Varstvo in vzgoja otrok
Glasba oblikuje in plemeniti človeka od malih nog
Otroku razvijamo osnove za estetski okus; oblikujemo sposobnost doživljanja lepega in vplivamo na razlikovanje lepega od nelepega. Ta osnovni smoter estetske vzgoje uresničujemo na področju likovne, glasbene in gibalno-ritmične vzgoje.
Otroci so zelo spontani in ustvarjalni. To njihovo nagnjenje moramo čimdlje ohranjevati in spodbu-jati. Otrok riše, si izmišlja melodijo, izrazno pleše. Ustvarja. Odrasli to lepoto v njegovem življenju velikokrat prezremo, je ne vidimo in ne spoštujemo. Prizadenemo otroka in njegova težnja po ustvar-jalnosti izgublja svojo spontanost in moč.
Otiok likovno ustvarja. Vsak otrokov likovni izraz, pa naj bo ri-saiski, slikarski ali izraz oblikovanja, ie odraz njegovega doživljanja. Glob-lje ko otiok doživlja, boljši bo nje-gov izraz, bolj doživeto in izobliko-vano bo njegovo ustvarjanje.
Otroci ustvarjajo iz različnih ma-terialov, v vrtcu pa največkrat kax iz odpadnega materiala: starih škatel, revialnega papirja, naiavnih — polj-ski ali gozdnfli - plodov ipd. Otroci izdelujejo kolektivne ali posamične izdelke. V vrtcu se seznanijo z vsemi osnovnimi slikarskimi tehnikami in tehnikaini oblikovanja. Izdelujejo tiganke, rezanke, slikajo z zidnimi barvami, z akvarelnimi, tempeia, voščenimi barvami in barvnimi svinčniki. Izdelujejo praskanke, ti-skanke, batik tehnike, polaganke iz semenja; vzgojiteljice jim nudijo še mnoge diuge materiale, ki jih lahko vidimo v vrtcih in jih vzgojiteljice razstavijo. Ob likovni dejavnosti si otrok spiošča domišljijo. Njegovi prvi izrazi v prostoru so čačke, kas-neje nariše človeka kot glavonožca, ki kmalu pieide v fazo atributa, pre-den pa stopi otiok v šolo, nariSe čto-
veka z vsemi podrobnostinL Mlajši otrok pri ustvarjanju rad poseže po velikih kosih papirja in materialih, ki puščajo široke in dobro vidne sle-di, večji otroci bolj ljubijo slikarske tehnike.
Beethoven je tekel, da glasba člo-veka oblikuje, osrečuje, plemeniti in razvija ljubezen ne satno do lepega, temveč tudi do skupnostL Otrok ob pesmi dožrvlja radost, veselje, navdušenje. Pesem otroku lahko pri-bliža estetsko viednoto - lepo. Otiokom že v predšolski dobi po-glabljamo in oblikujemo nagnjenje do glasbe. Spodbujamo glasbeno ustvaijalnost, ko si otrok izmisli me-todijo, ko igia na litmični ali melo-dični inštrument, ko si sam ustvari impiovizirano glasbilo. Z glasbo vpfivamo na oblikovanje otrokovega značaja in pospešujemo njegov umski razvoj. Z izvajanjem ustieznih ljudskih pesmi in z izdelovanjem ne-katerih ljudskih inštrumentov vpli-vamo na ohianitev Ijudskega izro-čila. Otioka oblikujemo s petjem pesmi, s poslušanjem glasbe, z igra-njem na male inštrumente in z izva-janjem  glasbenih didaktičnih iger.
Mali inštrumenti so laznovistni in taki, da zmore otrok igrati nanj brez načrtnega učenja.
Zvočni nizi: kolutni za obliž, nanizani na obroček, zamaški, nani-zani na obroček, nanizane oiehove lupine, naprstniki, školjke, zobje morskega ježka ipd. Bobni: škatle od praSka s tolkalcem, tamburini. Brenkalca: vžigalična škatlica z vzporedno zataknjeno tanko ela-stiko, podprto z dvema vžigalicama, zlepljena joguitova lončka, med ka-terima je napet laks, ki z napenja-njem in popušianjem ustvarja raz-lično visoke zvoke, žvigle, žeblji, obešeni na palčko, s tresljaji pioiz-vajajo čudovite zvoke. Ropotulje: zlepljena iogurtova lončka, v kate-rima je nekaj zrn riža in sta okrašena s pikaini in podobnim, s peskom polnjene žogice za namizni tenis, ka-stanjete iz polovic orehovih lupin in vrvice iz rafije, ki jih nataknemo na prste in ritmiCno udarjamo eno ob drugo. Če v dlaneh drgnemo orehe, se oglasi pravcati žabji zbor, če z zvočnima palčkama udarjamo eno ob drugo, bomo zaslišali peketanje
konjička. Kolutke od pisalnih tia-kov upotabljamo kot činele in še in še. Vse to si otroci naiede tudi do-ma in jim bo v veliko veselje, ko bodo svoje petje lahko tudi inštru-mentalno spremljali.
Gibanje zavzema v otiokovem življenju važno mesto. Gibanje v m&-njavi, ritmične gibalne igre so vedno doživetje že v zibelki. Otroku naj-prej pomagamo, da spozna svoje te-lo, kajti če hočemo plesati, moramo uglasiti naše telo, kije naše glasbilo, iz katerega izvabljamo kretnje -telo brez besed govori in poje.
Gibalno-ritmična vzgoja v vrtcu ni namenjena temu, da bi se otioci naučili posnemati določene kietnje. Vzgojiteljica samostojno poišče ustrezen gibalni in ritmični izraz ob vsakdanjem življenju otioka, ob pri-povedovanju pravljic in pesmi, ob glasbi, ob opazovanju živali in rast-Un. S tem odkriva v otroku sposob-nosti, ki jih v kali že ima. Z razvija-njem teh sposobnosti bogati otio-kovo doživljanje estetskih viednot, mu tazgiba dotnišljijo ter podpira njegovo samostojnost in ustvarjal-nost. Otrok z gibanjem izraža vse-btno, ki jo je doživel; kai ga je čustverio vzburilo, bo pokazafše s kretnjo.
Pri vsestianskem oblikovanju predšolskega otroka pa upoštevamo načela aktivnosti, nazornosti inte-resa, postopnosti ter načelo indivi-dualnega ravnanja.
ZMAGA GLOGOVAC