154
Şhe pred vezh, ko manj. On: Ako torej jeſt na ſvo-
jih 3 oralih tolike klaje dobim, de lahko 6 krav
po letu in po simi dobro preredim, takó ravno ta
ſenoshet 12 krav po letu ſamo s pizho previditi sa-
more. Jeſt: Reſ je to. On: Ravno savoljo tega bi
mogla ta obzhina, ki okoli 50 oralov obſeshe, 100
krav ſkosi zelo leto, ali pa 200 ſkosi pol leta, kar
zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa
zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav.
On: In ſhe teh 50 krav nima ſkos pol leta sadoſti
paſhe, temuzh ſi mora po unih dobravah ſkos vezh
tednov shivesha iſkati. Ne bom ti pravil, koliko
mlade travize shivina na paſhi potèptá, ktera ſe
vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik s ko-
reninzami vred isruje. Ne bom ti kasal, kakó malo
paſtirji pasijo in kakó malo vedó, kam in kje ne-
gré shivine goniti. Satorej bi ſi jeſt upal na ravno
ti planini, ako bi bila moja laſtnina, 100 krav ſkos
zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is ras-
deljenja obzhin na domazho réjo. Jeſt: Sdaj ſo ſe
mi pazh ozhi odperle, sdaj vidim, de krava v hlevu
dobro in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi do-
bizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe.
Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene
kmalo preobernil.
Ptujiz. Domu gredozh mi vedno pitane krave
mojiga brata pred ozhmi igrajo, prezej ſim sazhel ſoſé-
de nagovarjati in de je bil ravno zele 3 leta moj nauk
le glaſ upijozhiga v puſhavi, ſim vender veſêlje vshi-
val, viditi kakó je moje ſtanovitno napeljevanje prasne
isgovore premagalo. In vſi vlaſtniki ſo ſe po rasdelje-
nju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe obzhine po zeli
ſoſéſki rasdelili, in vſi ſo ſe prav dobro pozhutili.
Luka. Premagan ſim, goſp. ſajmoſhter in vi
dober ptujiz! prejmita mojo hvalo sa vaji trud, in
odpuſtita mi moje poprejſhne beſede; bodite pa tudi
vi poſhten mosh, moj dragi prijatel.
Ptujiz. Veſeli me, de ſim daneſ pokorniga
otroka ſvetlimu Zeſarju perdobil, tukej imate mojo
roko. Daneſ bomo veſelizo pili na sdravje naſhiga
dobriga Ozheta! —
J. Demſher.
Toča in copernice.
(Konec.)
Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cer-
kovnik hude ure nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni,
in z žebljami od mertvaške truge strelja; in nobe-
den naše vasi ne pomni, kdaj bi bila toča per nas
vdarla. — Če bi vaš cerkovnik ne bil zvonil in streljal,
ali veš, de bi bila toča pobila? Blez de ne veš! —
K čemu so pa žeblji od mertvaške truge? Saj mertvim
daj mir in ne ognusi njih kostí! — Skušnja uči, de,
ako ravno so zvonili in streljali, je vender toča vse
do koreníne pobila. Kralj Friderik II. je enkrat tri-
deſet tavžent žolnirjev v orožju vadil, ki so stre-
ljali z puškami in topmi (Kanonen); pa jih je vender
toča dobro omlatila. Kakó pa tudi hrum zvona ali puške
zamore točo odverniti, kér ta hrum ne doseže ob-
lakov, kteri točo peljejo in sejejo?
Marsikteri poreče, de to, kar špogamo, nič
ne velja, se trudiš pokazati; uči nas rajši, kar nam
je koristno. — Iz serca rad, če bi le jest sam ta
pravo vedel. Mislim vender, de molitev, varčnost
(šparovnost), večsortni pridelki in družba zoper
škodo toče so gotovi pomočki, se toče, kar je mo-
goče, ogibati.
Moli in skoz na Boga misli; ne samo takrat,
kader ti žuga, če nisi enak konju, kteri hitro stopa,
kader mu bič (gajžla) okoli ušes žvižga. Posébno
pa moli ob hudi uri, sdruži se z svojimi sosedi
v cerkvi: prosite milostljiviga Očeta, de po svoji
sveti volji kazen odverne od vas.
Hrani obilnosti dobre letine; zakaj Bog in pa-
met te učí, de po dobrih letinah sledijo slabe. Kdor
hiti predale (Getreidkästen) pred sprazniti, ko jih
ima z novim žitam polniti, bo večidel prazne imel.
Boljši je biti radovoljno trezen, kakor posiljeno lačen.
Nikdar ne prodajaj reži ali ovsa preden imaš ajdo
pod streho. Revšina, ki si jo delaš z napčnim živ-
ljenjem, bode vsako leto manjši, če se svojiga dela
umno primeš. V mladosti je ložej si nekoliko od-
tergati v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Var-
vaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in sterga-
no streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi
Bog večno ziví, in skerbí za svoje pridne otroke.
Tretji pomočik zoper točo so večsortni pridelki
po tvojih njivah. Krajnska dežéla bi rodila turšico,
ktero po Koroškim k svojimu pridu sejejo. Dobro vem,
de na Krajnskim ajda bolj donese, kakor na Koroš-
kim, pa se najdejo kraji, kjer toča vsako leto bije
in ajdo potèptá. Dalje menim, de slana posmodí,
kar toči ostane. Turšica *) se toči bolj brani, in
poprej, ko ajda dozorí. Pri Ljubljani posavcam (kme-
tam per Savi) klaje manjka; pa vender po vsih
njivah ajdo sejejo, ktera včasi komej seme da; ne
njivice ne pervolijo kermi (klaji), z ktero bi ložej ži-
vino redili in več gnoja napravljali. Koroški kmet, ki
ſim ga prašal, zakaj na dobri njivi kermo namesto
ajde seje, mi je odgovoril: Če ajda donese, bo do-
ber kup; če ne donese, bom jez saj kermo dobil.
Zadno varstvo zoper točo je družba, od ktere
je v Nr. 23. 24. tih novic bilo na tanjko govor-
jeno. Izgovor: Družba je pač dobra, ali kdo jo
plača? — nič ne velja. Če ne moreš toliko krajcer-
jev perdobiti, de bi se družbi perkupil, kakó boš
celo leto, če te toča zadene, sam sebe, svoje otroke,
svojo družino redil in plačal? Kdor ima več njiv,
ta mora družbi več plačati; pa ta tudi ložej kakó
reč v dnar spravi, in se takó večji škode varuje.
Kdor ima manj polja, bo manj plačal, in ta dnar
si od kmetije, ali drugih zaslužkov, ki se jih pri
nas ne manjka, perhranil. Bajtar naj se rokodéla
uči, drugim naj večsortne orodja perpravlja, ali k
sosedam, ali na cesto v tlako naj gre. Ne sme ča-
kati, de bi ga gospodje prosit hodili, ampak sam mora
dela iskati, in z navadnim plačilam dovoljen biti.
Glejte laške zidarje, ki ne stradajo, pa vender ne-
ktere krajcerje domu nesó. Pri napravljanju železne
ceste so Lahi clo iz Napolitanskiga. Tem ni bilo
predalječ šternajst dni hoditi, de bi si kosec kruha
zaslužili; domorodni pa tožijo, de jim dela in kru-
ha manjka. Prosimo Boga za vsakdanji kruh, var-
vajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih
in modrih ljudi: takó bomo srečno živeli in v ubo-
žtvu ne bomo obupali, ampak koristno pomoč iskali!
Robida.
*) Tudi na Krajnskim, posébno na Dolenskim in Notrajnskim
vidimo veliko turšice rasti; dobro pa bi bilo, če bi jo tudi
Gorenci več, kakor do zdaj, saditi hotli.
Vredništvo.
I
n rokodělſke novize.
Kmetijík
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 30.
V ſrédo 25. Kimovza.
1844
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Rasdelite obzhinſke paſhe!
Bodite, kakor čbéle!
(Poleg némškiga.)
adar čbéla gré cvetlice
Obiskavat, med popivat,
Pridno vezat na nožíce
Si onóžje, slastí vživat:
Mislim: Človek! ljubi délo
In posnémaj pridno čbélo!
Kadar čbéla satje dela
Iz voska čisté lepôte,
Kakor de bi stvarit' iméla
Serca iz sladké belôte:
Mislim: Človek! serce vari,
De se v gréhu ne opári!
Kadar čbéla v panj priléze,
Se koj med sestrice spravi
Brez skoposti, serdi, jéze
U ljubezni serčni, pravi:
Mislim: Tam je sreča prava,
Kjèr edinost je in sprava!
Kadar čbéla pričakuje
De vesêlje raja vžije ,
Mater skerbno pogleduje
In jo z krilci milo krije:
Mislim: Tak', otrôc'! bodite
Starše svoje vsi ljubite!
Kadar čbéla, jeze polna,
Z želam ojstrim preskerbljena,
Vid' nevarnost, v boj gré voljna,
De kraljica ni zgubljena:
Mislim: Glejte, tako varja
Prav' roják dom in cesarja!
Kadar čbéla vsako délo
Tak' umetno, modro dela:
Al' bi serce se ne vnélo,
Al' bi duša ne zapela:
Stvarnik, Ti si poln modrósti,
V majhnim, kakor v velikósti!
(Konez.)
Luka. Povejte mi, kaj taziga vam je le pravil?
Ptujiz. Takó ſi tudi ti, mu rezhem, tak sa
rasdelitvo vnet bedak? On: Nikakor; ampak ras-
delitve prijatel, mi odgovori. Lej ta le velika pla-
njava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha,
in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet,
3 orale meri.
ktera v dolgoſti in v ſhirokoſti ſamo
Is teh 3 oralov dobim ſená in otáve sadoſti, 6 krav
ſkosi zeló leto prerediti. Koliko mi mléka dajo, ſi
vidil, in v dveh letih ſe mi mora ſhe vſaka nar manj
sa en bokal poboljſhati. Jeſt. Kakó je to mogozhe?
S nemſhko (Luzernſko) deteljo in s drugimi takimi
seliſhi, jo bom vprihodno obſejál, ki boljſhi klajo
dajo, kakor naſha trava in naſha detélja, in ktére
obſtanejo bres nove ſetve, kakor ſo nam uni dan Novize
osnanile, ſhe zhes 20 let, in vedno poganjajo, — mi
odgovori. Poleg tega per pitanju, v hlevi oſtane
veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomo-
zhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni,
ſemtertje rastreſa. S to gnojnino ſi sboljſham pri-
hodke ſvojih njiv. Jeſt: Vſe prav, kakó pa prideſh
is delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav
lahko, ena rezh is-haja is druge. Tam, kjer ſo ob-
zhinſke paſhe, nemore domazha reja nikdar v ve-
likim vpeljana biti. Rekel ſim ti, de gmajna, na
ktéri ſe snajdeva, okoli 50 oralov obſéshe. Jeſt:
Malavašič.
1o5
Vstraníše.
Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamen-
ček veliko pomeni. Takó imá tudi rast in razpad
kmetovanja svoj vzrok sploh v majhnih rečeh. Per
dobrim kmetijstvi se narmanjši reč ne spregleda,
nobena stvarca se v nemar ne pustí. Zato že pri-
govor učí, de gospodinja tri vogle derží,
de si se ravno le z malimi opravki pečá. Mi bo po
tém takim kdo zameril, de od rečí govorim, za ktero
še ni lahko gospodarju v misel prišlo, se méniti?
Saj še imena med Slovenci nima, takó malo se zme-
nijo za njo. Kdor jo imenuje, ji pravi po ptujih jezikih:
Abtritt, Retirad, Privet; in čé ji sekrét
reče, misli, de jo je imenoval po slovensko. Jas
ji za to dobo vstraniše rečem zavoljo tega, kér
se vse v njo v stran spravlja, kar nikamur dru-
gam ne kaže. Oznani kdo boljši imé v novicah, mi
bo všeč.
In to vstraniše, pravim, de bi per vsaki hiši
moralo biti: ni táko za nič, kakor marsikdo med
kmeti misli. Sitno mi je reči, pa še sitneji se pre-
bivavcam tacih hiš godi, kjer vstraniša nimajo.
Kolikokrat mora človek, ki memo táke hiše gré,
obraz na drugo stran oberniti —! Pa tudi dober
želodez mora imeti, ki se taki nesnažnosti bliža.
Kakó sitno je pa tudi to za domače ljudí, sosébno
za táke, ki bolehajo. Večkrat bi se kdo rad po-
mudil per taki hiši, pa potreba ga sili, de odrine.
Že poti okoli takih vasi, kjer vstraniš ni, so več-
krat take, de ni izreči.
Razun nesnage in mnogotere sitnobe, je pa tudi
še zguba per kmetovanji, ako je hiša brez vstra-
niša. Koliko se jih premrazi, ki hodijo na veter in
dež k potrebi. Lahko, de še svinje včasi od tega
zbolijo, ko okoli voglov takih nesnažnih hiš letajo;
sosébno, ako je kak bolehen človek per potrebi bil.
Mende tudi svinskimu želodcu vse ne tékne. In po-
tem pride narboljši gnoj v nič. Vprašajte ka-
kiga učeniga kmetovavca, in povedal vam bo, kakó
visoko angležki kmetovavzi človeški gnoj cenijo,
in kaj vse z njim počnejo, de jim več verže: vi ga
pa puſtite v nič priti, in večkrat slabejiga živin-
skiga za dragi dnar kupite!
Naredí naj si tadaj vsak, kdor ga še nima,
vstraniše blizo hiše, ako se da takó, de bo tudi ob
dežju mogoče, do njega v suhim priti: tóde na ta-
kim mesti, de ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej
se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá
ne razgubi, in de ga dež ne odpeljá. V to jamo se
méčejo smetí, stare cunje, oglodane kostí, obnošeno
usnje, in večkrat kako betvo listja ali slame: takó
ti ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš nar-
bolje pognojiti, s tem gnojem pognoji, in bo rastlo,
de bo veselje.
Nekaj od Slovencov.
(Na dalje.)
6. Take pesmi se imenujejo slovenske na-
rodne (national slowenisch), kér so zložéne od
slovenskiga naroda. Nektéri Slovenci ne razločijo,
kakor je potréba, teh dveh besedi: narodno in ne-
rodno. Narodno je nekaj lepiga, kar je jednimu
ali drugimu narodu lastniga, zato se reče národ-
nost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malo-
vredniga, Ungeschicklichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi
mi te dve clo različne besede razločiti ne znali.
Zato v glavo si jo zarežimo! — Te slovenske pesmi
so večidel kratke, ljubke, proste, takó zložene da
jih že iz glave znaš, ako jih samo jedankrat ali
dvakrat slišiš; so stare po sto, po dve, tristo let
in še starejši. Starejši je, bolj je lepa. Na to se
moreš zanesti. Ako bi posébno lepa ne bila, bi jo
Slovenci, davno že bili opustili in pozabili. Tudi
nove pesmi so lepe, tode večidel so zložene, kakor
je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se
jim zdi lepo jedno, sadaj drugo. Kadaj terdijo, da
so tiste pesmi naj lepši, ktere so prav zavite, takó
da jih moraš po dva ali trikrat prebrati, da jih samo
razumiš. Kadar je taka šega med učenimi, tadaj vse
vije na pesmih, kakor na nekaki terti. Dokler taka
navada, taka šega vlada, so take zapletene pesmi
lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne
dopadejo več. Pesmi naroda pa niso po kakih šegah
napravljene, temuč so zložene, kakor človeku serce
kaže; človeško serce se sicer tudi spreminja, pa si
vender vselej podobno ostane — ostane zmiraj serce
človeško. Pa tudi naše narodne pesmi ostanejo lepe,
dokler bode našiga naroda na svetu kaj. Od njih
se mora učiti slovenski pevec in slovenski godec,
kakó se mora zapeti ali zagosti, da našem ljudem
dopade. Bolj je pesem podobna narodnam, lepši je.
7. Mnogo sim zbiral in prebiral med sloven-
skimi pesmi in to med svetimi in med posvetnimi;
pa več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi
zdeli naši Slovenci. Ne verjel bi mi ti, ljubi pri-
jatel! koliko pesem sim pregledal in poslušal — in
med celo to množico so bile nektére bolj, manj lepo
zložene — — pa gerdih, nesramnih nisim našel,
zvunaj jedne same, v kteri se jedan pijan žganjar
košáti, kakó je z sterganimi hlačmi pijančeval. Poš-
teni Slovenci, ki se le nad lepim poštenim petjem
veselijo! Se posvetne so takó lepe, da jih skorej
od cerkvenih ne poznaš. Ako bi jez hotel pesmi
praviti, bi se mi jih nabralo skorej za jedne bukvice;
jez tukaj le jedno napišem, ki je iz sv. Križa
blizo Ipave, in sam se lahko prepričaš, da so še
posvetne svetim prav podóbne.
Lepa krajnska dežéla.
1. Tam stoji gora Iblanska
Na lepim ravnim vertiču.
Češčena roža Marija! *)
2. Polhen je rožic nasajen
Plavih, rudečih in višnjevih.
3. Marija po vertiču prangala,
Lepe rožice je tergala.
4. Marija takó pravi, govorí:
Ko bi bil zdej tù ljub moj sin!
5. Ko bi bil zdej tù ljub moj sin,
Bi mu krancel narejala.
6. Marija še tega ne zgovori,
Nje ljubi sin za njo stoji.
7. Od kod si hodil, kjè si bil?
Povsod sim hodil, povsod sim bil.
8. V krajnski dežéli nisim bil.
Komu sí pustil krajnsko stran?
9. Notri sim pustil lepe ljudí,
Mirne ceste, frišne vodé.
10. Vsim vernim dušam sveti rej
Ki nam ga vsim vkupej dej.
Češčena roža Marija!
Naše šege, pripovedke in narodne pesmi so
živi spomeniki, ki nam kažejo, bolj kakor napisi na
kamnih, bolj kakor stare listine (Urkunden) na per-
*) Ta red se vsaki versti pristavi.
156
gamenu, kak je naš národ bil, in kakoršne lastnosti
ima; to nam je živo ogledálo, v kterim vidimo bistro
pamet in blago serce slovensko. — Pa Slovenci malo
marajo za vse to. To moram po poti povedati. Mi
se mnogo učimo, kar je od drugih narodov, kar je
pa slovenskiga, to nam le merzi. S težkim sercam
rečem, pa je resnica: mnogoteri sicer učen
Slovenec več vé od čudnih Kinezov in od
vmazanih Hotentotov, kakor od svojiga
slovenskiga naroda. — Imamo pa tudi blagih
móž in iskrenih mladenčev, kteri se z veséljem
učé, kar je Slovenskiga. Bog jim daj srečo, ljubo
zdravje in dolgo življenje!!
Vſe poſkuſite, in kar je dobriga obdershite!
Ne ſme ſe Ferlanova pinja sanizhovati, tudi
ſe tajiti ne more , de je bilo s njo fitno delo medenja
prezej polajſhano; vender pa ſmo ſhe pomiſlovali,
kako bi ſe dalo v ti rezhi ſhe kaj boljſhiga naſhim
pridnim Slovenzam v roke dati. — Ni bilo treba
dolgiga truda. Matija Kopazh v Begnah (na
Gorenſkim) je naredil novo, *) prav lizhno pinjo,
per kteri ſe nizh ne pogreſha, kar delo medenja
polajſha. Prav lahko ſe ta pinja shene, ko ima zelo
kolo, in ſe navíja, kakor ura; pa tudi prav naglo
in zhiſto ſe vmede. Vezh hvale pa nozhemo ſvojimu
delu dajati, bomo raji pozhakali, de hvala od dru-
gih pride. Le ſhe to perſtavimo, de, zhe kdo hozhe,
ſe da ta pinja tudi ſedé, in s nizh vezhjim trudam
goniti, kakor vſak kolovrat. Prav lahko bodo sdej
medli in sraven brali. Kdor bi ſe hotel preprizhati,
kakó lahko in naglo ſe vmede, ali pa kdor bi hotel
to prijetno pinjo pogledati, de ſi bo potlej gotovo
enako omiſlil, naj ſe per naſ oglaſi, mu bomo vſe
radi ſkasali, in povedali. Tudi obljubim, de bomo
vredniſhtvu teh Noviz v Ljubljano enako pinjo po-
ſlali, kér jo bo mogel vſak pogledati. Ne dvomim, de
bo imela ta snajdba kmalo veliko prijatlov. K....
in je bil verlo velik dobrotnik za vse ljudí uniga
kraja. Ko je neprijazna zima bežati jela in se spom-
lad veselo prismejala, je on na visoki gori povzdig-
nil svoj glas: „delaj" de se je razlégalo po vsih
dolinah in poljanah. Ljudjé so od njega na tanjko
dobo zvedili, kdaj je bilo treba to, ali uno žito
sejati, to ali uno sočivje saditi, za ta ali uni smuk
(kislino) skerbeti i. t. d. kér je to vselej zraven
pristavil. Za te dobrote so mu bili jako hvaležni,
in ljubezen proti njemu jih je nagnala priložnosti
iskat, viditi ga. Kakó bi to izpeljali, neso vedili.
Nar starji iz med njih jim svèt da, de mu na me-
sto, kjer ga kričati slišijo, naj medu jesti nesejo
in se okoli poskrijejo. To storivši ga pričakajo: tó-
de zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak.
Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga
obširno popisali in djali, de je v vsih rečeh človeku
enak, z tem samó razločkam, de je po vsim životu
kosmat, kot zver. Imenovani svètnik, ko je zvedlji-
vost žená opazil, jih zdaj drugači upoti: Ako ga,
jim pravi, med sabo imeti želite, nastavite mu do-
briga vina in poleg poſode ove, negibčne postole ;
napivši se, bo tudi jél postole premišljevati, in mo-
rebiti, de se obuje. Na obutiga, ker ne bo hoditi
vajen, hitro planite, in zvezaniga domu pripeljite,
de tudi ženam na vidilo pride. Naročéno so mar-
ljivo zveršili. Ubogi divjak se vina obilno napije,
postole obuje; tóde gerdó se vkani. Ko je možje
od vsih plati proti sebi vèrveti vidil, skoči na noge;
ali te mu svojo poprejšno hitro službo odrekó, kér
mu polze, in on v svoji hitrosti pada. Ulovivši ga
grejo z njim v grad, de ga gospôdi pokažejo, ki
ga je že zdavno željela viditi. Vse vanj viri, vse
ga obstane, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove
parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga po-
prašujejo za mnoge prihodne rečí. Ko so ga vezál
rešilf, skoči ko bi trenil, iz med zbora, in poleti
pocesti proti hosti, takó berzo, de ga hèrti, ktére
so za njim spustili, dospeti ne so mogli. Od uniga
časa ga ni bilo nikoli več, ne viditi ne slišati. Ko
je spomlad nastala, je njegovo upitje: „delaj, de-
laj, sej, sej"! popolnama izostalo. Stanovnike je
Juri Sodevski.
tlaka zadéla in druge nesreče.
Od preſhizhje bolesni v 37. liſtu létaſh-
nih noviz.
Preſhizhja bolesen, od ktere nam D. is Tu-
hinſke doline v 37. liſtu naſhih noviz perpove-
duje, je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero
v nekterih krajih ſhen, v nekterih perezhogenj,
in v nekterih rudezhizo imenujejo. Leki, kteri ſo
ſvetvani soper to réſ hudo bolesen, vtegnejo biti dobri,
tode po kmetih ſe vſelej takó naglo dobiti ne mo-
rejo, kakor bi bilo potreba; tudi ſe bolnim preſhi-
zhem ſhe teshko kaj v riviz perpravi in ſe s tem
tudi slo oplaſhijo. Per naſ ſo praſeta she vezhkrat
tako bolesen imele, in vſelej ſmo jim jo s tem ven-
tali, de ſmo jih berſh, kakor ſo sbolele s ſlamnatmi
sveski**) ali pa s ſlanelo takó dolgo dergniti
veléli, de ſo ſe vgrele in de ſo rudezhe pike bolj
vùn vdarile. Takó ſo vezhidel bolne preſeta v 24
urah ſpet osdravele.
Vganjka.
Kaj rado po glavi beshí,
Zhe ravno na ſheſtih nogah ſtojí?
Snajdb
pa vganjke v poprejſhnimu liſtu je:
Drevó.
Danaſhnimu liſtu je deveti dél vinoréje perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
14. Kimovza.
9. Kimovza.
A.
fl.
kr.
fl.
kr.
Stara povedka.
Divji mož.
Po Metlikini okolici se pripoveduje, de je
živel v starih časih divji mož na velicih hribih,
*) Prav slo shelimo to novo snajdbo viditi. Vredniſhtvo.
*
Zhe imenovana bolesen od hudiga vranzhniga priſada isvira,
ſe ne ſmejo vunder le tiſti leki, ki ſmo jih v 37 liſtu ſvetovali
in prav dobre ſposnali, v nemar puſhati. Vredniſhtvo.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
Turſhize .
Sorſhize-
Rèshi .
Jezhmena .
Proſa .
Ajde
Ovſa
1
1
22
21
54
59
31
1
1
—
22
20
57
31
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil
pshef Blasnik.