188 Današnjimu listu je perdjana 26. d o klad a. DOKLADA 26, h 47. listu krajnskih kmetijskih in rokodelskih Novic. 1846. Kdor želi, kako oznanilo v Doklado natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 3 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 4 kr. in trikrat pa 5 kr. Teržaški kupčijski list 7. Listopada 1846. G o Id. -------------------------------- Pa vol a nar lepši •••centi 42 » » slabeji • • • » 26 Pavolnata preja nar lepši • • • • » 75 » slabeji • • • » 20'/2 Dišeče žbice (Ge- Aviirznelken)......» 45—48 Kava (kafe) nar lepši« » 46 » slabeji » 17 V4 Muškatovi oreški« » 245—260 Poper.............» 13-14V4 Vanilja...........funt 50—65 Sladkor (cuker) nar lepšima • • • »cent 23lL » slabejiga • • • » 11 Med............... » J 11—14 Žafran............funt 12—13 Šelak.............cent 27—40 Kadilo............. » 12—28 Galun............. » 6'/4 —11 Košenilja.........funt 33/4 — 4 Zutn jak (kurkuma)«cent 7—9 Barvarski les višjnjev.......» 2 V2—4 V4 rumen ........» 4—5 Pernambukov les » 10—40 San d al o vin a(Sandel) » 2V2—3 I n d i g a (čivit)......funt 23/4 —3 % B r o š c (Krappwurz) ; nar lepšiga • • • • cent 23—26 » slabejiga • • • » | 18 Šmak.............. » 3— 3J/3 Vitrijol višnjev-----» 22V0—24% » zelen......» 27*_2% • i Gold. Predivo........... » 15—34 Konopnjina....... » 15—18 omikana....... » 20—32 Žganje.........barigla ali 46y3 bok...... 6—9 Pšenica, star ali 1'/3 vag. 43/4 — 6 V2 T u r š i c a • • » » » » 3 \l4 —43/4 Rež......» » » » 3 '/2 — 4 Ječmen » » » » 23/4—3'/6 O v e s • • • • *> » » » l3/,—2'/6 Fižol----- » » » » 3'/2 — 5l/6 L a n e n o s e m e » » » 5—6l/4 Laško p sen o (Reis) nar lepšiga •••-cent 10—11 » slabejiga • • • » 8 Usnje domače......» 53—70 ptuje......... » 45—46 V o lovske kože*«** » 41—47 O v č j i h k o ž nar lepših sto 50 » slabejih » 20 Svinc koroški......cent 12 » španski in angleški-......» 8'/4-l03/4 Železo angležko, 10cent. 60—76 » rusovsko » 94 » koroško » 98—108 K o 11 o v i n a (kufer) v plošah........cent 55—60 Medenina (mesing) v tablah.......» 57- 602/3 v svil« (drat) *«« » 572/3 —74 Žeblji krajnski vsod- cih 9—12—18tavž. 20—24 Živo srebro......cent 260—262 Gold. Jeklo v tružicah M 00........ » 136-137 » 0........ » 133 — 134 » 1........» 127—129 » 4a2 -----» 118—123 Ko sita r (VVeissblech) tružica! 15'/4 —161/, Cin...............centi 59 — 60 Cink .............. » 12y2—18 Olje zajed, orna ali 107 funtov nar boljšima....... 34 » slabejiga...... 19 V2 Oljelaneno.......cent 16'/2—17 » ogeršično«*** » 18—19 Svila (Žida) dalmatinska in istrijanska.....funt 1%—10 pijemontežka • • • » 8!/4—8'/2 turška.........» 6'/2 Mjilo (žajfa) nar lepšiga • • • «cent 19!/2 » slabejiga ••• » H3/4 Vosek.............» 84—107 Volna oprana srednja in lepa • » 30—55 » slaba« •• » 15—30'/2 neoprana srednja in lepa • » 12—35 » slaba« •• » 13—15 Loj teržaški........ » 22 Terpentin......... » 23—24'/2 L i m mizarski....... » 20—22 Slanikov (arengov) sodčik — — Sardelj.............cent 30—35 610 Oznanilo bukev. C3) Pri Janezu Giontiniti, bukvarji v Ljubljani v Aiholcerjevi hiši Nro. 237^ so na prodaj: Jezus moje želje. Katolške molitne bukve z nauki ? in napeljevanjem k pobožnimu življenju. Poleg nemškiga od častitljivima gospoda Alojzja Šlora, dohtarja s. pisma. V Ljlubljani 1846. Cena teh bukev, ktere so z lepo v jeklo vrezano podobo olepšane in 306 strani debele, je za nevezane 30 kr., v papirji vezane 40 kr., v usnji 50 kr.; v usnji in z zlatim obrezkam 1 gold. 20 kr. Na 13 enpot kupljenih se ene dodajo. Natisnjene so na prav lepim belim papirji in z lepimi čerkami pri gosp. J. Blazni ki. Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati. V Ljubljani 1844. Vezane 12 kr. Mesingasti križ in popisovanje Palestine. v V Gorici. Vezane 8 kr. Življenje svetig-a mladenča Alojzja Gon- eaga. Spisal v nemškim častitljivi gospod faj-mošter Franc Adam Šmid. Z eno podob-šino. V Ljubljani 1846. Vezane 12 kr. Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsakdan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. Drugi natis. V Ljubljani 1845. Vezane 12 kr. Sveta Filomena, devica in mučnica, z molitvami k tej svetnici. V Ljubljani 1845. Vezane 12 kr. Bukvice polne molitev in lepih naukov. Poleg nemškiga od P. Egidj a Jajsa. V Ljubljani 1845. Vezane 30 kr. Erazem iz Jame. Povest iz petnajstima stoletja, Poleg verjetnih pisem spisal F. Ma-lavašič. Z eno podobšino. V Ljubljani 1845. Vezane 12 kr. Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete device Marije, in dve besedi svarijoče ljubezni iz Jezusovih ust, keršanski mladosti. Drugi natis. V Ljubljani 1846. Lepa molitev, ktera se mladosti obojiga spola pripo-v roča. Velja 3 kr. Dvanajst skup jih velja le 30 kr. Življenje svete device Terezije. Poslovenjeno v spodbodovanje slednjimu, zlasti tistim ženskiga spola, ki so njeniga imena. Z per-stavkam nekterih koristnih molitev. Z eno podobo. V Ljubljani 1846. Vezane 12 kr. 54 Volkmera Leop. Fabule in Pesmi. Spravil in z kratkim Volkmerovim življenjem na svetlo dal A. J. Murko. V Gradci. Vezane veljajo 15 kr. Navuk v peldah. Lepe zgodbe in koristne povesti za otroke od P. liga J a j s a. Z kipom. V Gradci. Vezane veljajo 16 kr. Dogodivšine Stajarske Zemlje. Z posebnim pogledam na Slovence. Spisal Anton Krempl. V Gradci 1845. Vezane veljajo 1 gold. Male molitne bukvice za katoljške krift- jane z lepimi molitvami za jutro, za večer, k sveti maši, k spovedi in obhajilu, z litanijami in drugimi molitvami. V Gradci. V papirji vezane 8 kr. Kdor jih dvanajst skupej vzame jih dobi za 1 gold. 24 kr. Kratke pridige na vse nedelje in svetke celiga leta. Vkupspravljene in vundane od Ant. Kremplna, fajmoštra per s. Trojici male Nedle zdol Radgona. Pervo in drugo leto, v treh razdelkih vsako. V Gradci 1839. Vezane po 1 gold. 20 kr. Pridige na vse nedelje celiga keršan- sko-katoljskiga cerkveniga leta. Zložil in na svitlo dal Ant Še-rf. 2 zvezka. V Gradci 1835. Vezane 1 gold. 40 kr. Naiika polne pripovesti za slovensko mla- dofl. V Ljubljani. \2 kr. Skrina nebeških zaklad za spokorne duše. V Vidmu. Vezane 40 kr. Murko A. J. Theoretisch-praktisclie Gram- matik der slovenischen Sprache in Steiermark, Karnthen und Krain, und dem illyrischen Kii-stenlande. Zweite Auilage. Gratz 1813. Ge-bunden 1 H. 12 kr. Murko A. J. Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik. Kakor se sloven-šina govori na Štajarskim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih straneh na Votrerskim. V Gradci 1833. Dva dela. Vezane 3 gold. Ravno zdej na svetlo dana in prav lično izobražena podoba Svetiga očeta Rimskiga papeža Pij a IX. En natis na lepim papirji velja 1 gold. 20 kr., 1 gold. ali 40 kr., na navadnim pa le 30 ali 15 kr. Novi vedež za smeh in časkrateuje Slo- vencam. V Gradci. 20 kr. Molitvice in potrebni naiiki za pridne mladenče. Terdo vezane po 18 kr. Posebni naiiki in molitve za žensko mladost. Terdo vezane po 18 kr. Filoteja s. Frančiška Salezja nekdaj- niga škofa v Genevi, ali prijazna roka pobožno živeti. Poslovenil in z molitvami za cerkev in nekterimi drugimi pomnožil neki duhovni pastir Lavanške škofije. Terdo vezane po i gold. in (i kr. Slomšek j A. Mnemosynon slavicnm suis (juondam audiforibus ac amicis carissimis dicat. Mehko vezane po 1 gold. in 12 kr. v Slomšek, Življenje srečen pot. Potrebni naiiki, izgledi in molitvice za mladenče. Mehko vezane po 40 kr. Voditei proti obljubljeni deželi. Naiiki in molitve za bolne in umirajoče kristjane. Mehko vezane po 42 kr. Dober dar za mlade ljudi. Iz pisem K. Šmida. Terdo v lepim zavitku vezane in nekaj pozlačene po 1 gold. in 20 kr. Dvoje fantov, blagi Fridolin in hudobni Bric* Iz K. Šmidovih pisem prestavil Glo bočni k F. Terdo vezane po 26 kr. Keršansko devištvo, potrebni naiiki, izgledi in molitve za žensko mladost. Terdo vezane po 28 kr., mehko pa le po 24 kr. Filoteja s. Frančiška Salezja^ prijazne bukve, vsakimu poboshnimu ljube, kakor Kemp-čanova hoja za Kristusam. Sveti zložitelj bravca po vsih stezah keršanskiga življenja prijazno prevodi od stopnje do stopnje, in ga ne zapusti, dokler ga na zadno stopnjo ne perpehi — z vsim ne oko vari za večno zveličanje. Lično natisnjene bukve še prijetniši stori perdjana podoba s. Zložitelja iz slovite Nirenberške na-tiskarnice. Cena tih bukuv v mehkim zvezku z lepim ovitkam je o4 krajcarjev. Zdravo telo nar boljši blago., ali naiik zdravje ohraniti. Spisal P. K. Robida. V Ce-lovci 1844. Vezane #4 kr. Pesmarica cerkevna, ali svete Pesme, ki jih pojd ilirski Slovenci na Štajarskim, Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim, in nek-tere molitvice, litanije in s. križev pot, zbral in na svet izdal 31. Majer. V Celovci 1845. Vezane #4 kr. Napevi za Orgle k Pesmarici cerkovnej. V četertini 36 kr. Slomšek Ant. Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dušam dana na vse nedelje ino zapovedane praznike v leti. Trije deli v dveh zvezkih. Drugi pomnoženi natis. V Celovci 1845. Vezane 2 gold. (62.) (3) Pri Janezu Giontiniti, bukvarju je ravno zdaj na svitlo prišlo in velja 12 kr. Sveta devica in dekla Cita. Posebno vsim poslani in keršanskiinu ljudstvu sploh zgled v posnemanje postavljen. Iz nemškiga rajnkiga gospoda Korbiniana iVntona Riedhoferja. Z dovoljenjem visoko častitijiviga Ljubljanskiga škofijstva. V Ljubljani 1846. Natisnila Roza-lija Eger. Kakor življenje s. Filomene in svete device Terezije radi kupujejo in berejo, tako bo tudi življenje s. Cite vsakimu bravcu, posebno ženskiga spoia, veselje storilo, ker je ravno tako prijetno in podučljivo pisano. Posebno se sme upati, de bodo slovenske dekle ta izgled popolnama keršanskiga življenja k velikimu dušnimu pridu rade brale. Na prodaj so: V Celji pri Geigerji in J. Jeretini, vMarburgi pri Fr. Leierji, v Radgoni pri Weitcingerji, v Celovci pa pri Liegelni. Življenje gospoda JANEZA NEPOMUCENA HRADECKITA. Janez Nep. Feliks Hr a dečki, cesarski svetovavec, Ljubljanski mestni poglavar, namestnik cesarskih mest pri krajnskih deželnih stanovih, vodja in kurator Ljubljanske hranilnice, odbornik c. k. kmetijske družbe na Krajnskim, ud krajnskiga muzeuma, c. k. kmetijskih družb na Štajarskim, Koroškim in Goriškim, spodno-in zgorno - avstrijanskiga obertniskiga in zgodovinskiga društva i. t. d., je bil rojen v Ljubljani 30. dan Vel-kiga serpana v leti 1775. Njegov oče, iz Kutne Gore na Ceskim doma, so bili visoko spoštovani svetovavec pri c. k. računstvi v Ljubljani, kjer so v leti 1814 v 50. leti svoje službe umerli in 7 otrok zapustili. Za prid svojih otrok skerbni starši so poslali na-šiga Janeza Hr a dečki t a v šole, ki se je po dokončanih nemških in pervih latinskih šolah v Gradec podal. Potem, ko je bil v leti 1792 s častnimi šolskimi sprički učiliše modroslovja v Gradci zapustil, je stopil 27. dan Kimovca ravno tistiga leta, 17 let star, pri deželnim računstvi v Ljubljani v cesarsko službo, kjer je do leta 1794 ostal; iz te službe je prestopil k oskerb-ništvu c. k. grajšin in je prišel pervič k Mekinski grajšini, kjer se je tako razumno in pridno obnašal, de so bili njegovi predstojniki z njim prav prav zadovoljni; v leti 1795 je bil v Pletarje že za gosposkniga pisarja prestavljen; potem pa, ko je 5 let v Pletar-jah, na Fužinah pod Ljubljano in v Bistri za c. k. grajšinskiga pisarja služil, je bil v leti 1800 zopet nazaj v Mekinje, tode v vikši službo, namreč za kontrolorja prestavljen. V leti 1802 so mu izročili časno oskerbništvo c. k. Fužinske in Turniške graj šine pod Ljubljano. V ti službi se je Hradecki tako pridno vedel, de ga je predstojnik imenovanih grajšin za nar boljšiga uradnika spoznal, kterimu bi se samoglo oskerbništvo c. k. Bistriške grajšine izročiti. Ko so bili rajnki Cesar Franc I. v leti 1803 ukazali c. k. Fužinsko grajšino popisati, se je bil Hradecki tega dela podstopil. in ga je bil tako natanjko dokončal, de so ga bili Njih c. k. Visokost Nadvojvoda Kari v nekim listi od 14. Svečana imenovaniga leta očitno pohvalili. Ravno to leto je bil v Zalogi za komisarja postavljen, de je cesarsko žito pregledoval in v ti službi, ktera mu je veliko časa in truda prizadjala, se je taciga delavca skazal, de je bil od svojih višjih pohvaljno pismo dobil. Doklada h 49, listu kmetijskih in rokodelskih Novic 1846. Le žalujte! Tolika zguba je tolike žalosti vredna. Vo dušek, V leti 1806 je bil Hradecki za časniga oskerb-nika Bistriške grajšine poterjen, in tukaj je bil v leti 1807 z gospodično Marijo Svejcerjevo iz Koroškiga v zakonski stan stopil, v kterim je clo do zadnje ure svojiga življenja tako srečno živel, kakor malo kdo. Oskerbnik in komisar Bistriške komisije je pod-ložnikam tega kantona veliko dobriga naklonil in se posebno v leti 1809, ko je brambovce nabiral, pri ti na-beri (rekrutiringi) tako verlo obnašal, de ga ni samo Ljubljanska kresija pohvalila, temuč tudi kantonski pod-ložniki so mu hvaležni bili, zakaj on je s svojo gorečo besedo soseske napravljal, de je vsaka po svoji moči kaj podelila tistim družinam, kterih gospodar je mogel za brambovca v vojsko iti. Ko je prišla krajnska dežela v oblast Francozov, je bil Hradecki v leti 1810 prejemavec denarjev cesarskih grajšin v spodnjim Logatci, od koder je bil v ravno ti lastnosti drugo leto v Ljubljano prestavljen. Ko je bil Francoz iz naše dežele pregnan, je bil Hradecki od tačasniga poglavarja krajnske dežele, gospoda barona Lat erman a 10. dan Listopada 1813 v Ljubljano v pisarnico cesarskih grajšin poklican in za adjunkta izvoljen, dokler niso bile cesarske komisijske oskerbništva zopet osnovane. V leti 1814 je postal oskerbnik in komisar c. k. grajšine v Loki, kjer je do leta 1820 ostal, in ravno v tem časi bi se bilo kmalo primerilo, de bi bil mogel krajnsko deželo zapustiti, ker so ga rajnki Cesar Franc v leti 1816 za kresijskiga komisarja v Kar lovci izvolili. Ker je pa takrat njegova ljuba žena vedno bolehna bila, in bi ji bilo utegnilo po besedah zdravnikov preselenje v ptuji kraj clo smert naključiti, je prosil Hradecki svojiga Cesarja, de bi ga pustili v njegovi službi na Krajnskim, kar so mu presvitli Cesar tudi dovolili. On je tedaj ostal v Loki komisijski komisar in tedej tudi v svoji domovini, za ktere prid se je poganjal clo do zadnje ure svojiga življenja. Koliko dobriga je Hradecki podložnikam Loške komisije v časi lakote naklonil, je Ločanam še dandanašnji v spominu. Marsikteri Ločan še zdej ve , koliko žita je pustil od Ljubljanskih kupcov v Loko izpeljati, in sicer le iz gosp. Rudolfove in gosp. Valentinove žitnice skorej za 15,000 gold., ktero je potem nar bolj potrebnim kmetam na posodo dajal, s to zavezo, de so ga po svoji moči prihodnje leta imenovanim žitarjam poplačevali. Hradečki pa ni skerbei samo kaj bodo podlož-niki Loške komisije jedli in pili, ampak tudi za njih zdravje, posebno takrat, ko je v njegovi komisii kužna vročinska bolezen razgrajati jela. Kakor oče za svoje otroke, ravno tako je Hradecki tudi za svoje podložnike skerbei, on ni porajtal ne truda ne nalezljive bolezni, ampak je šel od eniga do druziga po hišah bolnih podlo/mikov, jih je tolažil in jim pomagal, kolikor je mogel. Hradeckitova vedna in posebna skerb je pa tudi bila, kako bi se dalo kaj več š o 1 po deželi napraviti, kterih po Krajnskim še dandanašnji zlo pogrešuje-mo, in ktere je tudi Hradecki za omikanje ljudstva nar bolj potrebne spoznal. Po njegovim prizadevanji so bile nemške šole s tremi klasi v Loki napravljene, ra-zun teh pa tudi šole v Selca h in Železnikih. Ravno tako vnet je bil Hradecki tudi za naredbo cest in mostov svoje komisije. On je bil na Krajnskim nar pervi, ki je ? namesti de bi bil komisijske ceste s tlačani popravljal, vsakimu posestniku po legi zemljiša kos ceste za popravljanje odločil, kar je zdej per nas sploh v navadi; in potem takim so bile lepe komisijske ceste v kratkim časi napravljene, po kterih so Zeleznikarji in Sorčanje svoje pridelke in izdelke v razne kraje izpeljevati zamegli, kar jim popred nikakor, posebno ob povodnji, ni mogoče bilo. Iz tega in še vec druzih del se očitno vidi, de si je Hradecki neutrudama prizadeval celih 6 let, kar je bil v Loki komisar, dolžnosti svoje službespolnovati^ zraven tega pa tudi po očetovsko za svojo komisijo sker-beti, za kar so mu Ločanje še dandanašnji hvaležni. Natanjčno spolnovanje njegove službe, bistroumnost in neutrudljiva pridnost so našiga Hradeckita tako priporočile, de so ga bili rajnki Cesar Franc, ko je I)r. J. N*. Rozman, tadajni mestni poglavar bil za sveto-vavca pri c. k. deželni mestni sodnji gosposki izvoljen, za poglavarja Ljubljanski ga mesta 17. dan Velkiga travna 1820 v Ljubljano poklicali. To službo, ki jo je bil 27. dan Rožniga cveta nastopil, je celih 26 let tako slavno opravljal, in ne samo Ljubljanskimu mestu, temuč tudi celi deželi toliko koristniga naklonil, de bo njegovo ime v zgodovinskih bukvah krajnske dežele vedno z zlatimi čerkami zapisano ostalo. Predelječ bi zašli, če bi hotli vse popisati, kar je rajnki Hradecki na vse strani dobriga in koristniga storil. Nič mu ni bilo preteško, če je bilo le h občinski koristi. Če ga niso opravki iz hiše gnali, je sedel od jutra do večera pri mizi v svoji pisarnici in neutrudama delal, zdaj eno zdaj drugo reč, zakaj večidel vsili koristnih naprav je bil on gotov pomočnik. Dela je imel vedno na kupe. Zdej je svete dajal ali družine v red deval; kmali je tolažil ali pa pomoč delil. Kdorkoli se je v kakšni potrebi k njemu obernil, gotovo ga je vsli-šal, če je bilo le moč; nobeden ni šel v pravični reči od njega, de bi ne bil, če ne druziga, saj tolažbe ali dobriga sveta od njega prejel. Dobrovoljen je bil per vsakim deli, ne samo visoke hvale vreden cesarski služabnik, temuč tudi za prid Ljubljanskiga mesta in cele svoje domoAine ves ves vnet domorodec. 8 Hradeckita m je zares nova zarja čez Ljubljansko mesto posijala; zakaj kamorkoli pogledamo, vidimo veliko del njegoviga bistriga uma, njegoviga ne-o mamljivi ga truda. Hradecki je bil ubogim in sirotam močna podpora, skerbei je za-nje, kolikor je mogel. Oskerb-II i š ni c a za Ljubljanske uboge je delo njegovih rok. Za napravo Ljubljanske hranilnice in zastavnice 3i je on nar več prizadeval. H zidarskim, ognjo- gasilnim in veliko drugim naredbam, ki so Ljubljansko mesto olepšale, je Hradecki veliko pripomogel, de so vpeljane bile. — Ob času imenitniga zbora cesarjev in kraljev (Congress) v Ljubljani 1821. leta se je Hradecki obnašal, de nihče tako. Komej se je zve-dilo, de bo v Ljubljani veliki zbor, so začeli po njegovim ukazu mesto, kjer je nekdaj kapucinarski vert bil, poravnovati in predenj so imenovani samooblastniki v Ljubljano došli, je bilo delo že dokončano, ktero je bilo prav pripravno za navadne zberališa mnogih regimentov, ki so tisti čas pogostama skoz Ljubljano šli. Presvitli Cesar Franc so pa, predenj so se iz Ljubljane podali, tudi rajnkiga Hradeckita zaznamovali med številam tistih mož, ki so se Jim ob časi Njih stanovanja v Ljubljani posebno prikupili, in so ga pohvalili; rajnki rusovski cesar Aleksander so mu pa krasno zlato tabač-nico v znamnje svoje zadovoljnosti podarili. Ljubljančanam prav ljubo shodiše ;?zvezda" ^Stern-allee) po imenu, je po Hradecki t o vi m velikim prizadevanji v leti 1S23 in 1824 napravljeno bilo, tudi prijetna in toliko obiskana pot od po d tur na do cvet-liškiga potoka (Rosenbach) je bilo delo njegove pri-zadetve in pa rajnciga P os an ar j a. Pod njim so Lju-bljančanje zidani most „Francovi most" dobili, most, ki ga nima blizo para. Z velikim trudam in po mnozih zopernostih kakor poprej iz špitalskiga, je Hradecki pozneje tudi iz čevljarskiga mosta spravil razderte pro-davnice, ktere na tem kraji Ljubljanskimu mestu gotovo niso nobene ličnosti dale. De se je Ljubljanski muzeum v leti 1831 pričel, je Hradecki veliko veliko pripomogel, in gotovo bi ne bil brez njegoviga prizadevanja v tako kratkim časi take popolnamosti doseči mogel, kakoršno so viso-korodni grof Franc H o h e n w a r t, začetnik narodniga muzeuma, pri velikim zboru 4. Kozoperska 1832 popisali. Kakor je Hradecki z veseljem k občnimu pridu eni naredbi na noge pomagal, ravno tako tudi drugi. Komu drugimu gre veči hvala za vpeljanje kupčijske šole v Ljubljani, ktera se že 12 let za izobraženje tergovskih mladenčev z velikim pridani trudi, kakor rajncimu gosp. Hradeckitu? Kdo je mestno družbo strele o v v leti 1844 obvarval, de ni šla pod koš? Kdo je Ljubljanskim mestnjanam lepo streli še privar-val, kakor on? V dar hvaležnosti so mu pa tudi mest-njani 29. dan Rožniga cveta 1845 veselo obhajanje njegoviga 25 letniga poglavarstva napravili, mu v spomin visociga spoštovanja in serčne hvaležnosti pri ti priložnosti krasno čašo (Becher) podelili, in spominik iz marmorja in njegovo podobo v dvorani streliša postavili. Kdo bi bil takrat mislil, de se bo ravno ta dan čez leto tista bolezin začela, kije njegovo blago življenje končala! — Kar je Hradecki v leti 1831, ko je kolera do Ljubljane segla, storil, je z zlatimi čerkami v hvaležnih sercih Ljubljančanov, posebno ubozih ljudi zapisano. Poslušajmo kaj je rajnki Hradecki, ves za občno korist vnet, na dalje storil: Kmalo potem, ko je bil mestni poglavar postal, je bil 16. dan Kozoperska 1820 za namestnika cesarskih mest pri deželnih stanovih izvoljen in v ravno tistim leti od presvitliga Cesarja Franca v ti službi po-terjen, v kteri je več kot 25 let neutrudama delal, ne samo Ljubljančanam v prid, ampak celi deželi. — V leti 1821 ga je c. k. krajnska kmetijska družba za svo-jiga odbornika izvolila. Vse kar je Hradecki imenovani družbi veljal in delal, je očitno kot beli dan. Za sadno in murbno rejo je Hradecki na Krajnskim toliko storil, de ni izreči. Tavžent in tavžent murbnih dreves je večidel zastonj dal iz svojiga sadiša v jami poleg* Najbelta, de so jih okoli Ljubljane in po deželi posadili. Iz ravno tega sadiša so tudi jagnjedov vzeli, ki jih ob D u n a j s ki cesti proti Savi in po več družili krajih vidimo. Kaj je bil Hradecki našim ^Novicam", vsi tisti vedo, ki so se z njim za njih začetik poganjali. S posebno ljubeznijo je vseskozi za njih prid in naprede-vanje skerbel in veliko sostavkov od sadjoreje, raz-deljenja občinskih pašnikov, ljudskih šol po kmetih i. t. d. je prišlo v JVovice po njegovih besedah. Zavoljo verliga obnašanja so pa tudi mnoge kmetijske družbe gosp. Hradeckita za svojiga uda izvolile, namreč: Štajarska, Koroška in Goriška družba. — Ze takrat, ko so Njih c. k. Visokost Nadvojvoda Janez sper-vič obertnisko notrajno-avstrijansko družbo na Kraj?n-skim vpeljati mislili, seje bil rajnki Hradecki te naprave tako živo poprijel, de mu je vodstvo imenovane obertniske družbe svojo hvalo očitno na znanje dalo. Njegova velika skerb za občno korist rokodelcov se je pri pervi obertniski razstavi v Celjovci, posebno pa pri Ljubljanski v leti 1844 očitno pokazala, kjer je bil za vodja - namestnika izvoljen. Ko se je ravno v tem leti 1844 družba dogo-d f v šine za krajnsko deželo pričela, se je on tudi ti z velikim veseljem pridružil in njeni pravi ud postal. V leti 1835, akoravno je imel Hradecki vseskozi dela čez glavo, je venderle komisijo bratovšnje sv. Florjana za Ljubljansko okolico prevzel, per kteri si je občnokoristnih zaslug toliko pridobil, de mu je družba imenovane bratovšnje pohvaljni list v spomin svoje za-dovoljnosti podarila. Ko so bili rajnki Cesar Franz L v leti 1820 na Krajnskim zemljiša vnovič premeriti in preceniti ukazali, in v leti 1825, ko je bilo ukazano, živitniški davek za mesta odločiti, je hil Hradecki tudi h temu delu poklican, kjer se je po navadi ravno tako dobro obnašal, kakor per vsakim drugim opravili, in je zato po-hvaljno pismo od vikši dvorne gosposke dobil. Venec Hradeckitovih občnokoristnih del je pa to, kar je za vsušenje Ljubljanskiga močirja storil. To veličansko delo, po kterim so skorej tri štir-jačne milje močirja na suho djali, je dognala visoka previdnost in cesarska milost rajnciga presvitliga Cesarja Franca L, za ktero mu bo ne samo Ljubljana, temuč cela krajnska dežela vedno hvaležna ostala, Ondi, kjer je popred le ločje rastlo in pa mah, se pridela sedaj na leto raznih pridelkov okoli 66,000 gold. vrednosti. Neizrečena dobrota! In pri tem deli si je naš Hradecki med vsimi drugimi možmi nar več zaslug pridobil. Ni se vstrašil ne dežja, ne mraza, ne vročine, de bi ne bil šel na močirje, kader ga je ondi le treba bilo; dan na dan se je po močirji vozil, kjer je pregledoval, zapovedoval in naročeval, kako naj se dela to ali to, de bo prav. Po njegovim prijaznim prizadevanji in prigovarjanji niso h temu delu samo Ljubljanski mestnjani iz svoje lastne in prostovoljne moči veliko veliko pripomogli, temuč tudi bližni sosedje radovoljno pristopili, de je bilo le delo, za ktero so rajnki Cesar veliko tavžent goldinarjev per-dali, popred dognano in močirje popred vsušeno. Poglejmo cesto čez močirje proti Igi in zvedili bomo, de je tudi ta le storjena po njegovim prizadevanji. — Ko so rajnki presvitli Cesar Franc I. ravno na tem mesti stali, kjer sedej znamnje hvaležnosti poleg zidaniga mosta v Prulah stoji, in razgernjen naris ce- liga močirja pred sabo imeli, in čez močirje proti Studencu gledaje, mestnimu poglavarju posmehljaje rekli: „Res de bi bilo lepo, če bi se dalo od tukaj na ravnost do vasi (Studenca) peljati!" je naš Hradecki z veliko serčnostjo naglo odgovoril: „Presvitli Cesar! vse se da storiti, če se le hoče, in tudi to cesto bomo skusili narediti." Odsihmal Hradecki ni več počitka imel, dokler ni izpeljal, kar so bili presvitli Cesar le šalno izgovorili, in dokler ni bila cesta od Ljubljane čez močirje do Iga dokončana, kar se je marsikterimu tako smešno in nemogoče zdelo, de se je Hradecki to vo prizadevanje gerdo obrekovati slišalo. Niso pretekle 3 leta in dokončana je bila cesta čez močirje od Ljubljane do Studenca. Z dej so vtihnili Hradeckitovi nevošljivci in zasramovavci, kakor de bi bili s kropam poparjeni, in njegova slava je šla od ust do ust tistih sosesk, ki so poprej po slabi cesti 3 ali 4 ure pota v Ljubljano imeli, kamor sedej lahko v dobri uri pridejo. Ko so se rajnki presvitli Cesar Franc 5. dan Rožniga cveta v leti 1830 po imenovani cesti urno in brez vse nevarnosti peljali, so svojo zadovoljnost zavoljo tega dela deželnimu poglavarju baronu Smidburgu in mestnimu poglavarju gosp. Hradecki tu na glas raz-odeli. Hvaležni mestnjani so svojimu poglavarju, gosp. Hradecki tu 16. dan Velkiga travna 1833 na Ižanski cesti poleg Iškiga mosta iz serčne hvaležnosti krasno znamnje postavili, ktero bo poznim vnukam oznanovaJo, kdaj je bila Ižanska cesta čez močirje napravljena, in kdo je k njeni napravi nar več pripomogel. Z eno besedo Hradeckitove zasluge so bile v mnogoverstnih rečeh, ki jih je v prid svoji domovini neu-trudljivo opravljal, tako velike, de so ga rajnki presvitli Cesar Franc v leti 1830 za cesarskiga sveto-vavca izvolili. Celo Hradeckitovo življenje je bilo neprenehano delo v službi Cesarja in za prid domovine. Se clo v bolezni si ni dal pokoja delu odtegniti se. Proti spomladi je jel hudo bolehati, tode njegovo sicer čversto truplo in skerbna strežba njegove žene in zdraviljska pomoč so pripomogle, de se je toliko zbolj-šal in okrepčal, de si je upal 8. dan Rožniga cveta s svojo družino se na Gorensko podati, kjer se je v čistim in milim Radolškim zraki že toliko okreval, de se je bil čez 8 dni zopet v Ljubljano podal, tukej potrebne opravke dokončat in se potem v topliec na Stajarsko podati, kamor se je bil namenil 11. dan Maliga serpana peljati. Tode božja previdnost je drugači sklenila. Komej je iz Radolce v Ljubljano prišel, je imel opravkov od jutra do pozne noči čez glavo, pri kterih so se mu bile po nekim prehlajenji, pljuča tako hudo vnele, de se mu nikakor ni ventati dalo. 3. dan Maliga serpana zvečer se je pustil previditi, po prejetih sv. zakramentih je slovo vzel od svoje preljube rodovhie in ji rekel, de naj ga natihama pokopajo; — 3. dni potem ravno opoldne mu je zaklenkalo! — Umeri je v 71. leti svoje starosti in v 54. leti cesarske službe na hudi prisadni pljučnici 6. dan Maliga serpana 1846. Pogreb je bil 8. dan ob šestih popoldan. Mestnjani so ga nesli, gospodje korarji so ga spremili, infu-lirani stolni tehant gosp. Urban Jerin, so ga pa pokopali. Ljudi, ki so ga na pokopališe spremili, se je iz vsih stanov toliko skupej zbralo, de jih v Ljubljani še nikdar pri nobenim pogrebi toliko ni bilo. Častiti glavni in drugi oficirji domorodniga regimenta s svojim oberstarjem, in tudi Njih ekscelencija nas visokočastit-ljivi deželni poglavar, baron J. Weingarten so rajn-kimu H rade c ki tu posledno čast skazali in ga na po-kopališe spremili. Ce ravno je rajnki Hradecki želel natihama pokopan biti, se to zgoditi ni dalo; zakaj vsi stanovi so si prizadevali, visokospoštovanimu možu, kteri je bil celih 26 let poglavar Ljubljanskiga mesta, zadno čast skazati. Zavoljo silo velike množice pogrebcov, ga niso mogli na ravnost od doma na pokopališč nesti, temuc so ga nesli po velkim tergi, čez čevljarski most, nov terg, po gosposkih in igrališnih ulicah, memo Frančiš-kanarske cerkve, po dunajski cesti h sv. Krištofu, kjer počiva na strani svojiga očeta in svoje hčere Karoline, ki ga je le enkrat v svojim življenje razžalila, takrat namreč, ko je 16. dan velikiga serpana 1826 v 17. leti svoje starosti — umerla. Zapustil je rajnki ženo in sina, ki na grobu svojiga ljubljenca milo jokata; razun nju veliko žlahte, kteri je bil vseskozi dobrotljivi oče. Naj po dolgim trudi mirno počiva verli sin Slovenije! Njegove slavne dela so mu nar lepši spomin. Po nemškim smertopisji (nekrolos:i) dohtarja Bleivveiza poslovenil J. K ... . c.