AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY *
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 281
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 4, 1939
LETO XLII. — VOL. XL11.
Boljševiki na Poljskem grozijo z smrtjo vsem, ki bi šli v cerkev
NA TISOČE KATOLIČANOV IN ŽIDOV SO KOMUNISTI ŽE POMORILI
Ker je ljudem pod smrtno kaznijo prepovedano hoditi v cerkev, se zbirajo po hišah, hlevih in skednjih in tam molijo.
Luxembourg. — Iz vzhodne Poljske prihajajo poročila o strašnem preganjanju katoličanov od strani novih gospodarjev, ruskih boljševikov. Najnovejše poročilo pravi, da so bili vsi katoličani v Lwowu pozvani v tamo-šnjo katoliško katedralo, kjer jim je vodja komunistov, Geza Weinberger s prižnice razlagal odredbe komunistične vlade na Poljskem. Značilno je, da je bil glavni oltar, s katerega so pobrali vse verske predmete, okrašen z veliko rdečo zastavo.
Geza Weinberger je zgnanim katoličanom govoril takole: "Vsi tisti, ki se bodo zoperstavili bolj-ševiškim agentom v njih preiska-vanjih; vsi tisti, ki bodo uničevali propagandno boljševiško literaturo, ali ki bi uničevali Stalinove slike; dalje vsi tisti, pri katerih se ne bo dobilo boljševišlce literature in tisti, ki bi šli v cer-' kve, — vsi ti bodo postavljeni1 pred sodišče in ustreljeni." A Poročila trdijo, da je bilo v sa-
mem Lwowu že več kot en tisoč katoličanov in Židov ustreljenih, ker se jih ni smatralo dovolj vnetih za komunizem. Kdor ovadi osebe, ki se ne strinjajo z, boljše-viško politiko, dobi lepo denarno nagrado. Ukrajinski urad v Londonu poroča, da je bil ruten-ski škof v Lwowu, Szwptycki ubit obenem z 17 ukrajinskimi voditelji. Katoliškega nadškofa Twardowskia so pa boljševiki neznanokam odpeljali.
Vse cerkve in sinagoge so boljševiki zaprli. Toda ljudje se skrivoma zbirajo k skupnim molitvam po hišah, hlevih in skednjih.
Weinberger je tovariš madžarskega Bela Kuna, ki sta leta 1919 hotela vreči madžarsko vlado in sta vprizorila krvave komunistične demonstracije. Po-buna se je bila ponesrečila in oba sta zbežala v Rusijo, kjer je bil pa Bela Kun žrtev Stalinove čistke.
Kanada ostane Mokra
Toronto, Ontario. — Kanadski premier Hepburn je povedal delegaciji suhaške lige, da Kafnad_a ne bo spremenila postav glede opojne pijače, kot to zahteva su-haška liga. Cene opojne pijače so se zvišale za 40%, odkar je vojna. To bo dalo priliko but-legerjem, da bodo začeli voziti opojno pijačo iz Zed. držav.
--o—-
Dobrota je sirota Ko se je peljala Miss Edna Kaase s svojim avtom proti domu, je videla stati na Denison Ave. in W. 73. cesta neko žensko. Ker je močno deževalo, je Miss Kaase povabila žensko v avto, zlasti še, ker je videla, da ima v naročju otroka. Ko je ženska Prisedla, je potegnila izpod omota v naročju, kjer bi naj bil otrok, samokres in ukazala voznici, da je vozila južno po 73. cesti. Kmalu zatem je prisedel še nek moški in skupno sta potem olajšala Miss Kaase za njeno denarnico in skočila iz avta, ne da bi se za vožnjo in denar še posebej zahvalila. Izredne volitve za davke
Okrajni komisarji so odločili, tfa bodo predložili pri izrednih V»litvah 27. decembra davke za felif, v vsoti 3.4 tisočinke. To je' Jsti predlog, ki je bil poražen pri 2&dnjih volitvah, samo da se zdaj Šlasi za dolgo dveh let, poraženi Predlog je bil pa za pet let. To ni ^ov davek, ampak samo podal j-Sanje sedanjega, ki poteče 31. de-Cembra in ki znaša 2.3 tisočinke. Smrtna kosa V soboto večer je preminil 37 letni Henry Gubski (Goff), r°jen na Poljskem, stanujoč na 20310 Tracy Ave., kjer zapušča ncer Mrs. B. Frank. Ranjki je ]1 vdovec in izučen mizar, spadal je v faro sv. Kristine, •ler se bo vršil pogreb v sredo devetih zjutraj iz hiše žalo-^ in na pokopališče Calvary.
°&reb ima v oskrbi pogrebni *avod A. Grdina in Sinovi.
Laški dijaki so za Fince
Rim, 2. dec. — Italijanski vi-
sokošolci so vprizorili danes velike demonstracije, pri katerih so ogorčeni vzklikali proti Rusiji. Kakih 1,000 dijakov se je zbralo na ulicah potem, ko je laško časopisje ožigosalo vpad Rusije na Finsko. Dijaki so vpili: "živela svobodna Finska! Ne podajte se! Branite se!" Demonstrirali so pred palačo finskega poslanika, ki je prišel na balkon in se dijakom zahvalil za naklonjenost.
Stroge odredbe radi ameriških potnih listov
Paris, Francija. — Vlada Zed. držav je ukazala, da morajo biti vsi potni listi ameriških državljanov, ki se nahajajo točasno v Evropi, pregledani in ponovno dovoljeni do 1. januarja 1940. Ameriški konzulat v Franciji je že pričel z delom. Pregledati bo moral do 10,000 potnih listov Amerikancev, ki se še vedno nahajajo v Franciji.
Ameriški državljani bodo morali pri tej priliki podati dovolj važnih vzrokov, zakaj da zahtevajo obnovitev potnega lista. Potni listi se bodo zdaj podaljšali samo za šest mesecev in po tem času ponovno podaljšali, če bo dovolj vzroka za to:
če hoče kak ameriški državljan potovati v kako nevtralno deželo, mora dokazati, da je to neobhodno potrebno. Dovoljenje potovati v dežele, ki so v vojni, dobijo pa le v izvanrednih slučajih.
Ameriški državljani v Evropi ne smejo potovati z letali vojskujočih držav. Vsi potni listi, ki so podaljšani, morajo nositi odtise prstov uradnika, ki da to dovoljenje. Na prošnji prosilca morajo biti tudi odtisi njegovih prstov in priložena njegova slika.
Nov grob
Umrla je Katarina Yeirosi-mich, stara 37 let, stanujoča na 1741 E. 33rd St. Doma je bila iz sela Podgorje. Tu zapušča moža Vaso in hčer Dorothy. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v torek ob eni popoldne v cerkev sv. Save. Pokopana bo na. pokopališču pravoslavnih.
Vest iz domovine
Johana Pajk iz 697 E. 157th St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla njena ljubljena mati Ana Skuf-ca v starosti 87 let. V Zedinje-njih državah zapuščajo enega sina, eno hčer pa v stari domovini, ki je poročena na domu v Valični vasi, občina Zagradec na Dolenjskem. Bodi ji lahka domača gruda.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. William Jeraj, 5809 Prosser Ave. so pustile vile rojenice krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Mlada mamica je hčerka družine Martin Snider iz 72. ceste. Naše čestitke.
Zanimivo predavanje
Jutri večer ob osmih bo predaval Mr. Rufus Day v javni knjižnici na Broadway in 55. cesta. Vsebina predavanja bo: Ali se more Amerika izogniti vojni? Vsakdo je dobrodošel!
številka v pesku
Denver, Colo. — Nek avtomo-bilist je zadel Antona Donofrio in odpeljal naprej, ne da bi se brigal za žrtev. Anton je obležal z zlomljeno nogo. Bil je pa toliko pri zavesti, da je zapisal v pesek ob poti licenčno številko avta, ki ga je zadel. Avtomobi-list je dobil 90 dni zapora, ker po nezgodi ni ustavil.
38 sorodnikov ima v vojni
Paris, Francija. — Mrs. Francois Tourny, ki je izgubila dva sinova v svetovni vojni, je poslala v sedanjo vojno 38 sinov, vnukov in zetov. Dva pa še sledita, ko bo poklican pod orožje prihodnji letnik. Ko je odšel te dni njen zet Jean k vojakom, ki je 38. njenih sorodnikov, mu je br-zojavila, da je to pač od njega pričakovala.
kratek zakon
Chicago, 111. — Zakonca Sper-
ling stal s plesom praznovala svojo poroko ki se je vršila pred tremi dnevi. Nevesta, Clara Sperling, je pri plesu umrla v naročju svojega moža, zadeta od srčne kapi.
Raj T„ Miller pripravlja demokrate za volitve v letu 1940
Ray T. Miller je povabil za dapes zvečer v svoj glavni stan na 240 Superior Ave. vse vplivne demokrate, da se napravi načrt za volivno borbo v letu 1940, v prvi vrsti za primarne volitve. Miller namerava postaviti svoje kandidate za precinktne načelnike v vseh 1,132 volivnih precinktih. Poleg tega namerava postaviti svojega kandidata za vsak urad v okraju Cuyahoga. Nadalje bo postavil svoje kandidate za državno posta voda j o.
Miller bo na nocojšnjem sestanku razvil ves načrt za 1940, ki bo v glavnem neizprosen boj proti stari gardi Gongwerjeve mašine. Miller bo pozval demokratske okrajne uradnike, da se o d 1 6 č i j o za to ali ono stranko. Kdor ne bo z Miller-jem in njegovo stranko, bo dobil protikandata za ufad. -o——-
Armade na zapadni front' bodo počakale na pomlad
Paris, 2. dec. — Zavezniške armade in nemška bojna sila so z današnjim dnem končale trimesečno kampanjo. Zdaj so se zakopale v svoje postojanke, kjer bodo prezimovale. Nič ne kaže, da bi ta ali ona armada začela s kako akcijo pred' spomladjo. Francosko armadno poveljstvo je danes razglasilo, "da je vse mirno na fronti." Iz glavnega stana francoske vojske se poroča, da zanesljive vesti javljajo, da zbira Nemčija vojaštvo na madžarski in jugoslovanski meji ter da ima tam že 700,000 vojakov. Vesti iz raznih virov zatrjujejo, da bo imela Nemčija kmalu novo fronto.
V prvih treh mesecih vojne je dalo 5,000'vojakov življenje, kakor izjavljajo poročila. V tem so zapopadene tudi izgube na morju. Nemčija in Francija sta izgubili skupaj 1;2200 mož, ostale pa vse Anglija.
-o-—
V avtni nezgodi
Ko je šla včeraj zjutraj Mrs. Frances Kobe, stanujoča na 1050 E. 62nd St. v cerkev, jo je zadel avto, ki je drvel najmanj 60 milj na uro. Mrs. Kobe ima poškodbe na bokih in nogah ter je bila odpeljana v Polyclinic bolnišnico. Voznik ni ustavil no nezcodi.
Finci se uspešno branijo
Angleži trdijo, da imajo še vedno premoč na morju
London, 2. dec. — Vlada trdi, da so Angleži izgubili v treh mesecih vojne samo 4 odstotke to-naže na morju. To poročilo je prišlo za onim, ki je poročalo o ižgubi tovorne ladje San Calisto, ki je zadela na južni obali ob mino in se potopila. Dva moža posadke sta bila ubita, sedem jih je bilo ranjenih, 35 pa se jih je srečno rešilo.
V istem času se pa poroča, da so Angleži zajeli dva nemška par-nika, Eilbek in Sophie Busse. Nemški parnik Watussi je pa nemška posadka sama potopila, da ni prišel Angležem v roke.
Poroča se tudi, da je posadka neke neimenovane ladje potopila dve nemški podmornici. Angleška vlada poroča, da je izgubila v vojni dozdaj samo 53,000 bojne tonaže na morju, katere skupna moč šteje 1,500,000 ton.
miklavž za vVPA delavce
Washingon, D. C. — Administrator WPA je naznanil, da bo dobilo kakih 800,000 delavcev na VVPA projektih svojo plačo še pred božičem, ki bi jo morali dobiti normalno tisti dan po božiču. $20,600,000 bodo znesle te plače, s katerimi si bodo ljudje lahko kaj nakupili za praznike.
--O-:-
koncert v chigagu
Tenorist Tomaž Cukale priredi v avditoriju SNPJ v Chicagu pevski koncert v nedeljo 4. februarja popoldne. Vzpored programa priobčimo pozneje.
letne seje~
Danes zvečer ob 7:30 se vrši glavna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
V	torek 5. decembra se vrši letna seja podružnice št. 18 SŽZ. Seja se prične ob sedmih zvečer. Ker je to tudi Miklavžev večer, bo po seji pri j etna domača zabava.
V	torek večer ob 7:30 se vrši tudi letna seja podružnice št. 41 SŽZ. Seja se vrši v navadnih prostorih.
V	torek 5. decembra se vrši letna seja podružnice št. 14 SŽZ. Prosi se članice, da pridejo vse. Seja je v navadnih prostorih.
Zaustavili so napredovanje ruskih čet in jih ponekod celo vrgli nazaj. Vzeli so Rusom mesto Petsamo in zajeli 700 ruskih vojakov.
FINSKI KOMUNISTI SO POSTAVILI SVOJO VLADO IN DELAJO Z RUSIJO POGODBE NA SVOJO ROKO
Nemčija in Rusija udarita na Balkan?
Ankara, Turčija. — Medtem, ko vse svet opazuje dogodke na Severnem morju in napet položaj na Baltiku, pa so turški državniki v skrbeh radi dogodkov, ki se bodo v bližnji bodočnosti odigravali na Balkanu. Tukaj prevladuje prepričanje, da bosta Nemčija in Rusija v prihodnjih tednih obrnili pozornost na Balkan in bližnji Vzhod.
Ruska namera je, da dobi kontrolo nad Osrednjo Azijo in da pride pred prag Indije, cilj Nemčije pa je, da dobi izhod na Sredozemsko morje ter da dobi v roke olje, mineralije in živilske potrebščine, kar se dobi v veliki množini v Anatoli j i in Mezopotamiji.
Zato se turški državniki z vso resnostjo pripravljajo, da se s pomočjo Anglije in Francije zoperstavijo temu pohodu
nemških in ruskih čet. Do spomladi bodo bojne sile Turčije, Anglije in Francije v Sredozemlju tako močne, da se bo Nemčija dvakrat premislila, predno bo poskušala izvesti svoj načrt.
Eno izmed dobrih znamenj za Balkan je, da se Nemčija in Rusija najbrže ne bosta mogli sporazumeti na tem vprašanju. Če se bo Nemčija odločila, da pošlje svoje čete na Dardanele z namenom, da zasede Malo Azijo, bi bila s tem Rusija prikrajšana na plenu. Rusija že od nekdaj sanja na posest Dar-danel, torej ne bo pustila Nemčiji, da bi si tam postlala. Eno je pa tudi to, da se bodo balkanski narodi postavili v bran, če b o d o dobili dovolj pomoči od Anglije in Francije.
Na Balkanu je samo Bolga-
Helsinki 2. nov. — 40,000 finskih vojakov je ustavilo prodiranje še enkrat močnejšega sovražnika pri Karelian sektorju. Snežni vihar je pomagal Fincem, ki so napravili naskok na ruski-ar-madni kor in mu preprečili na-daljno prodiranje. Finci so pri tem zajeli več kot 700 ruskih vojakov. ,
Poleg tega, da so Finci ustavili Ruse pri Karel i j i, se poroča o finskih zmagah tudi na severu, kjer so iztrgali Rusom iz rok mesto Petsamo, ki so ga bili Rusi vzeli v prvem naskoku in so ga imeli v posesti dva dni.
Poročila pripovedujejo tudi o finskih zmagah pri jezeru Ladoga, kjer so Finci uničili dve ruski stotniji do zadnjega moža. Finci se pri tem poslužujejo strojnih pištol, ki lahko izstrelijo 25 krogel na minuto.
Finci se borijo v malih oddelkih po 180 mož in od teh prodira po šest mož skupaj skozi gozd in napadajo Ruse iz največje bližine.
Kljub tem finskim zmagam na desetkrat močnejšim sovražnikom, pa ne olajšava obupnega položaja Fincev, ki morajo braniti 750 milj dolgo fronto. Finci imajo samo 200,000 mož redne armade in kakih 100,000 prostovoljcev. Ruska armada pa šteje več kot 1,000,000 mož. Edino, kar pomaga Fincem so nepri-stopni kraji in pa njih fina iz-vežbanost v streljanju. Pri Fincih je že dečko pri desetih letih najboljši strelec, ker se vežbajo pri lovu na tulnje in drugo divjačino.
Večja nevarnost preti Fincem na morju. Tam jim stoji nasproti vsa ruska bojna mornarica, ki obstoji iz dveh bojnih ladij, dveh jkrižark, 17 torpednih čolnov in več kot 50 podmornic. Proti temu imajo Finci samo nekaj ribiških ladij, toda njih nenavadna spretnost in izvežbanost na morju od mladih nog jim daje pogum in upanje na zmago.
Severno od jezera Ladoga so Finci zajeli več ruskih bojnih tankov včeraj. K tem je treba' prišteti še 36 ruskih bojnih tankov, ki so jih Finci uničili prvi dan ruske invazije. V teh krajih so Finci še deset milj pred svojo obrambno črto, Mannerheim linijo, kamor se bodo umaknili, če bo potreba.
Moskva, 2. dec. — Sovjetska vlada je priznala finsko "ljudsko vlado," katero so sestavili finski komunisti proti regularni ' vladi. Tej finski komunistični vladi načel ju je Otto Kuusinen. Ta finska vlada je dala Rusiji koncesije, katerih Stalin ni mo-Igel dobiti v dolgih pogajanjih z drugo finsko vlado. Finski komunisti so dali Rusiji 1,537 štir-! jaških milj finskega ozemlja in 1 dali Rusiji v najem za 30 let polotok Hangoe, ki ga imenujejo i finski Gibraltar. Poleg tega so . dali Rusiji mnogo otokov v sose-5 ščini, kjer bodo Rusi imeli svoja
-	bojna pristanišča in vojaške po-
-	sadke. Poleg tega so prodali Rusiji šest otokov v Finskem zalivu
in del dveh polotokov na severu.
Obe komunistični vladi, ruska in finska, sta se sporazumeli nad medsebojni pomoči, vojaški in ekonomski.
Finska komunistična vlada se je organizirala v mestu Terijoki, medtem ko se nahaja prava finska vlada še vedno v glavnem mestu Helsinki. Ta komunistična finska vlada, trdijo poročila iz Moskve, je poklicala rusko armado v deželo, da pomaga strmoglaviti sedanjo finsko vlado.
Načelnik finske komunistične vlade, Otto Kuusinen, je izjavil, da bo organiziral Finsko po sovjetskem modelu, takoj ko pride v Helsinki.
Helsinki, 2. dec. — Finska vlada je izdala na narod razglas, da je ves narod pripravljen, da izvrši svojo dolžnost napram domovini do zadnjega zdihljaja. Dalje pozivlje vlada narod, naj podpira vlado, ki ne bo nikdar predala sovražniku svobodo dežele. Ta vojska ni drugega kot nadaljevanje in zadnje dejanje za našo svobodo. Borili se bomo za naše domove in domovino.
Predsednik regularne finske vlade, premier Risto Ryti, je govoril potom radia Zed. državam rekoč, da je Finska pripravljena na pogajanja z sosedno državo (Rusijo), toda da ne bodo nikdar predali stfoje svobode in pravice samovlade. "Ves svet je priča," je govoril premier Ryti, 'da je naša obramba pravična in da to delamo po zakonih, ki dajejo narodom pravico do obstoja. Zato se pa naš narod bori z čistjo vestjo in toliko večjim pogumom."
Helsinki, 2. dec. — Poročila pripovedujejo o hrabrosti finskih žen, ki so pri vasi Olkinuora napadle in ubile tri ruske letalce, ki so pristali tukaj s svojim pokvarjenim letalom. Oborožene z lopatami, sekirami, vilami in puškami so se zagnale nad Ruse, potem ko so pritekli otroci povedat, da so zunaj vasi pristali trije ruski letalci. Rusi so streljali v ženske, toda noben strel ni zadal.
Helsinki, 3. dec. — Finsko armadno poveljstvo poroča, da so imeli Rusi velike izgube, ko so poskušali iti preko zamrznjenih jezer, pa led ni bil še dovolj močan. Mnogo ruskih vojakov je pri tem utonilo. Ruski vojaki na jezerski gladini so bili tudi dobra tarča za Fince, ki so jih kosili s strojnicami. V prvih dveh dneh boja so Rusi izgubili 24 letal, Finci pa dva.
Nov sneg, ki je te dni zapadel, je v veliko pomoč Fincem. Ti imajo več divizij s smučkami, ki so zelo izurjeni v snegu, veliko bolj kot pa Rusi.
Helsinki, 4. dec. — Finska vlada je naprosila ves svet za pomoč proti Rusom rekoč, da ogrožana Finska ni upravičena samo do simpatij ostelega sveta, ampak tudi do faktične pomoči. Prošnjo za pomoč je razglasila finska vlada potem, ko je Rusija odklonila vsaka pogajanja za premirje, za katerega je posredovala švedska
vi a rla v Mnslrvi
rija, ki dela težave balkanski antanti. Ce se pridobi in potolaži to, potem bo Balkan tako močan s pomočjo zaveznikov, da bo morala Nemčija iskati kje drugje svoje potrebščine.
Nič manj kot Turčija je zainteresirana Italija, da se ustvari močna balkanska zveza. Ako se vsedeta Nemčija in Rusija na Balkan, potem je Italija v veliki nevarnosti, ker bi bila ogrožana na Adrijanskem morju. Torej je skoro gotovo, da bo Italija prisiljena stopiti odločno na stran zaveznikov, če se Rusija in Nemčija obrneta proti Balkanu.
Zato pa skušata Nemčija in Rusija najprej razdvojiti balkanske države in potem šele udariti. Dokler so pa balkanske države edine, ne moreta računati na kak uspeh.
DOMOVINA

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto	$7.00.
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta	$3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 281
Mon., Dec. 4, 1939
66

BESEDA IZ NARODA
Podružnica št. 18 SŽZ
Zahvala
Angelj miru
Največji zagovornik miru in delavstva, "sladka dobrota" zatiranih in revnih, je z roparskim pohodom vpadel v Finsko po suhem, po vodi in po zraku. Smrtni sovražnik kapitalizma, je z ognjem in mečem zagnal svoje sile v deželo, katere 4,000,000 prebivalcev je "grozilo" 180,000,000 narodu. To je storil pot®m, ko si je z silo prilastil polovico Poljske in pograbil tri revne in male deželice, ki se mu niso upale postaviti po robu.
Armada "proletariata" je z bombami in granatami vsi-pala ogenj na delovno, revno ljudstvo, večinoma preprostega kmetskega naroda, ki ni imel druge želje, kot da bi bil svoboden in da bi živel v miru z vsem svetom. •
Svet strmi natakim grozodejstvom! Kaj pravijo k temu zdaj tisti, ki so molili to vlado svetovnega proletariata, katerega vodja jim je bil bog in lik vsega, po čemer hrepenijo delovni sloji. Kaj pravijo k temu tisti, ki jim je bila Moskva oltar najvišjih idealov, čistih in nesebičnih, ki jim je bil Stalin vzor ljubezni do bližnjega, ki hoče vsakemu samo dobro, ki ne mara tuje lastnine, ki sovraži onega, ki hrepeni po tuji zemlji.
O, da, tudi naših milih rojakov je bilo dosti, ki so kadili Stalinu, ki so zanj prelivali potoke črnila in ki so zmerjali in pošiljali v peklo vse, ki so si upali dvigniti glas proti mogočnemu vladarju svetovnega proletariata, Stalinu Groznemu. Kako so v srdu križali in vili roke, ko jim nismo hoteli verjeti, da je šel Stalin v Španijo ustanavljati demokracijo!
O, da, demokracijo, prav tako demokracijo je hotel ustvariti v Španiji, kot jo je ustvaril v Poljski, Estoniji, Litvi, Latviji in ki jo ustvarja te dni na Finskem. Takrat smo pripovedovali in kazali na pravo namero Stalinovo, pa smo bili zato hinavci, fašisti, kapitalisti in kaj še vse.
No, danes je prišlo na naše in oni, ki so sedeli pri Stalinu v zapečku, so se naenkrat znašli v silno čudnem položaju. Ko je padla med svet ona slavna zveza med Nemčijo in Rusijo, kateri je kmalu nato sledila delitev Poljske, so bili naš Stal in ovci v zelo veliki zadregi. Sram jih je bilo njihovega vodje in njegovih "delavskih" načel in sram jih je bilo, da se je zvezala velika Sovjetija z največjim sovražnikom Slovanov, s Hitlerjem. Ker niso mogli iti več ž njim, da jim ne bi pljuvali ljudje v obraz, so postali čez noč njegovi sodniki in zdaj mu prav brumno preštevajo kosti. Seve, koliko je to odkritosrčno in iz srca, je drugo vprašanje. Ker koncem konca so v srcu še vedno njegovi, pristaši, ker je njegov nauk se vedno njih nauk in ta je — brezboštvo, nauk svobodomi-selstva, preganjanje vere.
Mi smo pa kakor smo bili — odločni nasprotniki Azijca Stalina, ki se je priklatil tam iz Kavkaza, da sede slovanskemu ruskemu narodu za vrat in mu pije kri.
Bombe, ki jih meče te dni na delavski finski narod so obenem z finskimi kočami porušile ideje ruske revolucije, idejo tretje internacionale. V razvalinah finskih koč leži zadnje spoštovanje, ki ga je mogel kdo imeti še za sovjetske nauke.
Aziat Stalin, ki je vse dosedaj kričal, da Rusija ne bo šla nikdar preko svojih mej, je, pokazal, kako plitki so rdeči nauki, kako hitro je pripravljen zamenjati nauk proletariata za nauk imperializma, ki gre za svetovnim gospodstvom.
En velik narod je hotel imeti moč in en mal narod mu je stal na poti. Zato je bila velika ljubezen do bližnjega, do sodelavca, pozabljena in proletariatska letala so poletela na odprta nezavarovana mesta in vasi svobodnega delavskega naroda in začela rušiti vse od kraja in moriti nedolžne in otroke, žene in starčke.
To je nauk tretje internacionale, nauk boljševizma in komunizma. To je nauk "svetovnega proletariata" za svetovni mir.
Cenjenim članicam naše podružnice naznanjam tem potom, da se vrši naša glavna letna seja 5. decembra, to je prvi torek v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd., pričetek točno ob pol osmih zvečer.
Ker je to letna seja, vas prosim cenjene članice, da se udeležite v velikem številu vsaj enkrat na leto in to sedaj meseca decembra, vzemite si čas in pridite ter pomagajte z dobro besedo in koristnimi nasveti rešiti razne točke, ki bodo prišle na dnevni red. Torej, naj se nikar nobena ne izgovarja, da nima časa, ali da je vse dobro kakor bodo druge sklenile.
Veste, nekatere vse preveč rade potem kritizirajo in zato ni več kot prav, da se vse brez izje me udeležite decemberske seje. Na tej seji bo treba izvoliti tudi društveni odbor, ki bo vodil podružnico za leto 1940. Torej vas prav resno opozarjam, da se udeležite te seje in si izvolite tak odbor, da bo imel tisto privla čnost, da boste raje zahajale na seje. Kajti odbor sam nikakor ne more delovati, brez sodelovanja članic, za napredek in dobro bit društva.
Po seji bomo imele tudi fino okrepčilo in prav prijetno domačo zabavo in tudi Miklavža ne bo manjkalo, ker bo to ravno Mi-klavžav večer, je rekel, da se bo tudi pri nas oglasil, če bomo pridne, mogoče bomo deležne kaj daril, kaj se ve?
Iskrene pozdrave vsem čitate-ljem Ameriške Domovine, posebno pa članicam naše podružnice št. 18 SŽZ.
J. Welikanje, predsednica
mladinski oddelek podružnice št. 14 SŽZ, cleveland, ohio
V zahvalo
Prav dobro je izpadla priredi tev naše podružnice št. 25 SŽZ, ki se je vršila 26. novembra v Knausovi dvorani. Občinstvo je napolnilo dvorano v resnici prav do zadnjega kotička. Po pozdravu je zaigrala na gitaro prav lepo mlada deklica Josephine Mišic. Nato pa se je pričela igra v treh dejanjih "V šolo jo dajmo."
Da je igra vsakomu ugajala, to je občinstvo pokazalo z velikim smehom in ploskanjem. V prvi vrsti gre priznanje in zahvala režiserju Damjan Tomažinu za ves njegov trud in ravno tako tudi sledečim igralcem: Mr. ži-gon, Mrs. Tomažin, Mrs. Bran-celj, Miss Bogovič, Mr. Pustot-nik in Mr. Kuret.
Hvala sestricam Poje, ki so nam med dejanji zapele nekaj mičnih pesmic. Hvala Miss Hu-dolin in Mr. Louis Rozmanu za vso pomoč kot šepetalka in masker. Zahvala gre tudi trgovini Sušnik & Bohinc za posojeno pohištvo. Lepa hvala tudi Frank Zakrajškovemu in Grdinatove-mu pogrebnemu zavodu za posojene stole.
Po predstavi na odru, se je razvil ples in prosta zabava. Hvala tudi Mr. Strniša za vso pomoč pri bari, ravno tako vsem članicam, ki ste pridno delale na en način ali drugi. Hvala Mrs. | Albini Novak za sodelovanje. I Končno pa najlepša hvala ce-! njenemu občinstvu za tako obi-I len poset in še posebna hvala članicam od sosednih podružnic, ki ste se v tako lepem številu odzvale. Naša podružnica ne bo pozabila tistih, ki ste zopet ob tej priliki pripomogli do tako lepega uspeha, finančno kot moralno. ! Za odbor,
Frances Ponikvar, predsednica.
Ob priliki najine 25 letnice poroke, ki sva jo praznovala 16. novembra letos, so naju naši prijatelji tako bogato obdarovali, da naju veže dolžnost zahvaliti se vsem skupaj za njih darove, zlasti pa še venec, na katerem je bilo 25 dolarjev. Iskrena zahva-a naj velja sledečim:
Mr. in Mrs. Frank Zabukovec, brat, Mrs, Joe Verchek Jr., Mr. in Mrs. William Papesh, sestri, Mr. in Mrs. John Breznikar, Mrs. Antonia Zabukovec (Collin-wood), Mr. in Mrs. Adolph Gla-vik, Mr. in Mrs. John Junacic, Mrs. Frances Lipnos, Mr. in Mrs. Mike Yerchek Sr. E. 78th St., Mr. in Mrs. Florian Cesar, Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs. John: Mauer, Mr. in Mrs. John Glivar, Mr. in Mrs, Joe Verchek, Ossage,
Mrs. Mary Skufca, E. 77th St., Mr. in Mrs. John Cvelbar, Mr. in Mrs. Martin Mirtel, Mr. in Mrs. Gill Crocker, Mr. in Mrs. Joe Za&ukovec, Akron, 0., Mr. Ivan Zorman, Mr. in Mrs. Zakrajšek, Stanley Ave., Victoria Hočevar, E. 81st St., Mr. in Mrs. Tony Ka-stelic, McCracken Ave., Mr. in Mrs. Sustersic, Mrs. Agnes Miller.
Mr. in Mrs. Frank Miller, Mr. in Mrs, Gorshe, Mr. in Mrs. Joe Jeitz, Mr. in Mrs. Frank Frank, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. Jo1 n Pozar, Mr. in Mrs. Ludvik Verchek, Raymond Ave., Mr. Joseph Zakrajšek, E. 82nd St., Mr. George Crader, Maple Heights.
Lepo se zahvaljujeva tudi kuharici za fini gulaž, mojemu bratu in ženi, hčeri in soprogu Joe in Louis Verchek, druga hčer Mary in njen soprog William Papesh, sestrični Mary Breznikar za krofe, Mrs. Ana Glivar za pomoč v kuhinji, Vicki Hočevar za tablo, ki mi jo je podarila za 25 letnico.
Še enkrat iskrena hvala vsem ikupaj in ostajava vam hvalež-la
Joe in Louise Cerne, 16092 Glenburn Ave. Maple Heights, Ohio —i-o-
Prva vrsta: Mary Lenarsic, Eleanor Dragolich, Lillian Ulle, Sylvia Dragolich. Druga vrsta: Elsie Zelle, Mary Gorsei, Rose Miklich, Vinko Globokar, Jane Stakich, Lois Surtz, Betty Zeman.
Tretje vrsta: Elizabeth Troha, MildredGolick, Isabelle Skur, Lillian Tanko, Mary Godec, Mary Kastelic, Dorothy Zelle.
Četrta vrsta: Catherine Stakich, Lillian Jadrich, Mildred Drugovich, Elsie Jevec, Emma Opara, Mary Troha, Leona Krizman, Vida Pezdir.
Zvesti polkovnik
Anekdota Z zadnji polovici 18. stoletja se je neki Holandec, ki je bil velik častilec švedskega kralja Kar-a XII. odpeljal na švedsko, da M ondi spoznal še kakega od onih vojakov in vojščakov, ki so s tem kraljem "levom s severa" prero-mali pol Evrope. Odpravil se je na pot in ko se je povrnil nazaj, je svojim prijateljem takole pripovedoval :
"Tisto poizvedovanje ni bilo kar tako. Videti je bilo že, da se bom zastonj trudil. Slednjič sem zvedel, da je nekje na deželi, bli zu Stockholma bival neki polkovnik, ki je spadal k zvestim tovarišem svojega kralja, ko se je mračilo, sem prišel do njega, vendar se mi ni zdelo vljudno, da bi se tako pozno prijavil. Ko sem pozneje svojemu krčmarju, pri katerem sem stanoval, povedal, da bi bil rad govoril s starim vojščakom in bi tako kaj zvedel o Karlu XII., je ta zamišljeno zmajal z glavo rekoč, da se mi bo to težko posrečilo, ker še nobenega tujca ni stari polkovnik hotel sprejeti. Čez nekaj časa pa je krčmar še enkrat pristopil k meni in mi zašepetal, da ko sem že napravil tako dolgo pot in ker je on znan s starim polkovniko-vim slugo, mi hoče nekaj pokazati, kar bi me dovolj poučilo o mišljenju in vedenju junakov ve-
Višek nesramnosti
In veste, kdo je kriv žalostne usode finskega narodiča, ki šteje ne prav štiri milijone duš in katerega je zadavil mogočni sosed, ki šteje nič več in nič manj kot 180,000,000 prebivalcev? Tega ni kriv nihče drugi kot predsednik Zed. držav, Franklin Delano Roosevelt! Roosevelt je kriv, da se je tresla mogočna Rusija s svojimi 180 milijoni prebivalcev in šest milijoni dobro oboroženih vojakov, pred malim slabotnim narodom, ki more v skrajni sili postaviti na bojišče 290,000 vojakov s tistimi par topovi.
Da, ljudje božji, vsega tega je kriv Roosevelt, kot pravi "Daily Worker," glasilo ameriških komunistov, ki izhaja v New Yorku. V svojem članku piše:
"Trpljenje finskega naroda, njega varnost in mir ter neodvisnost, se lahko položi pred prag predsednika Roosevelta, ki je dal finskemu narodu ukaz, da se postavi mogočni Rusiji po robu. Vsi vemo, da za finsko vladno kliko stoji sila ameriškega in angleškega imperializma, ki šunta Fince
Če to ni višek nesramnosti, potem ne vemo kaj je. Res je v Ameriki svoboda govora in pisave, pa tudi tukaj bi morala biti meja, Torej predsednik edine demokratske države na svetu, ki ima toliko poštenega čuta v sebi, da si upa vsaj z besedo postaviti za pravice naroda, ki ima sicer simpatije vsega sveta, pa to je tudi vse, ta je torej zdaj kriv, da je nenasitni boljševizem pogoltnil finski narod. In kaj takega se piše tukaj, v naši deželi, kjer edino poznamo še pravo svo-
bodo, ki je res svobodna. Tako pisanje je sramota za deželo, ki kaj takega dopušča. Take ljudi naj bi se brez pardona naložilo na prvo ladjo, jih dobro napasli in jih poslali v njih obljubljeno deželo, kjer bodo varni pred kapitalizmom in imperializmom. Boste videli, s kakšnim veseljem bodo odpotovali. Aha!
deklet darovala predsednica za s našo 12 letnico in 10 pa tajnica. 1 Prav rada bi se zahvalila našim 1 mladim pevkam: Mary Gerl ml., s Betty Novak in Mary Troha za i lepe pesmice. Mlade so še, pa so 1 nam tako lepo prepevale. Lepa i hvala. Prav lepo nam je zaple- 1 sala Sally Hrvatin in Mary Kun- j: stel, ki je igrala na piano in pa j: še. tako mlada ter zaigra brezi-vsakih'not, da bi jo človek kar : naprej poslušal. Prav lepa hva- i la obema;
Prav lepo se zahvalim naši sestri Mary Gerl in njenim dekle-^ tom, katerih imen pa ne vem, a so nam tako lepo zapele, tako . ganljivo "Vigred." Prav lepo se še enkrat zahvalim naši sestri
i
urednici in športni direktorici Frances Kure, ker so nam tako
-	veliko pomagale, do tako velike-
-	ga programa. Hvala tudi naši J glavni tajnici Josephini Erja-) vec, za čestitke in pozdrave.
Zahvalim se tudi našim glav-l nim uradnicam Frances Ponik-3 var in Frances šušel za njih ta-) ko lepe besede. Zahvala gre tudi podružnicam, ki so se odzva-
l le v tako velikem številu in sicer:
__*__
številkam 15, 18, 32, 41 in 49. Prav lepa vam hvala in ob priliki vam povrnemo. Zahvalim se tudi nagi sestri Ivanki Puncoh in Mr. Rudolph Perdanu, za tako iskrene besede. Seveda se moram zahvaliti tudi našim bar-tednerjem Mr. Medved in Mr. jželetu in našim kuharicam se-j stri .Troha in Novoselc, ker so vsi Itako lepo skrbeli za žejne in lač-'ne. Zahvalim se tudi sestri Frances Globokar, ki se je trudila in učila mlada dekleta plesat, kakor tudi naši Francki Klein, ki je tako pridno prodajala tikce. Hvala' ti,..Francka! _ ^^pLl. Končno pa se zahvalim vsem, ! ki ste kaj pomagali do tako lepega uspeha m se udeležili naše . slavnosti.
Sedaj pa še nekaj. V torek je 5. decembra in je naša letna i seja, da se je gotovo udeleži-
■	te vse, prav vse in brez izjeme. Zavedajte se, da na tej seji bo-
■	mo volile odbor za leto 1940 in
■	veliko potrebnega je treba ukre-
■	niti v korist naše podružnice in - Slovenske ženske zveze. Vas se-
■	strsko pozdravljam,
: Frances Rupert, predsednica-
Sedaj vam naj malo opišem i kako smo pri nas praznovale 14 : letnico naš podružnice, če pomi- ' slimo kako hitro je minilo leto za : letom in naša podružnica prav lepo naprecluje, zato smo pa sklenile, da bomo prav na lep način obhajale (to obletnico naše podružnice. Ob tej priliki smo ,se spomnile tudi naših umrlih sester z lepim in pomenljivim programom. Tu gre prva zahvala naši sestri urednici Zarje, ge. Albini Novak. Prav lepa hvala!
Naša dekleta od vežbalnega krožka so se imenitno postavila in so nam lepo pokazala št. 12, to je 12 let našega obstanka. Lepa hvala dekleta, ko boste ve kaj naredile vam bomo rade volje povrnile.
Nato so pa nastopile tudi deklice od 10. do 14. leta v slovenskih narodnih nošah in plesale slovenske plese. Na harmoniko le pa igral Vinko Globokar. Zahvalim se deklicam in njenim namicam in tudi tebi Vinko. Le ;ako korajžno naprej, pa ne bo :amrl slovenski rod.
Naj še omenim, da je 15 teh
1 .ikega kralja. Zaradi tega skrivnostnega namigavanja, sem bil pripravljen ravnati se po krčma-:jevih navodilih.
Zgodaj zjutraj sva se s krč-
1	narjem odpravila k hiši polkov-* nika. Tu je krčmar potrkal na " zadešnja vrata, slišal sem ga., ' kako je s slugo dolgo šepetal in
nato me je od vedel k okencu ropotarnice, od koder sem mogel .z svojega skrivališča dobro vi-
2	leti polkovnikova okna. čez ne-1 .taj časa se je pri teh oknih pojavil sluga in je razgrnil zavese in odprl okno. Videl sem v sobo in v dno duše me je preteslo, kar
e sem 7'A f/WUi i y.rlai.
vinjen ter je šel na hlev spat. Grahovnik je prišel opoldne 9 polja domov ter je hotel nakrmiti živino, šel je na hlev, pa je našel na senu Puhnerja, tako da ni mogel priti do krme. Prebu-; dil ga je. Puhner pa je zdivjaj ter skočil z dvignjenimi rokam1 proti Grahovniku, da bi ga pre-tepel. Grahovnik je držal v ro-kah vile, pa je zamahnil z njim1 in udaril Puhnerja po glavi, da ga je podrl na tja. Ko je še Puhne^ ležal, se je. Grahovnik ustrašil, kaj bo, če se prebudi iz nezavesti, ker ga bo potem gotov" ubil. Mislil si je "če ne bom jaZ njega, pa bo on mene," pa Je skočil po motiko, ki je bila P1"1' slon j ena pri hlevu, se vrnil nazaj ter razbil nezavestnemu V^' nerju lobanjo. Grahovnik je o1 danes obsojen na pet let zatoee-nja in 5 let izgube častnih Pra* vic.
—Zvišanje števila zdravnikov socialnega zavarovanja. Nova kolektivna pogodba zdravnike^ socialnega zavarovanja je,st0^0' la v veljavo. Po tej pogodbi se » povečalo število zdravnikov P1'.' bližno za 100. V kratkem pa Prl"
čakujejo večje spremembe zdravstveni službi sploh. Obet jo se redukcije, premeščen j a i
—Nesreča pri delu. 38-let111
v. v Tpr-
delavec iz papirnice v Trzicu ■ nej Jerman je pn~ ob stroju imel nesrečo, da mu^ stroj zgrabil, desno rokp
mi je bilo tega pretresljivega prizora.
Star človek, ki se po dolgih le-j tih, celo čez desetletja, jutro za jutrom obleče v bojno obleko in j izstreli častni strel svojemu kra-j lju in s tem pozdravi njega in j vse svoje mrtve tovariše, mi je bil zadostni simbol hrabrosti in zvestobe, ki sta nekoč prevevala aimiado junakov, ki so bili nepremagljivi. Nikoli ne bom pozabil tega starega polkovnika, ki me je;globoko pi-estresel."
Tako je Holandec končal svojo zgodbo.
IZ DOMOVINE
—Ubijal iz strahu, da ne bi bil sam ubit. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava zaradi uboja, ki se je dogodil dne 2. septembra 1.1. v Nebo-vi pri št. Petru pri Mariboru. Zagovarjal se je zaradi žalostnega zločina posestnik Martin Grahovnik iz( Nlebove, ki je z udarci vil in motike ubil Franca Puhnerja. Pokojni Puhner je bil neke vrste prihajač pri Grahovniku. Stanoval je tam od | leta 1933, včasih je pomagal pri ' raznih delih, včasih pa je hodil I na delo v mesto. Bil pa je zelo I nasilen ter je imel vso hišo v ! strahu. Posestnika Grahovnika je večkrat natepel, tako da se ga i je mož zelo bal, zlasti kadar je I bil Puhner pijan. Dne 2. septembra je prišel Puhner domov
Sluga je namreč pristopil k postelji svojega gospoda, da bi ga zbudil. Navzlic svoji starosti, je starček kakor mladenič skočil iz postelje, pokleknil in molil. Nato si je dal prinesti uniformo iz omare, oblekel se je z neznansko nežno kretnjo opasal meč. Sluga se je za hip odstranil pa se je koj spet vrnil s srebrnim pladnjem, na katerem je bila pištola, ki jo je podal svojemu gospodu. Zdaj se je polkovnil pokril s širokim blokukom; pristopil je k oknu, salutiral, izstrelil pištolo v zrak in je s krepkim glasom za-klical: "V čast Karlu XII.", Ta-j ko je še nekaj časa obstal, nakar; je stopil nazaj v sobo in mu je dal služabnik domačo obleko. !
Tedaj sem odšel s svojega skrivaliča nazaj v krčmo. Nič več me ni bila volji&, da bi pobliže j spoznal starega polkovnika in' bojnega tovariša kralja. Dovolj;
Nemško letala, katerega so Angleži: zbili na tlu v bližini Dalkeith,
"No, pa vas bom čisto enostavno na konja privezal. In konj, mislim, bo že šel, kamor bom jaz hotel."
šinil je pokonci in izdrl samokres.
"človek, še eno tako besedo, pa te —."
Dalje ni prišel. Old Death je mislil stopiti krog tabora, pa je obstal, ko je čul najin prepir, prišel bliže, stopil Gibsonu za hrbet in ga pri zadnjih besedah udaril s puškinim kopitom po roki, da je odletel samokres v travo.
"Le nikar ne tako mogočno,, master Gibson!" mu je deijal. "Precej ljudi je tod, ki vam bodo vaša velika usta čisto lahko zamašili!"
Gibson se je prijel za roko, se obrnil in kričal:
"Sir, ali vam naj sumem nož med rebra —? Mar mislite, da se vas res bojim, ker vam je Old i Death ime?"
"Ne, fante, bati se ti me ni treba. Pa ubogal boš! Le eno samo besedo še zini, ki mi ni prav, pa ti pihnem svinca pod kožo! In upam, da nam bodo ti-• le gentlemani hvaležni, če jih re ; šimo takega lopova, kakor si ti, : razumeš!"
Old Deathove besede in njegov J samozavesten nastop sta zalegla. Vsaj pri Gibsonu. Boječe je po-:vedal:
"Ne vem, kaj hočete z menoj! : Zmotili ste se! Zamenjavate me! Nisem tisti, ki ga mislite!"
''Ne verjamem. Tvoj obraz je tako izrazito lopovski, da ga nikdar več ne pozabi, kdor ga je le enkrat videl.
Sicer pa sedi tamle poleg tebe = priča, ki te dobro pozna!" .Pokazal je na William Ohlerta.
Gibson se je odurno zasmejal. "Tale — ? Da bi bil priča zoper mene — ? Ko j se bodete sami prepričali, kako zelo se motite! Le kar vprašajte ga!"
Položil sem Williamu roko na ramo in ga poklical po imenu.
Počasi je dvignil glavo, me topo gledal, rekel pa ni nič.
"Master Ohlert, sfr William Ohlert, ali me ne slišite —■? Vaš oče me pošilja k vam!"
Spet me je topo in prazno gledal, pa spet ni rekel besedice.
Tedaj N ga je Gibson grozeče nahrul:
"Tvoje ime bi radi zvedeli Brž povej, kako ti je ime!"
"Moje ime je Guillelmo," je mrtvo povedal. "In kaj si?" "Pesnik." Vprašal sem ga: | "Ali ti ni Ohlert ime? Ali ni si iz New Yorka? Ali nimaš o-ceta?"
Nemo je odkimaval, niti po mišljal se ni. Videti je bilo, da je bil na vprašanja naučen. Odkar je bil v rokah zločinskega, brezvestnega Gibsona, se mu je duh popolnoma omračil.
Lopovski Gibson se nam je smejal:
"Tule imate svojo pričo! Dokazal in izpričal vam je, da ste ; »a napačni poti! Izvolite se torej odstraniti in pustite nas pri
miru!"
Tedaj mi je prišla na misel Oh-lertova pesem, ki sem jo bral v Heworleanskem listu. Morebiti -da bi mu njegova lastna pesnitev vsaj za nekaj časa zdramila °mračenega duha in mu vrnila | spomin —.
Imel sem časopis pri sebi. Po iskal sem ga ter počasi in glasno bral prvo kitico.
Zaman. Ni se zmenil za mene, nem je strniel na svoj papir.
Bral sem mu drugo kitico s Poudarkom in s povzdignjenim glasom.
Okrenil se je, vstal in stegnil roko.
In ko sem začel tretjo kitico, planil v mene in mi iztrgal ča-
sopis.
Pustil sem mu ga. Skonil se je k ognju in glasno bral še enkrat vso pesem.
In potem se je zravnal ter zav-pil z močnim glasom, da je odmevalo v temno noč:
"Pesem Williama Ohlerta! Od William Ohlerta, — od mene, od mene! Kajti jaz sem tisti William Ohlert, jaz!"
In obrnil se je k Gibsonu:
"Nisi ti William Ohlert! Ne ti, jaz sem William Ohlert!"
Strašna slutnja se mi je zbudila.
Gibson je brez dvoma spravil v svoje roke William Ohlertove papirje in se je, vkljub temu, da je bil precej starejši, sam izdajal za William Ohlerta —.
Kaj je nameraval —? Ali je?
Nisem skončal svojih misli.
Poglavar je planil med nas. Čisto je pozabil na poglavarsko čast in na dostojanstvo, sunil je Ohlerta po tleh in grozeče povedal:
"Molči, pes! Ali tnaj Apači šujejo, da tu taborimo? Priklical boš s svojim kričanjem boj in smrt nad nas!"
William je bolestno kriknil in 3 praznimi očmi buljil v Indijanca. Spet je legel mrak na njegovega duha.
Vzel sem mu časopis, ni mi branil. Vtaknil sem ga v žep. Morebiti se mi je še kedaj nudila prilika, da sem ga lahko uporabil.
"Ne jezi se nad njim!" je prosil Old Death poglavarja. "Duh se mu je omračil. Spet bo miren.
Povej mi, ali sta tale dva tista moža iz rodu Topija, ki si mi o njiju pravil?"
Pokazal je na indijanski oblečena človeka, ki sta z belimi sedela prj ognju.
"Da, tista dva stal Ne razumeta dobro jezika Komančev. Govoriti moraš z njima jezik meje. Skrbi pa, da bo miren ta-e beli človek, ki nima več duše! Sicer bi mu moral usta zamašiti."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Vida.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma konecrt v Slov. domu na Holmes Ave.
27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom.
27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šolski dvorani sv. Vida. *
februar
3.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico.
3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo	Kranj, ples v Twilight Ballroom.
4.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
10.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
10.—A m igo s Club ples v Twilight Ballroom.
25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. marec
30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom, APK:"
6.—st.	Vitus BjM|M"§t'r"25 KSKJ plesna vesehea'v avditoriju SND.
7.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
14.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje.
27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND.
maj
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—-Mladinska	šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
junij
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
julij
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
-i-o-
IZ DOMOVINE
—Tovorni avto mu je zlomil obe nogi. V Hočah je povozil neznan tovorni avtomobil 44 letnega viničarja Jožefa Zamzeja iz Radvanja. Zamze je šel kraj volov ob vozu, ko je pridrvel mimo tovorni avto, ga podrl na tla ter so mu šla kolesa čez obe nogi ter jih zdrobila. Brezobziren šofer je po karambolu pustil nesrečneža na cesti ter zdrvel naprej — Druga avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti proti Ptuju. Nek mariborski avtomobilist je povozil Franca Vindiša, katerega pa je sam zapeljal v bolnišnico.
V Helsinki na Finskem'kopljejo jarke za vsak slučaj, če bi Rusi udrli preko meje.
»
MALI OGLASI
SVEŽE KLOBASE
Pri nas dobite vsak pon-deljek m torek sveže jetrne in krvave klobase, po 5c vsaka; domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočamo gospodinjam.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Kako so spekli prvi hlebec kruha
Zgodovina kruha je že zelo stara. Jezus je učil prositi Boga za "naš vsakdanji kruh." Pri zadnji večerji je razlomilkruh in ga dal učencem jesti. To je bil j seveda ves drugačen kruh, kakor ga mi danes imamo. Najbolj je bil podoben, po okusu namreč, današnjim prestam ali pa keksom, seveda le v tem, da ni iz kvašenega testa, najbrž tucli ne slan, ne sladek, ampak nizek, bolj trd in se je dal lomiti. Jezus je kruh razlomil. Iz tega je sklepati, da so bili to majhni hlebčki, kakršne danes še mati nazadnje iz vseh ostankov zgne-te in za otroke speče ob strani, potem, ko je vse hlebe naložila v peč.
A že več tisoč let pred Jezusovim rojstvom so ljudje poznali žito in delali kruh. Prvi ljudje na svetu so se preživljali od rib, ocl divjačine, ptičev in konjskega mesa. Poznavanje žita spada že v poznejšnjo dobo, ko je bil človek že toliko olikan, da je obdeloval zemljo. Za nas je to že davna preteklost. Ko so že poznali žito, so to jedli spočetka surovo, morda tudi pečeno, ali stol-čeno. Prvi hlebi kruha segajo v dobo, ko so ljudje že poznali opeko. To so bili stari Egipčani in pozneje tudi Rimljani in njihovi predniki. Naredili so velike peči iz blata in opeke. V te peči so nadevali hlebce kruha ogromne velikosti, tako velike, da so jih po štirje možje devali v peč. Tak hleb je tehtal po 150 kg in je bil velik kot kakšen mernik, če-ber ali kotel, žito so s kamenjem stolkli, zmešali z vodo, ugnetli z bosimi nogami v veliko keč>o. Solili niso nič. V peč so naložili te ogromne hlebce in potem so peč zamazali z opeko in blatom, da ni bilo odprtine, le na vrhu so morda pustili luknjo za, izhlapevanje ali še toliko ne. Peč ,so ku-uiii od zuaaj. Okrog in ok»og per ei je zunaj gorelo, čez dva dni so peč odprli in pobrali hlebce, ki so bili še vroči. Skorja je bila trda, zato so hlebe polivali z vodo, da so se ohladili in da se je skorja omehčala. Tak je bil prvi hlebec kruha na" svetu. Od tega pa do današnjih kajzerc, bi-der in potic je preteklo več tisoč let. če pa se vprašamo, kakšen bo kruh čez 100 let, čez 500 let? Najbrž tako lahek kakor koks, ali še lažji, ko bela hostija. Tisti svet bo takrat nas imenoval "velike kranjske požeruhe." -o---
—S kostanja, s katerega je klatila kostanj, je padla 53-1 etna prevžitkarica Ivana Nunar iz Golice pri Radovljici. Zlomila si je desno nogo.
Madžarski vojak, ki je opremljen z plinsko masko in ima pod isto posebno pripravo ali zvočnik, s katerim lahko oddaja povelja, ne da bi pri tem snel maske.
Vročina zvezd
Pred akademijo znanosti v Londonu je bilo zanimivo predavanje. Predaval je sloveči angleški astronom sir James Jeans, ki je znanost obogatil z rnarsika-kim izsledkom. Profesorjevo predavanje je najprvo obravnavalo vprašanje, kako topla so nebesna telesa. Pri tem je učenjak ugotovil, da je naše sonce po kczmičnih pojmih v resnici nenavadno hladno, saj znaša njegova toplota samo (!) 6,000 stopinj Celzija. To je vkljub energiji 50 konjskih sil, ki jo tako izžareva vsak kvadratni palec sončne površine, silno malo v primeri s 70,000 stop. Celzija vročine, ki jo povečini izžarevajo vsa druga nebesna telesa.
Tudi zvezda Sirius ni več najbolj vroča zvezda. Ima še 10— l-5.00 stop. Celzija vročine, torej dvakrat toliko kakor sonce, toda daleč zaostaja za 70.00 stopinjami drugih nebesnih teles. Vse pa je seveda relativno. Za naše razmere na zemlji je tudi Siri jeva temperatura strahotno velika. Kaj pomeni 70,000 stopinj Celzija vročine, tega si mi ljudje niti misliti ne moremo. Da bi poslušalcem saj približno dopovedal, kaj in koliko je to, je angleški astronom porabil čedno primero. Dejal je: Kvadratni centimeter površine take zvezde, ki ima 70,000 stop. Celzija vročine, bi sam izžarel toliko vročine, da bi njena energija bila enaka energiji vsega angleškega brodo^ja.
. Nato je angleški astronom razlagal, da so po njegovih temeljitih spektroanalitičnih opazovanjih nekatere manjše zvezde snovno tako gosto sestavljene, da že majhen drobec, nič večji ko češ?; njeva koščiča, tehta najmanj eno tono. Ko bi človpk živel tam gori, bi lahko v telovnikovem žepu »osi! stotine ton težke predmete,
seveda) „če $ se žep ne utrgal.
Zeio zanimiva je bila tudi profesorjeva razlaga soiižnih peg, katere nastopajo v razdobjih po .11 let na sončni površini ter vplivajo tudi na vremenske razmere na zemlji. Po teoriji tega angleškega astronoma so sončne pege posledica plinskih izbruhov iz notranjosti sonca na njegovo površje. Ti izbruhi se razširjajo v svetovje in tam izginjajo z naglico skoro dveh milijonov km na uro, kakor hitro so dosegli sončevo površino. Te plinske megle, vržene v svetovje, se občutijo na zemlji v obliki magne-tičnih viharjev, kateri nastopajo nekako 30 ur potem, ko je na soncu nastal izbruh.
--o--
NAJSTAREJŠI VOJAK FRANCIJE
Najstarejši živeči vojak francoskega imperiji je neki Afričan iz alžirske pokrajine Constanti-ne. Oblasti so dognale, da je bil rojen v letih med 1830 do 1833 in je zatorej letos vsaj že 106 let-star. Starina se imenuje Mohamed Bouagiz in se je 1.1857. uvrstil v zvezo Tiu'kosov. Kot član te zveze se je udeležil 16 vojnih pohodov in več ko 60 bitk in tucli nesrečne francoske pustolovščine s cesarjem Maksimilijanom v Mehiki, čez 19 let nato se je poln odlikovanj povrnil v svoj rojstni kraj. Od 1. 1.876. pa mož ni več zapustil svoje vasi. Zato pa je pet njegovih sinov padlo v svetovni vojni. Za 100 letnico mu je francoski komandir k njegovim drugim odlikovanjem izročil še križec častne legije.
WINNET00
Po nemftkMn Izvirnika K. Mij»
1939		DEC. »93»		
[Sn	BS	w	TiN	|J
b.	s	ife	LpU i®	2 9j
10	IMP		141(15!	16!
17	1819'20		211122!	23!
	251	26r27	28l|29[	30i
				
Vrnil se je k starešinam na posvetovanje.
Old Death pa je bistro pogle-ial po Indijancih in vprašal starejšega:
"Moja rdeča brata sta torej prišla s planote Topija? Ali so prijatelji Komančev tisti bojevniki, ki tam gori stanujejo?"
"Da. Ponudili smo svojo bojno sekiro Komančem v pomoč."
"Kako pa da prihaja vajina sled od severa, kjer ne živijo vaši bratje, ampak Apači rodu Llanero in Taracona, ki so sovražniki Komančev?"
Zadrega je obšla Indijanca. Vprašanje mu je prišlo nepričakovano. Molčal je. Pa je le našel odgovor.
"Moj beli brat," je dejal, "bi si lahko na to vprašanje sam odgovoril, če bi nekoliko pomislil. Izkopali smo bojno sekiro zoper Apače in jezdila sva na poizvedovanje proti severu, ker tam le-■ žijo njihove vasi." ! "In kaj sta našla?"
"Videla sva Winnetoua, naj-i slavnejšega poglavarja Apačev. Zbral je vse svoje bojevnike in
-	nesel vojsko na Rio Conchos."
? "Hm —!" je mežiknil stari i scout. "In potem —?"
"Vrnila sva se, da neseva vest i svojim ljudem in jih pripraviva i za napad na nezavarovane vasi Apačev. Na potu pa sva srečala
-	bojevnike Komančev. Povedala 3 sva njihovemu poglavarju, da je
šel Winnetou na Rio Conchos in !, mu svetovala, naj plane tudi sam na apaške vasi, kjer bo našel o-s bilo plena, ker jih nihče ne brali ni."
"Za kar vama bodo Komanči il gotovo zelo hvaležni —.
Ampak povejta mi, od kedaj , so sinovi rodu Topija pozabili
-	poštenost?"
december
9.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
10.—Predstava	Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—škrjančki,	božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica, v avditoriju S. N. Doma.
30.	— Slovenska delavska dvorana priredi ples na 10814 Prince Ave.
31.-—Silvestrow	večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
31.—Silvestrov večer priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
31.—Otvoritev novih klubo-vih prostorov Slovenske delavske dvorane na 10814 Prince Ave. ob dveh popoldne.
januar
1.—U s t oličenje ljubljanske županje in ljubljanske gospodične ob 2 :30 popoldne v Društvenem domu na IjLecher Ave. Snelo se bo tudi premikajoče slike.
6.—K. S. K. J. Bowlers ples v Twilight Ballroom.
6.—Frances	Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave.
7.	— Spevoigro "Mavrica" priredi mlatfliftMi^žffoi- Kanarčki v SND na 80. cesti.
13.—Glas	Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v SND.
14.—Predstava	Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv.
stegnil k njemu in pohlepno cmo-kal s spodnjo, rilčku podobno šo>
bo.
(Dalje prihodnjič.)
kakor izpod zemlje zabučal poslednji.
V tem je vzel nekaj iz svoje torbe in krmil medveda; ta se je
"Pozdravljen tudi ti, Djakon!" je rekel 'medvedar, pi pogladil narazen svoje zmršene brke in trikrat sočno cmoknil tovariša.
"Ali bi šel tudi ti z nami, ,Fe-dja?" je rekel čokatec, ko se je bil tudi on razpoljttbil z medve-darjem.
"Tako je, tako," je odgovoril črni, "tudi jaz bi šel, toda tegale mi je žal zapustiti!" je pokazal z glavo na medveda, ki je sedel kakor človek in ni odvrnil svojih malih svinjskih oči od njega. "Moj Mihajlo je silno pameten!"
"Pameten je, to je res!" je soglašal čokatec.
"Ali boš dolgo tu na trgu?" je vprašal Djakon.
Fedor je zabliskal z belimi zobmi in se nasmehnil. 'Tukaj ne smem dolgo ostati!" je rekel in znižal glas: "Imam neke račune s posadnikom." t "Kam pa torej sedaj?" j "V Jurjev se pretolčem, Neip-6e pokratkočasim, od tam v Novgorod. . . ."
Prijatelji so pomolčali.
"Bodi zdrav, če je tako!"
"Bog vam daj plena!" je rekel medvedar. "Morda se vidiva spet, šcfenek, in tudi midva, Djakon, ne?"
"Vsi bomo v enem kraju!" je
CHRISTMAS SEALS
Ker je zdaj v vojnem času težko dobiti usnje, so se Nizozemci vrnili zopet k starim lesenim cokljam. Ta delavnica je, kot je videti, precej obložena- z- naročili.
Help to Protect Your Hpm$ from Tuberculosis
Na posvet so se zbrali mojstri vseh dortsov. Velika soba, obi-ta s hrastqvimi deskami, z visokim zakajenim stropom je bila polna ljudi. S kljuk, privitih v bruna, so na verigah visele tri z oljem nalite železne svetilke, podobne trioglatim skledam s pokrovi; iz njih sredine so štrleli stenji; stekel v teh časih ni bilo in dim se je v kolebajočih viju-gah vil nad žoltimi plameni svetilk, ki so osvetljevale dolgo hrastovo mizo. Krog nje so na lesenih naslanjačih z usnjenimi blazinami za trebušastimi glinastimi vrči s pivom sedeli in se na razne načine zverali in pogovarjali mojstri.
Alderman, nevisok, toda krepak in zastaven prileten mož z že sivečimi, na kratko ostriženimi lasmi in popolnoma obritim obrazom je sedel na enem koncu mize v naslanjaču s posebno vi-
Angleška kraljica Elizabeta, ki govori potom radia angleškemu ženstvu. Kraljica prosi ženstvo, da pogumno prenaša vojne neprilike.
/safetyV
of your investment
SLOVENSKI
DNEVNIK
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO
6235 ST. CLAIR AVENUE
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodae listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Hollander Ima v zalogi tudi __Jugoslovanske znamke.
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
HRANILNE VLOGE
"Vi tajbrže še niste dolgo hla- s pec?" je vprašal čez nekaj časa d Hermana.	r
"Še ne dolgo; a vi?"	1
Hlapec je zamahnil z roko: "Dvajset let! Desetič sem že pri- s šel semkaj iz Ljubeka ... mi j smo namreč Ljubečani. . . ." je t prevzetno pristavil, vihaje si br- t ke. "V Novgorodu sem bil se- * demkrat."
Vprašanje, zakaj dosihmal še c ni postal mojster, je bilo Herma- 1 nu že skoraj na jeziku, toda ti- t stikrat se je izpod čelade njego- > vega sobesednika pokazala reje-na višnjeva hruška, ki mu je bi- j la za nos, in brez besedi, toda ' dovolj zgovorno odgovorila, za- i kaj ne....	1
"N-da, mi smo že kaj videli! : Bil sem v desetih bitkah, nekoč ' sem odbijal napad do sto razboj- s nikov, petkrat sem se potapljal. '> Dosti sem doživel! Toda čas je, • da greva dol!" se je hipoma domislil Karel, kakor da so ga bili spomini zanesli.
Napotila sta se po zidu nazaj. Pri enem izmed presledkov, ki so delili shrambe, se je hlapec ustavil : v veliki obednici enžga izmed dortsov je gorela luč; skozi sljudo okna so se motno razločevale temne postave stoječih in sedečih ljudi.
"Steven ima sejo . . ." je rekel hlapec s tišjim glasom. "Blagu postavljajo cene. Ali si zaslužijo denarja tukaj!"
"Ali Rusi ne zaslužijo?" je vprašal Herman.
"Ruši so v naših rokah. Kakršne cene določi naš dvor za njihovo blago, po takih ga prodajajo. Saj se nimajo kam dejati s svojim blagom!"
Stopila sta na dvorišče in odšla vsak na svoje mesto.
"Pazite, kadar pridete spet pa vrsto za na stražo — ne zamudite: kaznujejo. Tukaj je kaj strogo!" je rekel hlapec za Hermanom.
"Ne zamudim, hvala Vam!"
Na puščobnem in temnem dvoru je spet zavladala tišina.
* H' *
zobe, ogledavši si sobesednika.
S sejma,' ka-li? Ste dosti na- j grabili po poti?"	r
"Mi ne grabimo!" je mirno j-odgovoril glumač, odvračaje se od sobesednika, na čigar prsih se ^ je rumenila zlata veričica; "gra- j-bijo drugi, ki hodijo v zlatih ve-rižicah, mi pa plešemo in pojemo!"	č Postarni Pskovič je zmajal z ] glavo in se odpravil dalje k pre- z voznemu brodu. "Moskva nesra- y mna!" je rekel odhajaje. Za r njim se je razlegal smeh. <
"Po zobeh dobil!" je zakričal neki glas za njim, toda Pskovič ^ se je, ne da bi se obrnil, skril v množici.	^
Do črnobradega glumača sta se prerivala v tem času dva člo-veka. Spredaj, brezobzirno vsak- r sebi pehaje vse naproti idoče, je j korakal dolgin z mračnim obra- . zom, poraslim prav do oči s te-mnordečo brado: sive baruše so se srebrile povsod v njej. Njego- ^ ve vnete, nekoliko izbuljene oči ^ so pričale o posebnem nagnjenju svojega lastnika do žitnega žganja. Zunanjost dolgina je bila toli nenavadna, da je takoj obrnila splošno pozornost nanj in vzbujala sprva neverjetnost, za tem pa neprostovoljen smeh. Njegovo telo je obdajala temna, s sivim domačim platnom zakrpana halja; na glavi se mu je, pokrivaje bujne lase, ki so se v gostem valu usipali na pleča, dvigala koničasta rumena čepica s kraguljčki; na pasu iz vrvi je dolginu visel tamburin, za hrbtom je visela torba, pletena iz lu-ba; v rokah je držal ogromno go-! rjačo, spuščeno z debelim kon-
■	cem nizdol, in se je opiral nanjo • kakor na palico. Vštric njega se
je zibal, sezajoč mu z glavo ko-i maj do prsi, plečat čokatec v čev-i ljih iz ličja in v pisanih gluma-
■	ških capah.
"Fedja?" je zabučal v nizki oktavi dolgin, prišedši tik do čr; i nobradca, "pozdravljen!" - <
Ko so hrasti Šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
labske strani je pihal veter in, 5 kakor vedno, nesel s sabo težke modrosive oblake.	t
Tudi Velikaja je potemnela in srdito bila in metala valove na ( kamenite bregove, podobne po- c drtim, a še vedno strmim zido- j vom, sestoječim iz apnenčevih 1 plošč.	i
Ne glede na rano jutro se je r pod strmino, na kateri so se stikali zidovi Detinca in Krom, na j ozkem obrežnem pasu in na po- \ logu od vrat gnetlo pisanega na- i roda.	i
Zlasti hrupno je bilo pri mostu na čolnih, kjer se je sredi i množice, oblečene v svetle, raz- 5 nobarvne "mjateli" in tu pa tam i v črne "opašni" z odvihljivimi rdečimi ovratniki, v zelene ali i črne hlače, zatlačene v rdeče i škornje, in v šapke, s krznom s obrobljene, razposedla po pesku 1 in po obrežnih kamnih družba ; glumačev; ona se je ostro odra- i ižala z docela posebnim, moskov- s skim krojem svojih kaftanov in 1 "enoredk."	' :
Med glumači so bili videti tu-dj medvedi; velikanski kosma1- : tin je stal na zadnjih nogah in težavno plesal, privzdigovaje zdaj drugo šapo. Plečat in črno-obrv medvedar, oblečen v rde- : čo, raztrgano enoredko, ga je po-tezal za verigo in govoril pri tem smešne stvari, da se je vsa tolpa naokoli krohotala.
Zraven glumačev so ležale tor-1 be iz brezovega lubja in "godbe-ne" priprave: gusli, nakre, odm-1 re in sopeli.
Smeh, govorjenje in prepir so ' se razlegali daleč na dreko. 1 "Odkod vas nese Bog?" se je : obrnil prileten in zastaven Psko-; vič v črni opašni do enega glu-' mačev.
) Rusobradi glumač je ležal na trebuhu in podpiral svoj izpiti obraz s pestmi. Obrnil je vode-
l	V.	v • v
, ne, nesi'amne oci v vprašaj oce-ga.
"Iz Izborska!">je, siknil skozi
i
sokim naslanjalom; na njegovi desni in levi sta sedela po dva ratmana in dva aldermana sv. Petra.
Med aldermani je bil pisar, visok, sušičen človek; pred njim je razen vrča s pivom stal meden tintnik in ležal list pergamenta ter nekoliko obrezanih gosjih peres.
Alderman je z lesenim kladivcem potolkel po mizi in v sobi je nastala tišina; vsi obrazi, povečini. obriti, so se obrnili v njegovo stran.
"Gospoda . ..". je začel z nekoliko zateglim glasom alderman, "pregledovanje, razpostavljanje in ocenjevanje blaga je skoraj končano in pojutrišnjem po maši začne dvor s kupčijo. Med nami so novinci, ki so prvič prišli sem radi trgovine; potemtakem se mi vidi potrebno, da še enkrat naglasim glavna pravila . dvora: Nihče ne more Rusom, pa če gre samo za vinar, popustiti od cene; tudi ne more stopiti z njimi v trgovsko zvezo in dajati i blago na upanje. Od Rusov se . mora jemati samo zlato in sre-. bro, njim pa se daje v zameno i samo blago. To je glavna točka . in prosim, da se pomni. Dalje: j Dokler ne določimo cen mi, se rusko blago ne sme kupovati; 1 vse kupi potem dvor po ceni, po x kateri hočemo plačati mi; dru-. gih kupcev razen nas nimajo."
• "V prošlem letu smo jih za e kožuhovino spretno nasukali!" je s krohotom oznanil eden iz-med mojstrov, hrupno postavlja-_ je svoj vrč na, mizo, "pripeljali so mnogo kož, a mi jih nismo je-s mali! šle so za polovično ceno; zamenjali so jih za platno!"
"Da ne pozabim: o platnu . .." je zopet povzel alderman in njegovo lice, kakor bi bilo izsekano iz rjavega kamna, je dobilo skrben izraz. "Sedaj pripeljano platno je jako slabo ... toli slabo, da ne vem, če se ga bo mogoče znebiti."
"E, kaj!" se je oglasil nekdo, "še slabše gnileje je šlo!"
"Rusom voziti dobro blago je greh!" je poučno spregovoril suh mojster, Hermanov stric, docela podoben ostronosemu, na drog nataknjenemu vrču.
"Da, toda sedaj se ne smejo preveč dražiti!" je odgovoril alderman. "Pomniti moramo, da stoji naš dvor na sodu smodnika in da je bolje, da se ne hodi s prižgano lunto blizu. To govorim radi tega, ker je mogoče, da bo treba platno prodati ceneje, nego ga je steven ocenil."
Na oddaljenem koncu mize, kjer so sjedeli lastniki. tega blaga, se je začelo mrmranje. .Alderman je prisluhnil vzklikom, ki so prihajali od tam, in dvignil roko. Vsi so umolknili.
"Gospodje mojstri!" ,je spregovoril strogo. "O pravičnosti sodim lahko samo jaz in prosim, da ne delate praznih opazk. Mislim, da če dvor proda tako platno ne desetkrat, temveč samo petkrat draže, nego bi ga prodal v Nemčiji, tedaj je. to za lastnike platna popolnoma dovolj! Posvetovanje je končano!" je pristavil, vstajaje z mesta.
Tudi ostali so začeli drug za drugim vstajati. Govorjenje je postalo splošno. Bližnja otvoritev trga in upanje na dober dobiček sta oživila vse. Bila je že pozna noč, ko so poslejdnji mojstri izpili svoje pivo iA se razšli po svojih dortsih.
Svetilke v dvorani so ugasnile; molčanje je napolnilo nemški dvor, ki ga je srebrila luna s svojim svitom.
Drugo Poslopje
Jutro je vstalo čmerno: s ta-