Zagreb, 16. jan. o. Sinočnja slavnostna
predstava v narodnem gledališču na čast Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kne-ginji Olgi se je pričela ob 20.45. Gledališče je napolnilo najodličnejše zagrebško obči -stvo. Gospodje so bili v frakih, oficirji v svečanostnih uniformah, dame pa v elegantnih toaletah, kar je nudilo izredno pestro sliko ob sijajni razsvetljavi gledališča. V osrednji loži mezanina je sedel nadškof dr. Stepinac v spremstvu križevačke-ga uniatskega škofa dr. Nyaradija in zagrebškega pomožnega škofa dr. Salis-Seewisa. V loži na levi, poleg nadškofove so sedeli soproga dr. Mačka, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, v drugih ložah pa ban dr. šubašič in ostali ministri. V treh ložah poleg banove, ki je bila določena za kneza namestnika in kneginjo, je bila zbrana ge-neraliteta.
Vse ulice od kraljevskega dvorca pa do gledališča so bile slavnostno razsvetljene, ravno tako tudi gledališče samo. Pa ulicah je prebivalstvo stvorilo gost špalir in
Leto XXI., št. U
Jptovnišrvo -luOitono Hnatlievc • - leietor Štev il2k 3123 3124, 3126 J126 inseratm oaaeiek: Ljubljana, Selen-
Ourgovo ui - lei 3492 in ■'odružnico Moribor Graiski trq it. J
Telefon št 2455 Jodružnico Celie Kocenovo ulico 2
feietor št 190 "tačont on oošt ček zavod h« Ljubljana it 17749.
Skandinavski
problemi
Ze nekaj časa se gostijo poročila, da se v Skandinaviji stopnjuje občutek nesigurnosti, občutje rastoče nevarnosti. Iz enunciacij skandinavskih politikov. državnikov in drugih glasnikov javnosti odsevajo taka občutja, ki najdejo po večini tudi prav konkretnega izraza, enako na pričajo o njih poročila skandinavskih dopisnikov razn'h inozemskih listov Ako pretehtavamo poročila iz Skandinavije, kakor tudi vesti, kri se pojavljajo o Skandinaviji v evropskem časopisju, nam vedno znova vstajajo isti vzroki bojazni, ista vprašanja, ki povzročajo zaskrbljenost.
Predvsem se more ugotoviti, da je ostala na severu silna nezaupnost spričo sovjetsko-nemške zveze. Severni svet je nagnien k pesimističnemu presojanju glede vsebine in obsežnosti te zveze. Kar se je zdelo ob priliki sovjetskega vkorakanja v vzhodno Poljsko šele kot možno seje izkazalo med sovjetskim prodorom v baltiške države kot zelo verjetno, a med potekom sovjetske vojne kampanje na Finskem kot gotovo — to je spoznanje, da gre za dogovorjen sporazum med Moskvo in Berlinom. v katerem in s katerim so se naibrž že povsem podrobno dodelile vloge obeh partnerjev. To je nazi-ranie, ki se je silno razširilo v Skandinaviji in ki prevladuje č^m dalje boli, dasi se ne da o njem reči, da je že dokazano ali kakorkoli konkretneje dokumentirano. Skandinavski svet čim dalie bolj zapada bojazni, da je sovjetski napad na Finsko šele prva stopnja široko zasnovane akHje, k.i se bo izvaiala tako od sovjetske kakor od nemške strani. Severnjaki pravijo, da je le tako mogoče razumeti srdito časopisno kampanjo, ki jo vodi nemško časopisje zoper skand'navske države z očitkom, da dopuščajo prevažanje orožja. prehrane in moštva v pomoč Finski ter dovoljujejo orgamziranje podobne pomoči v korist finski obrambi na lastnem teritoriju, po lastnih državljanih. Ta propaganda je tem bolj opasna. odkar se vrši v kombmaciji z očitki, da pripravlja Velika Britanca novo fronto na evropskem severu, fronto. s katero naj bi prijela Nemčijo iz boka ter s tem strla njen odpor. S takimi in podobnimi očitki meri nemška časonisna polemika na najbolj občutljive strani, saj se morajo severnjaki braniti pred obdolžitvami, da se podajajo v vojno nevarnost, da kršijo ne-vtra^ost ter se postavli-uo dejansko na stran nemških sovražnikov.
Gre tedaj za dvojno. S tem, da dopuščajo Skandinavci vsakovrstno pomoč za Fince ter jačijo nj;hovo obrambo zoper sovjetsko invazijo, postajajo pristranski ter se postavljajo zoper Sovjetsko unijo. V Ber!;nu ves čas niso prikrivali, da se čutijo s tem prizadeti kot sovjetski zavezniki, dasi mso bili redki prikriti glasovi, ki so izražali sum o iskrenosti nem.?ke prizadetosti, in menili, da se ta na zunaj bolj kaže, pač radi sovjetske intervencije. Drugič pa gre za obdolži t ve, da si pripravljata zapadni velesili vojno pozicijo na evropskem severu, pod krinko pomoči Finski. Dočim je Nemčija v prvem primeru le posredno, bi b^la v drugem primeru povsem direktno prizadeta.
Tu je treb^i vzeti v poštev tud1" ogromno važnost, ki jo imajo švedske rude za nemško vojno gospodarstvo, pa poleg tega še dovoz živil in nekaterih surovin iz skand;navpkih držav za nemški gospodarski režim. Ker se nahajajo poglavitne železne rude na daljnem švedskem severu, se izraža v Skandinaviji bojazen, da bi si hotela Nemčija zagotoviti ta prevažni vir s preventivno akcijo, ker bi v primeru večjih komplikacij zagotovitev ne bila več mogoča ali pa vsaj združena z neprimerno večjimi žrtvami. Toda na britanski strani take možnosti povsem za-nikavajo in tudi v Skandinaviji nihče resno ne računa z njimi Prav radi tega tem boli domnevajo, da gre za dobro premišljeno igro, po pretehtanem kombiniranem načrtu. Kakor znano, zlasti na Švedskem ni manjkalo zelo ugledn;h simpatizerjev z nemškimi tezami; marsikoga med njimi je šele finska afera odvrnila od Nemčiji prijazne vsmerjenosti. Pri tem opozarjajo v Skandinaviji, kako mesto zavzemajo severni faktorji v narodno-socialistični teoriji o nordijski rasi, saj je bilo ponovno govora o težnji po priključitvi vseh nordi jskih predelov v veliki nemški politični sistem.
Spričo vsega tega je postalo na severu jako nemirno ozračje, ki se je še boli razburkalo, ko se je te dni izvedelo za sovjetske protestne demarše. Sovjetski vojni neuspehi na Finskem so to bojazen le še povečali, ker se boje, da jih bo Stalin skušal popraviti ne le s še hujšim udarcem na to državo, temveč tudi z navalom na švedsko in Norveško, kar naj bi v Rusiji zopet ; severu in kako usodne komplikacije dvignilo njegovo avtoriteto. Zato je i jemljejo v poštev za bližnjo bodočnost.
Ljubljana, sreda 17. januarja 1940
Cena 1 Dii
izhaio vsak dan razen ponedeljka Naročnino znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: .jubljana Knafl|eva ulico 5 telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Mar.bor Grajski trg štev 7 »eleton štev 2455; Celie Strossmayer|evo ulico štev J. telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo
Obiski zagrebških znamenitosti
Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta si včeraj dopoldne ogledala razne ustanove in zavode, popoldne pa obiskala dr. Mačka v Kupincu — Mestno in kmečko
prebivalstvo jima je povsod prirejalo velike ovacije
prirejalo visokima gostoma prisrčne ovacije.
Pri vhodu v gledališče je Nj. Vis. knez.? namestnika Pavla in kneginjo Olgo pozdravil s krajšim govorom intendant prof. Julij Benešič. Ko sta se visoka gosta pojavila v svoji loži, so vsi prisotni v gledališču vstali ter ju pozdravili z navdušenim ploskanjem. Ko je bila odsvirana državna himna, so se ovacije ponovile. Najprej so pre;l stavljali Ogrizovičevo dramatizacijo Bu-kovčevega dela »Slava jim«, ki jo je uglas-bil Ivan Zaje. Zatem so podali pet slil: Zajčeve opere »Nikola Subic Zrinjski«, ki je bila odlično kreirana pod vodstvom direktorja opere Krešimirja Baranoviča.
Med odmorom sta se Nj. Vis. knez na mestnik Pavle in kneginja Olga umaknil-v salon, kjer sta sprejela bana dr. Subašiča s soprogo, podpredsednika vlade dr. Mačka s soprogo ter ministre.
Predstava se je končala okrog polnoči z državno himno. Knez namestnik in kneginja sta se odpeljala nazaj v kraljevski dvorec, zopet burno pozdravljena od občinstva.
i znanstvenih in umetnostnih zbirk
EtnograSski muzej — Modema in Strossmayerjeva galerija — Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti
Zagreb, 16. Jan. o. Dopoldne je Nj. Vis. knez namestnik Pavle obiskal več kulturnih in umetniških ustanov v Zagrebu. Najprej je ob 10.15 obiskal etnografski muzej. Na pločnikih od Mesničke in Franko-panske ulice do poslopja etnografskega muzeja se je zbrala velika množica, ki je burno pozdravljala kneza namestnika ob njegovem prihodu V muzeju so visokega obiskovalca sprejeli ravnatelj prof dr. Ga-vazzi in drugi člani muzejskega vodstva. Ravnatelj dr. Gavazzi ga je pozdravil s krajšim govorom, nakar se je knez namestnik zahvalil ter vstopil v muzej, kjer sta mu bila tolmača dr. Gavazzi in gospa dr. Sertičeva. Nj. Vis. knez namestnik Pavle si je dragocene razstavljene predmete ogledoval z velikim razumevanjem ter je izražal vsak trenutek svoje občudovanje.
Nj. Vis. kneza namestnika sta spremljala ban dr. šubašič in minister dvora An-tič, s katerima je nato obiskal moderno galerijo, kjer so ga sprejeli direktor Ante Ji-roušek, prof. Joža Kljakovič ter prof. Ivo šrepl. Knez namestnik se je zadržal v moderni galeriji nad pol ure, nato pa se odpeljal v Jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer so ga sprejeli predsednik dr. Bazala, ravnatelj Strossmayerjeve galerije slik prof. dr. Schneider ter akademiki dr. Hondl, prof. Babič, prof. Becič, inž. Pilar, dr. Varičak, dr. Sercer, dr. Tu-čan in drugi. Predsednik dr. Bazala je v svojem govoru izjavil, da pozdravlja Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v tem hramu, posvečenem umetnosti in znanosti tem bolj prisrčno, ker ve, da je knez namestnik velik poznavalec umetnosti ter spoštovalec znanstvenega duha. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je zahvalil za pozdrav, nato pa se je vpisal v zlato spominsko knjigo akademije ter si ogledal zanimivosti njenih zbirk. Ravno tako si je zatem ogledal Strossmajerjevo galerijo slik, kjer mu je
bil tolmač prof. dr. Schneider. Knez namestnik si je kot izreden poznavalec umetnosti ogledoval z izredno pozornostjo dragocene predmete ter često izrazil svoje občudovanje in priznanje.
Iz Jugoslovenske akademije je knez namestnik odšel v Dom likovne umetnosti na Trgu kralja Petra, kjer so ga sprejeli kipar Ivan MeStrovlč kot ustvaritelj tega doma, direktor JlroroSek, prof. Ivo Srepl in drugi. Ogledal m je poslopje ter se zelo povoljno izrazil o njem.
Pri nadškofu dr. Stepincu
Iz Doma likovne umetnosti se je odpeljal v spremstvu bana in ministra dvora v nadškofijski dvorec, kamor je prispel točno opoldne. Pred vhodom v dvorec ga je sprejel pomožni škof dr. Salis-Seewis, ki ga je odvedel v drugo nadstropje v zeleni salon, kjer ga je sprejel nadškof dr. Alojzij Stepinac. Po pozdravu v zelenem salonu sta se knez namestnik in nadškof umaknila v rdeči salon, kjer sta ostala v razgovoru okoli 20 minut. Zatem si je knez namestnik ogledal v spremstvu nadškofa dr. Steplnca nadškofijsko palačo in katedralo. Nadškof dr. Stepinac je ob slovesu spremil visokega gosta do vrat palače.
Ob 12.30, se je Nj. Vis knez namestnik Pavle vrnil v kraljevski dvorec v Mesni-čki ulici.
Visoko odlikovanje zagrebškega nadškofa
Zagreb, 16. jan. o. O priliki včerajšnjega sprejema v banski palači je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odlikoval zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca z redom Belega orla I. stopnje z lento. To visoko odlikovanje je nadškof dr. Stepinac nosil prvič na snočnji slavnostni predstavi i Narodnem gledališču.
V mladinskih zavetiščih
Obiski Nj. Vis« kne^r je Olge v vzornih zagrebških zavodih za zaščito mladine
Zagreb. 16. Jan. o. Danes dopoldne je Nj. Vis. kneginja Olga obiskala tri zagrebške socialne ustanove: dijaško kuhinjo kraljice Marije v Meduličevi ulici ter dečji zavetišči na Jordanovcu in na Lažči-n'i. V njenem spremstvu so bili sap oga bana ga. Vlasta šubašičeva, dvorna dama Lozaničeva in adjutant major Hajdarič. Na vrat'h dijaške kuhinje ln srednješolskega zavetišča je pričakovala visokega gosta predsednica ga. PosaloV č z odbor-nicami. S toplimi besedami je pozdravila kneginjo in ji izročila šopek orhidej. Kneginja sd je nato ogledala vse naprave in prostore v zavetišču in kuhinji ter se vpisala v knj".go odličnih obiskovalcev. Pred-sedn'ca ga. Poeilovič je seznanila Nj. Vis. kneginjo Olgo z zgodovino dijaške kuhi-
razumljivo, da se v Skandinaviji čim dalje bolj jači propaganda za aktivni poseg v vojno, češ da je bolje sedaj že zastaviti v borbo vse nacionalne sile, ko je še finska odporna moč nezlom-Ijena, nego čakati, da pridejo pozneje skandinavske države posamič na vrsto. Pri tem računajo seveda prooagatorji take politike tako rekoč z univerzalno pomočjo demokratičnega sveta tako iz Evrope kakor iz Amerike, skratka, na orjaško splošno konflagracijo. Dosedaj ni videti, da bi ta propaganda dobivala premoč, toda zelo je značilna in priča, kako resno pojmujejo položaj na
nje ln dijaškega zavetišča, ki stremi za tem, da daje siaamašnim d:jalcoim hrano ln j% ščiti pred nevarnostmi ulice. Kuh -nja dobiva redne mesečne prispevke od Nj. Vel. kraljice Marije, banovine in mestne obč'ne. Vs: prostori dcana so bili lepo okrašeni, mlad'n.7. pa je povsod navdušeno pozdravijala visokega gosta. Knf^ginja je prijazno odadravljaJa in se razgovarjala z dijaki.
Odtod se je odpeljala v mestno dečje zavetišče na Jordanovou. kjer jo je pričakoval m pozjdravil kom sar mestne občine Starčevlč z upravitelji te ustanove. V zavetišču oskrbuje mestna občina nad 2.000 otrok i® najsiromašnejših zagrebških predmestij. Otroci so na čast visokega gosta Javedli kratek program z dekla-macijami in petjem. Od tod se je Nj. Vis. kneginja Olga odpeljala v dečje zavetSče na Laščini. Tu si je ogledala štri paviljone in z velikim zanimanjem sJed;la kratki akademiji, ki jo je priredba njej na čast deca. Ob odhodu je izjavila, da bi jI bilo zelo žal, ako hi odpotovala iz Zagreba, ne da bi Vdela te vzorno urejene ustanove zagrebške mestne občine. Ob 12.30 se je Nj. Vis. kneginja Olga s svojim spremstvom vrnila v kraljevski dvorec.
Družabni večer za inozemske novinarje
Zagreb, 1«. Jan. AA. Po slavnostni predstavi v narodnem gledališču, ki sta se je udeležila tudi knez Pavle in kneginja Olga, j. Jugoslovensko novinarsko udruženje
priredilo v prostorih Avtokluba družabni /ečer v čast tujih novinarjev, ki so o pri-Iki knežjega obiska v Zagrebu prišli sem. Družabni večer so obiskali tudi ministri ir Cubrilovič, dr. Krek, dr. Konstantino-/ič, novi šef Centralnega presbiroja Milo-ievič ter številni tuji in domači novinarji.
Darovi za zimsko pomoč
Zagreb, 16. jan. o. Predsednik HSS dr. Vladko Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sta po banovin ski hranilnici darovala vsak po 50.000 din za zimsko pomoč na Hrvatskem.
Fri dr. Mačku v Kupincu
Po obisku Samobora, se je knez namestnik odpeljal na dom dr. Mačka, kamor je prišla tudi kneginja Olga Kmečko prebivalstvo ju je prisrčno pozdravljalo
Zagreb, 16. jan. o. Popoldne ob 15. st je Nj. Vis. knez namestnik Pavle pripeljal z avtomobilom v Samobor. Z njim so prispeli ban dr. Šubašič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, notranji minister Sta-noje Mihaldžič ter drugi predstavniki, kakor tudi mnogi novinarji in fotoreporterji. Avtomobili so se ustavili v Samoboru pred občinskim poslopjem, kjer je knez namestnik izstopil. Z velikim navdušenjem ga je pozdravila množica, ki se je zbrala na trgu. Najprej je knezu namestniku poklonilo mlado dekletce lep šopek cvetja, nakar ga je pozdravil Marko Bahovec, predsednik občinske organizacije HSS.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je zahvalil za pozdrav z besedami- »Neobičajno sem ginjen nad lepim sprejemom in vem, da gremo po dobri poti. Mi bomo tudi nadalje izvrševali, kar smo započeli.« Množica je sprejela te besede z dolgotrajnimi vzkliki.
Iz Samnbora se le knez namestnik Pavle odpeljal med navdušenimi ovacijami prebivalstva v Kupinec na obisk k podpredsedniku vlade dr Mačku Prispel je tja ob 16 Veliko dvorišče na Mačkovem posestvu v Kupincu je bilo nabito polno seljakov iz bližnje okolice, ob vhodu pa so bili po-strojeni odde^i kmečke zaščite. Zbrano ljudstvo je z navdušenimi ovacijami pozdravilo kneza namestnika. Pred vhodom je visokega gosta pričakoval podpredsednik vlade dr. Maček s soprogo in svoiimi otroki. S topimi besedami je dr. Maček pozdravil visokega gosta in ga po vedel v hi§o.
Kakih pet m'nut pozneie se ie z avtomobilom pripekala v Kupinec Nj. Vis. knecinia Olga. Tudi njo je zbrano ljudstvo pezdravilo z do1potrain?mi ovacijami mala šo'arka pa ji je izročila šonek cvetja Dr. Maček ie radostno pozdravil Nj Vis kneginjo O^o. rekoč »Vemite mi. da mi je zares v«*1'*-« čast, da vas lahko pozdravim v svoji hiši.«
Dom dr. Vlade Mačke v Kupincu je bil ves okrašen z zastavami, a vhod vanj s krasnimi narodnimi ročnimi deli. Nad vhodom na dvorišče je bil razpet slavolok z napisom: »Bog živi Njuni Visočanstvi in hrvatski narod!« Ze rano popoldne so se pripeljali v Kupinec tudi domači in tuji novinarji. Prihod kneza so napovedale gromke salve iz možnarjev.
V hiši so postregli goste s čajem in črnim kmečkim kruhom. Knez Pavle pa se je pozneje v spremstvu svojega gostitelja podal iz hiše in pregledal vzorne gospodarske naprave na dr. Mačkovem posestvu. Ko se je spet povrnil v hišo, so vsem postregli s kmečko zakusko.
Ob 18.20 sta visoka gosta s svojim spremstvom zapustila dom dr. Mačka, prisrčno pozdravljena od gostitelja, njegove soproge in ostalih ter vse množice naroda. Vrnila sta se v Zagreb. V vseh vaseh so bili razvrščeni oddelki Seliačke zaščite in ljudstvo je kneza in kneginjo povsod prisrčno pozdravljalo.
V Jastr^barskeri
Zagreb, 15. jan o. Knez Pavle se je na potu iz Sombora v Kup'nec ustavil tu i v Jastrebarskem. Vse mesto je biao v z? stavah. Ob glavni cest', je bila razvrščana Seljačka zaščita. Ogromna množica ljudstva se je zbrala na trgu in je sprejela kneza z navdušenimi ovacijami. Kneza Pavla sta pozdravila župan Zvonko š;ntič in bivg. poslanec jastrebarrkega srera Pran Novosel. Knez se je peš napotil po mestu in dejal, da se bo spomladi spet vrnil v ta lepi kraj. Pokazali so mu tudi hišo, v kateri se je rodil dr. Maček. Knez namestnik se je precej časa razgovarjal s poslancem Novcselcmi m ostalimi o gospodarskih prilikah v srezu, petem pa se je burno pozdravljen od zbran :gi l ud-stva, odpeljal dalje preko Zdenčne v ptiec.
Ku-
Velik odmev po
*0 W
M
Zagrebški obisk je zbudil pozornost po vsej Evropi — V njem vidijo nov korak k popolni notranji konsolidaciji
Jugoslavije
Beograd, 16 Januarja a. Veliki pomen zagrebškega obiska Nj. Vis kneza namestnika Pavla in kneginje Olge se jasno razvidi tudi iz odmevov, ki jih je našel ta dogodek v Inozemskem tisku. Čeprav imajo danes listi vseh držav več ko dovolj gradiva o svojih lastnih zadevah in o mednarodnem položaju, vendar posvečajo izredno mnogo prostora tudi našemu zagrebškemu obisku, česar gotovo ne bi storili, ako v njem ne bi videli političnega dogodka prvega reda. V kolikor svoje ocene v tem pravcu ne podajejo v posebnih komentarjih, ji dajejo izraza vsaj v naslovih.
Italijanski listi so poslali v Zagreb svoje posebne poročevalce ali pa tja dirigirali svoje beograjske dopisnike. Vsi prinašajo o zagrebških slavnostnih dneh obširna poročila, v katerih poudarjajo, da je obisk eden najvažnejših in najbolj konstruktivnih dogodkov o notranjem razvoju Jugoslavije. Na svečan način je z njim zapečaten sklenjeni sporazum in utrjena pot k popolni konsolidaciji jugoslovenske države.
Tudi nemški listi obširno pišejo ln poročajo o obisku. Tudi oni so zastopani v Zagrebu po številnih posebnih poročevalcih, ki so se nalašč zaradi tega pripeljali v Jugoslavijo. V svojih poročilih poudarjajo navdušeni sprejem knežje dvojice. Skoro vsi prinašajo dobesedno ali v daljšem izvlečku govor Nj. Vis. kneza namestnika, podpis volilnega zakona za hrvatski sabor pa označujejo za darilo, ki ga je knez prinesel s seboj. Zopet pri tej priliki podčrta-vajo pomen sporazuma od 26. avgusta, ki ga hočejo, kakor dokazuje zagrebški obisk, merodajnl činitelji v Beogradu in Zagrebu, popolnoma Izvesti. Res bo treba premagati Se marsikako oviro, toda v načelu so vsa notranja vprašanja Jugoslavije že rešena. Vsak prijatelj miru na Balkanu se mora tega razvoja veseliti. Listi tudi poudarjajo, kako je doseženi sporazum v veliki meri osebna zasluga kneza namestnika.
Obširna poročila angleSklb listov pričajo kako veliko je tudi v angleški javnosti zanimanje za ta dogodek. Listi pripisujejo obisku izjemen pomen ne samo zaradi tega, ker končnoveljavno, potrjuje srbsko-hrvaSki sporazum in s tem pomeni konsolidacijo Jugoslavije, temveč tudi zaradi tega, ker angleSka Javnost ln angleSkl politični krogi gledajo v tem tudi konsolidacijo razmer na Balkanu. Pod velikimi naslovi izražajo angleški listi svoje zadovoljstvo zaradi navdušenega sprejema knežjega pa-
I ra v Zagrebu ln poudarjajo spontane in ' navdušene manifestacije, ki jih je priredilo hrvaško prebivalstvo.
Francoski listi so zaradi vojnih varčevalnih ukrepov zelo utesnjeni s svojim prostorom. Kljub temu prinašajo tudi oni cele kolone zagrebških poročil. V obisku kneza namestnika in v velikih ovacijah ki jih je knežji dvojici prirejalo hrvatsko prebivalstvo. vidijo dokaz, da je sporazum med Srbi in Hrvati dokončen, kar pomenja izredno okrepitev Jugoslavije ne le na znotraj, temveč tudi na zunaj. S tem je doprineren tudi dragocen prispevek k utrditvi solidarnosti vseh narodov na Balkanu.
Razumljivo je, da posvečajo zagrebškim svečanostim kar največjo pozornost listi sosednih prijateljskih držav, predvsem bolgarski, rumunski in madžarski. Vsi ti poročajo o obisku kneza namestnika in kneginje Olge tako obširno in podrobno, kakor da gre za njih lastno zadevo. Ocenjujejo ga kot izredno važen jugoslovenski in mednarodni dogodek.
Vrhovni obrambni svet v Rimu
Rim, 16. jan. br. Dne 8. februarja se sestane vrhovni obrambni svet. V njem sodelujejo m*nistrslki predsednik Musso^i-n5, ki bo zastopaj ministrstvo za naroino obrambo, vojno, mornariško in letaftsko ministrstvo, nadalje vsi italijanski maršali, vel kl admirali, šef generalnega štaba, predsedn ik centralnega odbora za organizacijo civilne obrambe proti leta^km napadam in Se nekatere druge vojrSke osebnosti To bo 17. zasedanje vrhovnega obrambnega sveta, čciprav bo imelo značaj rednega sestanka, mu vendar v itali-jansk h po-lit čn^h in voja'k"h krog h pripisujejo izredno velik pomen.
Bolgarsko-madžarska
trgovinska pogajanja
Sofija, 16. Jan. br. Bolgarska agencija je danes objavila vest, da bo v kratkem prisrela v Sofijo trgovinska delegacija madžarske vlade. Pogajanja se bodo nanašala na novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama, ki je zastal spričo sedanjih izrednih prilik.
ČRNI DAN PODMORNIC
Angleška vojna mornarica je zgubila v Nemškem zalivu tri najmodernejše podmornice, nemška vojna mornarica pa dve
London, 16. jan. s. (Reuter). PopoMne je bil objavljen naslednji komun ke: Tajnik admiralitete z obžalovanjem javlja, da se v teku preteklega tedna tri podmornice kraljeve mornarice niso vrnile v svoja oporišča ali dale obvestil. Bati se je, da morajo biti sedaj smatrane kot izgubljene. Gre za podmornice »Seaht>rie«, »Undine« in »Starfish«.	j
Kolikor je znano, je bila vsem trem pod- 1 mcrnicam poverjena posebno hazardna naloga. Izgubo podmornic »Siarfish« in »Undine« je popoldne potrdil komunike nemškega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da sta bili v He*go'andskem zalivu un čeni od nemških obrambnih naprav in da sta bili njuni posadki deloma rešeni.
Tri podmornice, katerih izguba je danes objavljena, predstavljajo prve izgube an- j gleških podmornic vsled sovražne akcije ! od :zbruha vojne dalje.
Podmornica »Starfish« je b:la istega tipa, I
kakor angleška podmornica »Salmom«, ki je potopila eno nemško podmornico in tor-pedirala nemški križarkf oklopnici »Blfl-cher« in »Leipzig«. Podmornica »Undine« je spadala v isto serijo, kakor »Uršula«, ki je konec lanskega leta potopila malo nemško križarko tipa »Koln«. Posadka »Star-fisha« je štela 40 mož. Njena tonaža je znašala 640 ton, orožje je obstajalo iz enega tripalčnega topa, 6 strojnic in 6 cevi ca lansiranje torpedov po 21 palcev premera. Brzina te podmornice je znašala nad vedo 13.75 milj na uro. Tonaža podmornice »Undine« je znašala 540 ton. Imela je po adko 27 mornarjev in je bila oborožena s 6 lan-cirnimi cevmi za torpeda s premerom 21 palcev ter top manjšega kalibra. Njena brzina je znašala 11 milj na uro. »Seahor-se« je imela 640 ton, en trlpalčni top, eno strojnico in 6 torpednih cevi po 21 palcev. Njena poradka je znašala 40 mož.
Pariz, 16. jan. s. (Reuter). Francosko
mornariško ministrstvo je danes objavilo, da je bila neka nemška podmornica menda uničena od francoskih patrolnih edinic. Ko je bila podmornica pod vodo napadena, so se pojavili na morski površini oljnati madeži. Podmornice ni bilo več videti, njeno uničenje pa ni popolnoma zanesljivo ugotovljeno.
Istotako je francoska mornarica zajela neko nemško tovorno ladjo.
London, 16. jan. AA (Havas). Včeraj zjutraj je neko angleško letalo, ki pripada angleškemu oporišču za kontrolo nad Severnim morjem, zapazilo nemško podmornico. Podmornica se je skušala takoj skrti pod gladino. Pilot jo je začel bombardirati, še preden se je mogla potopiti. Visoki stolpi vode so se dvignili po eksplozijah bomb. Ko se je morje pomirilo, je o^az 1 p lot raz-" lito olje. Letalo je še nekaj časa letela nrd krajem, toda ni opazilo več nobenega sledu o podmornici.
£ BELISHA - CHAMBERLAIN
Zctiimiva razprava v angleški spodnji zbornici o razlogih, ki so doveili do c§3bne izpremembe v vojnem ministrstvu
London, 16. jan. s (Reuter) Po več nego enomesečnem presledku se je danes zopet sestal angleški parlament. Predvsem v pričakovanju izjave odstopi všega vojnega ministra Hora Belishe je bi'a spodnja zbornica ob otvoritveni seji nabito po'na. Mnogi člani zgornje zbonrce niso več dobili prostora na svojih cdrejeruh mestih ter so ostali med sejo na stopnicah.
Ko se je dvignil Hore Belisha, je bil bur- : no pozdravljen od vse zbornice. Uvodoma je omenil, cia hoče podat; kot odstopivši J vojni minister izjavo v skladu s parlamentarnimi običaji. Takoj nato je nag'asil, da mora v sedanjem položaju prevladati ena sama misel nad vsemi drugimi, namreč, kako izvojevati zmago. Govoreč o svojem ; dve in pol letnem vodstvu vojnega ministrstva je izjavil:
G3vor Hora Belishe
Ve':ke spremembe so bile v tem času izvršene, toda organizacija v ministrstvu je bila sprejeta z omembo vredno eno-au'nostjo. Kot cilj sem si postavd, da zberem okoli sebe najmočnejše može, ki sem jih mogel najti. Kot najboljše sem smatral ravno ene, ki so bili najbolj zgovorni v razpravi. Ce so nastale od časa do časa s sode'avci razlike v mišljenju, niso bile g'e.b'je kakor morajo nastati v vsaki družbi mož, ki se lotijo posebno nujnega po-s'a. Nihče od njih ni ime' svojih posebnih aspiracij in nebena odločitev ni bila delo posameznika med njimi. Z'ast; velja to glede tako zvane demokratizacije armade. Letos ima Ang'ija ped orožjem nad tri milijone mož. Moj prinnp je bil da mora biti armada del naroda, ne pa oddeljena od naroda. Vsak m'adi mož je moral vedeti. da lahko napreduje v skladu s svojim značajem in s posebne« t jo ne glede na svoj položaj ali na svoje prepričanje Delal sem na to, da vsi deli naroda lažje sodelujejo < vojski. Na drugi strani sem se tudi zavedal, da ne sme biti armada preveč demokratična, če se hoče boriti za demokracijo. Ohranil sem veliko tradicijo v svojem ministrstvu: vsaka pritožba je morala biti izročena neposrednemu predstojniku, torej ne takoj višjim oblast m. Dvomim, če je kdo v armadi nasprotoval tem mojim principom.
Pa tudi v vladi sami ni b;lo nobenega konflikta glede principov politike. Cham-ber 'ain mi je zaupal, in tako je ostalo vse do predpreteklega četrtka. Ministrski predsednik ima seveda pravico, da odredi sodelavcem mesta, ki jih smatra za primerna; istotako morajo tudi njegovi sode'avei sprejeti vsako službo, pa naj si bo tudi
maniša ali večja, tako da lahko naibolje
služijo državi. Zakaj sem potem odklonil ponujeno mi mesto trgovinskega ministra? Zato, ker se nisem čutil sigurnega, da bi mi razlogi, ki so prepričali ministrskega predsednika. da izvrši spremembo, dovolili, da opravljam svoje novo mesto v nacionalnem interesu s primerno energijo. Pripravljen pa sem bil svojemu nasledniku v vojnem ministrstvu nuditi vsako pomoč kot privatnik.
Hore Belisha je svoj govor zaključil z dramatično gesto. Z dvignjeno pestjo je izjavil: »Vojno moramo dobiti in ves napor vsega naroda mora iti za tem ciljem. Prepričan sem, da sem v tem duhu govoril.
Za odstopivšim vojnim ministrom je povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain, ki je izjavil:
Predvsem je treba poudarit', da n* bilo nobene raz'ike v vodstvu politike glede armade med Horom Belisho in ostalimi člani vlade Tudi nobena reforma v armadi ni mog'a povzročiti nesoglasij, ker so bile vse popreje odobrene od kah neta in nosi za nje vsa vlada odgovornost Tudi ni bilo nobenega novega vnra"anja v razpravi, k; bi tvorilo razliko. Bilo je izraženo mnenje, da je odstop povzročil konflikt med Horom Belisho in "gotovimi višjimi oficirji ali vpra"anja sistema napredovanja Nobene pod'age ni za vse take demneve Govorice, da so višji oficirji nani izvajali nritisk, da odpusti vojnega ministra so zlobne izmi'ljotine. Resnica je sledeča. Vsak ministrski predsednik mora od časa do časa izvršiti novo razporeditev svojih sotrud-nikov, torej gledati, če spadajo najbolje na svoje mesto in izvršiti primerne spremembe. Ne bi hotel danes govoriti o razlogih za svojo odločitev, če bi bilo treba vsakokrat take raziloge objaviti, b' bilo sploh nemogoče delati spremembe Če pa hočem danes sploh omeniti kakšen razlog, samo povem, da so težave nastale zaradi gotovih izredno visokih kvalitet osebnosti Hora Belishe.
Chamberlain je zaključil »Globoko cenim ton in duh onega, kar je Hore Belisha danes povedal. Postavil je nad vse službo za domovino, z namenom da dobimo vojno. Vem, da je pripravljen domovini služiti in upam, da ne bo trajalo dolgo, ko ga bom videl zopet na mestu, kjer bo to mogel storiti.«
Te3ens!co v&jno poročil s
Ministrski predsednik ChamberTain je nato podal svoje običajno tedensko poročilo o mednarodnem položaju in nadaljevanju vojne. Omenil je, kakor običajno, zopet vojno na kopnem, v zraku in na morju. Leta'stvo vrši skoro vsako noč v temi, kadar le to vreme dopu"ča, ofenzivne pa-tiolne polete nad nemškimi hidroplansk;mi oporišči v Helgolandskem zalivu, odkoder nenrfka letala prihajajo polagat mine ob angleške obale. Kjerkoli angleška letala opazijo luči, jih bombardirajo ter tako povzroče, eia ne morejo Nemci uporabljati svojih signalnih luči. V decembru so slaba vidnost, mraz in megla ovirali delovanje leta'stva. K'jub temu so bila angleška letala vsak teden nad Helgc'andfkim zavrom, nad Severnim morjem, pa tudi nad Baltikom, Avstrijo in Češko.
Na morju so Nemci po neuspehu pomor-niške kampanje pričeli z brezciljnim polaganjem min. Pa tudi ta nevarnost je že pod kontrolo in bo premagana. Ostro obsojam napade nem"kih letal na ribiške ladje, na reševa'ne ladje itd. Tako postopanje ni v sk'adu s principi, ki so jih civilizirani naredi splošno sprejeli za nač n bojevanja.
Na kc^nem ni bilo nobenih večjih dogodkov. Toda pri vsaki operaciji je imela ang'e"ka vojska svoj de'ež tako pri pa-tro'n:h, kakor tudi pri topi ških akcijah. S Francijo je bil sklenjen finančni sporazum glede skupne organizacije nakupov vojnega materiala v Zedinjen;h državah. Tako je doseženo med obema državama še ožje sodelovanje, ki bo lahko tvorilo tudi osnovo za sodelovanje narodov v Evropi in po vsem svetu, pri zgraditvi trajnega miru po vojni.
V okviru imnerija se avstra'«ka in no-voze'andska vojrka pridno vežbata in bosta v kratkem lahko pos'ani tja kjer bosta naibo'j potrebni. GTede programa za vežbanje leta'cv iz vse«a imnerija v Kanadi je bil dos-ž?n porlrc-bni sporazum. Nova Fund'andija je stavba na razpo'a«o več sto mož za patro'no službo na morju V Indiji se je prijavilo v prostovoljno vojaško
službo več mož, nego jih je bilo mogoče sprejeti. V Palestini jc položaj kljub intenzivnemu delovanju nem kega propagandnega ministrstva boljši, nego je bil zadnja leta.
Vlada bo v kratkem i/da'a eksportna do-vo^enja za izvoz vejnega materiala na Finsko, v sk'adu s potrebami lastne vojoke.
Japonska še ne kaže znakov ki bi omogočali mirno ureditev spornih vpra"anj, pozdraviti pa je treba olajranje gotovih omejitev, ki so povzročile težave z drugimi velesilami.
Trenutno je sicer zati?je v voin;h operacijah, toda vsak trenutek se to lahko spremeni. V nekaj tedn-'h ali ce'o nekaj urah lahko pride do dogodkov, ki bi snremenili vso zgodovino č'oveštva. Upam, da pravičen mir ni več daleč od nas. možno pa je, da se bo vojna še poostrila. Za ta primer smo pripravljeni.
ga materia'a v Angliji in Franciji. Nadalje dobi Turčija 15 milijonov funtov kredita v zlatu, nadaljnja 2 milijona funtov pa za likvidacijo klirinškega do'ga z Anglijo in 1 in pol milijona funtov za likvidacijo klirinškega dolga s Francijo. Vsi krediti veljajo za 20 let in so izdani pod nizkimi ob-, restmi. Anglija in Francija sc tudi obve-: žeta, da prevzameta velik del turške pro-I dukcije tobaka in da za ves čas trajanja j vojne odkupujeta za po 2 milijona funtov letno suhega sadja iz Turčije.
Ukrepi BelgifeinHolandske
Varnostni ukrep: Holandske in Belgije niso nikaki panični ukrepi, temveč samo modra dejanja ter ponoven izraz odločnost' teh dveh držav, da bran ta svoje ozemlje proti vsakemu napadu. Kljub svoji nespremenljivi želji po miru sta obe državi smatrali za potrebno, da podvzameta te ukrepe zaradi ogromnih vojaških sil, ki jih je Nemčija koncentrirala na njunih mejah
Žrtve na Paljskem
Na neko vpra"anje je potrdil Chamberlain, da poročila o usmrtitvah na nemškem delu Poljske temelje na zanesljivih informacijah. Število žrtev je veliko Nemčija j ima očitno namen, da prežene poljsko prebivalstvo iz Poljske. Poljska vlada v An-gersu pripravlja Belo knj:go o postopanju nemških oblasti na Poljskem.
Nadalje je bi'o v parlamentu sporočeno, i da služi sedaj 905 nem kih državljanov v ' angleški vojski, ter da bo jutri parlamentu predložen zakon, ki ureja vprašanje češkega dobroimetja v Angliji.
Važni razgovori v Londcnu
London, 16. jan. j. (Reuter) Angleški kr?'j je sklical danes v Buckinghamski palači sejo tajnega sveta, na kateri je izročil pečate vojnega ministrstva novemu vojnemu ministru siru Oliverju Stan!eyu. j V dobro poučenih angleških krogih iz-! javljajo, da so ta čas v Londonu izredno j važni razgovori med francoskim ministrom za oborožitev Dautryjem in angleškim ministrom za vojne dobave Leslie Burginom. Ti razgovori so nadaljevanje konferenc, ki so se vršile prejšnji mesec za časa obiska ministra Burgina v Parizu, in katerih poglavitni namen je določitev, kako naj se praktično izvajajo načrti o najširši kooperaciji med Anglijo in Francijo, ki so bili sprejeti od angleške in francoske vlade. V dobro informiranih angleških političnih krogih trdijo, da je Dautry sestavil cel štab strokovnih referentov, ki bodo obdelali tehnično stran vprašanj vojaškega sodelovanja med Anglijo in Francijo.
Jutri bo angleški ministrski predsednik Dautryju na čast priredil kosilo, ki se ga bo tudi osebno udeležil, hoteč s tem poudariti važnost, ki jo an^eška vlada pripisuje Dautryjevemu ob'sku in vprašanju o formiranem sode^vanju obeh oboroženih sil, o katerem se vrše sedaj potrebni razgovori.
Ker.: j": 3 la Sr2lsc25fco
Gospodarska vojna
V preteklem tednu )e bilo potopljenih 12 angleških in
4 nevtralne ladje
London, 16. jan. j. (Reuter). Angleška admiralitets sporoča:
V minulem tednu, ki se je končal 13. januarja, je bHo potopljenih 12 angleških ladij s skupno tonažo 34.077 ton ter štiri nevtralne ladje s skupno tonažo 7792 ton. Ladja »Dunbar Čast le« je bila v času, ko je zadela na mino, ravno na potu, da se priključi nekemu konvoju Nemški radio je razglasil, da je Anglija izgubila od začetka vojne 26 petrolejskih ladij, v resnici pa samo polovico tega števila. Od začetka vojne do 10. januarja je znašalo v konvojih pospremljeno število vseh angleških zavezniških in nevtra'nih ladij 6363. Od teh je bilo zaradi sovražnikovih akcij izgubljenih samo 12 ladij, kar znači 0.2*/*.
Sestanek vseameriške^a nevtralnostnega odbora
Rio de Janeiro, 16. jan. s. (Reuter). Snoči se je sestal v Rio de Janeiru stalni vse-ameriški nevtralnostni komite, da prouči angleški odgovor na protestno noto ameri-kih držav proti kršitvi nevtralnostne zone v pomorski bitki z »Admira'om Graf Spee«. Sejo komiteja je otvoril brazilski predsednik Vargas, ki je v otvoritvenem govoru poudaril, da je dolžnost vseh ameriških držav, da preprečijo, da bi se vojni dogodki raz?irili do amerrkih obal, kakor tudi, da preprečijo vse posledice, ki bi iz tega nastale.
Angleški ot? govor na noto ameriških držav
London, 16. januarja. AA. (Reuter). Angleški odgovor na skupno noto 21 ameriških republik glede vojnih akcij v amerl-"kih vodah, posebno v ustju R a de la Pla-te, je bil izročen vladam ameriških držav. V odgovoru nag'aša angle;ka vlada, da si mora Velika Britanija zagotoviti popolno pravico, boriti se povsod, kjer je ogrožena. Ang'ija je bila prisiljena izvesti vojno akcijo v bližini ameriške obale zaradi podvigov nem"kih vojnih ladij Anglija je prepričana, da na ta način brani pravice in načela, glede katerih obstoia popolna so-g'asnost med vladami in narodi na eni ter narodi in vladami angle'-ke zajednice na
drugi strani. Pristanek Anglije na spo"to-vanje nevtralne cone, kakor jo je proglasila panamerilka konferenca, zavisi od tega, da se nemke vojne in pomožne ladje ne bi preskrbovale v ameriških lukah ter se jih posluževale kot oporišče za napade na ladje zaveznikov in nevtralcev. Anglija bo torej spoStova'a nevtra'no cono v primeru, če bi se nemškim ladjam preprečilo pre-skrbovanje v ameriških lukah Ameriške države bi morale torej preprečiti, da bi se nahajale nem ke vojne ladje v njihovih vodah, ali pa jih internirati ves čas vojne, ako bi se tam pojavile.
Potopitev ho!a2sii5Ke£i parnika ,»Arenskerk"
Amsterdam, 1*. jan. s. (Reuter). Vest, da je nemška podmornica s torpedom potopila ho'andsko motorno ladjo »Arcns-kerk« (7900 trn), je izzvala veliko ogorčenje v holandskih krogih. »Arenskerk« je bila ena najmodernej:ih in najnovejših motornih trgovinskih ladij. Vozila je iz Amsterdama v Južno Alr-ko. Potnikov ni imela na krovu. Vseh 65 članov posadke je vzela na krov neka italijanska ladja. Kakor poroča kapetan »Arenskerka«, je poveljnik nemške podmornice najprej pregledal ladijske papirje, nato pa šele določil, da naj ladjo potope. Ladja je imela na krovu 4.000 ton blaga.
London, 16. jan. s. (Reuter). V tukajJnjih političnih krogih opozarjajo na dejstvo, da je v sedanjem trenutku napetosti med Nemčijo na eni ter Holandsko in Belgijo na drugi strani nemška podmornica zopet potopila holandsko ladjo. Enako je v času napetosti v novembru nemka podmornica potopila holandski parnik vSlidrecht«.
Nesreča anglsžfkega
potniškega paraika
London, 16. jan. j. (Reuter). Angleški potniški parnik »Merkur« (5952 ton), ki je opravljal službo med Melbcurnom v Avstralije in Singapoorom, je zadel blizu severne avstra'ske obale na koia'no čer m se notopil. Vse potnike se je posrečilo re-šitL
švedska In Norveška se ne dasta lčsfrafeovat!
Ves nordijski tisk odločno zavrača vmešavanje Moskve v notranje zadeve nordijskih držav
Za ministrskim predsednikom je govoril vodja opozicije Att'ee, ki je deja', da le za vsakogar, ki ni č'an vlade, izredno težko, da si ustvari sodbo o vzrokih odstopa vojnega ministra. Vsekakor mora v tej stvari Chamb?r'ain sam prevzeti odgovornost.
Vodja libera'cev S'nc'air je med drugim izrazil mnenje, da so na vpra anje odstopa Hora Be'ishe snlc-šno g'edali iz preveč osebnega staM^ča. Samo ena stvar je, ki je trenutno važna: energično nadaljevanje vojne.
Finančni krediti
M:n'str'-ki predsednik CharnVrVn Ie poda' nadalje v interpe'ac'jski debati nekaj važn:h izjav Predvsem je da' podrebne podatke o vseb:ni an<?Vko-francosko-ti'.r*kega sporazuma, ki je b'I podn!san pretekM teden v Parzu Anglija in Francva ?e no tem sporazumu obvezu|?ta, da dssta Turčiji kredit 25 milijonov funtov za nabavo vojne-
v£po psr^
Berlin, 16. jan. br. Vrhovno poveljstvo nemške voi=ke je davi objavilo naslednje voino porečilo: j Na zapn«»ni fronti ni bilo nikakih poseb-
n!*» do^o^kov. l Norr^ka	*e v
1'n'fi'a ar«^eški po^mornM »St!,rf>sh« in »TT«<"ne«. posfrflre je bil ref^n.
Fariz, 16. ian br. Vrhov nove^rtvo francoske voisVe je davi objavilo nas'ednje vo-^o roroč;io:
Nič omembe vrednega.
rr.,rnt| 1R	p	Tz T !iVcrm.
po'r'-*',''o ie b?1o t-^ov^ko s+re- J Upr^e v b,;?sni l"lrrern^,,,r?ke mnie na
fj-pnti vforpi 7 rV,oV| ijt^nl rp^vife Od '7-
brrvn voi^e	Več	le p^d1©
na iii'»«"oj»i>>Mr*Vo o-^ro^e. ta'rn da so nre-h:-<*r>vi r^r^oinp^Tj mesteca Sir^en zapustili svoje demove.
v	rit?
1« hr Re^i^Va vlnda 1e na svoji s^op^ji seii cnrpio1^ oe1o vrsto pnv!h 1'VTnov rofrpr^e po1' + :čr>Pfa 7r>a-čflia.	Hn'"!m SO tv"M "V^anJ vsi ko—
miirii-t^ii tte« v	{p bu
dpnp<; v srn^u	sVenov v^de
uTrJ— Ipp	^acoptj; n Tlin«B<!
Vn'V vnn	in	1H «*a Je
'rrdft^i neki iri^PT^or. C^op^s ie b'1 ure-;pvan povsem v narodno socialističnem duhu.	j
Stockholm. 16 jan j. Ves švedski t'sk se danes obš rno bavi z odgovorom švedske vlade na sovjetiko noto in označuje ta odgovor kot popolne ma upiavičen, miren in dostojen v svojem tonu.
List »Dagens Njheter« pravi: Švedska zunanja politika n:koli ni dobiva a kakih d rektiv iz Pariza ali Londona, marveč se odloča izključno le v Stockholmu. Svedcka zunanja politika je v svoj h smernicah utemeljena na javnem mnenju švedskega naroda, ki odločno zavrača vsakršno tuje vmešavanje. Sovjetska vlada je. očitajoč skandinavskim državam prekršenje nevtralnosti, prišla sama s seboj v protislovje, ker Moskva od vsega početka sovražnosti s Finsko neprestano zatrjuje, da se ne nahaja s Finsko v vojnem stanju. Zasledujoč svoje interese, b hotela Moskva priti na svoj račun ne samo v voisku;of'h se državah, ampak tudi v tistih zemljah, ki si prizadevajo ohraniti mir. Svoboden narod, kakor je švedski, ima pravico izražati svoje simpatije tudi na praktičen način in te simpatije so na Švedskem v vseh krogih popolnoma enako usmerjene.
Oficiozno glasilo švedske vlade »Social-demokraten« pravi: Malo preveč ie vendar, ako se zahteva od Švedov, da morajo zatajiti svoje resnične občutke spričo vsega obsojanja vrednega napada, katerega žrtev je postal bratski finski narod. Tako sovjetski radio, kakor tudi sovietski tirk že nekaj časa v svojih poročilih, k: se tičejo Švedske, uporabljata izraze, ki se v svoji gorostasnosti komaj dajo prevesti v kak jezik zapadne Evrope. Toda nobena grožnja nas ne bo mosla privesti do tega, da bi izdali fnski narod in da napram njemu, ki se bori za svobodo severne Evrope, kakor tudi za svobodo vsega sveta, ne bi storili svoje dolžnosti.
Korvfč^i protest v Moskvi
Oslo, 16. jan. AA. (Reuter). Potrjujejo se vesti, da je norveška vlada poslala svojemu poslanstvu v Moskvi navodilo, naj energ čno protestira proti kršitvi norveške meje, ki so jo 12. in 13 t. m. preleteli na več krajih sovjetski bombniki.
O angleški garanciji ni ftovera
London, 16. jan. br. Zunanje ministrstvo demantira vesti, po katerih naj bi se bila priče'a med Veliko Britanijo in Norveško dipVmatska pogajanja za angleške garancije v prilog Norveški. Po teh vesteh. ki so se razširile zadnje dni v Skandinaviji in v Nemčiji, naj bi Velika Britanija na enak način jamčila Norveški te-ritorialno in politično soverenost. kakor se ie to zgodilo v primeru Poljske, Turčije in Rvmunije.
JustISI-frart. fovfctrki vohuni na Finskem
Helsinki, 16 jan. br. Helsinška radijska postaja, ki je sedaj spet popravljena, je danes objavila, da se je opastem posrečilo že pričetkom decembra ujeti dva sovjetska oficirja, ki sta se preoblečena v civilista prikradla preko meje, da bi v zaledju finske fronte vohunila. Oba sta bila takoj postavljena pred sodi'če in 16. decembra obsojena na smrt; naslednjega dne sta bila justificirana.
"em&ca p jnurlba skan Cnav^im državam
Basel. t«, jan. r. »Fasler Nachrichten« - oroča.fo, da so preteklo soboto prispeli v KodanJ • y osebnim letalom pooblaščenci
nemške vlade, ki so imeli nalog proučiti možnost premirja v finsko-ruskem konfliktu. Gre za visoke narodno socialistične funkcionarje, ki so krenili na pot po navodilu Goringa. Njihova misija obstoji v tem. da dobe od Švedske, Norveške in Danske zagotovilo, da ne bodo dopustile pre-heda zavezniškim četam, ki bi hotele na pomoč Finski. Na drugi strani so ti odposlanci pooblaščeni ponuditi vsem trem državam nenapadalni pakt z Nemčijo z obvezo, da se bo Nemčija zavzela za ureditev finsko-ruskega spora.
Posebna pssMsrtlla turški vhM
AnKara) i. jan. s. (Reuter). Tu ška vlada je danes predložila parlpirrntu zaken, ki do je vladi pose bna poofcfosrtilla za primer izrednih okoliščin. Kot ta!-:« so etzna-čene: 1. splcšna sli el^na mobilizacija v Turčiji; 2. možnost, da bi se Turčija zapletla v vojno; 3. primer vojne med tretjimi državami, ki bi prizadela tuli Turčijo. Vlada zahteva za svoj predlog nujnost n pričakujejo, da ga bo sprejel parlament že jutri, preden gre na počitnice.
N3V vefsr v Tzklu
Tokfo, 16. jan. s. (Reuter). Nova vlada je sestavljena takole:
Predsednik admiral Jonaj zunanji minister Arita, notranjii minister grof Kodama, finančni m nister Sakurausi. vojni minister general Hata, mornariški admiral Jošida, pravosodni Kumura, prometni Macuno, prosvetni Kacu. kolonialni general Kujiso, trgovinski Fijuv ra.
Tako novi ministrski predsedn:k Jonaj kakor tudi zunann minister Arita sta danes poudarila že"jo nove japonske vlade, da izbo!j.!a svoje odnežaje z velesilami. Admiral Jonaj je zlasti poudaril željo po zboljšanju odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Dejal je, da je bila gesta prijateljstva napram Sovjetski Rus"ji s stran: prejšnje vlade zelo dobra. Nova vlada ne želi nobene bistvene lzprcmsmbe dosedanje japonske zunanje oolitike, je pa za ured tev japonsko-amerišk:h vprašanj. Min:strskl predsednik je nadalje poudaril potrebo nacionalne unije na Japonskem.
Zunanji m:nister Arita je označil kot dva glavna cilja japonske zunanje pol tike ureditev kitajskega vprašanja in poboljša-nje odnosajev s tretjimi državami. Zlasti je Izrazil željo po zboljšanju odnošajev med Japonsko in Anglijo.
Ukinjen potik
na zagrebških ??lah
Zagreb, 16. jan. o. Zaradi zastoja pri dobavi premoga so v zagrebških ljudskih in me*čansk:h šo^ uk;nili do 22. t. m, nouk. Zato so davi otroke izpustili iz šol domov.
Požar v Zacrelm
Zagreb. 16. jan. o. Snoči je nastal v Vla-ški ulici št. 116 požar v hiši Vladimiria Arka. Vnela se je strešna greda zaradi pokvarjene peči. Požar se je razširil na streho, ki je bila v kratkem času vsa v pla-meriih. Gap'"Vl so le z ve1ik'm trudom omejili ogenj. Škode je okrog 70.000 dinarjev.
Vremenska napoved
Zemunska: pre videvalo bo obJ-čno fn megleno vreme. V primorskih krajih dež, v notr?r,-icstl države pa snoer. Na severni polovici bo temperatura padla.
kneginje
Knez
namestnik In kneginja Olga pri svečanem banketu v banskih dvorih: levo od kneza namestnika gospa ftubašičeva bi podpredsednik dr. Ma Mačkova m nadškof dr. Stepinac — Na drugi sliki je kneginja Olga, na levi predsednik vlade Dragisa Cvetkovič, na desni pa hrvatski ban
... i
imMfmi
Maček, desno dr. Subaši
Policijski uradnik Je f trivedel sina ubijalca k preiskovalnemu sodniku
Žaloigra, o kateri govori ves Kruševac
Beograd, 16. januarja
V	Kruševcu se je te dni odigrala žalo-Igra, ki je zbudila mnogo sočutja. Policijski pisar, kateremu je bila poverjena nalo-||a, da razjasni zagoneten uboj, je privedel pred preiskovalnega sodnika lastnega sina kot ubijalca.
V	nedeljo, ko so v Kruševcu praznovali pravoslavno Novo leto, je prišel pred pisarno preiskovalnega sodnika policijski pisar Milovan Tadič, v njegovi družbi pa je bil I6letni sin Miloš, dijak 6. razreda gimnazije v Čupriji. Precej razburjen je Tadič zaprosil sodnega slugo, naj takoj pokliče preiskovalnega sodnika Kostiča. Ko je ta prišel in so stopili v njegovo pisarno, je policijski pisar Tadič skoraj jokaje izgovoril: »Gospod sodnik, našel sem Borisavljevega ubijalca.« — »Čestitam, gospod Tadič,« je rekel preiskovalni sodnik, ki že več let pozna Tadiča kot zelo sposobnega policijskega uradnika. Tisti trenutek pa je pisar Tadič z desno objel svojega sina Miloša, ki je dotlej stal, ves skrušen pri vratih;
-	To je moj sin!... Da, gospoda, moj sin je ubil Borisava!.., Na; vas nikakor ne moti, da jaz kot oče in policijski uradnik prijavljam lastnega sina.
Ko je globoko presenečenje pojenjalo, je pisar Tadič opisal ves dogodek. Drugi dan pravoslavnega božiča so kmetje za letališčem v bližini vasi Mudrakovca našli v snegu truplo siromašnega 301etnega dcavca Borisava Jovanoviča. Strel iz samokresa mu je bil prevrtal g'avo. Policija je takoj uvedla preiskavo, toda prizadevanje je bilo spočetka zaman in je prevladalo mnenje, da je Borisav padel v prepiru z neznancem, morda s kak nim pijancem. Sreski načelnik Trivunac je poveril policijskemu pisarju Tadiču kot izkušenemu preiskovalnemu organu nalogo da razkrinka ubijalca. Pisar Tadič se je takoj lotil preiskave. Niti Bo-risavljeva žena niti pokojnikova dva otroka niso vedeli kogarkoli osumiti. Tadič je zaslišal vrsto sumljivcev. Ko je že izgubil vsako nado, se je ubijalec sam javil. In sicer — sin lastnemu očetu.
—	Bilo je pred pravoslavnim novim letom — je pripovedoval Tadič — in smo biLi doma razpoloženi. Se prepevali smo in se smejali, skratka, veselo smo pričakovali novo leto. Naenkrat me zaprosi moj sin Miloš za dovoljenje, če si sme prižgati cigareto in izpiti čašo vina. Ta prošnja me je iz-nenadila, dotlej ni niti kadil niti pil. Dovolil sem mu to, ker sem brž videl, da ga nekaj duši. V ostalem sem pobitost opažal na njem že nekaj mesecev. Kot oče sem se trudil, da bi ga razumel in mu olaj"al duševno trpljenje. Ko je sin prižgal cigareto tn srknil požirek vina, se mi je zagledal v oči in mi povedal, da je on ubil nesrečnega Borisava. Ko se mi je izpovedoval, mi je bilo, kakor da mi kdo zabija žeblje v senca. Med ostalim je Miloš pripovedoval: »Oče, ti veš, katero dekle imam rad. Na božični dan sva šla v kino. Sedela sva sama in se razgovarjala o najnavadnejših stvareh, sle-
deč filmu. V trenutku, ko sem segel v žep po robec, sem začutil samokres, ki sem a ga bil vzel, sam ne vem, zakaj. Zvečer po predstavi sem dekle spremil domov in naenkrat se me je polastilo čudno razpoloženje. Nekaj me je mučilo v duši. Mislil sem na dekle in se vpraševal, zakaj me ona ne ljubi tako, kakor jaz ljubim nio. Dotlej pač še nisem imel poguma, da bi ji povedal svoje čustvovanje. Razmišlja toč o vsem tem, sem se brezciljno potikal po ulicah. Kod sem taval, sam prav ne vem, naenkrat sem se znašel na letališču. Došel sem Borisava. Sla sva skupaj m mi je pripovedovat, da je ta dan zaslužil 50 din in da bo zdaj lahko doma dobro pogostil družino Vprašal sem ga, koliko otrok ima. Borisav mi je dal cigareto. Ko sva stopala skupaj, so v meni neprestano begale misli in vtisi izza
končane predstave. Saj ne vem, kaj vse ml
je Borisav govoril. Ustrašil sem se, da utegne zaslutiti moje razpoloženje. V trenutku, ne vedoč, kako in zakaj, sem potegnil iz žepa samokres in ustrelil Borisava naravnost v sence. Strel me je pretresel. Naenkrat kakor da sem se iztreznil in sem pobegnil domov...
To je izpoved mladega ubijalca, ki je sicer odličen dijak, ljubezniv in tovariški, zaljubljen pa je bil v šolsko tovarišico, katere »nepazljivo zadržanje«, kakor sam pravi. mu je povzročalo hude duševne bolečine Ln duševno napetost, ki je naila svojo eksplozijo v tem, da je padla nedolžna žrtev. Ves Kruševac razpravlja o tej žaloigri z globokim sočustvovanjem, saj nikdo ne ve, koga je treba bolj pomilovati: ali siromašno družino pokojnega Borisava ali duševno raztresenega mladeniča in nesrečnega očeta, ki je bil pripravljen žrtvovati vs» za bodočnost svojega sina, pa mu je nazad nje namenila usoda to bridko nalogo, da j« moral lastnega sina izročiti preiskovalnemv sodniku.
Na dražbi v mestni zastavljalnici
Nekateri so poceni prišli do zimskih sukenj
Ljubljana. 16. januarja. Namen mestne zaslavijainice je. nud.ti ljudem v stiski pomoč, pozimi pa daje tudi masikateremu toplo zavetje. Prva letošnja dražba efektov je bila pretekli petek in njena značilnost je bila v tem. da so razni ubožci prišli razmeroma poceni do moških sukenj.
Zunaj je brila ostra burja, da je tega in onega, ki je hitel po Poljanski cesti, kar potegnilo v rdečo hišo, v tople prostore mestne zastavljalnica Ze uro pred pričet-kom dražbe so se zbirali stalni obiskovalci pred vhodom, da zasedejo prve prostore ob dolgi mizi nasproti sklicatelju. — tako imajo nekaj več ugodnosti, ker lahko pregledujejo dražbene predmete. Stalne stranke se že pri pregledu dogovore, kaj bo kdo kupil, da drug drugemu ne bodo dražili. Malo pred 15. uro, preden se prične dražba, so take stalne stranke hudo pazljive, če se ni vmešal kak rodoljub z dežele, ki bi spet utegnil zmešati njihove načrte pri draženju, kakor se to večkrat zgodi Iz pogovorov lahko razbiraš, kako ie bil kdo zadovoljen z izdražbenimi predmeti pri prejšnji dražbi, ali je predmete že dalje prudal, koiiko je zaslužil ali zaslužila in podobno. Marsikaj svojevrstnega trgovskega lahko čuješ, dokler se ne približa ura dražbe.
Prav letošnja dražba je privabila mnogo občinstva iz različnih krajev, da si se lahko načudil, koliko narečij imamo Slovenci. Toda predmetov je bilo mnogo manj kakor prejšnja leta. Poleg pisalnega stroja, dveh novih koles in nekaj fotoaparatov je bilo največ ponošenih oblek in perila, nekaj novega blaga, citre in kitara. Stalni obiskovalci pa so ugotovili, da ni bilo še nikdar p toliko zimskih sukenj na dražbi kakor to pot. Preden je izklicatelj pričel dražiti, je prosil, da se zglasi oseba, ki je na zadnji dražbi kupila kitaro, katero bi lastnik zdaj rad odkupil. V stiski jo je bil moral zastaviti, bila pa mu je tako draga, da je bil
pripravljen storiti vse. samo da mu bo ljubljena kitara, spremljevalka njegovih pesmi in tolažnica v bridkih urah. spet vrnjena. Stranka je bila res navzočna in sta z lastnikom kitare zadovoljivo rešila zadevo.
Sledila je dražba. Kakor vedno, ie tudi tokrat bil enim izdraženi predmet sreča, med tem ko so drugi bili razočarani. Nekateri predmeti so bili izdraženi za sto in tudi preko dvesto odstotkov višje od cenitve. Opazilo se je, da nekateri prav malo precenijo vrednost blaga, ki ga dobil po vseh trgovinah za nižjo ceno. Opazilo se je tudi. da je za enkrat prav malo zanimanja za glasbo. Kitara je bila prodana za izklicno ceno 75 din, citre pa za bore 40 din. Ko so nekateri dobili zimske suknje po izklicni ceni, je neki kmečki očanec plačal za suknjo, ki je bila cenjena na 150 din. po izdraženju 330 din. Možak si je suknjo bil že dopoldne ogledal in se odločil, da jo bo imel. Popoldne sta prišla z njim še žena in sin. Res si je možak suknjo priboril, toda je izpraznil vse žepe. še sin je moral dodati, da sta lahko plačala. Takoj nato so vsi trije žalostni odšli iz dvorane. Vsi oni, ki so mu dražili, so se sramovali.	p. j.
Albin Kosem f
Ljubljana, 17. januarja Danes ob 16. bodo sorodniki in številni znanci od zavetišča sv. Jožefa spremili na poslednji poti k Sv Križu hranilničnega kontrolorja v pokoju Albina Kosma. Pokojnik se je pred skoraj 73 leti rodil v graščini Impolci pri Sevnici očetu zakupniku. Po osnovni šoli v Sevnici in ljubljanski nižji gimnaziji se je nadarjeni m'adenič posvetil trgovinstvu. Služboval je kot knjigovodja in korespondent pri Traunu v Ce-iju, Urbancu v Ljubljani in Fiirstu v Ptu-
ju Leta 1898. se Je osamosvojil. Ustanovil je vinsko trgovino na Dunaju, kjer pa je tako resno zbolel, da je moral iti iskat zdravja prav v Egipt. Poslej je vedno bolehal, a je zaradi svojega solidnega, opreznega in skromnega življenja vendar dočakal lepo starost. Od 1902 do 1933 je bil pokojnik kontrolor Okrajne hranilnice ▼ Slovenjem Gradcu, kjer je s pridom uveljavil svoje bogate trgovinske izkušnje in bM s svojo vestnostjo in delavnostjo zavodu zgleden, za vse poraben uradnik.
Zadnja leta je živel kot upokojenec v Ljubljani. Z zgovornostjo, šegavostjo in budnim zanimanjem za vse dogodke našega mesta si je pridobil širok krog znancev in prijateljev. Težko ga bodo sedaj pogrešali sorodniki z bratom Josipom, višjim inšpektorjem monopolne uprave v pokoju, med znanci pa najbolj gospodje od stalnega omizja kavarne »Zvezde«, kjer je tako rad posedal, navdušeno čital časopise in se o lepih str.rih časih in burnih sedanjih dneh temperamentno pogovarjal s številnimi znancu Naj počiva v miru!
80 let gorenjske korenine
G. Anton Tičar, ugledni posestnik v Va-Sci pri Cerkljah, je dosegel 80 let. Nihče mu tega ne bi prisodil, saj je Se ves mla-deniški in še vedno opravlja vsa dela na svoji veliki kmetiji. Anton Tičar se je rodil 17. januarja 1. 1860 v Vogljah pri Kranju. Leta 1887. se Je priženil v Cerklje, prevzel
zadolženo posestvo ter ga s svojo sposobnostjo ln marljivostjo dvignil do vzorno urejene velike kmetije, da je malo takih v okolici.
V zakonu so se mu rodili Štirje otroci, Izmed katerih živi samo eden. Gospodinja Terezija pridno podpira svojega moža, saj Je tudi sama pridna kot mravlja. Kot obče spoštovan posestnik je bil tudi več let občinski odbornik v Cerkljah. Njegov bister razum je mnogo pripomogel k napredku občine. Anton Tičar se je svoječasno zelo trudil, da bi dobile Cerklje svoj vodovod. Bil je velik prijatelj takratnega ljubljanskega župana in poslanca ministra n. r. Ivana Hribarja, ki je vodil akcijo za cerkljanski vodovod. Anton Tičar je kot prvi ponudil v to svrho znesek 300 goldinarjev.
krtin
sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavL
2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—
Reg. S. br. 31888/38
Le žal, da ta akcija zaradi nerazumevanja nekaterih ljudi ni uspela. Ta pogreška se ie danes hudo občuti, ko velika cerkljanska občina Se vedno nima vodovoda. Tudi za cerkljansko elektrarno ima Anton Tičar velike zasluge. Pokojnemu Cižmarju je pomagal vsestransko, da so Cerklje dobile svojo elektriko. Kljub svoji visoki starosti ima Se zmerom mnogo razumevanja za moderniziranje kmetijstva.
Anton Tičar, ki mu po domače pravijo »oče nija« in je stric zdravnika g. dr. Josipa Tičarja, Je zelo spoštovan daleč okoli. Z delom prekosi marsikaterega mladeniča ln tudi zdravstveno se počuti prav dobro. Njegove bistre oči Se danes lz CerkelJ opazijo govedo, ki se pase na Krvavcu, ko bi marsikateremu mlajšemu tudi daljnogled ne pomagal. Trdni gorenjski korenini želimo, da bi doživel zdrav in čil Se dolgo vrsto let.	R. J.
Anton Goberc
Upokojeni Šolski upravitelj Anton Ga-bere je eden tistih naših skromnih mož, ki Je tiho v srce zaklenil spomine na mnoge izkušnje in težave, katere je moral prestati zaradi svojega odločnega prepričanja in čiste narodne zavednosti. Kdor sreča v Mariboru tega prostodušnega vzgojitelja, ki danes praznuje petinšestdesetletnico rojstva, pač ne bo mogel presoditi, da je bil g. Gaberc svojčas trpeč mučenik v avstrijskih zaporih, po prevratu pa že na smrt obsojen od tujih tolp, ki so razsajale po Prekmurju.
Anton Gaberc se je rodil v Veržeju, gimnazijo in učiteljišče je študiral v Gradcu in Mariboru, njegovo prvo mesto pa je bilo v Zetalah pri Rogatcu. Poročil se je 1907. leta s Hedviko iz ugledne veleposestniške družine Lešnikovih v Št. Janžu na Dravskem polju, s sestro bivšega župana Frica in svetovnoznanega pomologa Jožeta Lešnika, ki živi na Dunaju Po poroki je bil imenovan za šolskega upravitelja v Na-rapljah pri Ptujski gori. Srečo zglednega zakona je skalila svetovna vojna, ko so Ga-berca odgnali v g ruške zapore, kjer je moral tri mesce po nedolžnem trpeti in si je nakopal posledice, ki mu še danes ogra-žajo zdravje. Po prevratu je bil med prvimi, ki je Sel orat ledino prosvete v svoje drago Prekmurje. Postavljen je bil za nadučitelja v Ižakovcih, prestal je vse takratne viharje, ko je njegovo življenje viselo na niti. Toda burja je pojenjala in začelo se je srečno življenje. Zakonca Gaber-ca sta z idealno ljubeznijo vzgojila šest otrok. Sin Vladko je poročnik-pilot, Anica je učiteljica in vneta sokolska delavka, Jože je Šolski upravitelj v Zagorju pri Pil-itajnu in prav tako vzoren mlad narodni delavec, Milko je letalski narednik v Sarajevu, Elica je kontoristinja pri poštni hranilnici v Zagrebu, Nadica pa Se obiskuje gimnazijo.
Tudi Gabercu na koncu njegovih službenih let ni bila prizanešena poslednja grenka kupa. Bil je starosta Sokola v Beltincih, postal Je spet navaden učitelj, njegovo vodilno mesto je zavzela mlada učiteljica. Solznih oči se je narodni vzgojitelj poslovil od Prekmurja, kjer je storil mnogo dobrega. Preselil se je v Maribor, kjer v Praprotnikovi ulici 27. uživa zasluženi pokoj in svojo tiho srečo ob napredku ljubljenih otrok. Želimo g. Antonu Gabercu v njegovem dragem družinskem krogu iš mnogo zadovoljnih leti
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ml pregled
Iz treh naših revij
Nedavno je izšla 1.—2. knjiga »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki ga izdaja v redakciji Franja Baša in Janka Glaserja »Zgodovinsko društvo v Mariboru«. 144 strani obsegajoča številka prinaša mnogo zanimivega gradiva. Prof. Franjo Baš je posvetil daljšo biografsko razpravo pokojnemu prelatu dr. Franju Kovačiču, predstavniku znanstvenega Maribora v začetku dvajsetega stoletja, dolgoletnemu predsedniku Zgodovinskega društva in zaslužnemu uredniku njegovega časopisa. Z neobjavljenimi slikami opremljena biografija prikazuje ne samo življenjsko pot tega agilnega narodnega delavca in zgodovinarja naših obmejnih krajev, marveč nas seznanja tudi z njegovim celotnim delom, zlasti se na področju zgodovinskih študij in raziska/anj. Spisana je s temeljitostjo in prežeta s spoštljivimi čustvi do pokojnega staroste mariborskih zgodovinarjev. Latinski resumč ob koncu razprave je sestavil prof. dr. A. Dolar.
Druga razprava z naslovom »P. Bernard Mariborčan, slovenski pisatelj 18. stoletja«, je iz peresa prof. dr. Frana Ile-iiča. Odkriva nam doslej neznano delo kapucinskega patra, ki je bil, čeprav po rodu Nemec, prvi v Mariboru rojeni slovenski pisatelj. Sestavil je leta 1760. obsežen rokopisni nemško-slovenski slovar, ki so ga smatrali dolgo časa za izgubljenega, ter rokopisni molitvenik, leta 1757. v Radgoni napisani »Echlridion Slaviš inflr-mla assistentlum«, ki so ga naSli dele pred
nekaj leti. Ta pater je imel civilno ime Apostel in je umrl leta 1784. v Celju. Razprava prof dr. Ilešiča se bavi v prvi vrsti z ureditvijo in jezikovnim značajem omenjenega siovarja. Razglablja vprašanje njegove leksikalne podloge, se bavi z njegovo ortografijo ln besediščem, v katerem prihajajo do veljave poleg sosedne hrvaščine predvsem slovenski dialekti ob Dravi zapadno od Maribora in na Koroškem. Gotovo je, da se je pater Bernard bavil s slovenščino najprej zaradi svojega poklica, ki ga je izvrševal med Slovenci, naposled pa je postal neke vrste »slavist« svojega časa, to se pravi, predal se je jezikovnemu delu z ljubeznijo in s teoretičnim Interesom, o čemer priča tudi to, da ima njegov slovar navodilo za čitanje ln pisanje cirilice in glagoiice, ter da je bil nekak slovanski purist, ki se je trudil, da bi iz slovenskega besednega zaklada izločil vse nemške tujke. Seveda pa nI mogel povsem predre ti v duha slovenskega jezika, in vse kaže, da je bila v njegovi domači hiši občeval ni jezik nemščina. Razprava prof. dr. Ilešiča pomeni tehten donesek k starejši slovenski literarni zgodovini.
Med »Izvestji« poroča Egon Baumgart-ner o numizmatičnih najdbah v Mariboru leta 1938., župnik Jakob Soklič piše o cerkvi sv. Uršule na Plešivcu po zapisih Škofa Tomaža Hrena. Dr. Fran Kotnik ugotavlja, da je Kolomonov žegen izSel po letu 1798., verjetno v prvem desetletju devetnajstega stoletja, Franjo Baš objavlja od-
govor na vprašanje, »Od kod Semcl?«, ing. arch. Marjan Mušič pa objavlja član-čič »Dva primera hiš v Pekrah pri Mariboru« z arhitektonskimi načrti. Med Slovstvom ocenjuje Fran Z.vitter žontarjevo »Zgodovino mesta Kranja«, Stanko Bunc Ramovž-Kosovo izdajo Brižinsk h spomenikov, dr. Cukala Velderjevo knjigo o kne-ginji Eml, Vilko No.ak madžarsko zgodovinsko publikacijo »Magyarorszdg nepei a XI. szdzadban«, J. Mravljak Mensijevo razpravo o zgodovini drektnih davkov na Štajerskem do Marije Terezije, Franjo Baš razpravo Ericha Winckelmanna »Zur Geschichte des Luthertums im Untersteiri-schen Mur- und Draugebiet«, Janko Glaser Legiševo razpravo o slovenski poeziji ter več drugih knjig, J. Glonar pa med drugim knjigo M. Murka »Rozpravy z oberu slovanske filologie« in dr. Janko Kotnik Isačenkovo »Narečje vasi Sele na Požu«. Ocenjena je tudi vrsta drugih publikacij, številko zaključujejo zapiski in društveni glasnik. Glede opreme, ki je sicer prikupna, bi bilo želeti samo nekoliko lepši tisk v borgisu in petltu.
★
Izšla Je nova Številka glasila Slavističnega društva v LjUDljani »Slovenski jezik«. ki izhaja v redakciji prof. Janeza Logarja, Jakoba Šolarja in dr. Franca Tomšiča. Ta zvezek, ki zaključuje drugi letnik prinaša na prvem mestu nadaljevanje razprave prof dr. Ivana Grafenauerja »Stif-tarji in Stiftarska narodna pesem«. Dr. France Tomšič se bavi v daljSi razpravi s slovniškimi problemi refleksivnih glagolov v slovenščini. France Koblar Je prispeval razpravo »Delo Ivana Cankarja v Zadrugi«, ki prinaša novo gradivo za proučevanje pesniških začetkov Ivana Cankarja ln zlasti za spoznavanje njegovega idejnega razvoja ▼ teh letih. Janez Logar piše o
»Triglavu«, nemfkem listu za slovenske koristi in dunajskih Slovencih. France Vodnik je zastopan z »Dvema prispevkoma k zgodovini Mencingerjevega literarnega snovanja«. Martin Jevnikar je avtor daljše razprave »Krištof Schmid v slovenskih prevodih«. Anton Vratuša je prispeval lin-gv stično razpravo »Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju«. Med zapiski so nekateri krajši prispevki iz peres prof. dr. Kidriča, dr. Ivana Grafenauerja, Martina Jevnikarja in Lina Legiše. V rubiiki Književnost ocenjuje Fr. Tomšič A. V. Isačenka razpravo »Narečje vasi Sele na Rožu« France Vodnik novo izdajo Mencingerjeve »Moje hoje na Triglav«, Janez Loear pa obravnava nekatere slovenske šolske čitanke za gim-nnzre in za meščarske šole. Številko zaključuje nekrolog članici Slavističnega
društva prof. Vidi Vrtovčevi.
*
S pravkar izišlo 11./12. Številko mariborske revije za leposlovje, umetnost in publicistiko »Objorja«, ki jo izdaja v redakciji prof. dr. Vladimirja Kralja Mariborska tiskarna, je bil zaključen njen drugi letnik. V teku let so pokazali razni bolj ali manj uspeli poskusi, da ima tudi Maribor s svojim krogom literarnih in umetniških delavcev ne le ambicijo, marveč tudi* potrebo, uveljaviti svoja stremljenja s posebno revijo. Zdi se, da so ti poskusi Sele z revijo »Obzorja« privedli do razveseljivega uspeha. Ta pretežno literarna in publicistična revija pa ne zastopa samo v dovolj reprezentativni obliki pisateljev in publicistov mariborskega kulturnega kroga, marveč skuša biti revija SirSega obsega in pomena, kar ji zaradi dobrega načina urejevanja večidel tudi uspeva. Vsebina letnika J 939. kaže, da so med njenimi pesniškimi sotrudniki med drugimi: Janko Glaser,
Alojz Gradnik, Branko Rudolf, Janko S a-mec in Vinko žitnik, med pripovedniki Ferdo Godina, Anton Ingolič, Milan Kajč, Miško Kranjec, Ivan Potrč, Anton Slod-njak in Makso Snuderl, med avtorji razprav, člankov in esejev Luis Adamič, Božidar Borko, Ivan Bratko, dr. Dragotin Cvetko, Janko Glaser, dr. Jože Glonar, dr. Vito Kraigher, Aleksander Maklecov, Karei Os val d. Branko Rudolf, Anton Slod-njak, dr. Makso Snuderl, dr. A. Trstenjak, dr. Fran 2geč in drugi. Razen tega prinašajo »Obzorja« poročila o gledališkem, koncertnem in likovno umetnostnem življenju v Mariboru, Ljubljani in Celju ter ocene novih knjig, ki jih pišejo mariborski in ljubljanski književniki. Uredniku dr.Vla-dimirju Kralju je uspelo zbrati lepo Število naših kulturnih delavcev, in tako se »Obzorja« po svoji literarno ln publicistično resni ravni uvrščajo med pomenljive slovenske revje. Nadejamo se, da bodo tudi v tretjem letniku stremela po izpopolnitvi svoje vsebine in razširjenju sotrudniškega kroga. V tej kroniki njihovega drugega letnika moramo posebej omeniti številko, ki so jo posvetila češki kulturi.
11./12. številka prinaša na uvodnem mestu »Romantično balado« Branka Rudolfa, ki se kot pesnik najbolj uveljavlja v »Obzorjih«. Miško Kranjec Je prispeval za to Številko novelo »To je i«, Ivan Potrč pa novelo »Pisar Can Ling«. V tej številki se končuje originalna komedija Joke žigona »Mogoče so pa jabolka res zastonj!«. Is knfge Lulsa Adamiča »MoJa Amerika« je prevedeno zanimivo poglavje »Družinsko življenje v gospodarski krizi«. Branko Rudolf Je prispeval članek »Anglija in vrtna,, dr. A. Trstenjak pa kritično razglablla delo in nauke nedavno umrlega utemeljitelja pslhoanalisttčne Sole Slgmunda Fnuda. O agrarni politiki fašizma piše y daljtt st%*
omaie vesti
* Anketa o minimalnih mezdah za tr-go\si£t pomočnike in zasebne nameščence
je b:la včeraj na kraljevsk. banski upravi v Ljubljani. Predmet ankete je bil. da se o vpiaoanju. ki je v razpravi, zaslišijo prizadete delodajalke in delojemalske organizacije. Predstavn-ki trgovskih pomočnikov in zasebn h nameščencev so predlagali. da se aoioči minimalna mezda, za trgovske pomočnike po 4.50 din na uro. za ostale nameščence pa na 6 din na uro. Po posvetovanju so nato zastopniki delodajalcev izjavili, da so predlogi delojemalcev tako dalekosežni, da je potrebno daljše in podrobnejše proučevanje stih in so predlagali da se razprava odgoai za en teden. Po soglasnem sklepu je bila anketa piekinjena in se to nadaljevala v soboto 27. t. m. ob 10. uri na kraljevski bansKi upravi.
Kll]IgOVOdStVO - sistem »All-right«
Kartotečni način s*?,™!«« Htnn Zantevajte ponudbe »"fcr11^ UiOH, Aleksandrova 4. tel. 39U9
» Praznik uglednega Zirovca. Iz Zirov nam pišejo: V sredo, na god Antona pu-ščavnika, poteče 70 let, odkar ie zagledal luč sveta g. Anton Primožič, trgovec in posestnik v Zireh. G. Primožič je znan daleč naokrog kot dobričina in izvrsten družabnik. Prav posebno ga imajo v čislih naše čipkarice kot rednega in vestnega cdje-malca. Saj je v klekljarski stroki strokovnjak in mu je bilo v ranjki Avstriji ponu-deno celo mesto nadzornika č pkarskih šol. kar pa je v skromnosti odklonil. Želimo, da nam ostane g. Primožič ohranjen čil in zdrav še mnogo let. K 70 letnici mu iskreno častitamo vsi prijatelji, neprijateljev pa itak n ma. Čestitkam se pridružuje tudi naš čipkarski zbor s krepkim klicem: »Živel naš dobričina in poštenjak Tone!«
*	NOvi grobovi. Na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani 15. je umrl g. Franc Mezek, višji poštni kontrolor. Zadnjo pot bo nastopil jutr. ob 16. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Franc Klančičar, mestni oficiant v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14. — Pokojnim blag -pomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Zagrebška bolnišnica »e dograjuje. Zakladna bolnica v Zagrebu je razpisala licitacijo za izdelavo tal v novih paviljonih. za nabavo 24 liitov, opreme bolniških sob s 1000 posteljami in runtgenske aparature. V celoti bosta dograditev in oprava veljal, nad 7 milijonov dinarjev. Uprava bolnišnice je s prodajo parcel in nekaterimi drugimi transakcijami zbraia 5 in pol mil.jona, podpredsednik vlade dr. Maček in finančni minister dr. šutej pa sta zagotovila, da bo v kratkem zplačana tudi vsota 10 milijonov din, ki jo je obljubila vlada. V načrtu je, da se izgradi tudi poseben oddelek za arestante, ki bo obsegal 40 postelj in bo posebej ograjen in zastražen. V zadnjih časih se je pogosto dogajalo, da so arestantje, ki so se pr šli zdravit v bolnišnico, uporabili prvo ugodno p iliko in pobegnili, ker bolnišnica ni razpolagala z varnostnimi napravam..
•	Podpore nczaposlci rm sezonskim delavcem. Po obstoječi ui titai o preskrbo vanju nezaposlenih delavcev se sezonskim delavcem v času mrtve sezone (od 1. XII. do 15. III) ne zplačujejo redne b-ezposel-ne podpore. Zaradi te odredle je težko prizadeto zlasti stavbno delavstvo. Z veljavnostjo od 15. januarja 1940 se tudi sezonskim delavcem izplačujejo brezposelne podpore in sicer se izp ača polovica pripadajoče podpore kot »izredna podpora na račun redne podpore«. Ce bodo ti dclavci po 15. marcu še vedno nezaposleni. bodo dobili tedaj zplašano še ostalo polovico podpore. Obveščamo o tem prizadete sezonske delavce, ki izpolnjujejo pogoj za prejemanje redne podpore (najmanj 8 mescev članstva pri OUZD). da po pristojnih občinah zaprosijo za izplačilo podpore.
•	Bivši egiptovski vladar v Sp''tu. V ponedeljek zjutraj je prispel v Split bivši egiptovski kediv Abas Helm. H. Takoj po
— V zastarelih primerih zapeke, zdru ženih z zlato žilo in otekom jeter, jf pravi blaeoslov naravna »Fran7-Josefo-va« grenka voda. zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ce izkaže neučinkovito.
Ogl eg s 01	$2.
svojem prihodu je odšel v ladjedelnico, kjer se nahaja njegova jahta »Nimet Alah«.
*	Rekord zagrebškega para&itista. Znani zagrebški parašitist Slavoljub Vitano-vič je te dni dosegel nov jugoslovenski in
j balkanski rekord, ko je skočil s padalom j v višni 4000 m iz letala. Prosto padanje, j to se pravi, padanje z zaprtim padalom je trajalo 1300 m, šele nato je Vitanovič odprl padobran. Ko je pristal na tleh. Je navdušen pripovedoval o vtisih, ki jih je nabral med padanjem. Pristal je blizu sv Klare v zagrebški okolici in kmetje, k so opazili, kako se čuden izpodnebnik bliža zemlji so prihiteli od vseh strani, misleč, da bo treba pomoči. Pa so našli pogumnega letalca brez vsake poškodbe n pri najboljši volji. Vitanovič je vzbudil pozornost naše javnosti tudi o priliki zadnjega aero-mitinga v Ljubljani.
•	Spor zaradi italijanske ladje. Nedavno se je na morju pri Korčuli ponesrečila velika italijanska jadrnica »Rosina«. Ita-1 janski mornarji so brod zapustili, prepričani. da ni mogoče rešiti drugega ko gola življenja. Nato se je v Račištu na Korčuli zbralo nekaj naših mornarjev, ki so se z dvema jadrnicama odpravili na kraj nesreče in v treh dneh jim je po velikih naporih uspelo, da so ladjo, z njo pa tud kakšni dve tretjini tovora, zavlekli v lu-ko Kalac pri Korčuli. Zdaj se je vnela zanimiva pravda o tem, komu pripadeta ladja in tovor.
•	V Boki Kotorski zelenijo oranže in ci-trone. Tudi v Južnem Primorju. ki ie znano po svojem izredno m lem Dodnebiu. ie /.ad-nje dni padlo zelo mnogo snega in za nekaj časa je bil zaradi žametov nrelnnien promet s Črno goro Medtem ko gorski velikani še daleč proti vznožju pod snežno odejo, so v nižini začele zeleneti oranže m citrone. Sadjarji in vrtnarji okrog Boke Kotorske so močno v skrbeh, da bo oride-lek uničen, če mraz ne bo odjenjal. Pravijo pa. da bo mraz na drugi strani koristil oljčnim nasadom, ki obetajo bogato letino.
•	Duhovnik je zmrzn?! na poti iz cerKve.
Duhovnik Aleksander šampraja je zmrznil v vasi Uzamancu ne daleč od mesta Lozni-ce. šel je opravljat cerkveno opravilo po pot ob Drini. Ves truden je prišel v po-družniško cerkev. Na povratku je počival ob Drini in je zmrznil. Kmetje mu niso mo-gl, več pomagati. Svečano so ga pokopali.
*	Ar kova tovarna v Zagrebu v ognju. V ponedeljek zvečer so bili zagrebški gasilci alarmirani, da je nastal velik požar v Arkovi tovarni likerjev v Vlaški ulici. S 5 vozmi so hitel gasit, škoda po tem velikem požaru še ni znana.
*	Ciganska mazačka zapustila pol milijona din. Po slavonskih vaseh se siromašni kmetje še po večini zdravijo s oom čjo padarjev, mazačev in vražarjav mea katerimi je mnogo trgovskih talentov, ki si znajo s svojimi recepti ir. me lianam nabrati lepa premoženja Pred dnevi ie umr^a ciganka Tonka Niko.ičeva iz Babine grede pri Djakovu. ki je daleč naokroa znana pod imenom »baba Tonka« in ie slovela kot spec aiistka v zdravlienju ženskih bolezni in umetnih abortih Kmetje po slavonskih vaseh ftran.jo mnogo starega, zlatega denarja in baba Tonka je za svoje »operacije« računala po pet malih dukatov ali po en velik dukat, ki je vreden nad 1000 din, včasih pa je znašal njen rač^n tudi po 4000 do 5U00 din Nasproti pac en-tom se je zadržala nadvse važno in ie zahtevala od njih, da so ii za vsak ibisk brezpiačno stavili voz na razpolago razen tega pa še kosilo in dobro mara <akije. Baba Tonka, ki je veljam za najugledn.-išo padarico Slavonije, je v zlatih duka* h in našem denarju zapustila nad pol mili iona dinarjev.
Iz Ljiah£jane
u— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmon.je. Danes 17. t. m. bo ob 20. p.edaval g docent dr. brane Zwitter o temi: Pomen francoske revolucije. Vstop prost.
u— Svoboda in avtoriteta v vzgoji, o tej snovi bo predaval pedagog docent ar Stanko Gogala v četrtek 18. t. m. ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta Vsakdo dobrodošel.
u— Za mestne reveže je spet daroval aeimenovani meščan, ki se mu večkrat zahvaljujemo, za niijnejše potrebe 1.000 din, g. Karel Vokač je pa poslal 200 din z& kuhinjo v stari cukrarni; tvrdka Ma-tek & Mikež s Franč škanske ulice je poslala 200 din, tvrdka I. N. Adamič s Sv. i
PREMIERA duhovite in animirane filmske operete, v kateri poje znameniti filmski umetnik JEAN LUM1EBE v krogu izbranih
lepotic najiepfie francoske popevke.	M	>0__•	Jaquellne Pacaud,
Razigrano življenje in hrepenenje po PAlIflAPflll flPVAP Ivette Le bon,	KINO
ljubezni v velikem dekliškem inter- A VillVVIIl V1 V	Sturnin Fabre.	SLOGA,
natu! Čudovite pesmi, glasba, mladostne zabave ln ljubavne epizode so odlika tega lepega filma. — Predstave ob 16., 19. ln 21.
Petra 31. pa 500 din in general g. Djordje Glišič 100 din, a rodbina Schmied, Reslje-va cesta 12, je darovala 300 din namesto venca na grob pok. ravnatelja Rajka Stojca, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revnih najtoplejšo zahvalo tu-d. v imenu podplranih.
Kavarna »Central«
Danes v sredo ln četrtek vso noč odprto. PRVOVRSTNE PEVACICE.
u— Opozorilo. Uprava revije »Umetnost« In bibUofilska založba v Lhibljanl Pod tumom 5. opozarjata da g. Štefan Pi-nič nI več upravičen sprejemati naročila
za gornjo revijo in publikacije Bibliofilske založbe. Vsi p. n. interesenti, ki so imeli opravka z g. Piničem naj se blagovolijo javiti na gornji naslov.
u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. uri bo v posvetovalnici seja centralnega cd-bora. V četrtek 18. t. m bo cb "20. uri redni članski sestanek, ki je že zaradi Slovanskega večera velike važnosti. Tajnik I.
Pozor — prireditelji predmistnih zabav!
KONFETl, SERPENTINE. BOMBICE. BALONČKI, LAMPIJONCKI v vseh oblikah tn veMkosfh. najrazličneiše maske nosovi, čenice v veliki Izberi; tudi v komisijo! — Se priporoča:
Foto Toisrist — Lojze ŠJtruc
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 9.
u— žrtve bele opojnosti. Včeraj so na kirurški oddelek pripel ar 40-letnrga pošt-neg auradnika Draga Stan\šiča iz Beograda. ki se je za oravoslavne počitnice smučal na Golic . pa je padel in se precej poškodoval po životu Podobno n°ZT0d0 je doživel 14-letni posestnikov sin Francr Prelesnlk 1z Zdenske vasi pri Dobrenoljnh ki s je pri smuki zlom'1 desno no-ro. V bo'n1šnico je morala tudi delavka Mari1° Vozlova iz Podutika zanesena v Opreš nikovi tvcmici tkan n na Celovški c~st1 Pelina 90 Je s k^erom. pa je *ako nesrečno ^dla. da je dobila nevarne notranje poškodbe.
I
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16. 19 in 21 uri. Kino Union,
Vesela burka prijetne zabave, komike m zdravega humorja! — HANS MOSER-Nadalje: Carola Hdhn, Wolf Albach Retty, Fritz Imhof, Rudolf Carl, Juha Serda.
Slej, da se ne zaljubiš!
I
kino matica, 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri
poljski film v VRTINCU STRASTI
■ Tragedija mladega kneza, kateri Je skušal rešiti svojo zaročenko pred nečloveškim varuhom.	Lidija Visocka — VVitold Zacharevicz — Boguslav Samborski
I
Iz Maribara
a— Smrt vrlega moža. Na Tržaški cesti št. 47 je umrl gostiln čar in hišni posestnik | Josip Karner, star 54 let Blagi pokojnik je bil zvest naročnik našega lista. Vsi. ki so ga poznali, ga bedo ohranili v trajnem spominu. Zalujcčim raše globoko sožalje! a— Iz vrst mariborskih smučarjev. Smu-I čarskega tekmovanja za državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bo 20. ter 21 januarja v Bohinju, se udeležijo tudi tekmovalci Fanedl. Legvart in Subic od ISSK j Maribora ter Krajnč č od SK Železničarja. '
a— Mrtvec v jarku. Državno toži stvo je prejelo včeraj sporočilo, da so našli v , Kompoštovem iarku v Trboiah pn Dravo-
gradu mrtvega 671etnega posestnika Valentina Kompošta. ki je ležal negiben v snegu. Ugotovilo se je. da je Kompost umrl za posledicami srčne kapi
a— Skrivnostna otrokova smrt. Friderik in Frančiška s Pobrežja sta šla na obisk k sorodnikom v Počehovo Predno sta odšla, sta izrečila ključe svojega stanovania h:šni gospodinji, da b pogledala po otroku. Ko je hišna gospodinja Štefanija Majcen šla pogledat, kaj je z otrokom, pa je epaz la, da je otrok, ki je bil rojen 10. dec. 1939 mrtev. Poleg otroka je bilo mleko Zaradi okoliščin nenadne otrokove smrti je odredilo drž tožilstvo v Mariboru obdukciio otrokovega trupla Mleko, ki so ga naši: pri otroku, so poslali v preiskavo
Poročila II. izdajz
Kaj snuje Nemip
Švicarski listi o bližnji nemški desnarši v Brus!/j
in Haaga
Iz Selja
e— Celjski mestni svet bo imet v petek 19. t. m ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem re<'u so računski zaključek mestno občine, njem h podjetij in ustanov za 1 1938/39 in poroč la odborov.
e— Zima terja svoje žitve. V torek Je padla ga. Vilma Strelova, soproga poi-kovn ka v p. Lz Celja, na zamrzll cest tako nos ečno ,da si je zlomila levo nogo nad gležnjem. V soboto je pedel 14-!etn ruderjev sin Franc Platinovšek iz Loga pri Hrastniku pri smučanu in s1 zlomil levo nogo. V ponedeljek je padel 19-letn' zasefrn kov sin Josip Lorbek iz Celja pr smučanu in si zlomil demo nogo v g'ež nju. V Stud ene h pri Veliki Plrešici je pi-dla 45-letna pcsestn'ca Ana Velerjeva na poledenelih tleh in s1 zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Knteri listi Izhajajo v Celju? V Zvezni tiskarni v Celju se tiskajo tedn k »Nova doba«, mesečnika »Gost Iničarak vestnik* in »Vestnik Sokolske žune Celje« ter »Vestnik Gostilničarske pivovai-ne La'iko« in »Hmeljarski vestnik«. Poleg tega izhajajo v Celju Se mes?fnik »Mla ika«, »Književni glasnik«, »Cerkev in dom« in »Zngorski zvonovi«. 14-dnev-n k »Slovenski hmeljar« in št rikrat ne leto »Celjska razstava«. Ti listi se tiskajc v Mohorjevi tiskarni.
e_ Na sreskem sodišču v Celju so ob ravnavali lani 1511 c vilnih primerov 79'< zadev mladostnikov in 1246 kazensk h zadev. Izvršb je bile 4125. zapuščin kih razprav 822 varstvenih pa 299. Kontra-dlktornih sodb je bile lani z/.anih 26" Vpisov v zemljiško knjigo je bilo 4567.
Berlin, 16. Jan. z. Na merodajnem mestu izjavljajo, da ni bila niti v Bruslju niti v Haagu izvršena nobena nemška demarša, nevtralni opzavolaci pa so splošno prepričani, da se bo to zgodilo že v prihodnjih dneh. Nemčija hoče na ta način izvajati pritisk na Belgijo ln Nizozemsko, obenem pa si že v naprej ustvariti argumente za morebitno poznejšo akcijo. Nemški listi pišejo, da nemška zunanja politika skrajno pozorno zasleduje politike nevtralcev. Za enkrat varnostnih ukrepov ki sta Jih zadnje dni izdali Belgija m Nizozemska, v Berlinu še ne smatrajo za direktno pro-vokacijo, dasiravno so prepričani, da se •se to dogaja na pobudo Pariza m Lon-lona.
Velikopotezen manever proti nevtralcem
Basel, 16. jan. z. »Baslei Naziona) Zei-ung« poroča na podlagi Informacij lz zanesljivega vira v Berlinu, da pripravlja lemčiia velikopotezen manever proti nevtralnim državam Belgiji In Nizozemski ■ameravu poslati posebno noto s pozivom, ■iaj točno precizirata svoje stališče. Nem-Mja bo zahtevala, da naj Belgija in Nlzo-'.emsk« protestirata proti blokadi Nemčije. Ce tega ne bosta storili bo Nemčija smatrala, da sta klluh navidezni nevtralnosti sovražno razpoloženi napram Nem-
čiji ter bo proti njima temu primerno postopala.
Kako presojajo položaj v Angliji in Franciji
London, 16. jan. z. Dobro poučeni krogi so naziranja, da direktno in neposredno ogrožanje Belgije ne obstoja. S tem hočejo reči. da se položaj Belgije v tem pogledu ni niti izboljšal, niti poslabšal. Ce bi Nemčija res imela namen napasti Belgijo, bi storila to docela lznenada, ne pa tako, da daje Belgiji sami in zaveznikom dovolj časa, da se primerno pripravijo za tak napad. Dobro poučeni krogi so mnenja, da gre pri vsej stvari za manever, s katerim hoče Nemčija odvrniti pozornost od akcije, ki jo pripravlja v docela drugI smeri.
Pariz, 16 jan. z. V merodajnih krogih niso posebno vznemirjeni zaradi naraščajoče napetosti med Nemčijo in njenimi nevtralnimi sosedi. V francoskem tisku prevladuje mnenje, da so Nemci s svojim manevrom hoteli izzvati le novo živčno vojno, da bi preplašili nevtralne države in pa. da bi odvrnili pozornost od drugih akcij. kl jih najbrže prinravljajo. Očitno hočejo Nemci s tem tudi Izvajati pritisk na nevtralne države, zlasti na severu, da bi preprečili vsako pomoč Finski. Zato govori tudi dejstvo, da ie začela Moskva bombardirati s svojimi protestnimi notami skandinavske države.
V Italiji računa jc z vs?tm m zZnzstml
tise čno utemeljeni razpravi Ivan Bratko. Med ocenami je referat Janka Kotnika o romanu Prežihova Voranca »Požganica«, Fran šijanee se obširneje bavi s knjigo F. Mesesnela »Janez in Jurij šubic«, o knjigah Mladinske matice, o romanu Karla Novega »živeti hočemo« in še o nekaterih drugih knjigah piše Radlvoj Rehar.
Vsek"ko se je revija »Obzorje« v toliki meri uvel.avila v našem revijalnem tisku, da je vredna upravičene pozornosti vsega našjga kulturnega občinstva. Naroča se v Mariboru, Kopališka ulica 6.
Zapiski
Kaj pripravljajo naša založništva. Tiskovna zad.uga pripravlja za prihodnje mesce izdajo pripovedne knjige pisatelja Juša Kozaka »Maske«. Ciklus njegovih proz pod tem imenom je dobro znan č ta-tel^em »Ljubi anskega zvona« in je žs tam vzbujal splošno pozornost vseh, kl jih zanima napredek sloven kega pripovedništva.
V	knjižni 1-daj; izidejo tudi nekatere še neobjavljene povesti — Naša zaležba v Ljubljani je izdala književno naznanilo, ki napoveduje za februar nov roman Miška K t a a j c a »Do zadnjih meja«. Ob istem času bo izdala novo delo avtorja uspelega romana »Požganica« Prežihovega Voranca, in sicer zbirko novel »Samo-rastniki«. V zbirki bo osem novel in krajših povesti. V juniju bo ta založba izdala vojni roman Prežihovega Voranca »Doberdob«, ki bo razdeljen v tri dele: Doberdob. Lebring in Judenburg Za jesenske mesce napoveduj? Antona S! o d n Jaka biografski roman o Franu Levstiku in njegovi dobi z naslovom »Pogine naj pes«.
V	romanu bodo nastopale vse pomembnejše slovenske osebucsti tedanjega časa. Obsegal bo dve knj'gi.	,	__
Ve*lka nemška antologija jugoslovensklb novel. Pod zaščito nemške akademije v Monako vem bo založba Adolf Luser na
Dunaju izdala v kratkem v treh knjigah antologijo jugoslo. ens.rih novel Ta izdaja bo prva v nemšk. literaiuri prikazala jugo-ilovensko nov eliptično tvornost v treh samostojnih delih, razdeljenih po treh naših kulturnih sferah. Prva bo izšla v obseg:u približno deset h tiskovnih pol antologija slovenske novele. Izbor je priredil in novele prevedel Stan slav Hafner, čigar zanimivi oris slovenske literature v časopisu »Stim-men aus dem Siidjsten« smo nedavno zabeležili v naši kulturni kroniki V slovenski antologiji izide Ivana Cankarja »Tuja učenost«, Ksaverja M e š k a »Starca Matije pravica«, F. S. Finžgarja »Lov na divjega petelina«. Franceta Bevka »Bajtar Mihael«, Prežihovega Voranca »Boj na Požiralniku«, Juša Koza-k a odlomek iz »Bohinjskega pastorala«. Ivana Preglja »Matkove Tine čudežno romanje«. Hrvatske in srbske noveliste je za to antologijo, kl izide v enotni redakciji, prevel dr. Hille.
Češka študija o Franu Albrechtu. OdUč-ni poznavalec slovenske literature in njen prizadevni prevajalec prof. dr. Vojtčch Mčrka, kl je sedaj profesor v Moravski Ostravi, je spisal za pra ;ko »Jihos'ovansko-česko revue« študijo o slovenskem pesniku Franu Albrechtu v zvezi z njegovo nedavno petdesetletnico. V tej študiji označuje češki pisec Albiechtov pesniški razvoj in posame:ne značilnosti njegove poezije. Svoj sestavek, ki kaže podrobno poznanje vse pesnikove tvorbe, sklepa z besedami: »Fran Albrecht je obogatil slovensko literaturo ne teliko po obsegu in številu, kolikor po vsebinski vrednosti svojega dela Izoral je brazdo, v kateri utegnejo semena pesnikov, kl sled:jo po njegovi poti. zrasti v mogočno drevo ln se polno ln krasno odeti v sadonosno cvetje.«
Premiera Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« v Berlinu. Kakor smo izvedeli, dozorevajo velikopotezne priprave za uprl zoritev Gotovčeve sloveče opere »Ero z
onega sveta« v berlinski državni operi \ toliki meri. da bo premiera v teku mesc. i..arca Uprizoritev tega reprezentati.neg; dela jngcslovenske operne produkcije » največji nemški operi bo imela posebni slavnosten značaj. Na premiero bodo po vaoijeni dirigenti in operni kritiki iz vseh kulturnih središč Jugoslavije.
Zaš La sodobne umeinosll v Italiji Ri sko ministrstvo za narodno vzgojo je spo razumno z vodi 1 imi umetniškimi inititu ciiami ustanovilo p seben urad za . aščit sodobne umetnosti Novi urad bo združer 1 Joscdanji g neralno direkcijo za starine in lepe umetnost:, ki se bo pos ej imenova ia »Generalna direkcija umetnosti«. Itali janska kulturna javnost je navdušeno po zdravPa služheno ustanovo, ki bo posle pospeševala razvoj mode nega umetnost nega življenja v Italiji ter se bavila z vse mi vprašanji, ki so v zvezi z italijan~k umetnostjo V mil~n~kem »Corrlere del'' Sera« je cbjavil znini pubPos' in pilite': Ugo Oietti Hamk. v katerem zlasti po udarja potrebo, da se ital jonska arhitek tura tesneje nasloni na svoje tradicije Ir da preneha pospeševanje novega stila. k! se je iz evrrp-kih velemest rnzfl il v Ital j-in ki jemlje historičnim italijanskim mestom njihov estetski značaj Ojetti se z asti skrcu^e na nedavno i Javo znamenitega pisatel-a, akademika Gio^anniia Papini-j a, ki je izšla v časopisu »Nuova Anto-logia«. Papini sklepa, da sodobna umetnost nI mo^la postati nadčloveška, kskor je hotela, zato pa je postala neč^vešk* Odtuiili se je re n'č^cmu človeku, insti-ik tu. idca^m. ?elj"m ln lnO ezni t>tega bit ja. ki je sestavljeno lz krvi in duha. ka kor je sestavljen človek. Ojetti sklepi svo* članek z zahtevo po kontinuiteti med Ital* jan-ko staro umetnostjo (noče zapisati pretek'0, ker je ta umetnost Se vedno Živa' ln sodobno un-etnost4o. kl mora po njegovih besedah biti tudi nadalje predvseir italijanska, t j. narodna.
Rim, 16. jan. z. Italija je 00 alarmnega . ii^-oiozeujit, ki je zuuiijc aru zajelo t>ko-10 vse evro^sKe aizave, ootaia vce ali manj aeprizaueta, Kar pa ne poa.eui, da bi apre-gicuUia nevaniubi ra^b.ijeuja vojne. i\'a-oprotno smatrajo, da obstoja slej ko prej iievaiiiost, Ua se vojna razširi v smili smereh: na iieioiju, na si-.ajuuinavsKe države, na iiaiKan m na buzuji vzhod. Kai se tiče ^aunjm Utih možnosti, vidijo glavno nevarnost v Moskvi. Ta nevarnost se po sod-ji italijansKin krogov ni prav nič zmanjkala zaradi sodelovanja bovjetsKe Rusije z .larocino socialistično .Nemčijo. To se zla-.tl vitli v skanuinavbkib državah, koder .inatrajo skupni nastop Nemčije in ttusi-,e za zeio verjeten.
Veliko začudenje so vzbudili v italijanskih merodajnih krogih očitno inspirirani jlanki nemškega tiska, v katerih se postopanje Moskve proti Finski opravičuje, češ ia iina velika slovanska država absolutno .otrebo in pravico dostopa k Atlantiku in jredozei.iskomu morju. liimski krogi prav iič več ne prikrivajo, da ne bo ostalo brez /osledic za italijansko-utmško prijateljevo, če bo Nemčija vztrajala pri taki po-ltiki.
Podroben dogovor
tnou Moskvo in Bs^linom
Basel, 16. jan. z. »Basler Nacional Zei-.jiig« posveča daljši članek pisanju nem-;kega tiska, ki zadnje dni na dokaj neprikrit način podčrtava pravice Sovjetske .cusije do dostopa k Atlantskemu oceanu in Sredozemskemu morju, ter piše, da se Sovjetska Rusija v zadnjem času vedno oolj poslužuje metod narodnega socializma. Kakor je svoječasno Nemčija smatrala vsak odgovor Poljske na nemške pobude za nezadovoljiv tako označuje sedaj tudi sovjetska službena agencija odgovor švedske in Norveške na sovjetsko protestno neto za nezadovoljiv. Vedno bolj se kaže, da obstoja podroben dogovor o sodelovanju Berlina in Moskve v akcijah proti nevtralnim državam. Zato ni nič čudnega, če se Berlin in Moskva zamenjavata v diplomatskem pritisku na nevtralne sosede.
solidarnost Amerike za enkrat kaže predvsem na gospodarskem polju.
V Moskvi 40 p cd ničlo
Moskva, 16. jan. s. (Ta3.) Nocoj je temperatura v Moskvi in okolici padla na —40 stopinj Celzija. Vsled tega je bil izdan odlok, da so od jutri dalje vse šole zaprte. Starši so dobili navodilo, naj otrok ne puščajo z doma.
Francija in An^lifa
hi takoj reagirali
London, 16. jan. s. (Reuter.) V merodajnih angleških in francoskih krogih poudarjajo, da sta tako francoska, kakor angleška vojska v Franciji popolnoma pripravljeni, da se takoj zoperstavita morebitnemu nemškemu vpadu preko Holand-ske in Belgije.
Ogromna na?o šila letal v Zedinjenih državah
New York, 16. jan. s. (Reuter) Angleška vlada je pri ameriški družbi Bruster Aero-nautic Corporation naročila lovska letala za dva milijona funtov (436 milijonov ciljev).
PredseMle volitve v Ameriki
New Yoik, 16. jan. br. Poštni minister je danes izjavil novinarjem, da prezident Roosevelt na lastno iniciativo ne bo tretjič kandidiral za prezidenta Zedinjenih držav, sprejel pa bi kandidaturo, če bi jo postavilo centralno vodstvo demokratske stranke.
švedska želi ostati nevtralna
Stockholm, 16. jan. z. Merodajnl krogi smatrajo, da ni v interesu Sovjetske Rusije, da bi švedsko zapletla v rusko-finski konflikt, švedska želi ostati Se nadalje nevtralna ln dokazujejo to tudi vsa dejanja švedske vlade. Da želi ohranitev prijateljskih odncSajev tudi z Nemčijo, dokazuje nedavno sklenjeni trgovinski dogovor. Naraščajoče zanimanje Amerike za male demokratične države pa je znatno okrepilo stališče skandinavskih držav, čeravno se
Izročitev Ksbcbve nagrade prof. Ružički
Curih, 16. Jan. o Dopoldne ob 11. Je bila v svečani dvorani tehniške visoke šole v Curihu izročena Nobelova nagrada za kemijo za leto 1938 hrvatskemu učenjaku univ. prof. Lavoslavu Ružičkl. Medaljo in diplomo mu je Izročil po nalogu švedske akademije znanosti Švedski poslanik v Bernu s kratkim nagovorom, v katerem jc slavil velike zasluge odlikovanca za znanost. Prof. Ružička se je zahvalil za visoko odlikovanje, obenem pa tudi švicarski vladi, kl mu je omogočila znanstveno delovanje v Švici ln ki mu Je postala druga domovina. Poudaril pa je, da tudi ni pozabil svoje prave domovine, kjer mu Je tekla zibelka. Izročitvi Nobelove nagrade so prisostvovali predstavniki curiSke univerze, prosvetni minister, zastopniki Švicarske akademije znanosti, predstavniki kemijske Industrije, Jugoslovenski generalni konzul dr. Pavellč ter veliko Število slušateljev ln sotrudnikov	Ru-
ilčke.
0ip@darsf¥0
Občutno povišanje v novi tarifi skupnega davka na poslovni promet
Poročali smo že o reformi davka na poslovni promet in iuKsuzjic&a aavKa, ou Katere ii finančni mirusier obeta povečanje donosa za četrt mnijarue dinarjev na leto. Navedli smo, da so številne postavke v tariii skupnega davka na poslovni promet občutno povišane in da je povišan tudi luksuzni aavek, ki je prej znašal 12%, sedaj pa znaša pri nekaterih preumetih 12%, pri urugih 15% in pri ostalih celo 20"/*.
V naslednjem navajamo nekaj primerov iz nove tarife skupnega davka na poslovni promet, kjer je povišanje najobčut-neje. Pri kavi se stopnja skupnega davka pri uvozu poviša od 7.5 na 10%, pri kavnih nadomestkih je povišana tarifa skupnega davka v notranjem prometu od 5.2 na 7.5 in pri uvozu od 7.5 na 10%. Na kakao se bo v bodoče plačalo pri uvozu 15u/o skupnega davka namesto dosedanjih 8.7%, pri začimbah prav tako 15% namesto dosedanjih 7.5%.
Nadalje znaša odslej skupni davek pri uvozu surove plutovine 10% (2.7°/»), pri uvozu gumija in kavčuka 2.5% (doslej 0). Uvozni skupni davek na organske barve se poviša na 7.5°/» (4.5). Uvozni skupni davek na umetne dišave, parfumerijo in dišeče vode pa se poviša na 10°/o (7.5), vrhu tega se na parfumerijo in dišeče vode uvede skupni davek v notranjem prometu v višini 7.5% (doslej 0).
Pri uvozu solitrov se pobira odslej skupni davek 5.7% (doslej 3.7), pri uvozu zdravil in doziranih preparatov 10°/o (8.7). Uvozni skupni davek na umetne dišave, parfumerijo in dišeče vode pa se poviša na 10°/o (7.5), vrhu tega se na parfumerijo in dišeče vode uvede skupni davek v notranjem prometu v višini 7.5% (doslej 0).
Doslej je bil bombaž prost skupnega davka pri uvozu, odslej pa se uvede skupni davek v višini 3%. Na bombažno prejo za industrijsko porabo se poviša skupni davek v notranjem prometu na 3% (2.7) in pri uvozu na 3.5°/« (3.1). Nadalje se poviša poslovni davek na gladke bombažne tkanine v notranjem prometu na 6.5 % (6 2) in pri uvozu na 8% (7.2); davčni dodatek se poviša od 4.2 na 4.57e, kdor pa z barvanjem ali na drug način dovršuje tkanine, nabavljene od drugod, plača davčni dodatek v višini 1% vrednosti dovršenega blaga.
Kakor pri bombažu se uvede skupni davek tudi pri uvozu rastlinskih vlaken v višini 3°/o (doslej 0) in na prejo iz jute pri uvozu na 3.5% (3.1). Enako se uvede sp^šni skupni davek pri uvozu volne v višrni 3°/o (0) in v enaki višini tudi na umetno volno. Na prejo iz česane volne za ir.dustrijsko predelavo se uvede skunni davek v notranjem prometu v višini 3°/» (G> in pri uvozu v viš;ni 3.5% (0V Na volnene tkanine znaša skupki davek v no-tra^iem prometu 6.5°/o (6.2) in pri uvozu (6.9).
Rknnni davek pri uvozu moSkih ln ženskih k'obukov iz klobučpvire se poviša v notranjem prometu na 7n/n (6 2), pri uvozu pn na 11% (10V Skupni davek na dpžnike se poviša notranjem prometu na 5°/n (3.7) 17i nri uvozu na 12% H01 Skimrn' dr>w>k pri uvozu pnevmatik se poviša na 6.7% 14.7).
Na lesene konstrukcije, sode, kadi in doge, kolarske izdelke, pohištvo, vrata, okna itd. se uvede skupni davek v notranjem prometu v višini 5% (doslej 0). Skupni davek pri uvozu papirja se poviša na 10% (8.2). Nadalje se uvede nov skupni davek v notranjem prometu na papir s ša-rami in svileni papir v višini 6.2% (0), na stenske in namizne koledarje v višini 9°/o (0), na tapete v višini 9.5% (0), na pisemski papir in kuverte na 11.5% (0) ter na vrečice iz papirja, poslovne knjige, platnice itd. v višini 9«/« (0).
Najobčutneje je povišanje skupnega davka pri uvozu dragih kamnov, ki znaša odslej 35°/» (doslej 20%), v notranjem prometu pa znaša skupni davek 12% (7.5). Pri poldragih kamnih znaša skupni davek pri uvozu 20% (15) in v notranjem prometu 7.5*/o (5). Na novo se uvaja skupni davek v notranjem prometu na plošče iz kamna v višini 2.5 odstotka. Skupni davek na umetne kamne se poviša na 5% (3.2) in na kamnoseške izdelke iz kamna in cementa na 5% (2.5). Skupni davek na opeko se poviša na 3% (2.7) in pri uvozu na 6°/o (5). Skupni davek na peči in sestavne dele peči brez okraskov pa se poviša na 4.8% (2.7) odnosno pri uvozu na 7% (5), na keramične plošče na 5.5°/o (3.7) odnosno pri uvozu na 7% f6) ter končno na izdelke iz porcelana na 6.5% (5.5) odnosno pri uvozu na 10% (7). Nadalje se poviša skupni davek na stekleno posodo na 6% (4.5) odnosno pri uvozu na 10% (7).
Na novo se uvede skupni davek na surovo železo v višini 2.5°/o ter pri uvozu v višini 3% (podjetja, ki proizvajajo surovo kovno in ostalo že^zo iz rud. plačujejo na končne proizvode še dodatek v višini 1%). Skupni davek na izdelke iz železa ostane v notranjem prometu nespremenjen, pač pa sp povišajo postavke skupnega davka pn uvozu; tako pri pločevini preko 1 mm na 6 5% (5.5). pri tanki oločevini na 4°/o (3), pri pločevini, prev^čeni s kositrom na 5% (3.7), pri železni žici na 10°/o (8.7), pri železmh ceveh na 14% (12.5) odnosno 8.5% (7.2) odnosno 6.5 (5.5). nadalje pri uvozu vijakov. žeb'jev. vzmeti. Izdelkov iz žice. verig, ključavnic, orodja itd. na 11.5% (10). Na novo se uvede skupni davek na staro železo v notranjem prometu v višini 2.5% in pri uvozu v višini 3°/«. Povišajo se tudi postavke za ostale kovine, tako za svinec na 3% (2.5) odnosno pri uvozu na 4 F.% (3.7). na p^šče iz svinca oa na 3 5% (3) odnosno pri uvozu na 8 5°/» (7.5). Pri hakrn in a'nm?n\io se uvede nov skunni davek v notraniem prometu v višini 2.5"'« (3i na bakrene paMre in plošče pa se poviša na 3 5e/o (3) odnnsno pri uvozu na 6% (5) Prav tako se uvede sknpni davek na kr«c;Sf«»r in n'ft«?M. ki znaSa pri m">7u odno«?*m pri uvozu palic in plošč iz kositra 8.5% (7.5).
Pri uvozu tpvon,1' »^t^rnohfov odsVi skupni	4»/n H 7V nri uvozu
osta'i h avtomoVHov pa R% (3 71 tn nri uvo^n	bicikle, motocikle in avto-
mobile 6Vn (3 7).
Nove n^+nvke cVnnnega davka se pobirajo od 1. januarja t. 1.
isaitustTS^&ifi zfrsmic v Lfssfeljaatf
Kakor smo že poročali, se <lsnes prične f Ljub'jani konfercnca predstavmkov vseh Irgovinsko-industrijskih zbornic Za to konferenco vlada povsod v državi veliko zanimanje in se bodo zasedanja glede na važnost dnevnega reda udeležili delegati vseh zbornic v naši državi. Konference se bodo udeležili tudi predstavniki organizacij denarnih zavodov. Vse delo konference bo posvečeno izključno davčni reformi, ki je bila izvedena s poslednjimi uredbami. Predsedstvo konference je povabilo tudi ministre gospodarskih resorjev in je, kakor ču-jemo, najavljena udeležba pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča in močnika trgovinskega ministra dr. Save Obra-doviča. Po informacijah beograjskega ><.Tu-goslovenskega kurirje« ni izključeno, da bo na konferenco prišel tudi sam finančni minister dr. Sutej. Danes dopoldne bo najprej sestanek referentov, popoldne pa se začne plenarno zasedanje konference, ki se bo nadaljevalo še jutri. Po beograjskih informacijah ni izk'jučcno, da bo prr5lo do dc'ne revizije novih predpisov, posebno o posebnem obrambnem prispevku.
rmmstrnm stevi'ne spomen:ce Sedaj poročajo iz Beograda, da je načrt uredbe zavržen in se pripravjajo drugačni ukrepi za kontrolo cen. O tem so pred dnevi razpravljali tudi na seji gospodarsko socialnega od bora ministrov.
Na trt ure£he o kontroli c22i je zavržen
Že pred božičnimi prazniki so v ministrstvu za socialno politiko izdelali končni načrt uredbe o kontroli cen, ki naj bi se izdala na podlagi pooblastila iz uredbe o pobijanju draginje. Ta načrt uredbe je predvideval organizacijo posebnih kontrolorjev za cene, ki bi dajali dovoljenja za vsako povKanje cen življenjskim potrebščinam, kontrolo pa bi vodil vrhovni komisar z da-lekosežnimi poob'astiIi. Vrhu tega so bile v načrtu uredbe predvidene stroge kazni v denarju do pol milijona din in vrhu tega zaporne kazni do treh mescev, poleg zaplembe blaga. Ta načrt uredbe je izzval tehtne pomisleke v gospodarskih krogih, ki so se z'asti protivili organizaciji kontrole in diktatorskim pooblastilom predvidenega vrhovnega komisarja, medtem ko posvetovalni odbori ne bi imeli pravice odločanja. S tem načrtom uredbe nai bi se v načelu tudi prepovedalo prodajanje blaga po višjih cenah, kakor so bile one na dan 1. oktobra preteklega leta, če to povišanje ne bi bilo odobreno od strani pristojnega komisarja Gospodarski krogi so predlagali drug način kontrole brez samostojnega ki'ntro'nega aparata Spor je nastal tudi zaradi tega ali naj ima vrhovno nadzorstvo nad kontrolo cen ministrstvo za socia'no politiko ali pa trgovinsko ministrstvo. Z!asti industrijske organizacije so poudarjal. da cene nimajo zgolj soc;a'ne. temveč ravno tako važno gospodarsko fuk-cijo, in se mora to vprašanje reševati ne samo s socialnega, temveč tudi z gospodarskega stališča. Gospodarske organizacije so predložile predsedniku vlade in prizadetim
O^-ozoriEo o^jema^sem Dltikt^lŠEsegs &ska v Spanji in Zgarffifi Šiški
Glede na notico mestne elektrarne v včerajšnjih dnevnikih o povišanju cene električnega toka na 5 odnosno 2.50 odnosno na 1.25 dinarja opozarjamo prizadele na
naslednje:
Če je mestna občina res odstopPa od pogodbe z Električno zadrugo za Zgornjo in Spodnjo Šiško, potem je v odnošajih med mestno občino ljubljansko in Električno zadrugo samo po sebi vzpostavljeno v celoti isto stanje, kakor je obstajalo pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 20 11. 1937. Takrat so vsi Siškarji prejemali tok od Električne zadruge, ki je imela posebno pogodbo glede dobave toka z elektrarno Česen. Ta pogodba je še danes v veljavi. Zaradi razveljavljenia pogodbe z mestno občino Hubljansko ie tudi celotno električno omrežje v Snod-rii in Zgornji Šiški preš^ zopet v last FTektrične zaHr-u-ge Odjemalci toka obeh 5'šk potemtakem od 16. t. m. dalje ne morejo imeti nikakesa stika In posla z mestno elektrarno, temveč le z Električno zadrugo. Stvar unrave Električne zadruge ie. da ob nast^prn položaju ukrene vse potrebno 'n 7?>5čitl interese za^T^kov in ostalih odjemalcev tok* obeh šišk.
Odjava nI potrebna, ra*i'r»e s rtov^fml cenami pla?a*te in dohro pravite. Ostala navoja prejmete pravočasno. — Clanl zadruge.
C?ve«5*i
— Irvoz tTjOvel.fskPf.-a premoga v Italijo. M'lanska revija »Ital Jug« prinaša v zadnji številki naslednje nformacije o izvozu jugos^venskega premoga v Italijo: S posebnem sporazumom med iugo^oven-sko in italijansko vlado, ki je bil sklenjen v pričetku oktobra je omogečen uvoz večje količine jugo^ovenskega premoga (trboveljskega) v Italijo, in s cer na račun izplačila enega dela naročil letalskega materiala lz Italije. Na osnovi tega sporazuma bo Jugoslaviia izvozila od oktobra 1939 do maja 1940 v Italijo okrog 200.000 ton trboveljskega premoga v skupni vrednosti okrog 20 milijonov l'r.
= Generalna dlr^kcM" dri^v-fh žel^^nlc je opT>**eria car'n>? in o^taVh dj»*atpv na uvoz boier.r^keira p-cm r ga. M-'n:<rtr~k' svet je na p^ed^o« fnančngra m'n'stTa in ra oslovi 5 113 finan^ne^a z^k^na uredbo ki cM^a da se opneral"** d;r~k-cila državnih ž^ie^nlr nnrn^ča n1"*'1"} uvozne carine in vseh o^aVh državnrh '"n samoupravnih dajatev in taks. ki se pobiralo na carinarnicah (ra?en ležnlne), in sicer pri uvozu 50.000 ton rjavega premoga, ki ga bo generalna direkcija uvozila iz bolgar-
skega rudnika Peraik. Pogoje za to oprostitev bo ie predpisal finančni minister.
= Generalna Usta izžrebanih obveznic Vojne š^ode je te dol .z&la v samozalo&-oi Avgusta Pertot-a. uradnika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke o vseh do sedaj izžrebanih 3806 obveznicah Vojne škode, toga pri nas najbolj popularnega ln lazširjenega papirja. Urejena je po dooe-ianjih izdajateljevih izkušnjah v aritmetičnem redu, tako da je vsem Interesentom prihranjeno nepotrebno ta zamudno iskanje po malo preglednih uradnih žreb-nh listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana ta overovljena od Ljubljanske borze za blago in vrednote, je s tem podano jamstvo za ai>-solutno točnost ta zanesljivost v pogledu soglasja zuradnmi listami. Knjižica stane 20 dinarjev m se naroča pri založniku: Ljubljana, Gledališka ul. 13.
* Izplačila za dijake v Nemčiji. V zvezi z razpisom od 28. julija preteklega leta sporoča devizna direkcija Narodne banke, da se od 1. januarja naprej do nadaljnje naredbe sprejemajo vplačila za naše dijake. ki štud rajo v Nemčiji, do najvišjega zneska 82 mark mesečno namesto dosedanjih 105 mark, ker Je padel tečaj registrskih mark. Za vplačilo protivrednosti 82 mark dobe dijaki v Nemčiji okrog 200 registrskih mark.
Borze
16. januarja
Na jugoaflovenskih borzah notirajo nemški kllrinšk: čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grštki boni so se trgovali v Beogradu po 32.75. v Zagrebu pa je bilo povpraševanje po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slahi tendenci not rala 420
—	425 (v Beogradu 423 — 424.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Ofciolni tečaji: London 175 60
—	178.80, Pariz 99.25 — 101.55 New Yo:k 4424.37 — 4484.37, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2356 50 — 2394.50 Bruselj 743 — 755. Tečaji na svobodnem tr-
gm London 216.94 — 220.14, Pari* 122.67 — 124.97, New Vork 5480 — 5520, Curih 1228.35 — 1238.35, Amsterdam 2910.82 — 2948.82, Bruselj 917.77 — 929.77.
Curih. Beograd 10, Pariz 10.04, London 17.72, New Torte 445 9375, Bruselj 74.9750, Milen 22.50. Amsterdam 237.45, Berlin 178.62, Stoakholm 106.15, Oslo 101.35, K&benhavn 86.05, Sofija 5.30, Bu-cT-rnipešta 79, Atene 3-35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 420 — 425, 4•/• agrarne 49 — 51.50, 4»/» severne agrarne 52 bi., 6% begluške 73 — 74.50, 6% daJm. agrarne 69.50 bi., 6*/, šsuimsKe 66 — 68, 7% tavest. 97 den., 7% Blalr 88 bi., 8»/0 Blair 98 bi.; delnice: PAB 195 bi., Trboveljska 235 — 250, S" čerana Osijek 125 den., Osiječka Ijeva^ni-ca 160 bL
Beograd. Vojna škoda 423 — 424.50, 4% severne agrarne 51 den., 6»/o begluške 74.75 _ 75.25 (75), 6»/, dalm. agrarne 69.50 — 70 (69.75), 6o/0 šumske 68 — 69, 7% tavest. 98 — 98.50, 7% Blair 86.75 — 87.50 (87), 8*/o Blair 94.50 — 95.50 ( 95), PAB 192 den., Narodna banka 7200 — 7550.
Blagovna tržišča
Žito
-f- Chicago, 16. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.25, za sept. 97.25; »oni-za: za maj 58.375, za julij 58.75, za sept. 59 125.
-f VVlnnlpeg, 16. Jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.125, za julij 88, za okt. 89.25.
-j- Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica; baška okol Novi Sad 194 — 196; gor. b. 195 — 197; srem. 194 — 196; slavonska 194 — 196; ladja Tisa 198 — 200. Rž: baška 152.50 — 155 Oves: Dafki. sremskj in slavonski 150 — 152 Ječmen: baški ln sremski 64'65 kg 165 — 170 Koruza: baška nova 118 — 119; nova pariteta Indj ja 117 — 118. Moka: baška in hanatska »Og« in »Ogg« 295 — 305; >2« 275 — 285: >5« 255 — 265; »6« 245 — 255; >7« 205 — 215; »8« 130 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 390 — 400. Otrobi: oaški Ln sremski 116 — 118; ban. 114 -116.
Zamrzla Drava, pomanjkanje elektrike
Nad Salskim jezom »o ogromne množine ledu
Maribor, 16. Januarja.
Kadar zamrzne Drava, je zrn e;om posledica pomanjkanje električnega toka, ki ga proizvaja falska elektrarna. Leio&nji strupeni mraz je povzročil, da je Drava precej zamrznila. To vidimo tudi v Mariboru, kjer je na obeh strmeh Drava precej globoko proti srednl zamrznila, zlasti ob železniškem mostu. Na površini plavajo velike ledene plošče. Se bolj pa Je zamrznila Drava v svojem toku nad Falo n je v ledu skoraj do Marenberga. Poledice za FaJo niso mogle izrotatl. Pred falskim jezom so se tudi letos kakor v vsaki hujši zlimi, nagrmadile velike množine leden'h pločč, ki pritiskajo proti faJ-sk&m/u jezu. Pr tišk ni nevaren, ker so stebri dobro zaščiteni z jeklenimi oklepnimi plešami Resnejša nevarnost za produkcijo ekktr1 črnega teka pa bo nastala v primeru .ako bi nastopilo južnejše vie-me. V tem pr meru bi bilo možno, da bi ledene plošče onemogočile dotok vode k turbnaim. Treba bo pričati s pra očo."n:m raTstrel je vanjam leden h mas, da se to ne z.gocli.
V naši industriji se tudi čutijo pceledi-
ce pomanjkanja teka. saj je pto:hik-v'a zaiadi omejitve perebe električnega toka zmanjfana pcs'e nji odmev" pa segajo tudi v življenje delavstva, posebno tistega, ki je vezano gle-le s/oje mezde ra aikord-no delo. Ze^o je prizme t a predvsem ruška tvorni ca. Zaradi pomrnjkanja električnega toka so morali tudi letos pogasiti vel ko karbV'!no peč katere normalni obrat zahteva 14.000 klovatov električnega toka. Vodstvo podjetja si skuša pomagati lz teh
skoraj vsakoletnih nezgod s tem, da gradi poleg doseganj h dveh kromovih peči s porabo po 2000 kilovatov še tretjo kroni ovo peč, ki naj vsaj nekoliko pomaga iz stiske, ki nastaja v hudih zimah zaradi pomanjkanja električne energije. Obat ruške tvornice za duš k je vezan na potrebo po Izrednih množinah električne energije, ki pa sedaj zaradi zamrzle Drave niso na razpolago. Podoba je, da zaenkrat tudi zveza naše falske » lektrame s trboveljsko ne more preprečiti posledic teh motenj. Pr like pa se bodo nedvomno takoj Izboljšale, ko se uveljavi vsaj nekoliko toplejše vreme.
Jug prihaja ?
Ljubljana, 16. Januarja
Dolga ta trda je bila borba med mrazom ta toplejšimi ziačnlml tokovi, zdaj pa kaže da imamo najhujšo zimo že za sabo. če ne pridejo kakšna presenečenja. Davi je bilo v mestu ln v okolici močno mraz, živo srebro na letališču je ob 7. kazalo —13.8 stopinj Proti poldnevu pa se je doma1 a razjužilo ta po 15. je vremenska postaja na letaližču zabeležila najvišjo tempeiaturo dnova 1.6 pod ničlo. V zvezi s toplejš1 m vremenom tudi železniški piomet polagoma prihaja k redu — zamude vlakov se po pomalem krčijo na običajni minimum. Najbolj kasen je bil danes atenski orientokspres. k je prišel v Ljubljano z zamudo 50 mnut, jutrnji beograjski brzec pa 30 minut. Vsi ostril brzi in petni šk vlaki pa so prihajaJi le z manjšimi zakadil t vami.
En isti	mrllžev v Zagorju
Grobar je gzmaala opešal pri kepanju zmrzle zemlje
Zagorje, 15. januarja
V zagorski dolini že dolgo, ne pomnijo, da bi imeli v enem dnevu kar sedem mr-ličev. Ljudje pravijo, da je k temu pripomogla huda zima. Grobar Janez, ki sicer mimo čaka na mrliče, od katerih zavisi njegov obstanek, ima naenkrat preveč opravka in pravi, da bo moral doo ti pomoč. Zemlja je suha in zamrzla meter globoko, zato je mogoče kopati le s krampom, lopa ta pa služi le za odmetavanje izkopane zemlje.
Preteklo soboto dopoldne so pokopali najstarejšo ženo v naši dolini, ki je bolehala komaj nekaj dni. Marija Sclakova, po domače Drganka je učakala 93 let. Več let je bila vdova in vse svoje življenje delavna, dokler ni pred dvema letoma oslepela. Ker je imela samo dve hčerki — prva je poročena s Čebinom v Zavinah, druga pa s Klančišarjem v Spodnjih Zavinah — je ostala pri zadnji na domu. Preostali so jo spravili kar najlepše do njenega zadnjega bivališča. Popoldne so Zagorjani ob velikem številu spremili do groba prerano umrlo gospo Bevčevo. Še isti dan je umrla v Toplicah 86-letna Marija Mcdveščkova, vdova po rudarju. Bila je dobra mati in skibna gospodinja, ki se je morala preživ-
ljati z mesečno pokojnino celih 8 dinarjev in z maihno duklado iz Ljubljane. Do zadnjega je čitala in šivala brez očal. V noči od sobote na nedeljo je po kratki bolezni umrla v Toplicah pri svojem sinu, trgovcu g. Poldetu Mrnuhu, 76-letna mati Ana Mrnuhova Pokojnica je marala prestati v življenju mnogo težav in bsrb S pridnostjo in ljubeznijo do svojih treh sinov, od katerih je Jo ka izgubila lani. je premagala vse napore, da spravi sinove do dobrih položajev. Pred dvema letoma je izgubila moža v Ameriki, kamor se je bil podal pred 30 leti. Pek oj ni ca je bila verna žena. ki je vsako jutro iskala utehe v cerkvi. Vsa leta je bila naročn:ca »Domovine«, katero je sleherni teden prečita'a z velikim užitkom in kot globoko verna žena ni nikoli v njej na'la nikakega spodtvkijaja. Pokojnico so pokopali v ponedeljek popoldne. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje!
Poleg teh pokojnikov smo pokopali tudi štiri otroke, med njimi dvojčka rudarja Obreze iz Kisovca, ki sta umrla takoj po rojstvu. Tako smo izgubili poleg najstarejše žene v občini tudi dva najmlajša občana. Mrtvaški zvon poje dalje.
?5£S3k£l$ki zlet v Beogradu I94I
T°kmova'nl razpored zlefa bo ena izmed najvažnejših točk telesno v zgo.inega dela v predzletnih mescih in bo v polni meri zaposlil vsa prava sokolska društva in čete. Izdelan je tako, da bodo vsi oddelki prišli do tekem v vseh on h panogah, ki jih geje in ki jim pristajajo za tekmovanje. Vsak. ki Ima v sebi tekmovalno žilico, se bo lahko udejstvova! ne le v tako zvan' sp'o"n; trkm , na orodju in izbranih prostih pono^ah, temveč bo lahko pokaral s^-0'0 Izu Jonos* tudi v pose- rT, tek- j mah ki bodo uvrJčsne v tekmovalni razpored v dokaz, da goie Sokoli telesno vzgojo res na najširpi pod agi in z namenom, da je mora biti deležen ves narod. Iz velikoobr snega zadevnega sporeda posnemamo, da bodo Sokoli tekmovali razen v splošnih tekmah še v odbrambnih
spretnostih, v prostih panogah ali lahki atletiki, vseh vrstah vodnih tekmovalnih panog, ' v zimskih vežbah, tekmovalnih grah, narodnih plesih ta nastopih na odrih. Pozabiti seveda ne smemo tudi vrhunskih telovadnih tekem, ki bodo pristopne samo najboljšim telovadcem sokolskih društev. Kakor vidimo, bo tekmovalni razpored zelo pester ta Je gotovo, da bodo hoteli na zletu vsi naš. najboljši po-karrti. kaj znajo.
Zimski vscarkoI"ki zle* bo oblegal, kolikor je dosedaj znanega, tekme v smu-čarstvu z vsemi njegovimi vrstami, dalje v drsanju, mogoče pa je, da nas bodo bratje iznenadili tudi ie z raznim; drugimi panogami te lepe skupine telesne vzgoje. Ni še gotovo, kdaj točno bo zimski zlet in kje se bo vršil. Savezno načelni-
fttro je mHUJenja, da bodo wse Umrti toteme najbrž v februarju pr.hodnjega leta. Odvisno pa je od različnih okolnosti, kdaj ta kje. V se kako bodo letošnje pokrajinske tekme pokazale, na kakšne moči ln množice mora vodstvo računati za prihodnje leto.
Zlet ne javne telovadbe bodo najvažnot*
še prireditve. Spored predvideva, da b« mladina, bodisi sokolska kakor tudi ona iz narodnih ta srednjih Sol Imela svoje zletne dneve. Na glavnih zletnih dnevih, ko bo nastopilo članstvo, se računa tudi na sodelovan,je vojske in mornarice, obveznikov obvezne telesne vzgoje in gostov. S posebn mi točkami pa bo tudi nastopila državna šola za telesno vzgojo v Beogradu. Lahko pričakujemo torej izredno pester spored v glavnih zletnih dneh.
Proste vaje za II. vseso^lski zlet y Beogiadu so že določene. Zbora župnih načelnikov in načelnic sta odločila, da bodo vežbali vsi oddelki predpisane proste vaje dve leti zaporedno: 1940 in 1941. Poleg predp sanih občnih zletnih prostih vaj so bile sprejete za nekatere oddelke posebne proste vaje, oziroma vaje z nekaterimi ročnimi orodji, ki bodo izvajane na zletu kot posebna točka po boljših telovadcih ln telovadkah. Vaje za moško deco je sestavil br. Roksandič; določene so za deco od 10 do 14 leta. Moški naraščaj bo vežbal vaje br. Rafaela Bana, dočlm Je savezni načelnik br. Kovač sestavil vaje za člane, ki bodo vsekakor zahtevale od vsakega posameznega telovadca pridnega urjenja in temeljitih priprav. Posebne proste vaje bodo imeli člani sokolskih čet ln starejši bratje, ki jih Je za nje pripravil br. ž c. Za izbrane telovadce pa se je potrudil savezni podnačelnik Branko Polič ln jim podal vaje, da se bodo lahko z njimi postavili. Pri članicah pa so bile določene kot obvezne proste vaje one, ki jih je sestavila s. Jugova, doč.m bodo nastopile izbrane telovadke prav tako s posebno točko kakor člani: vežbale bodo s kiji vaje s. Dopudje. Za članice čet je oskrbela vaje s. Milena Gruborova, za naraSčajnice pa s. Dopudja in za deco s. Skovranova, Dalje bo uvrščena v zletni spored pocnVTia ročka, skupne proste vaje moškega in žen skega naraščaja, ki jim je avtorica s. Poljšakova.
Naše gledališče
D B A M A
Sreda. 17.: Antigona. Red sreda. Četrtek, 18.: Profesor Klepec. Red B. Petek. 19. ob 15.: Kozarec vode. Dijaška
predstava. Cene od 14 dir navzdol. Sobota, 20.: Hudičev učenec. Globoko znižane cene od 16 din navzdoL
Za red Sreda bodo igrali drevi »Antigono« v prevodu Frana Albrechta. Usodna tragedija riše Antigonlno plemen to delo — pokop brata Polineika proti Kreonovi prepovedi — katero mora plačati s smrtjo. V delu so izražene med drugimi tehtne misli o človeški pravici in ustroju države, in dajejo delu v današnjem času posebno aktualnost.
Opozarjamo na petkovo dijaSko predstavo. Vprizorili bodo francosko komedijo »Kozarec vode«, delo francoskega kome-diografa Scribea, v katerem je orisal razmere na angleškem dvoru za časa vlade kralj ce Ane. Cene globoko znižane od 14 uta navzdoL
OPERA
Sreda, 17.: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve ta Antona Dermote. Izven.
Četrtek 18.: Figarova svatba. Red četrtek.
Petek, 19.: zaprto. Sobota. 20.: N žava. Red A.
Drevi se bo v Verdijevi »Traviati« ponovilo gostovanje naših dveh odličnih umetnikov, ge. Zlate Gjungjenac in Antona Dermote, ki je sicer angažiran na dunajski državni oper. Pri poslednji predstavi sta žela oba pevca izreden uspeh, tako zavoljo prepričljive igre, kakor zaradi blestečega petja Sodelujejo še Janko. Lupša, Rus, Dolničar, Jelnikar. Per-ko. španova in Ramšakova. Dirigent Niko štritof. Predstava bo izven abonmaja.
Jutri bo na sporedu Mozartova »F garo-va svatba*, ki velja za eno najuspelejših opernih vprizorltev letošnje sezone. Duhovito dejanje, ki je povzeto po istoimenski Beaumarcha'sovi komediji, ta munic orna, tenkočutna Mozartova glasba se družita v res lepo odrsko delo. V glavnih partijah Betetto. Janko, Marčec, Zupan, Ribičeva. Vidalijeva, Kogejeva in Heybalova. Dirigent dr. Svara. Režiser C ril Debevec. Predstava bo za red četrtek.
Kot prihodnja premiera se bo uprizorila Dvorakova opera »Rusalka«, za pust pride pa na vrsto kot operetna predstava Nestroyeva veseloigra »Lumpacij Vaga-bundus«, ki jo Je duhovito predelal in presadil na naša tla dirigent Niko štritof. Obenem Jo je opremil Se s tujo n svojo glasbo, solističnimi pevskimi točkami in kupleti, kar bo ob najboljši zasedbi pripomoglo delu še do posebnega uspeha.
P. n. občinstvo, ld je rezerviralo vstopnice za nocojšnjo predstavo »Traviate«. »o vljudno prosi, da dvigne i»te danes dopoldne do 12. ure pri dnevni blagajni T operi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 17.: Koncert Glasb, matice. Red A. Četrtek, 18.: zaprto.
R
D
Sreda, 17. januarja LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 17.15: Veseli zvoki (plošče),
—	12: Izlet v tuje kraje (plošče). —12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. —13.02: Rudolf Pilih igra harmoniko. — 14: Poročila — 18: Mladinska ura: Adamičeva zgodovinska igra »Knoblehar«. — 18.40: štajerski gradovi IV. (prof. L. Pettauer).
—	19.20: Nac. ura: Jovan Ristič, državnik in zgodovinar. — 19.40: Objave. — 19.50: Nevidni rastlinski sovražniki (dr. M. Vraber). — 20: Prenos iz Maribora: koncert orkestralnega odseka »Glasbena Matice«. — 22: Napovedi, poročila. ■— 22 15: Vesel- češki godci ta pevci (plošče).
Beograd 18.15: Plošče. — 20: Prenos opere iz Nar. gledaliS?a. — Praga 20: Simfon'čnl koncert. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Dunaj 16: Orkestralni koncert. — 20.15: Dunajski skladate' 1i. — 22: Lahka in plesna muzi-ka. — 23: Nočni koncert. — Berlin 18: Mali orkester. — 20.15: Godba na pihala.
—	21: Vesela muzika. — 22.30: Drobne melodije. — 23: Vel ki orkester. — 24.10: Nočni koncert,
Angleška letala na itrafl
V moderni vojni Imajo letala veliko in važno vlogo. Pričujoča slika prikazuje angleške aeroplane, ki patruljirajo nad Severnim morjem, kjer preganjajo sovražne podmornice in rešujejo brodolome«
EpSaada iz rusko-finske vojne — Tri dni in tri noči na dveh saneh
Neki finski poročnik, vodja ene izmed patrulj, ki so dosegle železniško progo, vo-dečo iz Lenigrada v Murmansk, pripoveduje sledeče o svojih doživljajih:
»Zapovedali so nam, naj gremo v smeri proti polotoku Koli. Tri dni In tri noči smo bili s svojo opremo na dveh saneh, ki so ju vlekli severni jeleni, na poti, ne da bi se kaj dogodilo. Pravkar smo se pripravljali za prenočitev, ko je nas laponski pes postal nemiren. Pripravili smo orožje. Odposlal sem patruljo, ki ji ni bilo treba oditi daleč, ko je že zagledala Ruse in nam je to sporočila. Odpeljal sem se s smučmi do patrulje in sem opazil kakšnih 30 ruskih vojakov, ki so taborili okrog ognja. Patruljo sem ostavil na mestu, da bi jih opazovala, in sem se vrnil k svojim ljudem ter jim zapovedal napad.
V gozdu je vladala popolna tišina, ki jo Je motilo samo prasketanje ruskega taboriščnega ognja in skoraj neslišno škripanje pod smučmi naših vojakov. Tiho smo se približali. Rusi so ležali okrog ognja na tleh, samo eden je sedel in stražil. Priplazil sem se tako bhzu, da sem slišal, kako je voda vrela v kotlu. Nenadno se me je eden mojih ljudi dotaknil ln pokazal proti levi. Tam Je stala samo šest metrov
S smrtjo ob strani


Nemški vojak na zapadnem bojišču s pol tu ca ta ročnih granat, ki čakajo da poletljo v sovražne postojanke
od nas ruska straža, čepico je imel globoko čez ušesa, cev njegove puške Je nihala neprestano sem in tja. Pripravil sem pištolo. Slišal sem, kako je eden mojih ljudi pripravil svojo ročno granato. To je bil znak, da je moja četa pripravljena. Dvignil sem pištolo in ustrelil.
Ruska straža se je zvalila na tla, istočasno so se razpočile naše ročne granate okrog taboriščnega ognja. Ogenj se je raz-letel, ranjeni Rusi so zakričali, moji ljudje so pritekli od vseh strani, da bi delo dokončali. Lahko bi ostali pri ruskem ognju, toda iz umljivih razlogov se nam Je zdelo bolje, da se vrnemo v naše taborišče. Sneg je bil najmanj dva dni star in iz sledov smo lahko r^^^""1' so bili Rusi dva dni i. Dva izmed njih sta imela smuči, pole^ ognja so bUe s&ui s proviantom in strelivom.
Naslednje jutro smo svojo pot nadaljevali. Ko smo se približali našemu cilju, sem velel svojim ljudem, naj mislijo na pomen našega podjetja. Proga je bila močno zastražena, toda v temi in snegu smo obšli straže, položili mino in se tiho odplazili. Potem smo zaslišali več hudih razpokov in smo vedeli, da nam Je uspelo pretrgati progo proti Murmansku. Neki vlak z ruskimi četami, ki je vozil proti severu, je' mina zadržala, naslednji vlak, ki mu je prišel na pomoč, prav tako ni dosegel svojega smotra nepoškodovan.
Na poti nazaj nismo imeli težav. V dvanajstih dneh smo prepotovali vsega skupaj 350 km. Patrulja se je vrnila polno-številno in zdrava.«
Zgodovina v naslovih
Kakor v svetovni vojni, biva tudi sedaj T Londonu francoska vojaška misija, ki jo vodi general Lelong. Neki angleški list Je objavil telefonsko številko te misije: Kensngton 1431.
General ae je prvi nasmehnil tej Številki, kajti 1. 1431. v zgodovini Francije in Anglije ni brezpomembno. To je namreč leto. ko so sežgali Devico Orleansko, ln Številka predstavlja tedaj spom n na dobo. ko sta ae Francija in Anglija med seboj bojevali.
General Lelong Je opozoril novinarje na to da je tudi francoska vojaška misija v Londonu L 1914.-1918. imela naslov, ki tudi nI bil brez zgodovinske ironije: bivala Je v Trafalgar Houseu na Waterloo-Skem trgu...
Češe ne veš, zdaf izveš-
da so se na Švicarskem tramvaju v ženevi pojavile te dni prve sprevodnice. Povečini so to žene sprevodnikov, ki so bili poklicani v vojažko službo:
da znaša b lanca potresne katastrofe v Turčiji po podatkih ankarske vlade: 40 tisoč mrtvih, 60 tisoč ranjenih in 50 tisoč porušenih hiš;
da je v japonskem mestu Sisuoku zgorelo 300 ljudi, 200 stavb pa Je bilo uničenih;
da Je naloga feldmaršala GBr nga kot
vrhovnega gospodarskega diktatorja Nemčije ^"eskrbeti državi 50 milijard mark za n.. Jaljevanje vojne;
da je v zadnjih treh tednih prestopilo rusko mejo in se izselilo v Nemčijo 68 tisoč ruskih Nemcev, k. so morali osta-viti vso svojo imovino v Sovjetski uniji. Vsak izseljenec je vzel s seboj samo voz in konje ter premičnine, ki jih je lahko naložil na svoje vozilo. Preseljevanje se vrši še zdaj v mrazu 30 do 40 stopinj pod ničlo;
da so v Ameriki izumili novo vojno orožje »granate s padalom«;
da je padel v zračnih borbah z nasprotniki poleg Kruppovega sina tudi sin nemškega kralja jekla. Vogler;
da gradijo trenutno v Franciji 126 vojnih ladij;
da kani finski maršal Mannerhelm izdati potopis, ki obravnava njegovo potovanje po Aziji od Taškenta do Pekinga v letih 1905 ln 1906.
V službi Rdečega križa
i'AV .
iv- » v
iMPlfc
iN^fv >• m
Princesa Mary. sestra anglefikcga kralja, urejuje skladišče Rdečega križa 7.a angle-Ske vojake v Loudonu
Zmrznjeni tshlji
Alkohol in jotiova tinktura, prvi pr^pomsčefc za silo
Tudi če nam uhlji ne zmrznejo popolnoma. se v navadnem mrazu brez vetra lahko zgodi, da nam rahlo primrznejo in je treba potem pravilno poskrbeti zanje. Znano je, da tudi rahlo zmrznjeni uhlji človeku vedno znova delajo težave.
Priprava za avtoma-tično odpiranje padal
Predsedstvo vrhovnega ruskega sovjeta Je odlikovalo tri brate Doronine, izmed katerih je eden študent, drugi inženir, tretji vojak. Izumili so skupaj polavtomatično pripravo za padala, ki omogoča, da se ta odpirajo po točno določenih časih in v vsaki poljubni višini. Izum bodo uporabili za vse oddelke skakačev s padali sovjetske armade.
čim začutimo v njih lahni ščeget, k: utegne biti prvi znak zmrznjenja, storimo dobro, da ušesa odrgnemo s snegom. Ce to ni mogoče, nataknemo nanje čim prej navadno mokro obvezo ali alkoholni ob-kladek ki ga čez nekol ko ur nadomestimo s tem, da namažemo ušesa z jodovc tinkturo. Ce so se pojavile razpoke, mo ramo ušesa seveda takoj namazati z mazilom proti mrazu, ki nam ga najbolj; predpiše zdravnik.
Ce te prične uho po stari ozeblini šče-getati in žgat:, odstraniš ta pojav z izmeničnim umivanjem z vročo in mrzle vodo, ki smo ji dodali malo kisa Pogo stoma se dado te težave odpraviti tudi ? obsevanjem.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Skrbi in trud za petrolej
Ka postaji v Pr*emyslu Instalirajo Nemci cevovod za dovajanje romunskega ali p*
ruskega petroleja
Vodovodi
Cevi v nezakurjenih prostorih velja izprazniti — Pomen soli v rezer-
v mrazu
V sedanjem dolgotrajnem mrazu le zmrzal segla že tako globoko v zemljo, da nam vodovodi zamrznejo lahko povsod kjer jih nekaj časa ne rabimo ali kjer so nezadostno izolirani.
Te nevarnosti se izognemo najbolje na ta način, da vodovodne napeljave v vseh prostorih, ki jih ne uporabljamo in ki jih torej tudi ne kurmo izpraznimo Za nočne ure bi morali storiti to tudi za napeljave, ki se nahajajo ob zunanjih stenah Napeljave, ki morajo obratovati, ovijemo z lesno volno, papirjem starimi cunjami in podobnim Pozabiti ne smemo tudi na
izpiralne naprave v straniščih, ki razen
v najhujšem mrazu ne bodo zamrznile, črn jim cevi ovijemo in damo v rezervoar malo soli.
Kletni prostori so v splošnem manj ogroženi, vendar pa moramo v dolgotrajnem mrazu paziti na to. da so jim okna stalno zaprta in po potrebi zadelana s papirjem Proste cevi ovijemo tudi tukaj Vodomer in glavno zapiralno pipo moramo po potrebi ogrevati s petrolejsko svetilko.
Kjer druge metode zoper zmrznjenje odpovedo. si. kakor znano, pomagamo lahkr na ta način, da pustimo vodo malo teči.
Nova petralejska ležišča v Rusiji
3500 geoloških odprav v enem letu
Lansko leto Je raziskovalo ruske zemeljske zaklade v vseh ozemljih nič manj nege 3500 geološkin odprav. Odkrile so mnogo novih in zelo izdatnih rudnikov.
V vzhodni Sibiriji, na Daljnem Vzhodu in v Kavkaziji ter na Uralu so ugotovile nova petrolejska ležišča, ki so doslej znane petrolejske zaloge povečala za več sto milijonov ton. V Altaju, v kirgiških ozemljih in v Kazakstanu so našli obsežna nahajališča volframa, v okolici Cite ob mongolski meji pa tn ležišča molibdena. V Ab-haziji in Tadžikistanu so odkrili baker, v baškirsklh ozemljih so odprli pet novih rudnikov boksita, a druga pomembna na-
Leže se učiš bslje
Doslej smo menili, da samo lenuhi leže na hrbtu in se učijo To je vednai tipična spalna leea Mnogo ljudi tudi kmalu za-pi, če leže berejo.
Toda z znanstvenega staU^ča :mnjo »1e-2ači« vendarle prav Neki Irski profesor je ugotovil s poskusi, da se glava, če ležimo. bo1 je oskrbuje s krvjo Možgani tedaj bolje deluieio in so tudi naibolj dojemljivi. Vprašanje je samo. da-1- niso osebne izkušnje v tem pr meru vendarle tehtnejše nego profesorske ugotovitve.
Gtrofc zmrznil pod očetovim plaščem
Cigan Jožež Balaz iz Porubke na Slovaškem se je vračal te dni v snežnem viharju domov. Svojega štiri mesece starega sinčka je imel s seboj in da bi ga valoval mraza, ga je zavil pod plašč. Ko je prišel domov in plašč odgrnil. je videl, da „e otrok navzlic temu zmrznil.
hajališča boksita so našli v okolici Leningrada in Tule. Pri Krernečugu v Ukrajini so naleteli na železno rudo. Končno bodo letos na raznih krajih v Uralu sistematično iskali diamantov.
A N E K
T A
V zadnjih dveh desetletjih svojega življenja je nosila nemška kneginja E. lasuljo. Ni se je sramovala in vsak nje znanec Ln znanka je ze to vedel. Baronica L., ki je imela hud jezik, je hotela že staro kneginjo jeziti in je dejala: »Nepojmljivo mi je, spoštovana kneginja, kako morete na svoji čestiti glavi nositi lase druge ženske!«
Kneginja jc odgovorila mimo: »To bi pa res lahko razumeli, draga baronica. Saj imate vendar na rokah kožo drugega — teleta!«
SAK DAN ENA
»Gospod, meni je vseeno, če obdržite klobuk tudi na glavi . . .«
(»Judge«)
MK11EL Z£VACO:
13
d m
ROMAN.
Sodil sem, da mora nesrečni mladi človek vsak
čas izdihniti dušo; in ko sem mu pregledal obleko in videl, da so mu bili pobrali ves denar, sem dal dobrim ljudem dva zlatnika, naj ga krščansko pokopljejo, ter krenil s svojimi spremljevalci naprej.
Dne 7. decembra. — V Poitiersu me je čakalo veliko veselje: grof Amauri de Loraydan mi je po kraljevem naročilu prihitel naproti. Ta vrli plemič ostane pri meni, dokler ne prispemo v Pariz. —
IX
Hiša v vrvarski ulici
Tisti dan, ko je Karel V. prekoračil Bidassoo, to je dne 20. novembra proti solnčnemu zahodu, se je stasit jezdec naglo bližal Parizu.
Na oko bi mu bili prisodili kvečjemu štiri in dvajset let.
Z ošabno neprisiljenostjo je nosil elegantno in bogato potno obleko. Njegov obraz je bil ponosen, njegova drža prevzetna, njegovo oko samozavestno, njegove črte lepe in pravilne. Pest je upiral v bok in plašč mu je fofotal v vetru, ko je, živa slika mladosti in moči, poganjal krasnega, penečega se rjavca.
Konj je zdajci skočil v stran: berač, s culo na palici preko rame, se je hotel ogniti, skliučil se je Z svojih capah ter v zbeganem izrazu občudovanja
in strahu potegnil čepico z glave — toda prepozno — konj ga je neusmiljeno udaril s prsi...
Jezdec ni pobesil oči do nesrečnega bitja, ki se je plazilo po lužah in izkušalo vstati; ponosno vzravnan in z dvignjeno glavo je brezbrižno nadaljeval svojo pot.
In nihče, kdor je videl hladno neskrbnost njegovega obraza, ni mogel slutiti žaloigre. ki se je odigravala v mislih tega velikaša, sramotne bede. ki ga je zasledovala kakor strah, in smrti, ki mu je bila pred očmi.
»Jutri,« tako je premišljeval, »jutri, ko ura odbije poldne, moram plačati grofu d' Esseiu osem tisoč, baronu de Sansacu pa šest, to je, vsega štirinajst tisoč liber, ki sem jih izgubil na častno besedo. Jutri opoldne bom torej človek brez častne besede, človek, ki ne plačuje svojih igralskih dolgov, in si bom moral pognati meč skozi prsi, preden me zapode z dvora. Čemu neki čakam do jutri? ...«
Ošabno je pogledal predse in pomislil, ne da bi le količkaj vztrepetal:
»Tri, štiri udarce z ostrogami, pa si raztreščim glavo na onemle zidu ...«
Krčevito je stisnil čeljusti. Oči so se mu zabli-skale.
»Jaz?!« se je strahotno zrsmeial. »Naiboliši jezdec v Parizu! Kraljeva okolica bi se od sile smejala. ko bi slišala, da sem se ponesrečil pri jahanju. O, kar počakajmo še! In naj se zgodi, da se sreča od danes do jutri pokaže v dosegu moie rokn! Nii se pokaže! Gorje tistemu, kdor mi bo na poti!«
Tako je pridirjal do Pariza.
Ko jp prejahal Nesleska vrata, je za trenutek ustavil konja in se z žaik.m očesom ozrl na Louvre, čigar koničasto zidovje je onkraj vode štrlelo v sivo nebo Potern je krenil čez veliki in mali most na desni breg Seine, dospel v Tempelsko ulico, jo preiezdil in se na vogalu Vrvarske ulice ustavil pred dvorcem, ki so se njegova vrata takoj odprla.
Na dvorišču mu je pritekel naproti sluga v njegovi livreji ter prijel konja za uzdo in stremen Ko je stopal s konja, je zagledal lakeja v kraljevski suknji z liliiami. ki ea ie oč;tno pričakoval.
»Hej. Champagne, kaj bi pa rad?« je vzkliknil plemič in obraz mu je bil mahoma ves prijazen in nasmejan.
Lake j je stopil tri korake bliže in se priklonil,
rekoč:
»Gospod kraljevski komornik sporoča vašemu gospostvu da ga njegovo veličanstvo drevi ob devetih pričakuje.«
»Kakor vidiš. Champagne, se pravkar vračam iz Angoulema Reci gospodu de Bassignacu, da bom ob določeni uri v Louvru. A zdaj povej že, kaj je novega o kralju?«
»Hvala gesrod Njegovo veličanstvo se izvrstno počuti « »O. to me veseli! In Vulkan?«
»Hvala pospod Najljubši bojni konj njegovega ••cličanstva je zdrav in čil.«
»Imenitno Pa Fripon?«
»Hvala eespod. Najljubši sokol njegovega veli-*-nstva ie včeraj na Pincourskem barju zadavil dve čaplji.«	i
»To ti je dragocen ptič, Champagne. In Vesta?«
»Hvala, gospod Hrtica njegovega veličanstva je imela pred tremi dnevi drisko, ker ji je dala gospa vojvodinja Etampska preveč slaščic; pa ni bilo nič hudega, hvala Bogu.«
»Srce mi je hotelo zastati, Champagne. In kaj dela moj dragi Bassignac?«
»Hvala, gospod. Komornik njegovega veličanstva je slej ko prej v milosti.«
»Oh. to so prijetne novice! Toda povej, ali je kralj med mojo odsotnostjo kdaj vprašal po meni?«
»Se pravi, gospod, komaj ste bili odrinili z gospodom konetablom in tistim španskim gospodom, so mi že ukazali, naj grem vsak dan dvakrat pogledat v vaš dvorec, ali se še niste vrnili.«
»Nastavi roko, Champagne.«
Dva zlatnika sta padla v iztegnjeno dlan, in la-kej je zatrdil:
»V darežljivosti se pač nihče ne more primerjati z grofom Amauri jem de Loraydanom.«
Grof de Loraydan je gledal za odhajajočim kraljevim lakejem in mislil sam pri sebi:
»To je bil moj zadnji denar! Berač, ki sem ga podrl na cesti, je zdaj bogatejši od mene. In ta sebični, brezsrčni kralj se niti ne vpraša, kakšne čudeže delam, da se morem vobče še pokazati ▼ njegovem Louvru... Kaj naj storim jutri? Kaj bo z menoj?«
Mrzel pot mu je orosil sence. V duhu se je zagledal ležečega v mlaki krvi. s prebodenimi prsi. Zdrznil se je in srdito stresel glavo:
Balkan
oaza mmi
„Neue Ztircher Zdtung" o pomenu bližnjega sestanka stalnega sveta Balkanske zveze v Beogradu
Curih, 16. jan. r. Kakor ves ostali med-
narodm tisk posvečajo tuiii švicaiski listi biiziijeinu sestanku SLamega sveta Balkanske zveze v Beog^auu veiik£ pozornost m p^viCi tavajo vetui p^inen tega posveta predstavnikov balKan^Kia dizav. »iNeue kjurciicr ^eitung« oojavija oocuiio poročilo svojega aop.sruka za južnovzhodno Evropo, v Kateiem pravi med diugim:
Baikaiiaka cUp-omacija irua pil tolmačenju ui oucuje .o-UjU rezultatov benesKega. Sto^iAa piL.oiie težave, ker različna p.o-p^o^aa otezKoča p-avano ocenitev. fn Si^ v ^aiiiu uuiiiaisliih državah se pojavljajo vruuLfcga mociie psuioi^ake ovne za p.ui—uoko oiičniac.jo. Sprašujejo se. zakaj ii-auja s takim pouuarkom postavlja v o^-odje rusko vpiu^aaje. Vaeiiiuior uo-bi.a Komeienca LuiKanske zveze v zve-z. z bene^kan sestankom in najnovejšimi OCj. Uki, ki so se odigrali zadnje dni na £l .unsJuh tieh, še t>oij na svojem pome-au r».aKor se d^znava, je Turčija -ziedno 2t. . voljna z rezultati beneškega sestanka ke» piedposiavija, da se je s tem znatno uki ep Jo tudi njeno staoisče do Sovjetske Kusije.
Kačuna se s tem, da bo na konferenci
E ciiiiske zveze slavil iiuciativne predloga g.eue Rusije rumunski zunanji mim-Gafencu, doč m bo zastopnik Tuičije i il konkretne piedioge glede Bolgarije. 1. ..unski tisK je v zadnjem času docela v t vil piopugando za osnovanje balkan-t -0ra bioka, z jugoslovenske sUani pa se i jarja, da je važnost te konference j a vsem v izmenjavi mtormacij in nazi-ler v doiočiivi enotne nevUainostne f tike.
ograjski krog. poudarjajo razen tega, je glavna naloga beog.ajske konfeien-Baikanske zveze odvračanje vojne nežnosti od Balkana, ki je bil nekoč ognji-.xemiiov v Eviopi, ki pa je danes oaza i. V središču beograjskih posvetovanj obramba nevtralnosti, dočim je vsa-razširjenje ciljev Balkan^ne zvezt. .jučeno. Tudi pr, razgovorih, ki jih je ■ol pooblaščenec turške vlade v Sofiji, šlo zgolj za gospodarska vprašanja, ; več so proučevali tudi važne politi-čnc-b.eme Balkana, nanaiajoče se na raz-: je Bolgarije do Balkanske zveze in d utrni je. Govori se, da gre za nov tur-. poskus glede razširjenja solunskeg. s razuma iz ieta 1938.
•■lar se t če posredovanja Italije, poro »Neue Zuicher Zeitung«, da je v ak nosti italijanske diplomacije nastal kra-odmor. Italija čaka na rezultate beo-g.njske konference, na kateri bo, kakor n. glašajo v Rimu, v duhu ves čas pri-
sotna. V Rimu so prepričani, da bodo balkanske države vpoštevale stališče Italiji j in temu pr.merno usmerile svojo nadalj-: njo politiko.
članek grofa Csakyfa
o beneški konferenci
Budimpešta, 16. jan. AA. (Štefani). Zunanji minister grof Csaky je objavil v organu vlade »Maggyar Elet« članek o kon ferenci v Benetkah, v katerem med dru gim naglaša, da je bila na konferenci ugotovljena ponovno najsrečnejša harmonij zunanje politike obeh dižav. Italija vse stransko vpošteva potrebo rešitve vseli madžarsk h problemov. Izbira časa, v katerem naj se uredijo ta vprašanja zavisi od okoliščin. Konferenca v Benetkah n: bila naperjena proti nikomur. Namen Italije in Madžarske je, da se čimprej obnovi v srednji in jugovzhodni Evropi stvaren ln konstruktiven mir. Odnošaji Italije in Madžarske do Jugoslavije in Nemčije sc odlični. Madžarska stalno vzdržuje korektne odnošaje tudi z zapadn ma velesilama. Vsi se zavedajo, da je italijansko -madžarsko sodelovanje pozitivna garancija za omejitev vojne.
Angleško mnenje o položaju na Balkanu
Beograd, 16. jan e. Angleška novinska agencija v Beogradu je objavila naslednje poročilo iz Londona:
Komentarji današnjega angleškega tiska glede nevarnost: napada Nemčije na Nizozemsko in Belgijo opozarjajo na nevarnost v kateri so vse sosednje države Nemčije. V tem pogledu ni zabeležiti nikakef;a popuščanja napetosti in je položaj enak; napet kakor je bil pred dnevi, ko se je pričela koncentracija nemških čot. Glasilo ministra Edena »Yorkshire Post«, piše zvezi s tem, da sta Anglija in Francija popolnoma pripravljeni, da na vsak podvif Nemčije takoj odgovorila Potopitev velikega nizozemskega parnika po nemžki podmornici ne predstavlja nič drugega, kakoi namero Nemčije, da prisili nevtralne drža ve. da se odrečejo vsaki nadaljnji plovb n vsej prekomorski trgovini. Večerni »Times« naglaša. da so tudi balkanske države v vel ki nevarnosti in da so se zaradi teg? odločile č:mprej likvidirati vsa medsebojna nesoglasja in osnovati skupno front iroti morebitnemu napadalcu. Madžarska n Bolgarija ne zavzemata več tako ostre ga stališča proti Rumuniji kakor prei Skupna nevarnost je pr silila te dr"ave, da mirnejše presojajo svoje medseb jne spo re.
na 1
ik:
'Srno	£	v BsHji in na Nizozemskem
Berlin, 16. jan. AA. (DNB). Kakor je
V o že ugotov jeno. razpolagajo v tuk-ij-:li polit čnlh kiogh z inaicijami, po ka-ih je treba vojaške ukrepe Bejgije in jlandije pripisati tudi nekaterim fran-:=k;m mfo;macijam. Predvsem je obsk, ga je holandski poslan k v Parizu nare-p.i Daladieru. lgial važao vlogo za ob-•o zgoraj omenjenih ukrepov. Do tega ancoskega manevra je pr.šlo zaradi že-e Francije, da se izzove živahnejša vojna avnost, pri čemer hočejo v Parizu Nem-o z ozlicm na nemožnost ofenzive prot. cmškim zapadnim utrdbam, izzivati tudi Belgiji in Kolandiji. Kakor je znano, a že davno pomembno vlogo spoznanje apadnih velesil, da se vojna ne more z pehem končat: na način, kakor je pote-ala dozdaj. Zaradi tega očitno žele. da vojna iaz£i:i. Vsi ti manevri so v skla-z mnogoštevilnimi vestmi, ki se razširja-preavsem pa s poročilom neke ameri-:e časn karske agencije, ki je pred ne-lavn m poročala, da Anglija želi nud ti jamstva« švedski. Ta vest dozdaj še ni ~ila zanikana.
V zveJ s tem so zanimivi glasovi, ki -rožijo v francoskih tfstih kljub vsem He-n ^.ntljem o neki »nemški pobud; za mir« med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Trdijo, da je Nemčija prevzela iniciativo v tej smeri, da bi po likvidaciji sovjetsko-fin-~kega spora mogla skupno s Sovjetsko P. si jo udariti tudi na drugo stran.
London, 16. jan. br. Današnji »Daily Telc^rraph« izraža mnenje, da bo Nemčija, dokler ne bo premagana, vedno zno-a razvnemala živčno vojno proti vsem svojim sosedom. Chamberlain je iriel prav, ko je pred tremi mesci dejal da čakajo tudi nevtralce v tej vojni velike žrtve. Ali bodo morali biti stalno v strahu pred
grožnjami in napadi, ali pa se bodo more li oborožit do zob in odločno reaghati n vsako giožnjo.
»Times« pravi, da je b:lo vznemirjenje ki je nastalo v Belgiji in na Nizozemskem plod nemških mahinacij. Ponovil-se je ma never iz mesca novembra, le da so ga tc krat inscen rali v drugi varianti. Bržko^ tiči za vso stvarjo nemška namera, da b skandinavske države kakor tudi Nlzozem sko pripravili, da bi njihovi zastopniki sc dli z nemškim k skupni mizi in sklen 1 trgovinsko pogodbo ki bi Nemčiji omog~ čila nadaljno vojno na zapadu.
SjSMasmst Belgije In Nizozemske
Bruseli, 16. jan. s. (Reuter). Belgijsk vlada je imela včeraj sejo, na kateri je zu nanji nrnister Spaak poročal o me'!narod nem političnem položaju. Zvečer je kral; Leopold III. sprejel v avdienco m nistrske ga predsednika Pierlota, zunanjega min stra SpaalLa in vojnega ministra Denisa
V belgijskih uradnih krogih sicer na glašajo, da ni nobenega povoda za nepo sredno vznemirjenje v sedanjem položaju na drugi stran pa so tudi mnenja, da b bilo prezgodaj misliti, da se je položaj ž zopet popolnoma normaliziral. Nobeder izmed varnostmh ukrepov, ki so bili izda ni zadnje dni. še ni bil prekl can. Edinr policijska ura za restavracije in kavarn.' je tila zopet nekoliko podaljšana.
Vsi holandski listi poudarjajo sol'dar nost med Belgijo in Holandsko n vidijo v njej najboljše poroštvo, da lahko obe državi popolnoma mirno pričakujeta razvoj.: dogodkov.
»DjmolSJtaC 6
V »Domoljubu« se pritožuje »notranjski oče«, da ima v Ljubljani fanta v šoli, ki pa se ga boji ko pride domov na počitnice. Kajti nobena reč mu ni sveta in nič ne da na to, kar so ga doma učili. Oče še pristavlja:
»Saj ni čudno, da je fantč ves zmešan. Kdo naj mu pomaga, kdo naj mu pokriže pravo pot? Kar naravnost bom povedal, kakor mislim: dobra verska vzgoja. Pa veste, kaj mi je fant pred kratkim povedal: Po Božiču menda ne bomo imeli več verouka v gimnaziji. Veroučite-lji že tri mesce učijo zastonj in zdaj so, kakor slišimo, prosili škofa, naj jih odpokličejo iz šole in pošljejo kam drugam. Nisem mogel verjeti. Ono nedeljo pa sem dobil v roke stare »Slovence« in bral: »Verouk na ljubljanskih gimnazijah v nevarnosti!« Torej je res. da mora sedem ljubljanskih gimnazijskih veroučiteljev poučevati zastonj verouk 156 ur tedensko. Nastaviti jih ne marajo. Služijo kot dninarji iz dneva v dan, pa še za tiste ure niso plačani! Na en način jim dam kar prav, če bodo res prenehali; zato, ker vem, da Je za vse drugo dovolj denarja, samo za verouk ga je zmanjkalo To nI prav! Trdno verujem da bi duhovniki tudi zastonj radi učili, ko bi drugače ne bilo več mogoče. V Jugoslav*ii pa menda še nismo tako daleč prišli. Krščanski očetje smo s svojimi glasovi podprli sedanje vladne može. Z istimi
na sressisph saldi
' svojimi glasovi jim sedaj kličemo, naj po skrbe, da bo na gimnazije postavljenih ! dovolj veroučiteljev, da bo naša mladina versko dobro vzgojena!«
Mesto §!zif$lka tojmtmil
T°Mo, 16. januarja. A A. Zaradi peža-ra, ki je uničil velik del mesta Shizuoka. je ostalo 40 000 ljudi brez strehe. Shizuoka ima 200.000 prebivalcev. Ogenj je bil šele danes zjutraj pogašon. Po naknadnih vesteh število smrtnih žrtev ni tako veliko kajcor se je v začetku mislilo. Dva sta mrtva, osem pa jih je bilo ranjenih.
Aretacije oSicirfev v pr®tekt@rafu
L°ndon, 16 jan. s. (Reuter). Današnji listi objavljajo poročila, da je nemška tajna policija od božiča dalje aretirala na češkem 799 bivžih of eirjev čehoslevaške armade Obteženi so bili pripravljanja prevrata. Nekaj cf!c'rjev je bilo takoj justificiranih, med njimi je tudi bivši češkoslovaški vojaški ataše v Bukarešti Bra,uns
Beležke
Nova misija dr. Mačka ?
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« piše v uvodniku, v katerem razpravlja o Zagrebškem obisku kneza namestnika, med dru-jim:
»Bivanje Nj. Vis. kneza namestnika n<> Hrvatskem še ni završeno. Včeraj in danes (v nedeljo in ponedeljek) smo bili svedoki spoštovanja, ki mu je na vsaken. koraku izkazovano, in priznanja njegovih velikih zaslug za obnovo naše domovine Hrvatske in za ureditev naših odnošajev s ;rbBkim narodom. Ko bo ta poset končan, ;e bo tudi videlo, kako zelo knez namestnik ceni našega narodnega voditelja in takšno zaupanje Ima vanj. To bivanje bo jementiralo novo politiko, ki se je začela zvajati 26. avgusta, in bo dalo močno podporo nadaljnim naporom, da se delo sporazuma popolnoma izgradi. Zato ima ta obisk obeležje pomembnega historičnega logodka, srečnega po posledicah, ki jih bo prinesel.«
Narod in vojska sta eno
Inšpektor Zemaljske odbrane div. general Vojin Maksimovič je napisal v »Politiki« nekaj misli o sodobni vlogi državne uprave pri pripravljanju države za vojno. Med drugim opozarja, da vodijo današnje vojne »celi narodi, to je vsi sloji prebivalstva, in ne več, kakor svoje dni, samo operativna vojska. Zato so danes izpostavljeni vojnim nevarnostim ne samo vojaki na fronti, nego vsi državljani, tako oni v bojni liniji, kakor oni v zaledju. Danes ni siguren pred vojnimi nevarnostmi ne starček na robu groba ne dete v zibelki. Zato je danes vse naše življenje povezano več, ali manj neposredno s pripravami za obrambo države. Glavna naloga predstavnikov današnje državne uprave je dosledno jačanje moralnih sil naroda in njegove ljubezni do države. Prav tako sistematično pa mora skrbeti za izpopolnjevanje borbe-iih sredstev oborožene narodne sile ter pripravljanje življenskih in vseh materialnih potrebščin za potrebe vojske.«
»V današnjih časih — nadaljuje general Maksimovič — je treba posvečati še prav posebno pažnjo škodljivim vplivom sovražne propagande. Državna uprava pa mora skrbeti tudi za to. da se ne pojavi izkoriščanje vojne v korist posameznikov. Državna uprava mora sploh ostro nastopiti oroti vsem zlorabam, intervencijam, korupciji in privilegiranju gotovih oseb. V Iržavi morata vladati pravičnost in zadovoljstvo. Vojne težave se ne smejo izrab-ati v strankarske namene. Vsak tak po-;kus se mora zatreti že v naprej kot vsak oskus izdajstva.«
»Slovenec" in volitve
V	trenutku, ko je dr. Maček postavil htevo »predvsem volitve« se je »Slove-
ec« odločil, da odkrito zastopa tezo: »pred-/sem izvedba nadaljne preureditve drža-/e in potem šele volitve«. Seseda tudi Slovenec« »odkrito izjavlja«, da je v načelu za volitve. Sklicuje se na politično zgodovino, da je bivša SLS odnosno seda-uja JRZ vedno bila pravi zatočnik demokracije. Toda tokrat smatra »za potrebno izjaviti, da se morajo najpreje šele napra-/iti predpogoji za volitve. Predpogoj pa je preureditev naše države po hrvatskem pri-neru. če se to ne bi zgodilo poprej, se .noramo upravičeno vprašati, s kakšnim rogramom naj bi šla stranka v volilni boj a skupščino« ....
»Slovenec« misli, da so tudi glede na Hljnje preureditve države dani pogoji za jI. 116 ustave, na podlagi katerega je bila !3tanovljena banovina Hrvatska. Misli daje, da bo nova skupščina v pravem pome-iu ustavotvorna skupščina. Zelo tehten nomislek proti volitvam vidi glasilo slo-.enske JR.Z v tem, da današnja vladna :oalicija »nima glede bodočega ustrojstva Iržave nobenega jasno formuliranega pro-Trama. Bodoča večina pa bi morala svoje ustavno stališče že v naprej sporazumno in ^oglasno dogovoriti in bi morala imeti jamo formuliran, od vseh sprejet program [ti na volitve, pa ne imeti prej zagotovljene trdne večine z jasnim programom, bi lilo preveč nevarno za državo in državni rganizem.« Za volitve v hrvatski sabor »Slovenec e vidi nobene ovire.
Razpust levičarskih sindikatov na Hrvatskem
Banska oblast v Zagrebu je razpustil se organizacije Opštega radničkega sa reza, ki so delovale na ozemlju banovine ' rrvatske. Odlok banske oblasti tolmačijo kot trdno voljo merodajnih zagrebški!-' rogov, likvidirati vse komunistične organizacije, med katere so se prištevale tudi podružnice Opšt^rra radničkega saveza. Te or^amzacije so bile posebno zadnje mesce ?elo živahne v mznih Industrijskih podjetjih na Hrvatskem.
Sprememba imena z»«»reb-5!ce afcaicraije oilsžcna
Kakor je čitateljem znano, je Jugoslo-venska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu sklenila spremeniti svoje ime v Hrvatsko akademijo. Ker gre s tem za spremembo pravil, bi moral sl^ep odobriti še notranji minister, odnosno sedaj hrvat-sk' ban Akademija je za to odobritev zaprosila. Iz Zagreba nam sedaj poročajo, da je ban dr. Subašič odobritev odklonil z motivacijo, da gre za tako važno zadevo, da jo je treba prepustiti v odločitev bo dočemu hrvatskemu saboru.
v B&og^a&u
V	gledališki dvorani Ruskega doma v Baogradu je bila v nedaljo po 13 let h zopet madžarska gledališka predstava. Dvorana je bila nabito polna Madžarov, ki prebivajo v prestoln!ci. Po poročilih beograjskih listov, bo sedaj vsako nede"jo po ena madžarska predstava v Boogradu. ki jo bo pr redfa nalašč za to sestavljena gledališka družina madžarskih igralcev iz Vojvodine. Gledališče bo gojilo zlasti madžarsko opereto.
Zakaj!
Rad'jska oddajna postaja nam o'§e: »Z ozirom na bsležko »Zakaj?« v Vašam listu z dne 16 t. m na četrti strani Vas vljudno prosimo, da objavite tole pojasnilo:
Nacionalno, predavanje iz Zagreba, ki se je začelo s precejšnjo zamudo, je naš na-
Hrvatski volilni zakon
Glavne razlike med volilnima zakonoma za narodno skupščino in za hrvatski sabor
Kakor je najavil dr. Maček, bo volilni akon za hrvatski sabor, ki je bil v nedeljo sankcioniran, že te dni objavljen. Hrvatski abor ima v območju banovine Hrvatske n njenega delokroga vse legislalivne in politične kotnpetence. Njemu je odgovoren oan. Poslanci imajo Imuniteto od dneva zvolitve. Poslanski mandat traja tri leta. Aktivno volilno pravico imajo moški juvc>-slovenski državljani, pripadniki banov iiie Hrvatske (to je oni. ki imajo domovinsko pravico v eni izmed občin banovine Hrvatice), ki so dovršili 24. leto svoje starosti. Jugoslovenski državljani Slovenci. Srbi in tudi Hrvati, k: niso pripadniki banovine Hrvatske, torej ne sodelujejo pri volitvah za hrvatski sabor. Večina Slovencev, ki prebivajo na Hrvatskem je tako n. pr. od te volilne pravice izključena.
Pasivna volilna pravica je pod običajnimi pogoji vezana na starost 30 let. Aktivni državni, banovinski, mestni in občinski uradniki pa so izključeni in ne morejo biti voljeni za poslance hrvatskega sabora. Izjemo tvorijo samo ban, ministri, aktivni in na razpoloženju, ter vseučiliški profesorji, ki tudi v primeru izvolitve ostanejo na svo-
jem položaju. Na vsakih 40.000 prebivalcev odpade po en poslanec, in bo torej bodoči hrvatski sabor štel nekaj nad 100 poslancev.
Glasovanje se vrši s kroglicami. Volilna edinica je okrožje. Sreskih kandidatur ni. Banovina je razdeljena v 12 okrožij, med njimi tvori mesto Zagreb okrožje za sebe. Meje volilnih okrožij se razen v dveh primerih pokrivajo z mejami sodnih okrožij.
Okrožno kandidatno listo lahko postavi vsak, ki zbere za njo najmanj 100 podpisov. Za razdelitev mandatov velja D' Hontov proporčni sistem. Volilne komisije postavljajo okrožna sodišča. Novost je, da verifikacija mandatov ni prepuščena saboru, temveč da jo bo izvršilo sodišče, Stol sedme rice v ZagTebn. Hrvatski volilni zakon s tem usvaja načelo, ki je uvedeno, odnsno je bilo uvedeno že v nekaterih drugih državah n. pr. v CSR in v bivši Avstriji.
Hrvatski sabor se bo sestajal na redno zasedanje vsakega 1. oktobra. Poslanci bodo imeli po 120 din dnevnice za časa sa-borovega zasedanja in v kolikor sodelujejo v njegovem delu.
Potnen utrdb za državno obrambo
Predavanje div. generala Rupnika rezervnim oficirjem
V ponedeljek zvečer je bilo v veliki dvo- | rani »Zvezde« drugo vojaško-strokovno predavanje za ljubljanske rezervne oficir- | je, ki ga je pod vodstvom direktorja dr. Vinka Vrhunca organizirala propagandna sekcija ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Nekateri pesimisti so se bali, da bodo tokrat prostori za predavanje preveliki. Izkazalo pa se je, da se je po zaslugi propagandne sekcije razvilo med našimi rezervnimi oficirji nadvse veliko zanimanje za pereča strokovna vojaška vprašanja. Seveda so dobršen del k temu prispevali tudi sedanji resni časi, ko morajo biti ravno rezervni oficirji še prav posebno pripravljeni odzvati se vsak trenutek svojemu vzvišenemu pozivu. Oseba predavatelja samega, enega od prvih naših generalov, je tudi storila svoje tn obširni protori velike dvorane »Zvezde« so bili do zadnjega kotička napolnjeni z rezervnimi oficirji, med katerimi smo opazili tudi dva bivša bana ter celo vrsto obiskovalcev z dežele.
Nekaj minut po 20. url je predsednik ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev g. inž. Lado Bevc predstavil zbranemu zboru predavatelja g. divizijske-ga generala Rupnika, ki Je pozdravil zbo-rovalce s krepkim »Bog pomozi, gospodo oficiri!« Gromko mu je odzravila vsa dvorana. G. general je v uvodu kot sloven-bki rojak očrtal smisel svojega predavanja
Iz državne sldlbe
Napredcvanja, premestitve, upokojitve
Za višja svetnika 4. skupine sta napredovala pri poštni direkciji v Ljubljani Tilen Epih in pri direkciji v Novem Sadu Fra-njo Bartol. Za inšpektorje 5. skupine pri direkciji v Zagrebu Franjo Turk, v Ljubljani Franc Jurman, Leopold Markelj ln Franc Perko, pri pršti Ljubljana 1 Valerij Majer, Ljubljana 2 Gabrijel Veber, Maribor 1 Ivan šajina in Vladimir Klinar, Maribor 2 Peter Mar oh ln Josip Gradišnik. Za višje kontrolorje 6. skupine pri pošti Beograd 2 Ignac Kislinger, Zagreb 1 Zora Fabjani, Ana Knap, Jelka Kramarič in Frančiška Ledinek, pri direkciji v Ljubljani Antonija črnjač, pri pošti Brežice Amalija Negovetič, Ljubljana 3 Marija Porenta, Maribor 2 Miroslav Belin in Ana Vatovec, Subotica 2 Anton Mak, pri direkciji v Splitu Justina Buble. Za višjega računskega kontrolorja 6. skupine pri direkciji v Ljubljani Ivan Stanič in v Splitu Josip Kofu. Za višjega tehničnega kontrolorja 6. skupine pri III. telefonsko-telegraf-ski sekciji v Ljubljani Miroslav Kehler. Za kontrolorja 7. skupine pri direkciji v Ljubljani Ivan Poharc in pri pošti Ljubljana 1 Ivtan Sušnik. Za višjega prometnika 7. skupine pri pošti Ljubljana 1 Filip Zablatnik. Za višjega tehnika 7 skupine pri X. telefonsko-telegrafski sekciji v Mariboru Franc Kranjc.
Za p., t. t. uradnike 8. skupine so napredovali: pri pošti Ljubljana 1 Zlata Vojska, Kranj Danica Birtič. Za prometnike 8. skupine pri pošti Zagreb 1 Zlata Koman, Zagreb 6 Josip Dolinar, Krško Pija Valant. Za tehniškega pristava 8. skupine pri X. telefonsko-telegrafski sekciji v Mariboru inž. Vladimir Škof. Za manlpulante 9. skupine pri glavnem telefonu v Beogradu Ra-dinka Eržen, pri pošti Zemun 1 Vukosava Kosi, pri direkciji v Zagrebu Ana Suša, pri pošti Stara Pazova Leposava Vodenik, Ljubljana 1 Marija Smogovec, Josipina Kušar in Katarina Butala, Ljubljana 2 Emilija Uršič, Ljubljana 6 Ivan Smuc, pri direkciji v Sarajevu Ravijola Stok, pri pošti Banja Luka Klara Jezeršek. Za tehničnega manipulanta 9. skupine pri 10. te-lefonsko-telegrafski sekciji v Mariboru s sedežem na Pragersltem Franc Kac.
Upokojeni so Ana Sivko, višji kontrolor r-ri posti" Velenje. Martin Tratenšek, višji kontrolor pri pošti Maribor 2, Milan Bin-der, višji svetnik pri direkciji v Zagrebu.
Na predlog ministrstva za kmetijstvo je premeščen za inšpektorja 4. skupine 1. stopnje v ministrstvu za kmetijstvo dr. Franjo Veble, veterinarski inšpektor banske uprave dunavske banovine. Za višjega veterinarskega pristava oddelka za veterinarsko epidemiologijo pri Higienskem zavodu v Skoplju 7. skupine Vladimir šterk.
povcdovalec- zares prekinil, ko je trajalo 2 minuti čez določeni čas. Pri tem ni imel nobenega drugega namena, kakor da je hotel chraniti nadalini spored na odmerjenih postavkah. Za 20.30 uro je bil namreč napovedan prenos svečanosti iz Zagreba ob priliki službenega obiska Nj. Vis. kneza namestn;ka Pavla. Prav zaradi te izredne oddaje smo morali deloma spremeniti, deloma skrčiti ves spored med 19. in 20.30 uro.«
Sokoli! Posedajte in podpV raj te Sokolski kino v Šiški!
v slovenščini, nato pa je v srbohrvaščini prešel na strokov _ii del svoje razprave.
Predavanje je trajalo skoraj dve uri ln so mu navzoči sledili z največjim interesom, saj je podalo nadvse konclzen pregled razvoja utrdb od prvih njihovih početkov do današnjih mogočnih utrdbenih pasov, kakršna sta Maginotova in Siegfriedova linija. S svojim predavanjem je g. general Rupnik znova dokazal, da ne slovi zaman kot eden naših najboljših poznavalcev te panoge moderne vojne vede.
Predavanju je sledilo veliko odobravanje zbranih poslušalcev. V njihovem imenu se je g. generalu zahvalil dr. Vrhunec, želeti bi samo bilo, da bi postale vsaj nekatere misli, ki jih je iznesel g. general, znane tudi širši javnosti, ki se danes upravičeno zanima vedno bolj tudi za strogo vojaška vprašanja. Moderna vojna ne pozna več samo operacijskih vojsk, temveč terja sodelovanje vsega naroda, bodisi oboroženega na sami fronti, bodisi v armadi dela za fronto. Zato se vedno bolj pojavlja potreba, da se seznanijo z najaktualnejšimi vojnimi vprašanji tudi široke množice. V tem pogledu čaka propagandno sekcijo ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev še mnogo hvaležnega dela. Morda bi se dala zaenkrat organizirati serija poljudnih predavanj s sodelovanjem naših priznanih vojaških strokovnjakov vsaj za mladino?
»Kako so smešni«
Pod tem naslovom smo v petek objavili kratko beležko. G. dr. Anton Novačan nam sedaj k tej stvari piše:
V »Jutru« z dne 12. t. m. ste v rubriki »Beležke« tiskali notico pod naslovom »Kako so smešni! kot repliko na dolgo poročilo »Slovenskega doma« o incidentu v celjski kavarni »Evropi« v zvezi z mojo malenkostjo. Ker poročilo v »Slovenskem domu« kakor tudi Vaša beležka ne odgovarjata povsem resnici, Vas prosim, da blagovolite priobčiti tele moje ugotovitve:
1.	Poročilo »Slovenskega doma« je skoro točna kopija zasebne tožbe, katero je vložil proti meni celjski advokat g. Hočevar po svojem zastopniku advokatu g. Stantetu, govori torej o predmetu, ki je »sub judice« in je res le vprašanje dobrega okusa in subjektivnega čuta pravičnosti, ako se enostransko zasukane trditve neke privatne tožbe obešajo na veliki zvon, preden je nasprotnik mogel pred sodnikom postaviti svojo obrambo.
2.	Jaz sem prodal svojo bajto v Celju, ne tujcu, ampak jugoslovenskemu državljanu, ki je rezervni oficir naše vojske. To sem storil najmanj z isto pravico, kakor je nedavno prodal svoje zemljišče v Celju firmi Westen g. Konrad Gologranc, steber stranke JRZ v Celju in okolici.
3.	Spekulativna rabulistika v tožbi advokata g. Stanteta proti meni oziroma v članku »Slovenskega doma« se nanaša na več ali manj duhovite ali neduhovite za-frkacije kavarniških pogovorov in je opomin, meni in drugim, da se v današnjih časih in ob današnjem pojmovanju, kaj je prijateljsko in kaj nI prijateljsko, mora človek varovati, pred kom izusti kakšen svoj duhoviti ali ne duhoviti besedni ka-lambur.
4.	Proti gospodom, ki so me v kavarni »Evropi« izzvali, sem vložil tožbo radi ža-ljenja časti, namreč dozdaj proti advokatom gg. dr. Pinterju, dr. Goričanu in Hočevarju, pa ne morem govoriti o incidentu, dokler ga ne razpravi sodišče.
5.	Kot narodni poslanec sem bil leta 1935 Izvoljen na listi g. Jevtiča ne le skupno z gg. Brenčičem, dr. Klarom, dr. šemrovom, ampak tudi skupno z gg. Prekorškom, Lu-kačičem in še drugimi člani JNS, četudi je resnica, da nisem nikoli pripadal stranki JNS.
6.	Nikoli nisem prešel v tabor JRZ, nisem bil nikoli član JRZ. V znani konkordatski borbi sem bil nevtralen, to pa zaradi tega, ker se ml je tiste dni naša politika tako pristudila, da sem sklenil popolnoma odreči se politiki.
7.	Ni res, da sem kmalu po konkordatski borbi bil Imenovan za generalnega konzula v Bariju, res pa je, da je bila borba za konkordat v poletju leta 1937, jaz pa sem bn imenovan za generalnega konzula šele leta 1938 ln nastopil službeno mesto v Bariju šele maja 1938. Tudi ni nobene kavzalne zveze med mojim zadržanjem v konkordatski borbi in imenovanjem za Bari, ker sem kot generalni konzul kandidiral že 1935 ln je šlo samo za reaktiviranje.
8.	Tudi je resnica, da nisem od leta 1937. niti v parlamentu, niti Izven parlamenta, dajal nobenih političnih izjav, razen patriotskega govora o koroškem vprašanju, katerega je cela narodna skupščina z velikim zanimanjem poslušala in odobravala.
9.	Ob naštevanju mojega famoznega bogastva Je »Slovenski dom« pozabil omeniti tudi moja dva vola, katera sem v teh žalostnih dneh prekrstil, prvega v »Lažnjiv-cac, drugega pa v »Hipokrita« ali »Hinavca«. Sepavega psa iz Egipta, ki je p reve« grizel, ea sem gladko ustrelil,
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 30 par ta besedo, L>li> S.- davka sa vaak oglas is enkratno pn •tujblno Dtn 3.— za šifro ali dajanje naslovov pladnju onL ki IA£ej»
•lužh. Najmanjši £iien«-l< ca enkratno objavo oglamt Din 12___ LN.pini
bi tenitve ae utra^uiiajii po Dtn Z.— ut vttako btnuMlo, Din S.— davkb Sa vsak ogla> ln enkratno pristojbino Din 5. za šifro aH dajan j«-
Oaslovov Najmanjši enetu*li ca enkratno objavo oglaita Dtn 20._
Vsi oMta.ll oglasi m* ca računajo po Din I.— ca heiM>do. Din 3.- davkb Ba vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 5. ea Slfro aH dajanje Baslovov. Najmanjši eneaefa ca enkratno objavo oglasa Din 17.__
Mlin za kavo
aparat za izdelavo šlaga, vse na električni pogon — novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
832 6
Kam pa,kam ?
»PRI LEVU«
Gosposvetska 16 prvovrstna Romata in primorska Kuhi pja. kraške in dalmatinske Ipeciialitete. Odlična dalmatinska in domača vina, kraški teran, dubrovniški »Plavac« ter izredna vinska posebno »Črnogorsko Crm ničko« črno vino. V petek morske ribe. Se priporoča Leo Garzarolli.
1187 IR
Službo dobi
Vrtnarja
dobro moč. sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Po možnosti vojaščine prost«.
1174-1
Dekle
sdravo in sposobno za vse. ki zna kuhati in perilo prati, iščem za takoj na morje. Mesto jako dobro, Stalno. Samo sposobne naj »e javijo s sliko na naslov Zdravljak, slaščičarna. Her cegnovi.	1598-1
Natakarico
»prejmem za prevzem točilnice. Potrebno nekaj denarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1191-1
Mizarskega
pomočnika
praktičnega pohištva sprejme takoj mizarstvo Ivan-iek, Rimska 19.
1183-1
Služkinjo
Za samostoino kuho in vsa gospodinjska dela, sprejme
4	članska družina v Ljubljani. Ponudbe samo s priporočilom pod šifro »Za nesli iva«.
761-1
Natakarico
5	natakarsko knjižico in dve eeharici proti procentom od pijače, potrebuje gostilna Pariz, Šid, za 15. jan.
807-1
Dekle
ki je vešče vsaj nekoliko kuhe in zna opravliati hišna dela, dobi mesto v gostilni na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1165-1
Žagovodjo
sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo prvovrstna moč«.
1163-1
Natakarica
mlajša moč, izučena v vsakem pogledu izurjena, s poslovno knjižico, dobi mesto za takoj. Ponudbe s sliko na naslov: Vamplin Pavel, gostilničar, Čakovec.
1169-1
Vajenci (ke)
Potujoča kapela
išče učenko z dobrim gla-V3m, katera ima voljo učiti se igranja. Plača din 300, hrana in stanovanje. Ponudbe s sliko na kapelnika Stevo Rošker, Amerikan bar, Sušak.
1599-44
Plačilno natakarico
išče gostilna Ražem, Ljubljana. Nastop takoj .
1179-1
Službe išče
Strojnik in oblikovalni mojster
za opekarno, z večletnim spričevalom, zmožen vseh popravil, struženja, varenja itd išče stalnega namešče-nja. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmožen«.
1203-2
Gospodična
s prakso, želi mesto k bolniku. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »februar 66«.
1186-2 Mlado dekle
pošteno, snažno, bi rado šlo k otrokom ali pomoč gospodinji v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubim otroke 20«.	1177-2
Absolventka
trgovskega tečaja
a odliko z lastnim pisal tlim strojem Išče primerne službe v pisarni Ponudbe na ogl. odd Jutra pod št. 33. 804-2
Vajenca
takoj sprejme »Papirocel«, izdelovanje vrečk iz papiria m celofana. Ljubljana, Le-podvorska 23.
1594-44
Vajenca
za precizno mehaniko sprej me Simandl, Dvorakova 3. Predstaviti se od 14. do 15 ure.	1189-44
V slovenski in francoski recitaciji
poučujem. Prijave dnevno od 11.30 do 13. ure. Sari čeva, Gradišče 10, III.
1155-4
Potniki
Vinski potnik
kateri dobro pozna stranke lep nastop, obenem inka-sant, dobi takoj mesto. — Prednost imajo oni, kateri so neprenehoma v tej službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaslužek«.
1182-5
Prodam
Kajenje škoduje Vašemu zdravju
»NIKOTINOl« neškodljivo zaneslnvo sredstvo odvadi v 2—3 tednih Kajenia .uo najstrastnejše kadilce Cena velika steklenica lin '0. mala din 60 Pc povzetju razpošilja lugopatent Liub Ijana, Dvorakova 8 Sprej memo preprodaialce
Razpis
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje oddajo
mizarskih, steklarskih In ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda s sanitarno opremo, plina s sanitarno opremo in elektrike z zvonci m radijskimi napravami
za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru ob Krekovi ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 29. I. 1940.
Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/11 v sobi št. 221. od dne 17. t. m. dalje.
V LJUBLJANI, dne 16. januarja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Gospodinje!
Pozimi ie um.vame oken neprijetno Nabavite > naj noveiši. prakričm patenti ran brisalec t* amivanie in sušen ie oken Cena i navodilom din 36. Dohitt ga v vseh Doliših trgovinah ali direktno pri Jugopatent. Liubliana Dvorakova 8. — Telelon 42 40 i^ri prednja-čilu na črKovni račun št 14.627 Vam pošljemo pošt nine prosto. Spreimenv preprodaialce.
36-6
Kupim
2agine odpadke
lelove in smrekove, suhe kupuiemo vsako količino. Pogoi je, da s<- brez skorje. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira. Zagreb 2.	1128-7
Radio
Seibt Super radio
za razvajenega poslušalca. Vcevni. 7 okrožn, 3 va lovne dolžine p< din 3 <00 modei 19-40 - Zastopstvo Ludvik lleršič. Ljubliana. Rimska cesta 13.
330->
Avlo, molo
Poltovorni avto
na oglje in nov mali avto za vsako ceno proda Cizerl, Kotnikova 21, II. nadstr. i 1097 10
Dv osob. stanovanje
suho, solnčno, v II. nadstr. s pritiklinami, oddam za 1. bruar. Vprašati in ogled Stan trg št. 15.
1595-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, oddam takoj ali februarja. Bežigraiska 18. pri bežigrajski gimnaziji.
1205-21
Dvosob. stanovanje
event. kabinet, sončno, kopalnica, išče za 1. maj drž. uradnik (tri odrasle osebe) Bež;grad ali Spodnja S ška. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in točen plačnik«.	1596-21a
Sobo odda
Čedno sobico
opremljeno, oddam takoj. Dvorakova 3, I. levo.
1188-23
Ti J i
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje, išče zakonski par brez otrok — najrajši v bežigrajskem okraju. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šifro »Tako, iščem«.	1193-23a
Kateri gospod
akademsko izobražen, dobrosrčen. ki ima smisel za lep miren dom, bi poročil mlado nepokvarjeno uradnico (brez dote!) Eventualni sestanek mogoč v nedeljo. Neanonimne dopse na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pomlad 1940«.
1171-2}
Državni uradnik
ločen po ženim krivdi, — žel' znanja v svrho žemtve. Resne ponudbe s sliko na podružnico Jutra » Mariboru pod šifro »Mir v hiši« 1134-25
ŠPORT
Posojilo
išče dolgoletna uradnica i proti najvišjim obrestim in I dobremu poroštvu. Ponudbe 1 na ogl. odd. Jutra pou šifro »Dobro poroštvo«.
1180-16
Knjižice
Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano — 12.000 din in Kmečke hranilnice in posojilnice Konjice 20.000 din prodamo po ugodni ceni. Prilika za plačanie dolga. Rudolf Zore Gledališka 12, Ljubljana.
1175-16
Zaveden trgovec
in obrtnik potrebuie 160.000 din posoiila na posestvo, vredno 400.000 din in vkniižbo na prvo mesto, odplačilo polletno. Cenj. ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Pošten 16«.
1147-16
Lokali
Društvo
išče lokal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik«.	1185 19
Posest
Čatež pri Brežicah
majhno hišico vzamem v najem in plačam najemnino eno leto naprej. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »V. M.«
1206-20
Manjše posestvo
tričetrt ure oddalieno oddaljeno od postaie Sv. Jurij pri Celju, naprodaj za din 40.000. Informacije v mesariji Plansteiner, Trnov-Ije 67, Celje.
1204 20
Enodružinsko vilo
šestsobno, z centralno kurjavo ln vsemi pritiklinami, komfortno, z lepim sadnim vrtom, v Murnlkovi ulici oddam v najem s 1. februarjem. Vpra ajte na Krekovem trgu 11-1.
1096-20
»uneralno olje težko dobivate:	Pomagajte sami sebi!
OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE 1
»REGENTOL«
aparat za regeneriranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam
nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA (JSPEli JAMČIMO!
Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Eisler, Beograd, Vojv. Gligora St. 15.
Tei 41949.
I
G. Th. Rotman
AMBO IN PETER POTUJETA
43
Dr. Tolstonog je moral torej peš na pot. »Nu, saj bom lahko spotoma počival, kolikor mi bo drago!« je dejal. In prav je imel! Čez pičlo urico so se res odpravili; doktor jo je mahal naprej in vodil na vrvi Grbina, ki je s Sam-bom in Petrom na hrbtu, ljubko stopical za njim.
44
Mnogo nr je minilo, in še vedno so teptali po puščavskem pesku, dokler se ni nazadnje solnce nagnilo v zaton. »Fantek, fantek, ali sem truden!« je stokal dr. Tolstonog. »Da bi vsaj imel jamico, kjer bi mogel mirno zadremati!« Nu, ta »jamica« je bila bližja, nego je mislil!
Gospodična
išče priprosto sobico, s posebnim vhodom v bližini glavnega kolodvora v Mostah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1173-23a
Dopisi
Avto št. 281
Dvigni pismo poštno ležeče Maruška.
1170-24
Prodam
mali mizarski stružnik. — Levstikova 14, pritličje.
1176-29
Mizarske stroje
novr in rabliene. nudim iz zalog« v Liuhliani odn za takoišnio dobavo 17 tovarne Zalogo si lahko brezobvez-nu ugledate. Specialna trgovina stroiev DOVZAN IVAN. Ljubliana. Frančiš kanska 4. Tel. 45-42.
1144-29
BMflfflfM
Moder papagajček
je ušel. Odda naj se proti nagradi. Cesta na Rožnik 45 1192-27
Dva dni smučarskih tekem v Bohinju
V soboto In nedeljo bo tekmovanje za drž. prvenstvo
v klasična kombinaciji
Kdo bo zmagal? Tekme v soboto bodo odločile in rešile to vprašanje. Poleg naših najboljših Bomo videli tekmovati tudi najboljše sosede Nemce, ki so prijavili kar 7 tekmovalcev. Pojde torej za res! Zato pohitite vsi, ki Vam je ljubo smučarstvo in njegov razvoj v soboto in nedeljo v Bohinj. V soboto bo tek ob 14.30, start in cilj pri hotelu Bellevue, v nedeljo pa bodo ob 11.30 skoki na ing. Hansenovi skakalnici v Polju, ki bodo dali prvaka v klasični kombinaciji za leto 1940.
Zato pojdemo v soboto ln nedeljo vsi v Bohinj, kjer bo zbrana vsa tekmovalna elita našega narodnega športa smučarstva!
V nedeljo bo prvi veliki praznik za naše smučarstvo. V Bohinju se bo vršilo državno prvenstvo v klasični kombinaciji, to je v eni najtežjih smuški disciplin. Tekmovalci se bodo v soboto pomerili v teku na 18 km, v nedeljo pa v skokih. Vsi naši najboljši bodo na startu, v viteški borbi se bodo borili za prva mesta ln naslov državnega prvaka. Vsi naši preizkušeni tekmovalci kot tudi novi mladi talentje bodo tu hoteli pokazati uspehe svojega treninga, vsi bodo dobro pripravljeni, saj ima vsak od njih letos za seboj že nekaj tekem. To pot pa se bodo prvič v letošnji sezoni sestali v skupni borbi.
Ženitve
Boljši obrtnik
vdovec, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, mirnega, dobrega značaia v starosti 35—40 I. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Diskretno«.	1172-25
Damska zapest. ura
zlata se je izgubila iz vi-škega tramvaja do pošte in pasaže. Pošten najditelj na| jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
1190-28
Rezervno kolo
kompletno od avtomobila Opel P 4, sem izgubil dne 9. t. m. med 11. in 12. uro dopoldne na državni cesti od Sv. Ruperta v Savinjski dolini do Vranskega. Pošten najd'telj naj ga odda proti primerni nagradi g. Sente Franju, uradnku tkalnice Mautner v Preboldu.	1168-28
Razno
Ideje- izume
vnovčuie in plasira * tu in inozemstvu Jugopatent — Liubliana. Dvorakova 8.
37-3?
ZOPER KAMENE
v žolču — ledvicah — sečnem mehurju, vzemite lek DUBPAVKA ČAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen — 1 škatl din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah Izdeluje: K F Labor Mr. 1. Andnjič lekarnar, Mostar.
R. S. br. 14471. 25/V 1938
Pozor mizarji!
Oddam delo boljšega pohištva proti nakupu avtomobila. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Avto«.
PLANINSKI DOM NA USKOVNICI
se cdda takoj v najem
za več let, prednost imajo osebe s svojo koncesijo ali pa si jo morajo dobiti; dobra letoviška postojanka za leto in zimo. — Za podrobnosti obrnite se na ZUPANC J., pošta Srednja vas v Bohinju št. 76.
64 mednarodnih tekem iz 1. 1939
Najmarljivejši so bili Nemci, najuspešnejši pa Švicarji
Lani je bilo na evropskih tleh odigranih vsega 64 nogometnih meddržavnih tekem, ki so jih odigrala moštva 26 narodov. Največ iger, namreč 15, so absolvirali repre-zentantl Nemčije, ki so pri tem spravili devet zmag in dva remlsa ter dosegli razliko golov 39:25.
Neporažene so lani ostale samo štiri države, in sicer Švica, Francija, Irska in Češki protektorat. Izredno uspešno je bilo preteklo leto za Švicarje, ki so samo enkrat, in sicer proti Poljakom, igrali neodločeno, zato pa so s skupno razliko 24:8 zabeležili 6 zmag, med njimi tudi ono pomembno s 3:1 nad Italijani.
Belgijci, ki so jih Nemci premagali s 4:1, so med 9 tekmami Izgubili 6 iger, zmagali pa v dveh. Protektorat, ki je proti Nemčiji izvil neodločeni rezultat 4:4, je rist Indije. Mitič se tudi v teh tekmah nI pred tem zmagal nad Jugoslavijo z 7:3. Jugoslavija pa je z Nemčijo izgubila kar dve igri z 2:3 in 1:5. Kot posebno zanimivost je treba omeniti, da je Jugoslavija edino zmago v osmih mednarodnih tekmah slavila nič več in nič manj kakor nad Angleži.
Bolgarija je nastopila v mednarodni tekmi samo enkrat, in sicer je morala v tej Nemčiji prepustiti zmago z 2:1. Danci imajo v svoji bilanci šest zmag in dva poraza. Norveška, ki je morala z 0:4 kloniti Nemčiji, je zmagala dvakrat in izgubila petkrat. Luksemburška je dobila dve Igri, poražena pa je bila trikrat, kot posebni uspeh beleži svojo zmago nad Nemčijo (2:1). Irska je dosegla tri neodločene rezultate, med njimi tudi enega proti Nemčiji. Estonska, ki se je morala v treh tekmah zadovoljiti z enim samim remisom, je morala Nemčiji prepustiti zmago z 2:0. Z enakim rezultatom je izgubila prvo tekmo proti Nemčiji Slovaška in tudi v re-vanžnl je morala s 3:1 priznati premoč Nemčije.
Italijani so Imeli vsega 8 mednarodnih srečanj, med katerimi so z razliko 17:16 zmagali v petih izgubili pa v dveh. Nemci
NAJSLAJŠA fn NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET-VINO
CRM NA IZ FR1 6KJL GORE
Sremski Karlova — Gostilničarji čudit* to Specijaltteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Hailovct — F ruška gora
Od Vas je
odvisno, da imate obleko I	vedno
k^ kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sve»lntik»lntr
□nnnnnnnnnnn-' •
OTOMANE
po din 320.— nudi
K. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13 □□□□□□□□□UUUUU
Mestni pogrebni «avod Občina Ljubljana
f
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče. ded in stric, gospod
KLANČIČAR FRANC
MESTNI OFICIJANT V POKOJU
dne 16. t. m. po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v četrtek, dne 18. januarja 1940, ob 2. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16 januarja 1940.
2ALUJOČI OSTALI
I
Mestn' 9ogrrhn> «a»od Občina Liubliana
Umrl nam je naš ljubi soprog, dobri oče, brat,
gospod
Mezek Franc
VIŠJI POSTNI KONTROLOR
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 18. januarja 1940 ob 4. urt pop. s Cankarjevega nabrežja štev. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16. januarja 1940.
Žalujoča žena MARIJA; RADO, sin; CIRIL, brat, ter ostalo sorodstvo.
so trčili ob Italijane dvakrat in so v Flo-renci izgubili z 2:3, zato pa v Berlinu dobili s 5:2. Nekaj manj uspehov je imela lani Madžarska, ki je v 10 tekmah spravili samo dve zmagi in štiri remise z razliko 20:21. Proti Nemčiji so Madžari visoko dobili s 5:1, proti Jugoslaviji pa z 2:0.
Finska je v petih tekmah doživela prav toliko porazov, med tem ko so Grčija, Portugalska in Wales izgubile svoje edine mednarodne tekme. Po štirikrat sta bili uspešni Holandska in švedska, v šestih cdn. petih mednarodnih tekmah. Z različnimi uspehi sta se borili Anglija ln Latvija, ki imata v bilanci vsaka po eno zmatro. en remis in en poraz. Omeniti je treba še Litvo, ki je po enkrat zmagala in izgubila, medtem ko so Poljaki v lanskem usodnem letu dosegli med 4 mednarodnimi tekmami samo eno zmago. Tudi Rumuni so morali obenem s tremi zmagami vzeti v račun tudi dva poraza in en remis.
Ce na hitro pogledamo vse te številke, vidimo, da so bili med najboljšimi nogometaši posameznih držav najbolj marljivi Nemci, najbolj uspešni pa nesporno Švicarji, ki so zmagali lani nad Italijani in tudi še nad Madžari, torej nad obema državnima reprezentancama, ki sta odigrali finale zadnjega svetovnega prvenstva v nogometu.
V nekaj mt»h
Belo-zeleni so dobili trenerja
Včeraj je dospel lz Skoplja v Ljubljano g. Hans Bloch, začasno angažirani novi nogometni trener SK Ljubljane. G. Bloch, ki je po rodu Dunajčan, spada že med starejšo generacijo nogometnih učiteljev, pa ima vendar za seboj precej bogato trenersko kariero, in sicer še prav posebno v Jugoslaviji. Največ uspehov v tem svojstvu je imel v Beogradu, kjer je dve leti treniral moštvo Baska, ki se je takrat povzpelo do svojih najbolj znanih uspehov v ligL Vodstvo SK Ljubljane, ki se je zdaj srečno otreslo tudi najnujnejših skrbi zaradi igrišča, bo takoj začelo z intenzivnim treningom svojega moštva. Novemu trenerju g. Blochu želimo pri težki in ne hvaležni nalogi, ki ga čaka med vrstami edinih slovenskih nogometnih ligašev, mnogo lepih
in čim hitrejših uspehov!
•
Franjo Punčec ln Drago Mitič, ki sta konec starega leta prebila v Indiji na raznih teniških turnirjih, sta nazadnje sodelovala tudi na prvenstvu Indije v Kalkuti. Punčec je v finalu zmagal nad najmočnejšim indijskim igralcem Val Singom z 11:9, 6:4, 7:5 in tako osvojil naslov prvaka Indije. Skupno z Mitidem je potem zmagal kljub temu, da je bil Mitič izredno slab, še enak naslov tudi v doublu, in sicer v treh setih z 11:9, 3:6, 7:5. Za zaključek turnirja je bila še neoficielna tekma med Indijo ln Jugoslavijo, ki se je končala s 3:2 v korist Indije. Mitič se tudi v teh tekmha ni popravil in je igral skoraj kakor začetnik. Izgubil je oba svoja singla in nazadnje še v doublu pokvaril toliko, da je zmagal indijski par in osvojil odločilno tretjo točko za Indijo.
Kakor pišejo zagrebške »Novosti«, bo upravni odbor vrhovne drsalne zveze v kratkem rešil vprašanje udeležbe naših hokejistov na prireditvah mednarodnega zlmskosportnega tedna v Ga-Pa, ki bo od 26. t. m. do 4. februarja. Tehnični odbor bo za Ga-Pa predlagal 11 hokejskih igralcev, razen tega pa naj bi šla tjakaj tudi naša prvakinja v umetnem drsanju Silva Pal-metova.
SK Ljubljana. Danes ob 18. strogo obvezen sestanek vseh aktivnih nogometašev. Sestanek bo v tajništvu Beethovnova 9/1.
Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana. IV. redna seja Upravnega odbora bo v četrtek 18. t. m. ob pol 20. v gostilni »Habjanc, Celovška cesta (nasproti kavarne »Keršič«). Pozivam vse odbornike, da se seje sigurno udeležijo, ker se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah. Predsednik.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 3 so izšle. Vsebina: Ilirija je ostala prvak Jugoslavije v hokeju na ledu. — Silva Palme pripoveduje o svojih gostovanjih v Beogradu ln Zagrebu. — Osem dni skakalnega treninga na Pokljuki. — Nemci bodo ojači-11 svoje nogometno moštvo s Poljaki. — Ali morska voda res bistveno vpliva na plavalne rezultate? — Zagrebškim klubom so predvsem potrebna igrišča. — Beograd proti običaju gleda drsalce in plavalce. — Prihod češkega reprezentativca Sobotke v Split. — 700 smučarjev na eni prireditvi Je bilo na Jesenicah itd. — Vmes je še mnogo pestrega drobiža in raznih paberkov iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
SOKOL
Uprava Sokola Vič vabi članstvo, da se danes ob 14. udeleži pogreba g. Janeza Horvata, očeta društvenega tajnika. Zbirališče pred mrtvašnico na Zaloški cesti ob 13.45.
Sokolska uprava v Kranju vabi članstvo na sestanek, ki bo dre vi ob pol 21. v posvetovalnici. Poleg sestave predloga o društveni upravi za občni zbor bomo obravnavali ie važna vprašanja. Občni Zbor bo danes teden ob 20.
Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko V uran t. — Za Narodno tiskamo dL d. ko- iskarnarja Fran Jeran — Za inseraliu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi » Ljubljani.
»JUTRO« It VL «
Sreda, 17. L 1040.
kneginje



l-mi^imi
Knez namestnik in kneginja Olga pri svečanem banketu v banskih dvorih: levo od kneza namestnika gospa Subašiceva ln podpredsednik dr. Maček, desno gospa Mačkova m nadškof dr. Stepinac — Na drugi sliki je kneginja Olga, na levi predsednik vlade Dragiša Cvetkovic, na desni pa hrvatski ban dr. Subašic
Policijski uradnik je firivedel sina ubijalca k preiskovalnemu sodniku
žaloigra, o kateri govori ves Kruševac
Beograd, 16. januarja
V	Kruševcu se je te dni odigrala žalo-:lgra, ki je zbudila mnogo sočutja. Policijski pisar, kateremu je bila poverjena naloga, da razjasni zagoneten uboj, je privedel pred preiskovalnega sodnika lastnega sina kot ubijalca.
V	nedeljo, ko so v Kruševcu praznovali pravoslavno Novo leto, je prišel pred pi-imrno preiskovalnega sodnika policijski pi-liar Milovan Tadič, v njegovi družbi pa je bil 16letni sin Miloš, dijak 6. razreda gimnazije v Cupriji. Precej razburjen je Tadič zaprosil sodnega slugo, naj takoj pokliče preiskovalnega sodnika Kostiča. Ko je ta
1>rišel in so stopili v njegovo pisarno, je po-icijski pisar Tadič skoraj jokaje izgovoril: »Gospod sodnik, našel sem Borisavljevega ubijalca.« — »Čestitam, gospod Tadič,« je rekel preiskovalni sodnik, ki že več let pozna Tadida kot zelo sposobnega policijskega uradnika. Tisti trenutek pa je pisar Tadič z desno objel svojega sina Miloša, ki je dotlej stal v&s skrušen pri vratih;
—	To je moj sini... Da, gospoda, moj sin je ubil Borisa val... Nai vas nikakor ne rnoti, da jaz kot oče in policijski uradnik prijavljam lastnega sina.
Ko je globoko presenečenje pojenjalo, je pisar Tadič opisal ves dogodek. Drugi dan pravoslavnega božiča so kmetje za letališčem v bližini vasi Mudrakovca našli v snegu truplo siromašnega 30!etnega delavca Borisava Jovanovica. Strel iz samokresa mu je bil prevrtal g'avo. Policija je takoj uvedla preiskavo, toda prizadevanje je bilo spočetka zaman in je prevladalo mnenje, da je Borisav padel v prepiru z neznancem, morda s kakšnim pijancem. Sreski načelnik Tri vunac je poveril policijskemu pisarju Ta d iču kot izkušenemu preiskovalnemu organu nalogo da razkrinka ubijalca. Pisar Tadič se je takoj lotil preiskave. Niti Bo-risavljeva žena niti pokojnikova dva otroka niso vedeli kogarkoli osumiti. Tadič je zaslišal vrsto sumljivcev. Ko je že izgubil vsako nado, se je ubijalec sam javiL In sicer — sin lastnemu očetu.
—	Bilo je pred pravoslavnim novim letom — je pripovedoval Tadič — in smo bili doma razpoloženi. Se prepevali smo in se smejali, skratka, veselo smo pričakovali novo leto. Naenkrat me zaprosi moj sin Milo« za dovoljenje, če si sme prižgati cigareto in izpiti čašo vina. Ta prošnja me je iz-nenadila, dotlej ni niti kadil niti pil. Dovolil sem mu to, ker sem brž videl, da ga nekaj duši. V ostalem sem pobitost opažal na njem že nekaj mesecev. Kot oče sem se trudil, da bi ga razumel in mu olajal duševno trpljenje. Ko je sin prižgal cigareto tn srknil požirek vina, se mi je zagledal v oči in mi povedal, da je on ubil nesrečnega
deč filmu. V trenutku, ko sem segel v žep po robec, sem začutil samokres, ki sem £ ga bil vzel, sam ne vem, zakaj. Zvečer po predstavi sem dekle spremil domov in naenkrat se me je polastilo čudno razpoloženje. Nekaj me je mučilo v duši. Mislil sem na dekle in se vpraševal, zakaj me ona ne ljubi tako, kakor jaz ljubim njo. Dotlej pač še nisem imel poguma, da bi ji povedal svoje čustvovanje. Razmišljajoč o vsem tem, sem se brezciljno potikal po ulicah. Kod sem taval, sam prav ne vem, naenkrat sem se znašel na letališču. Došel sem Bori-sava. Sla sva skupaj m mi je pripovedoval, da je ta dan zaslužil 50 din in da bo zdaj lahko doma dobro pogostil družino. Vprašal sem ga, koliko otrok ima. Borisav mi je dal cigareto. Ko sva stopala skupaj, so v meni neprestano begale misli in vtisi izza
končane predstave. Saj ne vem, kaj vse ml
je Borisav govoril. Ustrašil sem sc, da utegne zaslutiti moje razpoloženje. V trenutku, ne vedoč, kako in zakaj, sem potegnil iz žepa samokres in ustrelil Borisava naravnost v sence. Strel me je pretresel. Naenkrat kakor da sem se iztreznil in sem pobegnil domov...
To je izpoved mladega ubijalca, ki je sicer odličen dijak, ljubezniv in tovariški, zaljubljen pa je bil v šolsko tovarišico, katere »nepazljivo zadržanje«, kakor sam pravi, mu je povzročalo hude duševne bolečine in duševno napetost, ki je našila svojo eksplozijo v tem, da je padla nedolžna žrtev. Ves Kruševac razpravlja o tej žaloigri z globokim sočustvovanjem, saj nikdo ne ve, koga je treba bolj pomilovati: ali siromašno družino pokojnega Borisava ali duševno raztresenega mladeniča in nesrečnega očeta, ki je bil pripravljen žrtvovati vs# za bodočnost svojega sina, pa mu je nazad nje namenila usoda to bridko nalogo, da j* moral lastnega sina izročiti preiskovalnemv sodniku.
Na dražbi v mestni zastavljalnici
Nekateri so poceni prišli do zimskih sukenj
Ljubljana. 16. januarja.
Namen mestne zastavljalnice je. nud.ti ljudem v stiski pomoč, pozimi pa daje tudi masikateremu toplo zavetje. Prva letošnja dražba efektov je bila pretekli petek in njena značilnost je bila v tem, da so razni ubožci prišli razmeroma poceni do moških sukenj.
Zunaj je brila ostra burja, da je tega in onega, ki je hitel po Poljanski cesti, kar potegnilo v rdečo hišo, v tople prostore mestne zastavljalnice. 2e uro pred pričet-kom dražbe so se zbirali stalni obiskovalci pred vhodom, da zasedejo prve prostore ob dolgi mizi nasproti sklicatelju, — tako imajo nekaj več ugodnosti, ker lahko pregledujejo dražbene predmete. Stalne stranke se že pri pregledu dogovore, kaj bo kdo kupil, da drug drugemu ne bodo dražili. Malo pred 15. uro, preden se prične dražba, so take stalne stranke hudo pazljive, če se ni vmešal kak rodoljub z dežele, ki bi spet utegnil zmešati njihove načrte pri draženju, kakor se to večkrat zgodi Iz pogovorov lahko razbiraš, kako je bil kdo zadovoljen z izdražbenimi predmeti pri prejšnji dražbi, ali je predmete že dalje prudai, konko je zaslužil ali zaslužila in podobno. Marsikaj svojevrstnega trgovskega lahko čuješ, dokler se ne približa ura dražbe.
Prav letošnja dražba je privabila mnogo občinstva iz različnih krajev, da si se lahko načudil, koliko narečij imamo Slovenci. Toda predmetov je bilo mnogo manj kakor prejšnja leta. Poleg pisalnega stroja, dveh novih koles in nekaj fotoaparatov je bilo največ ponošenih oblek in perila, nekaj no-
vega blaga, citre in kitara. Stalni obisko
Borisava. Kose mi je izpovedoval! mf je bT	| da nl biJ° š,e fikd?r
ln IrnkrM- rio irAr, ,„k;;„ 5 ur	toliko zimskih sukenj na dražbi kakor to
I TJ M ? ' * A1 ,V	Preden je izklicatelj pričel dražiti, je
pnp0V,ed0Jal:	prosil, da se zglasi oseba, ki je na zadnji
ti ves, ka ero dekle imam rad. Na božični	j dražbi kupila kitaro, katero bi lastnik zdaj
dan sva sla v kino. Sedela sva sama in se	• rad odkupil. V stiski jo je bil moral zasta-
razgovarjala o najnavadnejših stvareh, sle-	viti, bila pa mu je tako draga, da je bil
pripravljen storiti vse. samo da mu bo ljubljena kitara, spremljevalka njegovih pesmi in tolažnica v bridkih urah. spet vrnjena. Stranka je bila res navzočna in sta z lastnikom kitare zadovoljivo rešila zadevo.
Sledila je dražba. Kakor vedno, je tudi tokrat bil enim izdraženi predmet sreča, med tem ko so drugi bili razočarani. Nekateri predmeti so bili izdraženi za sto in tudi preko dvesto odstotkov višje od cenitve. Opazilo se je, da nekateri prav malo precenijo vrednost blaga, ki ga dobiš do vseh trgovinah za nižjo ceno. Opazilo se je tudi, da je za enkrat prav malo zanimanja za glasbo. Kitara je bila prodana za izklicno ceno 75 din, citre pa za bore 40 din. Ko so nekateri dobili zimske suknje po izklicni ceni, je neki kmečki očanec plačal za suknjo, ki je bila cenjena na 150 din, po izdraženju 330 din. Možak si je suknjo bil že dopoldne ogledal in se odločil, da jo bo imel. Popoldne sta prišla z njim še žena in sin. Res si je možak suknjo priboril, toda je izpraznil vse žepe, še sin je moral dodati, da sta lahko plačala. Takoj nato so vsi trije žalostni odšli iz dvorane. Vsi oni, ki so mu dražili, so se sramovali.	p. j.
Albin Kosem f
Ljubljana, 17. januarja Danes ob 16. bodo sorodniki in številni znanci od zavetišča sv. Jožefa spremili na poslednji poti k Sv Križu hranilničnega kontrolorja v pokoju Albina Kosma Pokojnik se je pred skoraj 73 leti rodil v graščini Impolci pri Sevnici očetu zakupniku. Po osnovni šoli v Sevnici in ljubljanski nižji gimnaziji se je nadarjeni m'adenič posvetil trgovinstvu. Služboval je kot knjigovodja in korespondent pri Traunu v Celju, Urbancu v Ljubljani in Fiirstu v Ptu-
ju Leta 1898. se je osamosvojil. Ustanovil je vinsko trgovino na Dunaju, kjer pa je tako resno zbolel, da je moral iti iskat zdravja prav v Egipt. Poslej je vedno bolehal, a je zaradi svojega solidnega, opreznega in skromnega življenja vendar dočakal lepo starost. Od 1902 do 1933 je bil pokojnik kontrolor Okrajne hranilnice v Slovenjem Gradcu, kjer je s pridom uveljavil svoje bogate trgovinske izkušnje in bti s svojo vestnostjo in delavnostjo zavodu zgleden, za vse poraben uradnik.
Zadnja leta je živel kot upokojenec v Ljubljani. Z zgovornostjo, šegavostjo in budnim zanimanjem za vse dogodke našega mesta si je pridobiJ širok krog znancev in prijateljev. Težko ga bodo sedaj pogrešali sorodniki z bratom Josipom, višjim inšpektorjem monopolne uprave v pokoju, med znanci pa najbolj gospodje od stalnega omizja kavarne »Zvezde«, kjer je tako rad posedal, navdušeno čital časopise in se o lepih starih časih in burnih sedanjih dneh temperamentno pogovarjal s številnimi znanci. Naj počiva v miru!
SO let gorenjske korenine
G. Anton Tičar, ugledni posestnik v Va-Sci pri Cerkljah, je dosegel 80 let. Nihče mu tega ne bi prisodil, saj je še ves mla-denlški ln še vedno opravlja vsa dela na svoji veliki kmetiji. Anton Tičar se je rodil 17. januarja 1. 1860 v Vogljah pri Kranju. Leta 1887. se je priženil v Cerklje, prevzel
zadolženo posestvo ter ga s svojo sposobnostjo ln marljivostjo dvignil do vzorno urejene velike kmetije, da je malo takih v okolici.
V zakonu so se mu rodili Štirje otroci, izmed katerih živi samo eden. Gospodinja Terezija pridno podpira svojega moža, saj je tudi sama pridna kot mravlja. Kot obče spoštovan posestnik je bil tudi več let občinski odbornik v Cerkljah. Njegov bister razum je mnogo pripomogel k napredku občine. Anton Tičar se je svoječasno zelo trudil, da bi dobile Cerklje svoj vodovod. Bil je velik prijatelj takratnega ljubljanskega župana in poslanca ministra n. r. Ivana Hribarja, ki je vodil akcijo za cerkljanski vodovod. Anton Tičar je kot prvi ponudil v to svrho znesek 300 goldinarjev.
krtin
sredstvo za izčisčenje pri slabi prebavL 2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—
Reg. S. br. 31888/38
Le žal, da ta akcija zaradi nerazumevanja nekaterih ljudi ni uspela. Ta pogreška se še danes hudo občuti, ko velika cerkljanska občina še vedno nima vodovoda. Tudi za cerkljansko elektrarno ima Anton Tičar velike zasluge. Pokojnemu Cižmarju je pomagal vsestransko, da so Cerklje dobile svojo elektriko. Kljub svoji visoki starosti Ima Se zmerom mnogo razumevanja za moderniziranje kmetijstva.
Anton Tičar, ki mu po domače pravijo »oče Ilija« in je stric zdravnika g. dr. Josipa Tičarja, je zelo spoštovan daleč okoli. Z delom prekosi marsikaterega mladeniča ln tudi zdravstveno se počuti prav dobro. Njegove bistre oči še danes iz Cerkelj opazijo govedo, ki se pase na Krvavcu, ko bi marsikateremu mlajšemu tudi daljnogled ne pomagal. Trdni gorenjski korenini želimo, da bi doživel zdrav in čil Se dolgo vrsto let.	R. <L
Anton Gdberc
Upokojeni šolski upravitelj Anton Ga-bere je eden tistih naših skromnih mož, ki je tiho v srce zaklenil spomine na mnoge izkušnje in težave, katere je moral prestati zaradi s\~ojega odločnega prepričanja in čiste narodne zavednosti. Kdor sreča v Mariboru tega prostodušnega vzgojitelja, ki danes praznuje petinšestdesetletnico rojstva, pač ne bo mogel presoditi, da je bil g. Gaberc svojčas trpeč mučenik v avstrijskih zaporih, po prevratu pa že na smrt obsojen od tujih tolp, ki so razsajale po Prekmurju.
Anion Gaberc se je rodil v Veržeju, glm-> nazijo in učiteljišče je študiral v Gradcu in Mariboru, njegovo prvo mesto pa je bilo v Zetalah pri Rogatcu. Poročil se je 1907. leta s Hedviko iz ugledne veleposestniške družine Lešnikovih v Št. Janžu na Dravskem polju, s sestro bivšega župana Frica in svetovnoznanega pomologa Jožeta Lešnika, ki živi na Dunaju Po poroki je bil imenovan za šolskega upravitelja v Na-rapljah pri Ptujski gori. Srečo zglednega zakona je skalila svetovna vojna, ko so Ga-berca odgnali v graške zapore, kjer je moral tri mesce po nedolžnem trpeti in si je nakopal posledice, ki mu še danes ogra-iajo zdravje. Po prevratu je bil med prvimi, ki je šel orat ledino prosvete v svoje drago Prekmurje. Postavljen je bil za nadučitelja v Ižakovcih, prestal je vse takratne viharje, ko je njegovo življenje viselo na niti. Toda burja je pojenjala in začelo se je srečno življenje. Zakonca Gaber-ca sta z idealno ljubeznijo vzgojila šest otrok. Sin Vladko je poročnik-pilot, Anica je učiteljica in vneta sokolska delavka, Jože je šolski upravitelj v Zagorju pri Pil-Itajnu in prav tako vzoren mlad narodni delavec, Milko je letalski narednik v Sarajevu, Elica je kontoristinja pri poštni hranilnici v Zagrebu, Nadica pa še obiskuje gimnazijo.
Tudi Gabercu na koncu njegovih službenih let ni bila prizanešena poslednja grenka kupa. Bil je starosta Sokola v Beltincih, postal je spet navaden učitelj, njegovo vodilno mesto je zavzela mlada učiteljica. Solznih oči se je narodni vzgojitelj poslovil od Prekmurja, kjer je storil mnogo dobrega. Preselil se je v Maribor, kjer v Praprotnikovi ulici 27. uživa zasluženi pokoj in svojo tiho srečo ob napredku ljubljenih otrok. Želimo g. Antonu Gabercu v njegovem dragem družinskem krogu še mnogo zadovoljnih leti
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
1
Iz treh naših revij
Nedavno je izšla 1.—2. knjiga »časopisa za zgodo.ino in narodopisje«, ki ga izdaja v redakciji Franja Baša in Janka Glaserja »Zgodovinsko društvo v Mariboru«. 144 strani obsegajoča številka prinaša mnogo zanimivega gradiva. Prof. Franjo Ba£ je posvetil daljšo biografsko razpravo pokojnemu prelatu dr. Franju Kovačiču, predstavniku znanstvenega Maribora v začetku dva jse.ega stoletja, d-lgalutnemu predsedniku Zgodovinskega društva in zaslužnemu uredniku njegovega časopisa. Z neobjavljenimi slikami opremljena biografija prikazuje ne samo življenjsko pot tega agilncga narodnega delavca in zgodovinarja naših obmejnih krajev, marveč nas seznanja tudi z njegovim celotnim delom, zlasti se na področju zgodovinskih študij ln raziska/anj. Spisana je s temeljitostjo in prežeta s spoštljivimi čustvi do pokojnega staroste mariborskih zgodovinarjev. Latinski resumč ob koncu razprave je sestavil prof. dr. A. Dolar.
Druga razprava z naslovom »P. Bernard Mariborčan, slovenski pisatelj 18. stoletja«, je iz peresa prof. dr. Frana De-Slča. Odkriva nam doslej neznano delo kapucinskega patra, ki je bil. čeprav po rodu Nemec, prvi v Mariboru rojeni slovenski pisatelj. Sestavil je leta 1760. obsežen rokopisni nemško-slovenski slovar, ki so ga smatrali dolgo časa za izgubljenega, ter rokopisni molltvenik, leta 1757. v Radgoni napisani »Echiridion Slaviš inflr-mis assistentium«, ki so ga našli šele pred
nekaj leti. Ta pater je Imel civilno ime Apostel in je umrl leta 1784. v Celju. Razprava prof dr. Ilešiča se bavi v prvi vrsti z ureditvijo in jezikovnim značajem omenjenega slovarja. Razglablja vprašanje njegove leksikalne podloge, se bavi z njegovo ortografijo m besediščem, v kateiem prihajajo do veljave poleg sosedne hrvaščine predvsem slovenski dialekti ob Dravi zapadno od Maribora in na Koroškem. Gotovo je, da se je pater Bernard bavil s slovenščino najprej zaradi svojega poklica, ki ga je izvrševal med Slovenci, naposled pa je postal neke vrste »slavist« svojega časa, to se pravi, predal se je jezikovnemu delu z ljubeznijo in s teoretičnim interesom, o čemer priča tudi to, da ima njegov slovar navodilo za čitanje in pisanje cirilice in glagolice, ter da je bil nekak slovanski purist, ki se je trudil, da bl iz slovenskega besednega zaklada izločil vse nemške tujke. Seveda pa nI mogel povsem predreti v duha slovenskega je-i-ka, in vse kaže, da je bila v njegovi domači hiši občevalni jezik nemščina. Razprava prof. dr. Ilešiča pomeni tehten donesek k starejši slovenski literarni zgodovini.
Med »Izvestji« poroča Egon Baumgart-ner o nundzmatičnih najdbah v Mariboru leta 1938.. župn:k Jakob Soklič piše o cerkvi sv. Uršule na Plešivcu po zapisih Škofa Tomaža Hrena. Dr. Fran Kotnik ugotavlja, da je Kolomonov žegen IzSel po letu 1798., verjetno v prvem desetletju devetnajstega stoletja, Franjo BaS objavlja od-
govor na vprsfianje, »Od kod SerncI?«, ing. arch. Marjan Mušlč pa objavlja član-čič »Dva primera hiš v Pekrah pri Mariboru« z arhitektonskimi načrti. Med Slovstvom ocenjuje Fran Z \ itter žontarjevo Zgodovino mesta Kranja«, Stanko Bunc Ramovž-Kosovo izdajo Brižiask h spomenikov, dr. Cukala Veideijevo knjigo o kne-glnji Etni Vilko No.ak madžarsko zgodovinsko publikacijo »Magyarorszd? nčpei a XI. Pzizadban«, J. Mravljak Mensljevo razpravo o zgodovini d r ktnih davkov na štajerskem do Marije Terezije, Franjo Baš razpravo Ericha Wlnckelmanna xZur Geschlchte des Luthertums Im Unterstelri-sehen Mur- und Draugebiet«, Jinko Glaser Leolševo razpravo o s'o enski poeziji ter več drugih knjig, J. Glonar pa med drugim knjigo M. Murka »Rozpravy z oboru slovanskč filr lcgie« in dr. 'janko Kotn:k Isačenkovo »Narečje vasi Sele na Požu«. Ocenjena je tudi vrsta drugih pubMkacij. številko raključuie-o zapiski in društveni glasnik Glede opreme, ki ;'e picer prikun-na. bi bilo že' ti samo nekoliko, lepši tisk v borglsu in petitu.
★
Izšla Je nova številka glasila Slavističnega društva v LjuDljani »Slovenski jezik«. ki izhaja v redakciji pref. Janeza Logarja, Jakoba Šolarja in dr. Franca Tomšiča. Ta zvezek, ki zaključuje arugl letnik prinaSa na prvem mestu nadaljevanje razprave prof dr. Ivana G. afenauerja »štif-tarjl in štlftarska narodna pesem«. Dr. France TomSič se bavi v daljši razpravi s slovniškinii problemi refl ksivn h glagolov v slovenščini France Koblar je prispeval razpravo »Delo Ivana Cankarja v Zadrugi«. ki prinaSa novo gradivo za proučevanje pesniških začetkov Ivana Cankarla ln zlasti za spoznavanje njegovega Idejnega razvoja v teh letih. Janez Logar piše o
»Tr^la^u«. nemškem listu za slovenske koristi in dunajskih Slovencih. France Vodnik je zastopan z »Dverna prispevkoma k zgodovini Mencingerjevega literarnega sno anja« Martin Jevnikar je avtor daljše razprave »Krištof Schniid v slovenskih prevodih« Anton Vratuša je prispeval lin-gv stično razpravo »Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabi'!« Med zapiski so nekateri krajši prispevki iz peres prof. dr. Kidriča, dr. Ivana Grafenauerfa, Mar ina Jevnikarja in Lina Legiše. V rubriki Književnost ocenjuje Fr. Tomšič A. V. Isačenka razpravo »Narečie vasi Sele na Rožu« France Vodnik novo izdajo Mencingerjeve »Moje hoje na Triglav«, Janez Logar pa obravnava nekatere slovenske šolske čitanke za gim-nazie in za meščanske šole. številko zaključuje nekrolog članici Slavističnega
društva prof. Vidi Vrtovčevi.
+
S pravkar izišlo 11./12. številko mariborske revije za leposlovje, umetnest in publi-cisUko »Obzorja«, ki jo izdaja v redakciji prof. dr. Vladimirja Kralja Mariborska tiskarna, je bil zaključen njen drugi letnik. V teku let so pokazali razni bolj ali manj uspeli poskusi, da ima tudi Maribor s svojim krogom literarnih in umetniških delavcev ne le ambicijo, marveč tudi potrebo, uveijaviti svoja stremljenja s posebno revijo. Zdi se, da so ti poskusi šele z revijo »Obzorja« privedli do razveseljivega uspeha. Ta pretežno literarna in publicistična revija pa ne zastopa samo v dovolj reprezentativni obliki pisateljev ln publicistov mariborskega kulturnega kroga, marveč skuša biti revija širšega obsega ln pomena kar jI zaradi dobrega nač na urejevanja večidel tudi uspeva. Vsebina letnika 1939. kaže, da so med njenimi pesniškimi sotru ciniki med drugimi: Janko Glaser,
Alojz Gradnik, Branko Rudolf, Janko Samec ln Vinko žitnik, med pripovedniki Ferdo Godina, Anton Ingolič, Milan Kajč, Miško Kranjec, Ivan Potrč, Anton Slod-njak in Makso šnuderl, med avtorji razprav, člankov in esejev Luis Adamič, Božidar Borko, Ivan Bratko, dr. Dragotin Cvetko, Janko Glaser, dr. Jože Glonar, dr. Vito Kraigher, Aleksander Maklecov, Karei Os val d, Branko Rudolf, Anton Slod-njak, dr. Makso šnuderl, dr. A. Trstenjak, dr. Fran žgeč in drugi. Razen tega pri-naSajo »Obzorja« poiočila o gledališkem, koncertnem in likovno umetnostnem življenju v Mariboru, Ljubljani in Celju ter ocene novih knjig, ki jih pišejo mariborski in ljubljanski književniki. Uredniku dr. Vladi mir ju Kralju je uspelo zbrati lepo Število naših kulturnih delavcev, in tako se »Obzorja« po svoji literarno in publicistično resni ravni uvrščajo med pomenljive slovenske revije. Nadejamo se, da bodo tucft v tretjem letniku stremela po Izpopolnitvi svoje vsebine in razširjenju sotrudniškega kroga. V tej kroniki njihovega drugega letnika moramo posebej omeniti Številko, ki so jo posvetila češki kulturi.
11./12. številka prinaSa na uvodnem mostu »Romantično balado« Branka Rudolfa, ki se kot pesnik najbolj uveljavlja v »Obzorjih«. Miško Kranjec Je prispeval za to Številko novelo »To je ic, Ivan Potrč pa novelo »Pisar Can Ling«. V tej številki se končuje originalna komedija Joke žigona »Mogoče so pa jabolka res zastonj!«. I« knfge Luisa Adamiča »Moja Amerika« Je prevedeno zanimivo poglavje »Družinsko življenje v gospodarski krizi«, Branko Fu-dolf je prisneval članek »Anglija ln volna, dr. A. Trstenjak pa kritično razglablja delo in nauke nedavno umrlega utemeljitelja nsihonnalistirtne šole Slsrmuoda Freuda. O agrarni politiki fašizma piše v daljši st*-
omače vesti
* Anketa o minimalnih mezdah za trgovski pomočnike in zasebne nameščence
je b.la včeraj na kiaijevsk. banski upravi v Ljubljani. Predmet ankete je bil. da se o vprašanju. ki je v razp-avi, zaslišijo prizadete delodaja.ske in deiojemalske or-ganizac.je. Predstavn.ki trgovskin pomočnikov in zasebn h nameščencev so predlagali, da se GOioči minimalna mezda, za trgovske pomočnike po 4.50 din na uro. za ostale nameščence pa na 6 din na uro. Po posvetovanju so nato zastopniki delodajalcev izjavili, da so predlogi delojemalcev tako dalekosežni, da je potrebno daljše ln podiobnejše proučevanje stih in so predlagali da se razprava odgoai za en teden. Po soglasnem sklepu je bila anketa prekinjena in se to nadaljevala v soboto 27. t. m. ob 10. uri na kraljevski banski upravi.
KnjlgOVO^StVO - sistem »All-right«
Kartotečni način C «-5 rrIS« a<lai1
Zantevajte ponudbe	ulon»
Aleksandrova 4, tel. 3909
*	Praznik uglednega Zirovca. Iz Zirov nam pišejo: V sredo, na god Antona puščavska. poteče 70 let. odkar ie zagledal luč sveta g. Anton Primožič, trgovec in posestnik v Zireh. G Primožič je znan daleč naokrog kot dobričina in izvrsten družabnik. Prav posebno ga imajo v čislih naše čipkarice kot rednega in vestnega odjemalca. Saj je v klekljarski stroki strokovnjak in mu je bilo v ranjki Avstriji ponu-deno celo mesto nadzornika č pkarskih šol, kar pa je v skromnosti odkionil. Želimo, da nam ostane g. Primožič ohranjen čil in zdrav še mnogo let. K 70 letnici mu iskreno častitamo vsi prijatelji, neprijateijev pa itak n ma. Čestitkam se pridružuje tudi naš čipkarski zbor s krepkim klicem: »Živel naš dobričina in poštenjak Tone!«
*	NO\i grobovi. Na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani 15. je umrl g. Franc Mezek, višji poštni kontrolor. Zadnjo pot bo nastopil jutr. ob 16. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Franc Klančičar, mestni oficiant v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14. — Pokojnim blag -pomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Zagrebška bolnišnica Se dograjuje. Zakladna bolnica v Zagzebu je razp.sala licitacijo za izdeiavo tai v novih puvnjo-n.h, za nabavo 24 lhtov, opreme bolniških sob s 1000 posteljami in rentgenske aparatu! e. V celoti bosta dograditev in oprava veljal, nad 7 milijonov dinarjev. Uprava tomišnice je s prodajo parcel in nekaterimi drugimi transakcijami zb^a.a 5 in pol milijona, podpredsedn.k vlade dr. Maček in finančni minister dr. šutej pa sta zagotovila, da bo v kratkem zplačana tudi vsota 10 milijonov din, ki jo je obljubila vlada. V načrtu je, da se izgradi tudi poseben oddelek za arestante, ki bo obsegal 40 postelj in bo posebej ograjen in za-st.ažen. V zadnjih časih se je pogosto dogajalo, da so arestantje, ki so se pr šli zd.avit v bolnišnico, uporabili prvo ugodno p iliko in pobegnili, ker bolnišnica ni razpolagala z varnostnimi napravam..
*	Pcdpore nezaposler f^n sezonskim delavcem. Po obstoječi ur ; Jbi o preskrbova-nju nezaposlenih delavcev se sezonskim delavcem v času mrtve sezone (od 1. XII. do 15. III) ne zplačrjejo redne b-ezposel-ne podpore. Zaiadi te odredbe je težko prizadeto zlasti stavbno delavstvo. Z veljavnostjo od 15. januarja 1940 se tudi sezonskim delavcem izplačujejo brezposelne podpore in sicer se izp ača poiovica pripadajoče podpore kot »iziedna podpora na račun redne podpore«. Ce bodo ti delavci po 15. marcu še vedno nezaposleni, bodo dobili tedaj zplačano še ostalo polovico podpore. Obveščamo o tem prizadete sezonske delavce, ki izpolnjujejo pogoj za prejemanje redne podpore (najmanj 8 mescev članstva pri OUZD), da po pristojnih občinah zaprosijo za izplačilo podpore.
*	Bivši egiptovski vladar v Sp'itu. V ponedeljek zjutraj je prispel v Spiit bivši egiptovski kediv Abas Heim. n. Takoj po
— V zastarelih primerih zapeke, zdru ženih z zlato žilo in otekom jeter, jf pravi blaeoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdai ne izkaže neučinkovito.
Ogl eg 5 01	M.
svojem prihodu je odžel v ladjedelnico, kjer se nahaja njegova jahta »Nimet Alah«.
*	Rekord zagrebškega parasltlsta. Znani zagrebški parašitist Slavoljub Vitano-vič je te dni dosegel nov jugoslovenski ln balkanski rekord, ko je skočil s padalom v viš ni 4000 m iz letala. Proste padanje, to se pravi, padanje z zaprtim padalom je trajalo 1300 m, šele nato je Vitanovič odprl padobran. Ko je pristal na tleh. Je navdušen pripovedoval o vtisih, ki jih je nabral med padanjem. Pristal je blizu sv Klare v zagrebški okolici in kmetje, k so opazili, kako se čuden izpodnebnik bliža zemlji, so prihiteli od vseh strani, misleč, da bo treba pomoči. Pa so našli pogumnega letalca brez vsake poškodbe n pri najboljši volji. Vitanovič je vzbudil pozornost naše javnosti tudi o priliki zadnjega aero-mitinga v Ljubljani.
•	Spor zaradi italijanske ladje. Nedavno se je na morju pri Korčuli ponesrečila velika italijanska jadrnica »Rosina«. Ita-1 janski mornarji so brod zapustili, prepričani, da ni mogoče rešiti drugega ko gola življenja. Nato se je v Račištu na Korčuli zbralo nekaj naših mornarjev, ki so se z dvema jadrnicama odpravili na kraj nesreče in v treh dneh jim je po velikih naporih uspelo, da so ladjo, z njo pa tud kakšni dve tretjini tovora, zavlekli v luko Kalac pri Korčuli. Zdaj se je vnela zanimiva pravda o tem, komu pripadeta ladja in tovor.
•	V Boki Kotorski zelenijo oranže ln cl-trone. Tudi v Južnem Primorju. ki ie znano po svojem izredno m Iem podnebju, ie zadnje dni padlo zelo mnogo snega in za re-kai časa ie bil zaradi žametov nrennien promet s Črno goro. Medtem ko mj gorski velikani še daleč proti vznožju pod snežno odejo, so v nižini začele zeleneti oranže in c:trone. Sadjarji in vrtnarji okrog Roke Kotorske so moč^o v skrbeh, da bo pridelek uničen, če mraz ne bo odienjal. Pravijo pa. da bo mraz na druei strani koristil oljčnim nasadom, ki obetajo bogato letino.
*	Duhovnik je zmrzn!l na poti iz cerKve.
Duhovnik Aleksander Sampraja je zmrznil v vasi Uzamancu ne daleč od mesta Lozni-ce. šel je opravljat cerkveno opravilo po pot ob Drini. Ves truden je prišel v po-družnifko cerkev Na povratku je počival ob Drini in je zmrznil. Kmetje mu niso mo-gl. več pomagati. Svečano sc ga pokopali.
♦	Arkova tovarna v Zagrebu v ognju. V ponedeljek zvečer so bili zagrebški gasilci alaim:rani, da je nastal velik požar v Arkovi tovarni likerjev v Vlaški ulici. S 5 vozmi so hitel gasit škoda po tem velikem požaru še ni znana.
*	Ciganska mazačka zapustila pol milijona din. Po slavonskih vaseh se siromašni kmetje še po večini zdravijo s oom čjo padarjev, mazačev in vražarjsv mec katerimi je mnogo trgovskih talentov, ki si znajo s svojimi recepti in medicinam nabrati lepa premoženja Pred dnevi ie umrla ciganka Tonka Nikoučeva iz Babine tirede pri Djakovu. ki je daleč naokroe znana j pod imenom »baba Tonka« in ie slovela ; kot spee alistka v zdraviienju ženskih bolezni in umetnih abortih Kmetje po slavonskih vaseh hranijo mnogo starega, zlatega denarja in baba Tonka je za svoje »operacije« računala po pet malih dukatov ali po en velik dukat, ki je vreden nad 100U din, včasih pa je znašal njen račun ; tudi po 4000 do 5U00 din Nasproti pac en- j tom se je zadržala nadvse važno in ie za- | htevala od njih, da so ji za vsak nbisk brezpiačno stavili voz na razpolago razen tega pa še kosilo in dobro mara <akoe. Baba Tonka, ki je veljala za najuglednejšo padarico Slavonije, je v zlatih dukan h in našem denarju zapustila nad pol milijona dinarjev.
Iz Ljubljane
n— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmon.je. Danes 17. t. m. bo ob 20. predaval g docent dr. hrane Zwitter o temi: Pomen francoske revolucije. Vstop prost.
u— Svoboda in avtoriteta v vzgoji, o tej snovi bo predaval pedagog docent dr. Stanko Gogala v četrtek 18. t. m. ob 20. na ženski gimnaziji, Bieiweisova cesta. Vfakdo dobrodošel.
u— Za mestne reveže je spet daroval neimenovani meščan, ki se mu večkrat zahval ju j>emo, za nujnejše potrebe 1.000 din, g. Karel Vokač je pa poslal 200 dir 13. kuhinjo v stari cukrarni; tvrdka Ma-tek & Mikež s Franč škanske ulice je poslala 200 din, tvrdka I. N. Adamič s Sv.
PREMIERA duhovite in animirane filmske operete, v kateri poje znameniti filmski umetnik JE AN LUM1ERE v krogu izbranih
lepotic najlepše francoske popevke. VA M	__• ____Jaquellne Pacaud,
Razigrano življenje in hrepenenje po i^^lltflllClIl IIAVPI^ Ivette Le bon,	KINO
ljubezni v velikem dekliškem inter- JL ViAlVVUl	w V W W Sturnln Fabre.	SLOGA,
natu! Čudovite pesmi, glasba, mladostne zabave ln Ijubavne epizode so odlika tega lepega filma. — Predstave ob 16., 19. ln 21.
Petra 31. pa 500 din in general g. Djordje » Glišič 100 din, a rodbina Schmied, Reslje- ! va cesta 12, je darovala 300 din namesto venca na grob pok. ravnatelja Rajka Stojca, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavaistvo izreka vsem dobrotnikom revnih najtoplejšo zahvalo tu-d v imenu podpiranih.
Kavarna »Central«
Danes v sredo ln četrtek vso noč odprto. PRVOVRSTNE PEVACICE.
I
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16. p 19 in 21 url. Kino Union, 6eL 22-21.
Vesela burka prijetne zabave, komike ln zdravega humorja! — HANS MOSER-Nadalje: Carola Hohn, Wolf Albach Retty, Fritz Imhof, Rudolf Carl, Julia Serda.
Icj, da se ne zaljssblš!
i
i
KINO MATICA, 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri
poljski film v VRTINCU STRASTI
I—, Tragedija mladega kneza, kateri je skušal rešiti svojo zaročenko pred nečloveškim varuhom.	Lidija Visocka — VVItold Zacharevicz — Boguslav Samborski
u— Opozorilo. Uprava revije »Umetnost« in bibHofilska založba v LJubljani Pod turnom 5. opozarjata da g. Štefan Pl-nič ni več upravičen sprejemati naročila
za gornjo revijo in publikacije BibliofPske založbe. Vsi p. n. interesenti, ki so imel. opravka z g. Piničem naj se blagovolijo javiti na gornji naslov.
u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. uri bo v posvetovalnici seja centralnega odbora. V četrtek 18. t. m bo ob 10. uri redni članski sestanek, ki je že zaradi Slovanskega večera velike važnosti. Tajnik I.
Pozor — prlreditelfi p;edf}astnih zabav!
KONFETI, SERPENTIVE. BOMBICE. BALONČKI. LAMPIJONCKI v vseh oblikah tn ve'ikost'h. najrazličnejše maske nosovi, čenice v veliki izberi; tudi v komisijo! — Se priporoča:
Foto Tourist — Lofze šrruc
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 9.
u— žrtve bele opofnost|. Včeraj so na kirurški oddelek pripel ar 40-letnrga pošt-neg auradnika Draga Stanšlča iz Beograda, ki se ie za oravoslavne počitnice smučal na Golic . pa je paclel in se preeei po-fik^ova' po životu Pcdohno n-^z^oio ie doživel 14-1etni posestnikov sin Franc Pre1esnik iz Zdenske rasi pri Dobre^oljnb ki s ie pri smuki zlonrl desno no<?o. V bo^^nlco je morala tu''! delavka Marii" Voglov? iz Po*r*'ka rarc^ena v Opreš nikovi tvorbi tka.nn na Celo-v^k' c-sM PeHa'a s* le s k^erom pa Je tako nesrečno rila. da je dobila nevarne notranje požkocibe.
Iz Maribora
a— Smrt vrlega meža. Na Tržaški cesti št. 47 je umrl gostiln čar in hišni posestnik Josip Karner. star 54 let Blagi pokojnik je bil zvest naročnik našega lista. Vsi. ki so ga poznali, ga bedo ohranili v trajnem spominu. Zalujcčim naše globoko sožalje!
a— Iz vrst mariborskih smučarjev. Smučarskega tekmovanja za državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bo 20. ter 21 januarja v Bohinju, se udeležijo tudi tekmovalci Fanedl. Legvart in Subic cd ISSK Maribora ter Krajnč č cd SK Železničarja.
a— Mrtvec v jarku Državno toži stvo je prejelo včeraj sporočilo, da so našli v Kompoštovem jarku v Trboiah pn Dravo-
gradu mrtvega 671etnega posestnika Valentina Kompošta ki je ležal negiben v snegu. Ugotovilo se ie. da je Kompošt umrl za posledicami srčne kapi
a— Skrivnostna otrokova smrt. Friderik in Frančiška s Pcbrežja sta šla na obisk k sorodnikom v Počehovo Predno sta odšla, sta izročila ključe svojega stanovania h:šni gospodinji da b pogledala po otroku Ko je hišna gospodinja Štefanija Majcen šla pogledat, kaj je z otrokom, pa ie epaz la, da je otrek. ki je bil rojen 10. dec. 1939 mrtev. Poleg otroka je bilo mleko Zaradi okoliščin nenadne otrokove ?mrti ie odredilo drž tožilstvo v Mariboru obdukciio otrokovega trupla. Mleko, ki so ga naši: pri otroku, so poslali v preiskavo
Poročila II. izdajs
Kaj snuje Nemčiji
švicarski listi o bližnji nemški demarši v Brusi'j
in Haagu
Iz Celja
e— Crl^kl mestni svet bo 'mel v petek 19. t. m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem reciu so računski zaključek mestne občine, njen h poi jetij in ustanov za I. 1938/39 in poreč"!® cdtorcv.
e— Zima terja svoje žitve. V torek je padla ga. Vilma Strelova. soproga pol-kovn ka v p lz Celja, na zamrzll cest tako nes ečno .da si je zlomila levo nogo nad gležnjem. V soboto je p^del 14-letn; rufcriev s-"n Frrnc Platinovšek iz Loga pri Hrastniku pri smučan.u tn s zlomil levo nogo. V ponedeljek je padel 19-letn: zasebn kov srn Jorip Lorbek iz Celja pri smučan u in si zlomi! drmo nogo v g!ež niu. V Studenc h p:1 Veliki Pirešici je pi-dla 45-letna j>csestn:ca Ana Velerjcva na poledenelih tleh in s: zlomila levo nogo v gležnju. Ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Ifoteri listi Izhajajo v Celju? V Zvezni tiskarni v Celju se tiskajo r.odnk »Nova čeba«, mesečnika »Gost lniča> sk vestnik« in »Vestnik Sckolske župe Celje« ter »Ves^nik Gostiln'Carske pivovai-ne La"iko« in »Hmeljarski vestn k«. Poleg tega izhajajo v Celju še mes?!nik »Mla ika«, »Književni glasnik«, »Cerkev in dom« in »Zagorski zvonovi«, 14-dnev-n'k »Slovenski hmeljar«: in št rikrat na leto »Celjeka razstava«. Ti listi se tiskajc v Mohorjevi tiskarni.
e— Na sreskem sodišču v Celjn so ob ravnavaJi lani 1511 c vilnih primerov 797 zadev mladostnikov in 1246 kazensk h zadev. Izvršb je b lc 4125. zapuščin 'k b razprav 822 varstvenih pa 299. Kan.ro-diktornih sodb je bile lani z.anih 267 Vpisov v zemljiško knjigo je bilo 4567.
Berlin, 16. jan. z. Na merodajnem mestu izjavljajo, da ni bila niti v Bruslju niti v Haagu izvršena nobena nemška demarša, nevtralni opzavolaci pa so splošno prepričani, da se bo to zgodilo te v prihodnjih dneh. Nemčija hoče na ta način izvajati pritisk na Belgijo in Nizozemsko, obenem pa si že v naprej ustvariti argumente za morebitno poznejšo akcijo. Nemški listi pišejo, da nemška zunanja politika skrajno pozorno zasleduje politike nevtralcev. Za enkrat varnostnih ukrepov ki sta jih zadnje dni izdali Belgija in Nizozemska, v Berlinu še ne smatrajo za direktno pro-vokacijo, daslravno so prepričani, da se se to dogaja na pobudo Pariza m Lon-lona.
Velikopotezen manever proti nevtralcem
Basel, 16. jan. z. »Basler Nazional Zel-, .ung« poroča na podlagi Informacij iz zanesljivega vira v Berlinu, da pripravlja femčiia velikopotezen manever proti nevtralnim državam Belgiji in Nizozemski lamerava poslati posebno noto s pozivom, naj točno precizirata svoje stuHSfe. Nem-Mja bo zahtevala, da naj Belgija1 In Nizozemska protestirat« proti hlokadf Nemčije. Ce tega ne bosta storili bo Nemčija smatrala, da sta klitih navidezni nevtralnosti sovražno razpoloženi napram Nem-
čiji ter bo proti njima temu primerno postopala.
Kako presojajo položaj v Angliji in Franciji
London, 16. jan. z. Dobro poučeni krogi so naziranja, da direktno in neposredno ogrožanje Belgije ne obstoja. S tem hočejo reči. da se položaj Beljije v tem pogledu ni niti izboljšal, niti poslabšal. Ce bi Nemčija res imela namen napasti Belgijo, bi storila to docela iznenada, ne pa tako, da daje Belgiji sami in zaveznikom dovolj časa, da se primerno pripravijo za tak napad. Dobro poučeni krogi so mnenja. da gre pri vsej stvari za manever, s katerim hoče Nemčija odvrniti pozornost od akcije, ki jo pripravlja v docela drugi smeri.
Pariz, 16 jan. z. V merodajnih krogih niso posebno vznemirjeni zaradi naraščajoče napetosti med Nemčijo in njenimi nevtralnimi sosedi. V francoskem tisku prevladuje mnenje, da so Nemci s svo.iim manevrom hoteli Izzvati le novo živčno vojno, da bi preplašili nevtralne države in pa. da bi odvrnili pozornost od drugih akcij, ki jih najbrže pripravljajo. Očitno hočejo Nemci s tem tudi izvajati pritisk na nevtralne države, zlasti na severu, da bi Dreprečlli vsako pomoč Finski. Zato govori tudi dejstvo, da ie začela Moskva bombardirati s svojimi protestnimi notami skandinavske države.
V Italiji računajo z vsemi tzzimzZml
ti3t čno utemeljeni razpravi Ivan Bratko. Med ocenami je referat Janka Kotnika o romanu Piežihova Voranca »PožRanica«, Fran šijanec se obširneje bavi s knjigo F. Mesesnela »Janez in Jurij šubic«, o knjigah Mladinske matice, o romanu Karla Novega »živeti hočemo« in še o nekaterih drugih knjigah piše Rad voj Rehar.
Vsek-\ko se je revija »Obzorje« v toliki meri uveljavila v našem revijalnem tisku. da je vredna upravičene pozornosti vsega našjga kulturnega občinstva. Naroča se v Mariboru, Kopališka ulica 6.
Zapiski
Kaj pripravljajo naša založništva. Tiskovna zad.uga pripravlja za prihodnje mesce izdajo pripovedne knjige pisatelja Juša Kozaka »Maske«. Ciklus njegovih proz pod tem imenom je dobro znan Cta-teljem s Ljubljanskega zvona« in je že tam vzbujal splošno pozornost vseh, ki jih zanima napredek sloven kega pripovedništva.
V	knjižni i-daj i izidejo tudi nekatere še neobjavljene povesti — Naša zaležba v Ljubljani je izdala književno naznanilo, ki napoveduje za februar nov roman Miška K i a a j o a »Do zadnjih meja«. Ob istem času bo izdala novo delo avtorja uspelega romana »Požganica« Prežihovega Voranca, in sicer zbirko novel »Samo-rastniki«. V zbirki bo osem novel in krajših povesti. V juniju bo ta založba izdala vojni roman Prežihovega Voranca >Doberdob«, ki bo razdeljen v tri dele: Doberdob, Lebring in Judenburg Za jesenske rresce napoveduj? Antona SI o d n j a-k a biografski roman o Franu Levstiku in njegovi dobi z naslovom »Pogine naj pes«.
V	romanu bodo nastopale vse pomembnejše slovenske osebnosti tedanjega časa. Obsegal b-> dve knj'gi.
Ve!ika nemška antologija jugoslovenskih novel. Pod zaščito nemške akademije v Monakovem bo založba Adolf Luser na
Dunaju izdala v kratkem v treh knjigah antologijo jugoslo/ensitih novel Ta izdaja bo prva v nemšk. literaturi prikazala jugo-^lovensko noveliitično tvornost v treh samostojnih delih, razdeljenih po treh naših kulturnih sferah. Prva bo izšla v obsegu približno deset h tiskovnih pol antologija slovenske novele. Izbor je priredil in novele prevedel Stan slav Hafner, čigar zanimivi oris slovenske literature v časopisu »Stim-men aus dem Siidjsten« smo nedavno zabeležili v naši kulturni kroniki V slovenski antologiji izide Ivani Cankarja »Tuja učenost«, Ksaverja M e š k a »Starca Matije pravica«, F. S. Finžgarja »Lov na divjega petelina«, Franceta Bevka »Bajtar Mihael«, Prežihovega Voranca »Boj na Požiralniku«, Juša K o z a -k a odlomek iz »Bohinjskega pastorala«, Ivana Preglja »Matkove Tine čudežno romanje«. Hrvatske in srbske noveliste je za to antologijo, ki izide v enotni redakciji, prevel dr. Hille.
Češka študija o Franu Albrechtu. Odlični poznavalec slovenske literature in njen prizadevni prevajalec prof. dr. Vojtčch Mčrka, ki je sedaj profesor v Moravski Ostravi, je spisal za praSko »Jihosiovansko-česko revue« študijo o slovenskem pašniku Franu Albrechtu v zvezi z njegovo nedavno petdesetletnico. V tej študiji označuje češki pisec Albiechtov pesniški razvoj in posamezne značilnosti njegove poezije. Svoj sestavek, ki kaže podrobno poznanje vse pesnikove tvorbe, sklepa z besedami: »Fran Albrecht je obogatil slovensko literaturo ne teliko po obsegu in številu, kolikor po vsebinski vrednosti svojega dela Izoral je brazdo, v kateri utemejo semena pesnikov, ki sled jo po njegovi poti. zrasti v mogočno drevo In se polno ln krasno odeti v sadonosno cvetje.«
Premiera Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« v Berlinu. Kakor smo izvedeli, dozorevajo velikopotezne priprave za uprl aoritev Gotovčeve sloveče opere »Ero z
onega sveta« v berlinski državni operi v toliki meri, da bo premiera v teku mescc. marca Upr.zoritev tega reprezentali. neg?: dela jugcslovenske oporne produkcije v največji nemški operi bo imela posebne slavnos.en značaj. Na premiero bodo po vaoijeni dirigenti in operni kritiki iz vseh kulturnih središč Jugoslavije.
Zaš ila scdobr.e umetnosti v Italiji Ri-r. sko ministrstvo za narodno vzgojo je sporazumno z vodi riml umetniškimi in:titu ciiami ustanovilo p seben urad za : aščit sodobne umetnosti. Novi urad bo združei z ioscdanji g neralno direkcijo za starine in lepe umetnosti, ki se bo pos ej imenova ia »Generalna direkcija umetnosti«. Itali janska kulturna javnost je navdušeno po zdravila službeno ustanovo, ki bo posle pospeševala razvoj modernega umetnost nega življenja v Italiji ter se bavila z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z italijansk" umetnostjo. V mil^n^kem »Corriere del'" Sera« je cbjavil znani publ'.c!st in pisatel-Ugo O j e 11 i članek, v katerem zlasti poudarja potrebo, da se ital jonska arhitek tura tesneje nasloni na svoje tradicije in da preneha posoeševanje novera stila, k; se je iz evrrp-^kih velemest rnz?i il v Ital jr in ki jemlje historičnim italijanskim mestom njihov estetski značaj Ojetti se z asti sklicuje na nedavno i~javo znamenitega j-isatel-;a, akaderr.ika Giovannija P a p 1 n i -j a, ki je izšla v časopisu »Nuova Anto-logia«. Papini sklepa, da sodobna umetnost nI mogla postati nadčloveška, kakor je hotela, zato pa je po?tala neč^veškn Odtuiili se je re-nič-emu člo-e^u inetink tu, Mea^m, želj-m in l-'uve7ri frierra bi* ja. ki je so^tavlj^no i? krvi in dnha. kn kor je sestavljen človek. Ojc<ti sMe^n svo' članek z z"hte o po kontinuiteti med ital' jan^ko staro umetno-tjo (noče zapisati pretek'0, ker je ta umetnost Se vedno živa1 in sodobno umetnosti, ki mora po njege vih besedah biti tudi nadalje predvser-i tali janska, t. j. narodna.
Rim, 16. jan. z. Italija je oa alarmnega .	ki je zauuje Um zajelo oko-
iu vse tviupoKe ai zave, uoiaia vec aii manj iieprizaUcla, kar pa ne poučeni, da l>i »pre-š<cuuia nevaiuot.i rantirjeiija vojne. i\a-aprotno smatrajo, da obstoja slej ko prej uevaiuosc, da se vojna razsul v sinili smereh: na ijei^ijo, aa SKauumavske države, na LaiKan iu na tnizuji vziiod. Kar se tiče ^.iuiajui ueh nujnosti, v.uijo glavno nevarnost v Moskvi, 'i a nevarnost se po sod-.ji itaiijansKin krofov ni prav nič zmanjkala zaradi sodelovanja £>ov.,etbke Kusije z ^arouno socialistično nemčijo. To se zia-Jti viui v skauiunavskih uržavah, kodei aiuLiajo skupili nastop Nemčije in ttusi-,< za zeio verjeten.
Veliko začudenje so vzbudili v italijan-iiih nieioaujnin Krogih očitno inspairani jianki nenišKega tiska, v katerih se postopanje Moskve proti Finski opravičuje, češ aa ima velika slovauska Uizava absolutno potrebo in pravico dostopa k Atlantiku in jiedozeiiiskeiiiu morju, itimski krogi prav .iič več ne prikrivajo, da ne bo ostalo brez posledic za ltaiijaiisko-uemško prijatelj-•tvo, če bo Nemčija vztrajala pri taki po-.itiki.
Podroben dogovor
nzzu Moskvo in 32klinom
Basel, 16. jan. z. »Basler Nacional Zei-_ung« posveča daljši članek pisanju nem-ikcga tiska, ki zadnje dni na dokaj neprikrit način podčrtava pravice Sovjetske Rusije do dostopa k Atlantskemu oceanu in Sredozemskemu morju, ter piše, da se Sovjetska Rusija v zadnjem času vedno bolj poslužuje metod narodnega socializma. Kakor je svoječasno Nemčija smatrala vsak odgovor Poljske na nemške pobude za nezadovoljiv, tako označuje sedaj tudi sovjetska službena agencija odgovor Švedske in Norveške na sovjetsko protestno noto za nezadovoljiv. Vedno bolj se kaže, da obstoja podroben dogovor o sodelovanju Berlina in Moskve v akcijah proti nevtralnim državam. Zato ni nič čudnega, če se Berlin in Moskva zamenjavata v diplomatskem pritisku na nevtralne sosede.
švedska želi ostati nevtralna
Stockholm, 16. jan. z. Merodajnl krogi smatrajo, da ni v interesu Sovjetske Ru-cije, da bi Švedsko zapletla v rusko-finski konflikt. Švedska želi ostati še nadalje nevtralna ln dokazujejo to tudi vsa dejanja švedske vlade. Da želi ohranitev prijateljskih odnešajev tudi z Nemčijo, dokazuje nedavno sklenjeni trgovinski dogovor. Naraščajoče zanimanje Amerike za male demokratične države pa je znatno okrepilo stališče skandinavskih držav, čeravno se
solidarnost Amerike za enkrat kaže predvsem na gospodarskem polju.
V Moskvi 40 ped ničlo
Moskva, 16. jan. s. (Tas.) Nocoj je temperatura v Moskvi in okolici padla na —40 stopinj Celzija. Vsled tega je bil iz-. dan odlok, da so od jutri dalje vse šole i zaprte. Starši so dobili navodilo, naj otrok ne puščajo z doma
Francija in An^Kfa
i>i takoj reagirali
London, 16. jan. s. (Reuter.) V merodajnih angleških in francoskih krogih poudarjajo, da sta tako francoska, kakor angleška vojska v Franciji popolnoma pripravljeni, da se takoj zoperstavita morebitnemu nemškemu vpadu preko Holand-ske in Belgije.
Ogromna naročila letal v Zedinjenih državah
New York, 16. jan. s. (Reuter) Angleška vlada je pri ameriški družbi Bruster Aero-nautic Corporation naročila lovska letala za dva milijona funtov (436 milijonov di-
jev).
Predsedniške volitve v Ameriki
New Yoik, 16. jan. br. Poštni minister je danes izjavil novinarjem, da prezldent Roosevelt na lastno iniciativo ne bo tretjič kandidiral za prezidenta Zedinjenih držav, sprejel pa bi kandidaturo, če bi jo postavilo centralno vodstvo demokratske stranke.
Izročitev N.obelove nagrade prof. Ružički
Curih, 16. jan. o Dopoldne ob 11. je bila v svečani dvorani tehniške visoke šole v Curihu izročena Nobelova nagrada za kemijo za leto 1938 hrvatskemu učenjaku univ. prof. Lavoslavu Ružički. Medaljo ln diplomo mu je izročil po nalogu švedske akademije znanosti švedski poslanik v Bernu s kratkim nagovorom, v katerem jc slavil velike zasluge odlikovanca za znanost. Prof. Ružička se je zahvalil za visoko odlikovanje, obenem pa tudi švicarski vladi, ki mu je omogočila znanstveno delovanje v Švici in ki mu je postala druga domovina. Poudaril pa je, da tudi ni pozabil svoje prave domovine, kjer mu Je tekla zibelka. Izročitvi Nobelove nagrade so prisostvovali predstavniki curiške univerze, prosvetni minister, zastopniki švicarske akademije znanosti, predstavniki kemijske industrije, Jugoslovenski generalni konzul dr. Pavelič ter veliko število slušateljev ln sotrudnlkov profe«»ria Ružička,