DOMOVIN
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 190
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 16, 1939
LETO XLII. — VOL. &L1I.
Španski lojalisti se niso borili za idej., republik.
V Španiji se opaža hladno obnašanje napram Ame-rikancem, Angležem in Francozom, ker so pomagali lojalistom, ki so se borili za komunistično vlado in ne za republiko.
Madrid, Španija. — Ameriški časnikarski poročevalec William Philip Simms poroča iz Španije sledeče: Splošno je mnenje španskega naroda, da če bi bil poražen general Franco, da bi v Španiji ne zavladala demokracija, ampak vlada po sovjetskem sistemu.
Mnogo Amerikancev je mislilo in morda še danes misli, da so se lojalisti borili za republikanske principe, demokracijo in civilno svobodščino, kar pa ni res. Fran-cova vstaja ni bila proti republiki, ampak proti možem, ki so se shajali na posvetovanja pod
portretom Lenina. 1
Zato se tudi ni čuditi, da se opaža taka hladnost . od strani Špancev proti Amerikancem, Angležem in Francozom, ker se zavedajo, da te tri države niso bile nevtralne v španskem konfliktu, ampak so pomagale rdečkarjem.
ičfi se Špancem pove, da je Amerika čutila z onimi, ki so se borili za svobodno republiko, pa Španci takoj odvrnejo, da bi taki ljudje kot so Amerikanci pač lahko videli, da so bili lojalisti pod komando rdečih iz sovjetske Rusije in je šlo vse le za rdeče nauke.
Zahteva mladih ameriških demokratov jer da Roosevelt sprejme ponovno za predsednika
Pittsburgh, Pa. — Tukaj se je zaključila narodna konvencija mladih demokratov. Pred zaključkom je komitej za resolucije predložil zbornici resolucijo, v kateri se izraža polno in absolutno zaupanje v predsednika Roosevelta in se ga pozivlje, da nadaljuje s svojim humanitarnim delom, v katerem ga bodo z vso močjo podpirali.
Zbornici je govoril tudi župan Edward Kelly iz Chicaga, ki je bil deležen burnega aplavza, ko je zaklical, da naj Mr. Roosevelt ostane še naprej kot vodja liberalne in človekoljubne vlade. Delegati so ploskali, da se je tresla dvorana in čestitali županu Kelly u na njegovih spodbujevalnih besedah.
"Mr. predsednik," je rekel Kelly, "mi zahtevamo, da nada-
ljujete kot vrhovni poveljnik liberalne, človekoljubne vlade.
"Mr. predsednik, mlada demokracija ne bo vzela "ne" za odgovor. Hvalimo Boga za Franklin D. Roosevelta.
"Velik boj in še večja zmaga bo za mlado demokracijo, če ve, da. bo Roosevelt še za štiri leta predsednik. Mlada demokracija čaka na vaš odgovor."
Senator Josh Lee je pa vzkliknil: "Ni odvisno od Roosevelta, da nam pove, če želi imeti tretji termin, ampak je na nas ležeče, da zahtevamo zanj tretji termin.
Navzočih je bilo na konvenciji 6,800 delegatov, ki so zborovali dva dni. Za predsednika organizacije Mladih demokratov v Zed. držav je bil soglasno izvoljen Homer Mat Adams, star 28 let iz Illinoisa.
Župan za štiri leta!
Clevelandski councilman Ernest J. Bohn se pripravlja, da predloži mestni zbornici v pon-deljek predlog, da se sprejme k mestnemu čarterju dodatek, da se clevelandskega župana voli za štiri leta. Enak predlog je bil stavljen že pred dvemi leti, toda je bil poražen, kjer so hoteli pri-djati k predlogu tudi urad coun-cilmanov za štiri leta. Bohnov predlog bo pa samo za županski urad.
če bo mestna zbornica predlog odobrila, bo šel jeseni pred volivce. Predlog se pa glasi tako, da bi ne stopil letos v veljavo, če bo odobren, ampak šele čez dve leti. Tako bi bil župan letos izvoljen samo za dve leti, prihodnjič, čez dve leti, bi bil pa izvoljen za štiri leta.
-_o-
Na oddih
Mr. Lawrence Zupančič, dobro poznani zastopnik Metropolitan zavarovalne družbe, je odšel s sinom Raymondom za en teden na zaslužene počitnice na Prijazne Zupančičeve farme v Thompson, O., odkoder pošilja Pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Mesečna seja
Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja direktorija Društvenega do-lna na Recher Ave. Oni, ki so Prodajali vstopnice za Clambake, naj se javijo pri tajniku do «anes zvečer.
ZOGU V FRANCIJI
Paris. — V Francijo je dospel bivši albanski kralj Zogu, katerega je Mussolini brcnil s prestola, in bo odslej živel tukaj v pregnanstvu. Nastanil se je s svojo ženo in sinčkom v gradu, kjer je živel lansko leto več me-ecev vojvoda Windsor.
Preds. Roosevelta skrbi trenutni svetovni položaj
Gampobello Island, N. B. -Predsednik Roosevelt se je ustavil za par ur na oddih v hiši svo je matere, čeprav je sicer Roosevelt na počitnicah, pa je vendar v neprestani zvezi s svojimi vladnimi organi v Washingtonu, ki mu neprestano poročajo o svetovnem položaju. Roosevelt resno zmajuje z glavo in pravi, da svetovni položaj danes ni nič kaj razveseljiv.
Ko so ga vprašali, če so splošne svetovne razmere kaj boljše kot so bile, je odgovoril, da so danes take kot so bile pred par tedni, vendar pa veliko slabše kot so bile pred enim mesecem ali dvema. Kar se tiče vojne nevarnosti v Evropi se ni nič oblažilo, je rekel predsednik.
Roosevelt namerava križariti na bojni ladji Tuscaloosa ob Novi Fundlandiji in se bo morda podal v ustje reke sv. Lovrenca, če bo vreme ugodno.
--o--
SDZ priredi zanimivo balincarsko tekmo
Blizu deset društev, ki spadajo k SDZ, se je že priglasilo, da se udeleže balincarske tekme, katera se bo vršila pod avspico SDZ. Tekmovalo se bo v petih distrik-tih in za končno zmago bo šlo med dvema najmočnejšima oddelkoma. Glavni odbor SDZ je odločil $75.00 za nagrade. Kmalu po 1. septembru se zbero kapitani posameznih oddelkov, ki si bodo napravili pravila, po katerih se bo tekmovalo. Glavni urad SDZ bo plačal tudi za vse prostore, kjer se bo igralo^ poleg lepe vsote za nagrade. Natančneje o tem še poročamo, za zdaj naj se pa balinarji in balinarke pripravijo in trenirajo roke — pa krogle.
Po okraju se igra
Uradniki državnega oddelka za prodajo žganja poročajo, da so našli v Cuyahoga okraju več kot 150 prostorov, kjer se prodaja opojna pijača in kjer so obenem igralni stroji. Lastniki teh go-stilen bodo najbrž izgubili državno dovoljenje za prodajo žganja.
Pater Zakrajšek dospel
Pater Kazimir Zakrajšek je v pondeljek dospel v New York, kakor smo dobili včeraj sporočilo. V nedeljo pa pride v Cleveland, kjer bo imel govor pri izletu društev sv. Imena na špelko-tovem vrtu. Gotovo bo imel mnogo zanimivega povedati o razmerah v stari domovini in po Evropi sploh, zato ga bo vredno priti poslušat!
--0-
Priprava za slavnost
Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. se živahno pripravlja na slavnost 20 letnice otvoritve prvega narodnega doma v državi Ohio. Slavnost se bo vršila 24. septembra s popoldanskim in večernim programom. Občinstvo je že sedaj prijazno vabljeno, da se te slavnosti udeleži.
SLOVENSKI NAZNANJA
DELAVSKI DOM DVA DNI VESELJA
Cleveland, O. — Otvoritev prizidka Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se bo praznoval na 16. in 17. septembra, Balincarski prostori bodo slovesno otvorjeni v soboto 16. septembra. Zatem sledi ples v obeh dvoranah.
V nedeljo 17. septembra se pa prične slavnost že ob 12:30 popoldne, ko bo godba Bled zaigrala lepe komade na sprednjem dvorišču in vrata v novo kegljišče se odpro točno ob eni popoldne. Tukaj se potem nadaljuje z
nadaljnim programom. Kdo bo tisto srečno dekle, ki bo prerezalo trak? Kdo bo tisti srečni, ki bo zatrkljal prvo kroglo?
To boste lahko videli, če boste navzoči. Po končanem programu na kegljišču se bo servi-rala večerja v avditoriju, kjer bodo govorili odlični govorniki in izpeljal se bo zanimiv program. Zatem pa sledi ples v obeh dvoranah. Ob tej priliki bo izdana krasna spominska knjiga Pripravite se že sedaj za dan poln veselja in zabave.
Purmanom je vseeno!
Zadnjih 75 let je bil Zahvalni dan. vedno zadnji če--trtek v novembru. Letos bo pa en teden prej, na 23. novembra, kot je določil predsednik Roosevelt, ki ima edini pravico o tem določati. Trgovci so tega odloka veseli, nekateri pa ne, to je taki, ki imajo razne prireditve določene za 30. novembra. Pa naj je to komu všeč ali ne, nas zanima samo to, če bodo do takrat že purma-ni pripravljeni. In kot naznanjajo poročila, bodo do 23. novembra v popolnem redu in jih bomo en teden prej jedli. Živijo, Roosevelt!
PAPEŽ PIJ BO POSREDOVAL ZA MIR
Paris, Francija. — čeprav ni nič gotovega, o čem so bili zadnji teden razgovori med zastopniki Nemčije in Italije pri Hitlerju, pa se širijo govorice, da se bosta Italija in Nemčija obrnili na papeža Pija, da bi sklical k posvetovanju štiri velesile. Na tem sestanku bi se najprej rešilo vprašanje Gdanska in če bo to ugodno rešeno, se bo razpravljalo o spornih vprašanjih med demokratskimi državami in osišču.
Znano je, da je papež Pij že prej resno mislil 0 takem skupnem sestanku, pa' je bil preveč velik odpor od Anglije in Francije, ker je Hitler prelomil obljubo, dano zaveznikom v Monako-vem, da ne bo zasedel češke. Mussolini se boji vojne in poskuša vse, da bi jo preprečil. In ker noče nobena država začeti s ponudbami, bi radi, da bi bil papež za posredovalca, ker uživa veliko spoštovanje na obeh straneh.
K sestanku bi bile sklicane Anglija, Francija, Nemčija in Italija. če bi se te štiri velesile sporazumele, bi bila naloga Anglije, da predloži izid sporazuma Poljski. Iz Vatikana še ni prišlo poročilo, če bo hotel papež sprejeti vlogo posredovalca ali ne.
London, Anglija. — V diplomatskih krogih se je doznalo, da bi bilo najmanj, kar bi bila Nemčija voljna sprejeti v gdanskem sporu to, da bi se vrnil Gdansk Nemčiji, Nemčija bi pa dovolila v Gdansku prosto luko Poljski. --o---
RUDARJI ZA 3. TERMIN
Denver, Colo. •— Rudarska unija, ki spada k CIO, je sprejela resolucijo, v kateri se izjavlja, da se podpira tretji termin predsednika Roosevelta. Roosevelt da je edini človek, ki lahko prepreči združitev reakcije v letu 1940. Ta unija je že leta 1938 sprejela enako resolucijo.
Vladni "ubožec"
Dayton, O. — Richard Wells, star 50 let, je izpovedal na policiji, da je ubil svojega soseda, ker ga je ta nazval, da je "vladni ubožec," ker dobiva pokojnino kot vojni veteran. Ko je ustrelil soseda je kar pobesnel in streljal v sosedne hiše, vendar ni nikogar drugega zadel.
-o-
Na začasnem obisku Gdč. Pepina Curk, ki je prišla iz stare domovine na obisk k svoji sestri Ivanki Mezgec, 11307 Dave Ave., odpotuje nazaj v Trst na 4. septembra. Kdor bi ji rad kaj naročil za domov, naj se zglasi na gornjem naslovu.
Evropske države se pripravljajo za mirovni načrl
Berlin, Nemčija. — V evropskih diplomatskih krogih se govori, da bo švicarski profesor Burckhardt, ki je postavljen od Lige narodov za komisarja nad mestom Gdansk, posredoval med prizadetimi državami za prijateljski sporazum radi Gdanska. Burckhardt je imel važen razgovor s Hitlerjem, nakar se je vrnil v Gdansk, da se pogovori s tamošnjo mestno vlado. Zdaj pa namerava odhiteti v London, kjer bo razložil angleški vladi svoj mirovni načrt.
Nemška vlada upa, da bo sklicano posvetovanje angleške, francoske, italijanske, poljske in nemške vlade in tukaj se bo dovolilo Nemčiji; da vzame Gdansk pod svoje pokroviteljstvo.
Hitler, ki se boji vojne, bo sprejel količkaj ugodno ponudbo, da se opere pred nemškim narodom. Poljaki tudi ne vidijo v vojni kake koristi in bodo voljni za kompromis. Anglija, ki je sicer obljubila podporo Poljski v slučaju vojne, se iste prav nič ne želi in bo za mirno spravo. —-o-
Protiameriške aktivnosti na ohijski univerzi
Put-in-Bay, O. — Tukaj zboruje odbor zaupnikov ohijske državne univerze iz Columbusa. Odbor se posvetuje glede nadalj-nih korakov, da se zatre proti-ameriško gibanje med dijaki in profesorji na tej univerzi. Poseben odbor je preiskoval razmere na univerzi in pronašel, da so imeli dijaki klub, ki je propagiral marksistične ideje. Ta klub so takoj razpustili. Komitej je poročal, da se je v šolskih prostorih učilo in navduševalo tujezemsko filozofijo, ki se nikakor ne strinja z ameriškimi principi. Odbor zaupnikov je sklenil, da se bo odslej strogo postopalo, da se zatre vsaka protiameriška propaganda na tej univerzi. -o--
Bodite previdni
Kdor misli, da si bo prihranil par sekund, če gre naglo čez cesto, gre v resnici nasproti nevarnosti, da bo prebil prihodnjih par mesecev v bolnišnici. Signalne luči so za varstvo pešcev kot za motoriste in samo par sekund vzame, da se luč spremeni. Več kot polovica ljudi, ki so bili
Nekaj raznih določb glede plačevanja starostae pokojnine
Tisti, ki bodo drugo leto sicer upravičeni po starosti do te pokojnine, pa niso zaslužili predpisane vsote, to še lahko store in bodo dobili pokojnino.
Pokojnina se bo plačevala pa na takle način. Recimo, da delavec služi od leta 1937 vsak mesec $100 in bo star 65 let 31. decembra 1939, bi dobil po stari postavi izplačanega $126 naenkrat in potem nič več. Po novi postavi bo pa dobival vsak mesec $25.75 dokler bo živel, če je njegova žena stara 65 let 31. decembra letos, bo dobivala vsak mesec clo smrti $12.87, ali mož in žena skupaj $38.62. Kadar pa mož umrje, bo žena dobivala pokojnino, in sicer vsak mesec $19.31.
Koliko dobrote bo naredila ta starostna pokojnina, kaže lestvica, iz katere se vidi, da je v deželi vedno več ostarelih oseb, ki si ne morejo same služiti kruh. Leta 1900 je bilo v Zed. državah $3,080,000 oseb, stare 65 in več let; danes se jih računa že 8,-200,000. Leta 1980 jih bo pa že neprestano eno leto in pol in vsa-i najmanj 22,000,000. Za vse te bo ke tri mesece zasluži $50, potem J skrbela vlada, če bo ta sistem je opravičen do starostne pokoj-j ostal v veljavi, kar gotovo bo, če nine že po enem letu in pol. I ne bo še izboljšan.
---o-
Ohijska starostna pokojnina bi stala davkoplačevalce do poi bilijona dolarjev
Washington, D. C. — S prvim januarjem 1940 prične vlada Zed. držav plačevati starostno pokojnino onim, ki so v to upravičeni. Zadnji kongres je tozadevne postave precej spremenil in je dobro, da si jih ljudje zapomnijo.
Po prejšnji postavi glede starostne pokojnine, bi bili izvzeti od mesečne pokojnine vsi oni, ki bi dosegli 65. leto pred 1941. Dobili bi samo enkrat izplačano vsoto, ki bi znašala 3 in pol odstotka, kar so zaslužili od 1. januarja 1937, ko je šla ta postava v veljavo.
Po novi postavi bo pa vsak lahko zahteval pokojnino, ko do-polne starost 65 let in se ne preživlja več z delom. Kar se zdaj od delavca zahteva, da je deležen starostne pokojnine je, da je zaslužil vsaj $50 v šestih četrtletjih zadnjih treh let, to se pravi, da je delal vsako leto vsaj tri mesece in v tem času zasluži vsaj $50, torej da je v treh letih delal dvanajst mesecev, če pa dela
Columbus, O. — V državi Ohio se pripravlja dodatek k državni ustavi, da se plačuje vsaki za delo nezmožni osebi, ki je dosegla 60 let starosti, vsak mesec po $50, zakonskemu paru pa $80. Denar za to pokojnino bi se dobil od davkov. Ohijska trgovska zbornica je preračunala, da bi to stalo ohijske davkoplačevalce prvo leto $381,000,000 in leta I960 bi potreba zahtevala že $560,000,000.
Bivši kongresnik Bigelow, ki je sprožil to idejo in je pobiral podpise, da pride predlog jeseni
pred volivce-' za glasovanje, pa pravi, da bi to stalo davkoplačevalce samo $100,000,000.
Podpise že pregledujejo in če jih bodo našli dovolj pravomoč-nih, pride predlog jeseni na volitev. Približno mora biti 241,000 veljavnih podpisov. Bigelow jih je predložil 253,000, toda jih ima v rezervi še do 100,000, če bi jih odbor, ki pregleduje podpise, preveč črtal.
Ohijska trgovska zbornica in Ohijska farmarska federacija nasprotujeta temu predlogu.
letos ubiti, je šlo preko ceste, ko 25c tudi na oba kraja. Kdor se jim prometna luč tega ni dovo- torej želi peljati z busom, naj ljevala. Mestna policija vas sva- prinese denar do četrtka večer k
Pozor, Newburg! , ŽENSKE POROTNICE
Na piknik skupnih društev j Springfield, 111. — Najvišja Najsv. Imena, ki se vrši v nede-; S0(jnjja države Illinois je odloči-ljo, bosta odpeljala izpred SND ja> jmaj0 ženske pravico do
porotniške službe. Državna po-stavodaja je naredila postavo, ki je ženskam odrekala to pravico. Enajst let je trajal boj v tej dr-
na 80. cesti dva busa ob 1:30. En bus je za odrasle, eden pa za čričke. Cena vožnji za odrasle je 50c na oba kraja, za mladino pa
ri, da upoštevate prometne Regulacije v vaše lastno dobro. -o-
Ni umaknil kandidature
Mr. Rudy Lokar sporoča, da govorice, ki so se raznesle, da je umaknil svojo kandidaturo za councilmana v 32. vardi, niso resnične. On je še vednotkandidat.
Anton Meljaču, ali pa k Jacob Resniku.
Otvoritev mostu
Main Avenue most v Cleve-landu se bliža dovršitvi. Okrajni komisarji bodo določili dan slavnostne otvoritve. Vprašalo se bo predsednika Roosevelta, če more priti k otvoritvi in potem se bo določilo dan.
V NEDELJO BO VELIK DAN KATOLIŠKIH SLOVENCEV NA ŠPELKOTOVEM VRTU
Ves katoliški Cleveland se bo v nedeljo 20. avgusta zgrnil v eno ogromno maso na špelkotovih prostorih v Euclidu. Pa ne samo Cleveland, tudi iz okoliških naselbin bodo prihiteli naši dobri ljudje, da poveličajo dan katoliške akcije.
Društva Slovenske zveze Najsvetejšega Imena se zbero k manifestaciji katoliške misli in akcije. Pripravlja se velik in zani-
miv program, ki bo vreden, da mu prisostvujete. Obilo bo dobre volje in prisrčnega veselja za vsakega. Stari znanci se bodo sestali in obujali davne spomine.
Natančnejši program pravočasno priobčino. Za danes naj samo omenimo, da si za nedeljo popoldne in zvečer rezervirate za ta največji dan katoliških Slovencev.
'.avi, oe smejo biti ženske za porotnice ali ne.
---o-
LOV NA RACE
V	državi Ohio se bo pričel lov na race 22. oktobra in bo trajal 45 dni. Dnevna kvota na gosi je znižana od 5 na 4. Dnevna kvota na race je 10 in v posesti jih ne sme imeti noben več kot 20.
—_,—o'-
Novi naseljenci
Dve slovenski dekleti sta došli iz; stare domovine in sicer gdč. Marija Hočevar, stara 19 let, je prišla k svoji teti Mrs. Joseph Fabijan, 392 E. 161st St. Druga, gdč. Jožefa Primož stara 30 let, je prišla k svoji sestri in bratu, Mr. in Mrs. Mary Shentur, 7415 Cornelia Ave. Potniške listine je obema preskrbela firma Mihaljevich Bros.
Zadušnica
V	četrtek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim John žužkom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo d*Uy except Bundnya and Holidays______
VU7 St. Clair Avenue __Published
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pottl, celo leto $7.00 Ea Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznatalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Oanada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for B months Cleveland and Euclid, by earrlers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Ko smo gledali parado v kulturnih vrtovih
Entered aa second class matter January 5th, 160», at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___
No. 190, Wed., Aug. 16, 1939
Politična postava v Ohio
Ko je kongres Zed. držav sprejel takozvano Hatch postavo, ki prepoveduje politično delo federalnim uslužbencem, se je pričelo tudi v državi Ohio gibanje, da se nekaj takega dobi tudi za državo. Pri tem je pa čudno to, da so se temu ohijski republikanci takoj uprli, dasi so bili z vsemi štirimi za enako postavo za federalne uslužbence. Seve, vsak ve, kam pes taco moli.
Zdaj je republikanska administracija na krmilu in taka politična postava bi zelo okrnila njeno moč. Zato se je pa branijo. Pa bi ne bilo nič drugače, če bi bili demokrati na krmilu. Saj smo vsi rdeči pod kožo v politiki.
Fakt pa je, da ima država Ohio že nekaj podobnega v svojih postavah. V nekaterih slučajih celo bolj stroge točke, kot jih ima nova federalna postava. Samo to je križ, ker teh postav nihče ne izpolnjuje.
Sicer se pa tudi šušlja med politikarji, da se nove federalne politične postave ne bo spolnovalo tako do pičice natančno. V glavnem se bo gledalo le na to, da federalni uslužbenci ne bodo šli za delegate na narodne konvencije, kjer bi glasovali tako, kot jim zapoveduje administracija, ki je na krmilu.
V Ohio pa že imamo postavo, ki prepoveduje državnim uslužbencem iti kot delegati na državno narodno konvencijo. Pa se dozdaj ni še nikdar nihče ni na to oziral. Samo one, ki so izvoljeni pri volitvah ne zadene ta postava.
Poglejmo, v koliko sta si nova federalna in ohijska državna postava sorodni.
Federalna Hatch postava prepoveduje federalnim uslužbencem, da ne smejo rabiti svojega vpliva za nominacijo ali izvolitvijo kandidata za predsedniški urad, za podpredsedniški urad ali za urad kongresnika, ali da bi se udeleževali katerekoli politične kampanje, razen da smejo voliti kakor želijo in da smejo izraziti svoje mnenje v političnih zadevah.
Ohijska državna postava pa prepoveduje vsakemu državnemu uslužbencu, ki je pod civilno komisijo, da bi imel kak urad pri političnih organizacijah, ali da bi bili aktivni v politiki, razen da smejo voliti kakor sami hočejo in da smejo svobodno izražati svoje mnenje v političnih zadevah.
Hatch postava prepoveduje vsako obljubo vladnih del, vključno WPA zaposlitev v povračilo za politično aktivnost.
Ohijska postava enako prepoveduje inastavljenje, izboljšanje plače ali pozicije uslužbencu, ki je pod civilno komisijo v povračilo za prispevke ali aktivnost v politiki.
Hatch postava prepoveduje grožnjo, da bi se odstavilo kakega vladnega uslužbenca od dela, vključno WPA delavce, radi politične aktivnosti, plemena ali narodnosti.
Ohijska postava enako prepoveduje odslovitev iz službe delavca, ki je pod civilno komisijo, če bi se branil prispevati v politični kampanji, ali da bi se branil biti aktiven v kampanji.
Enako prepoveduje ohijska postava, da bi se državnega uslužbenca odslovilo od dela radi njegovega verskega prepričanja.
Hatch postava nadalje prepoveduje, da bi se pobiralo prispevke za politične svrhe od takih, ki so plačani iz vladnega sklada za relif. Tu so vključeni vsi, delavci pri WPA.
Ohijska postava gre še dlje in ukazuje, da noben državni uslužbenec, ki je pod civilno komisijo, ne sme zbirati ali sprejemati političnih prispevkov direktno ali indirektno.
Hatch postava tudi prepoveduje izdajanje imenika onih, ki dobivajo vladno podporo ali relif, če bi se taka listina rabila v politične svrhe.
Ohijska postava nima v tem oziru nikake določbe.
Hatch postava dalie prepoveduje, da se nobeno relifno delo ne sme zlorabljati v to, da bi se vplivalo na take osebe pri volitvah.
Ohijska postaVa gre pa še dlje in pod kaznijo prepoveduje vsakemu delodajalcu, da bi na svojega uslužbenca vplival kako naj voli.
Iz vsega tega je razvidno, da država Ohio ne potrebuje nobene nove politične postave, pač pa potrebuje samo izpol-novanje te, ki je že sedaj v veljavi.
Ohijskega governerja Brickerja hvalijo, da je v prvih šestih mesecih letošnjega leta imel za skoro en milijon dolarjev manj izdatkov kot prejšnji governer Davey v istemu času. Denar je Bricker prihranil s tem, da je odslovil delavce iz raznih državnih del in služb. Večina teh ljudi ne more v teh časih dobiti nikjer zaposlitve, torej morajo zaprositi za relif. Tako je pač vseeno, če je država kaj prihranila ali ne, ker mora pa za relif prispevati.
Davkoplačevalci so pa udarjeni na ta ali oni način.
* • *
Če bo republikanec O'Donnell kandidiral proti županu Bur-tonu, bo slednjemu slaba predla. Tudi republikanci niso namreč vsi za Burtona. Zlasti zato ne, ker vedo, da hoče Burton s pomočjo županskega stolčka zlesti naprej, pa bi mu radi nametali nekaj trdih polen pred noge. To bo nekako tako kot takrat, ko je kongres-nik Sweeney kandidiral proti Miller ju in sta oba izgubila.
Hubbard Rd., Madison, O. — Bilo je zelo prijetno oni dan ko smo gledali parado v kulturnem vrtu. Dan je bil lep, čeprav je dopoldne kazalo, da bo dež. Oblaki so se vlačili sem pa tja kot da bi hoteli preprečiti to veliko slavnost narodov. A kaj hujšega ni bilo in videlo se je, da je narava naklonjena zbranemu narodu, ki se je zbral omenjenega dne, da vsak pokaže svojo kulturo.
Nekaj lepega je bilo videti, ko so se številni narodi zbirali in obiska vali svoje kulturne vrtove in pokazali kdo da so. Nikomur se ni treba sramovati kdor se je udeležil te slavnosti. Videlo se je razne zanimivosti. Vse se je vedlo dostojno v vojih prekrasnih uniformah. Dobro so se postavili Irci, da se mora reči, fantje kod od zida in so piha li na tiste počez obrnjene palice. Tako se mi je zdelo prijetno in kar ginjen sem bil. Posebno še ?ato, ker sem se spomnil na preteklost, ko smo pred več leti stavkali za boljši delavski obstoj. To je bilo tedaj ko je bil predsednik McKennley nastopil za predsednikom Clevelandom, pod katerega vlado smo prestali veliko hudega. Hodili smo od prostora in nagovarjali ljudi, da so se potegnili za zboljšanje. Vsi so nam šli na roke, trgovci in gostilničarji in nam pomagali, da smo zmagali. Godba nam je igrala prav tako kot ta dan. Bili so zanimivi časi, a tudi resni, ker se je šlo za obstoj človeštva. In ta irska dekleta, kako so bila prijazna, ko so prikorakala mimo sem stopil kar en korak naprej, da sem jih bolj od blizu pogledal. So pa že take punce, da je kaj.
Pa kaj bi hvalil in opisaval druge. Naših slovenskih pa že nihče ne prekosi. Z Mrs. Malij sva se srečala tam na Glas Ave., kjer sem jaz nekoč imel šatcuno, pa so bili že tako lepo napravljeni v narodni noši, da nikol tega. Prav težko bi verjel, da se niso malo na lišpali tisti dan, ko so izgledali tako mladi. V paradi so se pa že tako postavile naše žene in dekleta v narodnih nošah, da jih je bilo res zanimivo gledati.
Sešla sva se tudi z Mrs. Rau-šel iz 96. ceste, moja nekdanja odjemalka in tudi zdaj se še ustavim tam, ker imam na tisti ce sti več prijaznih žensk, ki od mene kupujejo. Je bila pa že tako fletno odpravljena v narod ni noši da je kaj. Ampak šopek je imela pa večji in lepši kot so ga meni dali tisto jutro Ponikva-rjeva mati, ko sem se tja pripeljal in jih tudi prosil, da bi mi dali pušelc, da se bom malo bolj postavil pred našimi prijaznimi dekleti in ženami. Pa dali so mi ga bvez vsakega ugovora. Prav lepa hvala!
Ampak naših deklet pa že nihče ne prekosi in tudi irska dekleta ne. Tako so stopicale, ker so bile vse gotove, da stopajo na trdna tla in v svojih uniformah so se držale pokonci kot sveče, ko jih postaviš na oltar. Brih-tne pa tako in prijaznih obrazkov in smehljajoča se, da si je človek misli v tistem trenutku, da se nahaja že v ta malih nebesih med angelci, tako so bile prijazne.
Dr. Mally in ga. Albina Novak, sta jim pa pot kazala in s svojimi palčicami na vso moč poskušala tla, če so dovolj trdna, da se ne bi katera tistih prijaznih deklet vdrla. Postavila sta se pa že tako in na vso moč stopala, da se dekletom, ki so korakale za njim, ni bilo treba bati, da bi se jim kaj pripetilo.
Po končani paradi smo se pa zagnali na kulturni vrt. Mnogo
poznanih in nepoznanih obrazov sem tukaj videl. Sestala sva se z Mr. Andy Lekšanom iz Empire ceste in je pra^ prijazen človek. Videl sem tudi Mr Lau-tižarja iz 71. ceste. To je tako prijazen štacnar, da ni nič čudnega ko ljudje tako radi zahajajo v njegovo trgovino. Pa še več drugih je bilo tam.
Nekdo je pristopil in se nekaj jezil čez zamrznjene banke, da mu nočejo vrniti denarja. Jaz sem pa hitro pripomnil, da ga je mogoče pozabil notri djati in kako naj mu potem dajo ven Saj ga še tistim ne dajo, ki so ga v resnici notri dali. Noja, tako se pove.
Ko smo se tako pogovarjali so prikorakali mimo Father Demšar in še nek drugi gospod, katerega imena pa ne vem. Postaven in vljuden pa že tako, prišli so v spremstvu Mr. Joe Grclina-ta. Prav prijazno smo se pozdravili in stisnili desnice. Saj sva s Father Demšarjem skoro soseda v tari "kontri." Ne ravno prava oseda, ampak če se naredi par korakov, pa je že čez kranjsko deželo. Prav prijazen človek je in ni nič čudnega ko ima njegov brat v tej deželi skoro vsa stavbinska dela pod kontrolo. Prav lepa hvala Father Demšarju za prijazen sestanek.
Stali smo tam na oni strani v kulturnem vrtu kjer ni še nobenega in smo se pogovarjali kdo neki bo tam, pa so brž ene izmed,žena pripomnile, da bodo tisti prostor prihranili za mene. Rekle pa so tudi, da me rajši vidijo živega kot pa kamnitega. Ko smo se tu poslovili sem hitel po St. Clairju, ker me je žejalo, da sem že komaj prestopal. Dohitel sem skupino deklet. Nekaj časa grem za njimi in sem jih poslušal ko so se pogovarjale, seveda po amerikanskd, da so utrujene. To. so bila tista dekleta, ki so se tako postavile v paradi.
Stopil sem med nje in jih kar po naše nagovoril. Vse so se začudeno obrnile ko sem jih vprašal kako se kaj počutijo. Pa so mi kar v lepi slovenščini odgovorile, da dobro. Na vsa moja vprašanja so mi odgovarjala v pristni slovenščini kot bi ravnokar prišle iz Ljubljane, pa kaj ko so vse tukaj rojene. Veste, pa sem jih vprašal še več, ker jaz se zelo rad pogovarjam s tako prijaznimi dekleti in povedale so mi, da spadajo k SžZ št. 50 "Marie Prisland Cadets." Uniforme imajo pa že tako krasne, da jih je kar veselje pogledati, lahko so ponosne same nase, ko se tako imenitno postavijo.
Te clevelandske dekleta so pa že tako prijazne, da se človek kar težko loči od njih.
Veste, za ta dan sem se bil odločil z dušo in telesom, da se moram udeležiti in nikakor ne smem zamuditi te lepe prilike. Pa se je moj voznik Viljem nekaj kuj al, da me po nobeni viži ne pelje nikamor. Vse moje prigovarjanje, da kako bo lepo ni nič pomagalo in je kar rekel, da njega vse to prav nič ne briga, potem je pa še dostavil, da naj pogledam na oblake, kako se prekucujejo in zdaj zdaj se bo vlila ploha. Včeraj sem omil moj avto in sedaj naj mi ga pa zamaže, ne boš kaše pihal ne za-belene in tudi mlečne ne, čeprav je naš urednik tako zaljubljen vanjo, v mlečnato namreč ne v zabeleno.
Prigovarjal sem mu naj gre on kokošji kongres pogledat, ker mene taka stvar ne zanima, ker ga vidim doma vsak dan. Ko sem videl, da vse skupaj nič ne pomaga, sem se žalosten obrnil in odšel iz hiše. No, pa ko je videl ta prizor, je poslal po me z naročilom, da naj se kar hitro odpravim, da me bo zavlekel tja doli, da ne bom potem ves teden nosil širok nos. V mojem
srcu pa je zavladalo veselje in oblaki so se razpršili in posejali so zlati sončni žarki, ki so mi segali prav do srca. Postal sem vesel in radosten in naenkrat sva bila tam doli pri Virantu na Norwood Rd. Saj veste, tam kjer ima tisto veliko hišo in pa močne garaže in prav gotovo je bil on sam mojster ko so jih postavljali, kajti on je dober stavbenik in če si želite graditi hišo, se kar na njega obrnite.
Naprosil sem mojega voznika, da naju je z Virantom potegnil tja v tisti vrt, kjer se je vse tisto dogajalo kot sem že poprej opisal. Ko sva se tako z Virantom sprehajala tam po vrtu, mi je rekel, da tako hitro in drobno hodim kot tisti, ki hodijo iz ifra-da do urada in novice prenašajo.
Res je bil to lep in zanimiv dan, ko se je zbralo toliko narodov in si tu obljubljalo prijateljstvo. Ko bi vsaj to res tako ostalo, namesto, da bi se preklali med seboj, ker smo vsi ubogi in moramo skrbeti za svoj življen-ski obstoj. Kako prijetno se človek počuti, ko pride med tako prijazne ljudi kot so ravno v Clevelandu. Prav lepa hvala vsem za vso naklonjenost!
Veste, pa tudi po naših krajih so parade, pa vse drugačne in imajo tudi vse drugačen pomen, ne prijateljski kot je bil tam doli v Clevelandu. Ampak v tej paradi so pokazali s čim bi pobijali ljudi, če bi slučajno prišlo kaj navzkriž.
Ta dan se je peljala po cesti št. 20 ameriška armada, da so tako pokazali ljudem svojo moč. Bilo je 532 vojaških trukov, naloženih z različnimi kanoni in kuhinjami. V Genevi so počivali, da so jedli. Videti je bilo vse polno motornih koles in 2,-300 do ušes oboroženih'vojakov. Kanoni za izstreljevanje zrakoplovov so bili tako visoki, da bi bili tam v Madisonu skoro potegnili s seboj signalno luč, ki visi preko ceste. Ta parada je bila dolga 15 milj in,se je pomikala s hitrostjo 25 milj na uro. Nad njimi pa je krožil zrakoplov, ki jih je spremljal vso pot. Prišli so iz Fort Knox, Ky., in šli v Plattsburg, N. Y. Tam se bodo sešli s 50,000 drugega vojaštva, kjer bo menda pravcata vojna. Pokazali bodo kaj znajo in kaj morejo storiti v slučaju vojne. No, se pač z lepo reč-jo bahajo. Pravijo, da bodo tam največji manevri, kar jih je še kdaj bilo. če verjamete al' pa ne.
pisal. Vas vse prav lepo pozdravljam do prihodnjič,
Frank Leskovic. -o-
Slovenski katoliški dan v
Prav nič pa mi ni znano, ali se resnično dobi "viška" iz "gav trož" ali ne in sem tudi prelen, da bi kaj takega poskušal. Jaz rajši pustim cvetlice, da se lah ko sosedove čebele pasejo po njih in nabirajo sladki med in ko mine sezona, pa mi ga da John, da se ga najem. Ko cvetlice potr gam jih pa peljem tja proti Clevelandu, pa ga dobim en' glažek al' pa dva in prav dobrega "ge-roža." Veste, človek mora imeti za ušesrni in ne v peti, če hoče, da se mu dobro godi na tem svetu.
Ta dan, ko sem bil v Clevelandu, so mi nekateri rekli, da se nekaj redim. Menda se boje, da bi ne mogel prenašati košare z jajci napolnjene. Povedal sem jim, da pijem precej kave in morda je to vzrok moji debelosti. Svetovali so mi tudi, da naj grem k zdravniku. Pa sem nekoč slišal, da je nekdo vprašal zdravnika kaj naj naredi, da ne bo preveč neroden in mu je zdravnik svetoval, da naj jezdi konja vsaki dan po ene par ur in to brez sedla ter da mora konj vedno teči v trap.
če bi meni dal tak nasvet, bi si prav nič ne opomogel, dasi imamo konja za jezditi, namreč naš Eddie ga ima in vem, da bi mi ga posodil, pa kaj hočem, ko sem pa tako neroden in trdih kosti, da še na njega ne bi mogel splezati. Pa naj bo za danes dovolj, ker itak ne morem vsega napisati in tudi če bi kar naprej
Clevelandu
ši ni dolgo od tega, ko se je tukaj v Clevelandu vstanovila Zveza društev Najsvetejšega Imena. Ta katoliška Zveza ima v svojih pravilih osem nad vse svetih in zelo dobrih namenov. Prvi namen te katoliškke organizacije je: poglobiti naše duhovno življenje; drugi: borbeno nastopati proti napadom, napram načelnim nasprotnikom; tretji: preučevati katoliško akcijo in sodelovati v smislu papeževe okrožnice "Regnum Kristi (osvojiti svet za Kristusa) ; četrti: sodelovati z Baragovo zve zo za beatifikacijo škofa Barage; peti: da javno nastopa s sodelovanjem vseh društev kot ZVEZA NAJSVETEJŠEGA IMENA, slovenskih župnij; šesti: gojiti tesnejši stik med slovenskimi župnijami; sedmi: skupno sprejemati sv. obhajilo; osmi in glavni namen te naše zveze je: zanimati se za misijo-ne ter nuditi pomoč slovenskim misijonarjem, ]ki delujejo med pagani in krivoverci.
Ako se tukaj nekoliko ustavimo in dobro premislimo te njene svete namene, bomo gotovo spoznali, da jo ni med nami organizacije ali zveze, da bi jo prekosila z boljšimi nameni in načeli. Zato pa je zelo potrebno sodelovanje in pomoč vseh nas slovenskih katoličanov in vernikov. Za vsa ta Bogu sveta in človeštvu neobhodno potrebna načela deluje ta naša zveza, s pomočjo svojih društev in njih članstva, to je, katoliških mož in mladeničev, kakor tudi s pomočjo naše duhovščine iz vseh štirih slovenskih župnij ,v mestu Clevelandu. In ker ta katoliška organizacija ni nobena podporna organizacija, temveč je posmrtna dobrodelna zveza, je dolžnost nas vseh, ne samo članov ' , »
namreč tudi nečlanov, da skupno delujemo za uspeh njenih svetih namenov in načel.
Da poglobimo naše duhovno življenje, da nastopimo proti napadom naše svete vere; da poživljamo katoliško akcijo, da so delujemo z Baragovo zvezo, da gojimo tesnejši stik med slovenskimi župnijami, da pripeljemo že izgubljeni in zaslepljeni svet na pravo Kristusovo pot. Da pomagamo našim redovnikom in misijonarjem in da vse te zgoraj naštete probleme vsaj nekoliko olajšamo, je odbor te Zveze društev Najsvetejšega Imena odločil dan 20. avgusta, to je prihodnjo nedeljo kot Slovenski katoliški dan, tam v prosti nara vi na špslkotovi farmi. Ta farma je vsem Slovencem dobrp znana, nahaja se na St. Clair Ave in E. 255 St. nekoliko naprej od Babbitt Rd., Euclid, Ohio. Na ta dan mora priti na špelkotovo farmo ves katoliško-misleči slovenski narod, iz vseh slovenskih župnij v Clevelandu. Tam se bo vršil velik katoliški piknik, shod in koncert. Govorniki bodo veliki in slavni možje, pričakuje se jih iz Lemonta in celo iz Ljubljane, Jugoslavija, šlišali bomo lepo petje, cerkvenih pevskih zborov, iz vseh slovenskih fara v Clevelandu.
Poleh vsega tega se bo vršil običajno ogromni piknik, ker ne bo mankalo jedače ne pijače. Izvrstna godba za plesalce bo tudi na razpolago. Vsakovrstnega užitka bo v nedeljo 20. avgusta na tej farmi. Pridite v velikem številu iz vseh krajev. Pokažimo, da smo katoličani, da se strinjamo z dobrimi nameni in nad vse svetemi načeli, katera so v pravilih Zveze Najsv. Imena. Pridite, dragi nam slovenski katoličani, ker ta dan je Vaš. Prispevajte po svoji moči, ker ves preostanek te ogromne prireditve bo poslan v Lemont, 111., kot dar slovenskim frančiškanom, za zidavo novega semenišča.
Lawrence Bandi, blag.
Ce verjamete al' pa ne
Bilo je menda okrog petih popoldne, ko se javi k raportu druga bolničarka. Ta je bila že nekako dvajseta, kar sem jih spoznal v tem dnevu in pol. Ne vem, zakaj je prišla vsakikrat druga. Najbrž so mi jih pošiljali na izbero in kadar bo prava prišla, naj bi pa rekel: tale bo! Ali pa so se hoteli pobahat, koliko da jih imajo. Ali sem pa izgledal tako nepravdanski bolnik, da ni hotela nobena ostati, kot služkinje pri kaki sitni gospodinji. Komaj sem si eno dobro ogledal in se privadil njenim očem, pa je bila že "oble-zvana" in druga poslana na fronto. Pa vse je mogoče, da so jih spreminjali tudi zato, da se ne bi katera ne navadila name, ki sem bolj šikoven in bi se kujala za kako drugo delo.
Naj bo že kakor hoče, toliko sem jih pa imel, da sem zvedel za ime samo od ene in še tisto sem zvedel po naključju, ko jo je druga poklicala od moje postrežbe. Se reče, saj je menda boljše, da se bolniki in strežnice preveč ne privadijo, ker potem ni discipline. Morda bi si postali tako veliki prijatelj, da bi iz same dopadljivosti prezrle moj klic na pomagaje, če bi se mi kaj hudega urajmalo. Tako sem pa samo pritisnil na gumb, luč se je zasvetila pred mojimi vrati na hodniku in že se mi je ta ali ona pokorno javila na povelje in vljudno vprašala po mojih srčnih željah. [Te navadno niso bile diVigega, kot da je odnesla kako notranjo zadevo.
Sploh sem dal bolničarkam ja-ko malo dela, da jih je nazadnje že res skrbelo, če sem jezen nanje. Pa so se mi smilile, ko sem videl, kaj vse morajo pretrpeti iii prenesti. Posebno še, če so "bolniki sitni. Morda bi bil tudi jaz bolj ukazljiv in s sitnobo ob-lagodarjen, če bi bil doma. Gotovo bi morala stati vedno cela vrsta pomagacev od kuhinje pa vse gori do spalnice, kot v starem kraju, kadar smo na streho opeko podajali. Okrog postelje bi moralo biti vedno nekaj ducatov čevljev, da bi ž njimi izvajal naglo uboganje in hitre kretnje. Johana bi si izrabila noge do podpazduhe in bi si jih. In ker me tako natančno pozna, noč in dan moli, da bi nikdar tako maio ne zbolel, da bi moral ležati doma, če kaj vem.
Med drugimi ljudmi sem pa jaz krotak kot janček in se delam, kot da sem strašno potrpežljiv. Zato je bil pa tudi tak jok v mojem oddelku, ko sem jemal slovo od bolnišnice. Bolničarke so si kar lase pulile, tako so bile obupane nad izgubo tako zglednega bolnika. Dve bi se bili pa skoro stepli, katera me bo peljala na vozičku do spenjače in doli do avta. Po morda ne toliko radi moje prikupljive osebe kot radi navade, da bolnik vselej stisne kak dolarček oni, ki ga pelja. Saj prva leta delajo zastonj in menda celo plačati morajo za šolo. In kadar se bolni počuti kakor kaka prehlajena presta, mu bolničarka skuša na vso moč lajšati trpljenje.
Zato se mi poklic bolničark na vse mile viže dopade in je eden najdopadljivejših na svetu, zavidanja ni pa prav nič vreden-Ampak vsak stan ima svoje težave in tudi svoje sladkosti.
Bolničarskemu stanu ali poklicu je precej podoben uredniški tan. Tudi ti morajo gledati, da ustrežejo vsemu svetu, če ne je pa hitro kaj narobe pa kakor morajo bolniki sprejeti vse, kar jim bolničarke dajo ali ukažejo, tako morajo tudi naročniki brati vse, kar jim uredniki zapišejo, pa če jim je všeč ali ne. Se reče, saj godrnjajo eni in drugi, pomagati si pa ne morejo. Tolažijo se s tem, da bo jutri boljše, da bo bolnik boljši in bo šel domov, naročnik pa upa, da bo urednik jutri kaj bolj pametnega napisal.
(Dalje prihodnjič)
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V
HEnderson 0628
ftmmmuui»«i»»»tn»nt:H»»»!>iHt»»»t>t>»i»H>i»iiiiiiiiin»»»»»»»»imtmt
WINNET0U
Po ncmlkem Irvlrnlkm K. M»y»
"Ne. Santer sam je bil." "Vsi vragi—! Santer sam—? Nam pride ta lopov tako blizu, pa ga ne primemo —! Ali je mogoče, da nam je res ušel?"
"Še vse drugo se je zgodilo, kar bi človek res mislil, da je nemogoče.
Ni časa da bi vam pripovedoval. Koj moramo odtod. Pripovedujem vam pozneje." "Proč odtod? Zakaj?" "Kiowe nas mislijo napasti." "Res —?"
"Da. Prisluškoval sem. Nocoj smo mi na vrsti, jutri pa bi se "Winnetoua lotili. Vejo za naš Hačrt. Zato pa brž proč!" "Kam?"
"K Winnetouu seve." "Naravnost po temnem gozdu _? To bo dalo bunke in bule !"
"Vzemite oči v roke! Pojdimo!"
Taka nočna hoja po temnem gozdu, brez poti in brez luči, je seveda lepoti človeškega obraza zelo škodljiva, ker je "spotiklji-va" v pravem in prvotnem pomenu besede. Morali smo res "vzeti oči v roke," zanesli smo se bolj na tipanje ko na gledanje. Dva sta tipala z rokami na-prej, drugi pa smo šli v gosjem redu za njima in se držali za roke, da se nismo izgubili.
Dobro uro smo tavali po gozdu. Najtežje je bilo najti pravo smer in jo obdržati. Pa končno Je bil gozd pri kraju in zunaj na davnini smo naglo stopali. Našli smo brezo, šli okoli hriba in k izhodu soteske, kjer je čakal Winnetou.
Santer se je zmotil v Winnetouu, ko je dejal, da se ne bo Omenil za drugo ko za sotesko in da ne bo pazil na to, kaj se godi zUnaj na preriji. Winnetou je Postavil stražo, ki nas je koj pozvala, lco smo se približali. Odgovoril sem, Apači so me spoznali in planili na noge.
"Moj brat Old Shatterhand se je vrnil —?" se je zavzel Winnetou. "Gotovo so se važne reči dogodile —• Zaman smo čakali na Kiowe."
"šele jutri mislijo priti. Pa ne skozi sotesko, ampak okoli hriba. Napasti te mislijo."
"Uff —! Torej so zvedeli za «aš načrt — ?" "Da."
"Ni mogoče!"
"Vejo za njega. Santer je bil Pri grobovih, pa je vse čul, kaj sVa se menila, ko sva bila sama."
Tema je bila, nisem videl Win-ftetouovega obraza. Pa molčal Je. Moja vest ga je gotovo zelo iznenadila.
Sedel je, me povabil, naj pri-sedem, pa dejal:
"Če vse to veš, si gotovo tudi ti prisluškoval?" "Seveda."
"Torej se nam je naš načrt Ponesrečil. Pripoveduj!"
Pripovedoval sem. Apači so se drenjali krog naju, da bi jim ja nobena beseda ne ušla. Včasi je kateremu ušel kak začuden uff, uff. Winnetou je molčal.
Ko sem bil s poročilom pri kraju, je vprašal: _ "Moj brat Old Shatterhand je zasodil, da je v takih okončinah najbolje, če svojo po-stojanko zapusti?"
"Da. Možno je bilo sicer še ^'oje, pa ne eno ne drugo ni kilo dovolj varno."
, "Kateri dve možnosti misliš?"
"Lahko bi se bil umaknil Sloblje v gozd in bi bil počasi do zore. Prišli bi bili, pa v temi bi nas ne bili našli." 'To bi bilo čisto napačno! utri bi vas gotovo našli po sledovih. In Kiow je petdeset, Pa samo petnajst. Pobili '] vas bili. In naš načrt bi 11 vkljub temu uničen. In aruga možnost?"
Ostal bi bil, kjer sem ča-
kal. Santer bi bil Kiowe pripeljal, lezel bi naprej, prvi bi bil. Ostro bi pazil, slišal bi ga. Skočil bi, ga omotil s pestjo pa se umaknil s četo. Priznam, da mi je bila ta misel zelo vabljiva, in skoraj da bi bil ostal."
"Moj brat je pogumen in drzen bojevnik, toda tolika predrznost bi bila gotovo njegova poguba. S Santerjem v rokah bi se ne bil mogel dovolj naglo umakniti, Kiowe bi vas bili došli in vas premagali."
"To sem seveda tudi sam uvaževal. Pa tudi to, da ni bilo čisto gotovo, ali bo Santer prvi. Najbolje je le bilo, da sem se vrnil k tebi."
"In zelo modro si ukrenil! Moj brat ukrene vedno tako, kakor bi jaz ukrenil, če bi bil na njegovem mestu."
"Vrnil sem se predvsem, da zvem, kaj bo treba storiti."
"Kaj predlaga moj brat Old Shatterhand?"
"Naj prvo moramo vedeti, kaj bodo Kiowe storili, ko bodo opazili, da smo izginili."
"Kako misliš to zvedeti?"
"Opazoval jih bom."
"Ne bo treba. Tudi uganiti se da."
"Ugibanje ni gotovost. Lahko se zmotiš.".
"Topot ne. Kiowe so pametni. Storili bodo le to, kar
je najpametnejše."
"Odšli bodo? Domov —?"
Po dolinah Save in Krke
Savska dolina, ki je spočetka precej široka, se vedno bolj zožuje, zlasti od postaje Save do Zidanega mosta; ob desnem savskem bregu se vidijo še ostanki pota, po katerem so nekdaj vlačili ladje navzgor proti Ljubljani. Severno od Litije ob Savi so Vače (523 m), znamenite zaradi bližnjega prazgodovinskega grobišča, severno od postaje Save pa je Sveta gora (849m), stara, zelo obiskovana božja pot z lepo romarsko cerkvijo in planinsko kočo SPD. Malo pred postajo Savo opazimo na levi strani lepi grad Ponoviče, na desni strani pa lepo dvostolpno cerkev v šmartnem pri Litiji (252 m). Iz Litije, oziroma šmartnega vodijo markirana pota v Višnjo goro in Stično in na Primskovo (529 m), staroznano božjo pot s krasnim razgledom, kjer je živel slavni župnik-zdravnik Hu-mar, ena cesta pa pelje mimo Bo-genšperka (429 m), nekdanjega Valvasorjevega gradu, v Rado-hovo vas, druga cesta pa v Sveti Križ in skozi Čatež (431 m) pod Zaplazom (544 m), kjer je znamenita božja pot z dvostolpno cerkvijo in lepim razgledom, na Veliko Loko.
V Zagorju ob Savi (276 m) so znatni premogovniki. V bližini ob cesti Zagorje-Trojane so že Valvazorju znane Medijske Toplice (317 m, 28° C). Ne daleč pred postajo Trbovljami vidiš ob desnem savskem bregu slap, ki čez tri stopice šumi izpod idiličnega mlina. S trboveljskega kolodvora prideš v pol ure do premogovnikov v Vodah, doko-der je zgrajena ozkotirna želez-
Ne daleč od Hrastnika je župnijska vas Dol (312 m). V bližini zadnjih treh železniških postaj je Kum (1219 m), najvišja goi:a na Dolenjskem, s prekrasnim razgledom in slovečo, mnogo obiskovano božjo potjo. Na Kumu so cerkvice Sv. Marije, sv. Jožefa in sv. Neže ter planinska koča SPD. Najbolj znana izhodišča za Kum so železniške postaje Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Zidani most.
Zidani most je dobil ime po kamnitnem mostu, ki ga je zgradil Babenberžan Leopold VI. okoli 1. 1222 čez Savo. Ta most je podrl 1. 1422 cesar Friderik III. Sedanji kameniti most čez Savinjo so zgradili od 1. 1824-1826. Vzhodno od Zidanega mosta je Veliko Kozje (987 m) z znamenitim planinskim rastli-
"Da. Ne bodo te več našli, | nica za preVažanje premoga. Od uvideli bodo, da je Santerjev j Vcd je še pol ure y trg Tvbovlje.
Trboveljski okoliš ima obilo
načrt neizvedljiv, in povelj nik se bo vrnil k svojemu prvemu načrtu — šel bo domov. Prepričan sem, da nas ne bodo napadli."
"Santer jih bo pregovoril."
"Poskusil bo. Ua nihče ga ne bo poslušal. Odšli bodo."
"In mi —? Kaj bomo storili? Ali odjezdimo za njimi? Kiowe vsaj tako upajo."
"Ali pa pred njimi."
"Še boije! Prehitimo jih in jih iznenadimo."
"Da. Tako bi lahko storili. Pa storimo še lahko več. San-
črnega premoga in tvornico za cement. Trboveljski premogovniki spadajo skupno z onimi v Zagorju in Hrastniku med največje premogovnike v Jugoslaviji. Iz Trbovelj >pelje cesta v št. Pavel pri Preboldu (280 m) in v Št. Peter v Savinjski dolini (272 m). Med Zagorsko in Trboveljsko dolino je zelo krasno ležeča Sv. Planina (985 m), kjer je sloveča božja pot. Od železniške postaje Hrastnika (210 m) vozi posebna železnica do premogovnikov, in sicer mimo velike
terja moramo dobiti, pa tudi steklarnice in kemične tovarne.
Sam Hawkensa moramo os--------
voboditi. In Hawkensa so spravili v vas, kjer prebiva Tangua. Tja moramo tudi mi. Ne poj demo za Kiowami. Po tisti poti nas pričakujejo, pripravili nam bodo zasedo, opazili bi nas. Neopaženi moramo priti do vasi, ako hočemo Hew-kensa rešiti in Santerja prijeti."
"Da."
"Kje leži?"
"Ob izlivu Salt Forka v Red River. Poznam vas tako dobro kakor naš pueblo ob Rio Pecosu."
"Vas leži torej južnovzhod-no od nas?"
"Da."
"Pričakujejo nas od seve-rozava^a. Približati se moramo vasi torej od nasprotne strani, od jugovzhoda."
"In tako bomo tudi storili. Moj brat misli vsikdar kakor jaz. In prav tako je, kakor je dejal moj oče, ko sva pila kri pobratimstva: 'Njune duše naj se združijo, da bodeta le ena sama duša! Kar bo Old Shatterhand mislil, to, bo mislil tudi Winnetou, in kar bo Winnetouova volja, bo tudi volja Old Shatterhanda.' Tako je govoril in tako je. Njegovo oko je zrlo v bodočnost in je videlo v najina srca. Veselilo ga bo v večnih loviščih, da se njegova napoved uresničuje. Howgh!"
Ginjen je umolknil. Tudi mi smo molčali, da počastimo spomin rajnega poglavarja Apačev.
Šele po daljšem molku je nadaljeval:
(Dalje prihodnjič.)
Gloria Barton iz Neiv Yorlca je bila obsojena, da ne bo nikdar več stopila na noge. No, za svoj 11. rojstni dan, je lahko sama hodila. Zbolela je bila za otroško paralizo.
njem. Z važne železniške postaje Zidanega mosta, kjer se odcepi proga v Maribor, nas pelje vlak po ftovem kamnitnem železniškem mostu čez Savinjo in dalje po lepi in prijazni savski dolini v letovišče Radeče, Sevnico, Rajhenburg, Videm-Krško v Brežice.
Radeče na desnem bregu Save so zvezane po 84 dolgem in malone 6 m širokem železnem mostu z istoimeno postajo. V bližini Radeč je na Njivicah ob Sopoti velika papirnica in ne daleč od tam so našli kosti medveda brlogarja. Južno od Radeč sta gradova Marijin dvor in Ho-temež, ki sta lastnina usmiljenih sester. Pred Sevnico se izliva na desnem bregu v Savo Mirna, ki teče po prekrasni Mirenski dolini, tako zvana "Dolenjska Švica," ki spada med najlepše doline Jugoslavije. Pri izlivu Mirne je idilična vas Boštanj z lepim v £.tarofrancoskem slogu zidanim gradom in lično cerkvijo.
Sevnica ob Savi (190 m) je prijazno letovišče. Nad mestom se vzdiguje na griču velik s štirimi stolpi obzidan grad, ki so ga zgradili baje že pred 9. stoletjem. Blizu gradu je takozva-na "Lutrova klet," ki je bila pred reformacijo v bizantinskem slogu zidana katoliška cerkev in je potem do protireformacije služila protestantom za svetišče. Na vratih vidiš tale češki napis: "Na pana boga mi houffanja" (V gospoda Boga mi je upanje). V bližini Sevnice so se Taciški grad, ki je lastnina salezijancev, grad Jmpolca in vas Okič, kjer se je redil pesnik Anton Umek (Oki-ški) leta 1838. Severnozahodno od Sevnice se razprostira Lisca (947 m) s cerkvico sv. Jošta in krasnim razgledom po divni Savski dolini proti Zagrebu. Severno od Sevnice vidiš na hribu prijazno cerkev sv. Roka (384 m).
Iz Sevnice drži cesta proti severovzhodu in vzhodu v Planino (583	Vid (615 m), Piištanj (384 m), Kozje (281 ni), Podsredo (244 m) in Sv. Peter pod Sv. Gorami (621 m), ki so znana božja pot.
Iz Sevnice pa pelje tudi cesta čez Savski most v Mokronog in Trebnje, kjer se od proge Ljubljana — Grosuplje — Trebnje —Novo Mesto—Karlovac odcepi proga v št. Janž, odkoder se se-
daj gradi železnica v Sevnico, j živahno lesno trgovino in pa dvig Rajhenburg je prijazen trg ob J cen lesu. Med najboljše kupce izlivu Brestenice v Savo. Nad moramo sicer letos smatrati za trgom se vzdiguje veličastni in Jugoslavijo Nemčijo, ki kljub starodavni Rajhenburški grad,! priključitvi Avstrije, ki je zelo ki ga je baje zgradil solnogra- j bogata na lesu, ostaja še dalje ški nadškof Konrad 1. 1127 v: pomemben činitelj na mednarod-obrambo proti napadom Ogrov. j nem lesenem tržišču. Kot vedno V gradu je sedai samostan tra- do sedaj, kljub kolebanju, ki se pistov, ki izdelujejo čokolado in je semtertja pokazalo, pa mora-liker. Sredi trga je stara župnij-1 mo za naš trg smatrati za naj-ska cerkev sv. Petra, na koncu j boljšega kupca našega lesa Itali-trga pa krasna, nova župnijska jo. Kljub temu, da je Italija le-in romarska bazilika Lurške Ma- tos sklenila celo vrato pogodb tere božje ob cesti, ki pelje črez radi uvoza lesa, tako z Jugosla-
Koprivnico v Podsredo in Kozje. Na nasprotni strani trapistov-skega samostana med Rajhen-burgom in Vidmom se razprostira znana vinorodna gora Sre-mič (487 m) s Sv. Mohorjem (396 m).
Videm ima lepo cerkev in je po mostu zvezan s Krškim (168 m), ki leži slikovito ob desnem bregu Save pod Trško goro (375 m) in je priljubljeno letovišče. Nad mestom so razvaline starega gradu, ki je bil nekoč močno utrjen v obrambo proti Turkom.
V Krškem se je rodil 1. 1547 znani protestantovski pisatelj Jurij Dalmatin, tam je tudi umrl znameniti zgodovinar Valvasor 1. 1693. Krško in Videm imata bogato vinorodno okolico. Iz Krškega pelje cesta čez Leskovec, škocijan, šmarjeto, šmarješke Toplice in št. Peter v Novo mesto. Od Vidma se razprostira proti severovzhodu do reke So-tle Orliško hribovje, ki pada proti jugu s svojimi vinorodnimi br-di v brežiško-krško koltino. V teh brdih leže vasi Z d o 1 e, Sromlje, Pišece in Bizeljsko. V nižini ob Savi pa so Brežice, staro zgodovinsko mesto ob levem bregu Save v bližini izliva Krke v Savo. Most čez Savo in Krko je 524 m dolg in spada med najdaljše mostove v Jugoslaviji. Brežice so oddaljene 20 minut od železniške postaje in imajo 3 cerkve, in sicer župnijsko cerkev sv. Lavrencija, frančiškansko cerkev in cerkev sv. Roka, ter prostoren, z zidovjem obdan grad. Mesto je bilo nekdaj last solnograških nadškofov in je imelo važno vlogo v času turških napadov in kmetskih uporov 1. 1515 in 1. 1573. V bližini Brežic onkraj Save in Krke, ki nudita prijetne kopeli, je letovišče Čatež ob Savi in nekaj niže od izliva Krke v Savo pa so znamenite čateške Toplice (40 — 45 C), najtoplejše toplice v dravski banovini. Ob Krki, oziroma ob državni cesti Belgrad Zagreb — Čatež—Kostanjevica Novo mesto—Ljubljana se nahajata tudi idilični letovišči Kostanjevica (15S m), "Dolenjske Benetke)) in dolenjska metropola Novo mesto (202 m), ki leži slikovito na skalni planoti, okoli katere teče v polkrogu sanjava Krka. V bližini Novega mesta so znane Dolenjske Toplice (165 m, 38° C) in priljubljene Šmarjetne Toplice (—27° C) ter lepi gradovi in vinorodna Trška gora (429 m) s prijazno Marijino cerkvijo, odkoder je krasen razgled po dolini Krke, ki se pri Čatežu izteka v Savo. Po izlivu Krke se cepi Sava v rokave, dobiva niže Dobove na levem bregu Sotlo, malo naprej na desnem bregu pa Bregano in tece potem po Savski banovini miv-mo Zagreba proti Belgradu, kjer se končno izgublja v valovih Donave.
(Dr. V. T.)
IZ PRIMORJA
vijo, Romunijo, Nemčijo, Poljsko in Rusijo, so te pogodbe ostale več ali manj na papirju in se Italija letos oskrbuje z lesom skoro izključno le v Jugoslaviji. Dočim dobave iz Nemčije še niso prišle v tek, so se gibale dobave Romunije in Poljske le v skromnih mejah, dočim Rusija ni dobavila Italiji niti enega kubi ■ čnega metra lesa. Letošnji izvoz našega lesa v Italijo znaša namreč '£1.192 standardov napram 14,347 v lanskih prvih .4 mesecih.
Poleg tega pa se je letos dvignila tudi cena lesa. Vzrok temu je predvsem Anglija, ki je letos zaradi izpopolnitve zračne obrambe nakupila in pokupila na domačem trgu skoro ves les, ki se je na tržišču nahajal. Vedno večje oboroževanje kaže, da se bodo cene lesa, ki je za oboroževanje potreben, Se dvignile. Zlasti se to dejstvo potrjuje za to, ker so nekatere države deloma namenoma, deloma pa iz lastnih potreb, popolnoma omejile izvoz lesa v tuje države. Zlasti prihaja tu v poštev Rusija, ki se smatra za najmočnejšega in tudi najbolj konkurenčnega evropskega dobavitelja lesa in pa Švedska, ki je svoj izvozni del že skoro popolnoma izčrpala.
—Ko so se vračali italijanski prostovoljci iz Španije, so nastale nenadoma precejšnje težkoče glede prevoza. Vsak od vojakov si je namreč hotel odnesti s seboj čim 'več raznih "spominov" na leto svoje junaške borbe in sicer toliko, da bi bile ladje radi teh spominov ogromno preobte-žene, če bi hotele vse naložiti, kar je kdo prinesel s seboj. Vsled tfega so bile vojaške oblasti prisiljene omejiti težo prtljage vojaštva in sicer so določili, da sme vzeti vsak vojak s seboj od 200 do 1,000 kg teh spominov, kar je bilo seveda razdeljeno različno po vojaških činih od spodaj navzgor do generala, ki je smel vzeti in prepeljati do 1 tone spo-minčkov poleg osebne prtljage.
MALI OGLASI_
Hiša naprodaj
za 1 družino, 7 sob, se lahko spremeni za dve majhni družini. Vprašajte na 1222 E. 168 St.
(191)
—Trst. Ko je delal v kamnolomu je nenaden plaz zemlje in kamenja zasul 25 letnega Gregorja Križmana. Njegovi tovariši so ga takoj rešili iz neprijetnega položaja. Na srečo se mu ni ničesar zgodilo, le nekaj prask je dobil pri
tem.	,
—Trst, Kljub temu, da je pred
vrati sezona, ko na lesnem tržišču zavlada nekaka tišina in pri čnejo kupčije slabeti, moramo
Lepa prilika!
V bližini La Salle gledališča imamo naprodaj hišo 6 sob, za 1 družino, lot 100x100; izgleda kot paradiž na zemlji; vse v najlepšem redu. Pridite, da vam razkažemo ta prostor. Jo dobite veliko pod ceno. Dom, na katerega mora biti vsak lastnik ponosen.
Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 15803 Parkgrove Ave.; takoj potrebujete $500; dohodkov $30. Hiša se izplačuje, če kupec doda $18 mesečno. Obresti po 4-i/a%. Se lahko takoj vselite.
Hiša za večjo družino, 5 spalnih sob, na La Salle St. Lastnik hoče prodati za veliko nižjo ceno kot je njega stala.
Hiša 7 sob, v fari sv. Kristine; samo $2,400. Takoj $600.
Vprašajte pri: 'La Salle Realty Co. 838 E, 185th St.
KEnmore 3153-W F. J. Turk,'mgr.
(Aug. 16, 18, 19)
IŠce se
unijski voznik truka, ki ima svoj truk. Mora govoriti jugoslovan-
sko. Pokličite KEnmore 0233-M,
letos" priznaš ugotoviti izredno'od 9 do 10 dop.
EASY TERMS
Ostali dan je preživel v Žalostnem molku. Prišla je ura večerje; zasedel je svoj sedež pri mizi, toda niti grižljaja ni mogel nesti v usta, in kmalu je zaprosil starše, da se sme umakniti.
Gospod in gospa sta se žalot-no pogledala, toda rekla nista ničesar.
Spoštovala sta njegovo žalost. Vedela sta, da je njegova žalost takega značaja, da pritisne še hujše, če se poskuša tolažiti.
"Ubogi Maurice!" je šepetala gospa Eseroval, kakor hitro je sin zapustil sobo. In ker njen mož ni ničesar odgovoril, je še pristavila: "mogoče ne bi bilo pametno od najine strani, da ga popolnoma prepustiva sebi in njegovim mislim."
Baron se strese. Predobro je vedel kaj žena misli s svojimi besedami.
"Bati se nama ni treba niče-saf," odvrne mož. "Slišal sem,, da je Marie-Anne obljubila, da se bo sestala z njim jutri v gosti ob Reche."
Skrbna mati je nekoliko bolj svobodno dihala. Kri se ji je skoro strdila ob strašni misli, da namerava mogoče njen sin povzročiti samomor; ona je biila mati in zatrjevanja moža je niso mogli potolažiti.
Hitro stopi po stopnjicah, ki so vodile do sobe njenega sina, vrata nalahno odpre in pogleda v sobo. Bil je tako zatopljen v svojo žalost, da ni slišal ničesar, niti slutil ni, da je navzoča mati, ki bdi nad svojim sinom.
Sedel je pri oknu, se opiral s komolci na oknice in držeč se za glavo je nemo strmel v tiho noč.
Luna sicer ni sijala, toda noč je bila jasna, in v daljavi je človek lahko zrl temne sence Sair-meuse gradu, s svojimi ogromnimi stolpi in balkoni.
Več kot enkrat je Maurice že tako slonel pri oknu in zrl na grad, v katerem je prebivalo njegovo najdražje bitje na svetu.
"Doma je," premišljeval, "v njeni deviški kamrici. Najbrž je pokleknila in moli večerno molitev. Naj prvo prosi za očeta, potem pa v molitev vključi tudi moje ime in prosi Boga, d,a naju blagoslovi."
Toda nocoj ni čakal luči, da bi razsvetlila sobo.
Marie-Anne, se ni več nahajala v Sairmeuse — pognali so jo proč.
Kje je sedaj ? Ona, vajena vse udobnosti, katero more prinesti bogastvo, ni imela več svojega doma, razven mogoče borno ležišče v stari koči, katere stene menda najbrž niti pobeljene niso bile, katere tla so bila iz ilovice, prašna kot javna cesta v poletju, mrzla in umazana po zimi.
Kaj neki sedaj dela? Brez dvoma, da dekle joka.
Ob tej misli je ubogemu fantu skoro srce počilo.
Toda kako se je začudil, ko je opazil, da so se okoli polnoči razsvetlile sobane v gradu.
Vojvoda in sin sta dospela v grad po banketu, katerega je priredil markiz de Courtornieu; predno sta se podala k počitku, sta si ogledovala veličastno stanovanje, kjer so bivali njuni predniki. Starega vojvode ni bilo dvaindvajset let v tem gradu, a sin Martial ga nikdar še videl ni.
Maurice je videl, kako sega svetloba iz nadstropja do nadstropja, od sobe do sobe, od okna do gkna, dokler se končno ni posvetilo celo v sobi, kjer je prej bivala Marie-Anne.
Pri tem pogledu si mladi mož ni mogel pomagati, ne da bo obupno zakričal.
Ti moški, ti tujci, so se drzni li stopiti v deviški prostor, kamor on niti v mislih ne bi prodrl
Brezskrbno sta kolovratila po krasnih preprogah. Maurice se je ves tresel pri misli kaj počenjata v sobi. Nikdar do tega ve čera pi Maurice niti mislil ni, da more tako sovražiti kot je sovra
mu pogledali, kadar jo je za-zrl. Ogenj ni nič proti njegovemu pogledu. Tod^ dokler je bil njen oče tako bogat, se ni drznil spregovoriti besede. In sedaj, ko je usoda resno udarila starega moža, se je sam ponudil in je bila ponudba tudi sprejeta."
"To bo pač nesreča za njega," se vmeša neki mal, suhljat možiček.
"Zakaj ?"
"Ako je gospod Lacheneur v resnici uničen, kot trdijo—"
Ostali se pa glasno zasmeje-jo.
"Uničen — gospod Lacheneur!" zakrieijo skoro vsi hkrati. "Kakšna bedarija' On je bolj bogat kot mi vsi skupaj. Kaj mislite, da je bil res toliko trapast, da ni v
Od okna sem je lahko videl I žil oba omenjena.
okna sobe, za katerimi se je skrivala njegova oboževanka. Njegovo srce je vedno začelo hitreje biti, kadar se je v sobi posvetilo.
Steve Trebet Jr. pravi:
Prihranite sedaj
25 do 50
žuželke ni bilo slišati ali šu-štenje listov na drevesih. Zdelo se je, kot da narava sniva.
Ta naravni mir, ki je bil v tako silnem nasprtoju z viharjem, ki je divjal v njegovi notranjosti, je nekako umir-jevalno vplival nanj. Pomiril se je nekoliko, da je lahko zbral svoje misli, katere je strast razmetala po vsej njegovi duši. Z žalostjo pride skušnja in ono kruto spoznanje življenja, ki človeka uči, da je na straži pred nemogočim upanjem.
Šele ko je Maurice slišal kmete'govoriti se je popolnoma zavedel položaja, v katerem se je nahajal Lacheneur. Nepričakovano pobit iz sijaj-
katere je slišal od kmetov, in končno nekako prišel do zaključka, da je morda le res, da je Marie-Anne zaročena s kmetom Chanlonieuom.
Toda zakaj bi izročil Lacheneur svojo hčer neizobraženemu kmetu? Iz umazanih denarnih nagibov? Gotovo ne, kajti pravkar je odklonil zvezo, na katero je bil sicer v dnevih svojega bogastva zelo ponosen. Mogoče oddaja hčer, da zadovolj svoj razžaljeni ponos?
Maurice je mučil svoje možgane in razmišljeval, dokler ni mogel nikakor več naprej, ko se začujejo koraki, prikaže se ženska — Marie-Anne.
Vstal je, toda ker se je bal,
svojim ustnicam.
Toda ta roka, ki se mu je tolikokrat podala, se je Sedaj rahlo umaknila s tako bolestnim namigljajem, da je Maurice začutil, da ni nobenega upanja več.
"Prišla sem, Maurice,", jc
rekla, "ker nisem mogla več prenašati misli glede tvojih skrbi. S svojim prihodom sem izdala zaupanje mojega očeta — bil je primoran i'fi z doma. (Dalje prihodnjič) -o-
Podpirajte slovenske trgovce!
Sensat/omal Low Pr/ce Kocue/
NA POHIŠTVU, PEČEH, PREPROGAH, MODROC1H,
na avgastovi razprodaji
2 kosa za sprejemno sobo tako malo kot ..........$21.50
Verandne gugalnice Vž ceneje
Simmons Innerspring modro-ci ali box springs----$16.50
Vem, da lahko prihranite denar, če kupite od mene. Naj vam to dokažem.
The Furniture Mart Inc.
Steve Trebeč, Jr., prodajni manager
15428 Waterloo Rd.
V COLLINWOODU.
nasproti Slov. Del. Doma.
KEnmore 1405
Prodajalna odprta vsak dan od 9. do 9., v sredo od 9 do opoldne
Končno se ves obupan vrže na postelj in prebdi celo noč v mi slih kaj naj začne, kaj naj pore če jutri Marie-Anne. Iskal je primernega izhoda iz tega labirinta.
Vstal je še predno se je naredil dan in taval po parku kot duša v obupu, boječ se, toda strašno hrepeneč obenem ure, ki je bjla določena za sestanek. Gospa Es-corval je morala vporabiti vso svojo avtoriteto, da je prisilila sina, da je zavžil nekaj hrane. Pozabil je že, da zadnjih štiriindvajset ur ni jedel.
Ko je prišla enajsta ura je zapustil hišo.
Rechehosta se nahaja na drugem bregu reke Oiselle. Da pride tja je moral iti preko reke s pomočjo prevoznega čolna, ki se je nahajal nedaleč od njegovega doma. Ko pride do brega dobi tam šest ali sedem kmetov, ki so tudi čakali na prevoz.
Ti ljudje niso opazili Maurica. živahno so se pogovarjali med seboj in Maurice jih je poslušal.
"Prav gotovo je res," reče eden izmed kmetov. "Slišal sem od Chanlonineaua še zadnji večer. Bil je silno vesel. "Vse vas povabim na poroko!" je kričal. Zaročen sem z hčerjo gospoda Lacheneurja in je stvar že določena."
Ta neverjetna novica je seveda močno presunila Maurica. Ostal je,kot začaran na svojem mestu in se niti premakniti ni mogel.
"Sicer je pa bil že dolgo zaljubljen v njo, kar je vsakomur znano. Samo v oči bi
seh teh letih položil gotovino v stran. On denarja ni vložil v zemljo, kot sedaj trdi, pač pa nekam drugam!"
"Vi lažete!" prekine zdajci Maurice kmeta, skrajno ne-voljen. "Gospod Lacheneur je odšel iz Sairmeusa enako siromak, kakoršen je tja prišel."
Ko so spoznali "kmetje sina gospoda Escrovala so postali Dol j previdni. Maurice jim je stavil razna vprašanja, toda je dobil nepovoljne odgovore.
Toda novica, ki jo je slišal, je povzrčila, da je še hitreje dirjal proti dogovorjenemu mestu.
"Da bi Marie-Anne poročila Chanlouineaua!" je neprestano ponavljal. "Nemogoče, nemogoče!"
Deveto poglavje Prostor, ki je bil določen za sestanek, prav za prav ni bil v šumi, pač pa nekoliko vstran. Nazival se je Reche, car pomeni po naše "puščava," cajti ta prostor je bil od na-rav% popolnoma zapuščen. Nobeno rastlinje ni moglo tam vzpevati. Toda nekoliko nižje doli se je nahajala krasna ho-sta. Ko pride Maurice tja pogleda na uro. Bilo je poldne. Mislil je že, da se je zakasnil, toda prišel je eno uro prezgodaj.
Vsede se na visoko skalo, odkoder je lahko videl na vse strani in čakal.
Dan je bil veličasten, zrak jako vroč. Zraki avgustovega sonca so razbelili peščena tla, da so ovenele one redke cvetlice, ki so se pojavile od zadnjega dežja.
Tihota je bila strašna, da, grozna. Noben glas ni prekinil tišine, da, niti brenčanja
nega stališča, v katerem se je da bi ga kdo opazil, ni zapustil svojega mesta v zatišju. Marie-Anne je najbrž imela enak strah, kajti brzela je naprej in boječe pogledovala na vse strani. Maurice je opazil, da je bila gologlava, in da ni imela nobene rute okoli vratu.
Ko pride do roba gozda ji Maurice skoči nasproti, jo pri me za roko in jo privije k
nahajal, v dolino ponižanja, je naletel samo na sovraštvo in nevoljo. Obe stran ki sta ga sovražili in ga odklanjali. Izdajalec, so kričali eni; tat, so vpili drugi. Postal je mož, ki je bil vsakomur zasovražen.
Pri takih mislih se je Maurice ves tresel. Premišljeval je o veljavi in resnici besed,
SSFBIGIMIRE
Has Same Famous Meter-Miser Mechanism...Same Finest Quality Construction as Frigidaire Models Costing MOO More!
.....................................................................................................................................................................................................................1! 1111111} 11 r 31111111 (i 111C3111111111 i 11C 311II
ŽENE IN DEKLETA
Sedaj je čas, da si izberete (na Will Call) fino in najnovejše mode	g
! zimsko "STERLING" suknjo od $14.50 naprej, ali FUR COATS od	|
i 369.00 naprej, direktno iz tovarne, in to po veliko nižjih cenah kakor na	|
: kateri drugi razprodaji.	I
Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, ne glede kje stanujete,	|
i da pridem po vas in vas peljem v tovarno, če kupite ali ne, in to vsak	|
| dan \akor tudi ob nedeljah dopoldan.	i
l Se priporočam,	=
BENNO B. LEUSTIG	I
j 1034 Addison Rd. Tel. ENdicott 3426	j
VAŠ KANDIDAT ZA COUNCILMANA 23. VARDE
f. iiir]iHiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiniiiiii»iiiiC3MiiiiiiiiiiC3iiiiniiiiiicaiiiiitiiiiiic3iiiiiiiiiiiicauiiiiiiiiiicaiiiiiiitiiiiE3iiiiiiH
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstavit vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Set of highest quality Ovenwirc Dishes and Ovenware Water Server included at this low price!
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & O Hf! in stane samo:	biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
•	Famous Meter-Miser Mechanism
•	Exclusive F-114 Refrigerant
•	1-Piece All-Steel Cabinet Construction
•	5-Year Protection Plan on sealed-in Mechanism
PLUS many other important money-saving advantages!
•	Don't consider any other low price refrigerator until you've seen this sensational new Frigidaire model! GenuineFrigidaire quality throughout. Feature after feature not found in ordinary makes. Amazing low operating cost... safer food protection ... long, dependable life. See this great refrigerator value today!
Oxfo FRIGIDAIRE ?!f MITER-MISER
Mesečna odplačila samo $5.00 na mesec
Mi damo popust v gotovini mesto Eagle znamk ZNIŽANE CENE NA LANSKIH MODELIH
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
ENdicott 3634	KEnmore 5700
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^

v. ••/•■:":7'






Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE m HALF-AND-HALF
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
John Potokar, lastnik
6511-19 St. Clair Ave.
HEnderson 4629