Kres.
Vsakdo, ki je globlje mislil o slovaiiskej starodavnosti ali vsaj pregledal, kar se je o njej treznega pisalo, se je kmalu prepričal, da ga ni v njej oddelka tako neobdelanega kakor je bajeslovje in kar je z njim v uajožjej dotiki. Nimamo jih častitljivih starih spomenikov po primeru indijskih Ved ali skandinavske Edde, a kar je še hujše, še pisateljev ni, ki bi nam, kakor Tacit o Germanih, mogli razkriti v idealnem svitu obraz notranjega in vunanjega življenja naših pradedov. Še tista mrvica poročil, ki je raztrošena po spisih raznih zapadno-evropskih neslovanskih letopiscih, je večkrat prav dvomljive vrednosti, kajti pisala jo je le redkokrat nepristranska roka in nikdar ne z namenom slovanstvo v resnici pokazati, kakovo je. A še domači pisatelji, kakor n. pr. takozvani ruski Nestor, so o Slovanih poganih govoreč gledali na-nje s stališča svojega verskega dogmatizma in njihova poročila nam večjidel tam najmanje ugajajo, kjer bi jih najbolje potrebovali. Ki nam tedaj razkrivaš prvotno življenje naših prednikov, ali nisi krvavo čutil te nezgode ter gledal na levo in desno, kje bi bilo najti drugih kriterij, kolikor toliko pripravnih, nadomestiti praznino osobito srednjedobnih pisarjev ? Našel si jih gotovo in ne pičlo število ter med drugimi tudi v raznih običajih, kterih se držimo še sinovi, dasi je nad tisočletje vtonolo v preteklost, odkar je krščanstvo posijalo tudi pred naš prag. In med take običaje smemo šteti naš kres (točniše kres, ker ima staroslov. k p ž c %), kteremu je v bajeslovnem koledarji odmenjeu še danes večer pred sv. Ivanom krstnikoin, a ne le pri nas Slovencih, ampak tudi pri bratih nam Hrvatih (kres, kris) in Srbih (kri-jes) ter z drugim imenom v široširnem slovanstvu in še daleč čez meje njegove.
Pri nas zažigajo ta večer ognje po gorah in holmih, t. j. kurijo kres. „Po nekterih krajih poj6 in plešejo okoli kresa, po drugih mladi ljudje čez ogenj skačejo in starci jim po skoku vsled starih vraž prorokujejo srečno ali nesrečno življenje. Tudi je med Slovenci šega; po kterej ugasle utrinke in ogorke od kresnega ognja ali nektera zelišča utikajo v streho in pravijo, da se tako varuje pogor od hiše. Drugi običaj je navaden, po kterem nastiljajo kresno noč tla po hiši in veži z zeleno praprotjo, češ, da bode prišel sv. Janez kresnik prenočit in bode odvrnol od hiše za tisto leto vsako nesrečo, pretečo po ognji". Slovenski glasnik, zv. XI. str. 182. Ako temu še pristavimo, da drugod (posebno na slovenskem Koroškem) spuščajo ali so vsaj še v početku našega stoletja spuščali ognjena kolesa z gora (prim. Sartori Neueste Keise durch Oesterreich etc.
Wien 1811, II. 349, 350) je menda vse poglavitno povedano, kar označuje kresni svetek pri nas, Izvzemši kotanje gorečih koles se z vsem dragim skladajo hrvatski in srbski običaji popolnoma1, a osvetijo tudi naše v marsičem , ohranivši več starinskega in typičnega. K slednjemu prištevam, da se v Hrvatih in Srbih o tej priliki poj6 pesni uprav svečanosti svojstvene, kar velja tudi za skoro vsa druga slovanska plemena, v prvej vrsti za Maloruse2. Pri nas pa se danes sploh le popeva, a da bi se pevale pesni samo tej svetkovini namenjene, mi ni znano in se mi tudi ni posrečilo po spomenicih ustnega slovstva prepričati se, da se motim. Sicer je tudi drngod ušlo marsikaj med to blago, kar je nekdaj težko da imelo tam svoje pravo, -— ali ako tudi vse to odštejemo, ostane še precej, kar stoji s kresom in samo s tem v najožjej zvezi. Dasi je dalje mnogo teh ritualnih pesnij prav nejasnih za nas, vendar jih tudi ni malo, ki živo svedočijo, daje bila pesen bistven del praznika. — Mimogrede naj tudi povem, da ima pri nas zgoli p r a p r o t nekoliko symbolike pri tem običaji, drugim Slovanom pa rabi cela vrsta zelišč, kojih ima nekoliko čarovno moč v obče, druga pa uplivajo le na ljudi in živali, vzlasti z ozirom na bolezni in nekoliko zopet glede mlade-niške in devičje bodočnosti3. — Kako je s kresom v Bolgarih nismo še danes dosta podučeni, ker je njihovo slovstvo še več ko pri nas pozabljalo na tradicijonalne narodne proizvode; toliko se pa da (iz zbornikov bratov Miladinovih, Karavelova in Čolakova) povzeti, da smo s i j u ž n i Slovani tudi tu povsem sorodni.
Kakor južnim znan je kres tudi severnim in z a p a d n i m Slovanom in se skladajo isto tako njihove šege z našimi. Kar je
1 Primeri m. dr. IIič Narodni slavonski običaji, u Zagrebu 1846, str. 154 in
si.; Vuk Štefan. Kar. Srpski rječnik, u Beču 1857 s. v. I vanj dan, krijes; i dem Život i običaji naroda srpskoga, u Beču 1807, st. 67, 68; Milojevič Pesme i običaji ukup-nog naroda srpskog, u Beogradu 1869, I. 1—12; na slednje mnogobrojne pesni se pa ni brezpogojno ozirati, ker niso prava narodna lastnina, ampak često gola amplilika-eija narodnih motivov, kakor sem že v svojem spisu „Einleitung in die slavisclie Li-teraturgeschichte, pg. 320, 321" skušal dokazati.
3 Gl. posebno Trudy etnogr.-statist. ekspedicii v zapaduo-russkij kraj; jugo-zapadnyj otdel, st. Peterburg 187, III. 199—223. — Enkrat za vselej naj povem, da se pri transkripciji ruske pisave držim ruskega pravopisa a ne izgovora, samo da 'I. konci besed kot nepotrebno znamenje izpuščam.
s Tereščenkov delu „Byt russkago naroda" ima neki v 5. zvezku str. 87—95 celo vrsto tacih zelišč naštetih in popisanih. Knjiga mi uprav zdaj ni pri roki ali toliko lahko povem od poprej, da jo je treba z veliko previdnostjo rabiti, ker pisatelj često ni zanesljiv v svojih poročilih. — Nekoliko teh zelišč je naštetih tudi v Hiau-ševem spisu: Bajeslovn/ kalendar slovansky, v Praze 1860, str, 182, 183 in se ve da v Afanasjeva velikem delu „Poetič, vozzr, Slavjan" na dotičnih mestih.
nam kres, je Rusom k u p a 1 o1, P o 1 j a k o m2 iu Čehom (v širjem smislu, t. j. Cehom, Moravanom in Slovakom) s o b o t k a3. L u ž i e a n i ali S o r b i imenujejo to slavje tndi s o b o t k a in tudi oni opravljajo ta večer obrede, ki se od drugih slovanskih ne razlikujejo. Natančnejšega nam izvirniki o tem ne ved6 ali nočejo povedati, ali toliko se pa da povzeti, da ima obilica rastlin pri tej svetkovini posebno veljavo4.
Načela sočasne mythologične znanosti nam vele pogledati č r e z meje slovanske iii povprašati, ali nimajo razven nas še drugod kaj našemu kresu, kupalu ali sobotki podobnega. Pot, po kterem nam je hoditi, je isti, po kterem hodi primerjalno jezikoznanstvo, samo da bajeslovna veda ne omeji svojih preiskovanj na narode, po jeziku sorodne, kajti s o-rodnost mythovje često neprimerno širja od sorodnosti jezikov. — Odveč bi bilo na tem mestu spuščati se v podrobnosti, in zadostuje, ako povemo, da imajo ali so imeli ne le L i t v a n i in L o t o v c i, ampak tudi Germani in Kelti ter romanski n d, r o d i svetkovino čisto našemu kresu podobno. Da se v tem skladajo z nami celo nekteri narodi in narodiči velikega t u r a n s k e g a debla, omenjamo ravno tako le mimogredoč, kakor nas ne zanima odveč, da imajo nekaj podobnega izhodna ljudstva, osobito S e m i t i. Večje vrednosti pa je, kar se nam poroča v tem oziru o Thrakih, Bimljanih in G r k i h, in se bodemo kasneje kolikor toliko mogli uspešno nd-nje opirati, ker hodijo v nekem važnem vprašanji v poštev.
1	Glej: Snegirev Russk. prostonarodn. prazdniki, IV. 18—50; Sacharov Skazanija russkago naroda, II. 7. oddelek str. 37—41; Trudy etnogr.-statist. ekspedicii, III. 193 in si. —• Prvo letopisno vest o tem prazniku lahko berete v zborniku: Polnoe sobran. russk. letopisej, izd. archeogr. komissieju, II. 257 in IV. 279.
2	Gol^biovrski Gry i zabawy, w Warszawie 1831, str. 294—303. Najbolj zanesljivi izvirnik je zdaj Kolbergovo še ne dovršeno delo „Lud, Warszawa oziroma Krakow 1865—187G", dozdaj 10 prav obsežnih zvezkov; o našem predmetu na raznih mestih.
3	Reinsberg-Diiringsfeld Festkalender aus Bohmen, Prag 1864, str. 313 do 320; Jan Kollar Naroduie zpiewanky, w Budine 1834, I. 16—18 in 424—429; Sbornik slovenskych narodnich piesni, povesti, prislovi, porekadiel, hadok, hier, oby-čajov a povier vydava Matica slovenska, vo Viedni 1870, I. 199—201. JVIagjarska ne-strpljivost je kriva, da ta zbornik ni došel črez 2. zvezka prvo polovico. Dalje: Dob-šinsky Prostonarodnie obyčaje, povery a hry slovenske, Turč. sv. Martin 1880 str. 163 in si.; K. Jar. Erben Prostonarodui češke pisne a fikadla, v Praze 1864 str. 79, 80. Marsikaj se na različnih mestih nahaja v izvrstnem zborniku „Narodni pohadky, pisne, hry a obyčaje vydava spolek Slavia v Praze"; do zdaj 15 zvezkov. Češka vseuči-lišena mladež je s tem še ne končanim delom storila veliko uslugo narodu in učenosti; naj bi jo drugod posnemali.
4	SmoleraHaupt Pjesničkihornych a delnich Južiskich Serbow, Grymi 1841, II. 224; W. von Schulenburg Wendische Volkssagen und Gebrauche aus dem Spree-wald, Leipzig 1880, str. 254; Veckenstedt Wendische Sagen, Marchen und Gebrauche, Graz 1880, str. 452—454.
To važno vprašanje pa je: ali ne izvira kres iu vse, kar je z njim, iz krščanskih idej in narčdeb ? Res se le-te tako strinjajo z onim, da se je trdilo in se še danes večkrat trdi, da nam v kresu ni nič starinsko bajeslovnega iskati, marveč je crkev dala hote ali nehote povod šegi, ki je s časoma dobila nekako posvetno lice. Prav tako pravijo, da podobna prikazen, ki je najbolj plastično v srbskem badnjaku (bolg. btdnik) označena in se po erkvenem letu o božiči obhaja, nima toliko v slovanskem starinstvu, kakor crkvenih obredih svoje korenine. Ne smatram si za dolžnost določil crkvenih posebe tnkaj navajati, ker so itak vsakemu čitatelju znane, a vprašanju, ali je tu res kaj izposojenega, se ni nikakor mogoče ognoti, — sajje od tega se ve da odvisno, ali sinemo sploh še o kresu in badnjaku v bajeslovnem smislu govoriti. O slednjem sem že na drugem mestu obširniše govoril (op. cit. 196—203), omenivši poleg drugega, da je solarnega p o č e t k a in da je krščanstvo božič še le v četvrtem stoletji upeljalo, ki je od tačas zaznamljal rojstvo Kristovo v nasprotji diei natali solis invicti. O kresu naj pa naslednje vrstice po-ved6, kaj o njem mislim.
Najprej o besedi, potem o stvari. Beseda je najbrže prva uplivala na one, ki iščejo v kresu drugo, nego iščem in nahajam jaz in z mano vred drugi. Kres in k r s t n i k sta si tako blizu po glasu, mislijo nekteri, da je gotovo bil slednji oče prvemu. Zat6 tudi nekteri pišejo zdaj tako zdaj drugače, misleč, da kresnik in krstnik ali kerstnik je vse eno. Poglejmo, ali je res? Starosloven-ščina nam utegne to najhitreje razjasniti, povprašajmo jo tedaj. Krstnik baptista kaže na glagol krtstiti baptizare (na hrtstiti se nam tu ni treba sklicavati) in ta na krbsti, kar je zopet naš krst, rus. kres t, č. kres t, pol. krzest ali z razločkom, da pomeuja novoslov. beseda baptisma, stara pa tega nikoli, ampak ali Chistus ali crux. V P a ji n o n i j i se je vsled nemško-latinskega crkvenega npliva izcimil samo za pomen crux križi., ki se da še najlažje iz starovisokon. ehriuze, c h r i n c e razlagati, ker bi iz crux neposreduje bilo moralo po jezikovnih zakonih postati *k r u ž b1. Za c h r i s t i a 11 u s staroslov. krbstijant, krbstijanini imamo k r š č a n, k r i š č a n in kristjan, — vse od krbst-b v pomenu Christus, kar se nekoliko že iz tega more posneti, da besede *k r i ž a n i n t. (= christianus) ali temu podobne v starem jeziku ne nahajamo. S tem se ujema starovisokon. (crist, c h r i s t = Christus in chrisfcani, c r i s t a n i = christianus, a
' Zvezdica pred besedo zaznamlja, da take besede ni v jeziku. — Časi pa lahko po načelih primerjalnega jezikoznanstva povemo, kako se je utegnola ta ali ona neohranjena beseda glasiti, in tudi za ta slučaj bodemo, kolikorkrat bode trebalo, rabili isto znamenje, v znanstvenih spisih že zdavna navadno.
od 16. stoletja rabi nemščini, kar je čudno, e h r i s t (vsaj v nom. sing.) za oboje in je tedaj n. pr. ich bin ein Christ prav za prav sum christi-anus, pa tudi sum Ghristus. Prim. Grimm Deutsches Worterbuch II. 619. Opiraje se na srb. p o k r s t i t i (po Vuku zum Christeu macheu) jemlje Miklošič (Die ehristl. Terminologie in den slavischen Sprachen, Wien 1875, str. 29) za staroslov. krtstiti isti pomen, in nam je iz enakega razloga trditi, da tudi naše besede krstni k prvotni pomen n i bil dr u g. Glavno pri vsem tem pa je, da k r s t n i k kakor vse druge v predstoječem navedene besede niso domača lastnina, ampak kakor toliko drugih ptftem krščanstva v jezik zasejane in do danes v njem ohranjene.
Ali velja isto o kresu? Rodovnik njegov zgoli po pismenih spomenikih sodeč ni star ali dosti ima jezikovni zaklad besed, ki tudi nimajo v staroslovenščini ne sledu ne tiru, a nam vendar na njihove) starini ni dvomiti. Ne prej nego v 16. stoletji v prologu srbske recenzije nahajamo kresi, (staroslov. kresi.) oziroma kresiny (pl. fem.) v pomenu s o 1 s t i t i u m; neki starejši a tudi ne staroslovanski spis pozna kresi, a njemu je = mutatio temporum — in to je vse, kar nam slovarji nudijo. Prim. Miklošič Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum s. v. Vostokov Slovar cerkovno-slavj. jazyka, Peterb. 1858 s. v. Od glagolov spada le-sem *kri>sn%ti v vtskrbsn^ti lyeiqta!)ca in kresi t i iytioti v (hristosu jedinomu jestb kresiti. Budilovič XIII. slov Grigorija bogoslova, Peterb. 1875, 276b). V starem jeziku so tudi vse iz vtskrbsu^ti ali vts-kresiti izpeljane besede zgoli krščanskega smisla: vtskrbsenije vstajenje in viskrešenije vzbujenje, scil. od mrtvih.
Da ta poniji) ni prvotni, nam pričajo sedanji jeziki slovanski. V slovenskem imamo že pri Habdeliči: kresiti scintillare, k r e s a t i ignem excutere, k r e s a v k a „červ ki se v noči sveti" cicindela, cincin-dela, noctiluca, kresalo ignitabulum, iguiarium, kres ignis festivus (Diet. s. vv.). Poleg kresavka je bolj navadno kresnica (lampyris noctiluca ali scarabaeus solstitialis) za žuželke v Nemcih Johanniswiirm-chen, Johannisfunkchen, Johannisgleimchen (od glimmen) imenovane, „ki v toplih poletnih večerih sosebno o kresu kakor žareče iskre okoli letajo ali pa kakor tleče oglje po travi in grmovji leže1'. Pokorny-Erjavec Pri-rodopis živalstva 164. Za mesec junij je še pred kratkim bil lokalno v navadi izraz kres ni k, kar po smislu odgovarja irskemu mi-na-be-altine t. j. ognjeni mesec1. Ali ima kresnica senecio vulgaris, Kreuz-kraut tudi tu mesto, si ne upam odločiti; bolj se mi pa zdi, da je kar analogično osnovana po besedi kres, oziroma kreš, kreša (bolg., srb., hrv. in
1 Več enakega se nahaja v vsakem večem slovenskem slovarji; prim. n. pr. Ja-nežičev slov.-nemški slovar, 2. natisa s. v. kres, na ko j i samo opozorim, ker bi bilo od več vse tu navajati.
rus. kres, čes. kres, lot. kresse) — nasturtium in lepidium in tedaj tuja. Nemci imajo kresse, stvnem. cresso, chresso, Danci karse, Švedi krasse, Vlahi crescione (od tod lajlažje naš in hrvatski kreš, kreša), Francozi cresson in v srednjej latinščini je crisonium. Nekteri pravijo, da je vse iz latinskega crescere (gl. Diez Vergl. Worterbuch der roman. Spra-chen 1. 145; Brachet Diet. etjmol. de la langne franjaise s. v. cresson), ker te rastline neki sila hitro rasto, drugi pa (gl. Weigand Deutsches Worterbuch I. 638) nemškej besedi prisojajo domovinstvo trdeč, da je od glagola chresan serpere, repere, kar se mi zdi iz več razlogov manj verjetno. Bodi si pa tako ali drugače, toliko bi trdil, da so naše dotične besede, kakor drugih slovanskih narodov, najbrže brez izjeme tuje in se tedaj pri svojem preiskovanji ne bodemo na-nje ozirali.
A vrnimo se zopet k predmetu. V hrvaščini in srbščini nahajamo kres, kri s (dies solstitialis pri Marutici), k rije s ignis festivus ad quem saltus noeturni fieri solent, kresnuti, k r e s a t i ignem excutere, kresalo, k r e s i v o igniarium, kresa nje excussio ignis, k r i j e s n i c a cincindela, hrv. tudi svitaljka in v Dobrovniku s v i-jetnjak po Vuku Rječnik s. v.; prim. tudi Parčičev Rječnik slovinsko-talijanski na dotičnih mestih. Bolgarščina nima, kar bi radi, r u š-č i n a malo: k r e s š, t b, kresftb, k r e s & 1 o iu identično s tem k r e-s e v o, vse v istem pomenu kakor pri nas ter Hrvatih in Srbih. Dalj Tol-kovyj slovarb živago velikorussk. jazyka II. 797; Materialy dlja sravnit. i objasnitelbnago slovarja I. 58 \ Drugi slovarji imajo še to malo za zastarelo in res je, da nimajo več splošne veljave3. — Iz p oljskega naj bode navedeno: krzesnžjč, krzesic, krzesač = o krzemieri bijac ogien wzniecac, krzesanie, krzesiwo. O Prometheji pravijo, da je prvi wynalazl krzesanie ognia z krzemienia. Linde Slovnik j<žzyka polskiego, wyd. drugie II. 519. Dodajmo poljskim te-le češke besede: kres (u-dekl.) = k r e-snutf das Feuerschlagen, kresa ti, kresadlo, kres a e nsJ. *kresač, kfesak pyrites. Jos. Jungmann Slovnik česko-nem. II. 181; tudi Kott Česko-nemecky slovnik I. 812, 813. Takisto je tudi s s o r b-s k i m i ali 1 u ž i š k i m i k r e s n y č (ali kšesnyč), kresac,kresadlo in kfesadnik, ki se v pomenu ne ločijo od vseh drugih slovanskih. Pfuhl Lužiski serbski slownik. w Budišinje 1866, str. 285. Naj temu še dostavim, da so stari P r u s i imeli najbrž nekaj našemu kresu podobnega, ako se o njih piše: „Item ut de cetero in silvis aut nemoribus
1 Podučen je maloruski izraz kris (gen. kresa) puška s kresilnim kamenom; dasi se star ne more imenovati, se je tudi tu previdno mislilo na kresati, prav kakor pri našem samokresu, ki tudi ni da bi ga zavrgli. O malorus. kris gl. Verchratskij Znadobi do slovarja južnorusk., v Lvovi 1877, str. 29.
'' Kresenje pri Dalji ne spada sem, ampak je prištevati besedam crkvene terminologije, dasiravno je domače korenine.
uullas faciant congregationes seu celebritates contra statuta sanctae matris ecclesiae et eorum k r e s z e amplus uon celebrent". Prim. Nesselmann Thesaurus linguae prussicae, Berlin 1873, pg. 80.
Že gori sem se izrazil, da v naših besedah oni pomen ni prvotni, ki se je utrdil vsled krščanskega upliva. Kdor še dvomi, naj si natanč-niše pogleda predstoječe besede, ktere sem baš zato na drobno našteval iz raznih slovanskih jezikov, da se vidi razlika in upozna. kako soglasno je nasprotje; na pomen „vstati" ali „obuditi" v tesnem smislu pri navedenih besedah niti misliti ni. Koren jim je k r iS s (kratki i), in iz krbsn^ti je kresiti, *kresati postalo vsled glasovnega stopnjevanja, kakor iz mbgna,ti: mežiti. Pojem pa, ki je vtelešen onim glagolom kot prvotna svojina, ni gotovo drugi kakor u žig a t i, oziroma užgati, kar nam svedočijo vse besede vseh slovanskih jezikov, in kdor prestavlja kresati z „ignem excutere" ali „excudere silici scintillas" je ugodil ob enem onemu, ki jim skuša določiti početek in veljavo. Naše kresati tedaj ne po-menja drugo nego ogenj izbiti, vzbuditi; kresalo, kresilo orodje, s kojim se ogenj uueti, *kresač ali starosl. *kresačb (kakor tekači,, kovačb, kopačb) oni, ki ogenj ukreše in kres ogenj sam in sicer tisti, ki se je užigal o posebnej priliki kot bajeslovni symbol v razloček od navadnega ognja. Temu konkretnemu pomenu ne nasprotuje oni najbolj abstraktni vsled krščanskih načel v jezik upeljani t. j. kresiti = obuditi, oziroma vstati. Od mrtvih človeka obuditi je isto, karvdehuoti mu dušo1 ali dati, užgati življenje, in življenje je zopet, kar vstajenje omogoči. — Kresnica se ne imenuje tako, ker uprav o kresu leta, še manje ker spominja na sv. Ivana krstnika, ampak ker se sveti, iskri, kresi. Prav tako je hrv. s v i t a 1 j k a in dobrovniški svijetujak, tako nemški Johannis-f ii n k c h e n, - g 1 e i m c h e n (srednjevisokon. g 1 i m scintilla), lat. c i c i n d e 1 a (prim. incendo, caudeo in po sorodstvu, a ne povsem po pomenu staroind. čandra, nom. čandrds od kor. čand Iucere) in italj. 1 u c c i o 1 a ali kakor jej rekajo po svedoštvu Ang. de Gubernatisa (Die Thiere in der indogermanischen Mythologie, Leipzig 1874, str. 504) v Siciliji c a n n i 1 i c c h i a ali p i c u r a r u t. j. ovčarjeva lučiea. Zato si pripoveduje prav domišljavo ljud na Hrvatskem, „da su iskre od krijesa oživ-ljele i tako od njih postale ove bubice". Vuk op. c. 303. Vse to nam živo priča, da je bil res prvotni pomen besedam korena k r i s oni, koji smo gori ustanovili, dasi mi ni hotelo se posrečiti podpreti svoje trdenje tudi iz zaklada jezikov, s slovanščino sorodnih. Sodim, da je staropruski k r e s z e vzeto od Slovanov2 in slutim dalje, da so dotične besede
1	Dušo so imeli že stari Slovani za bitje od telesa različno in jo zaznamljali „dihajočo" od kor. du, staroind. dh.ii; prim. novoslov. dušek Athemzug.
2	V glasovnem oziru je staroprušeino težko določevati, ker so jej izvirniki prav nedosledno in popačeno pisani. V tem smislu med slovanskimi jeziki opominja na polabščino.
nastale še le na slovanskem ozemlji (territoriji). — Ne morem se skladati z velezaslužnim Daničieem, ki k r i j e s izvaja iz kor. s k a r s od s k a r1, kajti temu so protivni zakoni slovanskih jezikov. Da bi bil ta etymon sploh mogoč, bi morala ruščina imeti *keres a ne kres, kakor ima. Tudi mi ne ugaja prof. Greitlerjeva razlaga v „Listy filologioke a paedagogicke, v Praze 1875, II. 261". Ta stavi kresi, z litvan. s k r y t a s — Umkreis in mu je kres-L (circulus, solstitium, čes. okres) nastal iz k r e t s , kar ima res v nekterih glagolnih oblikah svojo šibko analogijo a nikoli ne v imenskih deblih, kakor bi trebalo. Da bi bila izpeljava zanesljiva, bi se bilo treba sklicati na obliko, po kterej bi bilo postalo najpreje krets (tedaj ne krets) a iz tega po znanem pravilu kres, kršst, kakor postavim iz *mens$cb: mes^cb in drugo temu podobno. Nasprotuje pa dalje iii posebno p o-men, kajti kresi ni nikakor circulus kakor se tu trdi, in torej tudi to kresi, od litv. skrytas loči. Še manje bi čes. okres jemal v primero, kajti staroslov. kresi terja v češčini obliko *o k r e s; s kratka, čes. okres ne spada ne le sem, ampak tudi ni domača češka beseda. Češki okres, pol. kres, krys (naznaczone granice, obr§by; Linde II. 490), litv. kresas, kresa (od Poljakov vzeto) in naša k r e s i j a z okresom (Janežič s. v.) so na Nemškem doma in vsi nastali iz k r e i s (pravilniše kreiss) stvisn. creiz, srvisn. kreiz — Umkreiss, Bezirk, Gau2. Da je tuje tudi pol. krešlic, okrešlac, litv. k r e s i t i, čes. k r e S 1 i t i, naj samo gredoč omenjam.
Iz vsega gori povedanega pa slednjič utegne tudi jasno biti, da sta novoslov. kres in krstnik glede jezika ravno tako malo v sorodu, kakor staroslov. kresi in krbsti. Da bi imeli tudi obliko *kresti, bi nam še vedno sitnosti delal zobnik, o kterem bi se ne moglo reči, da je v besedi kresi izpal, ker je staroslovenščina na pr. dobro ohranila okri s t -t, ki tedaj odločno takemu mnenju kljubuje.
Tolikoo besedi; z daj pavsaj šeglavnejše o stvari.
Ako pomislimo, kdaj se kresovi kurijo in kak 6 ter imamo v spominu, kar nam je nudil v osvetljenje jezik, nam se ne bode težavno odločiti in trditi, da meri ta poletna svetkovina pred vsem na s o 1 n c e. Odkar je narodoznanstvo pričelo v svojih raziskavanjih ozirati se na ljudske običaje, seje pokazalo, da razun narodov na ozemlji vročega ali tropičnega pasu naseljenih vsi drugi solnee izredno spoštujejo in obožavajo. V tropičnih deželah je pa solnee bolj nadloga nego dobrodejna
1 Korijeni s riječima od njih postalijem u hrvatskom ili srpskom jeziku, u Zagrebu 1877, str. 256; Osnove srpskoga ili hrvatskoga jezika, u Biogradu 1876 str. 29
8 V knjižici „Zgodbe vogerskoga kralestva" str. 113 pripoveduje Kosič, da je cesar Jožef „ves orsag razdejlo na desetere krajsije t. j. okrogline". Pisatelj je tedaj čutil, da je kresija najožje z nem. „kreiss" v zvezi.
moč in kakor, recimo, prebivalci severne Evrope težko pričakujejo dobe, ko solnce sname z natore ledene okove, tako nekteri rodovi afrikanski to svetilo le preklinjajo boječ se ga kot najhujšega sovražnika, kakor nam slučajno že oče zgodovini Herodot (I. c. 216; IV. c. 184) poroča. Domovina skupnega slovanskega naroda je bila evropska planjava med gorenjim Donom in Dnjeprom in črez slednjo reko proti vzhodu baltijskega morja in srednje Visle, na jugu do Pripet-reke razprostrta, — tedaj ozemlje, ki je nekdaj še bolje ko danes ugajalo razvoju s o 1 n č n e g a kulta. In res med sorodnimi narodi Slovani niso zadnji, ki so uvaževali veliki upliv s o 1 n c a na natoro, živali in človeka samega ter mu zato o posebnih prilikah skazovali posebno češčenje in ostanek takega češčenja je tudi uaš kres.
Ta večer zažigajo in kotalijo s hribov s suhim protjem ovita kolesa. To se je s prva zarad tega storjevalo, ker si je človek mislil solnce v podobi gorečega kolesa in je tedaj čisto naravno, ako po nekterih krajih v Nemčiji imenujejo kresove nebeški ogenj Himmelsfeuer, — da, staroind. poezija govori o solnci naravnost v podobi kolesa: čakra (uom. čakras m., čakram n.). Da kotalijo kolesa od nekdaj s hribov in se ta obred ne vrši na ravnem, utegne tudi imeti svoj pomen. Kres se vrši baš na robu letnega solnčnega prevrata in je osorej solnce vspelo se na vrhunec svoje moči in oblasti, narava razvila se v največej svojej krasoti. Takovo solnčno stanje traja nekaj dnij in se v Nemcih veli ta čas v starem jeziku sunewende = solstitium, kar bi se pri nas v širjem smislu tudi moglo k r e s i m e n o v a t i. „0 kresi se dan obesi", pravimo daues in tudi naši predniki so si mislili, da začenja o kresu s o 1 n č e v a moč obračati se navzdol. Le kratek je obstanek vse krasote in gos-podstva in tradicija nam veli, da nekdaj o kresu solnce tri dni ni šlo v zaton, — kar so tudi Srbi v spominu ohranili, ako pripovedujejo, „da je Ivanj dan tako veliki svetac, da na njega ,eunce na nebu triput od straha stane". Vuk Eječnik s. v. Ivanj dan. Enak motiv je izražen v pesni, ki se poje kresni večer in v kterej sveti Ivo veli solncu, da se ustavi: „Stan' da sunce, do tri puta na dan Ivanji". Ilic op. cit. 163. Kdo se ne spominja tu prekrasne bolgarske pesni „Solnčeva ženitev z lepo Grozdanko"v kterej se tudi poje, da tri dni in tri noči ni
1 V prvič natisnena je ta v bajeslovnem oziru važna pesen v delu Rakovskega Pokazalec itd., v Odesi 1859 str. 127—129. Varijante so meni te-le znane: Dozon Bolgarski narodni pesni; chansons populaires bulgares inedites, Pariš 1875, str. 17—20; Drinov v Periodičesko spisanie na Vfclgarskoto knižovno družestvo, knižka XI. i XII. Braila 1876, st. 153—157 in St. J. Verkovič Veda Slovena, le Veda slave, Beograd 1874,
I. 56—126. Kar sem rekel o Milojevičevih srbskih pesnih, sodim tudi o Verkovičevej varijanti in o marsičem drugem, kar imamo od tega sicer prav marljivega nabiratelja narodnega blaga bolgarskega.
zašlo solnce ugledavši na zemlji lepo Grozdanko (pr. starosl. grozdi, uva). Naj je tudi v pesni, zuabiti v boljšem soglasji z bolgarskim podnebjem, stavljeno Jurjevo mesti Ivanjega dne, — toliko je vsekako gotovo, da ima ves nazor, da se enkrat v letu solnce ustavi, pravi smisel le tedaj, a k o mu odmerimo mesto v kresnih običajih1.
Ogenj o kresu zapaljen nima sicer vseskozi izredne veljave in karakterističnih svojstev, kajti tudi o drugih prilikah se okoli ognja poje in pleše in ne samo o kresu. Da mladi ljudje po Slovenskem črez ogenj skačejo in jim starejši prorokujejo srečno ali nesrečno življenje, — je samo na sebi spomina vredno, ali nobenih podrobuostij se nam ne pove, iz kterih bi mogli sklepati, koliko se sme in mora ta šega samo kresna imenovati. Slutiti pa nam je po enakih navadah slovanskih (osobito Malorusov) in sorodnih narodov, da je bilo to nekaj tudi v zvezi z ženitvanskimi običaji, združenimi s poklanjanjem in darovanjem (v Malorusih danes petelin) kresnemu solncu. — Hrvatska dekleta nabirajo en dan pred kresom vsakovrstnega cvetja, spletajo vence in z njimi olepšane stopijo, krasno cvetočej istodobnej prirodi podobna, na kresno pozorišče. Da bi bil to samo dekorativen prizor, nam ni misliti, marveč izvira, česar mi obširniše menda ni treba razkladati, iz scenerije letnej prirodi pripodobljene. — Ako se v Srbih, Čehih in Rusih tudi živina goni črez kresni ogenj, se mu s tem prilastuje očiščevalna moč (lustracija), misleč da to varuje živino pred boleznijo in čarovnijo, koje vere so se po sporočilu Ovidijevem (Fasti 1. IV. v. 805) že Rimljani držali iu pred njimi ter za njimi razna ljudstva. Da se ta moč ne le na živali, marveč tudi na ljudi in na prirodo posreduje solncu samemu pripisuje, se razume samo ob sebi, kajti kres je le symbol poletne solnčne svetlobe. Tedaj je pa dalje jasno, zakaj po nekterih krajih v Srbiji užigajo povezke brezovega ali črešnjevega lubja iu obhodijo hleve ter konči nekaj teh plamenic požgo ua kterem hribu. Javaljue bi tudi pri nas ugasle utrinke iu ogorke od kresnega ognja utikali v streho, da ni imel kresni ogenj one velike moči, ktero mu je prisojala poganska starodavnost in po kterej se je ohranil do danes običaj, ki gotovo ne povspešuje varnosti pred ognjem.
Mesti ogorkov utikajo v strehe raznovrstna zelišča. Ktera so ta, nam sporočilo ne pove a misliti je, da utegne med njimi biti praprot, ktere nasteljejo kresno noč po hišnih in veznih tleh. V narodnej pesni, ktero so nekdaj popevali okrog kresa plesaje, se pripoveduje, da praprot cvete brez cveta:
1 Natančniše o tej pesni in njenih sorodnicah glej v mojem spisu „Einleitung in die slav. Literaturgeschichte str. 325—334. V poštev hodi tudi po Mat. Valjavci pri-občena pripovest (Slov. glasu. X. 93—94) „o Sunfiu i Nasti".
Kaj raste brez korenja?
Kamen raste brez korenja.
Kaj cvete brez cveta?
Praprot cvete brez cveta.
Tušek v „Slov. glasniku" IX. 51.
To je prav kakor v poljskem, ako mladeneč vpraša: „a coikwietnie bez kwiateczka" in mu dekle odgovori: „oj paproc kwietnie bez kwiateczka", ali v maloraskem, kjer rusaljka isto da uganiti in se mu ne godi dobro, kdor nganjki ni kos. Med čudodelnimi rastlinami, ki so pred drugimi v stanu, vsaka vrata odpirati, zaklade vzdigati, k zlatu in bogastvu pripomoči, ima odlično mesto praprot. Če vidi kdo denarje cvesti, pravijo, mora hitro vzeti praprotovega semena in ga tam potrositi; drugi dan bode lahko vzdignol zaklad. Tušek 1. c. 119. Naši severni bratje pa vele, da seme tega ne opravi, ampak je treba praprotovega cveta. Kdor ga pri sebi nosi, se lahko stori nevidnega, ume jezik živali) in mu ta talisman odpira zaklade. Samo enkrat v letu cvete praprot, namreč okoli polunoči pred Ivanjim praznikom in tudi takrat prav kratko časa, ali cvet je kakor samo zlato in tako svetel, da se vidi, kakor po dnevi in tako droban, da ga moreš skriti za nohtom. Prim. Sobotka Rost-linstvo a jeho vyznam, v Praze 1879, 326—329. Poleg praproti imajo naši o tem času v čisli tudi št. janževo rožo (hypericum perforatum), ktero nabirajo na kresni dan in jo ntikajo v mreže v oknih, češ, da je najboljši varuh pred strelo. Tušek op. c. 83. To vremensko zelišče meri na blisk in tudi narodni praprotov cvet, kt-eremu pravijo Slovaci in ogerski Slovenci perunov cvet, utegne biti bolj symbol bliska nego solnca, osobito ako jemljemo v poštev rusko poročilo, po kterem se pri razcvetanji praproti bliska in grmi. Kljubu temu pa ima ta rastlina kakor vrsta drugih pri kresnih t. j. solnčnih običajih važnih tako bistveno veljavo, dajo smemo smatrati za pridevek (attribut) kresnega solnca.
Ne vem ali je res, da pravijo praproti Korošci solnčec (gl. Afanasjev Poetič. vozzr. Slavjan na prirodu, II. 376) in ako je, bi bilo še le določiti, ali ni ušla kakova znanstvena nomenklatura v jezik, kakor bi lahko dokazal za nektera po solnci imenovana zelišča v hrvatskem. Ali nemogoče M ne bilo, da je enaka beseda prav stara, ako pomislimo, da jej je dobiti analogij v sorodnih jezicih. Naj vse drugo pustim, kjer je, a ne morem si kaj, da ne bi opozoril na jezik, kjer so se enake stvari najstarejše ohranile. Staroindijščini ali sanskrtu je arka (nom. arkas m.) žar, strela in solnee, in od tega debla je več rastlinskih imen kakor n. pr.: arka-kanta (kakor siirjakanta), arkadala, arkapušpika, arkakrija. Več enakega v sporočilih indijskih leksikographov ohranjenega glej med drugim v „Sanskrit-W6rterbuch in kiirzerer Fassung bearbeitet von O. Bohtlingk, Petersburg 1879, I. 108".
Mislim, da je s tem vse glavno povedano in so običaji raz tolmač en i, ki se vrše pri tej svetkovini, se ve da večjidel le, kolikor jih je v Sloveniji navadnih. Drugi Slovani imajo še marsikaj, kar je pri nas šlo v izgubo, — ali o vsem tem mi tu govoriti ni bila nakana in naj malenkost za zdaj zadostuje. Toliko pa lahko povem, da je vse bistveno tudi v našem svetku ohranjeno in ni znanstvenim posledicam nikakor v kvar, ako se v vse te drobnosti ne spuščamo. Vse pa kaže še na to, da seza bistvo praznika že v dobo jezikovega edin-stva slovanskih narodov.
Ali pri konci vendar še nismo celo, kajti odgovoriti nam je še to fini še na vprašanje, mar niso vendarle kresni običaji nasledki krščanskih nazorov in obredov? Da ne bi tega zanikali, bi se ne bili trudili z besedo kresi, in tudi ne z bajeslovnim razlaganjem kresnih običajev. Res se strinjajo v marsičem crkveni obredi (vzlasti velikonočni) z našimi običaji in tudi symbolična svetopisemska vest (evang. sv. Ivana, I. 7—9) o sv. Ivanu krstniku nagiblje na isto, vendar bi površno in čisto krivo sodil, kdor bi s tega stališča določeval kresovno zgodovino.
Pomislite, da krščanstvo hotevše pokrstiti poganskih narodov ni na vrat na nos borilo se proti njihovim običajem nego je p u-stilo strpljivo marsikaj, da ne bi užalilo globoko ukoreninjenih ljudskih nazorov in s tem verski preobrat samo kalilo. Dosta pa je bilo takega, ki bi se sploh ne bilo dalo niti s silo narodom vzeti in trebalo je tedaj tudi tako v poštev jemati. Crkev je to narodom pustila a skrbela, da se sporazum med njimi in njenim učenjem u glad i, ublaži in utrdi ter tem načinom pride pogansko ob prvotno veljavo. Na mesto poganskih bogov so prišli svetniki, ki so spominjali po lastnostih ali celo po imenu na prejšnje bogove iii je stopil na primer v Polabanih sv. Vit na Sv^tovitovo, v Rusih sv. Vlasij (Blaž)- na Vele-sovo mesto. Isto tako uravnala je crkev kakov obred tako, da se po-krščenemu ljudstvu niti zdelo ni, da bi bilo med njo in njim v tem slučaji kakove razlike. Takov je bil tudi kresrt in kar se strinja z njim pri raznih sedanjih evropskih narodih arjoevropskega debla in kteri je crkev v allegorično-mystičnem smislu strinila s sv. Ivanom krstnikom. Ne smemo zabiti, da tudi zgodovina naše mnenje potrjuje. Stari narodi, na ktere krščanstvo še ni uplivalo, imajo marsikaj našemu kresu podobnega. Ako je pa dalje še danes misel razširjena, da so semitski, natančniše hebrejski nazori bili povod vsemu in vsakemu kresovanju, nam je samo omeniti, da tako mnenje ni v soglasji z znanstvenimi rezultati, ki so ta nazor že zdavna kot nekritičen zavrgli. Kdor se je pobliže seznanil z dotičnimi običaji predkrščanskih narodov, bode pritrdil, da nam je kres res prištevati domačim bajeslovnim šegam. Našemu kresu prav podoben je rimski svetek palilia ali spačeno parili a po imenu,
praznovali v čast boginje Pales (kor. je isti s staroind. gopa, nom. gopas iu lat. pascor) in na drobno popisan v Ovidijevih Pasti IV. 721 in nasl. Slavili ga sicer niso istodobno z našim, ali kulta se v vseh glavnih črtah in cel6 v važnejših podrobnostih tako ujemata, da bi moral duševno slep biti, kdor bi bajeslovne sorodnosti tukaj ne videl. Podoben praznik je bil oni bogu Soranu (prim. staroind. kor. svar, odkoder surja, lat. sol, staroslov. sltiibce), kteri se sme naravnost primerjati prazniku letnega solnčnega prevrata. Prav tako potrjujejo, kar smo trdili, nekteri starogrški, thraški, perzijski in drugi običaji, kterih mi ni treba na drobno navajati, ker bi samo ponavljal, kar je bilo že povedano.
Slednjič še dve, tri besede o p o znam en o vanj i (terminih) kresa v drugih slovanskih narodih. Rusom je za-nj ime kupalo, zapadlimi Slovanom sobotka in Slovakom še vrhu tega janvo, vajanvo, va-janovo, vajan. Ako Hanuš (Bajeslov. kalendar slovansky str. 187) pravi, da nekteri Slovaki rekajo temu prazniku turice, ni to resnici podobno, ker so turice Slovakom to, kar nam trjaci t. j. duhovo ali s tujim imenom binkošti (stvisnem. fimfchustl, nvnem. pfingsten iz pentecoste in to iz gr. 7tevTE*ooTif). O navedenih besedah pa tukaj samo toliko spregovorim, kolikor je treba, da označim, v kterih točkah se z jezikoslovnim razlaganjem nekterih učenih ne skladam.
Celo učenjaki na glasu, kakor Buslajev in za njim Afanasjev (Poetič. vozzrenija Slavjan na prirodu, III. 713) in drugi govori o nekem bogu Kupalu in ga izvajajo iz kor. kup, kteremu se prisvajajo različni pomeni, med drugim razjariti se, zjeziti se, kakor staroind. kupjami lat. cupio, pa tudi pomen belega, bujnega v smislu razkošno rastočega, — konečno pa bi bil po vsem Kupalo bog bujno razvite letne prirode. Gl. Afanasjev 1. cit. Naravniše se mi zdi misliti na kor. staroslov. k a. p lavare (tedaj * kopalo), osobito ako preudarimo, da je v Rusih in je bilo baš umivanje, kopanje del kresnega obreda. Že v s togi a vu čitamo, da v jutro po Ivanovem hite moški iii ženske z velikim krikom kakor besni k reki se umivat in tudi današnji običaji to potrjujejo. Skliceval bi se lahko na domača letopisna poročila (u. pr. Chrouica Nestoris, edid. Pr. Miklosich, cap. V.) in na izvestja tujcev pisateljev (vzlasti izhodnih), ki svedočijo, da je umivanje in kopanje bilo od nekdaj Rusom posebno priljubljeno, ali vsega tega treba ni, ker so kresne navade že porok dovolj, daje naše mnenje utemeljeno. I)a bi ne bile posameznosti običaja tako malo krščanske, bi se smelo celo slutiti, da se ujema kupalo (tudi Ivan-kupalo v n&rodu) z dotičuim svetopisemskim poročilom. Tudi bi se slednjemu mnenju upirala zgodovinska vest, daje crkev narodni kresni svetek imela za poganski ter prepovedovala vernikom se ga udeleževati.
Krščanskega lica pak ste sobotka (prim. staroslov. sobota, Starovisokon. sambaz) in v a j a n v o, v a j a n o v o, v a j a n, j a n v o = janovo
ter se nam je čuditi, da se je slednjej besedi iskalo rojstvo na domačih tleh. Hanuš (Baj. kalend&r slovausk/ str. 186) misli na v a (v besedi vatra = svetlo delajici) m j-ant vzduh, kar je iz jezikoslovnega stališča nemogoče. Tudi se na besedo vatra ni opirati, ker je najbrže tuja in ako ni, se sklada s starobaktr. a t a r e ogenj staroind. a t r k žerec, snedež in je znabiti od kor. a d (gl. Justi Handbuch der Zendsprache pri bes.) jesti (torej ogenj — žerec), kar bi se res ujemalo, kajti Arjoevropejci so imeli ogenj za požrešni element1. Napačno je tedaj vsekako obojič izpeljavati „vatra" (in posreduje vajanvo) od kor «a, in ako smemo tudi primerjati ,,vatra" s strbaktr. atare, je v ravno tako malo prvoten kakor v našem vohati, primerjan s staroslov. fihati. A da bi vsega tega ne bilo, t. j. naj bi bil koren v a tu mogoč in staroindijščini v pomenu in stvoru znan, kakor je gori določen, bi iz njega v slovanščini ne mogel postati va, kajti slovan. a zahteva v staroind. a. Da pa dalje vsak staroind. a tudi še ni vselej v nas a, se vidi baš iz kor. v a, kteremu odgovarja staroslov. ve t: vejati. Vse tedaj govori proti Hanuševej ety-mologiji, kterej še nekteri danes prisojajo stalno veljavo in smo se morali že zarad tega z njo obširniše baviti.
Kakor vidimo, ostal je kresni kult v vseh slovanskih narodih enak, le imenujejo ga danes različno. Stvar sama se ni spremenila, spremenil se je samo prvotni jezikov izraz zšnj o in je na spremembo uplivalo posamezno tudi krščanstvo. Kak6 je imenovala slovanščina t. j. slovanski prajezik ta praznik, nam se ve da ni mogoče določiti, ali to pa smemo reči, da bi bil med vsemi do zdaj znanimi poznamenovanji kres (starosl. kresi) še najbolje ugajal.
Še bi bilo marsikaj manj bistvenega povedati, a vidim, da je raz-pravica že itak črez navadne časopisne razmere narastla in naj bode tedaj za zdaj dovolj. — Ako sem čitatelja prepričal, da nam je prištevati kres najstarejšim domačim praznikom, je namen moje črtice dosežen.	G.Krek.
1 Primeri pisatelja teh vrstic knjigo „Eiuleitung in die slav. Literaturgeschichte", kjer je ua str. 330 več o tem povedanega.
Ponatis iz „Kresa" št. 1 (1881).
Natisnil« tiakuriiica družbe bv. m.-lil.ru v Celurca.