Leto * VIII. Stev^US.
. Pofctnln* plafifen« v gotovini.
V Krškem, v četrtek 26. septembra 1924.
Današnja #tev. t r— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Urednlitvo in upravnlfitvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. 13.807. [začasno Se tudi 13.3211
Sodstvo
licej'
X4ubl3aDa*
ds1-®
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi ae ne vračajo.
Reklamacije za list so poltn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Naročnikom v vednost.
Z ozirom na netočno plačevanje naročnine »Napreja1 ,Lj. glasu* in ,Vorwartsa‘ smo sklenili, da mora od 1. oktobra 11. vsak naročnik naročnino plačati vsak mesec naprej.
Kdor je kaj dolžan, mora v prvi vrsti gledati da plača naročnino za mesec naprej, dolg pa odplačuje.	UPRAVA.
Napačna svoboda.
Mladi ljndje ljubijo svobodo bolj nego stari. Tako ae navadno sliši. Ni pa vselej res. Kdor ljubi pravo svobodo, jo ljubi čim dalje bolj, ne pa čim dalje manj. Kajti prava svoboda je vir napred-ka in sreče in nikogar ni, ki bi hotel svoj napredek in svojo srečo zadrževati
(O tistih seveda tukaj ne govorimo, ki pravijo, da so nasprotniki svobode, kajti oni so nasprotniki svobode le za druge, SVOJO svobodo pa ljubijo še preveč, seveda napačno svobodo.]
Da ljubi mladina svobodo bolj nega starejši ljudje, to ima avoj vzrok v tem, da mladina ne ve, )>aj je prava svoboda.
Prlsvi svoboda namreč ni to, da sme kdo delati vse. kar hoče, tako svobodo so uvedli meščani po francoski revoluciji in ta svoboda je pod imenom liberalizma [svobodnjaštva] razpasla kapitalizem do sedanjega njegovega neverjetnega viška, da sme kapitalist vse, kar hoče, tudi pesek med moko prodajati in veriiniške cene zahtevati da P« delavec ne sme zahtevati niti toliko zaslužka za svoje delo, da bi preiivil sebe in družino.
V komunističnih časih so mladi, navdušeni ljudje vai selo ljubili svobodo. Pravo in nepravo avobodo, Svobodo, ki.pomeni neodvianoat od posameznih oseb, in svobodo, ki naj bi pomenila neodvisnost od dela in od družbe. Vssk je rad neodvisen od obeh, pa od oseb je mogoče, da se osvobodimo, od dela in družbe se pn ne bomo nikdar osvobodili. To so tudi dotični mladi ljudje kmalu začeli uvidevati in iz komunistov so postali zopet socialisti. Toda le počasi gre razvoj, le počasi so se taki ljudje učili razlikovati med osebami in družbo ter delom. Tako smo nekega že iz-preobrnjenega fanta morali poučevati, da želja po avobodi ne sme iti tako daleč, da bi ob uri, ko nora človek nastopiti svojo službo, vzkliknil: .Kdaj bomo imeli svobodo, da bi ae bilo treba ubogati na klic urel?" Take svobode ne bo nikdar! Delo bo moralo biti izvršeno. in čimbolj se bližamo socializaciji. tem bolj ostre določbe bodo za tiste, ki svojega mesta v kolesja dela ne izvršujejo pravilno jta točno,
Ce hoče človeštvo kdaj res zapustiti staro kmetsko produkcijo, pri kateri morajo kmet in njegova žena ter vai otroci, komaj ao dobro shodili, delati ves dan od zore do mraka, potem ne sme °atati na sedanjem .neodvisnem" stališču, ko smatra svojo ječo za s »oj dom. svojo živalsko Življenje za	avobodo	in	avoje nedeljsko	pijančevanje za
počitek,	Moral	bo	to neodvisnost opustiti, moral
bo svojo zemljo združiti z zemljo svojih sosedov, ■oral bo v družbi z njimi kupiti modernih strojev n obdelovanje zemlje in moral se bo ukloniti r	2*	bo *■ družba	določila za vse
*	*•	*ačin bo prišel	tudi kmet do 8
“rn®°“ d®lB’ tod* ootem «*• bo amel ob ponedeljkih imeti mačka, ne bo mogel^ ob del.yeiII času zmis-liti se iti na .božjo pot«. Kajti industrijsko delo je nemogoče, če vsi sodelujoči ae delajo točno kakor stroj.
Pri takem industrijskem delu bo rasen prid-aoati in točnosti treba tudi pameti. Treba bo razu-da pomeni posameznik le eno kolesce v ve-|>anakem stroju dele in de mora vsako kolesce “•‘•ti, Ne le moje, ki kopljem, bratovo, ki zida. Id tik*?' razdeljuje delo, ampak tudi tuji ljudje, . j, . *• delo postavilo v svoj stroj, morajo svo-° vršiti točno, ker ae delo uetavi tudi tekral, “o« obetane njih kolesce. Tako je tudi potrebno, kolesca, ki delo regulirajo in za-' ,in lBdi ravnateljevo kolo ae mora vrteti. •* ““Ofli neapemetni ljudje mislijo, da v socialistični družbi ae bo nič ravnateljev, ali pa da *j°d° morali ravaatelji tako plesati, kakor bodo ara0* Poasmezas kolesca hotela. V socialistični
družbi bodo ravnatelji boij neusmiljeni in bolj sitni, nego so zdaj. Vsako kolesce bodo odstranili in nadomestili z drugim takoj, ko bo začelo škripati, ne pa da bi čakali, da se popolnoma ustavi in pokvari ves stroj za dalj časa.
Socialistična druiba bo vse produktivno delo uredile na podoben način, kakor je ie zdaj urejena n. pr. železnica.
Vsak ve, da bi železnice ne bilo. če bi ljudje ne hoteli sodelovati. Kmet, ki dela samo »na svojem“. lahko pase svojo kozo, železnice bi pe nikdar ne mogel ustanoviti. Saj še njegov voz ne zasluži imena voz — če hoče pravega vosa, si ga mora naročiji pri kolarju!
Zdaj pa poglejmo malo na železnico.
Postaja A [na enotirni progi] je sprejela o-sebni vlak z zamudo 15 minut in ga poslala daljq, ko je postaja B telefonirala, da ga lahko sprejme. Na postaji B stoji tovorni vlak za smer proti A, pripravljen za odhod takoj po prihodu osebnega vlaka. Tu dobi postaja B sporočilo, da se osebni vlak zaradi svoje zamude danes ne križa z brzo-vlakom, ki vozi proti postaji A, v postaji D kakor navadno, ampak v poslaji B, Uradnih vidi. da je to nemogoče. Le tri tire ima, eden je zaslevljen s tovornim vlakom, na drugega pride osebni vlak, tretji je pa poln vagonov za skladsnje in nakladanje tovorov. Zato ukrene, da bo ustavil osebni vlek na progi zn toliko časa. dokler pride tovorni vlak na medpostajo, ki služi le nekemu industrijskemu podjetju, na tej medpostaji naj se križata osebni in tovorni vlak, na pravi postaji B bo pa na ta način prosta za križanje osebnega vlaka z brzovlakom. 3e bi tovorni vlak odšel iz B šele po prihodu osebnega vlaka, bi se moral brzovlak v B ustaviti in čakati, dokler pride tovorni vlak v A, tako bo pa čakal le osebni vlek na progi in ne bo imel zaradi‘ tega nobene nove zamude, ker bo v B itak moral čakati na brzovlak,
Seveda urednik ne sme vsega tega tako dolgo premišljevati, kakor ti to mešanico počasi razumeš. Na železnici je treba hitro misliti, drugače bi trajala vožnja iz Ljubljane v Zagreb ves dani Ko je tako premislil, je dal ukaz ustaviti osebni vlak in odpraviti tovorni vlak na medpostejo.
Kaj bi rekli .svobodoljubni" ljudje, če bi se kak kretnik postavil po robu in rekel, de pozna predpise in da se osebni vlek ne sme ustavljati zaradi tovornega vlaka? Ali bi se čudili, če bi uradnik takega kretnika. takoj poslal domu. češ, zmešalo se mu je, ai| več za službo? Ali bi zahtevali, da se mora braniti kretnikova svoboda in odstraniti »absolutistični* uradnik?
Kdor vidi v takem uradniku absolutistično o-sebo, ne pa potrebno kolesce, ki MORA poslovati, ker se drugače ustavi ves stroj, ker bi sploh niti železnice ne bilo. če ne bi bilo discipline.
In tako kakor železnica bi moralo biti urejeno vae produktivno delo. Brez usmiljenja bo delavni stroj zmečkal vsakegs, kdor ne bo razumel, da se pri moderaem organiziranem delu ne da več tako žvižgati, kakor žvižgajo kozji pastirjii ki imajo nad sabo le milo nebo, drugega nič, v sebi kozje mleko in na sebi kozjo kožo.
Kdor hoče kulturo moderne družbe, mora v tej družbi izpolnjevati svoje mesto — brez pardo-na. Ne le kretnik, tudi uradnik 1 Kajti uradnik je postavljen zato, da železnica teče in da imajo vlaki čim najmanj zamud, ne pa zato, da se krega s kret-niki.
•e*
Ta članek je bi' napisan zalo, ker imamo v stranki ljudi, ki razumejo svobodo po pesniško, po umetniško, ki mislijo, da so od Boga s posebno milostjo obdarjeni. Kdor tako misli, naj si kupi kozo in naj gre v planine živet sam zase »svobodno* življenje, Spoznal bo kmalu, da to ni prijetno, x£asti ako je navajen na drugačno hrano in obleko! Ce prej ne, bo vsaj pozimi prišel nazaj med človeško družbo.
Povod za ta članek je pa dala naša iziava na koncu Arnškovega članka v .Napreju" št 137, kjer smo rekli: »Povedati je tudi treba, da zaradi načela javnosti ne bomo vsem Arnškom na uslugo. To načelo je namreč resna stvar, ne pa predpustna šala.* Tako amo izjavili in tako se bomo tudi držali, dokler odgovora! čiaitelii na aklenejo drugače.
Kam bi prišli, če bi se res moralo vse objaviti, kar pošlje kak član? Potem bi se lahko zgodilo, da bi bil .Naprej* poln samih psovk, ps še bi bil premajhen. In otročarije bi izrinile vse resne članke. Vzgojno je marsikaj, zlasti tnje napake zelo dobro vplivajo, če jih javno razlagamo — ker se je na tujih napakah lažje učiti nego na lastnih, kajti iz tujega kri ne teče. Toda te napake morajo biti stvarno ugotovljene, ne pa s psovkami, kakor jih najdemo v prvih šestih vrsticah dotičnega Arnškovega članka sledeči kupček: .zavijanje, blatenje, kraja, gnojni izliv iz gnusnega tura pri človeku, ki sa vedno umiva z blatom in gnojnico". Za take cvetke bomo imeli samo koš, razen kadar bomo hoteli pokazati vrt. na katerem so zrastle. Pa tudi drugače ne bo vse objavljeno, kar si želi kak posameznik. Kadar bo »Naprej* velik list in bo imel tedenske priloge za vsak okraj posebe, takrat se bodo vse okrajne in krajevne razmere lahko opisovale, osebne pa tudi takrat ne. zlasti če ne bodo imele stvarnega jedra. Komur se zdi to stališče preostro, nai si še enkrat prečita »Za smeh in kratek čas* v 137. štev. »Napreja* in potem naj sodi Člani pokr^odbora nai pa prečitajo to še posebno pazljivo, da ne bo na seji preveč časa vzelo. Tam se bodo čitale l^do£obne cvetke, ki so bile odklonjene.
Razno.
Naša narodna buriuazija se je tudi v Ptuju požvižgala na tkzv. »idejne" razlike, ki jo ločijo v več strank in se je za občinske volitve združila v .gospodarsko socialni blok*.
Pri obč. volitvah v Mariboru je menda tudi »Orjuna* »odločilno* sodelovala. Radi lepšega se nekdo v .Slovencu* krega na njo, češ, da je izzivala s svojimi črnimi uniformami poštene Slovence in da je radi nje marsikak volilec ostal doma Zdaj je tako pisanje demagogija, kajti klerikalci so vendar tudi bili v »Narodnem bloku* in ker so vrhu tega še v vladi, so imeli pač dovolj moči, da bi bili vsako or junaško akcijo onemogočili. Prav nič se ne bomo čudili, če bi slišali da je tako ugoden rezultat za slovenske stranke pripisati nasilju.
»Radikalski glasnik« v Ljubljani se je preselil v večnost,
Komandant orožništva na Slovenskem, polkovnik Hurkiewicz, pojde v pokoj. Baje se za njim še orožniki ne bodo jokali.
Kaj se bo zgodilo? V Belgradu vlada veliko razburjenje, ker so zvedeli, da je Radič že bil pri kralju in da ga je kralj celo na obed povabil. Med obedom sta se pogovarjala, kako se bo uredilo hrvatsko vprašanje. Strašno.
Šest let skoraj Radič ni hotel iti v parlament niti ni hotel poslati v Beograd svojih poslancev. V torek pa ga je obiskal notranji minister Petrovič in v šestih urah sta se pogovorila definitivno, da pojde Radičeva stranka v vlado. Zanimivo je, kakšne .neverjetne* reforme je napovedal Radič. »Slovenčevemu* dopisniku je izjavil: o sklepih [konference z notranjim ministrom] ne morem [ali pa nočem — ur.] ničesar povedati. Reči vam pa moram, da bomo spremenili način dela v ministrstvih. Pri nas ne bo nobenih intervencij, nobenih privatnih strank, črnih kav in gospodičen. Ministri bodo morali bivati vsaj
Golovico časa zunaj, da ne postanejo birokrati, lihče se ne bo sprejemal, pa naj bo kmet ali gospod. Pritožbe se bodo lahko oddajale direktno ministru. Ministri so zato tukaj, da delajo ne pa, da sprejemajo deputacije. Da se pa spoznajo s stanjem v državi, morajo iti med ljudstvo. Ministri morajo tekom meseca pospraviti vse zaostanke, nato pa mora vsak akt biti rešen v 24 urah. Vsak akt mora
E riti do ministra v treh dneh in mora se delati ka-or v bankah. Mora se delati kakor v Ameriki in na Angleškem. — Še ministrstvo za jugoslovanski humor naj ustanove in Radič naj bo njegov minister!
Vesti o umoru bolgarskega kralja Borisa je dunajsko bolgarsko poslaništvo preklicalo.
Ljeningrad prej Petrograd je postal žrtev strahovite povodnji. Voda stoji, po vseh ulicah več čevljev visoko, razdira tlak in hiše, uničila je elektrarno, da je mesto popolnoma v temi. Policija o« pravlja svojo službo v čolnih. Voda narašča še ve-, dno. Iz Moskve so poslali aa pomoč par vlakov I živil in rešilnega orodja. Koliko ljudi je Izgubilo l življenje, še ni tnanO.
Zopet dve lepi zgodbi iz Madjarsitega. Ma* djarski novinar Fardinand Sekely je bil obsojen na 1 in Vs ieta ječe. ker je napisal članek, v katerem je ugotovil, da to vsi največji zločinci belega te* rorja ostali nekaznovani. — Profesor KQvasligethy na univerzi v Budimpešti ni bil principiilno /nasproten reformam, ki so jih mislili uvesti laNMinisti na madjsrskih visokih šolah. Ko je zroegal-beli teror so mu zato 21/i leta prepovedali predavati na univerzi. Letos bf bil moral zopet začeti poučevati, ampak nekateri vneti ignoranti med njegovimi tovariši so izjavili, da ne bodo več prestopili -praga visoke šole, če bo Kdvesligethy zopet začel predavati. S tem ne bi napravili prav nobene ^ikode, Ko-vesligethy je pa prvi madjarski astronom, uan tudi izven njegove žalostne domovine.
Spor med Egiptom in Angleško bo baje v kratkem prijateljsko poravnan.
Največ siromaštva, največ hudodelstev, največ norcev napravi — alkohol. Skoro vaakdo to vidi in vendar se ne more odreči alkoholu, ker je nanj navajen od mladih let. Zato je velike važnosti, da se mladina vzgoji brezalkoholno. Zahtevajte eno številko našega lista — brezplačno —. na o-gled. .Mladi junak". Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga”.
Ako piješ .BUDDHA" čaj,
vživaš že na zemlji raj!
Zapisnik
seje pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 17. avgusta 1924.
(Nadaljevanje.]
S. CIRIL BČHM: Tisti stari aodrugi, ki toliko govore o 'starih tradicijah, se bojiio novega življenja. bi tli n naših mladih tal. — Če toliko govorimo 9 združitvi, kdo more bolje združevati nego .Skupni dom"? Zakaj 4 organizacije. 4 tajnike. 4 pisarne itd. — še 4 liste? Vsporedno moramo skupaj korakati z vsemi raa rednimi organizacijami. Vkljub temu. da razni aodrugi ovirajo napredek te misli, vendar ne bo te ideja zadušena. V življenje bo stopila, če ne danes, pa makar čez S ali 10 let, toda uničena ne bo. Sodrngi, ze^uvj imamo razcep, zato, ker so .ex socialisti" — ciW<tf z eno organizacijo sem, z drugo tja. Tako. s. Krušič, zdaj se pa izjayi. hočeš sli nočeš z nami?
S. I. KRUŠIČ: Močem, ne, štiri vrste organizacij je nemogoče združiti v eno, zato ne bom nikdar za tako delo.
[Medklici iz raznih strani: torej pojdi.]
S. Al. LESKOŠEK:1 Zidanmoška konferenca L 1923. je bila predlog 4 delavcev. Mednarodne pogodbe ao diplomatične pogodbe, toda če jo kdo krši. je konflikt in potem teče kri. Mi imamo častno proletarsko pogodbo in to je naš pravilnik. Nemško delavstvo je imelo tudi hude boje. predno je odstranilo v svojih zadrugah pravo kapitalistično gospodarjenje. Torej moramo tudi najprej odpraviti tako zlo. potem šele sklepati zedinjevalne akcije s Kristanom.
S. V. MČDERNDORFER: Krušič je podal svojo izjavo že s 3. točko. Zato je potrebno.' da zavzamemo tu atrogo jasno pot.
S. IVAN KRUŠIČ: Ponavljani« da se ne strin-jam s tem, da se vržejo vse 4 organizacije v en lonec. Za to niaem .-*• administrativno morajo biti ločene.
S. JOSIP PASTOREK: Razdružili smo se zaradi Kristana — zaradi gnoja, ki se je širil pri sodstvih zaslepljenega delavstva. Tako se hočemo tudi zopet združiti, toda samo po odkritosrčni in resni , izjavi —- ne pa na prazne fraze, Konferenca, ki je zborovala v Zidanem mostu po sklepu pokrajinskega odbora je zahtevala tudi skupni kongres toda kongres, kjer naj nastopajo dele-
Siti članstvo po številu, ne pa po prodaji mar-c. To zadoščenje konferenci Mariborčani niso dali. Jedo ima torej tako malo časti, da bi šel s takimi ljudmi v enotno organizacijo? Mi nismo tisti ljudje, ki danes svojo včerajšnjo trditev požrejo. Potrudite se za to, da postane .Delavec1 samo lojalno glasilo strokovnih organizacij. Ni te pravice, da bi strokovni list izigraval proletarski politični list in proletarske organizacije. .Delavec* je lagal za vaš denar o vas in proti vampa še niste ukrenili ničesar proti temu. In človek, ki se ne zna postaviti za svoj denar, ni in ne bo še 30 let socialist Če tč proti nam operira zaradi napadov, ali ni bilo na kongresu 12. 8. 1923. razdružitve in napadov? Ali je ravnanje Svetka, kot strokovnega predsednika pravilno? Buržujske mirovne konference mi ne priznavamo, to so godlje. Naš pravilnik je pa pogodba o kateri ima pravico govoriti le strankin Kongres.
S. A. MARTINŠEK: S. Krušič kot strokovm-čar in .predsednik Unije nam o kakšnem napredku nima ničesar pokazati, razen visokih prispevkov. Če hočemo torej na strokovnem polju še bplj pasti $e zedinimo še s tistim kapitalističnim sorodstvom.
„*S. V. MČDERNDORFER; Delavska duša je poitaikau sUr, nevedna, zato vzgajamo.
S. F. RIRALDO: Če misli Krušič. da je .Na-prej" pisal sama lopovščine, zatrjujem, da sem v svojih dopisih govoril .Čljto resnico, ki jo lahko vsepovsod zastopan, Krušič , in Msjdič, oba ata proti pravilom .Sloge", Jaz pa pravim, da moramo
odločno delati po strankinem pravilniku in vse stran-ako tMerovatfs*iačeU*< javnosti.
S, J. JERAM: Po načelu javsoati bi ti (misli s. Moderndorferja] že veliko trpel, pa amo mi branili Glede izključitve s. Krušiča pa izjavljam, da kom izvajal konsekvence, če se to -res-agadi. — tKjagovo ‘-j delo je bilo ■ le predlog. Če pravilnik ni tavršljiv.anai ne bo ovira;:Kakor včasih .Delavec", teko laie tadi .Nap^ei" za naš denar in o nas. Vse je laž, kar je Oset pisal o meni in o Krušiču, sicerae ni aeaa, da me priitevejo h Krušiču, bolj bime bilo, če bi me prištevali k Bernotu. Sicer je. pa Osetov dopis gotovo pretvarjalusadnik. Prosim za pojasnilo, po katerivviatčki' je Krašič izključen,
S. ZV. Bernot: Verolomec je vsek, kdor trdi, da je naš pravilaik neizvršljiv, dasi je na kongreau r zanj glasoval. Krašič je rkršil -pravilnik, in .oatane torej brezpredmetno razpravljati v podrobnem o varokih	i* atuim i awdlflQ. nuj (Huakiapii
če je že potrebno debatirati, samo o grehu proti pravilniku.
S. V. MČDERNDORFER: Predlog s. Beno-ta je. naj se najprej sklepa o -pregrehi proti pravilniku.
[S. Jeram se paaovno z . madlici .vznemirja: .Vzrok izključitve hočem!" Grozijcazbomen; .To je terorizem!“ Zahteva naj se -aanflta .dotičiii, članek, oziroma predlog s, Krušiča.]
(Istotako s. Kručič)
S. CIRIL BOHM; Kričanje je .popolnoma neupravičeno.- Predlagam, da ae začetni predlog a. Bernota spremeni sledeče: S. Krušič je izjavil, da je prot; pravilniku, torej, ne-apada več medL-nes. Tisti, ki izvršujemo določbe strankinega pravilnika, ne moremo urieti v ^eni vrati a tistimi, ki ga ne izvršujejo.
S. IV. KRUŠIC: Ta trditev je laž,« zahteval sem, da se miodekaže. kai.aem zakrivil sproti :pra-Hvilniku.
(Dalje prih.]
Dopisi.
Trbovlje. Načelstvu .Sloge". Podpisani .vračam tem potom .knjižico .Sloge" in naznanjam avoj izstop iz nje. Ker sem radi lanske.stavke, letošnje krize in dolgotrajne bolezni moje žene zašel v dolgove. bi bil primoran, opustiti časopis za nekaj časa, za kar ae tudi težko odločim, ker sem naročnik od vsega začetka. Zato 8em se odločil, da od-atopim zaenkrat iz .Sloge" in ae naj denar [delež je 50 .din] porabi xa naročnino »Napreja* za meseca september in oktober,
Tebovlje, dne 24. 9. 1924.
S sodruž. pozdrav.
'	Leopold	Majdič,	rudar
Loke 181. Trbovlje.
Op. ur. To je že tretji izstop. Prvega smo ob-javili v .Napreju1 št. 90, drugega v št. 134, tretji je današnji. Zanimivo je to, da izstopajo le tisti, ki niso dali niti ficka hranilnih vlog, pač pa hočejo z deležem poravnati naročnino .Napreja*. Da jim delež vrnemo, to je Je moralna obveza, po zakonu jamči vsak še najmanj eno leto po izstopu. Na ta način se ,Napreju* jemlje gotovina, ker z deleži se tiskarna in drugo ne da plačati. Tudi s takimi hranilnimi vlogami ne. ki so le prepis iz ene bilančne postavke na drugo. To je treba povedati vsem, ki mislijo, da je porast hranilnih vlog napolnil blagajno, in da zato zdaj ni treba poslati gotovine. Naj ae Majdič še trikrat zakolne, da ni Kristanov, včndar je ajegov, če sodeluje pri njegovih načrtih. Kristanov načrt je: disgustirati delavstvo, dane bo plačevalo stranki ne prispevkov^ ne naročnine in da odtegne gotovino tudi .Slogi", ki je lastnica ,Na-preja*. S tem upa ubiti ,Naprej*, da bo imel potem zopet edinole on patent na socializem v Sloveniji. Ali bo zmagal Kristan ali delavstvo? Ko ie odstopil Krušič, se je takoj priglasil nov član. češ: .da izpolnim njegovo mesto." In tisti teden smo narasli za 8 članov, za enega jih je vstopilo devet 1 Seveda to še ni dovolj, toda 9 je več nego 1.
Trbovce. Moram vas informirati o najnovejših dogodkih. Kakor veste, je bil v nedeljo v Hrastniku zlet DTE, zame je bilo pa važnejie, da sem doma ostat ker so sklicali neodvisni v nedeljo popoldne svoj shod z dnevnim redom: položaj delavstva in zedinjenje. Žal, da jim je bil ta shod prepovedan. In tako niti nisem na shodu mogel razložiti, kakšno je naše mnenje v tem vprašanju, niti v Hrastnik se nisem mogel odpeljati, ker je bilo že prepozno. Zvečer sem šel proti postaji. Srečal me je moj zet, ki je prišel iz Hrastnika. Povedal mi je, da so bili na zletu DTE tudi ata Kristan, ki so so se prav dobro zabavali. V njih družbi so baje bili Malovrh, Krušič, Klenovšek i. dr. Neki drugi sodrug. na pol Kristanovec, mi je pa v ponedeljek z veseljem sporočil, da je v nedeljo v Hrastniku zvedel, da je nadzorstvo .Sloge" v soboto s. Bernota odžagalo. Čudno se mi zdi, da bi bilo tako lahko zakonito izvoljeno načelstvo »bloge" odstaviti. Ali zakoni v Jugoslaviji nimajo nobene veljave več? Pravkar sem dobil ,Naprej* in ga preči-tal. a. Bernot naj pride v nedeljo, 28. t.m. v Trbovlje. Stojim na stališču, da je potrebno dobiti pravilnč stike z neodvisnimi, ki bodo priznali naš program in pravilnik, v Kristanovo stranko pa ne pojdem nikoli. — RINALDO. (S. Bernot bo v nedeljo, 28. t. m. prišel v Trbovlje. Ur.)
Janko Telban:
Memorije.
OBLJUBA
Ne vem kdaj, komu in kje semdbljiibfl, da napi šmm .povest o sreči. Sieer je. to brex. pomena in a vendar me nekaj teži, da jo JzpotoJm, -kajti obljuba dela. dolg.
Nekdaj v mladem jutru sem sanjal o sreči. Od juga snem je pihljal topel veter, v /žarkih solnca se je kopala pokrajina, tam daleč na horizontu pa je stalo življenje, polno ;nasiadeiaobupa.-Ob bregu . so cveteli zvončki, aa tulipanu je vzpenjal krila metulj in sredi trnja je dehlela vijolica.
‘Bile so sanje, samo sanje, kakor morska pena, ki se razbije ob prvi skali
Vijolica je zaduhtela. metulj je odletel v daljne .napoznane kraje in jaz sem v mladem jutru ostal vel list.
Uganka...
Kje je .ona sladka naslada, katere suželi vsak zemljam« taka j goreče ?
V denarju, v krčmi, morda v prosti aaravi, sredi skalnatih čeri ali kje. kie?
Povsodi sem je čutil .nekoliko, a nikjer ni Jbila polna. Vendar. Nekoliko let le že, ko je plnla mimo mene, tako blizu, da se je dotaknila moiih ustnic. A jaz? Je nisem bil^vredenrkajti v mojo dušo je hudoben človek poslal črta. ki-'mi je potegnil <Čez i oči 'mreno, tako. da jo nisem videl, samo čntil sem njen dih.
O Bog. ae vrne ie .kdaj ?
Morda. 'Ali ne" bo takrat že* prepozno, ko bodo gavrani, črni pogrebci, kričali>avoj odurni kra...
Samo ona je polna« ki traja trenutek, ja aekdo .zapisal.
A moja: ta bo stalna. Vdiham ozkem domu. Krog in krog bodo po zelenih travnikih cvetele cvetke, na marmornatem hrastovem pomniku ibo posedal na večer slavec ter žgolel zaljubljeni družici, a jaz bom spal avoboden v. svobodni ^naravt, Nad: nuno jasno aebo. pod mano majka zemljn, za doathofcrti in tisto malce prsti na meni, tobe gorka odeja.
Življenje brez atrasti in boja.
KAJ BO NAPRAVIL SOCIALIZEM?
Odgovarjamo vam na to vprašanje. 'Dal bo vsakemu zdravemu človeku priliko za 4elo v4iatem poklicu, za katerege je najbolj sposoben: zasigural bo vsakemu polno vrednost njegovega dela: skrajšal bo delavne ure in izboljšal življensko stanje delavstva : pceskrbel bo ljudstvu zdravo hrano, dostojna oblačila in zdrava, udobnastanovanja;'omogočil bo, da bodo dobili delavci počitnice z možnostjo, da o-oiščejo kraje, kjer mo bodo lahko neprisHjeno zabavali in ai utrdili zdravje; razširil bo duševno obzorje delavstvu potom izobrazbe in ga naredil dostopnega za pravo kulturo: odpravil bo*otroško delo v tovarnah in rudnikih in otrokom bo dal priliko do izobrezbe v šolah in do zabave aa igriščih ia v prosti naravi Vse to bo mogoče, ker ae ne bo proizvajalo za profit ampak za korieti splošnoati. Dividende odpadejo v socialistični dražbi. Izkoriščanje; preneha. Ustvarjena bo podlaga ca zdravo raz-vi jan je otrok. Matere ne bodo v skrbeh, kako bodo oblekle in nasitile avoje otroke. Vzroki, ki povzročajo korupcijo in ropanje bodo odpravljeni. Vse to pride, kadar se ljudstvo oklene aocialietičnih naukov in jih bo pomagalo spremeniti v meso 'in kri. Pridružite se tudi vi deta za socialistični družabni red.	Proletarec
Gospodu Zvonimirju Bernotu, odgovornemu uredniku dnevnika .Naprej". Krško. Z ozirom na notico .Požrtvovalnost" v it 134. letnika VII. drage stran, srednja kolona dnevnika »Naprej* z dne 16. t m„ katerega odgovorni urednik ate Vi, Vas poživljam, sklicuje se na § 19 tisk. zak., da priobčite v zakonitem roku in na zakonit .način, sledeči stvarni popravek:
Ni res, da sem ai zaračunal .a„pr. yiiavii«od 3. do 31. avgusta na dnevnicah kot taiaik Koasum-nega društva za Slovenijo 2800 Din, to aa pravi po 100 Din tudi za nedelje in praznike, ree pa je, da aem ai za tačas [23 delavnih dni lo praznik 15, 8., ko sem bil službeno na Jesenicah] zaračunal 2400 Din, Z odličnim spoštovanjem *— Franc Svetek, 1. r.
IZJAVA,
Ker se mi očita, da sem OrjunaŠ, izjavljam, da to ni resnica. Bil sem le I. 1923. tri mesece naročnik .Orjune" kar lahko vsak čas dokažem. — 18. 9. 1924. — Andrej Taušlč, rudar v VeltAiu-
Širite naš tisk!
Lastaik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot	.
(v Imenu pokr. odbora SSJ in KDZ,)
25, >X. Tiakaraa bratov Rampret v Krika n, "m