laži so tako neprikrite, da ni težko spoznati, da so KHD in njegovi mladi pajdaši na strani najbolj zaostalih in reakcionarnih sil družbe In da njihova gonja ni le divji napad na slovensko govoreči de! prebivalstva Koroške, marveč tudi napad na sleherno napredno in demokratično gibanje tudi med dijaki in študenti," je rečeno v letaku. Študentski letak spominja Heimatdienst na njegovo pretekiost. Pravi, da ob Hitlerjevi zasedbi Avstrije takratni Heimatbund (naslednik prvotnega In predhodnik sedanjega KHD — op. ured.) ni rekel niti besede v .obrambo domovine" in je tako) postai podorganzacija NSDAP. Spominja, da je bil dolgoletni predsednik Heimatbunda Maier-Kaibitsch glavni krivec Izseijevanja in preganjanja slovenskih družin; spominja pa tudi, da je Steinacher, ustanovitelj takratnega Heimatbunda in duhovni oče današnjega KHD, v svoji knjigi .Sieg in deutscher Nacht" zapisal, da plebiscitnega boja n) vodi! za priključitev (Koroške) k Avstriji, marveč za .velikonemško bodočnost". Danes pa — kakor je rečeno v letaku — KHD trdi, da so bi!) partizani sovražniki koroškega ljudstva, medtem ko so v resnici prav oni bili tisti, ki so se borili proti fašizmu in za svobodo. Omenjena študentska organizacija poziva na boj proti šovinističnemu hujskanju in proti razdvajanju slovensko In nemško govorečega prebivalstva Koroške ter se zavzema za enotnost obeh narodov v deželi v boju proti slehernemu izkoriščanju, zatiranju in diskriminiranju. Deželni šolski svet, ravnatelje šol ter zastopnike dijakov pa letak poziva, na) bi do teh dogodkov javno zavzeli stališče in povedali, zakaj je Hei-matdienstu dovoljeno svobodno politično delovanje v šoli, medtem ko so demokratični dijaki izpostavljeni kaznim in pritisku. Zato: za svobodno poiitično deiovanje vseh šolarjev v šolah! V ZntervjKjK, ga je &onfc tedfM dd/ za g/an/o ^oroš^e /j^J-;&e stranic (Vo/^szeitKng) gfstr/j-minister za ZKHdnje zadeve Jr. R^Jo// Kirc/McZddger, so ugotovitve, s Peterimi se je mogoče Z?rez pridržkov strinjat;. 7a&o, Ja je me J /ttgos/^vijo in Avstrijo nemtt/o stvari, ^jer so njttni interesi vzajemni; Ja ^/jtt/? širo^emn spektra tega področja obstajajo Jo/očene težave, žti ji% zgo/j s podpisom ^a/tarnega sporazuma aii česa poJoimega — i?a-&or&o/i so fa&i sporazami potrebni in koristni — ni mogoče spraviti s poti; preJvsem pa, Ja je treba pogoJbe, bi so bi/e poJpi-sane, taJi izvajati in Ja je meJ temi pogoJbami — bar zajeva Jobre oJnose meJ Jržavama — na pravem mesta avstrijsba Jr-žavna pogoJba, v tem Jobamenta pa seveJa izpo/nitev njenega seJ-mega č/ena. Prav tabo ni težbo pritrJiti mnenja, Ja zgo/j jorma/no izvajanje nebe pogoJbe .nebi manjšini nibabor ne zagotav/ja, Ja bo /ab-bo razvija/a svoj naroJnostni značaj in svoje ambicije", Ja so v ta namen potrebni .JoJatni abre-pi v borist manjšine, bi v Jržavni pogoJbi niso preJviJeni". Če pa pog/eJamo izvajanja Jr. XircZ?sc/Jdgerj% v /ači sta/išč, bi jib ima Jo vprašanj svojega obstoja manjšina sama, in te pog/e-Je je treba žara Ji tega, ber /a-gos/avija s/ejboprej sodi, Ja je s/o- vensba naroJnostna sbapnost, a/i baterabo/i manjšina sp/ob, samostojen sabjebt, jemati za meri/o oJnosov z našo severno soseJo, potem se zJi, Ja ne Jab ne črba bistvenih izjav še/a avstrijsbe Ji-p/omacije tem pog/eJom ne astre-zata. Aircž?scZddger soJi, Ja je pri arejanja teb za Jev treba .včasib vrstni rej (med Jo/oči/i Jržavne pogoJbe in JoJatnimi abrepij ma/ce, a/i pa vsaj Je/no zamenjati". Pabo/e pravi.* .Včasib je treba Jati prvo mesto JoJatnim pospe-ševa/nim abrepom, bot se je že zgoJi/o, potem izpo/nimo spet Je/ Jržavne pogoJbe, potem novi po-speševa/ni abrepi — Job/er ne pri-Jemo Jo Jobončnega razčiščenja in ne Josežemo ci/ja, bi ga že/imo, in o baterem je zmeraj govor, namreč, naj bi bi/a manjšina e/e-ment povezovanja." Resnično bi si že/e/i, če bi se iz-baza/o, Ja je citat iz .Vo/bszei-tang" netočen povzeteb ministrove izjave, toJa JobeseJni prevoj in smise/na ana/iza izjave potrja- jeta, Ja tota/ni nesporazam meJ sta/išči borošbib S/ovencev in Ja-najsbo v/aJo obstaja še naprej. Po/itibe zav/ačevanja, postopnosti in Je/nib abrepov ne bi bi/o mogoče jasneje Je/inirati. /n baj, „g/eJcno sbozi jagos/o-vansba oča/a" (tabo se g/asi vprašanje), še ni bi/o izpo/njenof' PreJvsem — soJi RireAsež:/Jger — ce/otni bomp/ebs topogra/sbib oznab, zabonsba areJitev stanja na poJročja aporabe s/ovenščine bot apravnega jeziba, z/asti pa geogra/sbi obseg in geogr