III. slovenski kongres elektroporacije Ljubljana, Slovenija 14. ─ 15. marec, 2025 Organizirata Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in Onkološki inštitut Ljubljana Program in knjiga povzetkov III. slovenski kongres elektroporacije Ljubljana, Slovenija 14. − 15. marec, 2025 Program in knjiga povzetkov Organizirata: UL Fakulteta za elektrotehniko in Onkološki inštitut Ljubljana Uredniki: Damijan Miklavčič, Gregor Serša in Samo Mahnič-Kalamiza _________________________________________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 228519683 ISBN 978-961-243-478-6 (PDF) __________________________________________________ URL: https://kongres2025.elektroporacija.si/wp-content/uploads/2025/03/ IIISloKongresEP_KnjigaPovzetkov.pdf Copyright © 2025 Založba FE. All rights reserved. Razmnoževanje (tudi fotokopiranje) dela v celoti ali po delih brez predhodnega dovoljenja Založbe FE prepovedano. Naslov: III. slovenski kongres elektroporacije; Ljubljana, Slovenija, 14.-15. marec 2025; Program in knjiga povzetkov Uredniki: Damijan Miklavčič, Gregor Serša in Samo Mahnič-Kalamiza Založnik: Založba FE, Ljubljana Izdajatelj: Fakuleta za elektrotehniko, Ljubljana Urednik: prof. dr. Sašo Tomažič Kraj in leto izida: Ljubljana, 2025 1. elektronska izdaja 3. SLOVENSKI KONGRES ELEKTROPORACIJE Ljubljana, 14. – 15. marec 2025 PROGRAM Zadnjič posodobljeno: 4. marec 2025 Petek Začetek Konec Predavatelj Naslov 08:30 09:00 Registracija in obešanje posterjev 09:00 09:15 Odprtje kongresa 09:15 10:30 Predstavitve novih projektov Predsedujoča: Gregor Serša in Damijan Miklavčič 9:15 9:30 Tim Božič Učinki obsevanja na naučeno imunost pri raku: Vloga NK celic 9:30 9:45 Barbara Lisec Vzpostavitev predkliničnega modela žilnih malformacij 9:45 10:00 Boštjan Markelc ZAP Cancer - Twinning za odličnost: Pospeševanje raziskav aktivacije protitumorskega imunskega odziva po elektrokemoterapiji v kombinaciji z genskim elektroprenosom pDNA, ki kodirajo ZIKT 10:00 10:15 Lea Rems Veliki interdisciplinarni projekt Univerze v Ljubljani: Elektroporacija v kardiologiji 10:15 10:30 Urška Kamenšek Modernizacija Coleyjevih toksinov: razvoj plazmidov za gensko imunoterapijo raka 10:30 11:00 Odmor za kavo in ogled posterjev 11:00 12:15 Elektroporacija v biomedicini I Predsedujoča: Urša Lampreht Tratar in Bor Kos 11:00 11:15 Maja Čemažar Rezultati klinične študije projekta SmartGene.si 11:15 11:30 Alenka Maček Lebar Raztapljanje elektrod in vpliv kovinskih ionov na neelektroporirane celice 11:30 11:45 Tamara Polajžer Elektroporacija in nanodelci 11:45 12:00 Saša Haberl Meglič Transfekcija celic z elektroporacijo v 3D celičnem modelu 12:00 12:15 Katja Uršič Valentinuzzi Elektrokemoterapija: od ablacije do vakcinacije in situ 1 12:15 13:45 Kosilo 13:45 14:15 Plenarno predavanje Predsedujoča: Gregor Serša in Matjaž Peterka Damijan Miklavčič Fenomen elektroporacije v zdravljenju srčnih aritmij 14:15 15:30 Elektroporacija v biomedicini II Predsedujoča: Maja Čemažar in Tomaž Jarm 14:15 14:30 Nataša Tozon Predstavitev VetINSPECT baze in preliminarnih rezultatov 14:30 14:45 Maša Omerzel Učinki elektrokemoterapije v kombinaciji s sotorasibom na humanih rakavih celicah trebušne slinavke 14:45 15:00 Tanja Jesenko Določevanje cirkulirajočih tumorskih celic kot novo orodje v raziskavah v onkologiji 15:00 15:15 Anja Blažič Vloga lidokaina pri elektroporaciji: vpliv na permeabilizacijo in preživetje celic 15:15 15:30 Simona Kranjc Brezar Izboljšana protitumorska učinkovitost elektrokemoterapije z bleomicinom v kombinaciji z imunoterapijo anti-PD-1 na mišjih tumorskih modelih 15:30 16:00 Flash (hitre) poster predstavitve (vsak 2 minuti) Predsedujoča: Tim Božič in Saša Haberl Meglič 16:00 16:30 Odmor za kavo in ogled posterjev 16:30 1 19:00 Novi trendi v klinični elektrokemoterapiji Predsedujoča: Barbara Perić in Aleš Grošelj 16:30 16:40 Gregor Serša Trenutni operativni postopek (COP) za elektroskleroterapijo z bleomicinom (BEST) pri žilnih malformacijah z nizkim pretokom 16:40 16:50 Miha Štabuc Elektroskleroterapija žilnih malformacij z bleomicinom – rezultati prvih primerov v Sloveniji 16:50 17:00 Barbara Perić Elektrokemoterapija kožnega raka v dobi zaviralcev imunskih kontrolnih točk 17:00 17:10 Črt Jamšek Elektrokemoterapija nemelanomskih tumorjev kože z nižjo dozo BLM 17:10 17:20 Gregor Vivod Novosti elektrokemoterapije pri zdravljenju ginekoloških rakov 1Sekcija je so-organizirana v sklopu EU projekta skupnega ukrepanja JANE-2 in EU Twinning projekta ZAP Cancer. 2 17:20 17:30 Aljoša Krt Hiperspektralna analiza tumorjev in uporaba tkivnih indeksov kot prognostični dejavnik zdravljenja z elektrokemoterapijo 17:30 17:40 Mihajlo Djokić Laparoskopska elektrokemoterapija karcinoma jetrnih celic: prikaz prvih rezultatov v UKC Ljubljana 17:40 17:50 Miha Pukl Zdravljenje raka penisa z elektrokemoterapijo 17:50 18:00 Gregor Serša Projekt JANE-2 - Projekt skupnega ukrepanja za vzpostavitev strokovnih mrež na področju raka 18:00 19:00 Okrogla miza Diskusija – prihodnost klinične elektrokemoterapije [n/a] 19:00 Večerja Sobota Začetek Konec Predavatelj Naslov 08:30 09:00 Registracija (dobro jutro s kavo) 09:00 2 10:45 Srčna ablacija Predsedujoči: Aleksandra Domanjko Petrič in Zlatko Fras 09:00 09:15 Andrej Pernat Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elektroporacijo s pomočjo "single shot" katetra – slovenske izkušnje 09:15 09:30 Matevž Jan Primerjava učinkovitosti radiofrekvenčne ablacije in elektroporacije za izolacijo zadnje stene levega atrija pri bolnikih s persistentno atrijsko fibrilacijo - preliminarni rezultati prospektivne raziskave 09:30 09:45 Tomaž Jarm Variabilnost srčnega utripa po zdravljenju atrijske fibrilacije z radiofrekvenčno ablacijo in ablacijo z elektroporacijo 09:45 10:00 Bor Kos Biofizika pri PFA – ablaciji z elektroporacijo 10:00 10:15 Peter Lombergar Biofizika PFA: numerično modeliranje električnega polja in temperature pri ablaciji srčnega tkiva z elektroporacijo 10:15 10:30 Jernej Štublar Korelacija toka poškodbe pridobljenega iz unipolarnega znotrajsrčnega elektrograma z velikostjo lezije v levem prekatu delujočega 2 Posebni sekciji v okviru Velikega interdisciplinarnega projekta Univerze v Ljubljani 3 prašičjega srca po dovedeni ireverzibilni elektroporaciji 10:30 10:45 Samo Mahnič-Kalamiza O izvoru mehurčkov pri PFA 10:45 11:15 Odmor za kavo & Ogled posterjev 11:15 2 12:45 Nove priložnosti in (ne)odgovorjena vprašanja Predsedujoča: Lea Rems in Boštjan Markelc 11:15 11:30 Matej Reberšek Razvoj 3 kV elektroporacijskega generatorja 11:30 11:45 Marko Stručić Spremljanje homogenizacije rastlinskih tkiv obdelanih s pulznimi električnimi polji z metodami NMR 11:45 12:00 Rok Šmerc Skeletnomišična anizotropija iz raznolikih perspektiv ex vivo in in silico 12:00 12:15 Tina Turk Uporaba strojnega učenja za analizo odziva kardiomiocitov na visokonapetostne električne pulze 12:15 12:30 David Žižek Električni pulzi in naprave v srcu 12:30 12:45 Helena Cindrič Analiza negotovosti numeričnih modelov elektroporacije z vidika načrtovanja zdravljenja 12:45 14:00 Zaključek in kosilo Posterji P01: Jernej Jurič: Zasnova raziskav genskega elektroprenosa nukleinskih kislin v srčnomišične celice in rezine srčnega tkiva P02: Tim Božič: Spremljanje napredovanja mišjega modela raka debelega črevesa MC38 in odziva na zdravljenja s hiperspektralnim slikanjem P03: Tina Cimperman: Modeliranje in eksperimentalno potrjevanje elektrotransfekcije genov v kolagenu P04: Maja Cvetanoska: Preskušanje plazmidov za izražanje toksinov namenjenih cepljenju proti raku P05: Zala Vidic: Vpliv elektroporacije na sproščanje citokinov iz Jurkat E6.1 celic P06: Veronika Škrjanc: Sinergistično delovanje DEBIO 1143 in elektrokemoterapije s cisplatinom na mišjih celičnih linijah ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela 4 P07: Urša Primožič: Primerjava velikosti in količine izločenih zunajceličnih veziklov po elektroporaciji z nanosekundnimi in mikrosekundnimi električnimi pulzi P08: Jaka Vrevc Žlajpah: Elektroporacija kot dostavni sistem trans-pomnožujočih mRNA v tumorje P09: Klara Bulc Rozman: Karakterizacija izoliranih srčnomišičnih celic za raziskave elektroporacije P10: Lara Snoj: Karakterizacija celične smrti po elektrokemoterapiji P11: Jan Čagalj: Zasnova kompleksnega lipidnega dvosloja za proučevanje elektroporacije celične membrane z atomističnimi simulacijami molekularne dinamike P12: Ajda Medved: Genski elektroprenos mRNA z zapisom za Interlevkin-12 P13: Tina Batista Napotnik: Večkratni akcijski potenciali in kompleksen odziv Ca2+ pri vzdražnih S-HEK celicah P14: Urša Lampreht Tratar: Kombinacija elektrokemoterapije in genskega elektroprenosa IL-12 za zdravljenje mastocitoma na nosni sluznici pri psu z uporabo bipolarne elektrode P15: Vid Jan: Ponovna vzdražnost podganjih kardiomiocitov po izpostavitvi elektroporacijskim pulzom in vitro P16: Saša Kupčič Vzpostavitev in vitro in in vivo modelov osteosarkoma za vrednotenje protitumorske učinkovitosti elektrokemoterapije P17: Lana Balentović: Numerical modeling of the relationship between intracardiac electrograms and lesion size P18: Iva Šantek Vpliv obsevanja na tumorske endotelijske celice 5 P O D R O B E N P R O G R A M Program predavanj Page Predstavitve novih projektov, petek, 14. marec 2025, 9:15-10:30 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Predstavitve novih projektov 13 Presedujoča: Gregor Serša in Damijan Miklavčič 9:15 Učinki obsevanja na naučeno imunost pri raku: Vloga NK celic 13 OR-01 Tim Božič, Iva Šantek, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Maja Čemažar 9:30 Vzpostavitev predkliničnega modela žilnih malformacij 13 OR-02 Barbara Lisec, Boštjan Markelc, Maja Čemažar, Gregor Serša 9:45 ZAP Cancer - Twinning za odličnost: Pospeševanje raziskav aktivacije 13 OR-03 protitumorskega imunskega odziva po elektrokemoterapiji v kombinaciji z genskim elektroprenosom pDNA, ki kodirajo ZIKT Boštjan Markelc, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Simona Kranjc Brezar, Urška Ka-menšek, Urša Lampreht Tratar, Ajda Medved, Živa Pišljar, Iva Šantek, Tim Božič, Katja Uršič Valentinuzzi, Katarina Žnidar, Jaka Vrevc Zlajpah, Sasa Kupcic, Lara Snoj, Maja Cvetanoska, Maja Čemažar, Gregor Serša 10:00 Veliki interdisciplinarni projekt Univerze v Ljubljani: Elektroporacija v 14 OR-04 kardiologiji Lea Rems, Bor Kos, Damijan Miklavčič 10:15 Modernizacija Coleyjevih toksinov: razvoj plazmidov za gensko imunote- 14 OR-05 rapijo raka Urška Kamenšek Elektroporacija v biomedicini I, petek, 14. marec 2025, 11:00-12:15 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Elektroporacija v biomedicini I 14 Presedujoča: Urša Lampreht Tratar in Bor Kos 11:00 Rezultati klinične študije projekta Smartgene.si 14 OR-06 Maja Čemažar, Primoz Strojan, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Črt Jamšek, Aleš Grošelj, Urša Lampreht Tratar, Boštjan Markelc, Gorana Gasljevic, Alojz Ihan, Frenk Smrekar, Matjaž Peterka, Gregor Serša 11:15 Raztapljanje elektrod in vpliv kovinskih ionov na neelektroporirane celice 14 OR-07 Alenka Maček Lebar, Tjaša Potočnik, Janez Ščančar, Stefan Marković, Tamara Pola- jžer 11:30 Elektroporacija in nanodelci 15 OR-08 Tamara Polajžer, Matej Kranjc, Slavko Kralj, Maja Caf, Rok Romih, Samo Hudoklin, Damijan Miklavčič 11:45 Transfekcija celic z elektroporacijo v 3D celičnem modelu 15 OR-09 Saša Haberl Meglič, Damijan Miklavčič, Bor Kos 12:00 Elektrokemoterapija: od ablacije do vakcinacije in situ 15 OR-10 Katja Uršič Valentinuzzi, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Chloe Heranney, Tilen Komel, Simon Buček, Maja Čemažar, Gregor Serša 3 Plenarno predavanje, petek, 14. marec 2025, 13:45-14:15 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Plenarno predavanje 16 Presedujoča: Gregor Serša in Matjaž Peterka 13:45 Fenomen elektroporacije v zdravljenju srčnih aritmij 16 PL-1 Damijan Miklavčič Elektroporacija v biomedicini II, petek, 14. marec 2025, 14:15-15:30 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Elektroporacija v biomedicini II 16 Presedujoča: Maja Čemažar in Tomaž Jarm 14:15 Predstavitev VetINSPECT baze in preliminarnih rezultatov 16 OR-11 Nataša Tozon, Urša Lampreht Tratar, Gregor Serša, Maja Čemažar 14:30 Učinki elektrokemoterapije v kombinaciji s sotorasibom na humanih raka- 16 OR-12 vih celicah trebušne slinavke Maša Omerzel, Tanja Jesenko, Tina Živič, Gregor Serša, Maja Čemažar 14:45 Določevanje cirkulirajočih tumorskih celic kot novo orodje v raziskavah v 17 OR-13 onkologiji Tanja Jesenko, Simona Miceska, Živa Pišljar, Maja Čemažar, Veronika Kloboves Prevodnik, Cvetka Grašič Kuhar 15:00 Vloga lidokaina pri elektroporaciji: vpliv na permeabilizacijo in preživetje 17 OR-14 celic Anja Blažič, Tamara Polajžer, Rok Šmerc, Damijan Miklavčič, Lea Rems 15:15 Izboljšana protitumorska učinkovitost elektrokemoterapije z bleomicinom 17 OR-15 v kombinaciji z imunoterapijo anti-PD-1 na mišjih tumorskih modelih Simona Kranjc Brezar, Maša Omerzel, Barbara Lisec, Urša Lampreht Tratar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Maja Čemažar Flash (hitre) poster predstavitve, petek, 14. marec 2025, 15:30-16:00 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Flash (hitre) poster prezentacije (vsak 2 minuti) 17 Presedujoča: Saša Haberl Meglič in Tim Bozic 15:30 Zasnova raziskav genskega elektroprenosa nukleinskih kislin v srčnomišične 31 PO-01 celice in rezine srčnega tkiva Jernej Jurič, Lea Rems 15:32 Modeliranje in eksperimentalno potrjevanje elektrotransfekcije genov v 31 PO-03 kolagenu Tina Cimperman, Lea Rems 15:34 Preskušanje plazmidov za izražanje toksinov namenjenih cepljenju proti 31 PO-04 raku Maja Cvetanoska, Urška Kamenšek 15:36 Vpliv elektroporacije na sproščanje citokinov iz Jurkat E6.1 celic 32 PO-05 Zala Vidic, Damijan Miklavčič 4 15:38 Sinergistično delovanje DEBIO 1143 in elektrokemoterapije s cisplatinom 32 PO-06 na mišjih celičnih linijah ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela Veronika Škrjanc, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Gregor Serša, Katarina Žnidar 15:40 Primerjava velikosti in količine izločenih zunajceličnih veziklov po elektro- 32 PO-07 poraciji z nanosekundnimi in mikrosekundnimi električnimi pulzi Urša Primožič, Tjaša Potočnik, Caroline Ladurantie, Jelena Kolosnjaj Tabi, Marie-Pierre Rols, Alenka Maček Lebar 15:42 Elektroporacija kot dostavni sistem trans-pomnožujočih mRNA v tumorje 33 PO-08 Jaka Vrevc Zlajpah, Maja Čemažar, Gregor Serša, Katja Uršič Valentinuzzi 15:44 Karakterizacija celične smrti po elektrokemoterapiji 33 PO-10 Lara Snoj, Gregor Serša, Maja Čemažar, Boštjan Markelc 15:46 Zasnova kompleksnega lipidnega dvosloja za proučevanje elektroporacije 33 PO-11 celične membrane z atomističnimi simulacijami molekularne dinamike Jan Čagalj, Lea Rems 15:48 Genski elektroprenos mRNA z zapisom za Interlevkin-12 34 PO-12 Ajda Medved, Maja Čemažar, Urša Lampreht Tratar, Matjaž Peterka, Urban Bezeljak, Tjaša Marušič 15:50 Vzpostavitev in vitro in in vivo modelov osteosarkoma za vrednotenje pro- 35 PO-16 titumorske učinkovitosti elektrokemoterapije Sasa Kupcic, Urša Lampreht Tratar, Urška Kamenšek, Maja Čemažar 15:52 Numerical Modeling of the Relationship Between Intracardiac Electro- 35 PO-17 grams and Lesion Size Lana Balentović, Damijan Miklavčič, Jernej Štublar, Tomaž Jarm, Lea Rems, Peter Lombergar 15:54 Vpliv obsevanja na tumorske endotelijske celice 36 PO-18 Iva Šantek, Tim Božič, Gregor Serša, Boštjan Markelc Novi trendi v klinični elektrokemoterapiji, petek, 14. marec 2025, 16:30-19:00 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Novi trendi v klinični elektrokemoterapiji 21 16:30 Trenutni operativni postopek (COP) za elektroskleroterapijo z bleomici- 21 OR-16 nom (BEST) pri žilnih malformacijah z nizkim pretokom Gregor Serša, Maja Čemažar, Aleš Grošelj 16:40 Elektroskleroterapija žilnih malformacij z bleomicinom – rezultati prvih 21 OR-17 primerov v Sloveniji Miha Štabuc, Dimitrij Kuhelj, Rok Dežman, Maja Čemažar, Gregor Serša 16:50 Elektrokemoterapija kožnega raka v dobi zaviralcev imunskih kontrolnih 22 OR-18 točk Barbara Perić, Maja Čemažar, Sara Miličević, Gregor Serša 17:00 Elektrokemoterapija nemelanomskih tumorjev kože z nižjo dozo BLM 22 OR-19 Črt Jamšek 17:10 Novosti elektrokemoterapije pri zdravljenju ginekoloških rakov 22 OR-20 Gregor Vivod 17:20 Hiperspektralna analiza tumorjev in uporaba tkivnih indeksov kot progno- 23 OR-21 stični dejavnik zdravljenja z elektrokemoterapijo Aljoša Krt, Aleš Grošelj, Matija Milanič, Gregor Serša 5 17:30 Laparoskopska elektrokemoterapija karcinoma jetrnih celic: prikaz prvih 23 OR-22 rezultatov v UKC Ljubljana Benjamin Hadžialjević, Blaž Trotovšek, Mihajlo Đokić 17:40 Zdravljenje raka penisa z elektrokemoterapijo 23 OR-23 Miha Pukl, Gregor Serša, Neža Gros, Maša Omerzel, Maja Čemažar, Sebastjan Merlo 17:50 Projekt JANE-2 - Projekt skupnega ukrepanja za vzpostavitev strokovnih 23 OR-24 mrež na področju raka Gregor Serša, Maja Čemažar, Anja Kocijancic Srčna ablacija, sobota, 15. marec 2025, 9:00-10:45 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Srčna ablacija 24 9:00 Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elektroporacijo s pomočjo ˝single 24 OR-25 shot˝ katetra – slovenske izkušnje Andrej PERNAT 9:15 Primerjava učinkovitosti radiofrekvenčne ablacije in elektroporacije za izo- 24 OR-26 lacijo zadnje stene levega atrija pri bolnikih s persistentno atrijsko fibrila- cijo - preliminarni rezultati prospektivne raziskave Matevž Jan 9:30 Variabilnost srčnega utripa po zdravljenju atrijske fibrilacije z radiofre- 25 OR-27 kvenčno ablacijo in ablacijo z elektroporacijo Nastja Žgalin, Jernej Štublar, Matevž Jan, Damijan Miklavčič, Tomaž Jarm 9:45 Biofizika pri PFA – ablaciji z elektroporacijo 25 OR-28 Bor Kos, Atul Verma, Philippa Krahn, Jernej Štublar, Terenz Escartin, Peter Lom- bergar, Nicolas Coulombe, Maria Terricabras, Tomaž Jarm, Matej Kranjc, Jennifer Barry, Lars M. Mattison, Nicole Kirchhof, Daniel C. Sigg, Mark Stewart, Graham Wright, Damijan Miklavčič 10:00 Biofizika PFA: numerično modeliranje električnega polja in temperature 25 OR-29 pri ablaciji srčnega tkiva z elektroporacijo Peter Lombergar, Bor Kos, Atul Verma, Philippa Krahn, Jernej Štublar, Terenz Escar-tin, Nicolas Coulombe, Maria Terricabras, Tomaž Jarm, Matej Kranjc, Jennifer Bar-ry, Lars M. Mattison, Nicole Kirchhof, Daniel C. Sigg, Mark Stewart, Graham Wright, Damijan Miklavčič 10:15 Korelacija toka poškodbe pridobljenega iz unipolarnega znotrajsrčnega ele- 26 OR-30 ktrograma z velikostjo lezije v levem prekatu delujočega prašičjega srca po dovedeni ireverzibilni elektroporaciji Jernej Štublar, Tomaž Jarm, Atul Verma, Terenz Escartin, Lars M. Mattison, Phili-ppa Krahn, Bor Kos, Peter Lombergar, Nicolas Coulombe, Maria Terricabras, Matej Kranjc, Jennifer Barry, Nicole Kirchhof, Daniel C. Sigg, Mark Stewart, Graham Wri-ght, Damijan Miklavčič 10:30 O izvoru mehurčkov pri PFA 26 OR-31 Samo Mahnič-Kalamiza, Damijan Miklavčič, Peter Lombergar, Blaž Mikuž, Lars M. Mattison, Daniel C. Sigg, Bor Kos 6 Nove priložnosti in (ne)odgovorjena vprašanja, sobota, 15. marec 2025, 11:15-12:45 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija: Nove priložnosti in (ne)odgovorjena vprašanja 26 Presedujoča: Lea Rems in Boštjan Markelc 11:15 Razvoj 3 kV elektroporacijskega generatorja 26 OR-32 Matej Reberšek 11:30 Spremljanje homogenizacije rastlinskih tkiv obdelanih s pulznimi električ- 27 OR-33 nimi polji z metodami NMR Marko Stručić, Madita Kirchner, Damijan Miklavčič, Igor Serša, Matej Kranjc, Samo Mahnič-Kalamiza 11:45 Skeletnomišična anizotropija iz raznolikih perspektiv ex vivo in in silico 27 OR-34 Rok Šmerc, Marko Stručić, Matej Kranjc, Igor Serša, Damijan Miklavčič, Samo Mahnič-Kalamiza 12:00 Uporaba strojnega učenja za analizo odziva kardiomiocitov na visokona- 27 OR-35 petostne električne pulze Tina Turk, Vid Jan, Damijan Miklavčič, Lea Rems 12:15 Električni pulzi in naprave v srcu 28 OR-36 David Žižek 12:30 Analiza negotovosti numeričnih modelov elektroporacije z vidika načrto- 28 OR-37 vanja zdravljenja Helena Cindrič 7 Program poster prezentacij Page Odmor za kavo in ogled posterjev, petek, 14. marec 2025, 10:30-11:00 Odmor za kavo in ogled posterjev, petek, 14. marec 2025, 16:00-16:30 Odmor za kavo in ogled posterjev, sobota, 15. marec 2025, 10:45-11:15 Lokacija: avla fakultete Sekcija: Poster sekcija 31 PO-01 Zasnova raziskav genskega elektroprenosa nukleinskih kislin v srčnomišične 31 celice in rezine srčnega tkiva Jernej Jurič, Lea Rems PO-02 Spremljanje napredovanja mišjega modela raka debelega črevesa MC38 in 31 odziva na zdravljenja s hiperspektralnim slikanjem Tim Božič, Tadej Tomanič, Črt Keber, Boštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Matija Milanič, Gregor Serša PO-03 Modeliranje in eksperimentalno potrjevanje elektrotransfekcije genov v 31 kolagenu Tina Cimperman, Lea Rems PO-04 Preskušanje plazmidov za izražanje toksinov namenjenih cepljenju proti 31 raku Maja Cvetanoska, Urška Kamenšek PO-05 Vpliv elektroporacije na sproščanje citokinov iz Jurkat E6.1 celic 32 Zala Vidic, Damijan Miklavčič PO-06 Sinergistično delovanje DEBIO 1143 in elektrokemoterapije s cisplatinom 32 na mišjih celičnih linijah ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela Veronika Škrjanc, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Gregor Serša, Katarina Žnidar PO-07 Primerjava velikosti in količine izločenih zunajceličnih veziklov po elektro- 32 poraciji z nanosekundnimi in mikrosekundnimi električnimi pulzi Urša Primožič, Tjaša Potočnik, Caroline Ladurantie, Jelena Kolosnjaj Tabi, Marie-Pierre Rols, Alenka Maček Lebar PO-08 Elektroporacija kot dostavni sistem trans-pomnožujočih mRNA v tumorje 33 Jaka Vrevc Zlajpah, Maja Čemažar, Gregor Serša, Katja Uršič Valentinuzzi PO-09 Karakterizacija izoliranih srčnomišičnih celic za raziskave elektroporacije 33 Klara Bulc Rozman, Vid Jan, Jernej Jurič, Lea Rems PO-10 Karakterizacija celične smrti po elektrokemoterapiji 33 Lara Snoj, Gregor Serša, Maja Čemažar, Boštjan Markelc PO-11 Zasnova kompleksnega lipidnega dvosloja za proučevanje elektroporacije 33 celične membrane z atomističnimi simulacijami molekularne dinamike Jan Čagalj, Lea Rems PO-12 Genski elektroprenos mRNA z zapisom za Interlevkin-12 34 Ajda Medved, Maja Čemažar, Urša Lampreht Tratar, Matjaž Peterka, Urban Bezeljak, Tjaša Marušič PO-13 Večkratni akcijski potenciali in kompleksen odziv Ca2+ pri vzdražnih S- 34 HEK celicah Tina Batista Napotnik, Anja Blažič, Vid Jan, Lea Rems 8 PO-14 Kombinacija elektrokemoterapije in genskega elektroprenosa IL-12 za 34 zdravljenje mastocitoma na nosni sluznici pri psu z uporabo bipolarne elektrode Urša Lampreht Tratar, Maja Čemažar, Gregor Serša, Nataša Tozon PO-15 Ponovna vzdražnost podganjih kardiomiocitov po izpostavitvi elektropo- 35 racijskim pulzom in vitro Vid Jan, Tina Turk, Jernej Jurič, Marko Stručić, Matej Reberšek, Martina Perše, Lea Rems, Damijan Miklavčič PO-16 Vzpostavitev in vitro in in vivo modelov osteosarkoma za vrednotenje pro- 35 titumorske učinkovitosti elektrokemoterapije Sasa Kupcic, Urša Lampreht Tratar, Urška Kamenšek, Maja Čemažar PO-17 Numerical Modeling of the Relationship Between Intracardiac Electro- 35 grams and Lesion Size Lana Balentović, Damijan Miklavčič, Jernej Štublar, Tomaž Jarm, Lea Rems, Peter Lombergar PO-18 Vpliv obsevanja na tumorske endotelijske celice 36 Iva Šantek, Tim Božič, Gregor Serša, Boštjan Markelc P O V Z E T K I P R E D A V A N J Predstavitve novih projektov dično je vaskularna struktura v VM abnormalna, pogosto prepustna in visoko proliferativna, podob- Predstavitve novih no kot pri tumorsko žilah. Izbira optimalne stra- projektov tegije zdravljenja je odvisna od specifičnega tipa in anatomske lokacije anomalije. Eden od novejših 14. marec, 9:15 - 10:30 pristopov zdravljenja je bleomicinska elektrosklero- terapija (BEST), za katero so zgodnje klinične štu- OR-01 dije potrdile varnost, vendar mehanizmi delovanja Učinki obsevanja na naučeno imunost pri ra-še niso dobro raziskani. Zato smo na podlagi naj-ku: Vloga NK celic pogostejših somatskih mutacij razvili in vitro mišje Tim Božič, Iva Šantek, Simona Kranjc Brezar, Bo- modele VM, s katerimi bomo lahko določali opti- štjan Markelc, Maja Čemažar malne parametre zdravljenja VM z BEST in oce- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia no terapevtskega potenciala in vivo. Naše raziska- Naučena imunost, kjer prirojene imunske celi- ve bodo zapolnile obstoječe vrzeli v razumevanju ce pridobijo lastnosti imunskega spomina, postaja odziva VM na BEST ter prispevale k oblikovanju ključna pri raku. Med njimi, podtip naravnih celic standardiziranih terapevtskih protokolov za klinič- ubijalk (angl. memory-like NK cells, mNK) z visoko no prakso. citotoksičnostjo in dolgo obstojnostjo, predstavljajo obetavne terapevtske tarče, bodisi samostojno bo- OR-03 disi v kombinaciji z zdravljenji, kot je radioterapija. ZAP Cancer - Twinning za odličnost: Po- Učinki obsevanja (OB) na NK celice, zlasti razlika speševanje raziskav aktivacije protitumor- med visoko (�2 Gy) in nizko (�2 Gy) dozo, ostajajo skega imunskega odziva po elektrokemotera- neraziskani. piji v kombinaciji z genskim elektroprenosom V študiji bomo na mišjih modelih raka dojke pDNA, ki kodirajo ZIKT (4T1) in debelega črevesa (CT26) določili infiltraci- Boštjan Markelc, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Si- jo NK celic v tumorsko mikrookolje (TM) po OB, mona Kranjc Brezar, Urška Kamenšek, Urša Lampreht identificirali označevalce mNK celic in določili nji- Tratar, Ajda Medved, Živa Pišljar, Iva Šantek, Tim Bo- hovo citotoksičnost. Pokazali smo od doze odvi- žič, Katja Uršič Valentinuzzi, Katarina Žnidar, Jaka sen zaostanek v rasti tumorjev po OB. Imunofluo- noska, Maja Čemažar, Gregor Serša Vrevc Zlajpah, Sasa Kupcic, Lara Snoj, Maja Cveta-rescenčno označevanje CT26 tumorjev po OB s 3× 5 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Gy je pokazala povečano infiltracijo NK celic, med- tem ko analiza 4T1 tumorjev še poteka. Profil ci- Več kot desetletje je minilo, odkar je bil za zdra- tokinov v TM bo določen z qRT-PCR. Iz bezgavk vljenje napredovalega melanoma odobren prvi zavi- bomo izolirali NK celice, nato pa s celičnim sortira- ralec imunskih kontrolnih točk (ZIKT), kar je po- njem pridobili mNK populacijo. Z RNA sekvencira- menilo začetek imunoterapije pri zdravljenju raka. njem bomo primerjali z OB inducirane in neobseva- Vendar tudi v najboljših scenarijih s kombinacijo ne NK celice. Migracijo mNK celic bomo določevali ZIKT in standardnih terapij trajne koristi niso do- z modelom dorzalnega okna, citotoksičnost pa na sežene pri približno polovici bolnikov. Zato so po- mišjih modelih metastaz. trebni novi pristopi, kako najbolje izkoristiti poten- Študija bo prispevala k izboljšanju NK celičnih cial ZIKT. Znanstveni cilj projekta ZAP Cancer je terapij za zdravljenje raka. ugotoviti, kako je mogoče lokalno ablativno tehni- ko, elektrokemoterapijo, ki povzroči imunogeno ce- OR-02 lično smrt (ICD), kombinirati z genskim elektropre- Vzpostavitev predkliničnega modela žilnih nosom plazmidne DNA (pDNA), ki kodira za ZIKT, malformacij da se izzove sistemski protitumorski imunski odziv. Barbara Lisec, Boštjan Markelc, Maja Čemažar, ZAP Cancer bo razširil obstoječo mrežo sodelovanja Gregor Serša Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL) in Fakultete Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia za zdravstvene vede (FZV) Univerze v Ljubljani s Vaskularne malformacije (VM) predstavljajo žil- štirimi vodilnimi evropskimi ustanovami na tem po- ne anomalije, pri katerih pride do nepravilnega ra- dročju: francoskim Inštitutom za farmakologijo in zvoja žil. Pojavijo se lahko kjerkoli v telesu in se strukturno biologijo Nacionalnega centra za znan- gibljejo od preprostih in benignih do kompleksnih stvene raziskave (IPBS-CNRS), belgijskim Katholi- oblik. VM nastanejo zaradi dednih ali somatskih eke Universiteit Leuven (KUL), Inštitutom italijan- mutacij, ki motijo delovanje glavnih znotrajceličnih skega nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) in signalnih poti endotelijskih receptorjev (PIK3CA- avstrijsko Medicinsko univerzo v Gradcu (MUG). AKT-mTOR, RAS-MAPK-ERK in SMAD). Posle- 13 OR-04 Elektroporacija v biomedicini I Veliki interdisciplinarni projekt Univerze v Ljubljani: Elektroporacija v kardiologiji Elektroporacija v Lea Rems, Bor Kos, Damijan Miklavčič biomedicini I Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- venia 14. marec, 11:00 - 12:15 Bolezni srca in ožilja predstavljajo največji zdra- OR-06 vstveni problem v svetu, obolevnost pa se zaradi Rezultati klinične študije projekta Smartge- staranja prebivalstva in nezdravih življenjskih na- vad še povečuje. V zadnjih letih je ireverzibilna 1 1 1 Maja Čemažar ne.si elektroporacija dosegla izreden uspeh kot metoda 1 2 2 Maša Omerzel , Primoz Strojan , Tanja Jesenko , , Črt Jamšek , Aleš Grošelj , Urša Lam- ablacije srčno-mišičnega tkiva pri zdravljenju arit- 1 1 1 preht Tratar , Boštjan Markelc , Gorana Gasljevic, mij. Raziskave tudi nakazujejo, da ima reverzibilna 3 4 5 Alojz Ihan , Frenk Smrekar , Matjaž Peterka, Gregor elektroporacija potencial za nevirusni vnos terapev- 1 Serša tskih nukleinskih kislin, ki spodbujajo regeneracijo 1 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia srca, kar bi lahko ponudilo način za zdravljenje do- 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia slej neozdravljive ishemične bolezni srca. Poleg tega 3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Slovenia predpostavljamo, da bi pri celični terapiji za zdra- 4 Jafral, Slovenia vljenje neishemične dilatativne kardiomiopatije lah- 5 Cobik, Slovenia ko z elektroporacijo izboljšali retenco matičnih celic Novi pristopi pri zdravljenju raka se osredotoča- v tarčnem miokardu. Predavanje bo predstavilo in- jo na raziskovanje lastne sposobnosti telesa za boj terdisciplinarni projekt, s katerim želimo povezati proti tumorjem. Eden od teh pristopov vključuje vodilne raziskovalne skupine na področju elektro- citokin interlevkin-12 (IL-12), ki se lahko varno do- poracije in kardiologije v Ljubljani ter zagotoviti stavi v tumorje s pristopom genske terapije, kjer razvoj in pomemben prispevek k zdravljenju kritič- uporabljamo elektroporacijo – genski elektroprenos nih srčnih bolezni. – za dostavo plazmidne DNA, v tumorje. Izvedli smo intervencijsko, klinično študijo faze I za OR-05 oceno varnosti in izvedljivosti intratumorskega gen- Modernizacija Coleyjevih toksinov: razvoj skega elektroprenosa plazmidne DNA IL-12 (phIL- plazmidov za gensko imunoterapijo raka Urška Kamenšek 12) pri zdravljenju kožnega bazalnoceličnega karci- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia noma (BCC) pri bolnikih z operabilnimi tumorji v predelu glave in vratu. Zdravljenje je uspešno in- Začetki imunoterapije segajo v 19. stoletje, ko duciralo lokalno proizvodnjo IL-12, ki je bila pove- je William B. Coley razvil zgodnjo obliko imuno- zana z izražanjem IFN-γ in povečanjem infiltracije terapije z uporabo bakterijskih toksinov. V našem imunskih celic v tumorje. Ocena odziva tumorja projektu nadgrajujemo njegovo idejo: in sicer izko- je pokazala, da so trije od devetih bolnikov dosegli riščamo genske informacije za produkcijo toksinov delni odgovor, šest od devetih pa stabilno bolezen. iz bakterij za razvoj nove generacije plazmidov za Na podlagi rezultatov je za nadaljnje študije pripo- gensko imunoterapijo raka. Cilj terapije je akti- ročena koncentracija 2,0 mg/ml. vacija sistemskega imunskega odziva proti tumor- Ta študija predstavlja osnovo za klinične študije fa- skim antigenom preko tako imenovanega cepljenja ze II, ki bodo preučevale genski elektroprenos phIL- in situ. Pri oblikovanju plazmidov se osredotoča- 12 v kombinaciji z lokalnimi tumorskimi ablativni- mo na dve kategoriji toksinov: toksine, ki tvori- mi terapijami, kot sta radioterapija ali elektrokemo- jo pore v celični membrani (pore forming toxins) terapija. in s tem povzročijo lizo celic ter sproščanje anti- genov, ter imunostimulatorne superantigene (supe- OR-07 rantigens) toksine. Razvoj plazmidov za sekretor- Raztapljanje elektrod in vpliv kovinskih io- ne oblike teh toksinov omogoča tarčno dostavo v nov na neelektroporirane celice tumorsko tkivo, npr. z uporabo genskega elektro- 1 1 Alenka Maček Lebar , Tjaša Potočnik, Janez prenosa, in posledično parakrino izločanje toksinov. 2 2 1 Ščančar , Stefan Marković , Tamara Polajžer Za doseganje terapevtskega učinka bi torej morala 1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo-zadostovati že enkratna transfekcija nekaj celic na venia pravi lokaciji. Cilji projekta so: razviti plazmide, 2Institut Jožef Stefan, Slovenia preizkusiti njihovo funkcionalnost in dokazati tera- Kovinski ioni, ki se med med elektroporacijo iz- pevtsko učinkovitost na mišjih tumorskih modelih. ločijo iz elektrod, prehajajo celično membrano. Med 14 obnavljanjem celične membrane, vzpostavljanjem venia homeostaze ali aktivacijo celične smrti, jih celice od- Genska elektrotransfekcija (GET) je metoda, ki stranijo iz celične notranjosti in membrane. z elektroporacijo omogoča vnos DNA v celice. Celice CHO in HCT116 smo elektroporirali s tremi Študirali smo vpliv različnih parametrov elektropo- protokoli električnih pulzov (monopolarni: 100 µs, racije (EP) v 3D celičnem modelu in določili rever- 5 ms; bipolarni: 2 µs) z uporabo elektrod iz alu- zibilno in ireverzibilno cono elektroporacije in prag, minija ali nerjavnega jekla. Po elektroporaciji smo kjer pride do uspešne GET. elektroporirane celice prenesli v svež rastni medij in CHO celice smo vstavili v kolagen (3D model), do- jih inkubirali 2 ali 4 ure. Med inkubacijo so celice vajali različne pulze preko igelnih elektrod različne jo, v inkubacijski medij. ktroporacijo ter GET. Elektroporacija celic z elektrodami iz nerjavnega je-Dokazali smo, da parametri EP in debelina elek-izločile kovine, ki so jih privzele med elektroporaci- debeline in določili reverzibilno in ireverzibilno ele- kla in električnimi pulzi trajanja 5 ms je povzročila trod vplivajo na področje reverzibilno in ireverzibil- znatno povečanje železovih, kromovih in nikljevih no elektroporiranih celic in uspešne GET. Z upora- spojin v inkubacijskem mediju, ki so povzročile smrt neelektroporiranih celic in zmotile njihov celični ci- verzibilno elektroporiranih celic omejeno okrog ele- bo tankih elektrod je področje reverzibilno in ire- kel. ktrod. Uspešna GET pa je vidna predvsem na ob- močju med elektrodami. Z uporabo debelejših elek- OR-08 trod je področje reverzibilno in ireverzibilno elektro- Elektroporacija in nanodelci 1 1 2 poriranih celic večje in se razširi tudi v prostor med Tamara Polajžer , Matej Kranjc , Slavko Kralj , 2 3 3 elektrodami. Pri uporabi teh elektrod je uspešna Maja Caf , Rok Romih , Samo Hudoklin , Damijan 1 GET vidna predvsem na zunanjem območju elek- Miklavčič 1 trod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- venia 2 OR-10 Inštitut Jožef Stefan, Slovenia 3 Elektrokemoterapija: od ablacije do vakcina- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Slovenia cije in situ Prepustnost bioloških membran pri elektropora- 1 1 Katja Uršič Valentinuzzi , Urška Kamenšek, Simo- ciji je mogoče povečati s prilagoditvijo parametrov 1 1 2 na Kranjc Brezar , Chloe Heranney , Tilen Komel , Si-elektroporacijskih pulzov, kot so dolžina, ponavljal- 1 1 1 mon Buček , Maja Čemažar , Gregor Serša na frekvenca, amplituda, oblika in število pulzov. 1Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Vendar pa naj bi na povečano prepustnosti mem- 2Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, brane omogočila tudi prisotnost zlatih nanodelcev. naravoslovje, in informacijske tehnologije, Slovenia Da bi preučili, kako lastnosti nanodelcev vplivajo na Elektrokemoterapija (EKT) lahko poleg nepo- učinkovitost elektroporacije, smo sintetizirali zlate srednih citotoksičnih učinkov aktivira tudi imunski nanodelce različnih velikosti (10 in 50 nm) in oblik protitumorski odziv. Cilj podoktorskega projekta (sferični in paličasti), pri čemer smo preučevali tudi je bil raziskati in primerjati omenjeni dvojni učinek kolom. Poleg različnih zlatih nanodelcev so bili oksaliplatinom. Zanimalo nas je, ali lahko z EKT v študijo vključeni tudi neprevodni nanodelci sili-spremenimo imunološko hladne tumorje v imunolo-vpliv funkcionalizacije nanodelcev s polietilen gli- intratumorske EKT s cisplatinom, bleomicinom ali cijevega dioksida. Učinek različnih nanodelcev na ško vroče tumorje oziroma izzovemo vakcinacijo in učinkovitost elektroporacije (8x100 µs, 1Hz, Δ U ) situ in izventarčni učinek. Na mišjem melanomu smo preučevali z numeričnim modeliranjem kot tu- B16F10 in mišjem karcinomu dojke 4T1 smo pre- di eksperimentalnim pristopom preko spremljanja prepustnosti membrane, transmisijske elektronske imunološko pomembnih označevalcev, vrsto celične verili učinkovitost EKT in njen vpliv na izražanje mikroskopije in genske elektrotransfekcije (GET). smrti in stopnjo aktivacije imunskega odziva. Poka- Tako numerični kot tudi eksperimentalni rezultati zali smo, da so tumorji 4T1, kljub primerljivi cito- študije kažejo, da prisotnost nanodelcev ne glede toksičnosti in vitro, v in vivo pogojih bolj občutljivi na njihovo prevodnost in funkcionalizacijo izkazuje na EKT v primerjavi s tumorji B16F10 in dokazali majhen vpliv na učinkovitost elektroporacije. vpletenost imunskega sistema pri odgovoru. Sto- pnja aktivacije imunskega odziva je bila odvisna od OR-09 vrste citostatika in vrste tumorskega modela. EKT Transfekcija celic z elektroporacijo v 3D ce- je izzvala vakcinacijo in situ v obeh modelih, vendar ličnem modelu Saša Haberl Meglič smo izventarčni učinek opazili le pri karcinomu doj- , Damijan Miklavčič, Bor Kos Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- ke 4T1. Prikazana variabilnost imunskega odziva 15 po EKT predstavlja temelj za prihodnje raziskave, tumorja. V Sloveniji se izvaja že približno 30 let. , usmerjene v izboljšanje učinkovitosti kombiniranih Z EKT kot samostojno terapijo doslej zdravili več terapij. kot 200 živali. Z namenom boljšega spremljanja in primerjave rezultatov zdravljenja smo si zato zami- slili vzpostavitev baze podatkov, podobne tisti, ki Plenarno predavanje se uporablja pri humanih pacientih (INSPECT) – VetINSPECT. Plenarno predavanje Ključnega pomena baze podatkov je enotno sle- 14. marec, 13:45 - 14:15 denje SOP-om, kar omogoča povezovanje centrov, združevanje podatkov, predvsem pri redkih rakih in PL-1 zanesljivejšo oceno učinkovitosti terapije. Fenomen elektroporacije v zdravljenju srčnih Do sedaj smo uspeli vnesti in analizirati podatke aritmij približno 100 mačk z različnimi vrstami tumorjev, Damijan Miklavčič zdravljenih na Kliniki za male živali Veterinarske Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- fakultete. Število psov, zdravljenih z EKT kot sa- venia mostojno terapijo je relativno nizko (približno 40), saj so bili psi večinoma zdravljeni s kombinacijo Atrijska fibrilacija (AF) je naraščajoč zdravstve- EKT in genskega elektroprenosa z interlevkinom-12 ni problem, ki zahteva zgodnje, varno in učinkovito in zato niso predmet analize znotraj omenjene ba- zdravljenje. Običajno zdravljenje je katetrska abla- ze podatkov. Verjamemo, da bo vključitev drugih, cija s ciljem električno izolirati pljučne vene leve- vabljenih veterinarskih centrov bistveno prispevala ga atrija, kjer se najpogosteje nahajajo izvori AF. k številu zdravljenih psov v bazo in posledično k Ablacijo tkiva dosežemo z dovajanjem oziroma od- objektivnejši analizi uspešnosti uporabe EKT. vzemanjem toplote. Pri tem lahko pride do resnih poškodb tkiv v bližini in zapletov kot so atrioe- OR-12 zofagealna fistula, pareza freničnega živca, steno- Učinki elektrokemoterapije v kombinaciji s za pljučnih ven, nema možganska mikroembolija in poškodbe bronhijev. Na trgu se je pojavila nova bušne slinavke sotorasibom na humanih rakavih celicah tre-ablacijska metoda za zdravljenje AF z elektropo- Maša Omerzel, Tanja Jesenko, Tina Živič, Gregor racijo (angl. Pulsed Field Ablation - PFA). PFA Serša, Maja Čemažar temelji na ireverzibilni elektroporaciji celic z dova- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia janjem kratkih visokonapetostnih električnih pul- zov, kar privede do neselektivnega povečanja prepu- Elektrokemoterapija se najpogosteje uporablja stnosti celične membrane in posledično celične smr- za zdravljenje kožnih tumorjev. S tehnološkim na- ti. Primerljiva učinkovitost PFA in njena izboljšana predkom pri razvoju elektrod se je začela uporablja- varnost v primerjavi z termično ablacijo je ablaciji ti tudi za globoko ležeče tumorje. Ena izmed no- z elektroporacijo zagotovila nesluten razcvet. vejših aplikacij v klinični praksi je zdravljenje raka trebušne slinavke. Izvedljivost in varnost pristopa smo dokazali v predkliničnih študijah na prašičjem Elektroporacija v biomedicini II modelu, izvedena je bila tudi prva klinična študija. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi ovrednoti- Elektroporacija v le medsebojno delovanje zdravil, ki se uporabljajo biomedicini II v klinični praksi za zdravljenje raka trebušne sli- navke. V nekaj odstotkih obolelih za rakom trebu- 14. marec, 14:15 - 15:30 šne slinavke je v proteinu KRAS prisotna mutacija G12C, ki se zdravi s KRAS inhibitorjem sotorasi- OR-11 bom. Predstavitev VetINSPECT baze in prelimi-Namen raziskave je bil določiti učinke sočasne te-narnih rezultatov rapije s sotorasibom in elektrokemoterapijo in vitro Nataša Tozon1 2 , Urša Lampreht Tratar, Gregor na dveh humanih rakavih celicah trebušne slinavke, Serša2 2 , Maja Čemažar z in brez mutacije G12C v KRAS proteinu . 1 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Slovenia Ugotovili smo, da so mutirane celice bistveno bolj 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia občutljive na samo elektrokemoterapijo s cisplati- Elektrokemoterapija (EKT) se je v veterinarski nom ali bleomicinom v primerjavi z nemutiranimi medicini izkazala kot učinkovita lokalna terapija za celicami. Dodatek sotorasiba pa je imel aditivni ali zdravljenje novotvorb pri psih in mačkah, pri kate- sinergistični učinek, odvisno od koncentracije cito- rih dosega približno 80% uspešnost, odvisno od tipa statika, ki smo ga uporabili pri elektrokemoterapiji. 16 OR-13 jo. V naši študiji smo raziskali, kako lidokain vpliva Določevanje cirkulirajočih tumorskih celic na prepustnost celične membrane ter preživetje ce-kot novo orodje v raziskavah v onkologiji lic pri štirih celičnih linijah (B16-F1, C2C12, CHO- Tanja Jesenko, Simona Miceska, Živa Pišljar, Maja K1 in NS-HEK), ki smo jih izpostavili električnim Čemažar, Veronika Kloboves Prevodnik, Cvetka Grašič pulzom (8 × 100 µs, 1 Hz), ki se običajno upora- Kuhar bljajo v elektrokemoterapiji. Ugotovili smo, da je Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia učinek lidokaina odvisen od njegove koncentracije Cirkulirajoče tumorske celice (CTC) so postale in se razlikuje med posameznimi celičnimi linijami. pomemben biološki označevalec pri različnih vrstah raka, saj omogočajo vpogled v razvoj in napredo- OR-15 vanje bolezni ter spremljanje odziva na zdravljenje. Izboljšana protitumorska učinkovitost elek- Zaradi njihove izjemne redkosti in kompleksnosti se- trokemoterapije z bleomicinom v kombinaciji stave krvi, v kateri se nahajajo, sta njihova izola- z imunoterapijo anti-PD-1 na mišjih tumor- cija in karakterizacija velik izziv. Posebne metode skih modelih izolacije omogočajo obogatitev CTC iz vzorca krvi Simona Kranjc Brezar, Maša Omerzel, Barbara Li- in olajšajo nadaljnjo analizo. Na Onkološkem in- sec, Urša Lampreht Tratar, Tanja Jesenko, Boštjan štitutu Ljubljana smo ocenili dve različni metodi Markelc, Gregor Serša, Maja Čemažar izolacije CTC pri bolnicah z rakom dojk, ki teme- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia ljita na različnih pristopih. Ugotovili smo, da je Elektrokemoterapija (ECT) je metoda zdravlje- fizikalna metoda primernejša, saj omogoča izolacijo nja raka v onkologiji, ki lahko aktivira imunski sis- večjega števila morfološko ohranjenih CTC in tu- tem s sprožitvijo imunogene celične smrti. To lahko di skupkov CTC. Po izolaciji pripravimo citološke vodi do specifičnega imunskega odziva proti tumor- preparate, ki jih nato opredelimo s citopatološko skim antigenom. Glede na te učinke ECT z bleomi- analizo in dodatnimi imunocitokemičnimi ter imu- cinom (BLM) predstavlja obetaven pristop za kom- nofluorescenčnimi barvanji. Na ta način lahko tre- binacijo z imunoterapijo, zlasti z zaviralci imunske nutno določimo število CTC in skupkov CTC v krvi, kontrolne točke PD-1. ocenimo njihovo morfološko ohranjenost ter prepo- V tej študiji smo ovrednotili protitumorsko učin- znamo njihov fenotip. Vzpostavitev nove tehnolo- kovitost ECT z BLM v kombinaciji z anti-PD-1 gije za določevanje CTC odpira nadaljnje možnosti protitelesi na mišjih tumorskih modelih (melanomu raziskovanja, med drugim tudi ovrednotenje učinka B16F10, sarkomu WEHI-164, kolorektalnem karci- električnih pulzov ali elektrokemoterapije na spro- nomu MC38 ali CT26 in raku dojk 4T1). ščanje tumorskih celic v kri z namenom dodatne In vitro so bile na ECT BLM najobčutljivejše celi- opredelitve varnosti terapij. ce CT26 in WEHI-164, sledile so celice B16F10 in 4T1 ter MC38. Ta trend se je deloma odražal tu- OR-14 di in vivo, najobčutljivejši so bili WEHI (100% oz- Vloga lidokaina pri elektroporaciji: vpliv na dravitev), sledili so MC38, 4T1, CT26 in B16F10. permeabilizacijo in preživetje celic Kombinacija z imunoterapijo je povečala protimor- Anja Blažič, Tamara Polajžer, Rok Šmerc, Damijan ski učinek pri tumorjih 4T1, MC38 in CT26, a le Miklavčič, Lea Rems povečala zaostanek v rasti pri B16F10. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- Rezultati potrjujejo izrazit protitumorski učinek venia ECT v kombinaciji z imunoterapijo, zlasti pri tu- Lidokain je široko uporabljen lokalni anestetik, morjih, odpornih na ECT, ter nakazujejo njen po- ki zavira delovanje napetostno odvisnih natrijevih tencial spreminjanja tumorskega mikrookolja. kanalov in s tem preprečuje prenos živčnih signalov ter zaznavanje bolečine. Kot anestetik je predpisan tudi v sklopu standardnih postopkov zdravljenja Flash (hitre) poster prezentacije z elektrokemoterapijo, kjer se injicira neposredno (vsak 2 minuti) v tarčno območje zdravljenja. Poleg analgetične- ga učinka lahko lidokain vpliva tudi na biofizikalne Flash (hitre) poster lastnosti celične membrane in na delovanje drugih predstavitve membranskih proteinov, kar lahko spremeni odziv 14. marec, 15:30 - 16:00 celic na zunanje dražljaje, tudi na elektroporacijo. Predhodne in vitro kot tudi in vivo študije so že na- kazale, da lahko lidokain poveča občutljivost celic tako na reverzibilno kot ireverzibilno elektroporaci- 17 PO-01 nerativno medicino. Zasnova raziskav genskega elektroprenosa nukleinskih kislin v srčnomišične celice in re- PO-04 zine srčnega tkiva Preskušanje plazmidov za izražanje toksinov Jernej Jurič, Lea Rems namenjenih cepljenju proti raku Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- Maja Cvetanoska, Urška Kamenšek venia Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Genska terapija se je na temelju uspehov v V naši raziskavi razvijamo izviren pristop za zadnjih desetletjih, zlasti pri zdravljenju raka in zdravljenje raka, v katerem izkoriščamo gensko in- dednih bolezni, utrdila kot zanesljiva terapevtska formacijo za bakterijske toksine za pripravo h plaz- strategija. Ključni tehnični vidik genske terapije je midov z namenom aktivacije imunskega odziva proti uspešen vnos molekulskega tovora v celice oziroma tumorskim antigenom. Zaradi omejitev predhodnih na izbrano mesto v tkivu. V zadnjih letih si gen- metod na osnovi bakterijskih toksinov, razvijamo ski elektroprenos (GET), kot potencialna alternati- plazmide, ki nosijo zapis za sekretorno obliko to- va transfekciji z virusi in nanodelci, pospešeno uti- ksinov. Ti toksini se bi po transfekciji izločali iz ra pot v raziskave srčno-žilnih bolezni. Temelji na tumorskih celic, kar bi omogočilo učinkovitejše de- pojavu elektroporacije, kjer v celični membrani, ki lovanje na širše območje tumorja. Namen raziskave je izpostavljena električnemu polju, pride do struk- je izbira kandidatskih genov za toksine in ustrezne- turnih sprememb in se poveča njena prepustnost, ga sekrecijskega signala za izboljšano sekrecijo in posledično pa je omogočeno prehajanje molekulske- izražanje. ga tovora v znotrajcelični prostor. Do sedaj smo pripravili seznam kandidatnih genov Delo predstavlja zasnovo raziskav v okviru doktor- za toksine ter sekrecijske signale. Izbrali smo 8 naj- skega študija, s katerimi želimo poglobiti razumeva- primernejših toksinov in 2 sekrecijska signala. Od- nje mehanizmov na elektroporaciji temelječega gen- ločili smo se za sekrecijski signal gena za perforin 1 skega elektroprenosa v srčnomišične celice in rezine in interlevkin 2. Za preverjanje sekrecijskih signa- srčnega tkiva. Hkrati želimo prispevati k oblikova- lov smo pripravili reporterska plazmida, ki vsebuje- nju in nadgradnji protokolov za transfekcijo celic in ta zapis za zeleni fluorescenčni protein (GFP), kar tkivnih kultur ter opredeliti prednosti in omejitve omogoča primerjavo med sekrecijskima signaloma s elektroprenosa na področju srčno-žilnih bolezni. sledenjem fluorescence celic in medija. Na podlagi rezultatov bomo izbrali najprimernejši PO-03 sekrecijski signal, ki ga bomo uporabljali za nadalj- Modeliranje in eksperimentalno potrjevanje nje plazmide za izražanje toksinov. elektrotransfekcije genov v kolagenu Tina Cimperman, Lea Rems PO-05 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- Vpliv elektroporacije na sproščanje citokinov venia iz Jurkat E6.1 celic V raziskavi se osredotočam na optimizacijo gen- Zala Vidic, Damijan Miklavčič ske elektrotransfekcije v 3D tkivnih modelih, pred- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- vsem v kolagenu, za izboljšanje prenosa genov in venia celičnega odziva. Cilj je razviti eksperimentalni in Genski elektroprenos je nevirusna metoda gen- teoretični pristop za optimizacijo elektroporacije, ki skega inženiringa, s katero lahko sprožimo izražanje omogoča vnos DNK ali RNK v celice s pomočjo ele- specifičnih receptorjev na površini imunskih celic. ktričnega polja. V prvi fazi je cilj vzpostaviti sistem V ta namen so celice imunskega sistema običajno z induciranimi pluripotentnimi matičnimi celicami najprej aktivirane, aktivaciji pa sledi transfekcija in njihovo diferenciacijo v kardiomiocite. V drugi celic. Ob elektroporaciji pride do porasta znotraj- fazi bom analizirala območja reverzibilne, ireverzi- celične koncentracije kalcijevih ionov. Ker je kalcij bilne elektroporacije in genske elektrotransfekcije s močno vpleten v signalne poti aktivacije imunskih strojnim učenjem in obdelavo slik. Tretja in četr- celic, predvidevamo, da bi lahko z elektroporacijo ta faza vključujeta razvoj in eksperimentalno va- vplivali na nivo sproščanja citokinov. Dokazano je lidacijo teoretičnega modela migracije DNk v ko- namreč že bilo, da lahko z elektroporacijo sprožimo lagenu, sledita pa tudi optimizacija parametrov in izražanje površinskih markerjev aktivacije imunskih prenos modela na srčne tkivne rezine. Pričakovani celic. Jurkat E6.1 celice smo aktivirali z ionomici- prispevki k znanosti vključujejo razvoj modelov za nom/PMA in jih hkrati oz. po 24 h izpostavili ele- napovedovanje elektroporacije, izboljšanje strategi- ktričnemu polju (8×100 µs, 1 Hz, 0.75 kV/cm), ki je elektrotransfekcije ter prenos rezultatov v rege- zagotavlja vsaj 70 % permeabilizacijo in hkrati 90 18 % preživetje. Po 6, 24 in 48 urah od začetka aktiva- f = 500 Hz, E = 60 kV/cm, št. meritev: 77) in ele- cije smo z LUMIT imunskim testom spremljali nivo ktričnim pulzom trajanja 100 µs (N = 8, f = 1 Hz, sproščanja citokinov. Trend sproščanja je podoben E = 1 do 2 kV/cm, št. meritev: 91). Podatke smo tako za IL-2 kot tudi IFN-γ in nakazuje možnost statistično analizirali s programi Orange in Matlab. vpliva elektroporacije na sproščanje citokinov. Rezultati analize poskusov kažejo, da so ZV, ki se sproščajo po elektroporaciji z nanosekundnimi pulzi PO-06 (µ = 88,12 nm), manjši kot v primeru elektroporaci- Sinergistično delovanje DEBIO 1143 in ele-je z mikrosekundnimi pulzi (µ = 116,70 nm). Poleg ktrokemoterapije s cisplatinom na mišjih tega lahko opazimo tudi, da se po elektroporaciji celičnih linijah ploščatoceličnega karcinoma z nanosekundnimi pulzi sprošča občutno manj ZV, ustnega žrela kot po elektroporaciji z mikrosekundnimi pulzi. Veronika Škrjanc, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Gregor Serša, Katarina Žnidar PO-08 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Elektroporacija kot dostavni sistem trans- Ploščatocelični karcinom glave in vratu ostaja pomnožujočih mRNA v tumorje pomemben zdravstveni problem po vsem svetu za- Jaka Vrevc Zlajpah, Maja Čemažar, Gregor Serša, radi odpornosti na konvencionalne terapije in izzi- Katja Uršič Valentinuzzi vov, povezanih z dostopnostjo tumorja. Pojavnost Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia raka v področju ustnega žrela je poleg kajenja in Molekule mRNA sodijo med najsodobnejše tera- pitja alkohola povezana z okužbo s humanim papi- pevtske pristope v onkologiji. Odlikuje jih hitro in lomavirusom (HPV). Glavni cilj študije je bil oce- visoko izražanje proteinov in odsotnost insercijske niti terapevtski potencial antagonista inhibitorjev mutageneze. Pomanjkljivost tehnologije, ki upoča- apoptoze DEBIO 1143 v kombinaciji z elektrokemo- snjuje prehod v klinično prakso, je kratkotrajno iz- terapijo z uporabo cisplatina (CDDP) ali bleomici- ražanje proteinov, ki zahteva ponavljajoče odmer- na (BLM) na HPV-negativni in HPV-pozitivni miš- ke. Zasnovali smo trans-pomnožujoči sistem mR- ji celični liniji ploščatoceličnega karcinoma ustnega NA (taRNA) za gensko terapijo raka, katerega cilj žrela (MOC1 in MOC1-HPV). DEBIO 1143 je zna-je povečati in podaljšati izražanje zapisanih prote-tno povečal citotoksične učinke elektrokemoterapije inov. Sistem taRNA sestavljata dve mRNA: tran- le z uporabo CDDP, kar kaže na sinergistično delo- sgen z zapisom za reporterski protein (trRNA) in al- vanje obeh terapij. Študija nakazuje, da lahko DE- favirusno replikazo (nrRNA-REPL), ki pomnožuje BIO 1143 poveča citotoksične učinke elektrokemo- trRNA. Selektivnost pomnoževanja trRNA in s tem terapije in odpira možnosti dodatnega raziskovanja varnost ter univerzalnost sistema smo zagotovili z mehanizmov sočasnega delovanja obeh terapij. načrtovanjem prepoznavnih zaporedij za replikazo v neprevedenih regijah trRNA, ki so v konstruktu PO-07 nrRNA-REPL odsotne. Med nevirusnimi dostavni- Primerjava velikosti in količine izločenih zu- mi sistemi nukleinskih kislin se je kot varna in učin- najceličnih veziklov po elektroporaciji z na- kovita izkazala elektroporacija ali genski elektropre- nosekundnimi in mikrosekundnimi električ-nos (GET). Učinkovitost transfekcije GET sistema nimi pulzi golih taRNA in replikacije trRNA bomo preverjali Urša 1 1 Primožič , Tjaša Potočnik, Caroline na ravni in vitro v tumorskih in netumorskih celi- Ladurantie2 2 , Jelena Kolosnjaj Tabi, Marie-Pierre cah ter na modelu mišjega melanoma B16-F10 in Rols 2 1 , Alenka Maček Lebar vivo. 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- venia PO-10 2 Institute of Pharmacology and Structural Biology, Karakterizacija celične smrti po elektroke- France moterapiji Zunajcelični vezikli (ZV) so majhne, s fosfolipi- Lara Snoj, Gregor Serša, Maja Čemažar, Boštjan dno membrano obdane strukture, ki jih sproščajo Markelc celice za medcelično signaliziranje in komunikacijo. Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Celice med in po elektroporaciji sproščajo ZV kot Elektrokemoterapija (ECT) je lokalna ablativ- odgovor na povzročeni stres. Z metodo sledenja na- na tehnika, ki z uporabo električnih pulzov poveča nodelcem smo določili koncentracijo in velikost izlo- vnos citostatikov kot so bleomicin (BLM), cispla- čenih ZV po elektroporaciji celic CHO, ki so bile iz- tin (CDDP) in oksaliplatin (OXA) v celice ter tako postavljene dvema protokoloma električnih pulzov: poveča njihovo terapevtsko učinkovitost. Posledič- električnim pulzom trajanja 4 ns (N = 500 do 4000, no, tumorske celice umrejo; vrsta njihove smrti pa 19 pomembno vpliva na aktivacijo proti-tumorskega 2Cobik, Slovenia imunskega odziva. Raziskave so že pokazale, da 3Sferogen , Slovenia ECT lahko inducira imunogeno celično smrt (ICD) Genska terapija na osnovi mRNA je trenutna in povzroči sproščanje različnih molekul, ki jih ime- alternativa terapiji na osnovi plazmidne DNA, saj nujemo »s poškodbo povezani molekulski vzorci, oz. imajo mRNA molekule v nasprotju s plazmidno molekule DAMP – ang. damage-associated molecu- DNA razmeroma visoko učinkovitost transfekcije, lar patterns«. Časovni potek njihovega sproščanja nizko toksičnost in nizko tveganje z integracijo v pa še ni natančno poznan. Da bi v celoti izkoristili genom. Zaradi dovzetnosti za hidrolitsko razgra- potencial z ECT inducirane ICD, je potrebno naj- dnjo so veljale za preveč nestabilne, da bi jih lah- smrti ter sproščanje in interakcije DAMP za vsak ci- molekul, ki je zelo pomembna za nadzor izražanja tostatik posebej. Za podrobno opredelitev različnih genov, je mogoče izboljšati z več različnimi kemič- prej natančno opredeliti tip in časovni potek celične ko uporabili kot terapevtske molekule. Stabilnost tipov celične smrti bomo v projektu uporabili kom- nimi modifikacijami, kot so dodatne metilne sku- binacijo najnovejših, visoko zmogljivih metod RNA pine na 5’ koncu, ki jih poimenujemo kape, opti- sekvenciranja, vključno s prostorsko transkriptomi- ko, s CRISPR-Cas9 sistemom pripravljenih celičnih repa (polyA). Zato smo zasnovali terapevtsko mo- mizacija zaporedja in podaljševanje adenozinskega linij, večbarvnim imuno-fluorescenčnim barvanjem lekulo mRNA, ki kodira Interlevkin 12 (mRIL12) s in pretočno citometrijo tako na in vitro kot in vivo podaljšanim repom polyA (150 adenozinov) in a.) nivoju. N7-metil gvanozinom, povezanim z nukleotidom 5� prek trifosfatne povezave 5� na 5, ki se imenuje Cap PO-11 0 (mRIL12 Cap0) in b.) z dodatnim metiliranjem Zasnova kompleksnega lipidnega dvosloja za na 2�O koncu začetnega nukleotida Cap 1 (mRIL12 proučevanje elektroporacije celične membra- Cap 1) s katerima smo preverili protitumorsko učin- ne z atomističnimi simulacijami molekularne kovitost v kombinaciji z genskim elektroprenosom dinamike Jan Čagalj na tumorskem modelu melanoma in kolorektalnega , Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- karcinoma. venia PO-16 Simulacije molekularne dinamike (MD) so se Vzpostavitev in vitro in in vivo modelov uveljavile kot pomembno orodje za proučevanje mo- osteosarkoma za vrednotenje protitumorske lekularnih mehanizmov elektroporacije, saj omogo- učinkovitosti elektrokemoterapije čajo napoved gibanja atomov in molekul v opazo- Sasa Kupcic, Urša Lampreht Tratar, Urška Kamen-vanem sistemu. Nedavna študija elektroporacije z šek, Maja Čemažar grobozrnatimi MD simulacijami na membranah, se- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia stavljenih iz več kot 60 vrst lipidov, ki posnema- Osteosarkom (OS) je eden najpogostejših rakov jo kompleksno sestavo celičnih membran sesalčjih kosti pri ljudeh. V zadnjih 50 letih pri zdravlje- celic, je pokazala, da električno polje preferenčno nju OS ni prišlo do korenitih sprememb. Primarno ustvarja pore v lipidnih domenah, obogatenih z več- zdravljenje vključuje amputacijo ter kemoterapijo. krat nenasičenimi lipidi. Na podlagi teh ugotovi- Za oceno primernosti elektrokemoterapije za zdra- tev smo v tej raziskavi zasnovali atomistični mo- vljenje OS smo morali najprej vzpostaviti napove- del kompleksnega lipidnega dvosloja, ki predstavlja dni model bolezni. Zato smo razvili 2D in 3D celične lipidno domeno celične membrane, najbolj dovze- modele iz mišje OS celične linije K7M2 in ortotopič- tno za nastanek por. Ta model bomo uporabili za ni mišji model in vivo s celično linijo K7M2-luc, ki primerjavo elektroporacije lipidnih dvoslojev in de- izraža luciferazo. Za razvoj 3D sferoidov smo upora- naturacije ionskih kanalov. Rezultati te primerjave bili različno število nasajenih celic in jih različno ča- bodo omogočili globlji vpogled v verjetnost poškodb sa gojili v rotacijskem inkubatorju Clinostar®, nato ionskih kanalov v celični membrani med elektropo- smo z različnimi metodami izbrali primerne pogoje racijo. kultivacije sferoida za nadaljnje študije. Za vzpo- stavitev in vivo modela smo celično linijo K7M2 PO-12 transducirali z genom za luciferazo, nato smo celice Interlevkin-12 jev enkrat tedensko spremljali s slikanjem lumini- 1 1 Ajda Medved , Maja Čemažar , Urša Lampreht scence. Vzpostavitev in rast tumorja je trajala 6 Genski elektroprenos mRNA z zapisom za inokulirali v proksimalni del golenice in rast tumor- Tratar1 2 3 , Matjaž Peterka , Urban Bezeljak , Tjaša 2 tednov, po zaznavi lize kosti in značilnih kliničnih Marušič 1 znakov pa je sledila evtanazija. V sklopu te študije Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia 20 smo uspešno vzpostavili 2D, 3D in in vivo modele uravnavajo celični cikel. In vitro ter in vivo rezul- potrebne za nadaljnje študije uporabnosti elektro- tate smo potrdili na bioptičnih vzorcih tumorjev, kemoterapije za zdravljenje OS. odvzetih pred RT, ter vzorcih tumorjev iz resekci- je rektuma po predoperativni RT. Odziv EC na IR PO-17 določamo tudi na modelu žilja na čipu. Pokazali Numerical Modeling of the Relationship Be-smo, da IR zavira rast in preživetje EC ter vpliva tween Intracardiac Electrograms and Lesion na njihov transkriptom, kar vodi do aktivacije TEC Size in s tem do aktivacije protitumorskega imunskega Lana Balentović 1 1 , Damijan Miklavčič, Jernej odziva. Štublar2 1 1 1 , Tomaž Jarm , Lea Rems , Peter Lombergar 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- venia Novi trendi v klinični 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia elektrokemoterapiji Pulsed field ablation (PFA) is an effective te- chnique for cardiac ablation based on irreversible Novi trendi v klinični electroporation. Achieving durable transmural lesi- elektrokemoterapiji on is a key for successful pulmonary vein isolation; 14. marec, 16:30 - 19:00 however, the operators currently have no direct fe- edback on effectiveness of the treatment. Recently, OR-16 intracardiac electrograms (iEGM) for determining Trenutni operativni postopek (COP) za elek- the lesion size and transmurality to guide PFA pro- troskleroterapijo z bleomicinom (BEST) pri cedures were suggested. žilnih malformacijah z nizkim pretokom The objective of this work was to explore the re- Gregor Serša 1 1 2 , Maja Čemažar , Aleš Grošelj lationship between iEGM signals, lesion size, and 1 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia transmurality by using a simple 2D numerical mo- 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia del of cardiac tissue. A set of coupled differential Bleomicinska elektroskleroterapija (BEST) je equations was employed to model action potential nov pristop k zdravljenju žilnih malformacij. Po (AP) and its propagation. Lesions of varying si- injiciranju bleomicina v malformacijo se na ciljno zes were introduced as areas where AP propagation območje nanesejo električni impulzi, ki povečajo is absent. Preliminary results show a decrease in učinkovitost bleomicina. Način delovanja je pri-R-peak of bipolar iEGM proportional to the lesion merljiv z učinkom elektrokemoterapije na tumorsko size, which is consistent with in vivo observations. ožilje. Za širšo in varnejšo uporabo metode BEST pri kliničnem zdravljenju malformacij z nizkim pre- PO-18 tokom žil je pripravljen ta trenutni operativni po- lice dizacijo metode BEST z uporabo naprave Clinipo- Iva Šantek , Tim Božič, Gregor Serša, Boštjan Mar- rator® kot generatorja električnih impulzov s pri- Vpliv obsevanja na tumorske endotelijske ce-stopek (COP). To je predlog za klinično standar- kelc padajočimi elektrodami. V tem protokolu so upo- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia števani električni parametri, ki so potrjeni z evrop- Zaradi nenormalnega tumorskega žilja v tumor- skimi standardnimi operativnimi postopki za elek- ju nastajajo hipoksična območja, odporna na ra- trokemoterapijo (ESOPE) z napravo Cliniporator®. dioterapijo (RT). Obsevanje (IR) deluje na rakave Predlagane so splošne zahteve, glede na vrsto lezi- celice in tumorsko mikrookolje, vključno s tumor- je, lokalno usposobljenost in razpoložljivost radio- skimi žilami. IR lahko povzroči normalizacijo žil, loške opreme pa sta opisana dva tehnična pristopa apoptozo tumorskih endotelijskih celic (TEC) ter BEST, ki temeljita na ultrazvočno vodenem posegu njihovo aktivacijo, kar lahko zmanjša hipoksičnost ali kombiniranem ultrazvočnem in fluoroskopskem tumorjev in poveča infiltracijo imunskih celic. V vodenem posegu. naši raziskavi raziskujemo vpliv IR na tumorsko ži- lje in TEC. IR človeških in mišjih endotelijskih ce- OR-17 lic zmanjša njihovo proliferacijo. Transkriptomska Elektroskleroterapija žilnih malformacij z analiza obsevanih človeških endotelijskih celic HU- bleomicinom – rezultati prvih primerov v VEC in TEC izoliranih iz mišjih karcinomov MC38 Sloveniji ter prostorska transkriptomska analiza karcinomov 1 1 1 Miha Štabuc , Dimitrij Kuhelj , Rok Dežman , Ma- CT26 sta pokazali povečano aktivacijo imunskih in ja Čemažar2 2 , Gregor Serša endotelijskih celic ter zmanjšano izražanje genov, ki 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia 21 OR-19 formacij. Metoda je kombinacija lokalno aplicira- jev kože z nižjo dozo BLM Črt Jamšek nega bleomicina in reverzibilne elektroporacije. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia Od maja 2024 smo pri nas na tak način zdravili 11 minimalno invaziven način zdravljenja žilnih mal- Elektrokemoterapija nemelanomskih tumor- Elektroskleroterapija z bleomicinom (BEST) je bolnikov (večinoma otrok) z venskimi malforamcija- Elektrokemoterapija se je uveljavila kot manj in- mi na različnih delih telesa. Poseg poteka v splošni vazivna metoda zdravljenja bazalnoceličnih karci- anesteziji in je običajno kratek. Doze bleomicina nomov (BCC) glave in vratu, posebej pri starejših porabljenega za poseg so bile majhne (od 0,75mg bolnikih. V retrospektivno analizo smo zajeli 116 do 5mg). Vsi bolniki so bolnišnico zapustili še isti bolnikov v starosti nad 65 let, pri katerih smo zdra- ali pa naslednji dan. Resnejših zapletov oz. stran- vili skupno 257 histološko ali citopatološko potrje- skih učinkov nismo beležili. nih BCC. Tumorje smo nerandomizirano zdravili po Pri vseh bolnikih še ni bil opravljen kontrolni MR dveh različnih protokolih: s standardno dozo bleo- po treh mesecih, pri opravljenih pa je bilo vidno micina (15,000 IE/m²) ali z znižano dozo (10,000 zmanjšanje lezij. Večinoma so se izboljšali tudi IE/m²). Pogostost ponovitve bolezni med obema simptomi in kozmetično stanje. skupinama je primerljiva, predvsem v prvem letu Po naših dosedanjih izkušnjah in glede na doseda- po zdravljenju. Po zaključenem prvem letu opaža- nje klinične študije izgleda BEST varno in učinko- mo nekoliko večjo verjetnost ponovitve v skupini, vito zdravljenje venskih malformacij, vendar pa so ki je prejela nižji odmerek bleomicina, kar je mor- za potrditev teh ugotovitev potrebne nadaljnje razi- da povezano s šibkejšim loklanim vnetnim odzivom skave z večjim številom bolnikov in daljšimi obdobji ob nižji koncentraciji kemoterapevtika. Reševalno spremljanja. zdravljenje s polnim odmerkom bleomicina v prime- ru ponovitve bolezni je visoko učinkovito. Zdravlje- OR-18 nje z znižano dozo bleomicina starejšim bolnikom Elektrokemoterapija kožnega raka v dobi za-ponuja alternativno metodo zdravljenja, ki zaradi viralcev imunskih kontrolnih točk ravnovesja med učinkovitostjo in zmanjšanimi ne- Barbara Perić, Maja Čemažar, Sara Miličević, Gre- želenimi stranskimi učinki manj kvarno vpliva na gor Serša kvaliteto življenja. Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Elektrokemoterapija (EKT) raka kože je lokalna OR-20 vorom na zdravljenje. Zaviralci imunskih kontrol- ginekoloških rakov Gregor Vivod nih točk (ZIKT) so spremenili obravnavo bolnikov ablativna metoda zdravljenja z 64% popolnim odgo- Novosti elektrokemoterapije pri zdravljenju z lokalno/lokoregionalno napredovalim rakom kože Onkološki Inštitut Ljubljana, Slovenia (RK). Vloga lokalnih zdravljenj je ob tem manj ja- Na področju ginekoloških rakov so bile narejene sna, a vpliv EKT na tumorsko mikrookolje (TM) in vitro ter in vivo raziskave, ki so pokazale proti- odpira možnosti raziskovanja kombiniranega zdra- tumorsko učinkovitost elektrokemoterapije pri raku vljenja. materničnega vratu, raku jajčnikov, leiomiosarko- Prikazali bomo možnosti uporabe EKT kot metode mu materničnega telesa ter raku zunanjega spolo- manipulacije TM. Uspešna manipulacija TM z in- vila. Prva in vivo raziskava na mišjih genitalnih travensko apliciranim citostatikom ali intralezijska ploščatoceličnih celicah je bila narejena leta 1997 na aplikacija ob sočasni EKT pri bolnikih zdravljenih z Japonskem, kjer so ugotavljali protitumorsko učin- ZIKT nakazuje možnost kombiniranega zdravljenje kovitost elektrokemoterapije ter predlagali upora- RK. Predstavili bomo možnosti raziskav s poudar- bo pri začetnih stadijih raka zunanjega spolovila in kom na z EKT povzročenih spremembah TM, mo-materničnega vratu. V klinični praksi je bila elek-žnost intralezijske aplikacijo ZIKT, aktivacijo imun- trokemoterapija prvič uporabljena leta 2009 pri sta- skega sistema z EKT in pojav abskopalnega učin- rejših bolnicah z rakom zunanjega spolovila v pali- ka ter možnost izboljšanja odziva na zdravljenje s ativne namene. Do leta 2019 je sledilo več raziskav, tumor infiltrirajočimi limfociti. Predstavljeni bo- ki so dokazale učinkovitost elektrokemoterapije pri do prognostični biomarkerji odziva na zdravljenje z lajšanju težav pri ženskah s ponovitvijo raka zuna- ZIKT ter pomen pravilne časovne umestitve apli- njega spolovila v paliativne namene. Leta 2020 smo kacije ZIKT glede na EKT v poteku zdravljenja. na Onkološkem inštitutu Ljubljana prvič uporabili elektrokemoterapijo za zdravljenje ponovitve raka zunanjega spolovila v nepaliativne namene. Leta 2023 in 2024 smo objavili članka z rezultati in za- 22 ključkom, da je elektrokemoterapija izvedljiva, var- omejeno. Elektrokemoterpija je varna in učinkovita na in učinkovita metoda zdravljenja ponovitve raka metoda zdravljenja HCC. Prvotno je bila uporablje- zunanjega spolovila. na v okviru odprte kirurgije. S časom so se razvile novejše elektrode za perkutane in laparoskopske po- OR-21 sege. Izmed obeh načinov je metoda izbora perkuta- Hiperspektralna analiza tumorjev in upora-ni pristop, saj je manj invaziven. Laparoskopski pri-ba tkivnih indeksov kot prognostični dejav-stop je primeren pri bolnikih, kjer perkutani pristop nik zdravljenja z elektrokemoterapijo zaradi lege tumorja ni izvedljiv oziroma bi bil pre- Aljoša Krt 1 2 3 , Aleš Grošelj , Matija Milanič, Gregor nevaren (npr. bližina sosednjih organov). Prav tako Serša4 je laparoskopski pristop smiseln pri bolnikih s soča- 1 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, snimi simptomatskimi žolčnimi kamni, pri katerih Slovenia je že indicirana laparoskopska odstranitev žolčnika. 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia V nadaljevanju bomo natančneje predstavili primer 3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizi- bolnika, katerega smo zdravili z laparoskopskim pri- ko, Slovenia stopom in pregledali rezultate prvih laparoskopskih 4 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia elektrokemoterapij v UKC Ljubljana. Hiperspektralno slikanje (HSI) omogoča po- drobno analizo bioloških tkiv na podlagi spektral- OR-23 nih lastnosti. Z uporabo različnih tkivnih indeksov Zdravljenje raka penisa z elektrokemoterapi- smo poskušali ugotoviti ali se HSI lahko uporablja jo za razlikovanje med zdravim in tumorskim tkivom. Miha Pukl, Gregor Serša, Neža Gros, Maša Omerzel, Analizirali smo različne indekse, ki zajemajo vseb- Maja Čemažar, Sebastjan Merlo nost melanina (M), stopnjo eritema (E, Ec, EDiff, Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia EWag), oksigenacijo (oxyH, oxyI, oxyT), perfuzijo Rak penisa je redko maligno obolenje spolovil, (NPT), skupni hemoglobin (THI) in vsebnost vode ki prizadene moške, večinoma stare med 50 in 70 (TWI). let, povezan je z visoko stopnjo umrljivosti in ze- Rezultati so pokazali statistično značilne razlike lo omejenimi terapevtskimi možnostmi, ki ustre- (p<0,05) med malignimi, benignimi in zdravimi tki- zno ohranjajo spolno funkcijo in kakovost življenja vi ob uporabi nekaterih indeksov. Maligni tumor- Zdravljenje lahko pomembno prizadene kozmetič- ji so imeli višje vrednosti eritemičnih indeksov v ni izgled kot funkcionalno ter emocionalno stanje primerjavi z zdravim tkivom, kar kaže na poveča- moškega. V 95 % primerih gre za ploščato celič- no prekrvavitev in vnetje tumorskih tkiv. Indeks ni karcinom (PCC) z različnim malignim potenci- THI nakazuje na dobro ločevanje med tumorskim alom, kar narekuje terapevtski pristop. Ključnega in zdravim tkivom. Ti indeksi bi lahko predstavlja- pomena je ustrezna in zgodnja diagnostična obrav- li pomemben prognostični dejavnik pri določanju nava v specializiranem centru za to vrsto patolo- odzivnosti različnih tumorjev na zdravljenje z ele- gije. Možne standardne terapije lokalno in lokal- ktrokemoterapijo, saj posredno kažejo na ožiljenost no napredovalega raka penisa so kirurške tehnike različnih tumorjev in s tem akumulacijo bleomicina z ohranjanjem penisa ali različno stopnjo radikal- v tumorjih. nosti, laserska ablacija, radioterapija oziroma ke- moradioterapija. Tovrstna zdravljenja pa so lahko OR-22 funkcionalno obremenjujoča. Elektrokemoterapija Laparoskopska elektrokemoterapija karcino-bi lahko kot metoda z večjo ohranitvijo tkiva pred-ma jetrnih celic: prikaz prvih rezultatov v stavljala optimalno alternativo pri obvladovanju oz. UKC Ljubljana odstranjevanju bolezni ob ohranjanju penilne funk- Benjamin Hadžialjević, Blaž Trotovšek, Mihajlo Đo- cije in s tem kakovosti spolnega življenja. Zato smo kić zasnovali prvo klinično študijo zdravljenja raka pe- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia nisa, ki bo ovrednotila varnost in izvedljivost tega Karcinom jetrnih celic (angl. hepatocellular car- načina zdravljenja. cinoma, HCC) je najpogostejši primarni jetrni ma- lignom. Popolna odstranitev tumorja v zdravo in OR-24 transplantacija jeter sta najboljši obliki zdravljenja Projekt JANE-2 - Projekt skupnega ukrepa- z najdaljšim preživetjem bolnikov. HCC pogosto nja za vzpostavitev strokovnih mrež na po- ugotovimo v poznejših stadijih in pri bolnikih s šte- dročju raka vilnimi spremljajočimi boleznimi ter napredovalo ci- Gregor Serša, Maja Čemažar, Anja Kocijancic rozo jeter, zato je kirurško zdravljenje nemalokrat Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia 23 Projekt skupnega ukrepanja za vzpostavitev uspeli doseči električno izolacijo pljučnih ven, zaple- strokovnih mrež na področju raka (JANE-2) je sku- tov periproceduralno in v zgodnji postproceduralni pna akcija, katere glavni cilj je na evropski ravni fazi nismo opažali. vzpostaviti sedem strokovnih mrež na področju ra- ka ter jim omogočiti učinkovito izpolnjevanje njiho- OR-26 vega poslanstva. Strokovne mreže bodo pokrivale Primerjava učinkovitosti radiofrekvenčne sedem različnih pomembnih področij na področju ablacije in elektroporacije za izolacijo zadnje raka, kot so raki s slabo prognozo, paliativna oskr- stene levega atrija pri bolnikih s persisten- ba, personalizirana preventiva, raki najstnikov in tno atrijsko fibrilacijo - preliminarni rezultati mladih odraslih, življenje po raku, omske tehnologi- prospektivne raziskave je ter visokotehnološki medicinski viri. Delovni pa- Matevž Jan ket visokotehnoloških medicinskih virov je razdeljen Univerzitetni klinični center Ljubjana, Slovenia na 7 domen, od katerih se vsaka osredotoča na svo- Namen: primerjati dolgoročno vzdržljivost izo- jo tehnologijo. Ena izmed domen se bo posvečala lacije zadnje stene (PWI) med dvema metodama tudi fizikalnim ablacijskim tehnikam, kamor poleg ablacije - radiofrekvenčna (RFA) proti elektropora- termalnih metod ablacije spadajo tudi ne-termalne ciji (PFA). metode, kot sta irreverzibilna elektroporacija (IR) Metode: izvedli smo randomizirano raziskavo, v in elektrokemoterapija (ECT). Cilj udejstvovanja z katero smo vključili bolnike s perzistentno atrijsko vidika ECT je predvsem vključitev v ESMO klinič- fibrilacijo (PeAF), ki so bili naključno dodeljeni v ne smernice ter širjenje ozaveščenosti o ECT kot o razmerju 1:1 bodisi v skupino, kjer smo opravili izo- enem izmed možnih terapevtskih pristopov. lacijo pljučnih ven (PVI) ter zadnje stene (PWI) z RFA bodisi v skupino, kjer smo opravili PVI in PWI Srčna ablacija gl. “point-by-point” ablacijo. V PFA skupini smo s PFA. V obeh skupinah smo uporabili točkasto, an- uporabili Centauri™ generator za PFA (CardioFo- Srčna ablacija cus, Marlborough, MA, ZDA). PVI in PWI sta bila 15. marec, 9:00 - 10:45 potrjena z vosokoločljivostnim mapiranjem levega atrija po 20-minutnem čakanju. Pri vseh bolnikih OR-25 smo po 3 mesecih opravili ponovno invazivno vi- Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elek- skokoločljivostno mapiranje levega atrija, s katerim troporacijo s pomočjo ˝single shot˝ katetra smo ocenili PVI in PWI. – slovenske izkušnje Rezultati: V skupini RFA je bilo 10 bolnikov, Andrej PERNAT v skupini PFA pa 11. Osnovne značilnosti se med Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia obema skupinama niso bistveno razlikovale (moški Katetrska ablacija z radiofrekvenčno energijo spol (90 % proti 73 %, p=0,15), povprečna starost in balonsko krioablacijo predstavlja uveljavljeno (62 ± 12,5 proti 59 ± 8,4 let, p=0,57), povprečni in učinkovito metodo zdravljenja atrijske fibrilaci- BMI (34,5 ± 10,5 proti 30,4 ± 4,6 kg/m2, p=0,40). je (AF). Katetrska ablacija AF z elektroporacijo Povprečni čas posegov je bil podoben v obeh skupi- (PFA) predstavlja inovativno tehniko, ki uporablja nah (RFA 212 ± 38,7 proti PFA 198 ± 25,0 minut, pulzirajoča električna polja za selektivno ablacijo p=0,18). Takojšnja (angl. “first pass”) PVI (RFA srčnega tkiva. Elektroporacija deluje s povzroča- 7/10 proti PFA 11/11, p=0,03) in takojšnja PWI njem začasnih ali trajnih por v celičnih membranah (RFA 4/10 proti PFA 11/11, p<0,05) med prvim ciljnih tkiv, kar vodi do celične smrti brez toplotne- posegom je bila statistično značilno različna v ko- ga učinka. To zmanjšuje tveganje za poškodbe oko- rist skupine PFA. Ponovno invazivno mapiranje je liških struktur, kot so požiralnik in frenični živec. bilo opravljeno pri 7 bolnikih v skupini RFA in pri 8 Glavna prednost PFA v primerjavi s konvencional- bolnikih v skupini PFA. PVI na bolnika (5/7 proti nimi metodami, je njena varnost ter učinkovitejši 4/8, p=0,34) in na pljučno veno (25/28 proti 26/32, in krajši postopek. Izidi prvih kliničnih raziskav so p=0,20) se ni bistveno razlikovala med skupinama. potrdili visoko učinkovitost pri doseganju izolacije Po drugi strani pa je bila PWI bistveno višja v sku- pljučnih ven in varnost posega. V naši ustanovi iz- pini PFA v primerjavi s skupino RFA (7/8 proti vajamo katetrsko ablacijo AF s PFA od konca 2024. 0/7, p<0,05). Na voljo imamo sisteme treh glavnih proizvajalcev. Zaključek: PFA je učinkovitejša kot RFA za do- Preliminarne izkušnje na 32 izvedenih posegih po- seganje dolgoročne PWI. trjujejo izsledke objavljenih kliničnih raziskav gle- de učinkovitosti in varnosti. Pri vseh bolnikih smo 24 OR-27 dli ablacijo v prašičjih prekatih ter lezije ocenjevali Variabilnost srčnega utripa po zdravljenju po 24 urah, 7 dneh in 6 tednih. Posebno pozornost atrijske fibrilacije z radiofrekvenčno ablacijo smo namenili magnetnoresonančnemu slikanju (T1, in ablacijo z elektroporacijo LGE, temperaturno občutljivi posnetki) in histolo- Nastja Žgalin1 2 2 , Jernej Štublar , Matevž Jan, Da- ški analizi. MRI in numerično modeliranje sta potr- mijan Miklavčič1 1 , Tomaž Jarm dila netermično naravo PFA, saj je bilo pri najvišjih 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- odmerkih manj kot 2 % volumna lezije posledica to- venia plotne poškodbe. Histološko se lezije hitro nekroti- 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia zirajo in se nato postopno organizirajo v brazgotino. Ablacija z elektroporacijo (PFA) je netermična Na MRI slikah so lezije po 24 urah razmeroma ob- ablacijska metoda, ki se uveljavlja na področju ka- sežne, do 7. dne so se skrčile in nato ostale nespre- tetrskega zdravljenja atrijske fibrilacije (AF) kot al- menjene do šestih tednov. Ta časovna opazovanja ternativa uveljavljeni metodi radiofrekvenčne abla- z MRI nudijo edinstven vpogled v faze razvoja le- cije (RFA). Znano je, da se po zdravljenju z RFA zij, od akutne nekroze in edema do končne stabilne poveča mirovni srčni utrip ter zmanjša variabilnost brazgotine. Predstavljena obsežna karakterizacija srčnega utripa (HRV) ter da je trajnost teh spre- z MRI in histološko analizo potrjuje klinični poten- memb sovpada z uspešnostjo zdravljenja AF, kar cial PFA za varno in učinkovito zdravljenje srčnih povezujejo s poškodbami epikardialnih ganglijskih aritmij. vozlov in vplivom na avtonomno živčno kontrolo sr- ca. Za PFA tovrstni učinki na HRV niso raziskani. OR-29 V teku je randomizirana prospektivna klinična štu- Biofizika PFA: numerično modeliranje elek- dija (ClinicalTrials.gov ID NCT06134752), ki pri- tričnega polja in temperature pri ablaciji srč- merja učinke RFA in PFA pri zdravljenju perz- nega tkiva z elektroporacijo 1 1 2 Peter Lombergar , Bor Kos , Atul Verma, Phili-istentne AF. V okviru študije spremljamo razvoj 3 4 3 ppa Krahn , Jernej Štublar , Terenz Escartin , Nico-sprememb parametrov HRV po terapiji prek anali-5 6 1 las Coulombe , Maria Terricabras , Tomaž Jarm , Ma-ze Holterskih posnetkov EKG. Pri do sedaj zbranih 1 6 5 tej Kranjc , Jennifer Barry , Lars M. Mattison , Nico-podatkih (N=12 za PFA in N=9 za RFA) lahko za 5 5 5 le Kirchhof , Daniel C. Sigg , Mark Stewart , Graham obdobje treh mesecev po terapiji že potrdimo sta- 6 1 Wright , Damijan Miklavčič tistično značilno (p<0.05) višji mirovni srčni utrip 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo-ter nižjo stopnjo HRV po RFA v primerjavi z PFA, venia kar podpira hipotezo, da so poškodbe intrinzičnega 2 McGill University Health Centre, Canada živčnega sistema srca pri PFA (zaradi netermičnega 3 University of Toronto, Canada delovanja in drugačnega mehanizma ablacije tkiva) 4 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia manjše kot pri RFA. 5 Medtronic, Inc., United States 6 Sunnybrook Research Institute, Canada OR-28 Biofizika pri PFA – ablaciji z elektroporacijo Ablacija z elektroporacijo (angl. PFA – Pulsed Bor Kos1 2 3 Field Ablation) je nova metoda za zdravljenje mo-, Atul Verma , Philippa Krahn , Jernej Štublar4 3 1 , Terenz Escartin , Peter Lombergar, Nicolas tenj srčnega ritma, ki temelji na ireverzibilni ele-Coulombe5 6 1 , Maria Terricabras , Tomaž Jarm, Matej ktroporaciji srčnega tkiva. Cilj PFA je doseči za-Kranjc1 6 5 , Jennifer Barry , Lars M. Mattison, Nicole dostno jakost električnega polja v ciljnem območju Kirchhof 5 5 5 , Daniel C. Sigg , Mark Stewart, Graham (aritmogeno tkivo), da ustvarimo trajne poškodbe Wright6 1 , Damijan Miklavčič tkiva (lezije), z minimalnim dvigom temperature 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- (minimalnim tveganjem za nastanek toplotnih po- venia škodb). Namen prispevka je predstaviti rezultate 2 McGill University Health Centre, Canada numeričnega modela, ki smo ga razvili v okviru raz- 3 University of Toronto, Canada iskave in vivo PFA v levem ventriklu prašičjih src. 4 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia Model nam omogoča vpogled v porazdelitev elek- 5 Medtronic, Inc., United States tričnega polja in dviga temperature med ablacijo. 6 Sunnybrook Research Institute, United States S primerjavo numeričnega modela in eksperimental- Ablacija z elektroporacijo (angl. Pulsed Field no določenih velikosti PFA lezij z MRI, smo določili Ablation – PFA) je nova metoda za zdravljenje mo- prag elektroporacije ob različnih časih po ablaciji tenj srčnega ritma. Klinične izkušnje kažejo, da je za različne pulzne protokole. Z modelom smo tudi metoda bolj varna kot radiofrekvenčna in krioabla- ocenili obseg toplotnih poškodb, ki je tudi pri naj- cija, pri čemer je časovno učinkovitejša in ima pri- višjih uporabljenih dozah zanemarljiv (manj kot 2 merljivo klinično uspešnost. V raziskavi smo izve- odstotka celotnega volumna lezije), kar se sklada 25 z odsotnostjo termičnih sprememb hemoglobina pri venia MRI. 2Inštitut Jožef Stefan, Slovenia 3 Medtronic, Inc., United States OR-30 Terapije, ki temeljijo na uporabi pulznega elek- Korelacija toka poškodbe pridobljenega iz tričnega polja z namenom doseganja elektropora- unipolarnega znotrajsrčnega elektrograma z cije in posledično pospešitve masnega transporta velikostjo lezije v levem prekatu delujočega preko celične membrane ali uničenja celic v tkivu prašičjega srca po dovedeni ireverzibilni ele- (ablacija) vključujejo elektrokemijske pojave na sti- ktroporaciji 1 2 3 ku elektrode z elektrolitom. Pri uporabi pulznih Jernej Štublar , Tomaž Jarm , Atul Verma , Te- 4 5 4 električnih polj v tkivih, kot npr. pri elektroke- renz Escartin , Lars M. Mattison , Philippa Krahn , Bor Kos2 2 5 moterapiji tumorjev, ireverzibilni elektroporaciji ali , Peter Lombergar , Nicolas Coulombe , Ma-ria Terricabras6 2 6 pulzni ablaciji (angl. PFA – pulsed field ablation) , Matej Kranjc , Jennifer Barry , Nico-le Kirchhof5 5 5 , Daniel C. Sigg , Mark Stewart, Graham v srčni elektrofiziologiji, pogosto pride do sprošča-Wright6 2 , Damijan Miklavčič nja mehurčkov plina. Izvedli smo in vitro študijo z 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia uporabo različnih pulznih protokolov, dveh geome- 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- trij elektrod (par igel in modificiran radiofrekvenčni venia kateter) ter dveh slikovnih sistemov (mikroskopska 3 McGill University Health Centre, Canada in hitra kamera). Naš cilj je bil opredeliti ključne 4 University of Toronto, Canada parametre za nastanek mehurčkov v odvisnosti od 5 Medtronic, Inc., United States parametrov električnih pulzov. Ugotovili smo, da so 6 Sunnybrook Research Institute, United States mehurčki pri enosmernih pulznih protokolih večino- ma elektrokemijskega izvora, pri visokofrekvenčnih Ablacija z elektroporacijo (PFA) je nova metoda dvosmernih pulzih pa posledica vrenja medija. Naj- srčne ablacije. Tako kot pri drugih metodah ablacije bolj učinkoviti protokoli za zmanjšanje tvorbe pli- se tudi po PFA na mestu ablacije zmanjša ampli- nov so pulzni vlaki sestavljeni iz pulzov izmenjujoče tuda bipolarnega znotrajsrčnega elektrograma (iE- se polaritete s kratkimi pulzi (µs) in nizkim delov- GM), vendar se hkrati poveča amplituda unipolar- nim ciklom (tj. majhno močjo). Naše ugotovitve so nega iEGM, kar je posledica toka poškodbe (COI), pomembne za uporabo elektroporacije pri ablaciji v podobno kot pri vstavitvi trajne elektrode srčnega atriju srca za zdravljenje atrijske fibrilacije. spodbujevalnika. Mi in tudi drugi smo pokazali, da je velikost lezije pri PFA odvisna od dovedene »PFA doze«. Nove priložnosti in V tej raziskavi je bila PFA dovedena na 35 me- stih v levem prekatu osmih prašičev pri različnih (ne)odgovorjena vprašanja dozah (napetost 1000 V – 1500 V, 1 – 16 vlakov pulzov). Najbolj očitna sprememba v unipolarnih Nove priložnosti in iEGM po PFA je bil izrazit COI, ki smo ga oce- (ne)odgovorjena vprašanja nili iz površine pod krivuljo segmenta ST (AUC) 15. marec, 11:15 - 12:45 posameznih utripov. Zaradi nezanesljive določitve dolžine segmenta ST smo nato AUC še normirali OR-32 na ocenjeno dolžino segmenta ST. COI je pokazal Razvoj 3 kV elektroporacijskega generatorja dobro korelacijo z velikostjo lezije (volumnom iz- Matej Reberšek računanim iz izmerjene globine in površine lezij v Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- patoloških vzorcih R2 = 0,77). venia Unipolarni iEGM omogoča boljšo korelacijo Z namenom nadaljnjega razvoja in optimizaci- PFA z velikostjo lezije kot bipolarni iEGM ter bo je visokofrekvenčnih (VF) elektroporacijskih metod tako lahko uporaben pri razvoju parametra za na- smo razvili 3 kV VF elektroporacijski generator, ki povedovanje dolgotrajne uspešnosti PFA posegov. omogoča preizkušanje širokega nabora parametrov VF elektroporacijskih pulzov. Naprava bo upora- OR-31 bljena predvsem pri raziskavah in optimizaciji srč- O izvoru mehurčkov pri PFA 1 1 ne ablacije ter elektrokemoterapije. Pri razvoju smo Samo Mahnič-Kalamiza , Damijan Miklavčič , Pe- 1 2 3 posebno pozornost namenili varnosti naprave, zato ter Lombergar , Blaž Mikuž , Lars M. Mattison , Da- 3 1 smo jo zasnovali v skladu z zahtevami za električ- niel C. Sigg , Bor Kos 1 no varnost in elektromagnetno kompatibilnost me- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- dicinskih naprav. Poleg tega smo vanjo integrirali več funkcij, ki so ključne za študije srčne ablacije, 26 med drugim: možnost priklopa na komercialne ra- ture njihovih vlaken. V tej raziskavi smo združili diofrekvenčne srčne katetre, enoto za merjenje toka numerično modeliranje in eksperimentalne metode z in napetosti v katetru ter sinhronizacijo zaporedja namenom preučevanja anizotropnih lastnosti skele- pulzov s srčnim R-valom. V nadaljevanju načrtu- tnih mišic. Razvili smo anatomsko natančen nume- jemo nadgradnjo naprave s preklopnikom med ele- rični model skeletne mišice, ki upošteva geometrijo ktroporacijskim generatorjem in srčnim kartograf- mišičnih vlaken in njih električne lastnosti. Model skim sistemom ter z večelektrodnim preklopnikom, smo eksperimentalno potrdili s slikanjem tokovne kar bo dodatno razširilo njeno uporabnost v pred- gostote in meritvami električne impedance na ex vi- kliničnih in raziskovalnih aplikacijah. vo mišičnem tkivu. Ti metodi omogočata vpogled v razporeditev toka znotraj tkiva in preučevanje ele- OR-33 ktričnih lastnosti tkiva v različnih smereh glede na Spremljanje homogenizacije rastlinskih tkiv usmeritev vlaken. Rezultati tako modela kot ex vi-obdelanih s pulznimi električnimi polji z me- vo poskusov potrjujejo, da je anizotropija posledica todami NMR kombinacije mišične strukture in lastnosti celičnih Marko 1 2 Stručić , Madita Kirchner , Damijan membran, ter da se ohranja tudi po tem, ko tki- Miklavčič 1 3 1 , Igor Serša , Matej Kranjc, Samo Mahnič- vo že prične odmirati. Izsledki raziskave prispevajo Kalamiza1 k boljšemu razumevanju električnih lastnosti mišic 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- in razširjajo naše vedenje pomembno za aplikacije venia elektroporacije na/v tkivih tako v biomedicini, kot 2 Elea Technology GmbH, Germany tudi v živilski industriji. 3 Inštitut Jožef Stefan, Slovenia Obdelava s pulznimi električnimi polji (PEF) se OR-35 že uporablja v prehranski industriji predvsem v pre- Uporaba strojnega učenja za analizo odziva delavi gomoljev krompirja. Na drugih rastlinskih ži- kardiomiocitov na visokonapetostne električ- vilih pa je njena uporaba še vedno omejena, deloma ne pulze tudi zaradi pomanjkanja znanja o odzivu različnih Tina Turk, Vid Jan, Damijan Miklavčič, Lea Rems rastlinskih tkiv na PEF tehnologijo in njenem vpli- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- vu na nadaljnje procesiranje vzorcev. Zaradi po- venia manjkljivega razumevanja na tkiva v živilih s hete- Visokonapetostni električni pulzi povzročijo per- rogeno strukturo smo v naši študiji raziskali njihov meabilizacijo celičnih membran (elektroporacijo). odziv na tovrstno obdelavo. Za vzorce smo izbrali V tej študiji proučujemo vpliv različnih pulznih pro- živila tako homogene kot heterogene strukture. Pri tokolov (8×100 µs, 8×25×2-2-2-2 µs, 8×40×200 ns) eksperimentu smo uporabili električne pulze, ki so na akcijske potenciale in kalcijeve signale v izolira- v rabi tudi v prehranski industriji, tj. Dovajali smo nih podganjih kardiomiocitih. Signale zajemamo s od 10 do 30 pravokotnih pulzov v trajanju posamič- sistemom IonOptix, kjer celice vzbujamo s protoko- nega pulza 10 µs pri ponavljalni frekvenci 10 s-1 ter lom, ki posnema srčni utrip, jih izpostavimo visoko- električnem poljem 1 kV/cm in 3 kV/cm. Za spre- napetostnim elektroporacijskim pulzom in ponov- mljanje strukturnih sprememb smo uporabili ma- no stimuliramo minuto po elektroporacijskih pul- gnetnoresonančno sekvenco T2 kartiranja (8 odme- zih. Klasifikacijo signalov naredimo na podlagi nji- vov, TE = 12, TR = 2 s). Rezultati so pokazali, hove oblike v intervalu med dovajanjem visokonape- da se posamezna tkiva heterogenih rastlinskih živil tostnih pulzov, saj elektroporacija spremeni obliko odzivajo različno na PEF obdelavo, kar nakazuje, signalov napram klasični elektrostimulaciji. Mode- da različne skupine rastlinskih živil za učinkovito le strojnega učenja (metoda podpornih vektorjev, obdelavo potrebujejo prilagojene PEF parametre. naključni gozdovi itd.) nadzorovano učimo na zna- čilkah izračunanih iz signalov enega pulznega pro- OR-34 tokola in testiramo na značilkah drugega, s čimer Skeletnomišična anizotropija iz raznolikih ocenimo, ali se odzivi razlikujejo glede na upora-perspektiv ex vivo in in silico bljeni protokol in ali se vzorci, značilni za elektro- Rok Šmerc1 1 1 , Marko Stručić , Matej Kranjc, Igor poracijo, ohranijo. Rezultati kažejo, da so kalcijevi Serša2 1 1 , Damijan Miklavčič , Samo Mahnič-Kalamiza signali bolj informativni za razvrščanje kot akcijski 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- potenciali. Hkrati kažejo, da se odzivi po 200 ns venia pulznem protokolu nekoliko razlikujejo od tistih po 2 Inštitut Jožef Stefan, Slovenia mikrosekundnih pulznih protokolih. Skeletne mišice izkazujejo izrazito anizotropne električne lastnosti, ki so posledica usmerjene struk- 27 OR-36 terapijo in z ireverzibilno elektroporacijo. Električni pulzi in naprave v srcu David Žižek Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia Motnje srčnega ritma oz. aritmije so ena naj- bolj pogostih srčno-žilnih bolezni. Temeljno zdra- vljenje simptomatskih bradikardij predstavlja vsta- vitev srčnega spodbujevalnika (PM), pri prepreče- vanju prekatnih motenj ritma pa so indicirani vsa- dni kardioverter defibrilatorji (ICD). Vsadne napra- ve imajo pomembno vlogo tudi pri zdravljenju srč- nega popuščanja, ki je posledica neusklajenega bitja srca, saj resinhronizacijski dvo-prekatni spodbuje- valnik (CRT) omogoča pomembno izboljšanje srčne funkcije. Razvoj tehnologije v zadnjem času omogo- ča tudi vstavitev brezžičnih spodbujevalnikov, pod- kožnih defibrilatorjev (S-ICD) in spodbujanje pre- vodnega sistema (CSP). V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo predvsem razvoj na področju razvoja elektrod in katetrov, ki bi olajšali spodbujanje pre- vodnega sistema in integracijo z brezžično in defi- brilacijsko tehnologijo. V nekoliko daljnji prihodno- sti pa si lahko obetamo injektibilne oblike elektrod in defibrilatorjev. Razvoj poteka tudi na področji regenerativnih oblik zdravljenja prevodnih motenj. OR-37 Analiza negotovosti numeričnih modelov ele- ktroporacije z vidika načrtovanja zdravljenja Helena Cindrič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- venia Numerični modeli predstavljajo osnovo za raču- nalniško podprto načrtovanje zdravljenja terapij na osnovi elektroporacije. Ti modeli vključujejo šte- vilne parametre z različnimi stopnjami negotovosti. Negotovost izvira predvsem iz variabilnosti električ- nih lastnosti različnih tkiv in spremembe teh la- stnosti zaradi elektroporacije (npr. povečanje pre- vodnosti). Pri modelih, ki jih uporabljamo za na- črtovanje zdravljenja, negotovosti izvirajo tudi iz postavitve elektrod (napake glede na predviden na- črt) ter variacij v pragovih elektroporacije in sesta- vi tkiva. Vse negotovosti se odražajo v negotovosti rezultatov modela, npr. v pokritju tumorja z zado- stnim električnim poljem. Z metodami za analizo negotovosti lahko ocenimo občutljivost modela na negotovosti in s tem robustnost načrta zdravljenja. Cilj je prepoznati ključne dejavnike, ki vplivajo na (ne)uspeh zdravljenja, ter določiti ukrepe za zago- tavljanje zadostne robustnosti numeričnih modelov pri načrtovanju. V tem prispevku je predstavljena metodologija in preliminarni rezultati analize nego- tovosti modelov, ki jih uporabljamo za načrtovanje zdravljenja globoko ležečih tumorjev z elektrokemo- 28 P O V Z E T K I P O S T E R P R E Z E N T A C I J Poster sekcija (RT) ali elektrokemoterapiji z bleomicinom (ECT BLM). Odmor za kavo in ogled Pred terapijo imajo tumorji nižjo odbojnost kot posterjev zdrava tkiva, kar nakazuje višji krvni volumen in oksigenacijo. Medtem ko RT ne povzroči takojšnjih 14. marec, 10:30 - 11:00 sprememb, ECT BLM po aplikaciji električnih pul- 14. marec, 16:00 - 16:30 zov sproži začasno vazokonstrikcijo (angl. vascular 15. marec, 10:45 - 11:15 lock). Pri tem postane kri močno deoksigenirana, kar se odraža v spektralnem območju 500–600 nm. PO-01 Tumorji z delnim odgovorom na RT kažejo primer- Zasnova raziskav genskega elektroprenosa ljive spektralne lastnosti na 8. in 22. dan, kar na-nukleinskih kislin v srčnomišične celice in re- kazuje na stabilen, a nepopoln terapevtski učinek. zine srčnega tkiva Pri popolnem odgovoru na RT so spektri po nekaj Jernej Jurič, Lea Rems tednih podobni kot pri zdravemu tkivu. Podobno Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- kot pri RT se po ECT BLM spekter po 30 dneh v venia območju zdravljenega tumorja prav tako normali- Genska terapija se je na temelju uspehov v zira na vrednosti zdravega tkiva, vendar je razlika zadnjih desetletjih, zlasti pri zdravljenju raka in v prisotnosti izrazitejše fibroze, ki se odraža v po- dednih bolezni, utrdila kot zanesljiva terapevtska večani oksigenaciji in sipanju nad 650 nm zaradi strategija. Ključni tehnični vidik genske terapije je brazgotinjenja. uspešen vnos molekulskega tovora v celice oziroma Naša študija potrjuje, da ima HSI potencial v na izbrano mesto v tkivu. V zadnjih letih si gen- raziskavah raka. ski elektroprenos (GET), kot potencialna alternati- va transfekciji z virusi in nanodelci, pospešeno uti- PO-03 ra pot v raziskave srčno-žilnih bolezni. Temelji na Modeliranje in eksperimentalno potrjevanje pojavu elektroporacije, kjer v celični membrani, ki elektrotransfekcije genov v kolagenu je izpostavljena električnemu polju, pride do struk- Tina Cimperman, Lea Rems turnih sprememb in se poveča njena prepustnost, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- posledično pa je omogočeno prehajanje molekulske- venia ga tovora v znotrajcelični prostor. V raziskavi se osredotočam na optimizacijo gen- Delo predstavlja zasnovo raziskav v okviru doktor- ske elektrotransfekcije v 3D tkivnih modelih, pred- skega študija, s katerimi želimo poglobiti razumeva- vsem v kolagenu, za izboljšanje prenosa genov in nje mehanizmov na elektroporaciji temelječega gen- celičnega odziva. Cilj je razviti eksperimentalni in skega elektroprenosa v srčnomišične celice in rezine teoretični pristop za optimizacijo elektroporacije, ki srčnega tkiva. Hkrati želimo prispevati k oblikova- omogoča vnos DNK ali RNK v celice s pomočjo ele- nju in nadgradnji protokolov za transfekcijo celic in ktričnega polja. V prvi fazi je cilj vzpostaviti sistem tkivnih kultur ter opredeliti prednosti in omejitve z induciranimi pluripotentnimi matičnimi celicami elektroprenosa na področju srčno-žilnih bolezni. in njihovo diferenciacijo v kardiomiocite. V drugi fazi bom analizirala območja reverzibilne, ireverzi- PO-02 bilne elektroporacije in genske elektrotransfekcije s Spremljanje napredovanja mišjega modela strojnim učenjem in obdelavo slik. Tretja in četr-raka debelega črevesa MC38 in odziva na ta faza vključujeta razvoj in eksperimentalno va- zdravljenja s hiperspektralnim slikanjem lidacijo teoretičnega modela migracije DNk v ko- 1 2 2 Tim Božič , Tadej Tomanič , Črt Keber , Boštjan lagenu, sledita pa tudi optimizacija parametrov in 1 1 2 Markelc , Simona Kranjc Brezar , Matija Milanič , prenos modela na srčne tkivne rezine. Pričakovani 1 Gregor Serša prispevki k znanosti vključujejo razvoj modelov za 1 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia napovedovanje elektroporacije, izboljšanje strategi- 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizi- je elektrotransfekcije ter prenos rezultatov v rege- ko, Slovenia nerativno medicino. Hiperspektralno slikanje (HSI) združuje slikanje in spektroskopijo v ultravijoličnem, vidnem in bli- PO-04 žnjem infrardečem spektru, kar omogoča zaznavo Preskušanje plazmidov za izražanje toksinov sprememb v absorpciji in sipanju svetlobe in s tem namenjenih cepljenju proti raku razlikovanje tumorjev od zdravega tkiva. V študiji Maja Cvetanoska, Urška Kamenšek smo s HSI spremljali mišji tumorski model raka de- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia belega črevesa MC38 pred terapijo, po radioterapiji 31 V naši raziskavi razvijamo izviren pristop za PO-06 zdravljenje raka, v katerem izkoriščamo gensko in- Sinergistično delovanje DEBIO 1143 in ele- formacijo za bakterijske toksine za pripravo h plaz- ktrokemoterapije s cisplatinom na mišjih midov z namenom aktivacije imunskega odziva proti celičnih linijah ploščatoceličnega karcinoma tumorskim antigenom. Zaradi omejitev predhodnih ustnega žrela metod na osnovi bakterijskih toksinov, razvijamo Veronika Škrjanc, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, plazmide, ki nosijo zapis za sekretorno obliko to- Gregor Serša, Katarina Žnidar ksinov. Ti toksini se bi po transfekciji izločali iz Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia tumorskih celic, kar bi omogočilo učinkovitejše de- Ploščatocelični karcinom glave in vratu ostaja lovanje na širše območje tumorja. Namen raziskave pomemben zdravstveni problem po vsem svetu za- je izbira kandidatskih genov za toksine in ustrezne- radi odpornosti na konvencionalne terapije in izzi- ga sekrecijskega signala za izboljšano sekrecijo in vov, povezanih z dostopnostjo tumorja. Pojavnost izražanje. raka v področju ustnega žrela je poleg kajenja in Do sedaj smo pripravili seznam kandidatnih genov pitja alkohola povezana z okužbo s humanim papi- za toksine ter sekrecijske signale. Izbrali smo 8 naj- lomavirusom (HPV). Glavni cilj študije je bil oce- primernejših toksinov in 2 sekrecijska signala. Od- niti terapevtski potencial antagonista inhibitorjev ločili smo se za sekrecijski signal gena za perforin 1 apoptoze DEBIO 1143 v kombinaciji z elektrokemo- in interlevkin 2. Za preverjanje sekrecijskih signa- terapijo z uporabo cisplatina (CDDP) ali bleomici- lov smo pripravili reporterska plazmida, ki vsebuje- na (BLM) na HPV-negativni in HPV-pozitivni miš- ta zapis za zeleni fluorescenčni protein (GFP), kar ji celični liniji ploščatoceličnega karcinoma ustnega omogoča primerjavo med sekrecijskima signaloma s žrela (MOC1 in MOC1-HPV). DEBIO 1143 je zna- sledenjem fluorescence celic in medija. tno povečal citotoksične učinke elektrokemoterapije Na podlagi rezultatov bomo izbrali najprimernejši le z uporabo CDDP, kar kaže na sinergistično delo- sekrecijski signal, ki ga bomo uporabljali za nadalj- vanje obeh terapij. Študija nakazuje, da lahko DE- nje plazmide za izražanje toksinov. BIO 1143 poveča citotoksične učinke elektrokemo- terapije in odpira možnosti dodatnega raziskovanja PO-05 mehanizmov sočasnega delovanja obeh terapij. Vpliv elektroporacije na sproščanje citokinov iz Jurkat E6.1 celic PO-07 Zala Vidic, Damijan Miklavčič Primerjava velikosti in količine izločenih zu- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- najceličnih veziklov po elektroporaciji z na- venia nosekundnimi in mikrosekundnimi električ- Genski elektroprenos je nevirusna metoda gen- nimi pulzi skega inženiringa, s katero lahko sprožimo izražanje Urša 1 1 Primožič , Tjaša Potočnik, Caroline specifičnih receptorjev na površini imunskih celic. Ladurantie2 2 , Jelena Kolosnjaj Tabi, Marie-Pierre V ta namen so celice imunskega sistema običajno Rols2 1 , Alenka Maček Lebar najprej aktivirane, aktivaciji pa sledi transfekcija 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- celic. Ob elektroporaciji pride do porasta znotraj- venia celične koncentracije kalcijevih ionov. Ker je kalcij 2 Institute of Pharmacology and Structural Biology, močno vpleten v signalne poti aktivacije imunskih France celic, predvidevamo, da bi lahko z elektroporacijo Zunajcelični vezikli (ZV) so majhne, s fosfolipi- vplivali na nivo sproščanja citokinov. Dokazano je dno membrano obdane strukture, ki jih sproščajo namreč že bilo, da lahko z elektroporacijo sprožimo celice za medcelično signaliziranje in komunikacijo. izražanje površinskih markerjev aktivacije imunskih Celice med in po elektroporaciji sproščajo ZV kot celic. Jurkat E6.1 celice smo aktivirali z ionomici- odgovor na povzročeni stres. Z metodo sledenja na- nom/PMA in jih hkrati oz. po 24 h izpostavili ele- nodelcem smo določili koncentracijo in velikost izlo- ktričnemu polju (8×100 µs, 1 Hz, 0.75 kV/cm), ki čenih ZV po elektroporaciji celic CHO, ki so bile iz- zagotavlja vsaj 70 % permeabilizacijo in hkrati 90 postavljene dvema protokoloma električnih pulzov: % preživetje. Po 6, 24 in 48 urah od začetka aktiva- električnim pulzom trajanja 4 ns (N = 500 do 4000, cije smo z LUMIT imunskim testom spremljali nivo f = 500 Hz, E = 60 kV/cm, št. meritev: 77) in ele- sproščanja citokinov. Trend sproščanja je podoben ktričnim pulzom trajanja 100 µs (N = 8, f = 1 Hz, tako za IL-2 kot tudi IFN-γ in nakazuje možnost E = 1 do 2 kV/cm, št. meritev: 91). Podatke smo vpliva elektroporacije na sproščanje citokinov. statistično analizirali s programi Orange in Matlab. Rezultati analize poskusov kažejo, da so ZV, ki se sproščajo po elektroporaciji z nanosekundnimi pulzi 32 (µ = 88,12 nm), manjši kot v primeru elektroporaci- lacije neonatalnih kultur podganjih ventrikularnih je z mikrosekundnimi pulzi (µ = 116,70 nm). Poleg kardiomiocitov, ki jih bomo uporabili pri raziskavah tega lahko opazimo tudi, da se po elektroporaciji genskega elektroprenosa nukleinskih kislin z elektro- z nanosekundnimi pulzi sprošča občutno manj ZV, poracijo. S spremljanjem prisotnosti alfa-aktinina v kot po elektroporaciji z mikrosekundnimi pulzi. celicah bomo tudi ovrednotili uspešnost reprogrami- ranja srčnih fibroblastov v kardiomiocite izzvanega PO-08 z genskim elektroprenosom kombinacije mikroRNA Elektroporacija kot dostavni sistem trans-molekul. Hkrati bomo proučevali poškodbe sveže pomnožujočih mRNA v tumorje izoliranih odraslih podganjih ventrikularnih kardi- Jaka Vrevc Zlajpah, Maja Čemažar, Gregor Serša, omiocitov po elektroporaciji. V kombinaciji z bar- Katja Uršič Valentinuzzi vanjem aktina bomo pridobili tudi dodatne podatke Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia o spremembi znotrajcelične organizacije citoskeleta Molekule mRNA sodijo med najsodobnejše tera- po elektroporaciji. pevtske pristope v onkologiji. Odlikuje jih hitro in visoko izražanje proteinov in odsotnost insercijske PO-10 mutageneze. Pomanjkljivost tehnologije, ki upoča- Karakterizacija celične smrti po elektroke- snjuje prehod v klinično prakso, je kratkotrajno iz- moterapiji ražanje proteinov, ki zahteva ponavljajoče odmer- Lara Snoj, Gregor Serša, Maja Čemažar, Boštjan ke. Zasnovali smo trans-pomnožujoči sistem mR- Markelc NA (taRNA) za gensko terapijo raka, katerega cilj Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia je povečati in podaljšati izražanje zapisanih prote- Elektrokemoterapija (ECT) je lokalna ablativ- inov. Sistem taRNA sestavljata dve mRNA: tran- na tehnika, ki z uporabo električnih pulzov poveča sgen z zapisom za reporterski protein (trRNA) in al- vnos citostatikov kot so bleomicin (BLM), cispla- favirusno replikazo (nrRNA-REPL), ki pomnožuje tin (CDDP) in oksaliplatin (OXA) v celice ter tako trRNA. Selektivnost pomnoževanja trRNA in s tem poveča njihovo terapevtsko učinkovitost. Posledič- varnost ter univerzalnost sistema smo zagotovili z no, tumorske celice umrejo; vrsta njihove smrti pa načrtovanjem prepoznavnih zaporedij za replikazo pomembno vpliva na aktivacijo proti-tumorskega v neprevedenih regijah trRNA, ki so v konstruktu imunskega odziva. Raziskave so že pokazale, da nrRNA-REPL odsotne. Med nevirusnimi dostavni- ECT lahko inducira imunogeno celično smrt (ICD) mi sistemi nukleinskih kislin se je kot varna in učin- in povzroči sproščanje različnih molekul, ki jih ime- kovita izkazala elektroporacija ali genski elektropre- nujemo »s poškodbo povezani molekulski vzorci, oz. nos (GET). Učinkovitost transfekcije GET sistema molekule DAMP – ang. damage-associated molecu- golih taRNA in replikacije trRNA bomo preverjali lar patterns«. Časovni potek njihovega sproščanja na ravni in vitro v tumorskih in netumorskih celi- pa še ni natančno poznan. Da bi v celoti izkoristili cah ter na modelu mišjega melanoma B16-F10 in potencial z ECT inducirane ICD, je potrebno naj- vivo. prej natančno opredeliti tip in časovni potek celične smrti ter sproščanje in interakcije DAMP za vsak ci- PO-09 tostatik posebej. Za podrobno opredelitev različnih Karakterizacija izoliranih srčnomišičnih celic tipov celične smrti bomo v projektu uporabili kom- za raziskave elektroporacije binacijo najnovejših, visoko zmogljivih metod RNA Klara Bulc Rozman, Vid Jan, Jernej Jurič, Lea sekvenciranja, vključno s prostorsko transkriptomi- Rems ko, s CRISPR-Cas9 sistemom pripravljenih celičnih Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- linij, večbarvnim imuno-fluorescenčnim barvanjem venia in pretočno citometrijo tako na in vitro kot in vivo Srčnomišične celice, imenovane tudi kardiomi- nivoju. ociti, so odgovorne za krčenje srca in omogočajo črpanje krvi po telesu. Osnovna enota mišičnega PO-11 krčenja je sarkomera, ki jo poleg aktina in miozi- Zasnova kompleksnega lipidnega dvosloja za na gradijo še podporni elementi. Eden izmed njih proučevanje elektroporacije celične membra- je alfa-aktinin, ki povezuje aktinske filamente v Z- ne z atomističnimi simulacijami molekularne diskih in zagotavlja stabilnost in pravilno poravna- dinamike vo mišičnih vlaken med krčenjem. Alfa-aktinin je Jan Čagalj, Lea Rems zato uporaben kot marker za kardiomiocite in kot Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- merilo skrčenosti sarkomer. Z imunofluorescenčnim venia barvanjem alfa-aktinina bomo preverjali čistost izo- Simulacije molekularne dinamike (MD) so se 33 uveljavile kot pomembno orodje za proučevanje mo- PO-13 lekularnih mehanizmov elektroporacije, saj omogo- Večkratni akcijski potenciali in kompleksen čajo napoved gibanja atomov in molekul v opazo- odziv Ca2+ pri vzdražnih S-HEK celicah vanem sistemu. Nedavna študija elektroporacije z Tina Batista Napotnik, Anja Blažič, Vid Jan, Lea grobozrnatimi MD simulacijami na membranah, se- Rems stavljenih iz več kot 60 vrst lipidov, ki posnema- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- jo kompleksno sestavo celičnih membran sesalčjih venia celic, je pokazala, da električno polje preferenčno Kot enostaven model vzdražnih celic za in vi- ustvarja pore v lipidnih domenah, obogatenih z več- tro raziskave vplivov elektroporacije na vzdražnost krat nenasičenimi lipidi. Na podlagi teh ugotovi- uporabljamo genetsko spremenjene S-HEK in NS- tev smo v tej raziskavi zasnovali atomistični mo- HEK celice. S-HEK izražajo minimalen komple- del kompleksnega lipidnega dvosloja, ki predstavlja ment natrijevih in kalijevih kanalčkov, ki omogoča lipidno domeno celične membrane, najbolj dovze- vzdražnost, njihova nevzdražna različica NS-HEK tno za nastanek por. Ta model bomo uporabili za pa izraža le natrijeve kanalčke. Pri proučevanju primerjavo elektroporacije lipidnih dvoslojev in de- vplivov elektroporacije na vzdražnost smo pri S- naturacije ionskih kanalov. Rezultati te primerjave HEK celicah opazili dva nepričakovana pojava: 1. bodo omogočili globlji vpogled v verjetnost poškodb večkratne akcijske potenciale (AP) kot odgovor na ionskih kanalov v celični membrani med elektropo- en električni pulz ter spontano proženje AP, ter 2. racijo. kompleksen odziv znotrajceličnega Ca2+ (prvemu dvigu sledi ojačan drugi dvig Ca2+), ki ga pri ne- PO-12 vzdražnih NS-HEK celicah nikoli nismo zasledili. Z Genski elektroprenos mRNA z zapisom za uporabo fluorescenčne mikroskopije ter inhibitorjev Interlevkin-12 ionskih kanalčkov ter virov kalcija (zunaj in zno- 1 1 Ajda Medved , Maja Čemažar , Urša Lampreht traj celic) smo raziskali mehanizme teh dveh po- 1 2 3 Tratar , Matjaž Peterka , Urban Bezeljak , Tjaša javov. Z uporabo tehnik molekularne biologije smo 2 Marušič raziskali razlike v izražanju različnih ionskih kanalč- 1 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia kov in presledkovnih stikov med S-HEK in NS-HEK 2 Cobik, Slovenia celicami. Naši preliminarni rezultati, tako optični 3 Sferogen , Slovenia kot molekularni, nakazujejo, da so pri obeh pojavih Genska terapija na osnovi mRNA je trenutna vpleteni presledkovni stiki. alternativa terapiji na osnovi plazmidne DNA, saj imajo mRNA molekule v nasprotju s plazmidno PO-14 DNA razmeroma visoko učinkovitost transfekcije, Kombinacija elektrokemoterapije in genske- nizko toksičnost in nizko tveganje z integracijo v ga elektroprenosa IL-12 za zdravljenje ma- genom. Zaradi dovzetnosti za hidrolitsko razgra- stocitoma na nosni sluznici pri psu z uporabo dnjo so veljale za preveč nestabilne, da bi jih lah- bipolarne elektrode ko uporabili kot terapevtske molekule. Stabilnost 1 1 Urša Lampreht Tratar , Maja Čemažar, Gregor molekul, ki je zelo pomembna za nadzor izražanja Serša1 2 , Nataša Tozon genov, je mogoče izboljšati z več različnimi kemič- 1 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia nimi modifikacijami, kot so dodatne metilne sku- 2Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Slovenia pine na 5’ koncu, ki jih poimenujemo kape, opti- Elektrokemoterapija (ECT) je uveljavljena me- mizacija zaporedja in podaljševanje adenozinskega toda zdravljenja v veterinarski onkologiji, predvsem repa (polyA). Zato smo zasnovali terapevtsko mo- pri psih in mačkah. Pri zdravljenju tumorjev na lekulo mRNA, ki kodira Interlevkin 12 (mRIL12) s anatomskih lokacijah, ki otežujejo dostop, kot so podaljšanim repom polyA (150 adenozinov) in a.) nosne votline, je uporaba enojnih igelnih bipolar- N7-metil gvanozinom, povezanim z nukleotidom 5� nih elektrod pogosto nujna. V predstavljeni študiji prek trifosfatne povezave 5� na 5, ki se imenuje Cap smo zdravili psa z mastocitomom v nosni votlini. 0 (mRIL12 Cap0) in b.) z dodatnim metiliranjem Tumor je meril 2.0 cm v premeru in je bil patohi- na 2�O koncu začetnega nukleotida Cap 1 (mRIL12 stološko ocenjen kot tumor nizke stopnje malignosti Cap 1) s katerima smo preverili protitumorsko učin- s sistemskim napredovanjem v sentinelno bezgavko, kovitost v kombinaciji z genskim elektroprenosom ki je bila histološko ocenjena kot predmetastatska. na tumorskem modelu melanoma in kolorektalnega Poleg sistemskega zdravljenja z zaviralci tirozin ki- karcinoma. naz (masitinib), je zdravljenje vključevalo enkraten poseg, pri katerem smo intratumoralno aplicirali ci- splatin (1 mg/cm³) in plazmid pORFcaIL-12-ORT 34 (2mg), ter nato aplicirali električne pulze (8 pulzov, nju OS ni prišlo do korenitih sprememb. Primarno 1300 V/cm, 100 us, 5kHz). Postopek je bil izveden zdravljenje vključuje amputacijo ter kemoterapijo. v anesteziji. Dva meseca po terapiji tumorska ma- Za oceno primernosti elektrokemoterapije za zdra- sa ni bila več vidna, kar smo potrdili z odvzemom vljenje OS smo morali najprej vzpostaviti napove- tkivnih biopsij 2 in 6 mesecev po terapiji. Rezul- dni model bolezni. Zato smo razvili 2D in 3D celične tati kažejo, da uporaba enojnih igelnih bipolarnih modele iz mišje OS celične linije K7M2 in ortotopič- elektrod omogoča učinkovito uporabo ECT tudi pri ni mišji model in vivo s celično linijo K7M2-luc, ki tumorjih na težko dostopnih mestih, kar širi možno- izraža luciferazo. Za razvoj 3D sferoidov smo upora- sti uporabe te metode v veterinarski onkologiji. bili različno število nasajenih celic in jih različno ča- sa gojili v rotacijskem inkubatorju Clinostar®, nato PO-15 smo z različnimi metodami izbrali primerne pogoje Ponovna vzdražnost podganjih kardiomioci-kultivacije sferoida za nadaljnje študije. Za vzpo-tov po izpostavitvi elektroporacijskim pul-stavitev in vivo modela smo celično linijo K7M2 zom in vitro transducirali z genom za luciferazo, nato smo celice Vid Jan1 1 1 , Tina Turk , Jernej Jurič, Marko inokulirali v proksimalni del golenice in rast tumor- Stručić 1 1 2 1 , Matej Reberšek , Martina Perše , Lea Rems, jev enkrat tedensko spremljali s slikanjem lumini-Damijan Miklavčič 1 scence. Vzpostavitev in rast tumorja je trajala 6 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- tednov, po zaznavi lize kosti in značilnih kliničnih venia znakov pa je sledila evtanazija. V sklopu te študije 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Slovenia smo uspešno vzpostavili 2D, 3D in in vivo modele Prvi raziskovalci in uporabniki ablacije s pul- potrebne za nadaljnje študije uporabnosti elektro- zirajočim električnim poljem (PFA) za zdravljenje kemoterapije za zdravljenje OS. atrijske fibrilacije so opazili, da PFA povzroči sko- raj takojšnje utišanje lokalnih znotrajsrčnih elektro- PO-17 gramov (iEGM). Pri tradicionalnih metodah srčne Numerical Modeling of the Relationship Be- ablacije se elektrofiziologi zanašajo na iEGM-e in tween Intracardiac Electrograms and Lesion utišanje iEGM-ov velja za jasen znak ablacije tkiva. Size Zdi se, da so elektrofiziologi, ki uporabljajo PFA, Lana Balentović 1 1 , Damijan Miklavčič , Jernej zdaj ostali brez vodenja. V nedavni študiji so po- Štublar2 1 1 1 , Tomaž Jarm , Lea Rems , Peter Lombergar kazali, da se po hitrem izginotju iEGM-ov opazi 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- nekaj okrevanja in da lahko z unipolarnimi iEGM-i venia že nekaj minut po PFA razločimo med uspešno in 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenia neuspešno izvedenimi lezijami. Pulsed field ablation (PFA) is an effective te- V podganjih kardiomiocitih smo proučili vpli- chnique for cardiac ablation based on irreversible ve elektroporacije (EP) na dolgoročno vzdražnosti electroporation. Achieving durable transmural lesi- srčnih celic. Celice smo izpostavili EP z različni- on is a key for successful pulmonary vein isolation; mi oblikami pulzov, po minuti odmora pa jih nato however, the operators currently have no direct fe- kontinuirno stimulirali 20 min. Opazili smo, da de- edback on effectiveness of the treatment. Recently, lež celic, ki je nevzdražen 1 minuto po EP, posta- intracardiac electrograms (iEGM) for determining ne vzdražen ob kasnejši časovni točki in doseže vrh the lesion size and transmurality to guide PFA pro- med 5 in 10 minutami po EP. cedures were suggested. Pokazali smo, da je lahko utišanje vzdražnosti The objective of this work was to explore the re- srčnih celic, ki ga povzroči EP, zelo kratkotrajen lationship between iEGM signals, lesion size, and pojav, kar se ujema z nedavnimi rezultati, prido- transmurality by using a simple 2D numerical mo- bljenimi v kliničnih študijah na živalih. del of cardiac tissue. A set of coupled differential equations was employed to model action potential PO-16 (AP) and its propagation. Lesions of varying si- Vzpostavitev in vitro in in vivo modelov zes were introduced as areas where AP propagation osteosarkoma za vrednotenje protitumorske is absent. Preliminary results show a decrease in učinkovitosti elektrokemoterapije R-peak of bipolar iEGM proportional to the lesion Sasa Kupcic, Urša Lampreht Tratar, Urška Kamen- size, which is consistent with in vivo observations. šek, Maja Čemažar Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Osteosarkom (OS) je eden najpogostejših rakov kosti pri ljudeh. V zadnjih 50 letih pri zdravlje- 35 PO-18 Vpliv obsevanja na tumorske endotelijske ce- lice Iva Šantek, Tim Božič, Gregor Serša, Boštjan Mar- kelc Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenia Zaradi nenormalnega tumorskega žilja v tumor- ju nastajajo hipoksična območja, odporna na ra- dioterapijo (RT). Obsevanje (IR) deluje na rakave celice in tumorsko mikrookolje, vključno s tumor- skimi žilami. IR lahko povzroči normalizacijo žil, apoptozo tumorskih endotelijskih celic (TEC) ter njihovo aktivacijo, kar lahko zmanjša hipoksičnost tumorjev in poveča infiltracijo imunskih celic. V naši raziskavi raziskujemo vpliv IR na tumorsko ži- lje in TEC. IR človeških in mišjih endotelijskih ce- lic zmanjša njihovo proliferacijo. Transkriptomska analiza obsevanih človeških endotelijskih celic HU- VEC in TEC izoliranih iz mišjih karcinomov MC38 ter prostorska transkriptomska analiza karcinomov CT26 sta pokazali povečano aktivacijo imunskih in endotelijskih celic ter zmanjšano izražanje genov, ki uravnavajo celični cikel. In vitro ter in vivo rezul- tate smo potrdili na bioptičnih vzorcih tumorjev, odvzetih pred RT, ter vzorcih tumorjev iz resekci- je rektuma po predoperativni RT. Odziv EC na IR določamo tudi na modelu žilja na čipu. Pokazali smo, da IR zavira rast in preživetje EC ter vpliva na njihov transkriptom, kar vodi do aktivacije TEC in s tem do aktivacije protitumorskega imunskega odziva. 36 I N D E K S A V T O R J E V Terricabras, Maria 25, K Perić, Barbara 22, Kamenšek, Urška 35, 31, 14, 13, PERNAT, Andrej 24, B 15, Perše, Martina 35, Balentović, Lana 35, Keber, Črt 31, Peterka, Matjaž 34, 14, Barry, Jennifer 25, 26, 25, Kirchhof, Nicole 25, 25, 26, Pišljar, Živa 13, 17, Batista Napotnik, Tina 34, Bezeljak, Urban 34, Kirchner, Madita 27, Polajžer, Tamara 15, 17, 14, Blažič, Anja 17, 34, Kloboves Prevodnik, Veronika 17, Potočnik, Tjaša 14, 32, Božič, Tim 36, 31, 13, 13, Kocijancic, Anja 23, Primožič, Urša 32, Bulc Rozman, Klara 33, Komel, Tilen 15, R Kos, Bor 26, 25, 14, 26, 25, 15, Reberšek, Matej 26, 35, Buček, Simon 15, Kolosnjaj Tabi, Jelena 32, Pukl, Miha 23, Caf, Maja 15, Rems, Lea 34, 31, 17, 35, 14, 33, Kralj, Slavko 15, 31, 27, 35, 33, C Krahn, Philippa 26, 25, 25, Cindrič, Helena 28, Rols, Marie-Pierre 32, 27, Romih, Rok 15, Cimperman, Tina 31, Kranjc, Matej 26, 27, 15, 25, 25, Coulombe, Nicolas 25, 25, 26, Kranjc Brezar, Simona 17, 15, 13, Cvetanoska, Maja 13, 31, 13, 31, Š Č Krt, Aljoša 23, Šantek, Iva 13, 36, 13, Čagalj, Jan 33, Kuhelj, Dimitrij 21, Ščančar, Janez 14, Čemažar, Maja 13, 33, 23, 23, 16, Kupcic, Sasa 35, 13, Škrjanc, Veronika 32, 14, 34, 13, 35, 21, 17, 21, 32, 16, Šmerc, Rok 17, 27, L Štabuc, Miha 21, 34, 15, 33, 22, 17, 13, Ladurantie, Caroline 32, Štublar, Jernej 26, 25, 25, 35, 25, Lampreht Tratar, Urša 14, 13, 34, D Dežman, Rok 21, 34, 17, 35, 16, S Lisec, Barbara 17, 13, Serša, Gregor 22, 16, 23, 14, 13, E Lombergar, Peter 25, 35, 25, 26, 33, 36, 33, 13, 17, 21, 31, 21, 32, Escartin, Terenz 25, 26, 25, 26, 16, 34, 23, 23, 15, G Serša, Igor 27, 27, M Sigg, Daniel C. 26, 25, 25, 26, Gasljevic, Gorana 14, Maček Lebar, Alenka 14, 32, Smrekar, Frenk 14, Grašič Kuhar, Cvetka 17, Mahnič-Kalamiza, Samo 27, 26, Snoj, Lara 13, 33, Gros, Neža 23, 27, Stewart, Mark 25, 25, 26, Grošelj, Aleš 21, 14, Markelc, Boštjan 13, 13, 33, 17, Grošelj, Aleš 23, Strojan, Primoz 14, 14, 31, 13, 36, Stručić, Marko 27, Marković, Stefan 14, H Stručić, Marko 27, 35, Haberl Meglič, Saša 15, Marušič, Tjaša 34, Hadžialjević, Benjamin 23, Mattison, Lars M. 26, 25, 26, 25, T Heranney, Chloe 15, Medved, Ajda 34, 13, Terricabras, Maria 25, 26, Hudoklin, Samo 15, Merlo, Sebastjan 23, Tomanič, Tadej 31, Miceska, Simona 17, Tozon, Nataša 16, 34, I Miklavčič, Damijan 25, 32, 15, 35, Trotovšek, Blaž 23, Ihan, Alojz 14, 35, 25, 26, 15, 27, 14, 26, 27, 27, Turk, Tina 35, 27, J 25, 16, 17, U Jamšek, Črt 22, 14, Mikuž, Blaž 26, Uršič Valentinuzzi, Katja 13, 15, Jan, Vid 33, 35, 34, 27, Milanič, Matija 31, 23, 33, Jan, Matevž 24, Miličević, Sara 22, Jan, Matevž 25, V O Jarm, Tomaž 25, 35, 25, 26, 25, Verma, Atul 25, 25, 26, Omerzel, Maša 17, Jesenko, Tanja 32, 13, 16, 17, 14, Vidic, Zala 32, Omerzel, Maša 16, 13, 14, 23, 17, Vivod, Gregor 22, Jurič, Jernej 31, 35, 33, P Vrevc Zlajpah, Jaka 33, 13, W Žgalin, Nastja 25, Žnidar, Katarina 13, 32, Wright, Graham 26, 25, 25, Živič, Tina 16, Đ Ž Žižek, David 28, Đokić, Mihajlo 23, 38 S P O N Z O R J I S P O N Z O R J I Electroporation-Based Technologies and Treatments November 10-15, 2025 Ljubljana, Slovenia International SCIENTIFIC WORKSHOP and POSTGRADUATE COURSE http://www.ebtt.org