Poftnlno Dlofano 9 qotovfnf Leto XX., št. 227 LJubljana, petek 29* septembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. ®odružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 dui. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo« Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455| Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.__ Rokopisi se ne vračajo- Ameriška konferenca V Panami so se zbrale na posvetovanje delegacije vseh 21 ameriških republik. Ta mala srednjeameriška državica je bila izbrana za sedež tretje panameriške konference prav posrečeno, saj leži zares kar prepričevalno v središču dolgega ameriškega kontinenta, nekako na sredi med njegovim južnim in severnim delom. Tudi po legi je potem takem vseameriški značaj konference jako dobro podčrtan. Vseameriška konferenca se je sestala spričo novo nastalega položaja, izbruha vojne v Evropi. Sklicali so jo na osnovi sklepov druge vseameriške konference, ki je bila lani v decembru v Limi v Južni Ameriki in kjer so v posebni resoluciji objavili sklep, da se bodo vse ameriške države takoj sestale k skupnemu posvetu, če bi nastali izredni dogodki, ki bi se sprožili kjerkoli, pa bi zahtevali čuječo obrambo ameriških interesov. Zasedanje delegacij 21 ameriških republik v Panami pomeni tedaj aktualno posvetovanje predstavnikov vseh držav ameriškega kontinenta, s ciljem, da ugotovijo, v čem in kako prizadene evropska vojna njihovo področje, kako stališče nai napram vojnim dogodkom zavzame Amerika kot celota in kako naj zavaruje skupne ameriške interese. V besedilu in smislu one resolucije, ki je v lanskem decembru pomenila višek konference v Limi, je jako malo konkretnih navodil za tak primer, kakor je nastopil z izbruhom vojnih sovražnosti v Evropi. Resolucija se namreč drži v jako abstraktnem območju in vsebuje malo konkretnega. Kljub temu se ne da tajiti, da je zelo važna v načelnem pogledu, saj so v njej ameriške republike slovesno deklarirale načela, ki jih smatrajo za osnovna v odnošajih med narodi, predvsem humanizem in kulturnost, temeljne človeške pravice in odklonitev vojne kot sredstva mednarodne politike. V tem pravcu se bodo brez dvoma gibale tudi letošnje razprave. Panamska konferenca bo bržkone po zgledu svojih prednic v Buenos Aire-su in v Limi zasedala jako dolgo in treba bo nemara mesce čakati, da bodo znam njeni zaključki. Že iz prvih na zborovanju izrečenih govorov pa odseva razpoloženje, ki ga je treba označiti za izraz istega načelnega gledanja, kakor ga razkriva limska resolucija. Ne more biti dvoma o tem, da bo pri ameriških državnikih prevladovalo razpoloženje nevtralnega opazovalca vojnih dogodkov. Razpoloženja za aktivni poseg v evropska obračunavanja ni bilo dosedaj in ga pač ne bo niti poslej v ameriškem svetu. Seveda velja vse to prav posebno za t. zv. latinsko Ameriko, ki ji pripadajo izven Zedinjenih držav takorekoč vse ostale republike. V USA je položaj iz raznih vzrokov dokaj drugačen, toda Unija .je v Fanami samo ena od udeleženih držav. Čeprav pa je treba računati s takim razpoloženjem na panamski Konferenci, to ne pomeni, da bi tamkaj ne bilo največjega zanimanja za razmerje med vojujočo se Evropo ter ameriškimi republikami. Saj predstavlja danes vloga nevtralca brezprimere težjo stvar kakor še nedavno in mnogo bolj komplicirano nalogo, kakor, vzemimo, še v zadnji svetovni vojni. S tem, da se Amerika deklarira za nevtralno, še ne izjavlja svoje nezainteresiranosti. Domala sleherni dan prinaša nove težave, ki nastajajo za nevtralce. Možno je, da se bodo težave še večale in se komplikacije še bolj zapletale, kolikor dalj bo trajala vojna. To velja v enaki meri za nevtralce, ki imajo na kopnem mejo z eno ali drugo od vojujočih se strank, kakor za one, ki imajo z njimi pomorske zveze. Med te slednje spadajo po veliki večini tudi ameriške republike. Ze dosedaj so se pojavile prve komplikacije, ko so prišli glasovi o ameriških potnikih na torpe-diranih ladjah. Ker je verjetno, da se bo morska borba še stopnjevala m ostrila, bodo težave tudi za ameriške nevtralce postajale še hujše. Ze javljajo, da so se tudi v morju nedaleč od ameriške obale pojavile tuje podmornice. Roosevelt ni hotel ničesar izreči o njihovi narodnosti, pa je svojo pridržanost karakteriziral s tem, da je rekel, da so bile morda švicarske _ Ze se je na panamski konle- renci pojavila pobuda, da vsa Alenka skupno proglasi, kako si predstavlja širino »teritorialnih voda«. Morda bo prav ta problem izhodišče za paname-riško akcijo, ki bo zahtevala, da jo vojujoče se stranke priznajo in re-spektirajo. Pojem teritorialnih voda je doživel s prevlado modernih oblik orožja, letalstva m podmornic popoln preobrat, ki pa ga še m oilo mogoče spraviti v mednarodni kodeks s točnimi, seveda reformiranimi formulami. Zelo je zato značilen oni predlog, ki se je pojavil v zvezi s panamsko konferenco, namreč, da se obseg tenton- Pogaianja v Moskvi še niso končana Nemški zunanii minister ie bil vierai popoldne zopet pri Molotovu in ie razgovorom prisostoval tudi Stalin, o vsebini pa obstoia še neiasnost Moskva, 28. sept. br. O snočnjem Rib-bentropovem sestanku z ruskimi državniki v Kremlju je agencija Tas ponoči objavila naslednje uradno poročilo: Predsednik sveta ljudskih komisarjev in ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Razgovor se je nanašal na vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z dogodki na Poljskem. Razgovorom so prisostvovali tudi Stalin ter poslanika Schulen-burg in škvarcev. Razgovor je trajal nad dve uri. Danes popoldne je agencija Tas objavila, da se je Ribbentrop v spremstvu poslanika Schulenburga ponovno odpeljal v Kremelj, kjer se je takoj spet sestal z Molotovorn. Razgovorom je zopet prisostvoval tudi Stalin. London, 28. sept. br. O prvem razgovoru Ribbentropa z Molotovorn in Stalinom je objavila agencija Reuter davi naslednje zanimive podrobnosti: Prvi razgovori so trajali kar pet ur in pol. Spočetka sta jim prisostvovala tudi poslanika Schulenburg in škvarcev, ki pa sta po dveh urah in pol zapustila Kremelj. Takoj nato je bil izdan komunike, po katerem so na sestanku razpravljali o vprašanjih v zvezi z razvojem na Poljskem, dejansko pa so se Ribbentrop, Molotov in Stalin še nadalje razgovarjali. O čem je bilo govora na drugem delu sestanka, ni mogoče dognati. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Ribbentrop raztolmačil Hitlerjevo željo, da bi se sedaj pričela mirovna ofenziva, ker Nemčija ni za nadaljevanje vojne proti Veliki Britaniji in Franciji. Moskovski krogi so si bili že davi na jasnem, da se bodo razgovori nadaljevali, ker so se pričeli na zelo široki osnovi. Poleg poljskega vprašanja je gotovo na dnevnem redu tudi razdelitev interesnih sfer med Nemčijo in Rusijo. V ruskih krogih tudi opozarjajo, da ni brez pomena okoliščina, da se prav sedaj mudita v Moskvi še estonski zunanji minister dr. Selter in turški zunanji minister Saradzoglu. čim je Selter pristal na moskovskem letališču, so mu takoj sporočili, da je bila ruska tovorna ladja »Metalisk« torpedirana v bližini estonske obale. Dr. Selterju pač ni bilo težko pripraviti se spričo tega na ruske zahteve glede oporišč za rusko vojno brodovje v Estoniji kakor tudi glede posebnih gospodarskih koncesij za Rusijo, ki naj bi se fiksirale v novi trgovinski pogodbi med obema državama, za katero so se pogajanja že pričela. Nova navodila za Ribbentropa Berlin, 28. sept. z. United Press doznava, da je davi s posebnim letalom odpotoval v Moskvo poseben kurir, ki je ponesel Ribbentropu nova navodila. V berlinskih krogih s posebno pozornostjo zasledujejo moskovska pogajanja glede razdelitve interesnih področij na jugovzhodu Evrope. Rusija kaže vse večje zanimanje za balkanske države in se kakor pred vojno, vedno bolj smatra za njihovo zaščitnico. S priznanjem Slovaške je Rusija po mnenju berlinskih krogov pokazala, da želi zopet združiti slovanske narode v slovanski blok. V Berlinu zaradi tega zopet mnogo govore o panslavizmu, v katerem vidijo več-i jo nevarnost kakor pa v boljševizmu. Rifefeentrop se vrne danes v Berlin London. 28. sept. s. Po informacijah iz Moskve se vrne nemški zunanji minister Ribbentrop jutri v Berlin. Pričakujejo, da bo dotlrj dosežen med P.n^ijo in Nemčijo sporazum v vseh vprašanjih. Moskva, 23. sept. s. Današnja popoldanska konferenca med nemškim zunanj:m | ministrom Ribb*»ntrfii>"*7i ter Stalinom in j Molotovorn je trajala dve uri. en razgovorov Nasprotnici si glasovi o namen« in pomenu sedanjih moskovskih razgovorov Berlin, 28. sept. z. Dopisnik »Basler Nachrichten« javlja svojemu listu, da so v berlinskih krogih sedaj popolnoma utihnili glasovi o sklenitvi vojaške zveze z Rusijo in da se od Ribbentropovega obiska v Moskvi ne pričakuje mnogo več, kakor pa samo ponovitev izjav o soglasnosti Rusije in Nemčije glede bodoče usode Poljske. Kako dolgo bodo trajala pogajanja v Moskvi, se ne da predvideti; ker pa je prvotno določen obisk Ribbentropa v Moskvi samo za dva dni, izgleda, da so bila vsa vprašanja, nanašajoča se na Poljsko, že prej rešena po diplomatski poti. Ribbentrop mora sedaj zavzeti stališče do ostalih problemov, ki jih je sprožila Moskva. Iz nemških virov se doznava, da glede usode Poljske še ni končne odločitve. Rusija si hoče ohraniti svobodne roke in se izogiba konkretnim pp^razumom. Smatrajo celo za izključeno, da bi Rusija pristala na nemški pro-tektorat nad morebitno obnovljeno poljsko republiko. London, 28. sept. s. O namenih obiska nemškega zunanjega ministra R;bbentro-pa je slišati še vedno najrazličnejše kombinacije. V angleških političnih krogih mislijo, da je Nemčija naklonjena ustanovitvi majhne vmesne poljske države. Rusija bo skušala najbrže pridobiti Nemčijo za odobritev svojega stališča v Baltiku. Gotovo bo govora tudi o problemih južnovz-hodne Evrope. Poleg včerai?nje verzije, da namerava Rusija skupno z Italijo garantirati novo zvezo balkanskih držav, se ie danes pojavila nova verzija, po kat^i brsta skušali Rusija in Nemci ia nridobiti Turčijo, da zapre Dardanele za angleške in francoske vojne ladje. Turški zunanji minister Saradz^lu bo najbrže podaljšal svoje bivanie v Moskvi, da se lahko sestane z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. London, 28. sept. AA. Diplomatski urednik Reuterja piše, da daje Ribb-mtropov obisk v Moskvi priložnost za vsakovrstno ugibanje, toda nihče ne more tajiti važnosti obiska. Poudariti velja, da je pobuda za ta obisk prišla iz Moskve. Ribbentrop ni bil zato povabljen v Kremelj, da predloži kakšne predloge, temveč da jih sprejme. Dvomljivo je, ali se ti predlogi nanašajo samo na Poljsko, ali pa obsegajo tudi baltiške države. Okoliščina, da se ob istem času kakor Ribbentrop mudita v Moskvi tudi estonski in turški zunanji minister, do-puxa domnevo, da gre za razgovore o obsežnih snoveh mednarodne politike. Toda med ruskim stališčem nasproti Turčiji in alnih voda razširi tja na sredino oceanov, tako Atlantskega kakor Tihega. Panameriška konferenca bo imela nemara obilo posla in zdi se. da ji bodo naloge rasle sproti Posamezni predeli ameriškega kontinenta so sicer med seboj jako različni toda v vprašanjih, za katere bo šlo v Panami, ni verjetno, da bi se mnenja delegatov bistveno razlikovala. Napram evropski vojni bo tvorila konferenca vseh 21 držav v glavnem trdno enota ske predele določili šele pozneje. Razen tega mislijo v Rimu, da bi moglo biti na dnevnem redu moskovskih razgovorov tudi razpravljanje o ustanovitvi neodvisne poljske vlade. Zaradi obilice problemov je razumljivo, da spremlja Ribbentropa mnogo strokovnjakov in tehnikov. Ribbentro-pov obisk je prišel ob istem času, ko se mudi v Moskvi tudi turški zunanji minister. Italijansk. opazovalci menijo, da bodo skušali vplivati na turško stališče nasproti evropskemu konfliktu. Po drugi strani bodo razpravljali tudi o sovjetsko-estonskem spiru. Italijani se sprašujejo, ali je rusko stališče daljnosežnejše, kakor je določen dogovor z dne 23. avgusta. Moskovske razgovore spremljajo z velikim zanimanjem, ker mislijo, da bodo imeli velik vpliv na razvoj evropskih dogodkov. Majski zopet pri Halifasn London, 28. sept. mp. (Reuter). Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je po-setil včeraj lorda Halifaxa v zunanjem ministrstvu. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Majski obvestil angleško vlado o nadaljnjih ruskih namerah v vzhodni Evropi. Razgovor se je nanašal tudi na obnovo trgovinskih odnošajev med Rusijo in Anglijo. Estonska pod kontrolo Sovjetske unije Rusija bo estonska otoka Dago in osel utrdila kot svoji oporišči in bo lahko razpolagala tudi z vsemi estonskimi lukami stališčem nasproti Estonski je bistvena razlika. Pisanje ruskega tiska in emisije ruskih radijskih postaj kaže čedalje bolj grozeče stališče proti baltiškim državam. Zato je možno, da se bo Ribbentrop znašel pred načrti, ki ne bodo po godu Nemčiji glede nemžkega položaja v Baltiku. Francoska mnenja Pariz, 28. sept. mp. Havas poroča iz Moskve, da so se razgovori med Ribbentropom in Molotovim nanašali na baltiške države in na Balkan. Razgovorom sta od ruske strani razen Molotova prisostvovala nekaj časa tudi Potemkin in maršal Voro-šilov. Na trenutke je bil navzoč tudi Stalin. Od nemške delegacije je bil prisoten tudi okrožni vodja iz Gdanska Forster, ki o njem zatrjujejo, da je bil pritegnjen kot izvedenec pri tvorbi nove okrnjene poljske države. Ista agencija poroča nadalje iz švedskih virov, da so na konferenci v Moskvi razpravljali tudi o obsegu nove Poljske, ki naj ne bi bila samostojna, ampak bi bila razdeljena na dva protektorata, od katerih bi bil eden pod nemškim, drugi pa ped ruskim vplivom. Pariz, 28. sept. br. Ves pariški tisk se tudi danes obširno bavi s potovanjem nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo ter podčrtava zlasti dejstvo, da Ribbentrop ni odpotoval v Moskvo po iniciativi nemške vlade ampak na Stalinovo povabilo. Obširno razpravlja tudi o vprašanju, zakaj je Ribbentropova navzočnost v Moskvi potrebna baš zdaj, ko so v Moskvi tudi razgovori med turškim zun-njim ministrom Sarazoglom in Molotovorn. Nekateri listi sod.'jo, da bodo razgovori treh zunanjih mini?trov v Moskvi ir.crda napravili konec sedanjemu neprijaznemu razpoloženju med Nemčijo in Turčijo. Pariz. 28. septembra p. Nocojšnji »Jour« poroča, da je usoda baltiških držav že odločena. Estonske in Finske se bo polastila Rusija, Litve in Letonske pa Nemčija. Pozornost scvermh držav Kodanj, 28. sept. s. Df.nski novinarji poročajo iz Berlina o možnosti italijansko-nemško-ruske zveze. Stockhoim, 28. sept. br. švedski tisk posveča mnogo pozornosti drugemu Ribben-tropovemu potovanju v Moskvo. Listi naglašajo. da se sedanji nemško-ruski razgo. vori nanašajo v prvi vrsti na odnošaje z baltiškimi državami. »Svenska Tagbladet« jih obeležuje v smislu poskusa da se ustvari v Baltiku za Rusijo in Nemčijo varen živijenski prostor. Italijanska sodba Rim, 28 sept. AA (Havas) V Ribben tropovem obisku v Moskvi vidi vsa Italija novo manifestacijo iskrenega sodelovanja med Nemčiji in Rusijo. Ta obisk spada nedvomno v okvir nenapadalnega pakta, ki določa neposredne stike med nemško in rusko y'.ado vselej, kadar se pojavijo vprašanja. ki se nanašajo na skupne interese Toda pozabiti ne smemo, da je razmejitvena črta med nemškimi in sovjetskimi četami samo začasna in da bodo okupacij- Helslnld, 28. sept. z. Dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« javlja svojemu listu, da se je položaj na Baltiku zaradi ruske akcije zelo poostril. Z estonske strani označujejo vesti o torpediranju ruskega parnika »Metal iska« v Narevskem zalivu za rusko provokacijo. Prav tako smatrajo, da so tudi ruske trditve, češ da nudi Estonska podporo tujim podmornicam ter da jih oskrbuje na svojih oporiščih, za namerno provokacijo, ki naj opraviči rusko postopanje proti Estonski. Včeraj in danes so ruska letala krožila nad estonskimi teritorialnimi vodami in letela.zelo nizko. Na estonski protest je ruska vlada izjavila, da so ruska letala zasledovala sovražne podmornice, ki ogrožajo rusko brodovje na Baltiku. Ruski pritisk na Estonsko se je tako stopnjeval, da se je morala Estonska naposled ukloniti ruskemu diktatu in spre jeti vse ruske zahteve. Rusija dobi na razpolago vse estonske luket razen tega pa je morala Etonska pristati na to, da Rusija utrdi estonska otoka Dago in Oesel kot svoji pomorski oporišči. Na ta način je postala Rusija gospodar vsega Baltiškega morja. Dejansko pomeni to, da je prišla Estonska pod popolno kontrolo Rusije. Za protiuslugo je Rusija priznala sedanjo obliko vladavine Estonije. S to kontrolo Rusije je prišla Estonska popolnoma v rusko interesno področje. V finskih krogih spremljajo ta razvoj z naraščajočo zaskrbljenostjo in se bojo. da bo tudi druge baltiške države doletela slična usoda Upanje, da se bo Nemčija temu uprla, je splavalo po vodi, ker Nemčija v sedanjem mednarodnem položaju ni v stanju, da bi se uprla ruski ekspanziji na Baltiku. Estonskemu zunanjemu ministru so v Moskvi tudi namignili, naj se baltiške države nikar ne zanašajo na pomoč Neinčfje, ker postopa Rusija v sporazumu z Nem-čiio. Mo«Kva, 28 sept mp. V ruskih vladnih krojrih potrjujejo vest, d* je Estonska pristala na ruske zahteve, sporočene estonskemu zunanjemu ministru dr. SeL terju. Hladen sprejem estonske delegacije Mo~kva. 28. sept. mp. (Reuter). Zastopniki sovjetske vlade so estonskega zunanjega' m'nistra dr. Selterja, ko je snoči pris'"! z letalom v Moskvi sprejeli takoj z opazko, ca je bi1 potopljen rus-ri oarnik »V tilisk«. Molotov je sprejel estonsko delegacijo z zunanjim ministrom Selterjem na čelu takoj po svojem prvem ra^eovoru z nemškim zunanjim irinstrom Ribbentropom Rcval. 28. septpTih-a AA Poleg takšnih čisto mehaničnih . učinkov moremo pa pripisati kihanju breV dvoma tudi neki določen biološki učinek Mnogo ljudi občuti namreč kihanje kot nekaj, kar nas sprosti in nam vzame napetost in Jim ni všeč, če je prihajajoči kihalni refleks pi.' njen od kakšnega zunanjega vzroka. Marsikdo ima občutek, da ima močno m morda ponavljajoče se kihanje za posledico jasen občutek v glavi. Vsekakor je bil na j teh opazovanjih in domnevah zgrajen običaj, da uporabljamo namenoma umetno sestavljena kihalna sredstva, s katerimi naj se doseže nekakšno olajšanje v naši glavi. Najbolj običajne so nekakšne vrste tobaka za noslanje, ki včasih prav za prav ne vsebujejo nobenega tobaka, temveč so le sestavljene iz drugih vrst kihalnih sredstev. Uporaba pravega tobaka kot nosljalnega sredstva se je v Evropi od 18. stol. dalje zelo zmanjšala, tako da imajo nosljalne to-bačnice danes pogosto samo še zgodovinski pomen. Pruskega kralja Friderika II., si brez tobačnice kar misliti ne moremo, vedno jo je nosil s seboj. Zelo navdušen nju-hač je bil tudi veliki Napoleon: imel je pa to slabo navado, da je vsako tobačnico, ki je prišla v njegove roke, takoj vtaknil v žep in je ni daj nazaj. Seveda se je lastniku tobačnice večinoma še prav dobro zdelo. Da je nosljanje tako zelo ponehalo, ima svoj vzrok vsaj deloma v dejstvu, da nju- hanje tobaka ni ravno ena najsnažnejših uživalnih navad in da so posebno gospodinje nastopile proti njemu; kakšni pa so bili včasih žepni robci! Vrh tega se je nju-hanje tobaka moglo razrasti v bolehavo strast in je moglo tako zdravju škodovati. Vsekakor so pri hudih nosljačih katari nosnih sluznic zelo pogosti; nastopijo odebe-lenja in zniža se zmožnost vohanja. Če kljub temu taki nosljači občutijo nosljanje kot nekaj dobrega in oproščujočega, je vzrok pogosto samo ta, da povzroči kihanje začasno ohlajenje in pojemanje oteklo-sti kronično odebelelih sluznic. Tako je še nedavno znani zdravnik Wag-ner-Jauregg opozoril na to, da se more v mnogih primerih težkega kroničnega glavobola, ki nima značaja migrene, priporočati uporaba njuhalnih sredstev za dosego kihalnih refleksov. Priporočati pri tem se pa mora. da se ne uporabljajo takšna nju-halna sredstva, ki vsebujejo nikotin, ker sicer nam ta sredstva samo škodujejo in mi izganjamo vraga z belcebubom. Umrl je češki lutkar dr. Jindrich Vesely V torek 19. t. m. je umrl v češ. Budje-jovicah tamošnji ravnatelj češke državne realke dr. Jindrich Vesely, v katerem je češko in sploh svetovno lutkarstvo zgubilo svojega najbolj vnetega in požrtvovalnega organizatorja in obenem znanstvenega tolmača ter praktičnega propagator-ja. Pokojni J. Vesel?, Id je bil šele 54 let star, je bil že od svojih visokošolskih let ognjevit glasnik in zagovornik vzgojnega pomena lutkovne umetnosti in je temu cilju posvetil največji del svojega literarnega in tudi privatnega delovanja zlasti v svojem časopisu Lutkarju, ki ga je sam izdajal in urejeval in ki je po prevratu postal tudi organ mednarodne lutkarske zve. ze Unime. ki ji je bil pokojnik prvi in dolgoletni predsednik. Kot zaveden Čeh in Slovan se je posebno po prevratu mnogo trudil, da bi tudi med slovanskimi lutkarji prišlo do čim tesnejših stikov in smotrnega medsebojnega sodelovanja. V tem prizadevanju mu ni bila nobena žrtev tako velika, da je ne bi znal premagati; pomagal je povsod in z vsemi sredstvi, pogosto tudi z lastnim denarjem. Takšnega so ga spoznali tudi prvi jugo-slovenski pionirji lutkarstva, ki jim je bil ves čas vsestranski svetovalec in podpornik. Ko pa se je ustanovil tudi v Jugoslaviji Lutkarski savez, je bilo to njegovo največje veselje, ki mu je dal izraza po- sebno ob priliki mednarodnega kongresa Unime v Ljubljani 1. 1933, na katerega je pripeljal ne le številno češko lutkarsko ekipo s prof. Skupo na čelu, temveč je skupno ž njo tudi mnogo pripomogel k njegovemu nenavadnemu uspehu in prav živahnemu veselemu razpoloženju. Takrat se je prof. Vesel? (ravnatelj realke v Bu-djejovicah je postal šele pred nekaj leti) res pokazal vrednega svojega tipičnega priimka. Od prirode vesel in dober, je imel povsod mnogo iskrenih prijateljev, zlasti popularen (tudi po svoji zunanjosti) in priljubljen je bil med lutkarji vseh narodov ne le v Evropi, temveč tudi v t Ameriki in Aziji, ki jih je gostoljubno in rad sprejemal na svojem stanovanju v Pragi, ki je bilo pravcati lutkarski muzej. čeprav je bilo lutkarstvo njegova največja strast in ljubezen, se je vendar pridno in z uspehom udejstvoval tudi v svoji stroki srednješolskega pedagoga in na znanstvenem polju in si je za svoje zasluge v tej smeri pošteno pridobil redno članstvo v češki akademiji znanosti in umetnosti. Tudi jugoslovenski lutkarji v njem zgubljamo svojega požrtvovalnega iniciator-ja in podpornika in predvsem svojega najiskrenejšega prijatelja na vsem svetu, ki mu pač radi Lega. ohranimo trajen spomin! Dr. V. Burian Ali znate nabirati in sušiti gobe? Laltko si z njimi prislužite lepe denarce Naša domovina se more ponašati z veliko množino gob, ki se deloma porabijo za domačo uporabo, večjo množino pa jih prodamo, bodisi suhe ali pa sveže preparirane. Največ se pač izvozi suhih gob, za katere zaslužijo nabiralci in sušilci prav lepe vsote. Statistika pravi, da prihaja v našo deželo za suhe gobe letno povprečno do 25 milijonov din. Gotovo je, da bi se ta vsota lahko še znatno dvignila, če bi nabiralci gob pazili na pravilno čiščenje, rezanje in sušenje in če bi dobro poznali vse vrste dobrih in užitnih gob. Naši gozdovi so navadno leto za letom bogati dobrih in užitnih gob, le v sušnih letih jih je manj. Letošnje leto je bilo v tem pogledu slabo, zlasti za nabiralce, ki poznajo kot užitno gobo le navadnega gobana ali jurčka, zajčke in lisičke. Boljša je zdaj jesen. Po zadnjem deževju se je zlasti ponekod pojavilo prav lepo število gob in nabiralci so zlasti po Dolenjskem pridno na delu. Zaradi sušnega leta in manjšega števila gob utegne biti letos cena suhih gob zelo visoka, zato ne bo odveč, če naše nabiralce opozorimo na najvažnejše, kar je treba upoštevati pri nabiranju in sušenju gob. V prvi vrsti je potrebno, da vsak nabiralec pozna užitne gobe ter jih loči od strupenih in neužitnih, ki jih je mnogo manj kakor užitnih. Saj je v naših krajih komaj kakih deset vrst strupenih gob, medtem ko je okoli sto vrst nestrupenih in užitnih. Nabiralec, ki nabira le jurčke — v jeseni ajdovčke — pač ne bo nabral tako hitro tolike množine gob in ne bo zanje toliko iztržil, kakor želi. Če pa se zanima in spozna vsaj večino pri nas rastočih užitnih gob, bo lahko dnevno nabral lepo število gob, ki bo suhe prav dobro prodal. Dokazano je, da imajo gobe več beljakovin kakor druga običajna hrana, zato je po njih veliko povpraševanje in bi lahko postalo nabiranje gob važna panoga našega narodnega gospodarstva; bil bi to lep postranski zaslužek našega kmeta in sploh malega človeka. Nabiranje gob je delo, ki ga more opravljati tudi odrasel otrok pod nadzorstvom veščih nabiralcev. Gobe nabiramo v pleteno košaro, koš ali škatlo, nikakor pa ne v vreče ali slične priprave, ker se v takem mečkajo in kvarijo. — Gobe se nalahko trgajo na ta način, da se nekako odvrtajo iz zemlje. Ru-vati jih ni priporočljivo, ker sc plodna mrežica v zemlji odtrga, tudi odrezavati gobe ne kaže, ker prične odrezani konec v zemlji gniti in se gniloba razširi na vse plodno omrežje. Preden odtrgano gobo odložimo v posodo, jo moramo osnažiti z obreza njem. Nabiramo le ob suhem vremenu, ker se vlažne ali mokre gobe hitro pokvarijo. Na-bifajmo torej suhe, trdne in zdrave gobe! Stare in že mehke gobe pustimo v gozdu, da dajo seme za prihodnjo rast. Doma moramo nabrane gobe takoj nare-zati na lističe. Čim tanjše režemo, tem bo- lje je, ker tanke lističe laže sušimo. Lističe polagamo na papir, desko ali drugo slič-no pripravo, tako da leže lističi drug poleg drugega. Manjše gobe lahko režemo cele, da se na lističih korena drži tudi listič klobuka. Pri večjih gobah se odreže koren tik pod klobukom ter se vsak posebej razreze na lističe. Starejšim, toda še zdravim in trdnim gobam moramo odstraniti plod-nico, semensko plast pod klobukom. Režejo se zaradi dobrega in enakomernega sušenja enako tanki in široki lističi. Debeli listi se prepočasi suše in izgube svetlo barvo. Najbolje je gobe sušiti na soncu; če tega ni, pa na zračnih podstrešjih. Manj priporočljivo je na pečeh Vedno pa moramo paziti, da ne leže lističi drug vrhu drugega. — Gobe so dovolj suhe, kadar šumijo, ako jih potresemo. Suhe gobe hranimo v vrečah ali pletenih košarah na suhem in zračnem prostoru, kamor ne pride dim ali prah. Kdor nima primerne shrambe, stori najbolje če posušene gobe čim prej proda nakupovalen, ker se gobe v neprimerni shrambi hitro pokvarijo, splesnijo in dobe zatohel duh in grenak okus. Mlade male gobe vlagamo v kis. Po njih pa ni povpraševanja, pač pa se zelo zanima inozemstvo za gobe, ki so vložene v slano vodo. Za konserviranje svežih gob v slani vodi pridejo v poštev Ie jurčki, ki so popolnoma zdravi in o katerih smo prepričani, da niso črvivi. Konserviranje svežih gob pri nas še ni v navadi, je pa seveda zelo priporočljivo. Nabiralcem gob priporočamo knjigo: »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob z 81 barvnimi slikami. Sestavil jo je Ante Beg, in jo dobite po vseh knjigarnah. Knjiga in zlasti slike jim bodo pri nabiranju gob in njih spoznavanju prav dobro služile. Usoda rabeljskih rudarjev* Dolgo so se morali boriti za priznanje pokojnine Rateče, v septembru Razmejitev, kl poteka od tromeje na Peči in dalje po grebenu Ponc ter Jalovca, je prizadejala po prevratu udarec sedanji rateški obmejni občini, ki je prvotno gravitirala v gospodarskem pogledu v smeri Trbiža in Koroške, kamor se je tudi tedanje delavstvo zatekalo po svoj skromni zaslužek. Prvenstveno moramo omeniti rabeljski svinčeni rudnik ob div-nem Rabeljskem jezeru, v katerem je bilo zaposlenih okoli 100 rateških rudarjev, ki so bili zaradi razmejitve izredno prizadeti ter pahnjeni v bedo. V nežni mladosti 12 let so se že spoznavali rateški fantiči s težavami rudarskega življenja ter si s prebiranjem svinčene rude služili prav lepe denarce. Ob ponedeljkih zgodaj v jutro se je odpravljala številna četica rateških rudarjev na delo v daljni Rabelj. Preko ramen so imeli oprtane usnjene »ronce« -ter »kibelne«, v katerih je bil shranjen založaj hrane za ves teden ali še za delj. V »ronce so si nabasali zaseko in moko za »mešto«, meso pa dober kos črnega kruha zraven, »kibelne« pa so jim napolnile skrbne žen-ke s prav dobrim mlekom, katerega so zvesti možaki žulili počasi ves teden. V tistih časih so bile tudi cokle bolj spoštovane kakor so dandanes in tudi ob nedeljah se jih Ratečani niso sramovali nositi. Razumljivo je, da tudi naši rudarji niso hodili na daljno pot v šivanih čevljih, temveč so se posluževali le doma izdelanih cokel in so z njimi prav moško koracali preko Bele peči in gosposkega Trbiža v štiri ure oddaljeni Rabelj. Zaradi originalne obutve so si jih Belopečani včasih malo privoščili ter jih obkladali s »coklarji«. Toda s »purgerji«, ki so bili že nekoliko nemškega kova, so coklarji prav na kratko opravili. Ponosni so bili na svoje cokle in raševino in z njima vred so do danes ohranili slovensko samobitnost, ki kakor oster meč loči slovenski živelj od sosedne ponemčene vasi. Težko je bilo njihovo delo v temnih rovih svinčenega rudnika in bilo je tudi žrtev. ki so padale zlasti med mladino, nežno in nezadostno razvito za težko delo. Toda bilo je treba napeti vse sile, kajti dom je bil skromen ter ni mogel preživljati številnih družin, do Amerike je pa bilo daleč in dom je vendar le najlepši. Izmučeni so se vračali ob petkih spet domov k svojim družinicam, ki so prav dobro nadomestovale odsotne možeke ter opravljale poljska dela Vendar je bilo še treba prijeti tu pa tam za delo in zlasti ob košnji so imeli veliko zadrego z »boleznijo«, ko je prihajal v vas pregledovat bolne rudarje rudniški paznik. Lepo pa je bilo življenje v Ratečah. Primeren zaslužek, pa kravica v hlevu in nekaj pridelka; mirno je teklo življenje svojo pot. Prišlo pa je sedem suhih let ter z njlmt razmejitev, ki je na mah napravila konec udobnemu življenju. Preko najlepših njiv, travnikov in gozdov so postavili mejnike ter razdelili zemljo v skoraj dva enaka dela. Sledile so redukcije rateških rudarjev v Rablju. Drug za drugim so bili primorani zapustiti delo ter iti s trebuhom za kruhom. Mnogo mlajših se je raa-gubilo po širnem svetu, toda starejši rudarji, že vsi obnemogli in izmučeni, so bili navezani edinole na zasluženo pokojnino, katero so si prislužili skozi desetletja. Toda naleteli so na veliko razočaranje. Bratovska skladnica jih je odpravila z največ 80 dinarji mesečne pokojnine in še ta je prihajala zelo neredno. Razočarani nad nepravično odmero pokojnine so pričeli borbo za priznanje pravične pokojnine, ki jim po vseh človeških in božjih postavah pritiče, kajti z 80 dinarji je mogoče živeti le nekaj drv v me-. secu, dom pa. tudi ni dajal zadostnega živeža za skromno preživljanje. Treba se je bilo zadolžiti in skromne domačije so šle na boben. Nešteto je bilo vloženih prošenj, toda obupnega krika zapostavljenih rudarjev ni mhče čul. In sosednje države imajo prejeti nad en milijon dinarjev kot zaostanek na pokojninah vendar je ob pričakovanju na denar pomrlo že polovico rudarjev. Ali bo enaka usoda doletela tudi ostale? Naj bi ne bil njihov krik zaman, temveč naj bi naletel na nežno čuteča človeška srca, ki bi jim pripomogla izvoje-vati pravično borbo za dosego človeških pravic! Bes krvne osvete Kolašin, 28. septembra Na cesti Mojkovac — Kolašin so našli umorjenega uglednega posestnika Dušana Boričiča in je ves okoliš prepričan, da je ta zločin posledica starega sovraštva treh starih črnogorskih rodbin Boričičev, Hadži-čev in čuričev. Lani je bil ubit Miloš ču-rič in kot ubijalec je bil obsojen na robijo brat zdaj ubitega Boričiča. Pred dvema letoma pa je bil ustreljen iz zasede kmet Pavle Hadžič in ubijalca niso mogli izslediti, čeprav so ljudje govorili, da ga je prav gotovo ubil nekdo iz Boričičeve ali pa iz čuričeve rodbine. Vse tri rodbine so zdaj v besu krvne osvete, ki je zahteval že tretjo smrtno žrtev. Krvni dolgovi so zamotani in prav lahko se zgodi, da bo osvetništvo uničilo vse tri rodbine. Kakor pri vseh ubojih, ki izhajajo iz krvne osvete, tudi v tem primeru oblastva ne morejo dobiti nobenih zanesljivih pojasnil od članov o svetniških rodbin, ki hočejo pač sami ostati osvetniki in sodniki. Še o obnovljeni radovljiški graššini Odgovor pisea prvega članka Ker je radovljiška graščina izredno lepo staro arhitektonsko delo, je vredno ugotoviti. ali je obnovljenje primerno ali ne. Menda tega ne bo težko dokazati, čeprav skušajo nekateri zanikati celo to. kar se vidi. Stopimo na radovljiški trg pred graščino. Ze na prvi pogled vidimo, da je velika impozantna zgradba zdaj čista, snažna, medtem ko je bilo njeno prejšnje lice mrko, starikavo, tako nekako kakor obraz stare častitljive žene, ki ve mnogo povedati iz davnih dni, je zdaj lice vedro in mladostno. Barve so prilasodene, le vprašanje je, kako dolgo se bodo držale Če bi bilo to kako novejše delo, vsa čast stavbeniku, zidarjem in tistim, ki so jih najeli. Pri obnovitvi stare arhitektonske stavbe pa gre, po mnenju laikovem, za vse kaj drugega Kdor gleda na tako stavbo mora občutiti tiste čase, ko so zidarji stavbo gradili, umetniki pa krasili. Mihelangelo baron Zois, ki je poleg prava študiral tudi umetnostno zgodovino, je zapisal leta 1908. v historični skici o Radovljici naslednje: »Mi si v tisti davni dobi ne smemo predstavljati Radovljice take. kakršna je danes Okoli leta 1300. je Radovljica obstojala iz cerkve, žup-nišča in gradu. Okoli teh je bilo še nekaj manjših kamenitih zgradb. To skupino pa je obdajal venec lesenih hiš Celotna Radovljica, ki je bila za polovico manjša kakor današnja, je bila pred sovražniki zavarovana z velikim obzidjem.« Nadalje pravi Zois, da je bila. kakor pravijo zapiski. prva fara v radovljiški okolici mo-šenjska in to že v letu 1115. in da je bil prvi radovljiški župnik Viljem Lucagna Kljub tem zapiskom pa sodi pisec, da bo radovljiška fara bržčas starejša kakor mošenjska. Baron Zois je ugotovil, da je bila radovljiška graščina večkrat temeljito prenovljena in sicer zaradi obleganja v letu 1458. po cesarju Frideriku, nadalje pa zaradi požarov. Prav zaradi tega je jasno in razumljivo, da morajo biti umetniški okraski. ki so danes pod debelo apneno plastjo še domalega nepokvarjeni, mlajši kakor zgradba To je tudi dokaz, da so te okraske delali isti mojstri kakor one v Kamni gorici in sicer v 16 stoletju. O tem pa priča delo samo in tako so razsodili tudi strokovnjaki. Frav ti okraski, lepo umetniško delo, so zdaj zametani z apnenim belilom Stavbo i pobeliti ni težko, to je delo zidarjevo, j Vse kaj drugega pa je obnovitev reliefov. Kako bi zakričali ljudje, če bi kak mojster z belilom zamazal umetniške reliefe v cerkvi. Kaj bi rekli prijatelji umetnosti, če bi kdo najel zidarja in dal prebeliti. ali pa od pleskarja prenle?kati kak pod varstvo mu izročeni umetniški kip in bi s tem spremenil in pokvaril umetniško delo? Prav to pa se je zgodilo na radovljiški graščini! Stojimo pred mogočnim poslopjem. pa primerjamo relief ?a reliefni Od prvega do •'adnjesa. prav vsi so pobeljeni 7 zidarskim čopičem Kdor vidi drusrače. je slep, ali pa iz kakega drugega vzroka noče tega priznati. Zamislimo si, kaj bi bil rekel tisti, ki je umetnike naročil od daleč, iz Italije, če bi mu bili kaj takega ustvarili! Ko jih je bil izdelal umetnik po globoko zasnovanem načrtu, je vsaka poteza na obrazu pripomogla k posebnemu izrazu. Vsak relief je tvoril enoto za sebe, vsi skupaj pa okrasek poslopja. Le majhna napaka na očeh. na ustnicah, na nosu, na bradi ali na čelu bi skvarila relief. Trohica malte bi pokvarila ves obraz. Kako pa je to videti danes? Z več milimetrov debelo anneno skorjo so zabeljene oči. ki so zaradi tega slepe. Pote7e na ustnicah in okoli nosa so zakrite Skupina las ie kupec malte. Od daleč se to vidi le toliko dekorativno, da se lahko reče: na radovljiški graščini so se reliefi na novo pobelili! Zelo vidno in skrbno so izražene pri nekaterih osebah grudi Mišice na životih, ki jih je kipar gotovo tudi izrazil, so zdaj nevidne. Izgovor, da so bili kipi pred obnovo prav taki ali še slabši je imeniten. Ali niso tega zakrivili prav tisti ljudje kakor danes, in to so lastniki poslopja! Količkaj razumnemu laiku mora biti jasno, kaj ie restavriranje ali obnavljanje kipa. reliefa ali slike. Skušati se mora popraviti in izpopolniti to. kar je uničil in razjedel čas. To ve gotovo tudi gospod profesor Vavpo- m tič. ki je sam mojster v restavriranju in je potegnjen v to zadevo kakor Pilat v čredo. Imeniten je tudi odgovor: da so to obnavljali domačini, Slovenci. Kaj dobro je znano, da imamo poleg domačih stavbenikov, kamnosekov in zidarjev tudi slovenske štukaterje, po večini Primorce. No, pa če bi ti ne bili zadostno izvežbani. bi pozvali kakega drugega Jugoslovana. Saj so Damatinci pravi mojstri v takem delu. Menda bi to ne motilo slovenskega narodnega čuta? Vse kaj drugega pa je poglavje o plačniku, to se pravi: o lastnikih graščine, ki žive v tujini. Tem je zameriti, da delo ni tako izvršeno, kakor bi moralo biti. Če je tuja gospoda v letu 1919., ko smo se mi borili na Koroškem, imela denar za podpiranje naših nasprotnikov in je skušala tudi preko diplomacije doseči, da bi Avstrija odtrgala tisti del našega ozemlja, kjer je večji del njihovega posestva, no, potem bodo menda zmogli tudi to, da dostojno obnove staro zgodovinsko poslopje na Gorenjskem. V primeru pa, da tega ne zmorejo, naj prepuste grajščino Muzejskemu društvu ali za kak dobrodelni umetniški namen, in videli boste, kako bodo reliefi obnovljeni! Za obnovitev pa bi dobro poskrbelo tudi tujsko prometno društvo v Radovljici, ki se je prav v letošnjem letu tako imenitno izkazalo z olepšanjem v Radovljici. —s. POt« najslavnejša evropska aiiimui tragedkinja triumfira v prekrasnem filmu 5L«!6reh mladosii Ta prekrasni film je posvečen materam, ki žrtvujejo za srečo svojih otrok vse, celo svoje ime in čast... D A N E S PREMIERA! Ob 16., 19. in 21. Življenje bogate družbe, opera, igralnica, avtodirkališče, plesni saloni, bar... V tem bučnem miljeju se odvija usoda, pretresljiv življenjski roman slavne operne pevke Carmen Casini. KINO UNION, tel. 22-21 * Razpis zdravniške službe. Uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika uardniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovmsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. oktobra. * Dar CMD. Družbi sv. Cir^a in Metoda je daroval g. inž. Gvido Gulič. načelnik ministrstva zgradb v Beogradu, 1.000 din. Iskrena hvala! * Zgodovinska zbirka v Krškem bo v soboto ponovno na ogled. Ker v nedeljo vsi obiskovalci Aumanove zgodovinske zbirke v Krškem n'so prišli na svoj račun, mncgi pa so tudi prepozno zvedeli, je sklenil g.-Auman na ustne in pismene prošnje v soboto pna Sv^ars^h frankov. Mož je postal od samih zaušnic milijo-i nar... Gospodarstvo K trgovinskim pogajanjem z Nemčijo Včeraj so prispeli v Beograd nemški člani stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora. K pričetku pogajanj med našo državo in Nemčijo je bilo izdano preko Agencije Avale sporočilo, ki pravi: Danes se začne 9. redno zasedanje tega o: bora, ki mu sedanje razmere v Evropi dajejo nedvomno poseben značaj. Predmet razgovorov tega sestanka bo v glavnem proučevanje možnosti in nadaljnih osnov p medsebojni trgovinski promet Nemško |? e^acijo vodi državni tajnik nemškega Visnodarskega ministrstva dr. Landfried v delegaciji pa je tudi več visokih gospodarskih funkcionarjev. Na čelu naš<= dele-gacHe je pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, njeni člani pa so gg.: Sava Obradovič, pomočnik trgovinskega ministra. inž. Bu^-slav Cvijanovič, pomočnik kmetijskega ministra, dr Ivo Belin, prvi vice*'vard Jura. Tajnik naše delegacije je dr. Dušan Karlikovič, d^omatsko-konzu-larni pripravnik zunanjega ministrstva. Ob pričetku trgovinskih pogajanj z Nemčijo v okviru jugosiovensko-nemškega stamega gospodarskega odbora prinaša beograjski »Jugoslovenski kurir« nekaj zanimivih informacij ter pravi med drugim naslednje: V normalnih razmerah jesenski sestanek odbora ne bi imel posebnega značaja Drugače pa je danes, ko je mednarodna trgovina skoro onemogočena. Pretežni del blaga v mednarodni trgovini je od obeh vojskujočih se strani proglašen za kontra-bando. Po informacijah z zanesljive strani bodo Nemci predlagali kot glavno točko dnevnega reda vprašanje blagovnega prometa ne oziraje se na vprašanje plačilnega prometa. Iz same te informacije je razvidno, da želi Nemčija povečati nakupe v naši državi. Proti tej nameri načelno ne more biti ugovora. Ne moremo pa si zamisliti povečanja blagovnega prometa brez ureditve plačilnega prometa, posebno v današnjem stanju razmer v Evropi. Trgovinsko ravnotežje med Nemčijo in Jugoslavijo je v zadnjih letih slonelo predvsem na plačilnem prometu, ki je bil odslej glavni regulator trgovinske izmenjave z Nemčijo. Ureditev plačilnega prometa je bila nekaka garancija za naše izvoznike, ki jim je bila zajamčena hitra likvidacija terjatev. Obenem je obstojala garancija za stabilnost tečaja klirinške marke v naši državi. Če bi osvojili predlog, da se revidira blagovni promet z namenom povečanja izvoza v Nemčijo brez kompenzacij, bi morali opustiti dosedanji sistem plačilnega prometa. kar bi dovedlo do neprijetnih posledic ne samo za nas temveč tudi za N~mce. Opustitev garancije za stabilnost tečaja marke bi povzročila našim izvoznikom znaten tečajni riziko. Izvozniki ne bi imeli interesa, da izvažajo na nemški trg. V takem primeru bi morala Nemčija opustiti svojo zahtevo, da mora biti tečaj klirinške marke stabiliziran in da ga mora Narodna banka vzdrževati v dosedanjih mejah na stabilni višini. Pri vsem tem je treba upoštevati, da je Jugoslavija glede kapitala siromašna, da nima podjetij, ki bi bila finančno tako močna, da bi dajala dolgoročne izvozne kredite in tudi ustanove, ki deloma dirigirajo izvoz, nimajo teh sredstev ne glede na to, da po svojem ustroju nimajo takih nalog. Gospodarstvo Jugoslavije danes ni v stanju dajati blago na kredit nobeni državi, saj tega ne delajo niti druge države, ki so gospodarsko močnejše. Mi nimamo namena, da bi se obogatili na račun držav, ki so v vojnem stanju, seveda pa tudi ne gre. da bi nam gospodarski promet z inozemstvom prinesel še zamrznjenje naših itak skromnih sredstev. Gotovo obstoja možnost, da se naš izvoz v Nemčijo v določenih sektorjih poveča. Izkoriščanje te možnosti pa ni odvisno od naše države Povečanje našega izvoza v Nemčijo je odvisno od možnosti nemškega izvoza v Jugoslavijo. Blaga ne moremo dajati na kredit v času ko je prekomorska trgovina skoro ustavljena in imamo največje težkoče pri dobavi surovin in blaga iz prekomorskih držav, kakor ima težkoče tudi Nemčija. Povečanje našega izvoza v Nemčijo je mogoče le tedai, če bo Nemčija v stanju kriti večji del naših uvoznih potreb glede premoga, koksa, jekla, strojev in predmetov iz železa, bombaža in volnene preje itd. Po zatrdilu merodajnih faktorjev v Berlinu bo Nemčija v nekaterih izvoznih predmetih v bodoče lahko v večji meri zadovoljila potrebe balkanskih držav. Seveda pa bodo domače potrebe v mnogih predmetih absorbirale nemško produkcijsko kapaciteto. Spričo današnjih razmer se da naš izvoz v Nemčijo povečati le na ta način, da nam Nemčija za naše blago dobavi proizvode, ki jih potrebujemo, skratka, če se promet uredi na osnovi neposrednih kompenzacij. Tudi če bi bili v stanju, dajati izvozne kredite, vendar te namere ne bi mogli izvesti. ker to ni odvisno samo od nas. Države. ki imajo z nami klirinški promet, nam ne dajejo blaga na kredit proti plačilu v kliringu. Tako zahteva tudi Italija, da moramo vse blago, ki ga hočemo uvoziti, vnaprej plačati v kliringu. Enake zahteve nam stavila Rumunija. ki nam daje nafto samo na podlagi prejšnjega plačila kupnine, nakar se šele izda izvozno dovoljenje V prometu z neklirinškimi državami je za nas stanje še mani ugodno, saj moramo blago, ki ga nujno potrebujemo, kupiti na licu mesta in ga pred prevzetjem plačati v devizah Rešitev vprašanja razširjenja prometa z Nemčijo se torej pri najboljši volji ne da rešiti na ta način, da bi mi financirali ta izvoz preko uradnih in poluradnih institucij za zunanjo trgovino še mani pa moremo zahtevati od privatnih podjetij da izvažajo svoje blago na bazi kreditiranja. Izvina spmbaost Rusije V zadnjem času se mnogo razpravlja o tem, kaj oo Rusija iahko dobavljala posameznim državam v dobi, dokler traja vojna. V splošnem se izvozna kapaciteta Rudije zelo precenjuje. Rusija je sicer v zadnjih letih znatno avignila svojo produkcijo, toda v enaki meri in morda še hitreje so naraščale potrebe ruskega domačega trga. Nedavno smo na tem mestu navajali, da je Rusiji uspelo znatno povečati produkcijo surove nafte, ki je lani dosegla 30 milijonov ton, nasproti 21 milijonom v letu 1932. Ker pa je potrošnja mineralnega olja v sami Rusiji hitreje naraščala, nego se je dvigala produkcija, je morala Rusija leto za letom zmanjševati izvoz nafte, ki je znašal leta 1932 še 6.1 milijona ton, lani pa le še 0.9 milijona ton. V zvezi s forsirano industrializacijo in mehanizacijo produkcije, z uvedbo motornega prometa in traktorjev v kmetijstvu ter v zvezi z naraslimi potrebami vojske, mornarice in letalstva, se domača potrošnja mineralnih olj v Rusiji še nadalje naglo dviga. Tudi na drugih področjih opažamo slične pojave. V teku izvajanja industrializacij-skega načrta je imela v prejšnjih letih Rusija veliko potrebo po uvozu strojev in industrijskih naprav in je to potrebo krila na ta način, da je izvažala na zunanja tržišča tudi blago, ki ga je doma primanjkovalo. To je bilo v onih letih, ko se je mnogo govorilo o ruskem dumpingu in je vladala splošna bojazen, da bo Rusija z nizkimi cenami spravila v nered marsikateri sektor svetovne trgovine. V resnici pa je Rusija takrat prihajala na svetovni trg z izredno nizkimi ponudbami samo zaradi tega, da za vsako ceno proda blago in si pri-bavi devize, potrebne za plačilo uvoženih strojev in drugih naprav. Ko pa je z naprecujočo industrializacijo pričela nazadovati uvozna potreba investicijskih dobrin, ko so pričele ruske tvornice same izdelovati razne stroje in naprave, je odpadla potreba izvoza za vsako ceno. Strogo avtarkična smer gospodarske politike vrhu tega narekuje Rusiji, da se na vseh področjih osvobodi odvisnosti od inozemstva. Vse te spremembe so našle svoj izraz v razvoju ruske zunanje trgovine, ki je v zadnjih letih stalno nazadovala. Celotni obseg ruske zunanje trgovine je znašal v zadnjem letu pred vojno 12.6 milijarde zlatih rublzev. Leta 1930.. ko je dosegla uvozna potreba Rusije svoj višek, je znašal celotni promet z inozemstvom (izvoz in uvoz) 9.2 milijarde zlatih rubljev, potem pa je vsako leto nazadoval in se za leto 1938. ceni le še na 2.6 milijarde rubljev. Ruska statistika je doslej objavila šele podatke za 11 mesecev lanskega leta. V tem razdobju 11 mesecev je znašal ruski uvoz 1252 milijonov zlatih rubljev nasproti 1227 milijonom v 11 mesecih prejšnjega leta Zaradi razmeroma maihne uvozne potrebe ie Rusija lani precej omejila svoj izvo/ ki ie doseeel v 11 mesecih lanskega leta le 1190 milijonov naproti 1586 milijonov v 11 mesecih prejšnjega leta Tudi v bodoče bo imela Rusija interes za povečanje svojega izvoza le v onem ob- segu, kolikor bo imela potrebe po uvozu tuasa iz inozemstva. Znano pa je, da Rusija uvaža izključno le blago ki se doma ne izdeluje ali se vsaj izdeluje v nezadostni količini in je vrhu tega uvoz neobhodno potreben. Ze leta 1932. je polovica ruskega uvoza odpadla samo na stroje. Tudi ni verjetno, da bi sovjetska vlada spremenila dosedanja osnovna načela svoje trgovinske politike, zato ni verjetno da bi Rusija izvažala blago v inozemstvo preko obsega, ki ga narekuje potreba uvoza, razen proti plačilu v zlatu, ker bi sicer nastala nepotrebna dobroimetja v inozemstvu. Rusija pa v nasprotju s kapitalističnimi državami ne nalaga svojega kapitala v inozemstvo Po statistiki za leto 1937 je Rusija izvozila v inozemstvo največ lesa in lesnih izdelkov, namreč za 438 milijonov rubljev; to je manj nego pred vojno kajti leta 1913 je znašal ruski izvoz lesa 636 milijonov rubljev. žita je Rusija izvozila leta 1937 za 258 milijonov rubljev (pred vojno za 2620 milijonov), kožuhovine za 154 milijonov rubljev, bombaža in bombažnih tkanin pa za 131 milijonov rubljt v. Izvoz lanu in iz- j delkov iz lanu, ki je znašal pred vojno 344 milijonov rubljev, je dosegel v letu 1937 le 55 milijonov rubljev, izvoz surovega masla je padel od predvojnih 273 na 32 milijonov rubljev in izvoz sladkorja od 179 na 39 milijonov rubljev. V nedavno sklenjeni trgovirski pogodbi z Nemčijo se je Rusija zavezaia da bo v prihodnjih dveh letih izvozila v Nemčijo za 180 milijonov mark blaga. To je razmeroma majhen znesek, če upoštevamo, da znaša normalno nemška uvozna potreba 6 milijard mark. Seveda pa je verjetno da bo spričo vojnega stanja sovjetska vlada spremenila smer svojega izvoza m ia S'3 bo ruski izvoz v nekatere države zmanjšal kar bo ustvarilo možnost za večji izvoz v druge države. Pa tudi v tem primeru bo Rusija lahko le v omejenem obsegu krila potrebo v onem blagu, ki ga je Nemčija doslej uvažala iz prekomorskih dvžav. Pred novo vinsko letino Maribor, 28. septembra. Bliža se čas trgatve. Naši obmejni vinogradniki imajo polne roke dela. Po zadnjem deževju je začelo grozdje ponekod j gniti, vendar kaže letošnja letina precej i dobro. Sicer m toliko grozdja, kakor so pričakovali, vendar bo letošnji pridelek presegal lanski pridelek tako v Kvalitetnem. kakor tudi v kvantitetnem ozira Sladkorja vsebuje letošnje grozdje precej, v splošnem gotovo 20 stopinj. Po vinogradih se pripravljajo na letošnjo trgatev. Nekatere mariborske okoliške občine so se določile pričetek letošnje trp^t-ve na 1. oktober. Računati pa je, da bodo vinogradniki še nekoliko počakali, tako da bo glavna trgatev med 10. in 15. oktobrom. Nekatere okoliške občine pa še niso razglasle dneva pri če tka trgatve, ampak bodo še počakale s svojo odločitvijo. ki bo odv'sna od nadaljne»a vremena. Vinogradniki so sioer zadovoljni z letošnjim grozdjem, vendar pa Jmajo že sedaj velike skrbi, kako bodo vnovčili letošnji vinski pridelek. Sedanje prilike ni- I ao za to preveč ugodne. V vsem obmejnem ozemlju se kaže občutno pomanjkanje delovnih moči, ki bi bile za bližnjo trgatev neobhodno potrebne. Situacija glede izvoza jabolk ae je nekoliko zboljšala. Dočim ji bil letošnji izvoz ranega sadja precej slab. ae odpirajo glede izvoza poznega sadja lepfte možnosti prodaje ter izvoza, v poštev prihaja predvsem nemški trg, mnogo povpraševanja pa je tudi od strani Cehov. Uvomild iz ozemlja češkomoravskega protektorata nudijo slabše cene, dočim so cene pri Izvozu sadja v Nemčijo nekoliko boljše. n«*^^^«)^ vesti = Italija dobavlja v klirinške države samo proti plačilu naprej. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada izdala odločbo o nadaljnjem izvozu italijanskega blaga v klirinške države. Po tej odločbi bodo pristojne italijanske ustanove dajale dovoljenja za izvoz v klirinške države za posamezne proizvode samo tedaj, ako bo vrednost dotičnih izvoznih predmetov vnaprej plačana na klirinški račun. Ta odločba velja za vse države, s katerimi Ima Italija urejen plačilni promet na osnovi kliringa. — Nadalje poročajo lz Rima da je Italija napravila velik zaključek z ameriškimi Zedinjenimi državami za dobave surovega bombaža. Količina tega bombaža ne bo zadostovala samo za potrebe same Italije, temveč bo Italija lahko krila del potrebe tekstilne industrije za izvoz. Po italijanskih informacijah nam bo Italija lahko nadalje lahko dobavljala bombažno prejo in ostale bombažne proizvode, seveda proti plačilu vnaprej. = Znižanje diskonta v Londonu. Angleška banka je včeraj znižala diskontno mero od 4 na 3%. Kakor je znano, je pred dobrim mesecem, tik pred pričetkom evropske vojne, Angleška banka zvišala diskont od 2 na 4% (prej je sedem let znašal diskont nespremenjeno 2%) Zopetno znižanje diskonta za 1% je znak, da se razmere na aneleškem denarnem trgu nor malizirajo. Znižanje diskonta je baje tudi v zvezi z nameravano emisijo vojnega posojila. = Težkoče pri uvozu filmov. Včerai popoldne je trgovinski min;ster dr. Andres sprejel delegacijo Zveze filmskih zavodov, ki jo ie vodil bivši predsednik Rihter. Delegacija je seznanila ministra s težkočami pri uvozu novih filmov spričo deviznih težkoč in uvoznih dovoljenj. Nadalje je delegacija orisala potrebo ustvaritve vrhovne kinematografske organizacije, v kateri nai bi bili zastopani oroducenti. lastniki k'npmqtofrafov in filmskih zavodov = Hmelj. Žalec, 28. sept. Pri živahnem povpraševaniu in slabem nakupu zaradi nenonustl iivosti hmeliarlev so se cene dvignile in se plačule hmell od 37 do 40 din za ko- v>-^r!ane so že tri četrtine letošnjega pridelka. 28 septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirin*ikl čeki nespremenjeno 14.30. Oršk1 boni so nadalje čvrsti in so bili v Zagrebu zakliučen4 po 33.80. v Beogradu pa po 33 50. Teč? ji n* svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagre^^keni'efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev ponovno popuščali. V Volni škodi je bil zabeležen tečaj 393 _ 395 (v Beogradu ie bil promet po 391 _ 39125). Zfkliiički so bili zabeležen' v 7«'ft 'nvestcijfkoim posojilu po 9125 (v Beogradu po 91 25) in v 7»'« geiitrrnpnovem noso^lu po 97 Končno le bil še zabeV^n promet v delnicah Trboveljske po 155. nFVT7F LlnMfarot. te*a«': 175.90 — 179 10 Pariz 99 35—101 65. New York 4363 _ 4423. Cur'h 995 — 1005, Amsterdam 23?« 50 — 2"66 50. Bruselj 741 50 — 753 50 Tečaji na svobodnem trgu: London 219.52 — 222.72 Pfrir 124 f>4—126.34 New York 5480 — 5520. Curih 1240.75 — 1250 75 Ajn^errtam 2905.39 — 2943.39, BruseH 925.19 — 937.19. Curih. P*iri7 1 0 05. T.ondon 17.73. New Tork 441 50. Bm«»eli 74 75 Milan 22 25. A mster^pm K0 Ferlin 176- Pt/« dalm. aerarne 67 bl„ 6«'n šumske 65 bi., 7o/0 -nvest 91.25 — 92 (91.25), 7»/« stabiliz. 92 bi., 7«'c Seligman 97 bi. (97). 70/n Blair 83 bi. 8«'n Blair 87 bi.; deln'ce: PAR 175 bi.. Trboveljska 155—158 (155), Osi-^ka lijevaorrca 150 den. B -orrad." Voina škoda 390 — 391 (391 _ 391 ?5) 6n/i beduške R9 bi. dalm. a?rr".rne 65 — 65 50 (65 — 661 7«'« In-vest. — (91 P"'- Rla r 88 al. (88), Narodna banka 6850 bi. Blago*"*'* ftriišda *ITO + Ch'ca?ro. 28 sept Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.50, za maj 85 125 za julij 84.625 + Winnipeg, 28. sept Začetni tečaji: pšerica: za okt 71 125. za dec. 73. za maj 77.75. -f- Novosadska blagovna bor®a (28. t. m.). Tendenca nesprem Pšenica: baška okol. Novi Sad in Sombor 157: gornjeba-159 Slep T:s3 I 1P5: rž: ba?ka 127 — 135 Oves: bašk! sremski in slavonski 132.50 — 132 jO Ječmen: naški in sremski 64 65 kg 140 — 142 50. Koruza: baška 117 —-119: banatska 114 116: nariteta Indija 115 — 117. Bloka: baška in banatska ;)t>« s "OgSi. i-n i40 »z« rao »5« 190 "<500. »6« i7c do i»o. »<• ,45 155 11" !sn ir 122 511 •*■»»«" bašk'. sremski beli brez vreč novi 310 — 320 Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 - 107: sremski 102 — 104; O^ho^ strortmkov na balkaniado Beograd, 28. sept. AA. Davi se je pelja-'a skozi Beograd jugnclnvencka lahk^atlet-ska reprezentanca za ba^aniado. ki bo od 1. do 8. oktobra v Atenah. Reprezentanca vodita nodpredsednik lugoslnvcnskega lahkuatletskega saveza dr. Mlinarič in referent Kovačevič. Na postaji so pozdra- , vili našo državno reprezentanco in ji želeli uspeha min;tser za telesno vzgojo Tomič, predsednik juqos'ovenskega olimpijskega odbora dr. Hadži, ter predstavniki raznih športnih organizacij. Beležke Oije ministrske konference Beograjski listi poročajo, da so na zadnji seji vlade sklenili zaradi pospešitve dela obravnavati v bodoče razna pereča vprašanja na ožjih konferencah neposredno interesiranih ministrov. Prva taka konferenca je bila v sredo pri finančnem ministru dr. Suteju. Poleg dr. Suteja so bili na konferenci predsednik in podpredsednik vlade ter vojni minister. Razpravljali so o izvedbi sklepa zadnje plenarne seje vlade glede podpor za rodbine k vojaškim vajam poklicanih vojnih obveznikov. Združitev bano vinskih odborov JNS na Hrvatskem Včeraj je bila v Zagrebu seja banovin-skega odbora JNS za bivšo savsko banovino. O seji je bil izdan naslednji komunike: Banovinski odbor JNS za bivšo savsko banovino je soglasno sprejel predlog banovin, kega odbora JNS za bivšo primorsko banovino, da se oba odbora združita v skupen banovinski odbor JNS za banovino Hrvatsko. Dosedanja odbora bosta poslovala interno eš nadalje kot pododbora v Zagrebu in Splitu. S kooptiranjem se bodo pritegnili v novi banovinslii odbor tudi delegati iz ostalih srezov, ki so bili pridruženi banovini Hrvatski. Za predsednika bano-vinskega odbora JNS za banovino Hrvatsko je bil izvoljen dr. Grga Andjelinovič«. Naloge banske oblasti v Zagrebu Ob priliki zaprisege novih oddelnih predstojnikov banske oblasti v Zagrebu je imel na zbrano uradništvo daljši nagovor ban dr. šubašič. Opozoril jih je na dolžnosti in na odgovornost, ki so jih prevzeli s svojim imenovanjem. Med drugim je izvajal: »V tem kratkem času, odkar sem postal ban, sem sam občutil vso težo svojega novega poklica. Mi vsi smo prevzeli veliko moralno odgovornost, da pošteno zadovoljimo narod, ki pričakuje od nas, da bomo storili zanj vse, kar je le v naših močeh. Zavedati se moramo, da so osredotočene nade vsega našega naroda na naše delo. Zato naj nihče med vami ne misli na uradne ure, nego posveti vse svoje sile samo svojemu poslu, od katerega pričakuje ljudstvo olajšanje svojega težkega položaja.« Ker bo potrebovala nova banska oblast celo vrsto prostorov za nove oddelke, ki niso bili doslej v sklopu banske uprave, je ban dr. šubašič odpovedal stanovanje vsem zasebnim strankam v raznih hišah, ki so last države ali banovine, a primerne za urade. Srbi med Hrvati in Hrvati med Srbi »Seljačko kolo«, ki ga izdaja predsednik Samostojne demokratske stranke. Adam Pribičevič, objavlja uvodnik o vlogi Srbov v banovini Hrvatski. V uvodniku pravi list: »Jasno je bilo že v naprej, da bo ostal velik del Srbov po razdelitvi oblasti med Srbi in Hrvati v hrvatskem delu države. Mi smo med seboj tako pomešani, da nas nihče ne more pravično razdeliti in razmejiti. Bilo je in bo ostalo tako, da bo ostalo gotovo število Srbov med Hrvati in Hrvatov med Srbi. To bo samo v korist državi, ker bo pospeševalo in utrjevalo mirno sožitje med Srbi in Hrvati v vsej državi. Za obstoj naše države bi bila naravnost nesreča, če bi bilo mogoče razmejiti Srbe in Hrvate tako. da ne bi ostal na srbski strani noben Hrvat in na hrvatski strani noben Srb. Zato morajo Srbi, ki ljubijo svojo državo, samo pozdraviti politiko sporazuma med Hrvati in Srbi ter jo podpreti z vsemi silami, ker tako najbolje služijo skupni državi — Jugoslaviji.« Zadeva beograjskega „Vremena" pred sodiščem »Vreme« poroča, da je bila pred beograjskim sodiščem razprava o tožbi razrešenih članov upravnega in nadzornega odbora delniške družbe »Vreme«. Kakor znano je beograjska policija 25. julija razpustila upravni in nadzorni odbor ter postavila za poajetje kom sarja. Razrešeni člani so vložili zaradi motenja posesti tožbo proti upravniku beograjske policije Laziču in šefu občega oddelka beograjske pol cije Ban ko viču. Sodšče je tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da z ukrepom oblasti sploh ni mogoče izvršiti motenja posesti in da sodišče ni pokl cano izrekla svoje s^dbe. ah je izvršeno mote-tenje posesti s kakim odlokom upravnih oblasti. Tožiteli: so se proti razsodbi pritožb ter bo o tej načelno važni stvari razpravljalo še višje sodišče. Nemški frontni listi Kakor posnemamo iz nemškega časopisja, je vojaška oblast ustanovila takoj ob začetku vojne posobne časopise za vojake na bo;'iščih, na vzhodnih in zapadnih. Sedaj izhaja že deset takih frontnih listov. Za zapadno bojišče sta namenjena lista *WefctwalI-Bote« in »VVacht im Westen«, dočim je za letalce začel izhajati poseben liot pod naslovom »Der Adler von Fries-land«. Listi vzhodnega bojišča so naslednji »Sildaten-Zeitung der schlesischen Ar-mee«, »Soldaten-Zeitung«, »Nachrichten-blatt fiir die ostpreussiche Armee«, »Schle-sisehe Front Schau«, »Flieger, Funker, Flak<« ter »Flieger, Funker, Kanonier«. Večina teh listov izhaja v neposrednem zaledju bojišča, mnogi pa tudi v Vratisla- vi in Berlinu, odkoder jih potem z letali odpravljajo na fretno. Obseg teh novin se giblje med dvema in desetimi stranmi, velikost pa je raziična. Največji format ima »Wacht im Westem, ki je enaka znani »Frankfurter Zeitung«. Listi izhajajo po večini kot dnevniki. Razen političnim in vojaškim poročilom v obliki kratkih pregledov je glavni del vsebine namenjen vojaški zabavi. Pripravlja se baje enoten tip teh vojaških novin za vsa bojišča in vsa orožja Nove omejitve v Nemčiji Dunajska izdaja glavnega hitlerjevskega dnevnika »VOikischer Beobachter« objavlja v včerajšnji številki odredbo osrednjega prehranjevalnega urada, da smejo v gostilnah in restavracijah odslej serviratl gostom samo jedi, kuhane v enem loncu, j Doslej je ta omejitev veljala le za en dan : v tednu. Izjeme so dovoljene samo za ve- ; like restavracije, ki imajo inozemske go- | ste, dobiti pa morajo za to posebno dovo- j ljenje. Te restavracije morajo nadzornim I oblastvom predložiti svoje jedilne liste v odobritev. Dalje poroča »Volkischer Beobachter«, da je od nedelje dalje prepovedano v Nemčiji dostavljanje mleka in peciva na dom. Izjema velja samo za bolnike, ki ne morejo sami od doma, in pa za betežne stare ljudi. List pravi, da je s tem prepovedano poslednje prinašanje živil ln hrane v hišo po trgovcih in obrtnikih. Končno pravi isti list, da bo v bodoče od 65.000 benzinskih črpalk v Nemčiji v obratu samo še 5000. "e črpalke bodo smele točno določene količine pogonskih sredstev prodajati samo avtomobilom, ki bodo opremljeni s posebnimi znaki v obliki rdečega kota nad evidenčno številko v znamenje, da imajo njih lastniki oblastveno dovoljenje porabljati svoje avtomobile tudi med vojno. Lindbergh se je postavil na Roosevejtovo stran Med onimi Američani, ki se zavzemajo za to, da se Amerika ne sme na noben način vtikati v evropsko vojno in da zato tudi ne sme ukiniti prepovedi izvoza orožja, je bil eden najbolj znanih sloviti oceanski letalec polkovnik Lindbergh. Te dni pa so prinesli ameriški listi v senzacionalni obliki njegovo izjavo, ki jo je dal novinarjem. V njej je rekel, da se po njegovem mnenju politika izolacije ne da trajno držati in da se je za svojo osebo prepričal, da je Roose-veltovo stališče bolj pravilno. Zato razume in se strinja z Rooseveltovo zahtevo, da je treba nevtralnostni zakon spremeniti. Pooblastil je novinarje, da to njegovo izjavo objavijo, in pristavil, da bo tudi v bodoče ob vsaki priliki zagovarjal zahtevo, naj se ukine prepoved izvoza orožja Nemški oddelki v slovaški vojski Na zahtevo vodje slovaških Nemcev inž. Karmasina je slovaška vlada odredila, da bodo odslej slovaški državljani nemške narodnosti služili v slovaški vojski v posebnih oddelkih. To velja tako za oficirje kakor za vojake. Občevalni jezik teh oddelkov bo nemški, vendar pa se bodo morali vojaki seznaniti tudi s slovaškimi komandnimi izrazi. Najprej bodo posebne nemške oddelke sestavili v pehotnih polkih. Sporazum v našem nogometu Zagreb, 28. sept. o. Snočnja konferenca delegatov beograjskih in zagreb-kih nogometnih klubov je trajala do 4. zjutraj ter se je končala s popolnim sporazumom. Sporazum me>rajo potrditi še merodaina športna mesta. Podrobnosti o njem zato še niso znane, vendar pa so delegati izjavili, da je bil dosežen sporazum glede ustanovitve treh nogometnih zvez in dveh lig za državno prvenstvo enako pa tudi o vseh drugih zadevah, med njimi tudi o mednarod-n"1 tekmah. Vse tri nove nogometne zveze, srbska, hrvatska in slovenska, bodo imele kot skupno vrhovno organizacijo nogometno zvezo kraljevine Jugoslavije. Ze začete tekme za liga "ko prvenstvo se bodo nadaljevale v sedanji obliki. Spremembe v višji poštni službi Beograd, 28. septembra, a. S kraljevim ukazom so upokojeni v področju poštnega m' strstva Svetomir Dragičevič. načelnik odJc'ka: Rudclf Rupec. direktor v Zagrebu; Dinko Buzolič .direktor v Splitu: Djor-dje Djordjevič, direktor v Sarajevu. Imenovani pa so za načelnika oddelka ministrstvu Pavle Babič, višji svetnik ministrstva, za direktorja v Splitu Gvido Kvijen, v Sarajevu pa dr. Fran Rapotec. Upokojen je bil Milan Janjakovič višji svetnik poštne direkcije v Zagrebu. Naš novi poslanik v Madridu Beograd, 28. sept. AA. S kraljevim ukazom je imenovan dr. Aleksander Avaku-movič svetnik pri poslaništvu v Madridu, za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Madridu. Poslanik dr. Avakumovič se je rodil 3. aprila 1896 v Zemunu. Maturo je napravil v Zagrebu, pravo je pa študiral v Greno-blu in v Zagrebu. V diplomatsko službo je stopil februarja 1920 in je bil najprej pri našem poslaništvu v Bukarešti. Nato je služboval še v Budimpešti, Sofiji in Rimu, pa zopet v Bukarešti, odkoder je letošnjo pomlad šel za odpravnika poslov v Madridu. Kakor vsi diplomatski uradniki je bil nekaj časa dodeljen tudi zunanjemu ministrstvu v Beogradu. Slovesna otvoritev šole za telesno vzgojo Beograd, 28. septembra p. Slovesna otvoritev šole za telesno vzgojo, ki jo je ustanovilo ministrstvo za telesno vzgojo, bo 9. oktobra ob 10. dopoldne v Beogradu. češka maša v Beogradu Beograd, 28. sept. p. V katoliški cerkvi Kristusa Kralja je bila danes slovesna maša ob priliki velikega češkega narodnega praznika sv. Vaclava. Služba božja je bila namenjena predvsem otrokom iz čeških šol, prisostvovali pa so ji tudi mnogi odrasli Cehi, ki žive v Beogradu. Med mašo je prepeval zbor čeških otrok. Japonska ofenziva na Kitajskem Tokio, 28. sept. AA. (DNB) Agencija Domej poroča, da so japonski oddelki davi zasedli strateško važno mesto Pingking na gornjem toku reke Mi. Južno od te reke so japonski oddelki prodrli za več nego 20 km in stopili v stik s četami, ki prodirajo ob železniški progi Kanton-Hankov. Berlin, 28. sept. AA. (DNB). Iz Tokia poročajo: Agencija Domej prinaša izjavo kontreadmirala Hanezava, da sb Japonci obkolili v gorah severno od Čangca okoli pol milijona vojakov kitajske osrednje armade, lei ji poveljuje maršal Čangkajšek. Japonske kopne čete odlično sodelujejo z japonskim brodovjem. Hribovita tla zelo otežkočaio japonske operacije, ki jim ie namen presekati umik kitajski armadi 500 tisoč mož ter jih prisiliti k odločilni bitkL »JUTRO« St 227. = § i ■■ Pstck, 29« iX. 1980» Razgled z bombnika Vojaški letalec z bombnikom Dornlerovega tipa med poletom Vojna nekoč In danes Poročevalci in dopisniki na bojišču Vojni poročevalec današnjih dni ni več mož, ki bi sedel nekje v zaledju in zbiral vesti. Sedi v bombniku, če gre za to, da bi prisostvoval kakšnemu zračnemu napadu, z oklopnimi četami prodira pred ostalo vojsko in opazuje z lastnimi očmi učinke protiletalskih topov. Tako nastajajo poročila, ki dajejo čitatelju prisostvovati borbam v vseh podrobnostih. še pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti so bili vojni poročevalci v modernem smislu neznani. 1870. med francosko-nemško vojno, so nekateri veliki listi prvič poslali svoje poročevalce k vojujočim se armadam. Takrat armadna vodstva seveda še niso dosti vedela, kaj naj počnejo z njimi. Ko je pa 1877. nastala vojna med Rusijo in Turčijo, je glavni stan ruske vojske dovolil 82 novinarjem že uradno, da smejo zasledovati vojne operacije. Te vojne poročevalce so vodili v evidenci po številkah, vsak je imel okrog roke vedno obroč iz medi. Vanj je bila vrezana njegova številka. šele ko so se francoski poročevalci za- voljo tega pritožili, so dobili s svojimi tovariši vred trak okrog roke. O vojaški cenzuri takrat še ni bilo dosti govora. Rusi so se zadovoljevali s častno besedo novinarjev, da ti ne bodo ničesar poročali o strategičnih načrtih in premikanju čet ter da bodo po en izvod svojega lista pošiljali vojnemu ministrstvu, da bo moglo to vsaj naknadno pregledati poročila. »Prišel bo čas, ko bodo vojni poročevalci iz privezanih balonov zasledovali potek bojev in sporočali svoje vtise brzojavno preko žice, ki bo segala iz balona do tal.« Te preroške besede, ki jih je neki ameriški novinar 1. 1878. spravil na papir, je današnji razvoj letalstva in brezžične telegra-fije že davno prekosil. Takrat je bila še' velika senzacija, če je v afganskem pohodu vest o osvojitvi Khyberskega prelaza prispela v London že 24 ur pozneje. Danes bi takšna vest od celine do celine ne potrebovala niti ene ure. Posušeno sadje Izvrstna hrana za zimo Češplje in hruške dado izvrstno posušeno sadje, tudi posušena jabolka nam bodo pozimi šla zelo v slast. Sadja pa ne smemo sušiti neposredno na soncu ali v zaprti pečici. Najbolj primerna je za takšne namene ognjiščna pJo šča, za manjše množine pa tudi odprta pe- Islandski Pompeji Preteklo poletje so skandinavski arheologi izkopavali majhno mesto, ki ga je v 14. stoletju zasul izbruh ognjenika He-kle na Islandiji. Zasute hiše ležijo v dolini Thjorsaldaluru, severno od Hekle in ta dolina sama je pokrita z debelo plastjo lave in pepela. Doslej so izkopali šest srednjeveških bivališč, med drugim hišo, ki sestoji iz petih dobro ohranjenih prostorov. Zidovi so bili iz kamna in šote, samo streha je manjkala. Dva in pol metra debela plast plovca je pokopano hišo in njeno opremo tako dobro ohranila, da so našli vse v uporabnem stanju, od ročnega tkalskega stroja in posteljnega perila do malih predmetov. Ista odprava je raziskovala tudi drugo islandsko ozemlje severno od Iieykjavika. Izkopavanja v tem ozemlju se t'a tem -ani n vejšu. ,.>-r so tau nekoč fi.e'e neke ossmosti iz stari a islandskih pripovedk. \ čica. Zrak mora imeti pri sušenju povsod dostop do sadja, zato ga ne smemo nalagati v več plasti, temveč koe poleg kosa. Od časa do časa moramo vsak sad pose-be obrniti. Sušenje lahko tudi prekinemo, kadar v štedilniku ali peči za kuhanje in druge namene močno zakurimo. Za sušenje je primerno le sadje, ki je dobro dozorelo. Jabolka moramo dobro očistiti, olupiti, izrezati jim jedra ter zrezati v centimeter debele plošče, ki jih naberemo na vrvico in potem obesimo nad ognjišče aH na sušilno pripravo. Jabolčne lupine isto tako lahko posušimo na zraku in jih potem uporabimo za čaje. Hruške isto tako očistimo, jim odstranimo cvet, zrežemo na dva ali več kosov in jih potem sušimo s pecljem, lupino ki jedri vred. Majhne, trde hruške naj ae prej omehčajo, preden jih neolupljene posušimo v krhlje. češplje morajo biti zelo zrele, okrog peclja po možnosti že malo nagubane. Posušimo jih z jedrom in lupino, s pecljem navzgor. Postani in ostani Stan Vodnikove družbe! Francoski lahki tanki r I Rdeči križ za vojne ujetnike Mednarodni odbor Rdečega križa je ▼ smislu sporazuma iz L 1929. o oskrbi vojnih ujetnikov odprl svoj osrednji urad v ženevi. Podobno je bilo tudi med svetovno vojno. Odbor je poslal svoje zastopnike v Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in na Poljsko. Zastopniki Rdečega križa bodo stopili v zvezo z vladami imenovanih držav in s tamkajšnjimi organizacijami Rdečega križa, da se sporazumejo glede kako bi Rdeči križ lahko deloval v korist vojnih ujetnikov. Wilkins ne more več pod vodo Se pred kratkim so poročali o tem, da namerava polarni raziskovalec Hubert Wil-kins ponoviti svoje potovanje s podmornico do Severnega tečaja. Kakor znano, je napravil podoben poskus že pred leti s staro podmornico ameriške mornarice, z »Nav tilom«. Poskus ni uspel in za srečo ni bilo nobenih žrtev. Pred kratkim pa so se dogodile, kakor vemo, tri težke podmorniške katastrofe, ki so imeli ta učinek, da nočt nihče Wilkin-su zgraditi podmornice, kakor si jo želi sam. Ker nima podmornice. Wilkins torej ne more izvršiti svojega načrta in se mu je za sedaj odpovedal. Pravi pa še samo, da mu bodo ljudje dali nekega dne prav in spoznali, da ni boljše in udobnejše zveze med celinami, nego pod polarnim ledom in s podmornico. Donosno beračenje Cele armade beračev obljudujejo ulice Indijskih velemest, vsakdo, ki je bil kdaj v Delhiju, Bombayu ali Kalkuti, bi vedel o tem poročati. V zadnjem času so poskušali to zlo vsaj omejiti, če že ne odpraviti, razcapanim postavam po ulicah so odrejali delo. Toda dobrodelni odbori, ki se bavijo s tem, doživljajo precejšnje težave. Večina beračev se namreč upira, da M zapustila svoj posel, kajti nobeno drugo delo ne daje toliko dohodkov. Spretni podpira« vogalov v Delhiju in Bomba ju znajo na vse mogoče načine zbujati toliko sočutja med mimoidočimi, da znaša njih povprečni dnevni dohodek 20 do 30 rupij. to je pa zaslužek, ki jim omogoča prav prijetno zasebno življenje. Tako je umljivo, da primejo poklicni berači v Indiji za delo le tedaj, če jim to ne daje večjega napora, dohodka pa vsaj toliko, kolikor ga imajo z brezdeljem. Kit ne prenese vode Znano je, da je kite le redkokdaj dobiti na površini vode, kjer bi počivali. Njih navada je, da se pojavijo od časa do časa na površje in takoj spet izginejo. Vzrok je v tem, da kit v svojih pljučih ne prenese vode. Morje, ki je običajno nemirno, sili žival, da se vzpne z veliko brzino nad vodo, tako da so njene dihalne odprtine vsaj za trenutek nad površino in da se pljuča lahko napolnijo z zrakom. Ce naj se napolnijo popolnoma, pa se mora žival na ta način večkrat dvigniti nad vodo, potem se lahko potopi za dalj časa. Ob zelo mirnem morju so sicer opazovali narvale. ki so počivali na vodi in dihali v tem položaju, ker ni bilo nevarnosti, da bi jim istočasno z zrakom vdrla v pljuča tudi voda. 46 mrličev „Thetisa" Angleški listi beležijo, da so zdaj poteg, nili iz podmornice »Thetis« šest in štirideset trupel ponesrečencev, ki so našli smrt na dnu morja. y&xeavanje francoskih lahkih tankov sa na zapadno bojišče Londonski živalski vrt zopet odprt živalski vrt v Londonu, je zopet odprt in dostopen javnosti od 9. ure zjutraj do sončnega zahoda. Učinek bomb Požar pri Westerplatte pri Gdanska Posnetek iz zasedenega ozemlja Poljske Jed v prašku Predela vanje živil zmanjšuje njih prostornino in težo Neki angleški ladijski kapitan si je izmislil, da je prav za prav neumnost prevažati z ladjami velike količine, tekočin, ki zavzemajo samo mnogo prostora. Od-višne tekočine nahajamo posebno v živilih, ki jih mora vsaka ladja jemati s seboj. Kapitan je poskusil zmanjšati količino teh tekočin s tem. da je živilom odjema! vodo. To mu je uspelo s primitivnimi pripomočki tako, da je mogel zelo zmanjšati mrtvo težo na svoji ladji, ne da bi okus živil zavoljo tega kaj trpel. Znanost se je potem polastila njegove ideje. Z boljšimi pripravami, nego so bile kapitanu na razpolago, je začela sušiti živila ter jih je spravila v stanje, ki zahteva res najmanj prostora, namreč v obliko praškov. Sedaj so že tako daleč, da lahko spremenijo v prah veliko število vsakovrstnih živil, ne da bi njih okus za- ! voljo tega kaj trpel. Ce prašku dodajo primemo količno vode, se prvotni okus « vrne. 100 g praška pomeni lahko n. pr. ! 800 g govedine ali 70 glav solate ali 70 1 špinačnih rastlin. Ce gre manj za prostor ) nego za zmanjšanje teže, tedaj se neko živilo, potem ko mu odvzamejo vodo, lahko ohrani v prvotni obliki, čim mu doda-do vode. se goveja pečenka pokaže n. pr. v običajni obliki. Novi način predelave živil ne zmanjša samo njihove prostorni-' ne in teže, temveč je seveda velikega pomena tudi za zalaganje armad z živežem. Vojak, ki nosi v svojem nahrbtniku pro-vijant za cel teden ali še več, predstavlja naravno popolnoma drugačno bojno silo nego vojak, ki je odvisen od živilskih kolon. Kolesarji gredo na bojišče Oddelek vojakov-koleaarjev pri srečanju s topništvom Uniformiranje civilnega prebivalstva Posledica verig pred nemškimi trgovinami Berlinski dopisnik holandskega dnevnika »Telegraaf« poroča, da namerava nemška vlada poenotiti obleko nemškega prebivalstva. Ženske obleke naj bi postale bolj preproste, za moške obleke pa nameravajo uvesti enotno blago v štirih barvah, ki bd bilo sestavljeno iz 60 odstotkov volnenih odpadkov in 40 odstotkov rastlinskih vlaken. Dopisnik pravi, da zahteva čakanje v vrati pred trgovinami mnogo potrpljenja in da je tudi zelo nevarno. Po gostoma se dogaja, da se pripelje pred kakšno trgovino policijski voz in pozove ženske, ki pred njo čakajo, naj vstopijo. Odpeljejo jih potem v policijsko kasarno, kjer morajo po nekoliko ur lupiti krompir. Ce imajo čas, da lahko čakajo v vrstah, bodo imele tudi čas, da bodo malo delale za vojake, se glasi razlaga za takšno postopanje. Bombažna industrija | na Angleškem V angleškem Lancashireu se boje, da bo sedanja vojna popolnoma uničila tamkajšnjo tekstilno industrijo. Izvoz tekstilnega blaga je začel že zastajati in s skrbjo opazujejo, da se konkurenčne industrije drugih dežel polaščajo važnih tržišč, ki so bila doslej v rokah lancashiteške tekstilne industrije. Veliko težavo ima ta tudi z nabavo sirovin. Na Angleškem imajo sedaj, vsaj kakor poročajo nemški viri, komaj 500.000 svežnjev bombaža, kar zadostuje komaj za dva meseca in poL Pač pa je angleška vlada naročila v Zedinjenih državah velike količine bombaža. Pokupila je tudi vso zalogo volne v Avstraliji in na Novi Zelandi-ji- Letos nič Nobelovih nagrad Iz Stockholma poročajo, da letos najbrže ne bodo podeljene nagrade Nobelove ustanove. Pri tem ne gre samo za nagrado za književnost, ampak tudi za nagrade, ki jih zavod podeljuje za medicino, fiziko in kemijo. Nobelov institut je slično ravnal tudi v L 1914., ko se je vzdržal priznanja nagrad za vse omenjene panoge. Kruh iz cvetlic V Indiji imajo celo vrsto cvetlic, ki imajo pomembno vlogo za prehrano prebivalstva. Mera temi cvetlicami slovi najbolj tista, ki jo domačini imenujejo »mhowad« in ki rase na drevesih. Njene cvete porabljajo v ogromnih množinah kot jedilo, motno rumena, debela, mesnata cvetna čaša se da pripraviti v ta namen na najrazličnejše načine. Sveže cvete primešajo pogačam, ki jim dado čudovito aromo, po navadi pa cvete posušijo, zmeljejo v moko in jih uporabljajo potem za izdelavo kruha. Če cvete zavreš, dobiš iz njih prijetno, vinu podobno pijačo. Iz teh cvetov pa kuhajo tudi žganje, ki je med Indijanci zelo priljubljeno. čuva} z lastno blagovnico Klet, polna tujega blaga Pred nekoliko meseci so lastniki znane pariške veleblagovnice »Bon Marchč« čestitali čuvaju Cirilu Guvouxu ob štiride-setletnici njegovega vestnega službovanja pri tej tvrdki, te dni pa so morali danes 651etnega moža zavoljo mnogoletnih, neprestanih tatvin vtakniti pod ključ. Neki policist je namreč opazil, da no® Guvoux, kadar se vrača s svoje nočne službe domov, vedno kakšen večji paket pri sebi. Hišna preiskava, ki so jo pri čuvaju nato izvršili, ni imela uspeha, pač pa je policija potem zvedela, da ima mož v isti hiši že desetletja najeto klet. Ko ao vanje pogledali, so videli, da predstavlja ta klet pravo miniaturno podobo veleblagovnice »Bon Marchč«. Na majhnih prodajalnih mizah ao bili tu okusno urejeni dežniki, klobuki, bluze, perilo^ nogavi- ce, igračke in vse mogoče druge stvari. Oddelek za gospode in oddelek za ženske sta bila skrbno ločena. Vsak predmet je imel označeno ceno in našli so celo napise, ki so prepovedali dotikati se predmetov in izbirati med njimi. Justica stoji tu pred nenavadnim kriminalnim primerom. Čuvaj ni namreč prodal niti enega predmeta izmed vseh, kar jih je bil ukradel, sledil je samo svoji strastni želji, da bi imel v majhnem okviru svojo blagovnico, ki naj bi bila skrita pred svetom. Seveda so vse blago vrnili veleblagovnici, ki si bo pa ž njim le malo pomagala. Večji del predmetov je danes namreč zastarel in ne pojde več v denar, saj je Guvoux svojo blagovnico »osnoval« že pred tridesetimi leti in Jo potem izpopolnjeval. ANEKDOTA Slovita plesalka Fanny Eysslerjeva bi morala neko nedeljo nastopiti v Parizu. Nenadno je opazila da ni bilo na razpolago krede, ki jo je nujno potrebovala, da si z njo nadrgne plesno obuvalo. Obupano je rotila gledališkega ravnatelja, naj ji preskrbi, ker drugače ne bo mogla plesati. Na njegov odgovor, da je danes nedelja in da so trgovine zaprte, je dejala »Kredo ali pa danes ne plešem!« Nesrečnež je planil ven. Čez kakšno uro se je vrnil in je res prinesel deset kosov krede. »Koliko sem vam dolžna?« je vprašala plesalka »Deset skodel kave. Moral sem namreč obiskati deset kavarn in krasti kredo z biljardnic,« se je glasil odgovor. VSAK DAN ENA »Da me naknadno ne boste dolžili goljufije, prosim, da pride deset gledalcev iz občinstva k meni na oder.« (»Politiken«) lalturni pregled Shawovi junaki brez maske Swinerament poedincev na obeh straneh. Trboveljčani vsekakor odločno odklanjajo časopisno kritiko iz Celja, ki je trdila med drugim, da je publika metala kamenje in vdirala preko bariere. Trboveljska publika je sicer res ob igrah živahna ter z vzkliki kaže zanimanje za igro in — kakor je stara sicer nelepa navada v vseh. pa tudi v mednarodnih tekmah — skuša vzpobuditi domače igralce k uspešni igri z bodrili — nikdar pa ne bo nastopila z brahialno silo. Naši ljudje so toliko disciplinirani v prepričanju o dobri tehnični izvežbanosti domačih igralcev. Prednje bo potrdilo tudi orožništvo in službujoči odbornik LNP, ki je stal ob outliniji. Razumljivo je Celjane zabolel njihov tudi poraz, ki ga gotovo niso pričakovali ter je šel res morda nekoliko na račun nevajenega igrišča, je pa kljub temu tudi rezultat tehnične premoči Amaterja. želimo v bodoče, da se i domačini i gostje vzdržijo vseh nepremišljenih dejanj, pa bodo tudi trboveljske tekme potekle v najlepšem redu. ŽSK Hermes, (nogometna sekcija.) Dre-vi ob 20. pri Kržiču strogo obvezen sestanek vseh igralcev. Vsi sigurno! Načelnik. Iz LNP (službeno). Pozivajo se klubi, ki še niso poslali podsavezu poverilnic za skupščino JNS 1. oktobra t. L, da to nemudoma storijo. — Predsednik. SK Svoboda. Zaradi nedeljskih tekem bo dre vi ob 19 sestanek v Delavski zbornici. V nedeljo morajo biti juniorji ob 8.30, igralci I. moštva pa ob 9.30 na igrišču Ljubljane. Iz Trbovelj t— Trboveljske gospodinje in odjemalce mesa opozarjamo, da bodo počenši s prvim oktobrom ob nedeljah zaprte vse klavnice, ker prične zimski čas obratovanja v smislu odloka banske uprave. Vsi naj si meso preskrbijo že v soboto popoldne, kajti meso ne bodo mesarji dobili v nedeljo tudi ne iz klavnice. t— Krajevna organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke v Trbovljah priredi v torek 3. oktobra ob 4. pop. v dvorani Forte na Vodah širši javni sestanek, na katerem bodo poročali o aktualnih vprašanjih gg. dr. Ab'jevič o delavskih vprašanjih in ukrepih za zboljšanje položaja delavcev, dr. Branko Verčon o zunanjepolitičnem položaju s posebnim ozirom na našo domovino, Milan Mravlje pa o notranjepolitičnih vprašanjih. Vljudno vabimo vse somišljenike Ln vse tiste ki se zanimajo za važne politične in stanovske probleme današnjice, da se sestanka udeležijo. S seboj na privedejo svoje prijatelje, da tudi oni čujejo iz ust strokovnjakov tehtne besede o vprašanjih, ki se tičejo v teh resnih časih nas vseh. Vstop prost. Iz Litije f— Toča °b koncu septembra V ponedeljek dopoldne se je sonce naenkrat skrilo, na nebu so se razpeli črni oblaki in nato je pričela udarjati toča. Po dolini je zbila nekaj sadja. Ponekod je klestila tudi po brajdah. Toda je izbrala za žrtev le ožji okoliš m je prizanesla vinorodnim krajem. * NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes, v petek, in jutri, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Velika iluzija«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. (—) KRANJ. V nedeljo bo v Narodnem domu ob 11. uri slovenska služba božja h kateri je vstop vsakemu prost, za vernike starokatoliške cerkve pa je udeležba strogo obvezna Urejuie Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Je ran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LJubljani. Maši kraji in ljudje Zadnja psi dveh mladih mater Ljubljana, 28. sept. Zadnja dva dneva so mnogi Ljubljančani obiskali mrtvašnico na Šlajmerjevi cesti. kjer sta počivali na mrtvaškem odru dve mladi materi. Prva je bila gospa Vida Ilijeva. soproga našega novinarskega tovariša, urednika »Slovenca«« g. Alojzija Ilije, druga pa je bila gospa Blanka Ber-ličeva. soproga slavnega zastopnika vele-podjetja »Francka« v Ljubljani. Gospa Ilijeva je bila iz ugledne kranjske rodbine Logarjevih in je lani v novembru stopila pred oltar. Pred dnevi je dala življenje nežni, zdravi hčerkici Marjetici. Nesrečna usoda je pa zahtevala ža žrtev njeno Gospa t Blanka Berličeva mlado življenje. A gospa Blanka Berličeva, vzorna mati dveh nedoraslih hčerkic, je podlegla po kratki bolezni in je njena prerana smrt vzbudila vsepovsod iskreno obžalovanje. Oba dneva je bila mrtvašnica e preddvor jem polna krasnih vencev in šopkov, in vsakdo, ki se je pomudil pred mrtvaškim odrom, je bil prevzet od tragike dveh mladih mater. Danes, v sončnem jesenskem popoldnevu sta se zvrstila oba pogreba. Ob 14. je nastopila zadnjo pot gospa Ilijeva. Zbralo se je mnogo pogrebcev, predvsem je bil častno zastopan novinarski stan. Pogrebne molitve je opravil g. prof. dr. Kotnik ob asistenci gg. dr. Kuharja, župnika Koš-merlja in šentpetrskega kaplana. Ob grobu se je g. dr. Kotnik toplo poslovil od mlade matere. Ob 16. uri je poromala k Sv. Križu gospa Blanka Berličeva. Prisrčno in otožno se je izkazalo, kako širok je bil krog njenega prijateljstva. Prišli so ljudje iz vseh stanov, pa tudi iz raznih krajev, saj je bila gospa Blanka znana daleč na okoli. Pogrebne molitve so opravili štirje duhovniki. Cvetlični voz je bil ves obložen s krasnimi venci. Dva para vrancev sta bila vprežena v mrtvaški voz, za katerim je stopal soprog s hčerkicama, starši in ostalimi sorodniki ter dolga vrsta pogrebcev. V cerkvi pri Sv. Križu se je od drage pokojnice poslovil Slovenski vokalni kvintet s krasno ubrano žalostinko »Usliši nas, Gospod«. In ko so potem, po molitvi ob grobu, izkopanem nedaleč od središča pokopališča. padle grude na krsto, je v nemi tugi potekla prenekatera solza vseh številnih pogrebcev, ki so se le počasi razhajali s pokopališča, noseč s seboj bolesten spomin. Kaj veste o kihanju? Z jesenjo in njenimi običajnimi pojavi — s hladom, vetrom, meglo, vlago — se brž stopnjuje nevarnost obolenj, v prvi vrsti prehlada Iz revije »Zdravje«, ki vsak mesec poučuje naše ljudstvo o varovanju zdravja in snage, povzamemo naslednjo zanimivo razpravico o kihanju. V vseh ljudskih krogih se kihanju pripisuje poseben pomen glede zdravja in bolezni in skoraj povsod se je ohranil običaj, da rečemo tistemu, ki kihne: »Bog pomagaj! Globlji pomen tiči pač v tem da se začne nahod ali kakšen prehlad navadno s kihanjem in da tistemu želimo, naj mu bog pomaga. Je pa tudi še druga razlaga, o kateri je »Zdravje« že enkrat pisalo. Ko je pri nas v 14. stoletju razsajala tako zvana »črna smrt«, so se napravile bule pod pazduho; če je bula počila, je nastopila smrt. In bula je prej počila, če je dotični kihnil. Ljudje so vedeli, da bo sedaj umrl, in so mu želeli, naj mu bog pomaga. Do gotove meje je res, da se morejo pri nekaterih vrstah prehlajenja razviti kihal-ni refleksi in da mora tisti na svoje zdravje nekoliko paziti. V resnici pa so povzročitelji kihanja po večini dosti bolj nedolžnega značaja, pa najsi bo to šegetanje v nosu ali draženje prahu ali kakšen kihalni prašek. V čem pa obstoji prav za prav kihanje in kakšen učinek more imet' na ostali organizem? Imamo o tem zelo učene in globoke razlage, ki j^h je poda' ta ali oni raziskovalec Najboljša je pač sledeča: nosno sluznico dražijo tuia telesa ah pa se v slučajih katarov nakopiči sluz, s čimer se potom nervoznega refleksa z nenadnim skrčenjem trebušnih in prsnih izdihalnih mišic povzroči nasilno in hitro izpahnjenje zraka skozi nos V gotovem smislu moremo videti v tem kiha'nem refleksu obrambno akcijo telesa ki se na ta način mahoma znebi tujih drobcev, ki so \ nosu Prav tako more telo s kihalnim refleksom napraviti kiha'na pota zamašena od sluza. zopet bolj prehodna in prosta. In res so tudi že v prejšnjih letih — kakor še danes — zdravniki porabljali kihalm prašek za to, da so na primer pri otrokah v nosu naseliv-ša tuja telesa, kakor na pr fižol, steklene bisere in podobno, odpravil' z umetnim, močnim kihanjem brez uporabe mštrumen- tC>Poleg taksnih čisto mehaničnih učinkov moremo pa pripisati kihanju bre^ dvoma tudi neki določen biološki učinek Mnogo ljudi občuti namreč kihanje kot nekaj, kar nas sprosti in nam vzame napetost in jim ni všeč. če je prihajajoči kihalni refleks p ijen od kakšnega zunanjega vzroka. Marsikdo ima občutek, da ima močno in morda ponavljajoče se kihanje za posledico jasen občutek v glavi. Vsekakor je bil na teh opazovanjih in domnevah zgrajen običaj, da uporabljamo namenoma umetno sestavljena kihalna sredstva, s katerimi naj se doseže nekakšno olajšanje v naši glavi. Najbolj običajne so nekakšne vrste tobaka za noslanje, ki včasih prav za prav ne vsebujejo nobenega tobaka, temveč so le sestavljene iz drugih vrst kihalnih sredstev. Uporaba pravega tobaka kot nosljalnega sredstva se je v Evropi od 18. stol. dalje zelo zmanjšala, tako da imajo nosljalne to-bačnice danes pogosto samo še zgodovinski pomen. Pruskega kralja Friderika II., si brez tobačnice kar misliti ne moremo, vedno jo je nosil s seboj. Zelo navdušen nju-hač je bil tudi veliki Napoleon; imel je pa to slabo navado, da je vsako tobačnico, ki je prišla v njegove roke, takoj vtaknil v žep in je ni dal nazaj. Seveda se je lastniku tobačnice večinoma še prav dobro zdelo. Da je nosljanje tako zelo ponehalo, ima svoj vzrok vsaj deloma v dejstvu, da nju- hanje tobaka ni ravno ena najsnažnejših uživalnih navad in da so posebno gospodinje nastopile proti njemu; kakšni pa so bili včasih žepni robci! Vrh tega se je nju-hanje tobaka moglo razrasti v bolehavo strast in je moglo tako zdravju škodovati. Vsekakor so pri hudih nosljačih katari nosnih sluznic zelo pogosti; nastopijo odebe-lenja in zniža se zmožnost vohanja. Če kljub temu taki nosljači občutijo nosljanje kot nekaj dobrega in oproščujočega, je vzrok pogosto samo ta, da povzroči kihanje začasno ohlajenje in pojemanje oteklo-sti kronično odebelelih sluznic. Tako je še nedavno znani zdravnik Wag-ner-Jauregg opozoril na to, da se more v mnogih primerih težkega kroničnega glavobola, ki nima anačaja migrene, priporočati uporaba njuhalnih sredstev za dosego kihalnih refleksov. Priporočati pri tem se pa mora, da se ne uporabljajo takšna nju-halna sredstva, ki vsebujejo nikotin, ker sicer nam ta sredstva samo škodujejo in mi izganjamo vraga'z belcebubom. Umrl je češki lutkar dr. Jindrich Vesely V torek 19. t m. je umrl v Ceš. Budje-jovicah tamošnji ravnatelj češke državne realke dr. Jindfich Veseli, v katerem je češko ln sploh svetovno lutkarstvo zgubilo svojega najbolj vnetega in požrtvovalnega organizatorja in obenem znanstvenega tolmača ter praktičnega propagator-ja. Pokojni J. Vesel?, Id je bil šele 54 let star, je bil že od svojih visokošolskih let ognjevit glasnik in zagovornik vzgojnega pomena (lutkovne umetnosti in je temu cilju posvetil največji del svojega literarnega in tudi privatnega delovanja zlasti v svojem časopisu Lutkarju, ki ga je sam izdajal in urejeval in ki je po prevratu postal tudi organ mednarodne lutkarske zve. ze Unlme, ki ji je bil pokojnik prvi in dolgoletni predsednik. Kot zaveden Ceh in Slovan se je posebno po prevratu mnogo trudil, da bi tudi med slovanskimi lutkarji prišlo do čim tesnejših stikov in smotrnega medsebojnega sodelovanja. V tem prizadevanju mu ni bila nobena žrtev tako velika, da je ne bi znal premagati; pomagal je povsod in z vsemi sredstvi, pogosto tudi z lastnim denarjem. Takšnega so ga spoznali tudi prvi jugo-slovenski pionirji lutkarstva, ki jim je bil ves čas vsestranski svetovalec in podpornik. Ko se je ustanovil tudi v Jugoslaviji Lutkarski savez, je bilo to njegovo največje veselje, ki mu je dal izraza po- sebno ob priliki mednarodnega kongresa Unime v Ljubljani L 1933, na katerega je pripeljal ne le številne češko lutkarsko ekipo s prof. Skupo na čelu, temveč je skupno ž njo tudi mnogo pripomogel k njegovemu nenavadnemu uspehu in prav živahnemu veselemu razpoloženju. Takrat se je prof. Vesel? (ravnatelj realke v Bu-djejovicah je postal šele pred nekaj leti) res pokazal vrednega svojega tipičnega priimka. Od prirode vesel in dober, je imel povsod mnogo iskrenih prijateljev, zlasti popularen (tudi po svoji zunanjosti) in priljubljen je bil med lutkarji vseh narodov ne le v Evropi, temveč tudi v r Ameriki in Aziji, ki jih je gostoljubno in rad sprejemal na svojem stanovanju v Pragi, ki je bilo pravcati lutkarski muzej. Čeprav je bilo lutkarstvo njegova največja strast in ljubezen, se je vendar pridno in z uspehom udejstvoval tudi v svoji stroki srednješolskega pedagoga in na znanstvenem polju in si je za svoje zasluge v tej smeri pošteno pridobil redno članstvo v češki akademiji znanosti in umetnosti Tudi jugoslovenski lutkarji v njem zgubljamo svojega požrtvovalnega iniciator-ja in podpornika in predvsem svojega najiskrenejšega prijatelja na vsem svetu, ki mu pač radi tega ohranimo trajen spomin! Dr. V. Burian Ali znate nabirati in sušiti gobe? Lahko si z njimi prislužite lepe denarce Naša domovina se more ponašati z veliko množino gob, ki se deloma porabijo za domačo uporabo, večjo množino pa jih prodamo, bodisi suhe ali pa sveže preparirane. Največ se pač izvozi suhih gob, za katere zaslužijo nabiralci in sušilci prav lepe vsote. Statistika pravi, da prihaja v našo deželo za suhe gobe letno povprečno do 25 milijonov din. Gotovo je, da bi se ta vsota lahko še znatno dvignila, če bi nabiralci gob pazili na pravilno čiščenje, rezanje in sušenje in če bi dobro poznali vse vrste dobrih in užitnih gob. Naši gozdovi so navadno leto za letom bogati dobrih in užitnih gob, Ie v sušnih letih jih je manj. Letošnje leto je bilo v tem pogledu slabo, zlasti za nabiralce, ki poznajo kot užitno gobo le navadnega gobana ali jurčka, zajčke in lisičke. Boljša je zdaj jesen. Po zadnjem deževju se je zlasti ponekod pojavilo prav lepo število gob in nabiralci so zlasti po Dolenjskem pridno na delu. Zaradi sušnega leta in manjšega števila gob utegne biti letos cena suhih gob zelo visoka, zato ne bo odveč, če naše nabiralce opozorimo na najvažnejše, kar je treba upoštevati pri nabiranju in sušenju gob. V prvi vrsti je potrebno, da vsak nabiralec pozna užitne gobe ter jih loči od strupenih in neužitnih, ki jih je mnogo manj kakor užitnih. Saj je v naših krajih komaj kakih deset vrst strupenih gob, medtem ko je okoli sto vrst nestrupenih in užitnih. Nabiralec, ki nabira le jurčke — v jeseni ajdovčke — pač ne bo nabral tako hitro tolike množine gob in ne bo zanje toliko iztržil, kakor zelišče pa se zanima in spozna vsaj večino pri nas rastočih užitnih gob, bo lahko dnevno nabral lepo število gob, ki bo suhe prav dobro prodal. Dokazano je, da imajo gobe več beljakovin kakor druga običajna hrana, zato je po njih veliko povpraševanje in bi lahko postalo nabiranje gob važna panoga našega narodnega gospodarstva; bil bi to lep postranski zaslužek našega kmeta in sploh malega človeka. Nabiranje gob je delo, ki ga more opravljati tudi odrasel otrok pod nadzorstvom veščih nabiralcev. Gobe nabiramo v pleteno košaro, koš ali škatlo, nikakor pa ne v vreče ali slične priprave, ker se v takem mečkajo in kvarijo. — Gobe se nalahko trgajo na ta način, da se nekako odvrtajo iz zemlje. Ru-vati jih ni priporočljivo, ker se plodna mrežica v zemlji odtrga, tudi odrezavati gobe ne kaže, ker prične odrezani konec v zemlji gniti in se gniloba razširi na vse plodno omrežje. Preden odtrgano gobo odložimo v posodo, jo moramo osnažih z obreza-njem. Nabiramo le ob suhem vremenu, ker se vlažne ali mokre gobe hitro pokvarijo. Na-birajmo torej suhe, trdne in zdrave gobe! Stare in že mehke gobe pustimo v gozdu, da dajo seme za prihodnjo rast. Doma moramo nabrane gobe takoj nare-zati na lističe. Čim tanjše režemo, tem bo- lje jo, ker tanke Hstffe laže suHluo. Lističe polagamo na papir, desko ali drugo sli6-no pripravo, tako da leže lističi drug poleg drugega. Manjše gobe lahko režemo cele, da se na lističih korena drži tudi listič klobuka. Pri večjih gobah se odreže koren tik pod klobukom ter se vsak posebej raz-reže na lističe. Starejšim, toda še zdravim in trdnim gobam moramo odstraniti plod-nico. semensko plast pod klobukom. Režejo se zaradi dobrega in enakomernega sušenja enako tanki in široki lističi. Debeli listi se prepočasi suše in izgube svetlo barvo. Najbolje je gobe sušiti na soncu; če tega ni, pa na zračnih podstrešjih. Manj priporočljivo je na pečeh. Vedno pa moramo paziti, da ne leže lističi drug vrhu drugega. — Gobe so dovolj suhe, kadar šumijo, ako jih potresemo. Suhe gobe hranimo v vrečah ali pletenih košarah na suhem in zračnem prostoru, kamor ne pride dim ali j prah. Kdor nima primerne »hrambe, stari ! najbolje če posušene gobe čim prej proda ' nakupovalen, ker se gobe v neprimerni shrambi hitro pokvarijo, splesnijo in dobe zatohel duh in grenak okus. Mlade male gobe vlagamo v kis. Po njih pa ni povpraševanja, pač pa se zelo zanima inozemstvo za gobe, ki so vložene v slano vodo. Za konserviranje svežih gob v slani vodi pridejo v poštev le jurčki, ki so popolnoma zdravi in o katerih smo prepričani, da niso črvivi. Konserviranje svežih gob pri nas še ni v navadi, je pa seveda zelo priporočljivo. Nabiralcem gob priporočamo knjigo: »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob z 81 barvnimi slikami. Sestavil jo je Ante Beg, in jo dobite po vseh knjigarnah. Knjiga in zlasti slike jim bodo pri nabiranju gci> in njih spoznavanju prav dobro služile. r* """t? ■■ Usoda rabeljskih rudarjev Dolgo so se morali boriti za priznanje pokojnine Rateče, v septembra Razmejitev, ki poteka od tromeje na Peči in dalje po grebenu P one ter Jalovca, je prizadejala po prevratu udarec sedanji rateški obmejni občini, ki je prvotno gravitirala v gospodarskem pogledu v smeri Trbiža ln Koroške, kamor se je tudi tedanje delavstvo zatekalo po svoj skromni zaslužek. Prvenstveno moramo omeniti rabeljski svinčeni rudnik ob davnem Rabeljskem jezeru, v katerem je bilo zaposlenih okoli 100 rateških rudarjev, ki so bili zaradi razmejitve izredno prizadeti ter pahnjeni v bedo. V nežni mladosti 12 let so se že spoznavali rateški fantiči s težavami rudarskega življenja ter si s prebiranjem svinčene rude služili prav lepe denarce. Ob ponedeljkih zgodaj v jutro se je odpravljala številna četica rateških rudarjev na delo v daljni Rabelj. Preko ramen so imeli oprtane usnjene »ronce« ter »kibelne«, v katerih je bil shranjen založaj hrane za ves teden ali še za delj. V »ronce so si nabasali zaseko in moko za »mešto«, meso pa dober kos črnega kruha zraven, »kibelne« pa so jim napolnile skrbne žen-ke s prav dobrim mlekom, katerega so zvesti možaki žulili počasi ves teden. V tistih časih so bile tudi cokle bolj spoštovane kakor so dandanes in tudi ob nedeljah se jih Ratečani niso sramovali nositi. Razumljivo je, da tudi naši rudarji niso hodili na daljno pot v šivanih čevljih, temveč so se posluževali le doma izdelanih cokel in so z njimi prav moško koracali preko Bele peči in gosposkega Trbiža v štiri ure oddaljeni Rabelj. Zaradi originalne obutve so si jih Belopečani včasih malo privoščili ter jih obkladali s »coklarji«. Toda s »purgerji«, ki so bili že nekoliko nemškega kova, so coklarji prav na kratko opravili. Ponosni so bili na svoje cokle in raševino in z njima vred so do danes ohranili slovensko samobitnost, ki kakor oster meč loči slovenski živelj od sosedne ponemčene vasi. Težko je bilo njihovo delo v temnih rovih svinčenega rudnika in bilo je tudi žrtev. ki so padale zlasti med mladino, nežno in nezadostno razvito za težko delo. Toda bilo je treba napeti vse sile, kajti dom je bil skromen ter ni mogel preživljati številnih družin, do Amerike je pa bilo daleč in dom je vendar le najlepši. Izmučeni so se vračali ob petkih spet domov k svojim družinicam, ki so prav dobro nadomestovale odsotne možeke ter opravljale poljska dela Vendar je bilo še treba prijeti tu pa tam za delo in zlasti ob košnji so imeli veliko zadrego z »boleznijo«, ko je prihajal v vas pregledovat bolne rudarje rudniški paznik. Lepo pa je bilo življenje v Ratečah. Primeren zaslužek, pa kravi ca v hlevu in nekaj pridelka; mirno je teklo življenje svojo pot. Prišlo pa je sedem suhih let ter z njimi razmejitev, ki je na mah napravila konec udobnemu življenju. Preko najlepših njiv, travnikov in gozdov so postavili mejnike ter razdelili zemljo v skoraj dva enaka dela. Sledile so redukcije rateških rudarjev v Rablju. Drug za drugim so bili primorani zapustiti delo ter iti s trebuhom za kruhom. Mnogo mlajših se je raz-gubilo po širnem svetu, toda starejši rudarji, že vsi obnemogli ln izmučeni, so bili navezani edinole na zasluženo pokojnino, katero so si prislužili skozi desetletja. Toda naleteli so na veliko razočaranje. Bratovska skladnica jih je odpravila z največ 80 dinarji mesečne pokojnine in še ta je prihajala zelo neredno. Razočarani nad nepravično odmero pokojnine so pričeli borbo za priznanje pravične pokojnine, ki jim po vseh človeških in božjih postavah pritiče, kajti z 80 dinarji je mogoče živeti le nekaj dni v mesecu, dom pa tudi ni dajal zadostnega živeža za skromno preživljanje. Treba se je bilo zadolžiti in skromne domačije so šle na boben. Nešteto je bilo vloženih prošenj, toda obupnega krika zapostavljenih rudarjev ni nihče čul. In sosednje države imajo prejeti nad en milijon dinarjev kot zaostanek na pokojninah, vendar je ob pričakovanju na denar pomrlo že polovico rudarjev. Ali bo enaka usoda doletela tudi ostale? Naj bi ne bil njihov krik zaman, temveč naj bi naletel na nežno čuteča človeška srca, ki bi jim pripomogla izvoje-vati pravično borbo za dosego človeških pravic! * Bes krvne osvete Kolašin, 28. septembra Na cesti Mojkovac — Kolašin so našli umorjenega uglednega posestnika Dušana Boričiča in je ves okoliš prepričan, da je ta zločin posledica starega sovraštva treh starih črnogorskih rodbin Boričičev, Hadži-čev in Curičev. Lani je bil ubit Miloš Cu-rič in kot ubijalec je bil obsojen na robijo brat zdaj ubitega Boričiča. Pred dvema letoma pa je bil ustreljen iz zasede kmet Pavle Hadžič in ubijalca niso mogli izslediti. čeprav so ljudje govorili, da ga je prav gotovo ubil nekdo iz Boričičeve ali pa iz Curičeve rodbine. Vse tri rodbine so zdaj v besu krvna osvete, ki je zahteval že tretjo smrtno žrtev. Krvni dolgovi so zamotani in prav lahko se zgodi, da bo osvetništvo uničilo vse tri rodbine. Kakor pri vseh ubojih, ki izhajajo iz krvne osvete, tudi v tem primeru oblastva ne morejo dobiti nobenih zanesljivih pojasnil od članov osvetniških rodbin, ki hočejo pač sami ostati osvetniki in sodniki. Še o obnovljeni radovljiški graščini Odgovor pisca prvega članka Ker je radovljiška graščina izredno lepo staro arhitektonsko delo, je vredno ugotoviti. ali je obnovljenje primerno ali ne. Menda tega ne bo težko dokazati, čeprav skušajo nekateri zanikati celo to, kar se vidi. Stopimo na radovljiški trg pred graščino. 2e na prvi pogled vidimo, da je velika impozantna zgradba zdaj čista, snažna, medtem ko je bilo njeno prejšnje lice mrko, starikavo, tako nekako kakor obraz stare častitljive žene, ki ve mnogo povedati iz davnih dni, je zdaj lice vedro in mladostno. Barve so prilagodene, le vprašanje je, kako dolgo se bodo držale Če bi bilo to kako novejše delo, vsa čast Baron Zois je ugotovil, da je bila radovljiška graščina večkrat temeljito prenovljena in sicer zaradi obleganja v letu 1458 po cesarju Frideriku, nadalje pa zaradi požarov. Prav zaradi tega je jasno in razumljivo, da morajo biti umetniški okraski, ki so danes pod debelo apneno plastjo še domalega nepokvarjeni, mlajši kakor zgradba To je tudi dokaz, da so te okraske delali isti mojstri kakor one v Kamni gorici in sicer v 16. stoletju. O tem pa priča delo samo in tako so razsodili tudi strokovnjaki. Prav ti okraski, lepo umetniško delo. so zdaj zametani z aonenim belilom Stavbo pobeliti ni težko, to je delo zidarjevo. stavbeniku, zidarjem in tistim, ki so jih Vse kaj drugega pa je obnovitev reliefov. najeli Pri obnovitvi stare arhitektonske stavbe pa gre, po mnenju laikovem, za vse kaj drugega Kdor gleda na tako stavbo mora občutiti tiste čase, ko so zidarji stavbo gradili, umetniki pa krasili Mihelangelo baron Zois, ki je poleg prava študiral tudi umetnostno zgodovino, je zapisal leta 1908. v historični skici o Radovljici naslednje: »Mi si v tisti davni dobi ne smemo predstavljati Radovljice take. kakršna je danes Okoli leta 1300 je Radovljica obstojala iz cerkve, žup-nišča in gradu. Okoli teh je bilo še neka i manjših kamenitih zgradb To skupino pa j je obdajal venec lesenih hiš Celotna Radovljica, ki je bila za polovico manjša kakor današnja, je bila r»red sovražniki zavarovana z velikim obzidiem « NadaHe pravi Zois. da le bila. kakor pravijo za- j piski, prva fara v radovljiški okolici mo-šenjska in to že v letu 1115. in da je bil prvi radovljiški župnik Viljem Luragna , Kljub tem zapiskom pa sodi pisec, da bo : radovljiška fara bržčas starejša kakor j mošenjska. ' Kako bi zakričali ljudje, če bi kak mojster z belilom zamazal umetniške reliefe v cerkvi. Kai bi rekli Driiate'ii umetnosti, če bi kdo najel zidarja in dal orebeliti. ali pa od pleskarja prenle-kati kak ood varstvo mu izrečeni umetniški kip in bi s tem spremenil in Dokvaril umetniško delo? Prav tc na se je zgodilo na radoyliiški graščini! Stojimo pred mogočnim ooslop-jem. pa Drimerjnmo relief za re'ief~.m Od prvega do zadnjega. nrav vsi so nnbelieni 7 •7id?r!=k:m čooičem Kdor vidi dr^sč0. je slep, ali pa iz kakega drugega vzroka noče tega priznati. Zamislimo si, kai bi bil rekel tisti, ki je umetnike naročil od daleč, iz Italije, če bi mu bili kaj takega ustvarili! Ko jih je bil izdelal umetnik po globoko zasnovanem načrtu, je vsaka poteza na obrazu pripomogla k posebnemu izrazu. Vsak relief je tvoril enoto za sebe, vsi skupaj pa okrasek poslopja. Le majhna napaka na očeh. na ustnicah, na nosu. na bradi ali na čelu bi skvarila relief. Trohica malte bi pokvarila ves obraz. Kako pa je to videti danes? Z več milimetrov debelo aoneno skorjo so zabeljene oči. ki so zaradi tega slepe. Poteze na ustnicah in okoli nosa so zakrite. Skupina las je kunec malte. Od daleč se to vidi le toliko dekorativno, da se lahko reče: na radovljiški graščini so se reliefi na novo pobelili! Zelo vidno in skrbno so izražene pri nekaterih osebah grudi Mišice na životih, ki jih ie kipar gotovo tudi izrazil, so zdaj nevidne. Izgovor, da so bili kipi pred obnovo prav taki ali še slabši, je imeniten. Ali niso tega zakrivili prav tisti ljudje kakor danes, in to so lastniki poslopja! Količkaj razumnemu laiku mora biti jasno, kaj je restavriranje ali obnavljanje kipa. reliefa ali slike Skušati se mora popraviti in izpopolniti to. kar je uničil in razjedel čas. To ve gotovo tudi gospod profesor Vavpo- tič. ki je sam mojster v restavriranju in je potegnjen v to zadevo kakor Pilat v čredo. Imeniten je tudi odgovor: da so to ■ obnavljali domačini, Slovenci. Kaj dobro je znano, da imamo poleg domačih stavbenikov, kamnosekov in zidarjev tudi slovenske štukaterje, po večini Primorce. No, pa če bi ti ne bili zadostno izvežbani, bi pozvali kakega drugega Jugpslovana. Saj so Damatinci pravi mojstri v takem delu. Menda bi to ne motilo slovenskega narodnega čuta? Vse kaj drugega pa je poglavje o plačniku, to se pravi: o lastnikih graščine, ki žive v tujini. Tem je zameriti, da delo ni tako izvršeno, kakor bi moralo biti. Če je tuja gospoda v letu 1919., ko smo se mi borili na Koroškem, imela denar za podpiranje naših nasprotnikov in je skušala tudi preko diplomacije doseči, da bi Avstrija odtrgala tisti del našega ozemlja, kjer je večji del njihovega posestva, no, potem bodo menda zmogli tudi to, da dostojno obnove staro zgodovinsko poslopje na Gorenjskem. V primeru pa, da tega ne zmorejo, naj prepuste grajščino Muzejskemu društvu ali za kak dobrodelni umetniški namen, in videli boste, kako bodo reliefi obnovljeni! Za obnovitev pa bi dobro poskrbelo tudi tujsko prometno društvo v Radovljici, ki se je prav v letošnjem letu tako imenitno izkazalo z olepšanjem v Radovljici. —s. najslavnejša evropska tragedkinja triumfira v prekrasnem filmu drefi mladosti D A N E S PREMIERA! Ob 16., 19. in 21. žrtvujejo za srečo življenje bogate družbe, opera, Igralnica, avtodirkališče, plesni saloni, bar... svojih otrok vse, celo v tem bučnem miljeju se odvija usoda, pretresljiv življenjski roman slavne svoje ime in čast... operne pe^Jce Carmen Casini. KINO UNION, teL 22-21 POIL« M FGP/ Ta prekrasni film je posvečen materam, ki r * Razpis zdraviliške službe. Uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika uardniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. oktobra. • Dar CMD. Družbi sv. CiriTa in Metoda je daroval g. inž. Gvido Gulič. načelnik ministrstva zgradb v Beogradu, 1.000 din. Iskrena hvala! ♦ Zgodovinska zbirka v Krškem bo v soboto ponovno na ogled. Ker v nedeljo vsi obiskovalci Aumanove zgodovinske zbirke v Krškem niso prišli na svoj račun, mnogi pa so tudi prepozno zvedeli, je sklenil g. Auman na ustne in pismene prošnje v soboto ponovno staviti svojo zbir ko občinstvu na vpogled. Predvsem pa je namenjena udeležencem ustanovnega občnega zbora Muzejskega društva, ki bo v soboto ob pol 17. v krški mestni posvetovalnici. ♦ Osrednje društvo rejcev malih živali za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je pričelo izdajati svoje mesečno glasilo z imenom »Mali gospodar«. To je strokovni list za vse rejce malih živali in najzanesljivejši svetovalec v vseh vprašanjih, ki se tičejo reje malih živali. Iz njega bodo črpali pe-rutninarji. golobarji in rejci kuncev pre-potrebne nauke, a tudi rejci koz, ovac in prašičev bodo našli v listu marsikaj zanimivega in koristnega. S priobčevanjem člankov v rubriki: vrt, polje in travnik bodo skušali zajeti vse življenje revnejših slojev, to je: malih posestnikov, obrtnikov in celavcev. V stalnem živinozdravniškem kotičku bodo na poljuben način opisane razne bolezni malih živali in tudi kako jih zdravimo, seveda v kolikor ni nujno potrebna živinozdravniška pomoč. List stane letno za člane renskih organizacij 25 din din in za nečlane 32 din. Naroča se v upra. vi lista »Mali gospodar«, Ljubljana, Ga jeva 9/1. censkl soet daje firednast našim elegantnim, lahkim, robuprostim očola/n kat&v se nabavite pri * Kričeč primer prosvetne in socialne zaostalosti. Zgodovinsko Duvno, kjer je bil kronan kralj Tomislav, je središče okraja, ki ima nad 30.000 prebivalcev. Ves ta okraj je imel pred leti samo enega zdravnika, zdaj pa je že dve leti brez njega. V vsem okraju ni niti ene lekarne, ljudskih šol pa je šest. Iz treh vasi pa so bili učitelji premeščeni in so tri šole že lani zaprli, letos pa se poučuje v ostalih treh. V vasi Kongori zidajo šolo že 10 let, a še vedno ni gotova, ker ni kredita. V prosvetnem pogledu je bila prava rešitev akcija Seljačke sloge za pobijanje nepismenosti. Od začetka akcije se je naučilo Citati in pisati vsega skupaj nad 4.000 oseb, v letošnjih tečajih pa nad 1.500 oseb. V okraju je tudi našle -'.nja upravna posebnost: občina Tomislav grad, ki ima 1.400 prebivalcev, je postala samostojna, dočim so za 27 vasi, v katerih je nad 15.000 prebivalcev, formirali novo občino, ki ima svoj sedež tudi v Tomislav gradu. Prebivalstvo tako hudo zanemarjenega okraja pa kaže veliko prosvetno vnemo. Kmetje v Bukovi gori so začeli lani zidati šolo, ki je zdaj že gotova. Poslopje je stalo okrog 90.000 din. šolo bi lahko že odprli a ne pride komisija in tudi učitelj še ni imenovan. V vasi Grabovici so tudi va-ščarti sami zgradili šolo in tudi stanovanje za učitelja. Ta šola je ena izmed onih treh, ki v okraju še nikdar niso prekinile pouka. Za namaščenje nujno potrebujete znanje stenografije in strojepisja. Vpišite se v šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje na Trgovskem učilišču Robida. Prvovrstni sodobni pouk. — Začetek 2. oktobra — Vpisovanje v pisarni ravnateljstva, Trnovska ul. 15. • Nadaljevanje dela na jadranski turistični cesti. Odobren je kredit v iznosu 1000.000 din za nadaljevanje dela na jadransko turistični cesti v sektorju Crikve-nica — Sv. Jakov — Kraljeviča. Delo so te dni obnovili pod vodstvom šefa tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu na Sušaku. — Pri ljudeh, kf jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. .,„ -nin l ?o n 7df S-hr t5 49* V « * Zima v Pod ra vini. Kakor poročajo iz Koprivnice, je v vsej Podravini kar preko noči močno padla temperatura in je zdaj že ena stopinja pod ničlo. Iz severnih kra. jev letijo v velikih jatah na jug divje gosi in druge ptice, kar smatra ljudstvo za napoved hude zime. * Ponarejen petdesetak. Z Vač nam poročajo: Novih kovancev marsikje po kmetih še ne poznajo. Vsakdo pa je vesel, če mu pridejo v roke novi. svetli novci. Da bi ponarejevalci denarja začeli ponarejati denar, ki ga skoraj še ne poznamo, dobri ljudje še niti ne mislijo Pa imamo pri nas že prvo žrtev krivega denarja. Na pošto na Vačah je prinesel neki kmet nov petdesetak Prišel je plačat neki račun po položnici. Ko je voditeljica pošte sprejemala novce je za sumila, da eden izmed kovancev, ni pravi. Ogledala si ga je dobro in je res spoznala, da je ponarejen. V besedilu e vest l j »Jugoslaviju« so bile poslednje štiri črke ■ slabo izdelane in dvakrat urezane. Tudi slika kralja je bila na bradi motno izdelana Komandir g Strajner je takoj uvedel preiskavo, pa je ugotovil, da je prejel kmet iz naše okolice krivi petdesetak za prodano sadje. Ponarejeni novec je bil odposlan sreskemu načelstvu v Litijo, ki | ga bo poslalo državni kovnici denarja. Danes ob 21, uri svečana otvoritvena predstava letalskega velefilma WARNER BROTHERS produkcije — pod okriljem Aero-kluba v kino Matici, teL 31-24 errol flynn, znani junak iz robin hooda Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vseh Remarque-romauov. Film o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in junaštvu. O usodi dveh front — o angleški eskadrili na francosko-nemškem bojišču. Film o-borbah na bojnem polju, v zraku — in ljudskih dušah. — Prosimo, da se k predstavi prihaja točno. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. _ DSiednjGzcpved VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5 oktobra kot običajno vsako leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav Ijanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih Sol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila ln prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizka! * Visoka globa zaradi v pismu poslanih dolarjev. Na Sušaku so pred nekaj tedni carinski organi zasegli pismo, v katerem je neka posestnica poslala 1.300 dolarjev na naslov nekega zagrebškega trgovca. Dolarje so zaplenili in uvedeno je bilo proti odpošiljateljici kazensko postopanje Zdaj je finančno ministrstvo potrdilo obsodbo, s katero je bila pošiljateljica dolarjev v pismu kaznovana z globo 90 000 din. • Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno do 3. oktobra. Tečaj priporočamo vsem onim. ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljito podlaao iz vseh ostalih trgovskih predmetov. Šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. (—) Jf .s^t^^ffl^ u— Učitelj Križnar na poslednji poti. Kakor smo kratko beležili, je učitelj g. željko Križnar iz Železnikov v sredo popoldne nastopil zadnjo pot izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Mnogo znancev in prijateljev je pr hitelo z Gorenjskega v Ljubljano. Pevski zbor JUU je po molitvah zapel »Vigred« pod vodstvom g. Rupnika. Za križem so nesli mnogo vencev in cvetja. Nato je stopala šolska mladina iz Železnikov pod vodstvom uči-teljstva, sledila je deputacija Sokola iz železn kov v kroju s praporom in vencem, članstvo v civilu, ostali Sokoli in ključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B. za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9 do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so premier-ski abonma in stalna abonmaja sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje Abo-nenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih predstav. Tzvlača se Vam naro Siti filme iz U«WrtaiK tn poslati »ste v razvi janje, ker Vam tzgotovljene 9llke Se isti dan ko prejmemo — odpošljemo Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme najnovejše emulzije do l. 1941. Razvijamo ln kopiramo priznano prvovrstno! NaS ček račun St. 13-285 NaSa tel. št. 25-60 ln 25-67. — Se priporoča Foto Tonrist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Malo več obzirnosti in dostojnosti! Pišejo nam: Na Celovški cesti izpirajo delavci znane zagrebške tvrdke Antun Res cesto za zalivanje z asfaltno smolo. Pri tem delu postopajo delavci, če jih je ravno volja, prav izzivajoče brezobzirno. Neki obrtnik, ki ima na Celovški cesti svojo delavnico, se je s kolesom peljal za tramvajem Prišel je iz Vodnikove hiše na Celovški cesti in ni imel do svoje delavnice drugega dohoda kakor po tej cesti. Kljub temu so ga delavci obrizgali z vodo. Ko jih je v nekoliko osornem tonu zavrnil, kar je spričo takega postopanja razumljivo, je prišel delovodja, ki je začel delavce še podžigati, češ: »Le brizgajte ga dalje!« Delavci so seveda ubogali delovodjo in temeljito oškropili nedolžnega obrtnika. Primer ni osamljen, priče so na razpolago. Želeli bi, da mestno poglavarstvo napravi red. TOMBOLA V KRANJU PRELOŽENA Dan igre bo objavljen kasneje! Sokolice .dolga vrsta učiteljstva iz škofjeloškega okraja in iz Selške doline. Krsta je bila vsa prekrita s krasn:mi venci. Za žalujočimi svojci se je zvrstilo mnogo ostalih pogrebcev, med njimi tudi Prepo-rodovci. katerim je pokojnik pripadal kot srednješolec. Na pokopališču sta se poslovila predsednik škofjeloškega učiteljskega društva g. Vojteh Debeljak in starosta železniškega Sokola brat Marjan Thaler. Pevski zbor je ubrano zapel ža-lostinko »Blagor mu«. Mrak je že legal na zemljo, ko so se pogrebci tožni razhajali. u— Nabiranje koščic sliv, češpelj in drugega koščičnega sadja. Ker so posušene koščice sliv in češpelj ter drugega sadja potrebne za izdelovanje aktivnega oglja, ki so z njim napolnjena cedilca (filtri) za dihanje pri plinskih maskah, so tudi te koščice dobile svojo vrednost za vse države, predvsem jih seveda moramo nabrati za potrebe lastne države. Prav lahko jih bomo pa tudi izvažali. Ker je letošnja letina posebno dobra za koščiča-sto sadje, imamo tega blaga v naši državi izredne množine in bo imelo prebivalstvo tudi pri koščicah precej dohodkov. Posebno. kjer kuhajo žganje, bodo lahko zbrali večje množine koščic, a tudi po mestnih hišah se bo nabralo pri vkuhavanju precej koščic sliv in češpelj, ki jih je treba dobro oprati in posušiti ter hraniti na suhem prostoru da se ne pokvarijo in ne izgube svoje trgovske vrednosti. Mestno poglavarstvo zato opozarja vse prebivalstvo, naj zbira te koščice, saj bo s prodajo čistih in dobro posušenih koščic dobilo povrnjen vsaj del stroškov za sveže slive in češplje. u— V nedeljo zaključek Stiplovškove razstave. Do sedaj je obiskalo umetnostno razstavo slikarja Franja S. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu že lepo število ljubiteljev lepe umetnosti. Zlasti ljubljanske šole so se odzvale z mnogimi razredi, katerim je slikar sam tolmačil svoja dela. V nedeljo je zadnji dan razstave. Ponovno opozarjamo ljubljansko občinstvo, da ne zamudi prilike teh zadnjih dni, in da po-seti razstavo, o kateri se vsi dosedanji obiskovalci najpovoljnejše izražajo. Tudi strokovne ocene priznavajo tej razstavi izreden uspeh. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18 ure. u— Združenje mesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v času od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1940 ob nedeljah in praznikih zaprte. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom, ker bodo mesnice v sobotah odprte do sedmih zvečer. (—) u_ Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo s 1. oktobrom otvorilo štiri tečaje angleškega jezika, katerih četrtega bo prevzel lektor g. Lavvrenson, ki bo tudi nadaljeval svoja literarna predavanja in predaval enkrat tedensko o Shakespeare-ju. Po potrebi in želji članstva bodo kasneje otvorjeni še drugi tečaji. Tečaji bodo že v novih prostorih društva v Tavčarjevi ulici 12, kjer je tudi vpisovanje vsako sre-do in soboto od 18. do 19. o— Stalni posetniki, abonenti nagega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, ta ko, da so razpisani abonmaji: premierski, red sreda, red četrtek, red A trenutno za- u— Ljubljančan Maks KOrbos, o katerem smo zadnje čase čitali vrsto zanimivih člankov z njegove velike ameriške in evropske turneje, se je pred meseci vrnil v Ljubljano, kjer je odprl svoj umetniški studio in se med Slovenci z vso vnemo posvetil klasičnemu baletu. Skoraj ga ni večjega evropskega in ameriškega gledališča, da ga ni prestopila njegova noga. zato moremo z veliko gotovostjo šteti Kiir-bosa med kvalitetno visoke umetniške plesalce. S svojim delom v Ljubljani si je pripravil s partnerico Rusinjo Ireno Litvi-novo velik umetniški program, ki ga namerava pokazati dne 13. oktobra v Narodnem gledališču v Ljubljani. Med najvažnejšimi odri, ki jih je obiskal, naj omenimo Metropolitan opero v New Yorku. kjer je kot solist »Ballets de Monte Carlo« v preteklem letu nastopal in žel velike uspehe. (—) u— Pola Negri — največja evropska tragedkinja. Povsem upravičeno gre tej filmski igralki ta zveneči naslov. Pola Negri je bila že v času nemega filma priznana in izredno priljubljena umetnica. Ko je pa zvočni film v letih 1929. do 1930. utrl svojo zmagovito pot po svetu, so se na filmskem platnu pojavili povsem novi igralci. Tudi Pole Negri ni bilo v filmih več opažati. Ona se pa ni umaknila, kakor je to storila večina njenih slavnih kolegov. Poglobila se je v nov študij in se je pripravljala za zvočni film. Ko se je v sezoni 1935-36 pojavila v nepozabnem Willy For-stovem filmu Mazurka, je občinstvo strmelo nad še večjim umetniškim podajanjem te odlične tragedkinje. Kadar se je kasneje spet pojavila na filmskem platnu, je to vedno pomenilo za občinstvo posebno doživetje. Zdaj jo pa bomo spet imeli priliko videti v njenem najnovejšem filmu »Greh mladosti«, kjer igra vlogo matere, ki je pripravljena vse žrtvovati za svojega sina. (—) u— Trgovski tečaji za Izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod« v Ljublianl. Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. (—) u— Plesne vaje Sokola Vič bodo tudi letos vsako nedeljo in praznik v Sokolskem domu od 15. do 19. ure. Otvoritvena plesna vaja bo v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. ob 15. uri. Sodeluje prvovrstni Falceton jazz. Bratje in sestre, udeležujte se plesnih vaj v polnem številu! (—•) u— Pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu je redna telovadba moške dece vsak torek in petek od 18. do 19. ure, ženske dece pa vsak ponedeljek in četrtek od pol 18. do pol 19. ure. u — Iz obupa je segel po lizolu. Mestni reševalci so včeraj prepeljali v bolnišnico 36-letnega brezposelnega šoferja Ivana B z Vodnikove ceste. Do nedavna je bil zaposlen pri lesnem trgovcu Kržiču, pred dnevi pa ie bil odpuščen. Iz obupa je popil večjo količino lizola, da so ga reševalci našli nezavestnega. u— Zepar na trgu. Policija je včeraj zjutraj na živilskem trgu aretirala 24-let-nega Janka L., ki je v gneči ob stojnici skušal neki gospodinii ukrasti lz ročne torbice denarnico z 200 din. Na policiji so ugotovili, da je fant, ki je iz ljubljanske TRADER HORN ponovno navdušuje staro in mlado! — Nobeno filmsko delo ne more nazorneje predočitl posebnosti in zanimivosti črnega kontinenta kot navedeni film. — SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. Vsakdo naj pohiti z ogledom tega filma. Kino Sloga, tel. 27-30 okolice doma, že dolgo zasledovan zaradi sličnih tatvin, ki jih je nekaj zagrešil tudi med nedavnim katoliškim kongresom Zad nje čase se je potikal po Mariboru in Zagrebu. kjer je bil prav tako po tatinskih opravkih. u— Voz gnoja Je šel čezenj. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na Skaručno. Tam je 631etni France Jeras, kovač brez posla, naložil voz gnoja. Ko je konj potegnil, je voznika podrl, da je padel naravnost pod voz. Dve kolesi sta mu šli čez noge, da sta mu raztrgali vsa meča. u — Nesreča pri delu. Mestni reševalci so včeraj zjutraj prepeljali na kirurški oddelek vajenca Rudija Lepšo, zaposlenega pri elektrotehničnem podjetju Perčinlič na Gosposvetski cesti. V neki hiši na Aleksandrovi cesti je skušal dvigniti klobčič žice a breme je bilo za fanta pretežko, da je dobil neke notranje poškodbe. u— Dve prometni nesreči. Včeraj opoldne se je 11-letni Lojze Zaje, sin mehani-škega mojstra iz Zgornjega Kašlja, blizu stare mitnice na Poljanskem nasipu s kolesom zaletel v avtomobil, da je dobil precej hude notranje poškodbe. Žrtev prometne nesreče je postal tudi delavec Anton Levičnik, zaposlen pri gradnji bano-vinske ceste v Besnici. V sredo je padel s kolesa in se precej nerodno poškodoval po glavi. Iz e— gahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub je otvoril svojo novo poslovno dobo v sredo zvečer z brzoturnlrjem za prvenstvo v mesecu septembru. Prvenstvo si Je priboril talentiran: šah st-osmošolec Ječe černelč z 9 točkami izmed 10 dosegljivih. Sledijo gg. inž. Sajo-vlc. Schneider in drugi. e— Glasbena Matica v Celju. Ker je b'! rok za vps v glasbeno šolo naknadno podaljšan, se novi in stari gojenci še vedno sprejemajo. e— Olepševalno in tujsKoprometno društvo v Celju se najlepše zahvaljuje Združenju trgovcev za mesto Celje ter Hranilnici dravske banovine in Ljudski posojilnici v Celju za izdatno denarno podporo z željo, da bi darovalci našli obilo posnemovalcev. e— Dve nesreči. Ko je 39-letni posestnik Franc žvigelj z Rečice ob Savinji nalagal v torek hmelj na voz, mu je bala hmelja spodrsnila, žvigelj je padel z voza in si zlomil levo ključnico. V Rogaški Slatini je padla 29-letna steklarjeva žena Ana Seneččeva doma tako nesrečno, da si je nalomila desno nogo nad gležnjem. e— Celjski mestni svet bo imel danes ob 18. prvo redno sejo po poletnih počitnicah. Na dnevnem redu so poročila odborov. Naša poročila po polneči Danes izročitev Varšave Berlin, 28. sept. p. Po poročilih nemškega poročevalskega urada je bila bitka za Varšavo včeraj popoldne prekinjena. Vojna s Poljsko je s tem zaključena. O poslednjih borbah se je zvedelo, da je bilo nemško topništvo v zadnjih dneh prisiljeno močno obstreljevati Varšavo od več strani. V pouličnih borbah je nemško vojaštvo lahko prodiralo v Varšavo le korak za korakom. Vojaki so bili izpostavljeni poljskemu ognju od vseh strani. Topništvo in letalstvo sta pehoti mnogo pomagala. Sodelovanje vseh vrst orožja se je v raznih situacijah odlično izkazalo. V sredo zjutraj je bilo nemškim četam sporočeno, da je komandant Varšave pristal na brezpogojno predajo mesta. Obstreljevanje je bilo takoj ustavljeno, Poljaki v prednjih linijah pa so streljali še do podlneva. »Der deutsche Dlenst« poroča, da je predaja Varšave nemškim četam dogovorjena za jutri. Treba je bilo dva dni, da so se določile vse podrobnosti za predajo. Na poljski strani so morale biti obveščene vse poljske edinice, ki štejejo skupno okrog 120.000 vojakov. Odrediti je bilo treba točno, na katerih točkah morajo Poljaki odložiti orožje. Njihove edinice bodo morale imenovati tudi posebne poveljnike za predajo, ki bodo morali priti v stike z nemškimi poveljstvi. Razen tega se bodo morale razne važnejše točke v mestu posebej zavarovati, da se bo že od vseera začetka preprečila sleherna sabotaža. V milijonskem mestu, kakor je Varšava, v katerem je bilo prebivalstvo tri tedne po načrtu pripravljeno in bodreno za obrambo, bo treba sedaj pravočasno ukreniti vse potrebno, da ne bo prišlo do regresivnih akcij. Razorožiti se bo moralo vse prebivalstvo, a hkratu se bo morala zagotoviti tudi oskrba civilnega prebivalstva. Določiti je treba nadalie tudi način, kako se bodo izročili nemški vojski pol.teki ranjenci in vsa njihova sanitetska služba. V trdnjavi Modlinu je položaj čisto drugačen. Popadka trdnjave se je branila, dokler se Varšava ni predala. Ko so se sedaj tudi v Modlinu odločili za predajo, se lahko reče, da je strt poslednji odpor proti Nemcem v centralni Poljski. Razgovori v Moskvi London, 28. sept. s. Po informacijah angleških političnih krogov je bila svrha Ribbentropovega potovanja v Moskvo poizkus, da pridobi Rusijo za kompenzacijo v korist Nemčije, ker je Nemčija odstopila večji del poljskega ozemlja Rusiji. Toda Rusija ima očitno tako glede Baltika kakor tudi glede vzhodne Evrope svoje načrte, od katerih pa ne odstopi. London, 28. sept. s. Po poročilih iz Moskve Saradzoglu tekom današnjega dneva sploh ni prišel v stik z ruskimi državniki. Razgovore z zunanjim komisarjem Molo-tovom bo nadaljeval jutri. Tudi estonski zunanji minister Selter danes ni bil v Kremlju in se bo istotako šele jutri sestal z Molotovom. Pariz, 28. sept. mp. V francoskih diplomatskih krogih smatrajo, da je Ribbentrop prispel v Moskvo z misijo, da zagotovi Nemčiji pomoč Rusije pri vplivanju na balkanske države, da bi še nadalje ostale nevtralne. V Nemčiji smatrajo namreč, cLa se je v zadnjem času vpliv Rusije na Balkanu znatno povečal in da je v interesu Nemčije in Rusije, da ostane trenotni položaj na jugovzhodu Evrope nespremenjen zlasti v primeru, če bi zapadni velesili zavzeli odklonilno stališče nasproti Hitlerjevim mirovnim prizadevanjem. V francoskem diplomatskem svetu smatrajo nadalje, da bo Ribbentrop skušal zagotoviti tudi pomoč ruske mornarice, ker je angleška mornarica nemški preveč nadmočna. Sploh so v Parizu prepričani, da je nadaljnji razvoj svetovnih dogodkov odvisen le od Stalina. Angleško-rnska pogajanja London, 28. sept. br. Dobro poučeni politični krogi sodijo, da se bodo sedaj v resnici kmalu obnovila angleška trgovinska pogajanja z Rusijo. To kaže na to, da se bo Rusija polagoma spet oddaljila od Nemčije. Pobuda za pogajanja je prišla iz Moskve. Angleška vlada se je o tej iniciativi posvetovala s francosko vlado. Po skupni proučitvi položaja je bilo sklenjeno, da bodo Angleži že v začetku prihodnjega tedna poslali v Moskvo posebno trgovinsko delegacijo. Delegaciji naj bi načelo-val Lloyd George ali pa trgovinski minister Oliver Stanley. Nov predsednik rumunske vlade Popoldne Je kralj Imenoval bivšega ministra Constantina Argetoiana za ministrskega predsednika. Vsi o c tali člani vlade ostanejo na svojih mestih. Ministrski predsednik Argetoianu je od leta 1919 dalje sodeloval že v več vladah. Poslednjič je bil leta 1931 finančni minister. Poslednja zapoved v kinu Matici Pod okriljem Aero-kluba bo danes ob 21. svečana otvoritvena predstava letalskega velefilma »Poslednja zapoved« svetovne produkcije Warner Brothers. Že svojčas, ko je ljubljanski dnevnik prnašal podlistek »Poslednja zapoved« je vladalo veliko zanimanje in nervoznost za najaktualnejši sodobni film kar smo jih do sedaj imeli na platnu. Uprava kina Matice je dan na dan, tako pismeno kakor telefon:čno. prejemala vprašanja, kdaj pride na vrsto to veličastno filmsko delo. Zato pa danes s tem večjim ponosom in zadoščenjem prinaša na spored film »Poslednja zapoved«. Ravno danes, v času vsesplošnega prerivanja narodov, je film pretresljivo aktualen, strašni memento za vse one, ki so že pozabili črne dni svetovne vojne in za one ki nočejo in še ne morejo razumeti, kaj pomeni svetovno klanje. Poslednja zapoved je višek ustvarjalne sile Errola Flynna. Predstavlja nam drznega junaka, ki izvrši vsako zapoved, vendar je v srcu dober, nežen tovariš, pripravljen za vsako žrtev, pripravljen žrtvovati sebe. da rfši svojega (ln> ga Film »Poslednja zapoved« nam priVn zuje francosko-nemško fronto leta 19 U Ogorčene borbe — brez poraza — bre: zmage. Herojstvo na eni in drugi strani Napadi in protinapadi. Junake pošljejo v smrt — v gotovo smrt. Zapoved je zapo ved. Angleška eskadrila stopi v akcijo. Strašne borbe v zraku — bombe in granate žanjejo smrt. Izza bojne unije se pripravljajo novi mladi junaki in čakajo odpoklica V tej karieri jih čaka — slava ah smrt. Vsak dan pridejo novi transporti in poja-čanja ... vedno več novih mladih moči... a vse čaka ista usoda. Courtnev (Errol Flvnn) postane komandant eskadrile. Heroji in zvesti vojni tovariši čakajo dan in noč na nove zapovedi. Pretresljivi so prizori, ko pošlje Courtney brata svojega najboljšega prijatelja kot izvidnico — v gotovo smrt. Zapoved je pač zapoved. Posledme povelje: sovražnikovo skladišče municije je treba dvigniti v zrak... in komandant eskadrile izvrši sam to kruto-smrtonosno nalogo... da reši svojega prijatelja O vseh letih kinematografije se lahko trdi, da je bil film »Poslednja zapoved« največje, najmočnejše filmsko delo — višek filmskega prikazovanja v zraku in najpre-tresljivejši memento ljudskih duš. Opozarjamo na dana"niu svečano otvori-* eno predstavo ob 21. uri v Kinu Mati-•i. Ker se predstava prične točno, prosi ■^ava, da k predstavi ne prhaiattr prepoz-Preskrbite pa si tako za dana:njo rc■■'«tavo ka'''" na«'ednje dni vstopni-••• v ' •in rnnnj? za ta fi'm j *clo veliko. J