Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 3 Gorica-Trst, 21. januarja 1949 Spediz. in ahb. post. II. gr. Uredništvo In uprava. Sorica - Riva Piazzutta i*3 Cona: Posamezna štev. L. I Niaro6nina: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno L. 100 PoSt. a»k. roO. St. B-18127 Izhaja vsak pet«k zavbitiii strup DRUGA PLAT ZVONA Skrit in nekako malomarno podan strup je vedno nevar- Y prejšnji -tcvilki smo ob. nejsi kot pa odkrito napove-, javi]j nekaj načelnih ugotovi-drna borba. V sotovi men [ey () »demo-kratičneim« zadr-vdja to tudi za podtikanja s j žanju nekaterih sodržavlja-katemm skusa tržaški it ah-, nov v p0giedu slovenskih šol jonski tisk od easa do časa; na §jq ;u omajali zaupanje v iskrenost ‘ Razlogi, ki se jih ti »demo-protikomunisth nega stahsca krati« poslužujejo pri tej svo-Slovenske demokratske zve- ■, j; borbi, so za nas žaljivi, ze\, ., . , . njim samim pa ne delajo ča- Navide* intoi motivne noti- stj( ker ne jerne]je na resnič- * e lokalnega italijanskega ti- n: j i /leistvih tpmvpc 7trnli sim nimajo mmena delovati ”lod ki mt ie samo na tuj, neslovenski svet. \ ecjjnj[ namen zavestno zavali nemajhni meri so te novice \ namenjene vprav pripadni-, kom naših lastnih narodnih \ nje narodnostne mrznje v vrst- v. ... vv . i Trstu. Naši tržaški someščani se prj vseni tem moramo ugo- dobro zavedajo, kako velika ta\ijati, da je del tržaškega razočaranja je doživel ims tjska c[aieč zabredel s poti narod s komunizmom: Dobro |Stvarnega in pozitivnega ob-vedo, da je vecnui nosili ljudi veščanja naše javnosti o važ-trdno odločena, (la ne bo da- njh domačih zadevah, med la svojega zaupanja nikomur, katere spada tudi naše šol-i.a kogar ne bo> sigurno, da j s^v0 /ato smatramo za svo-je trdno odločen nastopih j0 dolžnost, da našim čitate-proti nasilju, pod katerim ieci j jjem postrežemo še z drugo duneš*vehk del Evrope in po- p]atj0 zvona. sebno ves slovanski svet. jvjj reSi jnie|j Slovenci Preizkušeni m očiščeni, bolj v Miramaru petrazredno šolo oeiscem kot pa so to pokaza- za cjva učenca, pač pa je res, janje tržaškega javnega mne nja in zavestno podpihova- le aprilske volitve za italijanski narod, zahtevajo naši da imajo Slovenci kakor tudi Italijani v Miramaru enoraz- Ijadje danes iskreno demo- ■ rednico z en(' učiteljico 'za kratično, svobodoljubno m nekomunistično politično u-smerjenost. Vs razpravo v zbornici. Zato naj Italijani naših šol j Mcd trditvami jugoslovanskih ni celo načelni odpad od pravega stalinskega nauka. •Danes je. vsakomur dovolj ja* sno, da Stalinova zamisel o ko* munizmu v'eni sami državi — Sovjeti ji — pomeni nič več in nič manj kakor to, da mora ti) drža* va obvladovati vse življenje v vrsti podložniških dežela, ki so se jii hote ali nehote politično pridružile. Tito spada tudi med nje. Ker sc še vedno proglaša za pravega komunista, potem ne bi smel Sovjetski zvezi te pravice do nadvlade v ničemer osporavati. Iz tega vidimo, koliko so vred* na zagotovila o njegovi komuni* stični pravovernosti. Tudi Titovo stališče do trgo* vanja z zahodnim svetom je tež* ko spraviti v sklad do Sovjetske zveze, kakršno zahteva prava marksistična vera. Drži, da so se pogajanja za novo trgovsko po* godbo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo začela že pred razdo* rom v Kominformu. Tudi je res. da se Sovjetski zvezi sami skle* panje trgovskih pogodb z neko* munističnimi državami ne zdi nič pohujšljivega. Tito je šel predaleč! A prav tako je res, da je 'l ito pri svojem mešetarjenju s kapi* talističnim svetom šel dosti dalje, kakor pa hi po moskovskem nau* ku smel. Sedemindvajsetega decembra lani je n. pr. dejal, da bo izvoz jugoslovanskih surovin preusmeril z Vzhoda na Zahod, da bi dobil potrebne stroje, ki jih komin* formske države, navzlic veljav* ne sodijo po svojem kopitu! »Demokratom« okoli »Voce libera« pa ponovno rečemo, da je demokracija samo ena in nedeljiva! Vse drugo ie nestrpnost ali šovinizem! prvakov, s katerimi zagotavljajo svojo zvestobo pravovernemu ko* munizmu, ter med njihovimi dru* gimi uradnimi izjavami vsekakor zija takšen prepad, da ga mora opaziti tudi nevajeno oko. Ni čuda, če ga opazijo Sovjeti in to nasprotje na moč obsojajo. Razmerje med njimi in med Titom je takšno, da ga be* sede, kakor »sovražnost« in »grožnje« le šibko prikazujejo. Sovražnost na sovjetski strani nezadržno in neusmiljeno nara* šča in grožnje so vsak dan gla* snejše in ostrejše.. Zadnji trgo* vinski sporazum med Sovjeti in Titom zmanjšuje obseg trgovin* ske izmenjave med obema drža* vama na osmino obsega v lan* skem letu. Tito ni mogel sprejeti sovjet* skih zahtev, naj bi Jugoslavija pridobivala čim več surovin ter čim manj industrijskega blaga izdelovala sama. Zdaj ga hočejo k temu z vsemi sredstvi prisili* ti. Stroji iz Češkoslovaške, ki jih krvavo potrebuje za svojo indu* strijo, ne prihajajo več. Albanski petrolej so mu tudi ustavili. In da bi Sovjeti svoj srd še bolj prijemljivo dokazali, so Titu v brk z gospodarskimi ugodnostmi kar zasuli Bolgarijo. Kar na le* pem je tudi spet javno izbruhnil stari spor med Jugoslavijo in Bol* garijo zaradi Makedonije. Treba je pričakovati, da bomo kmalu doživeli še hujše izraze sovjetskega nezadovoljstva nad Titom in njegovo državo. Kakšno je zdaj britansko sta* lišče do tega spora? j Prejle smo dejali, da se to sta* ■ lišče največ kaže v nekaki sov* i ražtii radovednosti. | Če Titu ni bodočnosti v vzhodni Evropi, potem mu je prav zatrdno ni na Zahodu. O državah na tej strani železnega zastora je Tito tolikokrat in tako sovražno govo* ril, da so ljudje, v to sovražnost začeli verjeti. Toda pri tem je treba razliko* vati. Naše stališče do Tita ni isto še zdaleč kakor naše stališče do jugoslovanskega ljudstva, ali tudi do jugoslovanske vlade, v kolikor jo je moči ločiti od njenega po* glavarja. Staro britansko načelo Staro načelo britanske vlade je, da se Angleži ne smejo meniti za notranjo politiko drugih držav. Tega načela se držimo celo, ka dar gre /.n komunistične vlade. Številni britanski zastopniki so opazovali napore in žrtve jugo* slovanskih narodov med vojno. Če bi se bili jugoslovanski narodi sami odločili za komunistično vladavino, potem bi bilo pač to treba pozdraviti. Prav tako se Britanci ne mi* slimo upirati prvotni zamisli o Marshallovem načrtu. Ameriški tudi ; zunanji minister Marshall je v za* Od srede do srede. ne da bi dobivala pomoč od ko* der koli. Prav gospodarsko stanje jo bo prej ali slej prisililo da bo j iskala opore na Vzhodu uii na ! Zahodu, ali pa pojde po zlu. Vprašanje je samo, ali jo bo eden | ali drugi tabor maral, zakaj Tito j se je na obeh straneh skoraj ne* odpustljivo zameril. A naj o tem sodi kdo, kakor hote — drži eno: niti vzhodna, j niti zahodna Evropa se danes : prav nič ne potegujeta za Titovo naklonjenost in privrženstvo. Sovjetsko politiko do Tita o*' značuje sovražnost, polna gro* ; Prva poslanica, ki jo je pred* ženj. Oboje se vsak dan bolj ka* j sednik Združenih držav Truman že v dejanju. 1 prebral obema novima zbornica« Stališče zahodne Evrope do ju* j ma, je bila proti vsem pričakova* goslovanskega diktatorja pa je ; njem posvečena bolj ameriški četku ponudil gospodarsko pomoč Amerike in možnosti za gospo* darsko sodelovanjem vsem drža* vam, ki leže zahodno od Urala. Tudi nedavna trgovska pogodba, ki smo jo podpisali 23. decembra lani v Beogradu, nudi priliko za tesnejše gospodarske zveze med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Toda bodočnost jugoslovanskih narodov je v njihovih lastnih ro* kah. In jugoslovanski narodi so vse kaj drugega kakor Tito, ki nima bodočnosti ... Trumanov socialni program Močno orožje demokracije v borbi proti komunizmu i j. JANI ARJA : Židovske če* le so se umaknile z egiptovskega ozemlja. Kitajska zbornica vabi Čangkajšeka in Mao Tse 'Junga, naj skleneta premirje. Jugoslaviji je danes samo še dva odstotka ljudi za komunizem, trdijo nemški vračajoči se vojni ujetniki. Ljudske odbore v Ju- goslaviji so postavili pod nadzor* sivo osrednje vlade, ker so »s10* vražniki ljudstva« v njih preveč sabotirali »plon«. Francoski zunanji minister Shuman je dospel na važna posvetovanja v London. Države Marshallovega načrta so doslej prejele nad 4 milijarde 300 milijonov dolarjev od USA. Zastopniki španskega vojaškega letalstva so odpotovali na «neuradni« obisk v Nemčijo. — Dopisnik uradne Titove agen* cije »Tanjug« za Nemčijo je ušel v Kominform. — Bivši madžarski vojni minister, general Hartha, je pobegnit na Zahod. 14. JANUARJA : I’ Albaniji bodo odslej dobivali živež na kar* te samo uradniki in delavci v dr--zavrtih podjetjih. Predsednik Truman je odobril zakonski na--črt o pošiljanju orožja prijatelj* skim državam v Evropi. Odpor Poljakov proti komunizmu je dane§ močnejši, kakor pa je bil, izjavlja bivši predsednik polj: ske vlade Mikolajczyk. — Odstop turške vlade . — Tretje svetovne vojne ne bo, če bodo vse države podprle Združene narode, pravi avstralski zunanji minister dr. livatt. — Posvet obrambnih mi* nistrav Anglije, Francije, Belgije. Holandije in Luksemburga v tiru-, siju. Anglija je s poljsko komunistično vlado sklenila ob--sežno trgovsko pogodbo. 15. JANUARJA: Ameriško n« jaško pomoč bodo dobile samo tiste države, ki bodo pristopile k skupnim obrambnim pogodbam, je izjavil zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva. — V južnoafriškem mestu Durbanu so pobesneli zamorci pobili in ranili na stotine Indijcev ter požgali ves njihov del mesta. Odstop grške vlade zaradi poslabšanega vojaškega položaja v državi. 16. JANUARJA : Vodstvo ita-. lijanske komunistične partije, ki šteje 2,200.000 članov, je ugotovi* /o, da velika večina članstva sploh ne bere komunističnih listov. — Ruska učiteljica Kosenki-na, kj je s skokom skozi okno ušla v New Yorku sovjetskim biričem, je prestopila v katoliško vero. Italija si na moč prizadeva, da bi jo sprejeli r atlantsko obramb: no zvezo. 17. JANUARJA : I’ Parizu se skoraj v vsem podobno razpolo*; ženju, ki vlada glede njega v Ve* j liki Britaniji. To razpoloženje se i kaže skoraj zgolj v nekaki nepri* j jazni radovednosti, pa v ničemer i drugem. Da je do tega prišlo, je seveda i Titova država se je namreč že j ^riv ^ito sam. I tako zelo oddaljila od vzhodne in on in njojjovi ljudje dan za i od zahodne Evrope, da mora v dnem ponavljajo trditev, da so ; kratkem priti do stanja, kjer se j ostali pravoverni komunisti ter ! poslabševanje sprevrže v popoln j da mcd njimj in mud tako imc* j P°lom- | novanim zahodnim imperiali* To se mora zgoditi ne le po j zrnom ne more biti poravnave ali j zakonih marksističnega materia*: sporazuma. Te trditve ne Bvene sk(t italijanska gonja V Trstu Hasna. marveč tudi po načelih j resnično. še povzpela, niti kakšnih ne- ! vsake zdrave pameti. Jugoslavija; Tito si mogočih sredstev se bo še po- ; ni država, ki bi sama sebi zado* služila. Zato je bila potrebno j i« *ahko živela zgolj iz last* odkrita beseda, ki naj to go- \ ne moisi- Zaradi tesa nc bw ni°SIa njo razkrinka ostati na večne čase osamljena, čeprav oznanja, da domači kakor pa zunanji politiki. Vsebovala je predvsem bistvene točke iz gospodarskega in social* nega programa, ki ga misli Tru* man med svojim vladanjem iz* vesti. Ta, na videz nedosledni Tru* mnnov nastop, ima globoke vzro* ke, ki ga opravičujejo. Temelj amer. demokracije Sedanji gospodarski in družbeni red v Združenih državah pred* stavlja temelj jn moč ameriške demokracije. Čim boljši bo ta red, čim sreenejc in zadovoljnejc bo živelo ameriško ljudstvo, tem močnejša bo ameriška detnokra* je pravi komunist — lasti pravico, da se upira Kominformu. Ravnati eija. tako, se pravi požvižgati se na In cim močnejša bo ameriška partijsko linijo. Se več, to pome* demokracija, tem odločilneje bo* do Združne države lahko vpliva* le na usodo sveta, ki pričakuje rešitve samo od njih. Če bo ameriško ljudstvo zado* voljno, bo kakor en mož stalo za politiko vlade in njenega pred* sednika. Samo v tem primeru bo pripravljeno za domačo in zuna* njo politiko svoje vlade iti tudi v boj; v boj za uveljavljenje njenih vzorov po vsem svetu. Demokracija in boj proti komunizmu Danes vsi vemo, da komunizma ne bo moči premagati samo z do* povedovanjein o tem, kako je slab in strašen. Proti komunizmu i je treba najprej postaviti boljšo idejo in pa uspehe, ki smo jih v j znamenju te ideje dosegli, j Ideja je demokracija, njeni ; uspehi pa so za zdaj najbolj vidni ! v socialnih in gospodarskih pri* I dobitvah Amerike. Čim večji jn (Dalje na drugi strani) je sešel odbor mednarodne sin--dikalne zveze, ki jo imajo v ro: kah komunisti. Kaže, da se bo zaradi tega zdaj razbila. — Od* bor kitajske vladne stranke Kuo--mintanga razpravlja o komuni: sličnih mirovnih pogojih. Gr* ški kralj Pavel je dal prvakom političnih strank ultimat, da v 24 urah sestavijo novo, široko vlado. Angleške vojaške obla: sti r Nemčiji ne bodo po J. mar: cu sprejemate več nobenih zahtev po izročanju tako imenovanih >>kolaboracionistov«, — Novo tur: ško vlado je sestavil Sensetin Gunaltaj. I' New Yorku se je začela razprava proti 12 ameri: ški m komunističnim prvakom zaradi veleizdaje. — Velike vaje ameriške vojske v Nemčiji, — Češka komunistična policija naj bi bila odkrila vojaško zaroto proti sedanji vladi ter v zvezi s tem aretirala devet generalov. Od srede do srede 18. JANUARJA : Ali smo nas vajeni boriti se za svobodo, pa naj jo ogroža kdor koli, je govo* ril Kardelj na kongresu srbske partije in s tem očitno namigoval na Sovjete. — Pokojni predsednik Beneš je leta 1945 začel dvomiti v iskrenost Sovjetov in komus nizma sploh, je izjavil njegov bivši tajnik dr. Taborsky ob pri; hodu v USA. Ameriška upr m v a za gospodarsko sodelovanje zahteva za 1949 4 milijarde 347 milijonov dolarjev pomoči za Evropo. ■— Sovjeti so zavrnili prošnjo kitajske vlade, naj bi ve-, lesile posredovale za premirje med Čangkajšekom in komunisti. — Amerika, Anglija in Francija so ustanovile poseben urad, ki naj prepreči obnovo nemškega impe* rializma. — Glasilo Titove gflrti: je »Borba« silovito napada Bob garijo ter jo dolži, da po sovjet; ski zapovedi izziva spore, ki bi bili lahko usodni. — Ameriški senat je z ogromno večino potrdil imenovanje Deana Achesčna za novega zunanjega ministra. 19. JANUARJA : Predsednik zunanje politične komisije v ame* riški poslanski zbornici zahteva, naj kongres predloži^ aretacijo madžarskega kardinala Mindszen* tyja v obravnavo Združenim nas rodom. — Kitajska nacionalna vlada sporoča, da se bo preselila iz Nankinga v Kanton. — Za za: hodne sindikalne organizacije ni drugegh izhoda, ko da pretrgajo vse zveze s sedanjo Mednarodno sindikalno zvezo, ki sesje udi* njala komunizmu in Sovjetom, je izjavit angleški strokovničar Dem kin. čim bolj prijemljivi bodo sadovi demokracije, tem laže in tem prej bo moči- človeštvo prepričati, kje je njegova rešitev in bodočnost. To so torej razlogi, ki dajejo Trumanovemu socialnemu pro* j^ramu širši smisel in svetovni pomen. Bistvo ameriškega družbenega reda Glavne točke tega programa so naslednje: »Ameriški socialni in gospodar* ski red temelji na demokraciji. To se pravi, da imajo vsi državljani brez razlike pravico do vseh koristi, ki jih ta red nudi. Vsak državljan, zlasti pa vlada, si mora prizadevati, da ta red ohrani in ga čim bolj izpopolni. Toda to bo mogoče, če bo vsak* do mogel v čim večji meri uži* vati vse dobrine, ki jih nudita ameriško kmetijstvo ter indu* strija. Ker je ameriško ljudstvo vero* valo v demokracijo in v svojo si* lo, je doseglo večjo blaginjo, ka= kor jo je pa svet sploh kdaj po* znal. Pospeševanje zasebne pobude To je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker jo vlada s primernimi postavami varovala pravice, bla* ginjo ter imetje ameriškega ljud* stva. Tako je‘f zasebna pobuda v Ameriki lahko dosegla takšne uspehe. Val ameriške blaginje se je za* čel 1929. Od tedaj se je prebi* valstvo v Združenih državah pomnožilo za 20 odstotkov, kme* tijska pridelava za 45 odstotkov, industrijska izdelava pa celo za .75 odstotkov. Vse to priča, ko* liko boljše Amerika danes živi, saj ima pri skoraj istem številu prebivalstva na razpolago skoraj še enkrat toliko življenjskih do* brin. Naloge za bodočnost Četudi so ti uspehi veliki, mora Amerika za dosego ' resnične de* mokratične blaginje izpolniti še velike naloge. Ameriško gospodarstvo je tre* ba najprej zavarovati pred in* flaeijo; to je, pred škodo, ki izvira iz nihanja med gospodar* sko blaginjo in stisko. Večino teh nalog bodo morali izpolniti posamezniki, ne vlada. Vlada in zasebna podjetnost morata pri tem čim tesneje sodelovati. Zasebni podjetniki morajo po pametnem načrtu povečati izdela* vo ter zmanjšati . stroške. Pri tem bodo uživali vso podporo vlade, ki mora ljudstvo obvarova* ti pred krizami. Vlada mora sprejeti vse zakone, ki utegnejo pospeševati porast blaginje kakor: zakon o najvišjih cenah za blago, ki ga primanj* kuje: zakon o nadzorstvu nad tr* govinsko špekulacijo; o nadzor* stvu nad izvozom; o večjem ob* davčenju imovitih slojev itd. Nova socialna zakonodaja K večji blaginji morajo s svo* jim delom prispevati vsi sloji. To bo mogoče doseči le, če pra* vice delovnih ljudi ne bodo okr* njene s krivičnimi zaikoni. Te je treba odpraviti ter uvesti nove.s V okviru demokratične svobode moramo najti sredstva za mirno in pametno poravnavo vseh de* lovnih in socialnih sporov. Treba pa je preprečiti’ stavke v tistih panogah gospodarstva, kjer bi to škodilo koristim vsega ameriškega ljudstva. Vse to so naloge, ki jih ho mo* ralo izpolniti ministrstvo za delo, čigar oblast je treba razširiti. Podpora kmetu Temelj ameriškega gospodar* stva je svobodna pobuda in zdra* va tekma. Zaradi tega je treba zagotoviti vso svobodo in razvoj malim podjetjem in poostriti za* konodajb proti monopolističnim trustom. Poskrbeti moramo za boljše dohodke knietu, za dvig njegove življenjske ravni, za večjo pride* lavo, za boljša kmečka stanova* r.ja, za obrambo plodne zemlje, za izkoriščanje rek pri namaka* nju, za razširitev obdelovalne površine. Naše kmetijstvo je treba čim bolj elektrificirati. Zaradi tega mora država poskrbeti za čim cc* •nejši tok. Socialno skrbstvo Ameriško socialno zakonodajo je* treba izpopolniti. Treba je *vi* šati podpore za brezposelnost in bolezen ter razširiti socialno za* varovanje vseh vrst. Zdravstvo v državi moramo izboljšati tako, da bo vsak A m e* rikanee zavarovan zoper bolezen in bo užival primerno zdravniško oskrbo. V prihodnjih letih moramo se* zidati milijon cenenih stanovanj. Zaradi tega je treba z vsemi si* lami podpreti stavbno delavnost, sprejeti primerne zakone in omo* gočiti vsem delovnim slojem, da bodo prišli do stanovanj, ki bodo poceni in zdrava. Sila, ki bo omogočila vse te socialne izboljšave in napredek, je vera ameriškega ljudstva v de* mokracijo in njene ustanove. lil zunanja politika? Naš notranjepolitični program je temelj našega programa v zu* nanji politiki. Današnji svet gleda v Združe* nih državah svojo vodnico, in sicer prav zaradi tega, ker so Amerikanei znali doma v doRr* šni meri doseči blagre demokra* eije, za katerimi teži večina člo* veštva. .Naša zunanja politika je sve* tovni izraz našega demokratične* ga prepričanja. Zaradi tega si prizadenemo vse, da bi pomno* žili blaginjo po vsem svetu. Pod* piramo svobodne narode, da bi tudi oni težili za tem ter branili demokracijo pred napadi od ko* der koli. '-'O :S Blagor ljudstva — edini cilj Vse sile in možnosti naše drža* ve moramo uporabljati za blagor vsega ameriškega ljudstva, ne pa za skupino izbrancev, ki bi uži* vali posebne pravice. Vso to silo pa je po drugi stra* ni treba še naprej nesebično uporabljati tudi v boju za sve* tovni mir in za izboljšanje živ* ljcnja vsemu človeštvu. S pomočjo vsemogočnega Boga, ki smo ga ponižno prosili pomoči ob vsakem preobratu v našem življenju, upamo, da bomo mogli izpolniti tudi velike naloge, ki nam jih nalaga zdaj.« Tak je torej v grobih orisih so* cialni program predsednika Tru* mana in ameriške vlade. Demokracija—totalitarizem Trumanova poslanica nam na* zorno kaže razliko med demo* kracijo in totalitarističnim komu* ni zrnom. Najbolj odgovorni človek naj* večje in baje najbolj kapitalistih ne državo sveta postavlja social* ni program, čigar cilji Jiiso nič manj daljnosežni od ciljev, ki jih oznanja komunizem. Toda ameriška demokracija bo te cilje dosegla brez nasilja, brez krvi, brez zatiranja ljudskih mno* žic, brez prisilnega dela in brez revolucije; brez uničevanja do* brin, ki so jih ustvarili prejšnji rodovi. In no samo to — kljub velikim nalogam in žrtvam, ki jih bo to prizadevanje za večino večjo blaginjo ameriškega človeka terja* lo od vsakega državljana, bo amc* riško ljudstvo ohranilo popolno osebno in politično svobodo; svo* bodo besede in kritike; svodoUo gibanja in potovanja; svobodo go* spodarskega razmaha in uživanja vseh dobrin življenja ter mvike in največjo svobodo — da lahko, če mu program predsednika Tru* rrana in Truman saih ne bosta všeč, lahko brez prevrata in žrtev s svobodnimi volitvami podere program in moža, ki ga je za* mislil. — trd. Boj s kominformisti v Jugoslaviji Zanimive izjave predsednika črnogorske vlade * Vlado hrvaške komunistične republike so na lepem preosnova* li. Štirje ministri so bili odstavlje* ni, petim pa so zamenjali mesta. Odstavljeni so bili: minister za rude, Ante Vrkljan, minister za zdravstvo, dr. Aleksander Koha* rcvič, minister za poljedeljstvo, Stjepan Prvčič ter minister za promet, inž. Nikola Brožina. Ministrstvo za rudi' so odpra* vili. Poročilo ne omenja razlogov, ki so dovedli do odstavitve. Ugled* na hrvatska komunistična oseb* nost je izjavila, da so lani izvedeli podobno spremembo tudi v Črni gori ter da so odstavljene mini* stre obtožili simpatij do Kom in* forma. Predsednik črnogorske vlade, i Blažo Jovanovič, je imel na zbo* i rovanju komunistične mladine v Cetinju govor, v katerem je pri* znal, da v Črni gori nastopajo kominformistični partizani. Vodi jih Blaževič, neki llija Bulatovič in nekaj drugih. Ti so so odcepili od Titove partije ter se skušajo zdaj boriti proti »ljudski oblasti«. Jovanovič je dejal, da se- ti novi uporniki proti Titu nič ne razli* kujejo od četnikov. Zaradi tega je treba s temi »kominformistič* nimi izdajalci« neusmiljeno obra* čunati. Revolucionarne oblasti bo* do na revolucionaren način odgo* vorile vsakomur, ki bi se jim upal upirati. Med reakcionarji je rekel Jovanovič — in med agenti Ko« minforma ni nobene razlike. Eni kakor drugi skušajo strmoglaviti Titovo oblast. Zaradi tega je treba z enemi in drugimi ravnati enako. Zaradi kominformističnega ro* varjenja so bili pred časom od* stavljeni: podpredsednik črnogor* ske vlade Ljumovič, trgovinski minister Tmušič in prosvetni mi* nister Miko Pavič. Ti so odgovor* ni za razdor, ki je nastal v črno* gorskih komunističnih vrstah. Delovanje kominformističnih upornikov zahteva, da vsi pravi komunisti pomnože svojo bud* nost in preprečijo nove odpade. Zatem je Jovanovič obravnaval mednarodni položaj ter napadel kominformovske države, zlasti pa Sovjetsko zvezo, ki je zmanjšala trgovinsko izmenjavo z Jugosla* vijo na osmino. S tem hočejo Sovjeti in kominformovske drža* ve preprečiti uvedbo socializma v Jugoslaviji. Tito ponuja .«. Agencija United Press poroča iz Beograda,, da je' Titova vlada ponudila nekemu zasebnemu a* moriškemu kapitalističnemu pod* jetju za 15 milijonov dolarjev bakra in svinca. V tem vidijo nov Titov poskus, da bi se pribli* žal Združenim državam, kakor je to napovedal v svojih govorih okoli novega leta. Ta korak je dalje nov dokaz za gospodarsko stisko, ki je po kominformski go* spodarski zapori nastala v Jugo* slaviji. Iz te kupčije pa ne bo nič, če ne bo dala dovoljenja a* meriška vlada, ki doslej naspro* tuje. Ameriški Slovenec Luis Adamič y Jugoslaviji Pred tednom dni je dopotoval v Beograd znani ameriški pisatelj ter glavni Titov propagandist v Združenih državah Luis Adamič. Sprejeli so ga nadvse slovesno. Ameriško veleposlaništvo v Beogradu ni za ta obisk nič ve* delo. Nekateri razlagalci vidijo v tem obisku Titov poskus-, da bi Adamič posredoval med Jugosla* vijo in Združenimi državami, ker je včasih imel dobre zveze s se* danjim ministrom Achesonom. Treba je pripomniti, da so A* damica podobno sprejeli v Jugo* slaviji leta 1931. Po vrnitvi v ZDA se je oddolžil s tem, da je napisal znano knjigo proti dikta* turi kralja Aleksandra I... Stanje ameri Ivi Letno poročilo ameriškega letal* skega ministra pravi, da je voj.no letalstvo Združenih držav leta 1948 doseglo velik napredek. Preseglo je med drugim brzino zvoka, zagotovilo preskrbo Berli* na po zraku, povečalo je letalno zmogljivost letečih trdnjav B * 36, s katerimi lahko doseže vsak kraj na zemlji, in uredilo letalske pro» ge nad tečajnim ozemljem. Do leta 1952 bo ameriško letal* stvo tako močno, da bo kos vsa* komu, še tako nepričakovanemu napadu in bo lahko v hipu uda* rilo tudi nazaj. Mirovni pogoji kitajskih komunistov Osem Mao Tse Tungovih toCk »Demokracija" in Marshallov načrt „Weekly Review of the European Press" o našem listu škem ozemlju -in ki ga podpirajo največ slovenski kmetje, je 3. det cembra priobčil dolg uvodnik (o Marshallovem načrtu). »Demokraci ja« je Marshallov načrt svojim bralcem zelo nazor* no prikažeta s tem, da ga je po* vezala s tremi vprašanji, na kate= ra se pri njem po navadi ne o* ziramo. Kitajski komunisti so objavili odgovor na mirovne ponudbe, ki jih je že večkrat dala nacionali* stična vlada. V odgovoru je osem pogojev, ki bi jih morala izpolniti vlada, preden bi se začela pogajanja, in siccr: 1) Kaznovanje »vojnih zločin* cev«, med katerimi je prvi Čang Kaj Šek; 2) odprava ustave, ki jo je spre* jela kitajska skupščina 1947; 3) odprava sedanje oblike vla* davine; 4) organiziranje »narodne voj* ske« po »demokratičnih« načelih.; 5) zaplenitev »birokratskega ka* pitala«; 6) agrarna reforma; 7) preklic vseh pogodb, ki »pro* dajajo« Kitajsko; 8) sklicanje posveta za izločitev »reakcionarjev« ter za sestavo nove »demokratične države«, ki bi prevzela vso oblast v državi. Sprejetje teh pogojev bi pomenilo predajo Kitajske komunizmu. Boj proti rdečemu vohunstvu v ZDA Ameriški glavni državni tožilec jo predložil zbornici zakonski o* snutek za zatiranje vohunstva. Novi zakon dovoljuje prestreza* nje telefonskih pogovorov sum* ljivih ljudi, prepoveduje zasebni* kom, da bi hranili važne državne listine in določa, da je trcba*vse znane komunistične vohune vpi* sati v posebne sezname. Nov zakon je potreben, ker jo sedanja ameriška zakonodaja za pobijanje rdečega in drugega vo* hunstva v mirnem času povsem nezadostna. »Weekly Review of the Europea an Press«, ki ga tedensko izdaja Informacijski oddelek pri glavnem j uradu Marshallovega načrta za i Evropo (v Parizu), je v svoji de: j veti številki priobčil skoraj v ce* ; loti prevod našega uvodnika \ »Marshallov načrt in Slovenci«, ki smo ga *objavili v’ začetku det cembra. V omenjenem pregledu ponatis skujejo najtehtnejše stvari, ki jih o nalogah Marshallovega načrta | priobčuje evropski tisk. Zaradi i tega moramo sklepati, da so na* | ša načelna izvajanja ^ omenjenem članku vzbudila pozornost naj* višjih krogov ameriške uprave za gospodarsko sodelovanje. »Weekly Revietv« je prevodu našega članka dodala kratek u* vod, v katerem pravi: »Demokracija«, slovenski list, ki izraža mnenje nekomunističnih i Slovencev na Svobodnem trža* Ta vprašanja so: vloga, ki jo Marshallov načrt igra pri var-, stvu malih narodbv v Evropi; drugič, kako morajo koristi Marshallovega načrta na dolo* čenem političnem in gospodar* skem področju, ki je narodnost* no mešano (m. pr. v Trstu), biti deležne vse narodnostne skupis ne v enaki meri; in tretjič, kako utegne' Marshallov načrt s tem, da bo pomagal tržaškim Slovencem pretrgati železni za* st or med njimi in med njihovi* mi brati po krvi v Jugoslaviji.« »Demokracijo« čitajo v Jugo* slaviji, zato se nc smerno čuditi, če preganjajo v demokratični Ju* goslaviji »Demokracijo« in naše somišljenike. Kljub temu p rega* njanju pa se krog naših bralcev po Sloveniji iz dneva v dan veča. Demokracije in »Demokracije« ni mogoče s terorjem zatreti! Dne 27. novembra 1948. so v Ljubljani obsodili zaradi čitanja in širjenja »Matjaževega, glasa« De Comelli Pavlo, uradnico pri ministrstvu za gradnje, Komljan* ca Jožeta, uslužbenca pri gradbe* nem podjetju RLO, in Ojstra Janka, trgovskega pomočnika. Dne 16. decembra 1948. so bili obsojeni v Ljubljani zaradi istega zločina dr. Bartol Anton, bivši javni notar, Bartol Albina, up o* kolena učiteljica in Bartol Franc, bivši lastnik pekarne. Dne 24. decembra 1948. so v Ljubljani obsodili zopet zaradi istega zločina Habjan Marijo, bivšo gostilničarko, Lukman Ani* co, poslovodkinjo, Češnovar Te* režijo, bivšo trgovko, Mulaček Minko, bivšo lastnico pekarne in Mulaček Franca, bivšega podpol* kovnika kraljeve jugoslovanske vojske. Zanimive so navedbe »Ljudske pravice« z dne 27. decembra 1948 v pogledu obsojenih Češnovar Terezije jn Mulaček Franca: »Češnovar Terezija je vneto razširjala skupno z Mulaček Min* ko alarmantske vesti in sovražni tisk kot »Matjažev glas« in »Det mokracijo«... Mulaček Franc je prejel 10 izvodov »Demokracije«r z nalogom, da jih razpeča, kar je tudi storil.« »Ljudska pravica« pravilno u* gotavlja, da so razprave pokazale, da je neprijavljanje, čeprav po pošti poslane ilegalne sovražne literature, ki se je zadnje čase »sovražnik iz inozemstva« poslu* žuje, prav tako kaznivo, kot da bi jo prejel iz rok ilegalnega ku* rirja. Zato pa ini svetujemo vsem našim bralcem v Sloveniji, da takoj prijavijo po pošti prejeto »Demokracijo«, prej pa naj jo se* veda dobro prečitajo! S tem bo* do dosegli dvoje: nc bodo kazno* vani, če res* beseda »Ljudske pra« vice« kaj velja, in potem bodo imeli tudi širši krogi ljubljanskih policijskih organov, ugodno prili* ko, da uradno čitajo naš list jn ravno tako uradno premišljujejo o demokraciji in »demokraciji«... Proti kmetu, ki dela ua jugoslo* vanski strani v vinogradu blizu mejo, pribeži ves upehan zajček, ki hoče kar mimo. Kmet mu zakliče: »Kam pa ta* ko bežiš?« Zajec: »Gori imajo mobilizacijo konj.« Kmet: »Saj ti vendar nisi konj.« Zajec: »Pa jim povej!« in smukne čez mejo. Volivni imeniki tržaške občine Pozivamo vsakogar, da si do 26. t. m. ogleda volivne imenike, ki so dnevno od 9. do 19. ure na vpogled v sledečih občinskih uradih: 1. občinska palača, ni. Malcanton štev. 3, 2. ul. Mazzini štev. 25 (prostori b všega sodišča), 3. ul. del Vento štev. 13 pri delegaciji V. okraja in 4. v ul. Diaz štev. 23. Komur se je po določilih ukaza št. 345 ZVU, pri sestavljanju volivnega imenika dogodila krivica, naj se takoj pritoži. Rok za razne pritožbe je do 26. t. m. Proti rešitvam volivne komisije je možen priziv na prizivno sodišče v Trstu v roku 10 dni po prejemu rešitve. Leto III. - Štev. 3 DEMOKRACIJA Stran 3, •hi« f ifosOOo Ul u*f«r«il.. i Tr EDINOST KULTURA EDINOST, štev. 24. V Trstu, sobota 27. dec. 1879. „V edinosti je moč!“ Na prelazu »Ozrimo se nazaj«, pravi popotnik množici, dospevši verh gore. Pred seboj drži pot zopet navzdol, ne videjo se še doline in logi, kamor bode dalje peljala mučna pot. »Tamle vidi se v zimnatem zraku megleni kraj, odkoder smo začeli popotovati«, pokaže nekdo. »Muke, katere smo prestali po cesti, pozabimo, saj smo uže daleč in cilj naš je tolikanj bližej. Na prelazu smo!« — veli bolj glasoviti mož. — »Oglejmo si še pro-šlost in računimo o svojem uspehu«. Kakor drevje v gozdu zgubljava najprej prijetno barvo listja, jesen z mrzlimi večeri oslabi ga, ki odpada. Golo stoji letno drevo, odpadlo je vse, le en listek se še tužno maje, za malo dana tudi temu v večnost pozori. Ena sapica in številka devet bo odpadla, postala bo mertva in to za vselej, zgodovina jedino jo bo čertala na kamenito ploščo, da je ne zgrešijo potomci. Lanosornej gledali smo nadnorn srcem v bodočnost, vso slovanstvo je z nami čutilo, enako mi v zvezi in vedno bolj se černi oblaki odmikajo. Minolo leto pihal je ugodni veter, za to prijetno sapico vedri se bolje in bolje in bog daj, da zaseje Slovanom v Avstriji svoboda zlata, katero uživajo leta in leta vsi neslovanski narodi. ^ Na prelazu starega leta, poglejmo v narodni dnevnik. Računimo s faktorji, katere je naravna moč narekovala, kateri so se rodili na bojnem polju z jekla in krvi, na ljudski tribuni, v borni koči kmeta in krasni palači plemenitašev. »Ubogi narodič slovenski, poldrug milion brojiš, kakova je tvoja bilanca? — Si li zakopal tvoje talente, da jih moli ne objedo? — Si li stal na straži hrabro in odbijal silne napade ponemčevanja in polaščevanja materinščine?« — vpraša zakleta Slovenija. Na prelazu leta, krepko odgovarja narod: »Naše moči so se pomnožile in kardela naša brojijo mlade upapolne moči. Nemčurska in lahonska svojat topi slavna doba pravice in zmage, južni prevrat orahlil Je v sovražnem taboru marsikatero vez. Sijajne zmage naroda po Sloveniji so priča, da se je naša stvar prošlo leto okrepila. Ni še zedinjena Slovenija, še je razkosan mali narodič naš v petih deželah, tu Lah in Lahon, v sosednej deželi Nem-čurji in Nemci delajo postave in ubešajo narodu svinčene podplate.« Na prelazu starega leta z veseljem priznamo, da smo pri vsih ovirah, ki se nam stavijo, napredovali in storili narodno dolžnost. Mnoge krije hladni zemlja, ulegli so se z nado v grob, da bodo mileji časi njih potomcem, nego so bili ranjkim. Z veseljem zapustimo torej prelaz, nado-polnim sercem in radostno se bomo podali po potu dalje in dalje, radostnim sercem bode slovenski narod sledil cilju in podvojeval korake, da prej dospe v versto omikanih narodov. Daleč na obzorju se vidi iz prelaza, v megli zavit stan narodne svobode. »Tja!« kaže potnik drugim z roko, ki komaj zapazijo podobo, katero pozlačeva jutranja zarja. »Onamo! onamo!« doni krepkim glasom že z reke in jezera, čez kras in livade, »čez jezove nasprotnikov naj pelje nas cesta. Onamo! onamo! Kjer se vije tro-bojna zastava, kjer brat brata objema, oj tam je naš dom!« Za nam skoro leži v prahu leto. Časa kolo ga ie poterl in vergel mej druge tisoče in tisoče, o katerih ve in ne ve zgodovina. Na prijaznem prelazu še en pogled nazaj v prošlost, ozrimo se še enkrat. Tam kipi stara planina na Balkanu, krog nje diha bulgarski narod svobodneje, jeklene petsto-letne spone ležijo zdrobljene po tleh, Macedonija čaka še prave svobode, tudi nji zasije čas, izpod spomladanskega snega bojo modri zvončki nadvigovali sercu južnih bratov. V daljini bliščejo vrhovi črnogorskih sokolov, zemlja junakov je večja, gorske tesnobe otresel je handžar in puška. Od nasprotnikov slovanstva zasmehovana junaška Prireditev Slovenskega akademskega kluba v Gorici Slovenski akademski klub v Gorici je priredil 16. t. m. pred* poldne v kinodvorani »Vittoria« na Travniku svojo prvo akade* mijo. Ni moj namen utirati pot Slo* venskemu akademskemu klubu, ker si je to znal s svojim trudom in vztrajnostjo sam pridobiti. Po* voljna ocena, ki jo bom napisal, jo sad mrzle presoje in ne posle* dica čustev ali karkoli. Dolg spored recitacij napravi na posip šalca navadno mučen vtis. Nič čudnega tedaj, če so mnogi imeli spored, preden je pričela prireditev, za zelo težko izvedljivega. K temu je strogega opazovalca silil tudi spomin na slično prireditev v preteklosti. Toda proti vsakemu pričakovanju so se recitacije in pevski nastopi mešanega zbora vrstili v folklor* nem obeležju tako intenzivno ter so spajali s predstavami slik v tako naravno celoto, da bi prvi del sporeda lahko trajal .še več časa in bi1 poslušalci sledili še vedno isto napetostjo kot sicer. Umetnost besede je imela za pr* vo podlago umetno fotografijo, ki so jo prenašali z barvanimi dia* pozitivi. Slike so bile čiste in izbrane. Druga podlaga besedi pa' je bila reproducirana glasba. Tako so se tri umetnosti spajale v eno samo dovršeno celoto. Pri pev* skih nastopih je bilo jsto. Reci* tatorjev in pevcev občinstvo sicer ni videlo, imelo pa je za posle* dico to, da je občinstvo še z več* jo zanimivostjo sledilo programu, ki se je vrstil od pričetka do kon* ca prvega dela brez prestanka. Od Sattncrjeve pesmi »Na pla* j nine«, preko Cankarjevega sesta*! va »O domovina«, Pregljevega j »Koščka sveta«, narodne pesmi j »Škrjanček poje«, Gradnikove J melodrame »Medanski zvonovi« pa do narodne pesmi »Pojdem v Rute« in Grudnove melodrame »Simonu Gregorčiču« ter vsemi ostalimi točkami sporeda je bila ena sama naravna in tesna po* vezava. Drugi del sporeda je bil prizor »Kronanja Matije Gubca« v ječi. Snov je bila povzeta po Kreftu in je zaradi svojega žalostnega zaključka močno vplivala na občinstvo, ki na žalost še ni do* rastlo globokemu pojmovanju tragičnega dejanja. Izrazito so bile izklesane oseb* nosti Matije Gubca, kateremu pa vloga ni dovolila večje sprošče* nosti, Matkaliča, Gregoriča, Mare in župnika. Odličen jo bil tudi ječar. Drugi niso mnogo zaosta* jali za prvimi, toda njihove vloge so bile manj pomembne. Režija dr. Marjana Breganta ne pozna vrzeli. Zamisel in izvedba sporeda bi delala čast na večjih odrih in pred številnejšim občin* stvom, čeprav ni bilo niti na tej prireditvi manj kot tisoč oseb. , Pevskemu zboru se je poznala magična Renerjcva roka. Rener je že pokazal svoj glasbeni talent na drugih koncertih, med drugim tudi na tržaški radijski postaji. Slovenskemu akademskemu klu* bu in sotrudnikom pa se pripo* ročamo za nadaljevanje njihovih naporov, da bomo lahko po njih sodili življenjsko sposobnost slo* venske narodne manjšine v Italiji. Dr. S. T. PREŠERNOVA STOLETNICA Da bi bila stoletnica smrti največ' iena slovenskega pesnika resnična kulturna in narodna manifestacija tržaških Slovencev, je bil pred dnevi o Trstu iz zastopnikov Slovenske prosvetne matice in prosvetnega od-seka Slov. kršč. soc. zveze sestavljen poseben koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da organizira in izvede proslavo stoletnice Prešernove smrti v res narodni in kulturni o-bliki. Bolj kot kdaj koli nam je ravno danes potreben Prešeren, saj dihajo iz njegovih pesmi vsi oni rodoljubni ideali in nazori, ki so nam, tržaškim Slovencem, v teh težavnih časih tako krvavo potrebni. Zato opozarjamo na Prešernovo proslavo v Trstu že sedaj vso zavedno slovensko javnost in jo vabimo, da se proslave polnoštevilno udeleži in s tem dokaže svojo narodno in kulturno zavest. Program kraj in čas bodo pravočasno javljeni po časopisju in radiu. Jugoslovanski pisatelji branijo Tita pred Koiinforiom V desni roki bič, v levi roki oves, tako je pognal Tito jugo* slovanske pisatelje da so podpisa* li na naslov ruskih pisateljev dol* go spomenico, s katero zagovar* jajo Tita in njegovo s krvjo in solzami jugoslovanskih narodov izpisano »slavo«. Spomenica je polna neresničnih trditev o zaslu* gah Tita in njegovih rabljev za neko »svobodo«, ki jo danes Srbi, Hrvati jn Slovenci grenko občuti* jo. Med drugim trdijo, da so ju* goslovanski narodi, dali za rdečo »svobodo« 1,700.000 žrtev, a vsak otrok v Jugoslaviji ve, da je v Za združitev narodnih sil STRAHOPETEC JE, KDOR ZDAJ TREPEČE, DA BI SE MU OB TAKEM ZBLIŽAMJU MORDA NE ODKRHNILA TA ALI ONA MRVICA NJEGOVIH STRANKARSKIH NAČEL IN NJEGOVEGA SVETOVNEGA NAZIRANJA... ZDAJ PA JE VRSTA ENA, JE PRAPOR EN SAM! Cankar v Tritu leta 1918. Cerna gora, postala je država, na njenem dvoru zastopajo razni poslanci svoje velevlasti. Bosna in Hercegovina združujeta se z mogočno Avstrijo, slovanski element se je zdatno pomnožil, še malo časa in Egejsko morje bo pred nogami Avstrije spiralo svoje bregove. Vže se čuje v daljini: »Zedinimo se!« Primorec, Korošec, Kranjec ubrano pojo: »Naprej! bratje Slovani edini sučimb uma svitli meč, za cara in dom«. In ko bo zadnji udarec tužne ure starega leta po zraku donel, bojo naši pradedi mej grobovi blagoslovili njih rod: »Še je junaštvo v zdravih mišicah naših potomcev, da bliska meč na polju, kjer smert bogato žanje. Po logih in dolih donijo domače pesmi, na katedru sejejo naši sinovi bogato seme vednosti. Talija in muza je prišla zopet nazaj, privabil jo je živelj mladih sere. In vi izdajice, ki mučite in onečastite naš prah, prekletstvo naj vam na prelazu doni, za vami bo konec izdajstva, iztrebljen škodljivi plevel, pa narod naš bo kazal potomcem,, da bo usoda prešla za nekoliko časa'za vselej na dnevni red.« tem številu stotisoče in stotisoče naših ljudi, ki so jih poklali Ti* tovi krvavi rablji, da bi mu pri* dobili jn zavarovali njegov pre* stol. Čudimo se, da je to sporne* nico podpisalo, tudi 14 slovenskih peres iz družbe ljubljanske »lite* rarne svojati«, kakor jih je lani pred sodiščem krstil ustreljeni Čr* tomir Nagode! Med slovenskimi podpisniki sta seveda neizogib* na brata Juš in Ferdo Kozak in seveda sam Otom Zupančič, ki očividno opravlja svojo »hojo za Titom« do kraja. Niso pa podpi* sali spomenice Lovro Kuhar (Pre* žihov Voranc), Bratko Kreft, Fr. Ks. Finžgar, Kocbek, Stanko Canjkar, Ingolič in mnogi drug: manj znani pisatelji, ki živijo v Sloveniji. Ali so šli med komin* formiste ali pa slutijo konec Ti* tove diktature? Kot podpisnik j» izostal tudi VI. Bartol, ki živi zdaj v Trstu, zdaj v Ljubljani, kakor pač zahtevajo njegove zvezo s Titom. Zakaj neki on? Ali se na* merava odpovedati »rdeči napred* nosti?« Morda pa nam bo povedal v »Ljudskem tedniku« pod »Kra* ško burjo« ali je že ali pa še ni napočil čas za kožuhanje ali 'lička* nje »rdeče« koruze! V desni bič, v levi oves, tako je pognal Tito slovenske pisatelje v borbo za lažnjivo in trhlo svojo stvar leta Gospodovega 1949. Po* kojni Ivan Cankar bi se ob tem zamislil, pomolčal in potem zakli* cal s tenkim žalostnim glasom: Sramota! Slovenska prosvetna matica Slovenska prosvetna matica t Trstu nadaljuje tudi letos s svoji* mi kulturnimi večeri. Kot prvo letošnje predavanje je bilo preda* vanje o zgodovinskem razvoju narodnostnega stanja v Trstu, katero je imel poznani tržaški zgodovinar g. prof. Čokelj Bogo* mir, ki je v svojem govoru pou* daril pomen slovenskega življa za demografski razvoj Trsta in opozoril na žalostne posledice narpdnostne asimilacije v mestu. Predavanje je bilo tembolj zani* mivo, ker je predavatelj objavil svoje najnovejše izsledke o demo* grafskem in enografskem stanju v Trstu tekom petnajstega in šest* najstega stoletja. Želeti bi bilo, da se tovrstna predavanja ponove, kajti to je najboljše dokazilo naše bitnosti in žitnosti v Trstu na podlagi resnih znanstvenih ugotovitev brez slehernih političnih in sovi* nističnih primesi, ki jih Slovem* ci z ozirom na naš pomen, ki smo ga imeli za Trst niti ne potre* bujemo. V četrtek 20. t. m. je sledil filmski program. Na sporedu so bili trije filmi in sicer tehnič* ni film o velikih melioracijskih delih, ki jih vrše v dolini reke Tenesse v ZDA, nakar je sledil barvni film o lepotah ZDA in dokumentarni film o atomski bombi, ki je zaradi svoje aktual* nosti vzbudil med številnimi gle* dalci veliko zanimanje in tudi nemali strah pred tem smrtono* snim orožjem. Prihodnji četrtek, 27. t. m. pa bo govoril g, dr. Avgust Sfiligoj iz Gorice o aktualni temi: Zgo* dovina političnih šol. Ker bo pre* davanje izredno zanimivo, opo* zarjamo nanj vse prijatelje in znance, da sc ga udeleže. Predavanja Slovenske prosvet* ne matice se vrše ob. osmi uri in pol, filmske predstave pa ob osmi uri zvečer vsak četrtek v društve* nih prostorih v Trstu, ul. Mac* chiavelli št. 22/11. Objava sodbe št. 841/48 Tržaško civilno in kazensko sodišče V imenu zakona Tržaško kazensko sodišče, od* delek IV., je izdalo sledečo sodbo r kazenskem postopku proti 1. Hreščaku Dušanu, pok. Aloj* zija, prist. v Trst, ul. Brunner 4, novinarju, 2. Babiču Branku, Ivana, prist. v Trst, ul. Ginnastica 72, novi* earju, 3. Godini Albinu, Ivana, prist. \ Trst, Viale XX September 18, Obtoženi 1. Babič Branko in Godina Albin: Prestopka obrekovanja (člen 395 1. in 11. ostavka v zvezi s čle*. noin 81 Kazenskega zakonika), ker sta dne 11. januarja 1948 v Trstu z govori, ki sta jih imela ria javnem zborovanju aktivistov Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in tako občujoč z več osebami žalila ugled advokata dr. Josipa Agncletta, predsednika »Slovenske demokratsko zveze«, da sta na njegov naslov izrekla žaljive besede in fraze ter da sta ga obdolžila spodaj navedenih dejstev: Babič Branko: »Iz tega vidika moramo upoštevati tudi obliko tako imenovane »Slovenske de* mokratske zveze«; danes, mora* mo samo, ko se je že pojavila pred našim ljudstvom, z imeni voditeljev, resneje objasniti naše stališče. Položaj, ki ga je zavzela ta stranka, je odločno izdajalski in kdor hi sledil njihovim lepim besedam, bi bil zapeljan k naj* podlejšenfu izdajstvu lastnega na* roda. Med vojno so bili ti možje skupno z onimi, kr so v Jugosla* viji zažigali in ubijali, torej s fa* šisti in nacisti. Sedaj bi radi pod novimi pogoji in za nove gospo* darjo hoteli nadaljevati s svojo politiko. Prav zaradi tega so za* povedali ustanovitev stranke. Po* polnoma jasno je torej, da je ta nova slovenska stranka čisto na* vadna podružnica anglo*ameriške* ga imperializma. Njeni voditelji pa služijo danes novemu anglo* ameriškemu gospodarju tako, ka* kor so nekoč služili fašističnemu in nacističnemu gospodarju. Za* radi tega je jasno, da sta njihov program in njihova javnost dve različni stvari. Da bi še bolje za* krili, so postavili na čelo stranke dva moža, ki nista nič drugega kot slamnata moža. Eden od teh (Agneletto) se je zelo malo bavil s politiko, drugi (Vesel) pa se z njo sploh ni pečal, še manj pa, da bi so ji kdaj posvetil. Prav slovansko*italijansko bratstvo je porazilo največjo sovražnike slo* venskega naroda in ga osvobodi* lo. Da si lastijo bazoviško in o* penske žrtve in tradicionalno borbo tržaških Slovencev proti fašizmu, najpodlejše skrunijo nji* hov spomin. Prav zaradi tega jih lahko smatramo, da so se prodali anglo*ameriškemu imperializmu. Ti hlapci in prodane! bi hoteli postati predstavniki tržaških de* mokratičnih Slovencev in bi mor* da celo hoteli predstavljati trža* ške Slovence v novi upravni orga* nizaciji. Zato silijo na oder nepo* membnega Vesela, ki ni imel še te prilike, da bi se pokazal naro* du s svojim izdajalskim počc* tjem. Zaradi tega moramo strgati tem ljudem in njihovi dejavnosti izdajalsko krinko, tako da bodo tudi v bodoče ostali v očeh naše* ga naroda kot navadni agenti nji* hovih anglo*amcriških gospodar* jev, skratka to kar končno so: a* genti v službi anglo*ameriških gospodarjev«, 2. Godina Albin: »Da v primeru Slovenske de* mokratske zveze ne obstoja samo borba med dvema političnima strankama, temveč gre za pravo izdajstvo lastne krvi. Ti gospodje so pozabili, da so jih rodile slo* venske matere in se borijo proti svojemu narodu. To je eden iz* med največjih zločinov. Zločin proti bratom, sestram, materam ir* očetom. V širšem obsegu je to zločin proti vsem demokracijam na svetu, ki se borijo pod naj* težjimi pogoji za pravice delovne* ga ljudstva vsega sveta. Zato jih hočemo in jih moramo uničiti. Diskusija jo pokazala, da z ljud* mi te vrste ni mogoč noben spo* razum. Proti njim je treba voditi odločno borbo, kakor proti izda* jalcem. Ni daleč dan, ko bodo morali polagati račun za svoje izdajstvo.« •b) Istega prestopka o obreko* vanju (člen 595 I. in 11. odstavka Kazenskega zakonika v zvezi s členom 81 I. odst. KZ), ker je v Trstu dne 11. januarja 1948 z go* vqri, ki jih je imel na javnem zborovanju aktivistov Osvobodil* ne fronte za Tržaško ozemlje in tako občujoč z več osebami žalil ugled odvetnika dr. Franca Vese* la, tajnika »Slovenske demokrat* ske zveze« in izrekel na njegov naslov žaljive besede in fraze, kakor so bile omenjene zgoraj v oddelku a) Godina Albin poleg tega: 1- prestopka grožnje (člen 612 I. odst. v zvezi s členom 81. L odst. KZ), ker je z besedami in frazami »zato jih hočemo uniči* ti... ni daleč dan, ko bodo mo* rali polagati račune o svojem iz* dajstvu«, ki jih je izrazil v svo* jem govoru, o katerem se govori zgoraj pod odstavkom a), da je po krivem grozil odvetniku dr. Agnelettu Josipu, predsedniku »Slovenske demokratske zveze«. 2. prestopka grožnje (člen 612 1. odst. v zvezi s členom 57. I. in členom 81. I. -odst. KZ), ker je kot odgovorni urednik časopisa »Primorski dnevnik« z objavlje* nim člankom v številki 795 orne* njenega časopisa dne 31. januarja 1948, v katerem so bili objavljeni govori Babiča Branka, Srečka Vi* barja in Godine Albina, zgoraj navedenim pod označbo a) žalili ugled odvetnika dr. Vesela Fran* ca, tajnika »Slovenske demokrat« ske zveze«, s tem da je nanj na« slovil žaljive besede in fraze. Po« leg tega ga je obdolžil dejstev, ki so specificirana v govorih. Zaradi teh razlogov je sodišče po pregledu členov 483, 488 KZ spoznalo Dušana Hreščaka, Babi* ča Branka in Albina Godino za (crive dejanj, katerih so obtoženi — izključena je obtežilna okoli« ščina, da bi bile žalitve jasneje določene, prav tako da bi več oseb grozilo — obsodilo Hrešča« ka in Babiča na 82.000 lir globe vsakega, Godino pa na 72.000 lir globe. Vsi so poleg tega obsojeni na plačilo sodnih stroškov, pri« stojton sodbe, povračilo škode zasebnim strankam. O tem bo razpravljal sodnik za civilne za* deve. Poleg tega pa so obsojeni še na plačilo 15.000 lir za vsako zasebno stranko. Na podlagi čle* nov 186 KZ in 491 ter 615 odreja, da sc .na stroške, obsojencev v roku 30 dni objavi tale razsodba v »Primorskem dnevniku« jn v »Demokraciji« in to na stroške obsojencev. Izvleček odgovarja originalu. Tako odločeno v Trstu, 24 ju* ni ja 1948. Trst 13. novembra 1948. Zapisnikar: De Mircovich, Glasbena šola SPM v Trstu Da zadosti stalnemu povpraše vanju, jo odbor Slovenske pro svetne matice sklenil, da otvori Živela sta v prisrčnem objemu komunistične fratelance dva tova* I riša, ki sta pod geslom »glasnika j O. F. slovenskega naroda« p rego« ; i varjala ubogo ljudstvo, da je kli* j glasbeno in pevsko šolo. Poučeva« j calo »hozana« in sprejelo »ljud* ^"Desfl S ^ c^cisfcega lo so bo petje, glasovir in vsa godala (violina, viola, čelo, kontra* bas, harfa itd.) Teoretični pouk bo trajal tri mesece, nakar bo sle* dil praktični pouk posameznih inštrumentov. Učnina bo določena po • dogovoru in se bo porabila za nabavo raznih inštrumentov. Prijavo za glasbeno šolo sprejema tajništvo Slov. dem. zveze v Tr* stu, ul. Machiavelli 22/11 med uradnimi urami od 10. do 12. in od 17. do 1(>., razen ob sobotah popoldne in nedeljah. Vpisovanje se zaključi 1. februarja t. 1. Plesna šola Slovenska prosvetna matica v Trstu otvarja plesno šolo. Plesne vaje bodo vsako nedeljo od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Trstu v ulici Machiavelli št. 22/II., prva pa v nedeljo 23. t. m. Vstop je prost, pobirali pa se bodo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vsi znanci in pri* jatelji so vljudno vabljeni, da se teh prireditev udeleže. »DELO* Komunistični tednik, konkurent »Primorskega dnevnika* Ko jo pred tednom izšla toliko časa napovedovana prva številka kominformističnega. »DELA«, ki jo napisalo, da je tudi ono; glasi* lo O.F. slovenskega naroda, nam je prijatelj podal sledečo pri* spodobo: sko oblast«, v kateri je spoznalo j nositeljicc terorja, strahovanja in i Mavhinje Mavhinjci smo bili nemalo pre* odiranja. Toda, kakor se zruši j senečeni, ko smo v Nabrežini vsaka stavba zgrajena na zlu, go* ! izvedeli za program javnih del za ljufiji in prevari, zrušila se je tu* di fratclanca tovarišev. Vsak od njiju je sedaj tekmo* val, da s psovkami, klevetami in batinami prepriča zapeljano slo* vensko ljudstvo, da je le on pravi glasnik in rešitelj tega nesrečnega naroda. Prvi je hitro postavil sam svoj šotor in nanj obesil staro geslo: »glasnik O. F. slovenskega na* roda«. In da ne bi drugi zaostal, si je tudi on postavil svoj šotor in na* pis: »glasnik O. F. slovenskega naroda«. Pa pride mimo popotnik in vpraša: dva šotora — dva glasni* ka, toda kateri je pravi prijatelj in glasnik slovenskega naroda? Prvi tovariš odgovarja: »Tam oni je Iažnjivee, goljuf in prevarant in hoče z lažjo držati vklenjeno slovensko ljudstvo. < Robato odgovarja diugi: »Ne jaz, on je odpadnik, krivoverec in prevarač, samo jaz sem pravo* verni glasnik slovenskega l^iroda in njegov vredni voditelj«. In tedaj se oglasi glas iz pod* zemlja: Popotnik ne veruj! Postoj in poglej: oba imata skrito kladivo in srp. S kladivom se pobija, s srpom se seče in para! IZZA ZAVESE Namesto lin - poganska jelka Iz lista »Nova Gorica« z dne 31. 12. 1948 ponatiskujemo člas nek: NOVOLETNA JELKA — OTROŠKI PRAZNIK Novoletna jelka jo v Sovjetski zvezi zimski otroški praznik, ki ima že svojo staro tradicijo, ka* teri pa je dala socialistična druž* ba novo vsebino. Pri nas te tra* dicije šc ni, vendar se bo prire* janje. Novoletne jolke kmalu in uspešno uveljavilo, kakor se jo to pokazalo že lani zlasti v Ljub* Ijani. Glavni smisel Novoletne jelko je v tem, da s to prireditvijo izrazi družba kot celota svojo ljubezen in skrb do naših naj* mlajših. Tak otroški praznik, ki izraža skrb in ljubezen družbe do otrok je razumljivo v nasprot* ju z individualističnim praznova* njem verskih praznikov (božič, Miklavž.), ki jih naj Novoletna jelka nadomesti. Z uveljavo No* voletne jelke se krepi v naših otrocih čut skupnosti in ljubezen do ljudske oblasti, ki vlaga toli* ko truda in tolikšno skrb za čim* boljšo vzgojo in znanje naše mladjno. V našem okraju bodo KLPS s pomočjo vseh masovnih organi* zacij in šolo v vsakem kraju iz* vedeli na dan Novega leta praz* novanje Novoletne jelke. Povsod bodo postavili partizanske kotič« ke, kjer bodo otroci poslušali razno doživljaje vzgojne vsebine iz ust članov Zveze borcev. Po možnosti bodo sodelovali tudi člani jugoslovanske armade, kjer bo to mogoče. Za poživitev tega otroškega praznika se bodo pred* vajali primerni programi. Poseb* no zabavo bo nudil ugankarski kotiček. Dedek Mraz bo ob za* ključku podelil vsem otrokom razne nagrade s primernim nago* vorom v zvezi z učnimi uspehi in delom pionirskih čet in odre* dov. Izvedba te prireditve bo toliko boljša v kolikor se bodo vsi v kraju potrudili, da se nudi otro* kom čimveč veselja. Po terenu se vršijo pripravo že skozi ves mesec. Masovna organizacija in šola sta si na sestankih sestavili program, ki bo pester, vzgojen ter predvsem otroški duši dosto* pen in prijeten. » Obdaritev ob priliki Novoletne jelke pa ne bodo deležni samo otroci šolsko dobo, temveč tudi naši malčki s predšolske starost* ne dobe, katerim nudi naša ljud* ska oblast vso skrb in pažnjo. K sodelovanju za izvedbo Novo* letne jelko se je povsod zainte* resiralo vse ljudstvo. Zelo resno so pristopile k delu šole, sindikal* ne podružnice in organizacije AFŽ. Breme prireditve- so prev* zelo šole in Krajevni LPS, med* tem ko so ženo prevzele poko pe* civa ter organizacijo obdaritve v splošnem. Naši malčki nestrpno čakajo na to prireditev, ki jim bo nu* dila ob zaključku leta, istočasno ko se povsod dela obračun letne* ga dela, ko se pohvali in nagradi | hlevskega gnoja našo delavstvo, prijetno zabavo in vzbudila v slehernem čut, ki živi v socialistični državi, ki obdaruje vse brez razlike. na.brcžinsko občino. Dela so tako nesorazmerno razdeljena, da oko* liške vasi skoro ne pridejo v po* štev. Nimamo ničesar proti temu, da dobi Nabrežina novo in mo* demo klavnico in ,Mesarsko šolo, vendar pa mislimo, da bi z ozirom na slabo konjukturo na živinskem trgu bilo boljše, ako bi oni denar porabili za nujnejše potrebe. Od* kar so ljudje iznašli elektriko, jo mi Mavhinjci pričakujemo. To* da za sedaj je še vedno nimajo Električni vod skozi Medjovas, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik itd. so nam že neštetokrat obljubili, toda kot vidimo, so tudi to pot po* zabili na obljubo. Zato smo mne* nja, da bi bilo bolje, da se nekoli* ko revidira program javnih del, kajti ljudstvu bo luksuzna cesta v Devinsko luko kaj malo kori* stila, medtem ko cesta iz Mavhinj na žel. postajoi v Vižovljah že 200 let čaka popravila. Da bi se temu primerno odpomoglo in bi bila javna dela razdeljena po stvarnih potrebah, upoštevajoč želje in nasvete ljudstva, smo pi* sali g. conskemu predsedniku ob* širno pismo, v katerem smo mu izrazili svoje mnenje o gornjih načrtih in upamo, da bo naše stvarno mnenje upoštevano bolj, kot pa mnenje pisarniških stro* kov.njakov. Vodovodu mora sle* di ti elektrika! Boršt Po kratki in mučni bolezni jo preminul 3. t. m. tukajšnji doma* čin Alojzij Petaros, pošten, na* rodno zaveden mož in skrben družinski gospodar, ki je v seda* njih razmerah mnogo trpel. Nje* gov nadebudni sin Drago je pa* del v partizanski vojni v Stični na Dolenjskem. Bolni soprogi in hčerkama Zdenki in Mileni našo iskreno sožalje. pvzdigu vasi. Trenutno sicer ne* prijetno deluje na človeka, ko vi* di zaradi vodovodnih napeljav razdrapane ceste, toda obenem se veseli prihodnosti. Upamo tu* di, da bodo cesto preko Saleža v Zgonik popravili in da se bomo tudi v naši vasi lahko ponašali s tako cesto kot jo že imajo šte* vilne druge vasi po Krasu. To je za nas tembolj važno, da so kraške vasi tesno povezane med seboj, a to v veliki mori za* visi od dobrih cest, ki utirajo in odpirajo mestu pot na deželo in prikazujejo lepoto kraške okolice, istočasno pa nudijo vasem s turi* stičnimi izleti lepe vire dogodkov. Stalno pa moramo poudarjati pomanjkljivost pažnje, da se iz* popolni električno omrežje, kajti doslej smo še vedno brez elktri* ko, čeprav je ves Kras preprežen z električnimi drogovi. Odgovorni ljudje naj se zaveda* jo, da jo kulturna sramota, ako ! doslej nismo dobili elektrike sa* | mo zato, ker je Kras slovenski, j Že fašizem je hotel z vsakim de* janjem prikazati, kako necivilizi* j rani so prebivalci Krasa. Zato | tudi ni čudno, da se je našel fa* | šjstični federal, ki je po vaseh j na Krasu odstranil vodovodne ce* | vi in s tem odvzel tekočo vodo j našim ljudem, sam pa si s proda* i jo tistih cevi napravil celo pre* I moženje. Kraševci znamo biti lojalni do • oblasti, toda tudi oblast naj nam ■ bo naklonjena ter naj nam žago* | tovi čimpreje najosnovnejši po* j trebi civiliziranih ljudi: vodovod ' in elektriko. 5. ^ocuškegci Osebna vest Goriški podprefekt, g. dr. Ceo* lin, je povišan za podprefekta pr* ve stopnje. Ustrežljivemu in pri* jaznemu g. dr. Ceolinu čestita* mo tudi mi k njegovi promociji. Vpisi v imenik nabornikov Župani vseh občin so te dni razglasili, da se morajo vpisati v imenik nabornikov vsi mladeniči rojeni v letu 1931. Vpisati se mo* rajo italijanski državljani in tudi tu bivajoči tujci. Opozarjamo, da nudi zakon pridobitev atali* janskega državljanstva tistim, ki služijo v italijanski vojski. •NHP'* Slovencev nočejo vpisati v volivni imenih! Volivna komisija pri goriškem županstvu zopet krši jasne pred* pise volivnega zakona na škodo Slovencev. Člen 51. zakona od 7. 10. 1947, št. 1058 se glasi dobe* sodno: Begunci iz obmejnih pasov Julijske krajine in Dalmacije ter povratniki iz afriških italijam skih kolonij se vpišejo v volivne imenike tiste občine, kjer začasno' bivajo, tudi če manjka iz jas Salež Prijazne so naše vasice, raztros seno po tržaškem Krasu. Se po* s eh no pa razveseli obiskovalca njih čistoča, ki je predpogoji u* spešne živinoreje. Okupacija je povzročila našim kmetom občut* no škodo, saj so izgubili skoro vso svojo živino, ki jim je važen ; komisija na goriškem županstvu vir dohodkov zlasti v pogledu j je vpisala v imenik vse begunce j iz Pulja in Istro, ter samo itali* smo precej j jansko' govoreče begunce iz dru* rešitve opcijske prošnje«. Opti* rali so tudi begunci iz Pulja in Istre, a so jih kljub temu vpisali, čeprav njihova opcijska prošnja še ni rečena. Proti očitni kršitvi volivnega zakona od strani goriške livnega zakona od strani goriške obč. volivne komisije naj sc pri* zadeti pritožijo takoj, to je v teku 10. dni po prejemu obvestila, da niso bili sprejeti v volilni ime* nik na okrajno komisijo! Potresni sunki V četrtek okrog osme ure /iu* traj so mnogi Goričani čutili kra* tek potresni sunek. V Trstu so ob istem času zaznamovali dva precej močna sunka. Tildi iz dru* gih krajev srednje Evrope (Jugo* slavijo, Ogrske) in Italije poro* čajo, da so sizmografični aparati beležili potresno valovanje, ki pa k sreči ni povzročilo nikjer škode. Jugoslovanska in italijanska pogajanja V Vidmu so ta teden vršijo med dvoma, nalašč v ta namen imenovanima delegacijama obeh držav, pogajanja glede ureditve obmejnega prometa zlasti z ozi* rom na Goriško in na tako zvani va, da so bili črtani iz volivnega i kilometrski pas. Obe delegaciji sta imenika občine, od koder prihajajo.« Zakon ukazuje in ne samo do* voljuje vpis vseh beguncev, no glede na njihov jezik. Volivna V zadnjem času | pridobili, ker so pričeli nekate* I gih^krajev Julijske krajine, slo* j rim kraškim vasem napcljavati j venskim beguncem pa pošilja li* j vodovod, ki bo nedvomno mnogo I stok z opombo: »zahteva za vpis ! pripomogel k gospodarskemu ni bila sprejeta v pričakovanju Z miklavževanjem in božičeva* njem smo z zadovoljstvom in ve* j 1 sel jem prenehali. Pri nas živi de* j RadiO TrSt II lovno ljudstvo m otroci tega ljud* ' stva verujejo v ustvarjalno delo lastnih otrok, lastnega truda in j znanja. Naš otrok sc vzgaja po | načelih marksizma * leninizma ter j je torej nesmisel uprizarjanje , (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Ke na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.30 « 8.00, 11.30 - 14.30, 17.30 * 24.00. Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne* miktavževanja in bozičevanja, ki j preynjen0t sloni na verskem misticizmu in je v vsakem primeru negativno j za naš šolski in predšolski kolek* tiv, ki so preteklosti nerad spo* min ja. Navedeni prazniki so nu dili prav vso samo bogatašu, torej ljudskemu izkoriščevalcu. Naši otroci bodo skromno, toda vsi obdarjeni. Novoletna jelka, ki so letos prvič uvaja v našem okraju, nuj zato najdo vso podporo in razumevanje vse* ga ljudstva, ki bo s svojim sode* lovanjom še močneje občutilo in dojelo pomen Novoletne jolke. SE Radio navijači Mestna kavarna v Solkanu išče stalno navijače radio aparata, k: bi vsaj enkrat nudili poslušalcem program jugoslovanskih radijskih postaj. Morda je napovedano tu* di tiho tekmovanje z ajdovsko mestno kavarno, kjer se poslu* šajo tudi vedno samo nazadnje* ške kulture. Dobro bi bilo, da se poslušalcem nudi včasih program ljubljanske radio postaje »Razgi>* v or s poslušalci«. POROČILA DNEVNO: ob 7.45, 12.45, 14.00 (izvzema nedelje), 19.45, 23.15. a | DNEVNI pregled tiska: 14.15. Nedelja, 23. I. 1949.: 8.30 Istrske narodno pesmi. - 9.30 Kmetij* ska ura. — 11.30 Slovenske le* gende. — 13.00 Glasba po že* Ijah. — 16.00 Slovenski ženitni običaji —ponovitev. — 20.00 Slovenske narodne pesmi, poje pevski kvartet. — 21.00 Vesela ura. 22.00 Čajkovski: koncert za klavir tn orkester v b molu. Ponedeljek, 24. /.: 13.00 Češka lah* ka in narodna glasba. — 18.30 Slovenske umetne pesmi poje komorni zbor. - 19.00 Zdrav* niški vedež: alkoholizem * II. >0.00 Pevski koncert Dušana Pertota. 20.45 Gounod: Ro* meo in Julija opera v petih dejanjih. Torek, 25. /.: 12.10 Iz operet in fil* mo v, — 13.00 Pesmi in plesi ju* goslovanskih narodov. — 19.00 Človek in priroda. 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Pester večer. 21.45 Lalo: Španska simfonija za violino in orkester. Sreda, 26. L: 13.00 Glasba po že* ljah, 18.00 Mamica pripove* duje. — 18.45 Narodne pesmi poje duet Pcrtot*Raztresen. - 20.30 Človek in šport. —21.00 Vzori mladini: Lov na kite; iz* vajajo člani Radijskega odra. 22.00 Dobri vojak Šejk. 23.00 Serenade in romance. Četrtek, 27. /.: 13.30 lz skladb Smetano in Dvoraka. — 18.00 Orkester Albert Dermelj. — 19.00 Slovenščina za Slovence. 19.15 Shakospcarejevi liki v glasbi. 20.00 Komorni zbor. 21.00 Radijski oder: Jože Vombergar: »Voda«, veseloigra v treh dejanjih: izvajajo člani Radijskega odra. 22.45 Ve* černi koncert. Petek, 28. L: 13.00 Glasba po že* ljah. — 19.00 Tehnika in gospo* darstvo ,20.30 Tržaški kultur* ni razgledi. 21.00 Mojstri he* sede: VValter Bauer »Tat«; či* tajo člani Radijskega odra. 22.15 Priljubljene slovanske me* lodije. Sobota, 29. /.: 12.00 Ljudje jn na* zori. — 18.00 Iz slovanskih oper. 19.00 Oddaja za najmlajše: »Mizica, osel in krepelee«; izva* jajo člani Radijskega odra. 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. dospeli v Videm zadnji ponede* ljck 17. t. m. in sta koj1 drugi dan začeli s posvetovanji, ki so sedaj v rednem teku. Posvetova* nja so strogo tajna in se o njih poteku ne izve ničesar. Težka železniška nesreča V torek 18. t. m. okrog poldne* va je razburilo Goričane močno zvonenjo v vseh cerkvah onstran meje, zlasti še na Kostanjevici in na Sv. gori ter brlizganje tovar* niških siren in železniških loko* motiv. Pretreseni zaradi nenavad* nega pojava so se ljudje spraše* n »li, kaj se je pripetilo tam preko. Širile so se razburljive vesti. Selc v četrtek 20. t. m. so točna poročila pojasnila, da se je v nedeljo 16. t. m. zjutraj! na železniški progi, ki pelje od Štanjela v Vipavsko dolino, prigodila velika železni* ška nesreča. Zaradi odpovedi zračnih zavor je skočilo.med Štanjelom in Rihemberkom iz tira več vagonov in je zagorel bencin, ki je bil na vlaku. Dva železničar* ja sta našla smrt, trije so bili pa ranjeni. Po izjavi očividcev se je no poslopje obnoviti. Minulo nedeljo smo torej že mogli spet slovesno praznovati god sv. Družine in hkratu (s-tt* desetletnico ustanovitve. Ob tej slavnosti nas je počastil prev-zri« šeni knezo*nadškof dr. Margotti, ki je imel v zavodu sv. mašo t>b 7.30. Čakali, smo ga pri vhoaiu, kjer ga je mala deklica sirota Darija Rraj lepo in ponižno z aa* govorom pozdravila. Nadškof je imel med sv. mašo lep, polurni govor v gladki' jn lepi slovens ščini, prelep zgled, kako mo* rajo skrbni dušni pastirji in očetje učiti, voditi in tolažiti ljudstvo v vsakem jeziku. V go* voru je poudarjal, da je on »as duhovni oče in: dušni pastir, ka<* terega moramo poslušati in iju* biti. kakor je Kristus zapovedal. Po sv. maši si je ogledal zavod, t. j. prostore, ki jih niso zasedli begunci. V zavodu so ga gojenci : in gojenke prisrčno pozdravljali. Najmanjši so mu zapeli božično pesem: »Kaj se vam zdi, pastirč* ki itd. Prevzvišeni je ponorpo pohvalil delovanje čč. sester v teh težkih razmerah in pozival ivrn izročeno mladino k pridnosti, po* korščini, ponižnosti in pobožnosti. Zahvala »Slovenski akademski klub v Gorici se lastnikom kinodvorane »Vittoria« toplo zahvaljuje 2» njihovo uvidevnost in plemenito pomoč pri nedeljski prireditvi Bog plačaj! Vodstvo osnovnih šol v Gur-ei se najtopleje zahvaljuje v«tfn enim, ki so na kateri koli način pripomogli, da se je ob priliki božičnice lahko obdarilo 40 »§j* revnejših učencev. Darila so ’>b* stojala iz 10 parov čevljev, 15 zimskih majic, 10 parov zimskih nogavic in 5 kosov blaga tec šlaščic. Iskrena hvala tudi učitelj* skemu zboru osnovne- šole d Croce za prispevek 3000.— lir na* bran ob priliki smrti matere go* spe učiteljice Karmele Devetak * Brajda. Občinstvo naj nam tudi oprosti, ker se božičnica ni mogla ponoviti dne 6. januar ja kaRot jo bilo objavljeno po časopisju. Krivda je bila samo v tem, ker je bilo precej; učencev, bolnih in je bil zato nastop nemogoč. Otro* ci so pa obljubili, da nas bodi? v kratkem zopet razveselili. Za »URŠIČEV SKLAD«: Zaveden Slovenec s Kopra ‘500 lir. Za fiSlov. dobr. društvo« v Gorici N.N. 500, Plesničar 80; Brumat 600; vesela družba iz ŠteverjaM: voščila brezdomcem za novo leto 500,— lir Namesto cvetja na grob pokoj; ne gospodične Jug daruje N N. 500— lir. Ci. Karol Tivan daruje 50jl> lir revnim dijakom v počastitev spomina pok. visokošolca Toneta Dolesa namesto cvetja na gjrob ter 500.— lir revnim dijakom v počastitev spomina pok. gospe Eleonore Tivan. Iskrena hvala ! Za »Slovensko srotišče« v Gorici: N. N. iz Sovodenj, 50; ga. l'e* režija Perčič 200; neimenovana oseba 1000; Marija Figelj, Osla v j c 250; neimenovana družina v Go* riei 1000; Zora Štrukelj namesto cvetja na grob prijateljice Marije 500; Prevzvišeni knez*nadškof dr. Karel Margotti je razveselil za treba . zahvaliti samo požrtvoval* I božič naš zavod z darom .5000: nemu naporu železničarjev, d« nesreča ni zajela večjega obsega. V torek je bil pogreb žrtev; od tod zvonenje in brlizg siren. Slavnost v „Slov. sirotišču" V nedeljo dne 9. januarja smo za praznik sv. Družine v nedeljo pa z darom 2000; za priboljšek v hrani otrokom, Černe Amalija \ Gorici 100; N.N. v Gorici 200; mesto cvetja na grob blagopok. gospe Išme Sfiligoj darujejo gč.: dve Komelovi, dve Žvanutovi jn ena Smetova 1000; N.N. 25; VI. praznovali prvič po drugi svetov* j 500; N.N. v Gorici 300.— lir Srčna hvala vsem in zagotovilo ni vojni prav slovesno praznik sv. Družine, kateri je sirotišče po sv c > j hvaležnosti in molitve! čeno. Hkratu smo praznovali za* vodovo petdesetletnico. Minulo je pol stoletja trdega dela oh začet* ku, po prvi svetovni vojni in zla* sti po drugi, med katero je naš zavod vos čas hudo trpel in bil popolnoma opustošen. Hvaležno priznavamo naklonjenost nove ital. vlade in zavezniške vojaško uprave, da se je moglo vsaj glav* LISTNICA UPRAVE Naročnikom v Argentini in r inozemstvu sploh: Naročnino za »Demokracijo-, ki znaša za inozemstvo letno lir 1200. lahko nakažete po bankah, ki imajo poslovne zveze z Italijo. Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gortttl