Leto IV., štev. 234 V Ljubljani, sobota dne 6. oktobra 1923 Fultnlna pavlallnuuu <«H»1» o" * ziutral. Stane mesečno 12-50 Din ja inozemstvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarif u. Uredništvo: Uiklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za , prosveto in politiko Cena VSO Din Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernovi ul. št. 64. Telet it 3SI Podružnice: Maribor. Barvarska uL L Tek št 22. Cel|e, Aleksandrova o Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 5. oktobra. Znižati za vsako ceno obtok novča-nic je program našega finančnega ministra. Pravi, da raje odstopi, kakor da bi opustil politiko d e f 1 a c i j e. Je torej pristaš »kvantitetne teorijo, y trdi, da so novčanice tem manj vredne, čim več jih je v prometu. To mnenjo jo pravilno, a lo do gotovih panic. Ce finančni minister opozarja „a Nemčijo, ki jo z obtokom 10 triljo-jov ubila marko, pozablja, da s tem povečanim obtokom ni bilo ustreženo kreditni potrebi nemške industrijo, temveč lo državi, ki so jo ogromno zadolžila pri državni banki. Tudi ui smo mnenja, da krediti, ki jih Narodna banka da državi, neugodno vplivajo na kurz. Vsaj se vo, da driava dolga v kratkih obrokih vrniti ne more. Vse kaj drugega pa so krediti privatnikom, seveda tudi ti lo prid gotovimi pogoji. Pogreška finančnega ministra je v tem, da on v v s a-kem novem ali večjem privatnem kreditu vidi škodljivca valute. Nasprotno je res: so taki krediti, ki morajo valuto dvigniti, če pa jih ni, mora vrednost denarja pasti še bolj. Če poveča Narodna banka kredite na eno milijardo n. pr. za nabavo takega blaga v inozemstvu, ki nam ni neobhodno potrebno ali ne služi za produkcijo (čipke, likerji, svila, bižu-lerija itd.), se povsem pridružujemo mnenju, da bi to bilo slabo za dinar, fe pa se ta milijarda uporabi za na-ktip produkcijskih naprav, zlasti strojev, bo ta nakup le momentano pritisnil na kurz, čez leto dni pa bodo ti stroji že producirali. S tem bo izbolj-!ana plačilna bilanca, ki je najvažnejši faktor za intervalutarni kurz. Zdaj uvažamo tekstilij za 1-5 milijarde. Ce H se dovolilo par sto milijonov za stroje in tekstilno instalacije sploh, bi iez leto dni ti stroji izdelali dvojno rednost stroškov nabave. V našo državo bi se potem uvažale lo sirovine bi torej plačilna bilanca bila mnogo boljša. 7.a produktivne svrhe uporabljen, če tudi povečan btok novčanic more to-j le koristiti. Omejevanje takega kredita je v stanu, da ubija rednost dinarja. Taka de-tl.ieiiska politika mora slabiti našo plačilno bilanco in spodjeda torej korenine zdravejše valute. Arsument, da je restrinkcija obtoka novčanic sredstvo proti prevelikemu in nepotrebnemu zadolževanju napram inostran-slvu in torej v svojem efektu učinko-ito, ker neposredno jaoa našo pla-filno bilanco, je jalov. Comu pa ima-devizne predpise? Polnomoč vlade v tem ozira je tolika, da more, če hoče. regulirati uvoz po določenem načrtu. Seveda bi ne smelo biti prijateljskih in poslovnih ozirov, kakor je to danes navada . . . Le povišanje produkcijo in končno Izboljšanje plačilne bilance je zanesljivo sredstvo za izboljšanje valute. Deflacija, ki je s tem načelom v nasprot-iu. je škodljiva. Na Prokrustovo postelj se hoče položiti gospodarstvo, industrijo, vse produktivno sloje in trgovino. Kdor je predolg, jra nasilno krajšajo, kdor je prekratek, ga podaljšajo. ' Verjamemo, da se z operacijami Po mojstru Prokrustu da doseči de liacija, a stvarnega uspeha ne bo, kot ta bo krvavelo naše gospodarstvo. fni in politični situaciji, posebno z ozirom na vesti, da bodo prišli v Beograd radičevci z namenom, da vržejo vlado. Vlada jo določila svoje postopanje. Vaš dopisnik doznava, da bo vlada zahtevala od krone, da se razpusti parlament ln razpišejo volitve ako bi radičevci prišli v Beograd. Vlada je tudi sklenila, da se pošljejo na mednarodni kongres delavskih organizacij v Ženevi naši delegati. Ministrski svet je obširno diskutiral o reškem vprašanju. Zatrjujo se, da jo prispel Mussolinijov odgovor na Pašičevo pismo. Ministri so so držali zelo rezervirano. Govori se, da bo sestanok med Pašičem In Mussolinijem dno 15. oktobra v Benetkah. KONVENCIJA O SEKVESTRIH PRED PARLAMENTOM. Beograd, 5. oktobra, p. Danes dopol-Pekiug, 5. oktobra, s. (Reuter). Tsnu- dne se je konstituiral odbor za razpravo Kun je bil izvoijem za predsednika kitaj- konvencij z avstrijsko republiko. Za pred brzojavko, v kateri ga v Imonu bavarska vlado nujno prosi, naj do roviiijo davčnega zakonodajstra »kine nadaljno pobiranje državnih doklad na bavarsko deželne davke, ker 6icer bavarska vlada m moro prevzeti odgovornosti ia vtdrier» nja miru in reda. BIVŠI MONARHI SE PRIPRAVLJAJO., Bruselj, 5. oktobra. 1. »Eeho du Soir» javlja iz Maastrichta: Nemški eksltron-princ Viljem je dospel v Doorn, kjer ie jo pod predsedstvom bivToga cesarja Viljema vršila konforcnca z raznimi zaupniki nohenzollernov. Sostanka so so udeležili tudi delegati iz Monako ca. Zatrjujo se, da hoče ekskrouprinc, vznemirjen vsied političnih mahinacij bivšega bavarskega prestolonaslednika Rupprechta, po. skusiti svojo srečo ter so spusti v nove avanture. Belgijska in francoska vlada pozorno zasledujeta to akcijo. London, 5. oktobra, j. Kakor poročajo iz Milnchcna jo prispela tjakaj bivša cesarica Žita, da zaprosi pri bavarskem prestolonasledniku za pomoč pri nasl na svojem odru s tolikim pompom, s toli krasno opremo. Gospod upravnik je lahko zadovoljen, da sta mu režiser in dirigent Rukavina ter slikar Skružny pripra-vila tako razkošno in izvrstno na&tudira-no . In vendar: predstava ni prinesla tistega prisrčnega uspeha, ki smo ga pričakovali. Starost 53 let se vendarle čuti; moderna glasba jo omajala naše nekdanje kolosaluo navdušenje za . Saj smo ploskali glavnim soli3tom, zboru in ravnatelju Rukavini. ki so so resnično močno potrudili in storili vso možno; tudi Skrušnemu vse priznanje za mojstrske deknrnciie: toda obonem smo občutili teatralnost in plitkost vse te akcije, narejenost in spelculativno efektnost, ki le še redkokdaj zgrabi tudi za dušo ln srce. Morda so toga krivi nekateri solisti, ld so peli svoje partije brez dovoljne-ga čustva ln igrali jedva mehanično, n brez temperamenta; morda nas je motil često prejaki orkester. Ne dvomimo, da bo po nekaterih reprizah vse duševneje, topleje. Za sinoči gre iskreno priznanje gdč. Zikovi, ki je pela in igrala izvrstno ter je bila krasna Aida, dasl je po ne. šletUi izkušnjah višine zmagovala bolj umetno nego svobodno, g. Šimencu, ki je bil po spevu in igri impozanten Rada. mes (samo nazalnosti naj so izogiblje in le pravilno ličil) ter g. Betettn, ki je bil povsem dovršen Ramfis. Gdč. SfiligojoTa je bila glasovno prešibka za Amneris ln v igri nekam medla; g. Pugelj kot Fa raon je le zadoščal. Prav dobri so bili zbori, balet pa nad vso skromen. Imponi-rall so trobači; vojaški glasbeniki naj bi se vsaj toliko zakrili s statisti, da bi se ne videli najmodernejši instrumenti in nanosniki; svoj part so Izvršili prav vrlo. Pridržujoči si, da poročamo več po reprizah, omenjamo Ie še, da so bili gdč. Zi kova, gdč. Sflligojeva, g. Šimenc in go. spod Betclto opotovano klicani pred za-| štor ter odlikovani s cvctjom; še poseb-I no ovacijo je žel g. režiser in dirigent, i ravnatelj KukaTlna, ki je prejel volil; I vene«. Zaslužil si ga je. ram« U9.U8.S tffesno 37.48.8, Toro 32 Narančlč Veljko, metanje krogle z oborru rokama 24.05.5 (desno 12.985, levo 11.07 Oba rekorda sta bila postavljena v Qg,' teborgu ter »ta overovile« po mednarodni lury. Kolesarska dirka ia Gorsko prven. stvo Slovenije se vrši v nedeljo, 7. t. na 8 km dolgi gorski progi Podl|Pa.' Smrečje. Start točno ob 12. opoldne, pj dirki sestanek v restavraciji »Mantua, na Vrhniki Zbirališče dirkačev ob 8.3j dopodne pred »Slonom*, skupni odhod ob 9. Za izletnike je na razpolago avto. oinnibus do Podlipe in nazaj. Prijave za vožnjo z avtobusom sprejema g. Mirka Nardin, Oosposvetska cesta 14 do sobote ob 7. zvečer. Sestanek dirkačev in vodstva dirfce v soboto ob 8. zvečer restavraciji »Slon*. Sah Ljubljanskim šahlstom! Dne 13. oktob. ra priredi svetovni Šahovski mojster, naj rojak dr. Milan Vidmar v Ljubljani vj. likopotezno šahovsko simultansko pro. dukcijo, h kateri se je žo dosedaj prijaJ vilo odlično število šahistov. Pristop k simultankl ima vsak šahist in je pričako-vati ogromne udeležbe. Sahisti naj po možnosti prinesejo s seboj šahovnice. Kraj in čas se objavita naknadno io pravočasno. I. (splošni) šahovski turnir »LJubljaa. skoga šah. kluba*, prične nepreklicno * pondeljek dne 15. oktobra. Pristop ima jo vsi klubov! člani, a tudi nečlani, ki se še vpišejo v »Lj. šah. klub* najkaj. neje do 13. oktobra zvečer (povodom (i. multanke dr. Vidmarja). Vpisnina k turnirju znaša 10 Dia u osobo. Dijaki plačajo polovico. Dohodki iz vpisnine te uporabijo za darila iina. govalcem. Poleg vpisnine vplača vsak Igrale« pred početkom turnirja kavcijo r ts«. sku 10 Din, katera se mu pa ob sklepa turnirja zopet vme. Opozarjamo vse interesente, da sa k turnirju pravočasno prijavijo. Prijave k turnirju, kakor tudi k članstvu L), fch, kluba* so sprejemajo, razen, kakor ž« omenjeno povodom simultanke dr. Vid. marja tudi ob igralnih večerih »Lj. Sah, kluba* (sredo in soboto zvečo*) v loka. lu »Lj. šah. kluba* v Narodni kavami, kakor tudi ostale dnevo v :ednu med in 6. uro popoldne v kavarni »Evropii pri podpredsedniku »Ljub. šah. sluba^ g. M. Kragclju. Dopisi JESENICE NA GORENJSKEM. Čudno se nam je zdelo, zakaj nekdanji avstrij ski »junak* Pavlič ne nosi več sokol skega znaka. Sedaj nam je znano. Nj& gov adjutant, dr. Kerschbaumer je nam reč odredil, da Pavlič ne sme prej nosi ti sokolskega znaka, dokler ne postane jo vsi joseniški Sokoli radikali Nam p: se zdi, da je jeseniško Sokolstvo vzviše no nad takimi insinuacijami in da rav no kot zastopnik čiste sokolske ideje n bo še nadalje trpelo v svoji sredi takil ljudi. TRBOVLJE — VODE. Trbovelist občinstvo poživlja merodajne faktorje da naj preskrbe tudi Trboveljčanom ce nejšega. mesa, kakor ga sekajo v Celj po 56 do 60 K 1 kg. Tukaj je še veda po 92 do 100 K. V prvi vrsti sta za t poklicana občinski gerentski sosvet i rudniško ravnateljstvo, ki ima 2 mesarj Če gre v Celju lahko, zakaj bi ne SI tudi v Trbovljah. SLOV. BISTRICA. Čitalnica v Slovet ski Bistrici je otvorila svojo letošnj gledališko sezono v soboto, dne 29. sej tembra ob 9. uri zvečer s predstavo Fini garjovega »Divjega lovca*, ki se je nedeljo dno 30. septembra popoldne pi novila. Sodelovali so: gospe Janžekov čeva, Kolenčeva, dr. Pučnikova, Škofa va, gospodične Komarjcva, Krulčev Lesko varjeva, Pucova, Albina in Tre; ka Zurajeva, gospodje Augustin, Jani kovič, Karbaš, Krulc, Franček, Km wald, Lorbor, Majconovič, Metlika, Mil vec, Ojcingcr, Orthaber, Pinter, Lojze Rovšek, Sajko, Škofič, Tomšič Uroš Zuraj Ivan ter Ludvik. Predstava je ob krat zelo dobro uspela in bi bilo odv hvaliti vsakega posameznika; posebi pohvalno pa je treba omeniti predsta-telja največjih vlog: Majdo (ga. dr. P« nikova.), Tončka (g. Rovšek), Janeza I Janžokovic) in rihtarja Zavrtnika (gos Karbaš). Igralcem naj bo v plačilo njih požrtvovalnost zavest, da s takil prireditvami vršijo tu na meji velevaŽ nalogo, čeprav efekt ni hipen: ljudsti ki je žal še preveč pod vplivom prejš* nemško poplave, je treba izbuditi, izljubl vso, kar je našega domačega, t ba mu je vcepiti narodno zavest, da bo več krivilo hrbta prod privandrani tujci, ampak jim v besedah in dejan pokazalo, da .je na svoji zemlji le 0 gospodar in nihče drugi. Predstave, 1 sebno predstavo naših narodnih iger, zelo učinkovit pripomoček k temu. K? naše prireditvo ugajajo ljudstru, izprl jo najbolj dejstvo, da je bila dvora obakrat nabito polna in da so jo epi no čula želja, da naj sledi prihodnja pr stava čimpreje. Upamo, da bodo naši li Igralci, posebno pa njih neutrudl; učitelj in režiser g. dr. Pučnik tej i prav kmalu ugodili. f) Ali ste že poslali na-f roMno za »Jutro" priloga „ Jutru* St. 234, dne 9. oktobra 1923. Proti partizanskemu in reakcionarnemu režimu (Iz govora posl. Svetozarja Pribiceviča v Narodni skupščini dne 26. septembra) Oovor voditelja demokratske stranke Svetozarja Prlbičevlča povodom skupščin ske razprave o dvanajstlnah je Izzval v jugoslovanski Javnosti veliko pozornost In v beograjskem časopisju še niso prenehali komentarji In polemike. Za politiko demokratske stranke Je ta govor ve-[jpomemben. Demokratski klub ga Je eno dušno odobril ln predsednik kluba Ljuba Pavidovlč ga je s svojimi Izvajanji povodom razprave o železničarskl pragmatl-kl še ostreiše podčrtal. V prvem delu svojega govora Je posl. Pribičevič obširno razpravljal o aktualnih vprašanjih naše zunanje politike ter je ugotovil kako slabosti naše notranje politike Izzivajo agresivnost naših sosedov ter nas dovajajo v težke situaciie. Jugoslavija, država Srbov, Hrvatov in Slovencev, se nahaja danes r rokah radlkalsko-turške vlade, le s podporo turškega kluba se drži današnji režim. (OlasovI pri radikalih: Saj na Vaši strani tudi Turki!) VI mislite muslimane lz Bosne. Kako ste nevedni. Bosanski muslimani so člani našega naroda ln sicer ne samo v političnem temveč tudi v etičnem smislu. (Živahno odobravanje pri demokratih.) Kakšna je ta vlada? V času redukcije sedi pred nami 19 ministrov. To bi bilo še razumljivo, ako bi bila vlada sestavliena iz raznih strank, toda ona Je homogena. In kakšni so ministri? Pred vojno so bili ministri v Sr ljudje prve kvalitete, mnogi od današnjih ministrov pa bi v predvojni Srbiji niti sanjati ne mogli da pridejo na ta položaj. (Tako Je.) Ko bi imeli deset ministrov, bi dobili politične avtoritete ali pa strokovne ljudi prve vrste. Potem bi klubi pazili na to, koga postavljajo za ministra, tako pa je nastala tekma nesposobnih za teh 19 ministrskih mest. Toda gospoda, ki imajo apetit, niso zadovoljna niti s tem, ne zadostuje jim 19 ministrov, temveč rabijo in pripravljajo Se nehal pomočnikov in podtalnikov (Smeh in protesti.) Čez poletje so nam vlado rekonstruirali. Stara vlada bi morala biti torej osvežena in pomlajena z novimi silami. Toda mesto duha svežo-stl in mladosti čutimo Ie duh trohnelosti in razsula, ki raztvarja naše Javno življenje. (Burno odobravanje.) Sestava vlade izziva že na sebi v državi zelo neprijetno razpoloženje In služi kot dokaz, ii se vodi separatistična politika odzgoraj. Ootovo Je s stališča narodnega edln-stva vseeno kateremu narodnemu delu in kateremu kraju pripadajo ministri, ako so politično in strokovno ljudje, ki zaslužijo splošno zaupanje in ako se zavedajo svojih dolžnosti napram celokupnemu narodu. Ali, gospodje, mi imamo danes v vladi devetnajst ministrov Srbov, od katerih pa so samo trije Izven mej predkumanovske Srbije. Ko bi to bili prvi ljudje v našem narodu... (Dragovič: Ko bi ne bilo Srbije, ti danes ne bi bil tukaj. Prepir med radikalci in demokrati. — Glasovi pri demokratih: Dragovič, taki argumenti danes ne vžigajo več!) Gospodje, ko bi to bili prvi ljudje iz naše-sra naroda, potem bi mogli biti vsi iz enc-i kraja, pa makari vsi iz črne Gore ali iz Boke Kotorske. Toda ako takih ministrov, kakršni sedč pred nami dobimo kolikor hočemo tudi v Splitu, Zagrebu, Novem Sadu, Bečkereku, Ljubljani, potem le to sistem. (Ploskanje in odobravanje pri demokratih.) Potem se, gospodje, vidi iz tega sistem politike, ki se vodi v tej državi. Glejte sestavo državnega sveta, slavne kontrole, upravnega odbora Hipo-lekarne banke, poglejte vse te in druge centralne urade v naši državi in videli boste, kak sistem vlada. In gospodje, Jaz obsojam ta sistem, naj ga Izvaja kdorsl-bodl. Zaman Je govoriti o bratski ljubezni In o Jedlnstvu. To bratsko ljubezen in edinstvo le treba pokazati z dejanji v praktični politiki. (Burno odobravanje.) Vidite gospodje, oni ki so prijatelji načela «člm slabše tem boljše., ti pozdravljajo ta sistem politike, ali, gospodje, oni, ki hočejo da bi bilo v naši državi dobro ln da gre naša državna politika v smeri dobro in pravilno razumljenega narodnega in državnega edinstva, ti globoko čutijo te napake. Prepričan sem, da se bo našlo tudi med vami radikali ljudi ki bodo razumeli ono, kar bom sedaj povedal. Nam, iz drugih krajev, ki nisino živeli v okviru predkumanovske Srbije, ki je svojim junaštvom In plemenitostjo zadi-vlla celi svet, nam je bila Srbija velika svetinja in prestiž Srbije, ki je danes Jedro države, se mora čuvati tudi danes, ker vsaka temna senca, ki pade na prestiž Srbije, škodi tudi celoti naše države. In zato, gospodje, kadar se pošilja urad nlštvo v druge kraje v Vojvodino, Bosno, Dalmacijo, iz Srbije, bi Imela biti to elita, elita, ki bi služila samo visokim idealom naroda in ki bi si zaslužila občudovanje In spoštovanje tamošnjega naroda. Nič ni tako škodilo ugledu in prestižu Srbije, oni nesmrtni slavi, ki si jo je Srbija pridobila, kakor import nesposobnih ln nekvalUlclra nlh uradnikov iz Srbije v druge kraje. (Tako Je! Kričanje pri radikalih.) Oospodje, to so resne stvari, to vprašanje se tiče Interesov nas vseh, ako smo rodoljubi. S krikom in vikom se ne popravlja slaba situacija, ki je ustvarjena s tako politiko. Treba Je, da se vodi konsekventna, stalna politika državnega in narodnega edinstva. Toda, kaj se vse tu dela? Avtoriteta državne zastavel Po naši ustavi obstoja en državni amblem in ena državna zastava. Sedaj pa je minister prometa izdal naredbo, da se na poslopjih, ki pripadalo njegovemu resortu, lahko razvijajo poleg državnih tudi plemenske zastave. Katere plemenske zastave? Ali srbske, hrvatske, slovenske, nemške, turške ali kake druge, ali samo zastave onih plemen, ki dalejo nacionalni značaj tej državi? G. minister tega ni določil, tako, da postoji v tem oziru cela koniuzija. A po Jasni črki ustave, kolikor koli naj bi bili sveti prapori ki pripadajo posameznim delom našega naroda, kakor tudi so sveti, ker so se pod njimi vodile velike borbe, vendar po ustavi sme biti na državnih poslopjih samo ena, državna zastava. (Tako Je.) Ce bodemo drugače postopali, potem nastane zlasti v plemensko ali konfesijonalno mešanih krajih kaos, zmote ln konilikti na veliko škodo naše državne misli. Minister pa je šel In ie s svojo naredbo kratkomalo razveljavil jasne določbe ustavel Nadalje, ali je resnica, da vlada podpira plemenske organizacije? Naša javnost smatra »Hanao» kot separatistično, protidržavuo organizacijo. Tudi jaz menim, da Je separatistična. Vendar priznati se mora, da Je separatistična tudi »Srnao«. A vlada, gospodje, ki mora voditi državno, ne pa plemensko politiko, ta vlada ne bi smela financirati in propagirati plemenske organizacije, Vlada 'pozablja, da nI vlada enega plemena, četudi je sestavliena iz Jednega dela plemena. Vsi smo tudi složni v tem, da Je propagiranje neodvisne nevtralne plemenske republike na našem ozemlju, tudi če naj je ta republika človečanska in mirotvor-na — veleizdajniška akcija. Toda veleiz-dajnlška akcija le tudi propagiranje amputacije dela našega ozemlja in državna vtatfa se rnia enaso vesti proti vsa*! ve- lelzdajnlškl akciji, naj prlhala ta akcija od strani enega aH drugega plemena. (Živahno odobravanje.) Oospodje, rak-rana v našem državnem življenju je neomejeno partlzanstvo, ki vlada v naši državni upravi ln v našem političnem življenju. Danos v naši državi ne vlada kraljeva vlada, temveč vladalo strankarski odbori radikalske stranke. Povem, da so osoblto odpuščanja ln premestitve uradništva iz strankarskih ozlrov prešla vsako mero. (Burno pritrjevanje.) Globoko obžalujem, da moram reči, toda dejstvo Je, da nas ta režim spominja najtežjih časov ln režima iz bivše Avstro-Ogrske. Gospodje, Jaz se bojim, da vodi pot, po kateri hodi današnji režim do katastrofalnih posledic za našo državo. Stojte gospodje, prosimo Vas, kajti že se utrjuje prepričanje v našem narodu, da ml gubtmo značaj pravne države. Utrjuje se, gospodje, prepričanje, da sta pri nas dve vrsti državljanov: radikali ln neradi k ali. To kar danes delate med uradništvom Vam ne bo nič pomagalo, naši skupni domovini pa bo hudo, hudo škodovalo. Kajti nd vsi stojimo pred problemom, kateremu mora mo pristopiti kot rodoljubi ln n« kot strankarjl. To je problem, kako priti do čiste in poštene uprave v naši državi. (Glasovi lz ceutruma: Koalicija!) Ne, ne, gospodje. To Je stvar g. Korošca in g. Spahe, Vaša kakor naša in od vseh nas! (Tako Je!) Ko je v bivši narodni skupščini eden mojih prijateljev poslancev prodložll predlog, da se preišče poreklo imetka državnih lunkcijonarjev, se je reklo, da je ta predlog eksotičen. Priznam, toda res je na žalost zelo sodoben in morda bi bil pripomoček, da pridemo do poštene uprave. Ker ako se v Javnosti ve, da neki iunkcijonar na najvišjem državnem mestu, pred svojim imenovanjem ni imel ničesar,, sedaj pa Je multimilijonar, ali da je neki občinski tajnik v južni Srbiji pred tremi leti, bil nag kot prst, sedaj pa Ima 50 hektarjev zemlje, štiri vole itd., potem se moremo v skrbeh vprašati, do kake katastrofe nas vodi taka korupcija. (Tako je.) Obtožujem tudi brezglavo politiko vlade. Enkrat so zaklinja, da od Vidovdanske ustave ne popusti za las potem se zopet pogaja s predsednikom našo slavne »ml-rotvorne Tepublike. Orijentacija se neprestano menja In eni ter isti ljudje vodijo eno in drugo politiko, lahko gredo na levo m na desno — kakor kaže. (Glas: Slabo ste informirani.) Oovornlk slika potek pogajanj z Radičem, o katerem sc sedaj pripoveduje, da bo dal Markov protokol registrirati pri Zvezi narodov (splošen smeh v zbornici), ter nadaljuje: G. minister ver je bil nedavno na evha-rističnem kongresu v Zagrebu. G. župan mesta Zagreba ni prisostvoval pogrebu kralja Petra, se ni čutil dolžnega se ude ležiti poroke kralja Aleksandra. Zato pa je minister smatral za svojo dolžnost, da povodom cvharističncga kongresa poseti g. župana in se udeleži od njega prirejene pojedine. Ko je g. župan videl, da se niegovi prestopki proti najprimitivnejšim ozirom dostojnosti in lojalnosti kvitirajo z obiski aktivnih ministrov NJ. Vel. kra lja, potem Je naravno, da vsled tega ni smatral za potrebno manifestirati niti takrot, ko se je rodil naš prestolonaslednik. Sedaj se gospodje ministri, začudeni vprašujejo, kako se je to moglo zgoditi, Ampak to m nič čudno. To Je posledica njihove brezglave politike. (Odobravanje na levici.) Govornik je prešel nato, na razna važna gospodarska vprašanja ter je na po-edinih primerih dokazal, kako jih vlada zanemarja. Nje ta vprašania ne mučijo, njej so partizanski interesi prvi. »Gospodje, spodite s sebe oni razorni duh partizanstva, ki tako grobo izpod-kopuje Interese našega naroda napojite se z duhom pravega in iskrenega edinstva, ki naj nas veže in dovede do moči našo državo. Ali, tega edinstva ne poveličujte, gospodje samo s frazami in praz- mm besedami, temvel tUufvorno trt i praktično politiko. Danes vodite slabo zunanjo In slabo separatistično notranjo pomneo. Zato bom tu® *z pasova prflH ti proračunskemu provizoriju. (Burna odobravanje in ploskanje na levlcL) * Borba za Reko v Wilsonovih »Spominih" (Dalje.) PRVA PERIJODA: PRASKA ZA POSTOJANKO. — BITKA IZVEDENCEV. — ITALIJANSKA AGITACIJA IN SPRETNOST. Do 15. lebruarja 1919. ko Je predsednik odpul v Ameriko, se Italijanske zahteve oficijelno niso rinile v ospredje, •kakor da bi se bili molče sporazumeli na premirje. Vendar pa Lahi niso počivali. Noben narod ni v Parizu vodil neamor nejše propagande, kakor oni. Splošno se je smatralo, da Imajo najetih, več pariških novln, ki so stalno naglašale italijanske zahteve In poročale o demonstracijah v Italiji in na Reki. Pojavil se |e tudi močan pritok odličnih gostov Iz Italije. Obiskovali so amerlkanske Izvedence ali pa prihajali na ameriški tiskovni urad ter Intervenirali. Prinašali so s seboj cele razprave ta pa zelo spremo toda goljufivo izdelane zemljevide, s katerimi so hoteli dokazati svoje zahteve; da-lje številne pamllete in druga lzdanja. Prirejali so tudi številne večere, najboljše v Parizu, — Izkratka, storili so vse, da očistijo pot za borbo, ki na) bi se vršila v neposredni bodočnosti. Prva praska jo bila taktične narave. Kakor druga važna vprašanja, se Je tudi to vprašanje prenagljeno načelo v od. sotnosti predsednikovi. Čim globlje študiraš potek mirovne konference, tem bol) prihajaš do spoznanja, kako usodepolna je bila predsednikova odsotnost v onem mesecu, ki je odločil borbo za novi red. Oni teden, ko Je predsednik odpotoval, sta se pojavili dve metodični vprašanji. Najpreje le Sonnino napel vse sile, da prepreči končni sporazum z Nemčijo na temelju predložene premiiiname pogodbe, dokler ne bo rešeno Italijansko vprašanje. Čutil Je, da bi taiel le malo izgle dov za uresničenje italijanskih nad v mirovnih pogajanjih z ostankom Avstrile, čim bi bil mir z Nemčijo M podpisan in armade demobilizirane. In Je zmagal. Dosegel Je namreč obljubo, da se bosta nemški ln avstrijski mir skupno sklenila. SIcer pa niso Italijani te) obllubl nikdar mnogo zaupali, ker so neprestano povpraševali In se jim le ta obljuba morala ponavljati. DrugI problem le še važnejši, ker se je nanašal neposredno na način, kakor naj bi se razpravljalo zamotane itall janske zahteve. V bistvu pa le šlo za vprašanie, ali naj se odloča o teh zahtevah po starih metodah talne diplomacije, kakor Je želel Sonnino, ali pa po novi metodi t. |. z nepristransko preiskavo iz vedencev. JUGOSLOVANSKI PREDLOG IN — NESPOSOBNOST. Dva dni po prodsednikovem odpotova-nju (17. februaria) je srbski premier Pašit vrgel ves problem pred svet De setorice s svojim predlogom, naj bi si vsi sporni zahtevki otvorjeno preodka zali arbitraži prezidenta Wilsona. V stvaTi je to pomenilo toliko, da naj sodijo pravzaprav amerikansltl izvedenci. Novi red sc je tukaj uveljavljal. Sonnino je ta predlog takoj in brezpogojno zavrgel in Je vsako diskusijo z Jugoslovani sploh odklonil. Vkljub temu se ie Desctorica odločila, da Jugoslovane zasliši. Tt so priredili IS. februarja dolgo in topoglavo predstavo svojih zahtev. Sonnino Je prisostvoval, ka-kor kakšen negiben malik. — Ka) seda)? SONNINO NEPOPUSTLJIV. Predsednik VVilson je bil že ustvaril prccodenčnl slučaj, ko je dne 1. februarja dosegel, da so se rumunske zahteve od-kazale posebni izvedniški komisiji, da-siravno so Lahi tudi takrat na vse krip-Ije ugovarjali, ker se jim jc že zdelo, da bi takšen prccedenčni slučaj mogel ke-daj pozneje škodovati njihovim lastnim interesom. To Je tudi bilo po VVttsoiKH vem programu, ki )e zahteval sporazum temeljem lavnega In neprlstanskega stro-kovnega mnenja učenjakov. Toda \Vilsoq Je bil odsoten ln svojega programa m tmw gel vršiti. Balfour Je zato vprašal, ka( nal sedaj store, ln je obotavljale predlagal, na) se ustvari komlsila. Sonnino )e takol planil po tem predlogu in Izjavil v Desetorlcl 18. februarja: .Govoriti hočem IsScreno. Italija se ne more udeležiti nobeno komisije... niti ne moi re dovoliti, da bi se sestavil kakršen, koli odbor, ki naj bi stavil predloge q vprašanjih med Italijo in Jugoslavl|o.» Nikogar nI bilo, ki bi se bil do kraja; boril za predsednikove ideje. On sam M Ameriki, House in Lanslng se aktivno nista udeleževala, Francozi pa so bili mnogo prezvltl, da bi bili mogli podpirati misel, naj bi se sporne točke vsakokrat predložile Izvedencem, kajti »m sami so Imeli namene In cllle, glede katerih bi Jim miina presoja na podlagi dejstev) ne bila dobrodošla. Tako je bilo Sonnl-nu mogoče, da je zares preprečil, da bi se bile Italijanske zahtevo predložile kakršnikoli komisiji. Značilno pa le, da sa Sonnino nI upiral misli, nal bi se astva-i rila komlsila za presojo onih lugoslo-vansklh zahtev, ki niso v konfliktu g italijanskimi/ Radi tega premetenega po-stopanla Sonninovcga so se italijanska zahteve od prve do zadnje razpravljale v talnih sejah po metodah stare diplomacije, Jugoslovanske zahteve pa so sel lavno proodkazalo komisiji. Evo, tu se Je res poznala .elegantna Italijanska roka. 1 STARA IN NOVA DIPLOMACIJA', Kakor vsak reakcilonarec le Sonninai zaničeval vsako novotarllo, obenem Jot pa tudi podcenieval. Podcenjeval Je n, pr. Iskrenost ln smotreno resnobo pa tudi odločnost amerlkanskih Izvedencev, In podcenjeval jo moč tdele, ki si le vendar, že priborila svet, pa če io je on smatral za še tako .nelzvcdllivo. in »Idealistič-t no«. V prejšnjem poglavju sem orisal kako le stara diplomatska maštaa po celi Srednji Evropi tkala Intrige brez oziral na Clčmenceauovo delo v Parizu. Dobro, pa tudi nova diplomatska mašlna la ž c bila postavljena in delali so učenjaki in izvedenci, ki sta Jih poslali v Pariz tako Amerika kakor Velika Britanija. Delali so v kljub Wtlsono\i odsotnosti, —< in ta novi element ne bo nldar več Izginil iz diplomacije. Sonninova pripravljenost, da naj se Jugoslovanske zahtevej odkažejo izvedencem, Je vkljub vsej njegovi premetenost! obrnila ost proti njet mu samemu. Da so bili Lahi ravno taka pametni kakor Japonci, potem bi bili vca čas strogo odklanjali vsak posel s temi možmi eksaktnega znanja. Storili pa sol to napako in še več, kajti v pravilnem spoznanju, kako bodo amerikanski strokovnjaki uplivali na Wilsonovo držanie v, tajnih sejah, so se pridno trudili, da b! s propagando, argumenti in priUzovanlem pridobili amerikanske izvedence zase alt pa lili cclo razcepili. S preveliko zvijačnostjo in trudom so istočasno igrali dve igri, in obe brez uspeha. Tako se je razvoj zavlačeval do prezl-dentovega povratka 15. marca. Toda čim več takšnih vprašani se je pojavljalo v prekurjenem in prenasičenem pariškem zraku ob najbolj divjih zahtevali in protM zahtevah, tem bolj usodepolno jc moralo postati vsako odlaganle. Zgodovinska ljubosumnost med Francijo in Italijo ja povzročala praske. Lahi so pričeli očitati Francozom, da se oni upirajo njihovim zahtevkom. V Italiji je celo došlo do protifrancoskih demonstracij. Italijanska javno mnenje, visoko razburkano po zahtevali delegatov, je v svojem pričakovanju postajalo vedno bolj nestrpno in vedno bolj nespametno. (Dalje prih.) Zvonimir Kosem: Rdeče rože i V mesečini se je svetilo vse zabrež-Je iznad sivih skal nad morjem kipeče: srebrnobleščeči so bili borovci, srebrnobleščeče so bile med njimi ribiške hišice, srebrnobleščcč je bil zadaj za borovci, sanjajoči gaj, poln dehtečih rož, srebrnobleščeče so bile stezice, vse nagnjene navzdol proti ■norju . . . Sredi med oljkami in rožami sta Mela, tiha, objeta, v mesečini tudi satna srebrnobleščeča; ob njem, kakor ob bronastem kipu, po katerem šume biseri, so žareli njeni valoviti lasje, na njegovem zatilniku njena svetla laket. , Mornar je bil, poln nemirnega življenja, utrjen v borbah z viharji, vajen vsega hudega, le dobrega nič, in zato se mu je sedaj, ko jo po dolgem času zopet sedel ob njej, ki je na daljnih morjih tolikokrat mislil nanjo, zdelo vse to kakor čarobna pravljica: ta zopet, posluša njen dragi glas, da zopet okuša njeno sladko milovanje, ('a zopet gleda z mesečino preliti rod- kraj in da . . . počiva . . . "Ali jutri, Darinka, jutri . . .» Prej svetle oči mo se mu hipoma pomračile. Dvignil je roko, listo svojo široko, mišičasto roko, ki se je znala zibati vse boli svnh dno. ka- dar je natezala vrvi in obračala, povijala jadra, kljubujoč viharjem, kakor kadar je objemala — ona pa se jo privila k njemu, k njegovemu obrazu, na katerem so mu iz oči dihale neiz-govorjene besede: »jutri, Darinka, pa naju bo zopet ločilo morje.» »Ah, ne smem misliti na to, Milen-ko!» je uganila njegovo žalostno misel in mu ljubečo pogladila črne kodre nad čelom. »Pa vendar — saj sc boš zopet vrnil, in potem bo kf.nec tvojega potovanja . . . potem boš samo moj, moj . . .» In ga je vroče poljubila. »Dfl,» je šepetal ob njenih drhtečih grudih, »potem si ustvariva lastno ognjišče ... in živela bova kakor kraljiček in kraljičica v lastnem domu .. .» »Ah, ti . . . kraljiček moj!» mu je razigrano vsula na obraz rože, podnevi rdeče kakor kri, sedaj v mesečini srebrnobleščeče, rožo, ki jih je bila natrgala zanj in jih imela polno naročje: »Ta noč, Milenko, za naju ni noč slovesa, ne, nel Samo solnce vidim pred seboj, same rdeče rože v vrtu, kjer se bova sprehajala pred najinim bodočim domom, srečna in zadovoljna, na veke združena . . .> »Rdeče rože!« Ee je zganil on nemirno, kakor da se je spomnil nečesa temnoga. »Poslušaj, Darinka, povedal ti bom drugačno Dovest o rdečih ro- žah — povest, ki mi jo je pripovedoval nekoč star mornar in ki sam ne vem, kako je to, da nanjo nisem pozabil, na druge pa vse. — Živela sta mladenič in mladenka, ki sta se imela prav tako rada, kakor se imava sedaj midva. On jo bil mornar, ona ribičeva hči. On se jc vozil po daljnih morjih, ona je sanjala doma o njegovi vrnitvi, o tem, kdaj bo konec njegovega večnega potovanja, kdaj jo popelje v svoj dom srečno nevesto, da bo živel samo zanjo, ne več za morje. Po dolgem času se je on povrnil _ a prišel je samo na oddih za nekaj dni: še enkrat mu je bilo treba iti nazaj na morje, da se potem povrne za vedno. Vse tisto dni in noči njegovega oddiha sta presanjala skupaj in ltovala načrte za bodočnost; natančno sta določila, kje bosta živela, kje bo stala njuna hišica, z okni proti morju . . . Zadnjo noč sta presanjala skiipaj v oljkovem gaju nad morjem. Ona je imela v naročju vse pohio rdečih rož, s katerimi ga je obsipavala in ki so ju spominjale na njuno gorečo ljubezen. Ob zori jo je on poslednjikrat objel in šel — barlia spodaj na morju je razpela jadra in zajadrala. Ona je stala na robu strmega brega in gledala za belo, izginja-jočo liso na morju, kjer je bil njen dragi. In je iztegnila roko — iz roko na so se ji vsule do skaloviu — v po- slednji pozdrav odhajajočemu! — rdeče rože, kar jih ji jo še ostalo in jih ni vzel s seboj on . . . In zopet jo čakala na njegovo vrnitev. Minevali so tedni, meseci, leta. Zaman jo ča-kala — on so ni več povrnil. Sedela je na skali nad morjem, strmela v daljavo in bila žalostna. In ko je tako sedela, je zapazila, da .ie na mestu, kjer so se nekoč v pozdrav za odhajajočim razkropile iz njene roko po tleh rdeče rože, vzraslo trnje. Stopita je bliže in viknila bolestno — iz trnja je strmel njegov obraz. Iz samih trnov sestavljen njegov dragi obraz. Zaihtela je in vedela je vse: Barko jim je razbil in potopil vihar in ž njo vred je požrlo morje tudi njega; mrtev, mrtev! ... In se je zgrudila na kolena in objela dragi trnjevl obraz, in zdelo se ji je, tla sliši njegov glas: »Kod hodiš tako dolgo — zakaj te ni, ko čakam nate? Skupen dom si bova ustvarila in ločila so ne bova nikoli več . . .» In jo poljubovala njegovo mrtve, trnjeve ustnice in ni vstala nikoli več — drugi dan so jo našli med trnjem mrtvo, z rokami iztegnjenimi, kakor grabečimi v nepoznane dalje.« Vzdrhtela je ob njem, ko je končal, in v očeh so se ji zalesketale solze. »Kako žalostna povest,!. Pa jo nenadoma zavrisnila: »To so rože smrti v . . . bajkah! A iz naiinih to* bodo vzrasle nove rde- čo rože, življenje, no trnje, smrt!. In se ga je oklenila še tesneje, on pa je veselo, kakor otrok, ponavljal njeno besede: »Da, življenje, dušica, življenje —< življenje — —!» In ta.ko objeta sredi srebmoblešče-čega gaja, sredi rož, jima je položil spanec glavo ob glavo in sanje so ju popeljale skozi pravljično deželo soln-ca in sreče brez mej, — dokler ju ni prebudil prvi jutranji svit . . . Plamenozorje! Skozi borovjo šumeča jutranja zarja. utripajoča za daljnimi vodami, jo zalila vse zabrežje: rdeči so bili borovci, rdečo so bilo med njimi ribiško hišice, rdeč je bil zadaj za borovci sanjajoči oljkov gaj, rdeče so bilo stezice, vse nagnjene navzdol proti morju -- Na parobku skalovja, nad morjem, ja stala mladenka, pod rdečimi borovci rdeča kakor škrlat. In je iztegnila roko proti daljnim vodam, kjer so pod ozarjenimi oblaki rdela široka, v vetru nagnjena jadra in postajala vso manjša in manjša: roka ji je vzplapo-lala kakor rdeč plamen v jutro — zadnji pozdrav odhajajočemu! — z dlani pa so se ji vsule rožo in se kakor goreči cvetovi razkropilo po tleh. Kakor izpod krvavih, vzmahujočih peroti se je izvil dan, velik, zlat. Soeijalna politika Skrb za mladino »Najprej sam človek*, j« globoko geslo, ki obsega ljubezen do vsega človeštva. V tem jo zapopadena velika resnica, ki prihaja iz spoznanja socialne skupnosti vseh članov in poklleov. Pred davnimi stoletji je Imela duševno, moralno ln politično vodstvo edino cerkev, kot edini odločujoči faktor r vsom javnem in državnem življenju. Drugih činl-tcljev ni bilo, ali pa so bili popolnoma podrojeni premoči cerkve. Država kot posvetna moč stopa v ospredjo s svojimi nalogami in dolžnostmi do ljudstva šole v 18. stoletju. Cor-kov in država sta vršili in tudi zanemarjali dolžnosti Clovokoljubja in socialnosti. Sele veliki pokreti francoske in poznejših revolucij dvignejo pojem človeka in človeštva. Ideja Kristovo »ljubezni do bližnjega* probaja v novi obliki zakonov in matoriolnih predpisov na državo. Država kot celokupna organizacija gmotnih in nogmotnib intoresov vseh državljanov uvideva, da treba smatrati socialno zaščito vsoh bednih za državno zadevo. Od sloj, to je od početka ustavnosti poznajo države poseben proračun za socialno skrb. Cerkev se ni odpovedala svoji nekdanji državnosti, ona vztraja pri tradicijah iz preteklih stoletij in si lasti pravico do ljudstva posebno na polju Šolstva in humanitarnosti, v kolikor na to ne pristopajo države na osnovi posebnih dogovorov s cerkvijo in na polju taktične politične moči cerkvenih političnih strank. Moderno poklicno življenj« stanove oddaljuje. Razlika interesov se bojno opredeljuje In organizira r politične stranke, šibke eo niti, ki naj družijo, kar razdvaja socialno sovraštvo. Ljubezen je moč, ljubozen do misli »človek«, ljubezen, ki pozna dojanja ln ki je sposobna dela in žrtev. Ta ljubezen se mora udojstvovati v notranjosti, proživljati povsod in vedno pod vtisom in pripravljenostjo umiranja za to, da živijo drugI. Veselo znamenjo je, da misel humanitarnosti v zadnjih letih vodno globokeje prodira v naše posvotne meščansko kroge. Zenetvo si j« nadolo lepo nalogo in jih vrši požrtvovalno, v nasprotju s prejšnjo smerjo dela na tem polju, — nesebično in broz politične primesi. «Skrb za mladino«, tako ee Imenuje najnovejša človekoljubna, ustanova, ki je bila nedavno ustanovljena in si je nadela nalogo predvsem skrbeti za bodno in v vzgojnem pogledu zapuščono nalogo v vzhodnem dolu Ljubljane (Sv. Pctor — Poljano). Mnogo pobude, proučavanja osebnih in rodbinskih odnošajev, mnogo gmotne in vzgojne pomoči potrebuje mla dina v sedanjem času. šola vsega storiti no moie. Otrok eo giblje po večini izven šole. Koliko je staršev, ki bi se mogli zadosti posvetiti vzgoji in nadzorstvu otrok, ko jim niti ne dostaja Časa, da decl preskrbe zadostno izdaten košček kruha. V moralnem pogledu pa J« za mk. dino najbolj opisna ie izvenSolska doba od 14. do 18. leta. Dobri vzgojni vpiivi šole odpadejo, noprava tovarišija kvari seksualna naravnost tira brez pouk* „,' opolzka pota in pogosto v propast. p0. litične strasti se v jasnih in prikritih oblikah vlivajo v duše nežne mladine etorl ee mnogo pod krinko izobraztT vzgoje in človekoljubja, v reenloi jo pj to samo kvarjenje naravnega razvoja in pokvara značajev v mladini. Zasebna iniciativnost na tem polju i« Se vedno potrebna, ker država stori t.i. mo kar more, ni p« kos velikim potre. b&m, nastalim v eooialno in moralno raz. drapanih razmorah med vojno ln pozneji Novo društvo »Skrb za mladino* s« ozko naslanja na vzporedno prosvetno delovanje »Simon Gregorčičeve knjižni. ce» na Vidovdanski cesti In ima tudi v teh prostorih svojo društveno poslovanje. Dolo za prosveto in Človekoljubje v prid naši mladini naj se strne ln pomaga spasiti našo mladino po moralni in gmotni Hrani. Novemu društvu želimo na nadaljnji poti mnogo uspehov. Naj krepko koraka v mostu in predmestju in rešuje naš mladi naraščaj v duhu gesla »najprej eem človek! p. Velika bolnica v Somboru. V Bomboni eo pričeli te dni graditi veliko bol. nico, ki bo stala približno en milijon di. narjev. Bolnica bo moderno urejeni Imela bo kliniko, dozidana p« bo leta 1925. Nove zgradbe v Sarajevu. V Sanj«, vu se že skoraj deset let nI nič zidalo. Lotos pa je bila gradbena podjetnost li-vahnejša ter se je zgradilo 20 novih zgradb; med njimi se je postavilo 35 bosanskih novih hiš ln 170 poslopij te j» dogradilo ln adaptiralo. Nezaposelnost rudarjev t Bosni lo Hercegovini V Bosni ln Hercegovini it nahaja v zadnjem iasu večje število tie. azposlonih rudarjev. To dni so poslali ministru za eocialno politiko kolektivno prošnjo, v kateri prosijo, da ee jih za posli pri rudnikih v Srbiji, ker suni ta radi prevelikih Železniških stroškov u morejo potovati tako daleč, da bi iskali službe. Skrb za dečjo hlgijeno. Nova uprava jugoslovanskega zdravniškega udri-ženja pošlje te dni ministrstvu za socialno politiko in prosveto dve resoluciji n zaščiti dece in vajencev v naši državi. V resolucijih bo zahtevala, da ustanovi ministrstvo prosvete šolsko-higijenski in spektorat, ki naj skrbi za narodno higi jeno in za zidanje higijenifnih šolskih zgradb. Pouk higijeno naj ee upelje kot obvezen predmet. Vsa tri zainteresirana ministrstva naj skrbe za to, da so osnujejo ustanove za fizično in moralno vz gajanje dece. Istočasno naj se »kleno tudi zakon o obveznem izobraževanju va jencev. Iz življenja m sveta Konec ijubavnega romana V Parizu so je to dni dovršil roman, ki jo skoro dvo desetletji zanimal senzacije željno aristokratsko kroge evropske javnosti bolj nego najinteresantnej-ša ljubezenska zgodba v knjigi. Osebi romana eta bili princesa Lulza Kobur-ška, najstarejša hči pok. belgijskega kralja Leopolda II., sestra vdovo po bivšem a.-o. prestolonasledniku Rudolfu, Štefanije, eedanje knjeglnje Lonvav, in nekdanji ulanski stotnik v avstrijski armadi, Goza pl. Matačič. Matačič jo bil po rodu Hrvat, potomoc stare zagorske plemenitaške rodbina. Njegov oče je bil kotnrski predstojnik In ko je umrl, so jo mati omožila drugič, to pot z grofom Kogljcvičcm, po katerem je mladi Geza, prevzel plemenltaški naslov. Goza jo študiral gimnazijo v Va-raždinu. Po dovršeni maturi so jo podal na vojaško službovanje, ter so jo dal, ko je dosegel čin poročnika, aktivirati. Kot poročnik je služil v Galiciji, kjer je bilo življenje v garnizljah tedaj jako veselo in razkošno. Is Galicije jo prišel na Da-naj. Tu je videl princoso Lulzo, omože-no z generalom princem Filipom Kobu:-gom, bratom bolgarskega kralja Ferdinanda. Filip Koburg je bi! 14 let starejši, Ma-tačii pa pot lot mlajši od Lulzo. Pri neki konjski tekmi jo Matačič princeso ia-dlvll e svojim pogumnim ponašanjem na splašonom konju. To ju jo zbližalo. Lui-za si je dala Mafcačiča predstaviti to kmalu sta so njuni srci vneli. Lulza te jo blazno zaljubila v pogumnega oficirja. Leta 1897. je v njegovi družbi ostavila Dunaj tor pobegnila na Rivljero, kjer sta zaljubljenca začela razkošno in potratno živeti. Kmalu pa Jima je zmanjkalo denarja. V istem času ee je pojavila v bančnih krogih menica, podpisana od Lulze in njeno sestre Štefanije, glaseča se na 750.000 zlatih goldinarjev. Štefanija io tajila, da bi bila podpisala menico lastnoročno in tako je padel suni na Matafiiča, da jo on podpise ponaredil. Izgovarjati se je jel na svojega odvetnika, toda usodi ni mogel uteči. Za- Kulturni Kralj na Beiajnovi na mariborskem odru Maribor, 5. oktobra. Mariborsko Narodno gle<. ISča je otvo-rllo letošnjo sezono v torok, dne 2. oktobra a Cankarjevim kot Cankarjevo mladostno delo tehnično in vsebinsko tudi hibe, ga gotovo dičijo oslre črte značajev Kantorja In Maksa ter deloma tudi Francke in Nine. Kon-trasto lepega ln grdega, dobrega In slabega, pravice in krivice poglobi naš nesmrtni mojster tako intenzivno, da no glednmo lepoto le s telesnimi očmi, ampak Jo projiciramo Ijo k korenom, v večnost samo. »Kralj na Betajnovb je realistično de-fo, ki pa nosi tudi mistično elemente. Tudi v tej realistični tehniki jo Cankar poglobil, intcnzificlral, oduSevll naravo-Cnnkarju jo tudi realni svot vedno obrnjen na znotraj. Zato pa morn s tem računati igralec na odru. Zunanja telesna ';ra, zunanja ritmika in dinamika mora- _______________JJ" ' ................. Medžimurje Pod vplivom francoskih regljonallelov »e je med Hrvati razvila regijonalna poe-tija, ki jo našla posebno rodovitna tla v Kajkavskem delu. 2o sam Zagreb s svojimi starimi ulicami in purgarsldin milje-jem je nudil dovolj hvaležno suovi onim, ki so Sli za pritrkavanjem Rodenbacho-vib zvonov mrtvega mesta BrOggo in za Henri do RtSgnlerovimi silhuetami Benetk. Francoski simbolizem, ironizem in regijonalni artizem jc prinesel iz Pariza A. G. Matoš, umetnik grobega, primitivnega temperamenta, a rafiniranoga čuta za dušo predmetov, Matoš jo doživel kaj-kavakl pejeaž v predmestnih pariških re-storanlh in jo svojo najlepšo Impresije nadovezal na zagorsko slike Anto Kova-čl6a in Ks. Gjnlskega. Tako je obogatil hrvatsko moderno za vrelec pesniških emocij, ki še danes ni izčrpan in ki mu pravimo: poezija kraja, pokrajino, mesta. Nekateri regijonnlisti gredo tako daleč, da si prisvajajo colo dialekt pokrajine, hoteč z njegovo posebnostjo Se bolj poudariti svoje umetnostno doživljanje prlrode in ljudi. Od kajkarskfga dela sla dala največ irrtističnih motivov Zagreb in Zagorje, Dokaj pozno je dobilo tudi Medžimurja evoiepn artističnega Kolumba. To ie Giuro pregled jo biti v skladu z notranjo. La tedaj se doseza harmonija sil, ki naj tvorijo umetnino. V tem so ravno na naših odrih veliko greši, Dobra je bila Francka (Jelenčeva). Ta igralka ima za poglobljeno igro veliko talenta. Sama mi je pravila, da ona v dvralju na BetaJnovi» v resnici joče na odru, da tako doživlja. Tudi Ninlca in Bernot ulsta bila slaba, fo tudi prva v drami vsebinsko in tehnično ni vedno na pravom mestu. Kovičev župnik ni bil slab, aH zdelo eo ml Jc, da Jo to po zunanjosti bolj protestantski pastor, kakor noš slovenski župnik. V nokaterih prizorih jo bila tudi ensembelska fgra dobra. To velja zlasti o BconI, ko bo vsled strela olrocl s Francko In Nino ter Kan-torco v strohu instiktivno stisnejo ln po-čenojo na lin. Nikdar se no smo pozabiti, da jo ravno močna ubranost, silna harmoničnost cilj umetniškega izražanja, čim popolnejšo je ustvarjanje onega, tom dovrše-nejša mora biti odgovarjajoča igra dru-zega. Ako ni tega, nastanejo dlsonance, ki lahko kljub dobri igri enega dela igralccv ubijejo umetnino in jo potisnejo na nivo diletantizma. V četrtek so dali MoliiSrovega v podnaslovu, postala simpatična, draga knjiga. Iz njo ml diha poezija medžimurskih vinogradov, iz nje šc-lesti zeleno morje koruze na ravnicah. Ob pogledu nanjo se vzbujajo mojo lastno medžiinurske impresije, umetnostni doj-mi s pota krlž-kražom po hribih in ravnicah to blagoslovljene pokrajine. Gjuro Vllovič Jo mojster v opisovanju pejsnža. Njegova prlroda Ja bogata kakor floronlinska v novelah D. S. Merežkov-skega; subjektivno bogntn. Medžimursko noč opisuje kot ženo opojnih čarov in neizčrpne prelesti. Vilovičeva prfroda Je poganska, kskor Je njegov kaplan, , čig«r IJnbuvno življenje nam razkriva, daleč od krščanskega promatranja sveta. To jo dionlzljsltl svet, poln rasti in moške sile. svet naturalističnega skla- da prlrode s človekom. Svet okoli štrigo-ve jo sicer nekoliko drugačen nego v opisu GJure Vllovlča, vendar pa jo v nJem toliko razkošnih barv ln tonov, da eo pisateljeve slike skoraj roalistične. Z umetnostno strani Je Vilovičeva knjiga ena naj-uspelejših del v mladi hrvatski literaturi. Vilovič nam podaja zgodbo kaplana, ki sredi lepe medžimurske pokrajine občuti slast epikuroiskega življenja. V je skrita spoved zgrešeno dušo in oster protest zopor collbnt. Vendar pa ml Vilo-vlčev junak kot oseba ni simpatičen, ker js kol pradstavltolj morala (duhovniki) docela amornlon; ne trpi duševnih bojev zaradi svojo duhovniško znsužnjenosti, temveč lo zato, kor ga duhovniška suknja moti nrl llubnvnih avanturah. Muna. ki z njim zanosi, je podana veliko temelji-tejše, enako tudi 03tale osebe. Zanimiv je •fgospodinov> odnošaj do matere. Mati < Vilovičevl povesti nima idealne, večtoat preveč Idealne poteze matere, kakor j° običajno srečujemo v raznih povestih; tu je mati poosebljena sebičnost, ki sesa sina kakor vampir. Ne dopušča mu boljše hrane, ker ne razume sinove epilturejske slasti za okusna jedila; ta materialistična bogomoljka se pokaže zverska napra"' noseči Muni; njen cilj je, da sin obogati in da sorodniki podedujejo po njem .; Spominjam se, da so ml v nekem medli-murskem farovžu pripovedni! o nedavM pred tem umrlem župniku, Ui j» bil ar-tlst, ljubitelj Osear Wildeovo poezije ia francoska novele, ljubitelj rujne kaplji« ln žensk. Ta mož Je umrl Ubit in nesrečen kot žrtev lakomne matere. Umrl je želodčnem raku, ki na njem hira ti"1' , tehnično glasilo za češke Sokollco — Izhaja kot mesečna priloga listu — prinaša poročilo od s. Ruže Machalov« o turnerskih slnvnostih v Monakovem, v glavnem kar so tiče ženske telovadbe. Ker je poročilo v marsičem zanimivo, ga priobčujemo v izvlečku. Slavnostl so se udeležila turnerska društva iz vse Nemčije in tudi Iz inozemstva. Glavna točka vseh slavnosti, ki so so vršile od 14. do 18. julija, so bile tekme. Za tolovadiSčo jo služil primeren prostor blizu mesta, tik telovadišča so so nahajali razstavni objekti, kjer je bilo pripravljeno telovadno orodja za tekmo, prazni prostori mad razstavnimi lopami so bili namenjeni zn prosto tekmo. Vse je bilo vzorno pripravljeno. Pri vsakem orodju je bil napis, zn katero tekmo je orodjo pripravljeno, ali za prostovoljne sestave ali za obvezne. Pri drogovih so bile namesto blazin visoke plasti zmlele šote, ki so služilo za doskočišča. Tekme žen so obsegale dovetoboj in Stiriboj. Na vsakem orodju b« jo tekmovalo v eni predpisani in v eni prostovoljni vaji. Tekmovalko so bile izvrstno pripravljeno in na orodju vsestransko izvežbane, nobena moška vaja jim ni nemožna. Največjo dovršenost so pokazalo žene na drogu v prostovoljnili vajah, kjer so izvajale jako težko vajo s tako lahkoto in gotovostjo, da so vzbujalo strmenje. Navajam nekatere vaje zaradi zanimivosti. Naupor pri znkolebu — toč naprej — spad do veao vznosro — prevlek do strmoglave ve«e — vzvlck do vzpore zadaj — toč nazaj v obesi v podkolenih donožno •— spad v voso vznosno — naupor vzklopno in raznožka. Sltrčka, odbočka In raznožka so bile priljubljene zaključne prvine pri raznih sestavljenih vajah. Videli so lopo izvedeni salto po, premiku. Tudi na bradlji so pokazalo tekmovalk« jako težke vnjo. Pri prostovoljnih sestavah so izvajale stoje na rami in na rokah, razovko v podpori na komolcu, na koncu bradljo, stoja na rokah in seskok raznožno. Tekmovale so tudi na konju, pri tom vajo sicer niso bilo podobne onim na drogu in bradlji, vendar pa so bilo lepše nego pri nas. No more se trditi, da bi težke vaje na orodju slabo vplivale na telesni razvoj žen, zakaj bile so vitkih postav, somerne rasli ln prožne. Prost« vaje so bilo obvezno za vso tekmovalke. Proste vaje so bile sestavljene tako, da so prišle v obzir v prvi vrsti fiziologične vrednote, ne kakor pri nas, kjer so upošteva tudi ličnost In lepa vezava. Tokme so vodili člani in tudi sodniki so bili po večini člani. Poleg vsakega telovadnega orodja so bil« pripravljene klopi, kamor so se tekmovalke po dovršeni vaji vsedle, kar Je bilo zanje velike koristi, ker so se mogle odpočiti. Pri nas zgubijo naše tekmovalke mnogo ■ tem, da se zaradi dolgotrajnega stanja, pred-no pridejo na vrsto k orodju, jako ut rudijo. Tudi pri prosti tekmi so dosegle tekmovalko lepe uspehe. Tek na 100 m so dovršile v 12.0 min., skok v višino naj-boljsa 140 cm, metanje krogle (5 kg) 0.S5 m. Tekma v Igrah je obsegala odbijanje in lovenje male žoge s tamburl-nom. En dan je bil določen tudi za sprevod in za skupni nastop. Sprevoda sta bila istočasno dva, ki sta se na gotovem delu mesta sešla in kjer je bila spominska slavnost padlim vojakom. Oblečeni pn niso bili enotno, niti tekmovalci, niti tekmovalke niso imeli enake obleke. Praporov je bilo v sprevodu 1200. Sprevod je trajal Jako dolgo, od 10. zjutraj do 4. popoldne, ko jo došel na telovadišče. Pri prostih vajah je nastopilo 7000 telovadk, nastop in odhod nista bila dobro, enako tudi kritje ni bilo v redu. Pri nastopu žup so vadili vaje a kiji ln simultane vaje na 7 bradljah. Zadnji dan se je vršil sprevod zmagovalcev pri tekmah lz telovadišča v mesto, okrašeni so bili s hrastovimi venci, lil »o jih nosili na glavi ali v roki. Splošno se mora priznali, da so glede spretnosti v vajah na orodju prod nami, a daleč zaostajajo gledo duševne ln nrav-ne vzgoje za nami. Mladinski izobraževalni odsek Sokola II. r Ljubljani. V nedeljo, 7. t. m. ob 10. uri bo predaval v realki br. Ivalan: O začetkih slovenskega Sokolstva. Predavanje je obvezno za moški in ženski naraščaj; udeleži se ga pa tudi članstvo. ljubljenca »ta bila pobegla v Zagreb, tam pa 80 Matačiča aretirali. Prišel je n« zatožno klop in bil leta 1898. obsojen. Prino Koburg je izkoristil to priliko, je dal Bvojo nezvesto ženo zdravniško preiskati in ugotoviti, da jo slaboumna. Dosegel je, da je Luiza prišla poe je ! Pogajanja o našem posojilu v Ce* nekega dne pri vaji s palico. Pričel jc ; Jkoslovašlti. lz Beograda javljajo, da s« dirigirati in nerodneže tudi često «opla- začnejo te dni r Pragi _ pogajanja med zli«. Od tega časa so je Lulll vedno posluževal palice In z njo nI tolkel glasbenike nego dirigiral glasbo. Ko pa je veliki nemški glasbenik Gluck v 18. stoletju reformiral orkester, jo tudi 011 obdržal dirigentsko palico, a jo je znatno skrajšal, ker odslej nI bilo več treba godbenikov ustrahovati. Gospodarstvo X Obnova haremov. Iz Angore poročajo, da so tam vedno bolj širi pokret, ki Ima za cilj, zopetno uvedbo harema 'kot nacionalne ustanove. Mnogoženstvo je bilo v Turčiji lansko leto s sklepom narodne skupščine sicer ukinjeno, toda mnogi smatrajo, da stvar s tem še vendar nI deflnitivno rešena. Na čelu pokreta ki stremi za tem, da so harem znova uvede, stoji neki učitell Saltb-hodža. Okoli njega se zbira .stara garda., to je vsi oni, ki zahtevajo, da se spoštulejo tradicijo. Edino energično opozicijo napram temu pokretu vodi Mustafa Ketnal, ki se je vodno zavzemal za monogamljo in ki Ima tudi sam eno ženo. Ali Salib-hodža se noče podati. Nedavno je svoj predlog predložil narodni skupščini z motivacijo, da je danes v Turčiji nad milijon žensk več nego moških. Ta prebitek je treba .zaposliti«, zato se mora premožnim dovoliti, da si izberejo tudi več žem, kar pomeni, da se obnovi harem. X Strašna tragedija ženske nezvestobe. Angleško časopisjo poroča, da se je te dni v ameriškem mestu Nev.su odigral sledeči slučaj: neki mladenič se je zaljubil v komaj štirinajstletno dekle, ki je bila telesno tako dobro razvita, da je izgledala mnogo zrelejša. Mladenič je vzel deklico za ženo. Toda izgleda, da mlado dekle nI razumelo kaj pomeni zakon. Nekoč je mlada žena povsem resno rekla svojemu možu, da si želi še enega moža, češ da jo 011 premalo zabava, ker je preveč zaposlen. Kmalu nato je mladi zakonec doznal, da ima njegova žena še drugo ljubezensko razmerje. Sklenil je zato, da se nad svojim tekmecem maščuje. Ko je žena spala, je vzel v roko sekiro in ji razklal glavo. Nesrečnica je umrla v groznih mukah. Ta tragedija ljubosumnosti je izzvala viharen protest časopisja proti zakonu, ki omogoča, da se možijo deklice, ki nimajo niti pojma o življenju. Kakor znano, je tak zakon v nekaterih ameriških državah v veljavi. X Nazadovanjte porodov v Angini Tudi v Angliji le opažati v zadnjem času občutno nazadovanje porodov. Iz statističnih podatkov, ki so na vpogled, je razvidno, da se je rodilo v drugi četrtini tega leta na ozemlju Velike Britanije 196.831 otrok, kar značl napram istemu času v preteklem letu nazadovanje za 3719 duš. To je najmanjše število novorojenčkov, ki ga srečamo v Angliji iz-vzemši leta svetovne vojne. X Blagoslovljen zakon. Iz Švedske prihaja poročilo o nekem seljaku, ki si je gotovo tesno vzel k srcu svetopisemski nasvet: .Delajte in množite se.» Ta dober človek, ki je komaj 69 let star Ima v celem 39 otrok. V prvem zakonu se mu je rodilo 15 otrok in sicer 10 dečkov lil 5 deklic, v drugem zakonu 12 otrok, 6 dečkov in 6 deklic, v tretjem zakonu pa je dobil še nadaljnih 12 otrok: 7 deč lwv in 5 deklic. X Statistika samomorov. Pariški list *Illustration» se v eni svojih zadnjih številk bavi s statistiko te neobičajne bolezni in prihaja do zaključka, da je bilo število samomorov največje v 19. stoletju. Manija te bolezni cvete^ najbolj v Franciji; tej slede Nemčija, Švedska in Danska. Redkejši so samomori v Angliji, Norveški in v Holandiji tor sploh v celem jugozapadnom delu Evrope. Na vzho du so Japonci in Kitajci bolj naklonjeni samomorom nego prebivalstvo Indije in Perzije. V Newyorku je med samomorilci mnogo več tujcev kot pa domačinov. X Tovarna v kateri sto let ni bilo Stavke. Italijansko časopisje poroča, da je te dni preteklo sto let, odkar je bila v Sobiantu v Italiji osnovana velika tekstilna tvomica, ki ves Čas svojega obstoja izdeluje le prvovrstno blago. Pri tem jo najbolj zanimivo, da tekom vseh stotih let nikoli nt prišlo do kakega spora med delodajalci in delavci ter v analih tvornice ni zabeležena niti ena stavka. Mussolini je radi tega odredil, da prejme osem delavcev, ki služijo pri tovarni že 50 let, red Italijanske taone. X Umik toreadorjev. Izgleda, da s padanjem etičnih vrednot po celem svetu pada tudi junaški duh toreadorjev, predstavnikov španske narodne duše. V Španiji se dogaja, da se toreadorjt kar umikajo pred biki aH pa bože, kar povzroča pri publiki vihar ogorčenja. Gledalci zahtevajo od toreadorjev junaški nastop aH povrnitev vstopnine. Ogorčeni gledalci so radi umikanja bikoborcev za-palili že več cirkuških ograj. V Baycnnu v iužni Franclli. uedalcič od žnansk-a era- Jugoslovanski zadružni kongres Ce\\e, 5. oktobra. Ob priliki 401ctnlce Zadružne zveze v Celju se je danes tu otvoril kongres Glav noga zadružnega saveza iz Beograda, za katerega se kaže med domačimi in tujimi zadružniki mnogo zanimanja. Danes je zboroval upravni odbor. Razpravljalo sc je o tekočih ln raznih internih zadevah. Predsedoval je g. dr. Božič, ker dospe predsednik dr. Korošec šele tekom prihodnje noči v Celje. Na zborovanje so došll doslej nastopni zunanji gostje: iz Švice zastopnik francoskega konzumnega zadružništva dr. Fauc.uet, lz Monakovega zastopniki bavarskega kmetijskega zadružništva ko-mercijalnl svetnik L6wencck, ravnatelj Neumayer in Gagel, ter zastopnik avstrlj skega konzumnega zadružništva Pohl Iz Gradca. Na današnji seji uprav, odbora so med drugimi bili navzoči: bivši minister ravnatelj Gospodarskega društva v Zagrebu, dr. Franjo Poljak, pl. Graba-rič, Kopač, Galijer kot zastopnik hrvatskega zadružništva, narodni poslanec Prodavac, predsednik Glavnega saveza srbskih 'kmetijskih zadrug v Beogradu poslanec Mihajlo Avramovtč, bivši minister Kosta Glavinlč lz Beograda, Nikolič in dr. Kojič, inž. Zoričič, Kurjakovič ln Ker-kuvan kot zastopniki osješko zadružne zveze, Tavnatel] Hadžič lz Sarajeva ln •kot zastopnik pok. upravo šef kmetijskega oddelka Sancin ter zadružni referent Miloš Štlbler, končno mnogi zastopniki Zadružne zveze v Celju in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Celjsko prebivalstvo sledi kongresu z velikim zanimanjem. Raz poslopja mestnega magistrata In Mestne hranilnice vihrajo narodne In državne zastave. Zvečer se je vršila v mestnem gledališču na čast gostom predstava Strindbergovega «Peli-fcana«. ga vrtlarja« in ljubljanskega .Sadjarja in vrtnarja«. Ob zaključku zborovanja so je predsednik g. Herzmanskv zahvalil referentom tor udeležencem in jih pozval na udeležbo I. glavne skupščine Saveza jugoslovanskih trgovskih vrtnarjev, ki so zastopniki Narodno banko in češkosloi vaškimi bankami v svrho zaključenja' večjega posojila, ki bi se uporabil izkljui! no za dvignjen je naše industrije. Garan. eije bi dali Narodna banka in država, Podoba jo. da bodo pogajanja uspoSna. Posojilo 'bi znašalo, kakor smo te po-« ročafi. okrog 70 milijonov Ki. Bcograj< ski industrijski krogi izjavljajo, da jo ta vsota daleko premajhna. ~ Revizija trgovinske pogodbe z Av« strljo. Iz Beograda poročajo, da so prič. 110 dno 25. oktobra razgovori o reviziji trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo. Pogajanja bodo trajala najbrža daljo časa. — Pregled poslovanja sladkornih tvoM nič. Minister trgovine in iudustrije nai morava v sporazumu z ministrom poljo. delstva in vod odrediti komisijo, ki bo vrši v drugi polovici novembra v 7,a-. pjo^icčlala poslovanje posameznih slad Kongres trgovskih vrtnarjev Že celo vrsto let doluje slovensko trgovsko vrtnarstvo na to, da eb ne bi naraščaj izobrazil samo praktično, temveč tudi teoretično. Toda za tak razvoj ni našlo nikakega razumevanja pri vladi, a 6amo ni imelo dovolj sredstev. Za dosego tega cilja jo slovensko trgovsko vrtnarstvo sklicalo I. kongres jugoslovanskih vrtnarjev, ki se je vršil v Ljubljani dne 1. septembra. Kongres je bil številno obiskan od trgovskih vrtnarjev iz raznih krajev Jugoslavije. Predvsem so je na tem kongresu pokazala nujna potreba po udruženju vsega jugoslovanskega trgovskega vrtnarstva. K tej točki jo referiral načelnik slovenske zadruge 'trgovskih vrtnarjev gospod Korsika. V svojem lepem referatu je obširno razpravljal o takem udruženju, ki ga imajo vso kulturne države. Zveza nemških trgovskih vrtnarjev jo dosegla ne samo strokovne vrtnarske šolo, temveč celo vrtnarsko akademijo. Pa tudi drugi cilj ima tako udruženje, predvsem medsebojno spoznavanje, skupno delovanje in skupni enotni nastop. Referent je žel priznalno pritrjevanje. Druga točka kongresa je bil referat g. Šimenca, ki je referiral o nereelni konkurenci s strani netrgovskih vrtnarjev ter sa zavzemal za to, da mora vlada uvrstiti trgovsko vrtnarstvo med rokodelsko obrt. O vrtnarskem Šolstvu in šolski izobrazbi je referiral g. F e r a n t, ki je poudarjal slogo in skupnost, ker le v tem znamenju je dana možnost, da si zagotovimo življenjsko eksistenco. V dosego tega cilja pa je v prvi vrsti potrebna temeljita strokovna izobrazba. Brez te ni uspeha. Temeljita strokovna izobrazba pa ne sloni samo na praksi, temveč tudi v teoriji. Manjka nam strokovnih Sol. Sami nismo kos, da bi mogli v tem ozi-fu storiti vse potrebno. Dolžnost državo je, da dvigne trgovsko vrtnarstvo, ki je važna gospodarska panoga. Po tem temeljitem referatu se jo vnela živahna debata, ko je so so udeležili med drugimi gg. Džamonja, Pečina, Forant, Korsika in drugi. K zadnji točki o izdajanju strokovnega lista ja referiral g. F e r a n t. Poudarjal je, da je tn vsako stroko nujno potreben lasten strokovni list. Potom strokovnega lista, se medsebojno spoznavamo, naobrazujemo in družimo v skupnost-. Tak list pa' no bi koristil samo nam samim, temveč bi bil tudi velika opora našim odjemalcem, ker hi ne bilo tolikega spraševanja, kje se dobe razna semena, cvetlico in sploh vso potrebščine za vzornega vrtnarja. Oklenilo se jo za. enkrat podpirati tako moralno kot finančno oba že obsto-ieča. lista, in sicer zairebškeea »TJzorne grobu. V pripravljalni odbor, ki deluje pod predsedstvom g. Komike, so bili izvoljeni gg. Šimenc, Koše, Ferant iz Ljubljane, čordašič, Jurkovič, Wilhelm iz Zagreba in Džamonja iz Maribora. Ro solucije, ki so bile soglasno sprejete, so nastopne: I. a) Soglasno se sklene, da ie usta-novi Savez trgovskih vrtnarjov za Jugoslavijo. ki ima nalogo čuvati interese trgovskih vrtnarjev v polnem obsegu, b) Izbrati 80 mora takoj pripravljalni odbor ki ima nalogo v roku 3 mesecev sestaviti savezna pravila in jih predložiti v tem roku prvi redni »avezni skupščini v odobrenje. H. Zahtevamo, da se obrt trgovskih vrtnarjev uvrsti med rokodelske. Zato naj so zadova reši t naredbo ministrstva trgovin« in industrije. HI. a) V zavesti, da je bodočnost in procvit vrtnarske obrti odvisen od sistematičnega dela in nepretrganega izkoriščanja zadobljenih izkušenj, poudarjajo združeni poklicni vrtnarji, da je za napredek umetnega vrtnarstva neobhodno potrebna poglobitev strokovnega znanja vsakega posameznika in strokovna vzgoja vrtnarskega naraščaja, h) Kor,-statiramo in obžalujemo, da vlada še do danes ni storila ničesar, da bi so ustanovile strokovne vrtnarsko šolo in vsled tega ni imola nikaMga smisla za pov-zdigo vrtnarske naobrazbe. c) Zahteva-mn° da vlada čimprej ustanovi vrtnarsko šolo ln nemudoma pristopi k otvoritvi iste, in sicer v obliki internata, kjer naj se učenci s teoretičnim učenjem in praktičnim delom dvignejo ra ono viJi-no strokovnega znanja, ki bo za,jamčilo trden razvoj in napredek vrtnarske obrti. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baška, 78 — 79 kg, 2 odst., ponudba 355, povpraševanje 350. Ječmen baškl, 65 kg, ponudba 262.5, povpraševanje 260. Turščlca: baška, 2 vagona 245; baška v storžih, 2 vagona 140: baška, nova, za decembcr-januar, dupllkat kaša, ponudba 250; za januar, 5 vagonov 225; januar-april, 5 vagonov 240; februar-april 20 vagonov 240; marc-april, dupllkat kaša, 2 vagona 260 — 262.5. Moka: baška, baza <0>, ponudba 565; solo «0», ponudba 570; «C», 1 vagon 380; «8«, 2 vagona 190. Tendenca v turščicl čvrsta, drugače nespremenjena. Celjski trg (1. t. m.) Govedina: v mesnici od domače živine I. 25, II. 20, od bosansko živine 20; na trgu od bosanske živine I. 20, II. 15. Teletina: I. 35, II. 32. Svinjina: prašičje meso I. 35, II. 30, slanina 38.50 — 40, mast domača 42, pre-kajeno meso I. 45, II. 40. Perotnina: piščanec 15 — 25, raca 50, gos 100, jajcc 2. Sadje: jabolka 3 — 4.50, hruške 3 — 5. Krma: sladko seno 100, polsladko 75, kislo in slama 50. Drva za kurjavo: trda 120, mehka 90 za kubični meter. Zelenjava: čebula 1.50 — 2, krompir 1 — 1.25, paradižniki 2.50, kisla repa 4. Hmeljska tržna poročila Žalec (Savinjska dolina), 5. oktobra. Položaj nespremenjen. Žatec (Češkoslovaška), 5. oktobra. Zelo čvrsto. Cene 3200 — 3450 KČ za 50 kilogramov. Dobave Dobava mesa. 12. t. m. se vršijo pri komandah mesta v Čakovcu in pri komandi vojnega okruga v Karlovcu. 12. t. m. pri komandah mesta v Dolnji Lendavi in na Sušaku ter pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, 13. t. m. pri inten-danturi Savske dlvizijske oblasti v Zagrebu in pri komandi mesta v Murski Soboti ofertalne licitacije glede dobave mesa za posamezne garnizije. Dobava moke. Pri intcndanturl Sav-ske dlvizijske oblasti v Zagrebu se vrši 16. t. m. tretja ofcrtalna licitacija glede dobave 200.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80 odst. ali trgovskega). Dobava desk iz mehkega lesn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 20. t. in. ofcrtalna licitacija glede dobave desk iz mehkega lesa. Dobava amonlakove sode. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 20. t. m. ponovna oiertalna licitacija glede dobave 10.000 kg amoniakove sode. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled ) kornlh tvornle, ker da so to na špoku, lativni način dvignilo cene sladkorju, T.-ornioe, kjer so bo tak prestopek ugo točil, bodo strogo kaznovane. Ta pre-gled tvornic so izvrši ra poziv državna sladkorne tvornice v Beogradu, ki j« predložila obtožni material. = Izvoz sliv mogoč le po pregledu, Ministrstvo trgovine in industrijo je ra, ročllo generalni direkciji carin, da ta iz, da naredbo, po kateri se ne sme puititj v inozemstvo noben transport sliv, k.v toro niso pregledane od slivarsko komi. sije. Trgovci izvozniki morajo prod izi vozom podvreči slive pregledu omenjen« komlsiie. — Prisilna Izravnava Balkanske lian« Ite. V sredo po jo vršil v Zagrebu likri< dacijskl narok Balkanske banke. Iz Beo. grada jo prišlo O zastopnikov tamošnjiN bank, ki so zahtevali, da se čimprej otvori korkurz in krivci Čimprej zaprojo, S strani zagrebških interesentov pa s« je opažnl interes na tem, da so izbegn« konV.urzu. Po cenitvi odbora upnikom znašajo pasiva nad fi) mili:->nov dinar-, jor. Kor še ni zbran ves material, j« razprava preložena na 23. oktobra. ~ Opasnost za Izvoz živine. I.rvaV sko časopisjo poroča, da je v Varaždii nn Izbruhnila slinovka in parkljevka, za-neSena tja ir. Bosno in Srbije. Sedaj m ta kuina bolezen širi po Hrvatslit. Ud strani oblasti so brezpogojno potrebn* rajstrožio mere. da sa bolezni no razširijo še dalje in da zaradi tega končno Italija uvoza naše živine ne zatirani. — Ugledi vinske trgatve v SloveniH so se zadnjo lepe dni precej izboljšali. Iz raznih vinskih krajev nam javljajo, da je grozdje na kakovosti to dni zolo pridobilo. Žal so izgledi na dalinie ugodi no vrome nepovoljni. Ponekod na, Štajerskem bodo pričeli s trgatvijo šel* čez teden dni. Izboljšalo so so zadn;« dni pred vsem boljše vinsko trto, ki bo. do v ugodnejših legah dalo zelo dobro vinsko letino, dočlm jo n. pr. izabc a v, Savinjski dolini odrekla in bo po braj< dah ostalo mnogo grozdja nedozorelega, = Emisija novih novčanlc. Narodna banka jo dala tiskati v Franciji noca novčaniee po m Din, ki bodo izredno lopo izdelane. Novčaniee bodo izdelana strokovnjaško in bo ponarejanje teh bankovcev izključeno. V promet pridejo ti bankovci v nekaj mesecih. Naše slive v Nemčiji. Zaradi propasti nomško mnrke in zaradi povccanja remške carine na uvoz sliv i« onemo5o-čen izvoz našo slivo v Nemčijo, ki bila doslej med glavnimi cdjoma kamt naMh sliv. Vendar pi so so zboljsali za, to izeietli ™ izvoz v Anglijo in Francko kjer so pojavlja velik interes za naša Vinska pogodba s češkoslovaško. Na vesti, da namerava naša vlada odjio-vedati konvencijo o vinu in pivu s češkoslovaško, se jo češkoslovaška vlada izjavila pripravljeno, znova so pogajati o tej zadevi, češkoslovaška vlada jc pripravljena dovoliti uvoz naših vin po Ktth pogojih kakor uvoz francoskih vm - obtole bankovcev v Češkoslovaški le Tarasel v tednu od K!, do 30. eeptm-br» ^ 496.557.000 na «..311,378.000 KČ. = Padanje poljske marke. Ilausso tujih plačilnih sredstev na varšavski borz, jo povzročila na blagovnem trgu silno Moskovska borza. Dne 26. septembra so rotirali na moskovski borz. funt Sterilne S625, dolar 780, červonec 3859. 'lf tečaji se razumejo v rubljih t,pa 1923. katerih eden je enak milijonu sov-ietskih rublje v. Izza predhodnega tedna o t IjT narasli, ln sicer funt šterhng rl 4 5 odst., dolar za 13.7 odst, červn-nec za 17.2 odst. Najbolj so jo podražil švicarski frank, in to za 20.7 odst. Od novih valut sta narasli zlasti finska in estonska marka. Nemška marka e zo-net sprejeta v oliciolno ta ne taktično) Mtiranjo ln je v isti dobi zgubila 28 odst, svoje vrednosti. - Obnova francosko • ruskih trgovinskih odnoSaJev. h P"iza poročajo, da so senator do Monie, ki jc bil v Rusiji, zavzema v .Journalu« za to, da so obnovijo trgovinski odnošaji mod Francijo in Rusijo. _ , ,, - Pesa In krompir v Polj»Ui. Po glavnem statističnem uradu v Varšavi p«, coni letošnji pridelek krompirja v Poljski na 2S.718.000, a pese na 8,042,000 ton'. Napram lanskemu lotu jo rodil krom pir za 15 odst. slabše, ft pesa za 14 odst, Holie. m. Vestalka ij Favartove ulice 6. maja zjutraj je bila pokonci vsa •Opera Comique», od ravnatelja pa do najzAdnjega sluge. Kako tudi ne? Kajti ves Pariz je oboževal pevko po božji volji, slavno igralko La Paili, ki je slovela kot ena izmed najlepših žensk na svetu. Točno ob 9. uri vstopi gospod Lerond, ravnatelj opere v Favartovi ulici, v svoj kabinet in ukaže došlemu slugi: Ravnatelj se okrene k Lysorju ter nemirno zamrmra: ♦Kaj se ji je neki pripetilo? ...» Toda takoj so obrne zopet k telefonu in z lahnim nasmeškom odgovarja: ♦Da, govorimo!... Jaz sem, da, draga gospa... moj poklon... o, prav dobro razumem...» < ... > ♦Halo! Ne razumem ... Kako pravite? .. •> € . . . > ♦Nemogoče!...» ♦ ... > ♦Ne, ne! Nisem je videl... Gospod Lysor je tu in jo čaka kakor jaz -.» ♦ . *. » ♦Kaaaj?...» < ...» ♦Ne, ne, vi vidite strahove . . .» C . . . > ♦Da prideva k vam? ...» «Oba?» ♦ . •. > ♦Prav. Takoj prideva!... Da!... da!...» Pri vsakem odgovoru je gospod Lerond izpreminjal svoj glas, obraz in vedonje. Gospodu Lysorju, ki ga je pozorno in vodno bolj začudeno motril, so je zdel sprva presenečen, nato zmoden, potem nemiren in nazadnje ves preplašen. Ko izgovori drugič »da!«, obesi slušalo mehanično nazaj in bled tor razburjen kakor je bil, plane kvišku ter zavpije z zamolklim glasom: ♦Brž, brž! prijatelj moj dragi!... Mudi se! Imate svoj auto spodaj?» ♦Da!» ♦Zuriva sel» ♦Oprostite, kaj pa je vendar...?» se ojunači mladi umetnik ter si ogrne površnik. ♦Ko bi jaz vedel!... Mod vožnjo vam povem, kar vem; malo je tega... Do4e, moje rokavice! a, jih Je imam, Pojdiva...» V automobilu, ki je drvel z blazno naglico po Lafontaineskl ulici proti Auteuilu, kjor je stanovala la Paili. pove gospod Lerond na kratko: ♦Včeraj zvečer je Laurence izginila. Njena mati, pametna ženska sicer, je vsa obupana... Več tudi sam ne vem...» ♦Kako se je neki moglo to zgoditi?, se čudi komponist. ♦Prav toliko vem kakor vi!... Pri telefonu nisem ničesar zvedel...» Preklinjala sta Lafontainsko ulico, da nima konca, tako dolga se jima je zdola vožnja. Končno se auto ustavi. ♦Pojdite z menoj!* povabi gospod Lerond komponista. Oetave Lysor še ni bil nikdar pri Paili na domu, iu je do tedaj le enkrat samkrat govoril z njo, to je bilo pred tednom dni v kabinetu ravnatelja ♦Opčra Comique». Vendar Be odzove povabilu. V tretjem nadstropju ... Pozvonita ... Hišna, vsa zbegana, objokanih oči... Hodnik ... Sprejemni Balon.., Minuta čakanja... In vstopi lepa žena kakih petinštiridesetih let, rujavih las, preprosto oble-čena, v očeh ji je tuga, obraz miren. ♦Oetave Lysor... Gospa Paili* predstavi gospod Lerond in brez ovinkov nadaljuje: ♦Oprostite, draga gospa... saj ste vi govorili pri telefonu, ne? ... Torej nisem zblaznel? ... Gospodična Laurence ...» Gospa povabi gosta, naj sedeta in pravi s stisnjenim glasoij a mirno kretnjo: ♦Strašno sem obupana... 'ie ®em, kaj naj storim ... Upala sem, da mi bosta vidva kaj svetovala... Naj va. ma torej povem ...: Že štiri dni se mi je zdela nekam žalostna in razburjena, ... iz njeni! oči, ki jim tako dobro poznam vsak izraz, ji je sijala nekaka bojazen . . . Izprašovala sem jo, kaj ji je, pa ni-|sem dobila nikdar pravega odgovora; le. Transatlantique Francoska linija. 7 Maj krajša vožra ja v AmarUco iu JESEnlCS na BUOHS-E/.VKE 3 >/, dat, HAVBB-KEW VOaK pa urno 8 dni. Glavno zastopstTo: Slaeeeska liaeka. d. d., Zaorsb. Vozne listke la toradevoa pojasnila daj« zastopnik Ivan Kraker Zrahljana, Kolodvorska al. 41 tvornica ulosnic, Etottih gumba?, hliuhie in rinčic za čsuljs Ljubljana 1: pošfn! prsdal IZB, sprejema vsa naroiil«, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in ceniki Pri veijita naročilih popust. 1M Prostovoljna javna dražba parno žage. Vsied družinskih razmer bo na javni dražbi proda zemljišče »1. št. 895 kat. obč. 8elo in na tem stoječa novo zgrajena moderna, z vsemi za rezanje in obdelovanje losa potrebnimi stroji in orodjem opremljena parna žaga 6089 v Bodeščah pri Bledn. Parna žaga obstoji is: stacijonari:e lokomobile 26/35 HI'.; polnojarmenika, širina okvirja 650 mm; krožne 13 m dolge žage; stroja za stancanjo; dalje iz jermena, rezervno žage za poinojannenilr in orodja, kompletne transmisije, kompletne električne naprave za razsvetljavo. , . . Stavba parne žago je zgra;ena deloma is betona, deloma iz opeke z zidanimi stanovansliimi prostori. Poleg žago jo vrt in njiva. Dražba se vrši dna 10. oktobra 1633. ob U. url dopoldne na licu mesta. Okolica je bogata na lesn, v obliiju so veliki državni gozdovi. Najnižja ponudba mora znašati 750.000 Din. Kot kavcijo je takoj položiti 10 •/« najnižje ponudbe, ostanek je plačati v 14 dneh, oziroma po dogovoru. Od stroškov nosi zdražitelj proceotno (prenosno) pristojbino in stroške pogodbe. BodoJSo pri Bleda, dne 20. septembra 1923. Franc Fajfar, lastnik parne žage. obveščajo da so otvoriii svojo pisarno v palači Jugoslovenska banke, Kolarčeva ulica št. I, Beograd in da so začeli sprejemati naročila za naslednje, kakor tudi mnoge druge predmete, katerih popis se lahko na zahtevo dobi: 6020 Parne kotle, proizvodi iz medi (mesinga) in drugih metalov ktit medene (mesingaste) plošče, Sipke od rumene medi itd., mostove, drobne predmete iz litega železa in druge predmete litega železa. Premog in koks, instalacije za rudnike, vse vrste dvigal, instalacijo za električno razsvetljavo in električne centrale, razne stroje, železne kovane predmete, instalacije za vlečenje (prenos), hidravlične stroje, instalacije za razvijanje hidro-električne moči, lokomotive in Železniški materijal in njihove rezervne dele, strojno orodje, motorna prevozna sredstva in njih dele, pneumatično in drugo oredje, instalacije za proizvajanje papirja in za predelavo materijala za papir, pumpe, sprave za konstrukcijo potov, brodogradilišča, jeklo in železo, jeklene konstrukcije za stavbe, instalacije za izdelavo jekla, orodja, žice in metalne vrvi, bor-stroje, okrogle železne sipke in poluge, jeklo visoke tensije, jeklene vagone. Detaljna poročila se lahko dobijo na zahtevo od zgornjega naslova. Tudi se obveščajo zainteresirani, da imamo v zalogi velike količine strojev na prodaj in da je to ugodna prilika za nabavo različnih instalacij v odličnem stanju in po zelo nizki ceni. Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačno in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična računala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno t zalogi Viljem Sequardt delavnica ta predano mehaniko * Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa ▼ to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno ln solidno. IVAN ZAKOTNIK Dunajska cesta it. 40 Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telefon St 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna ža^a. « Tovarna furnlrla. Slavnemu p n. občinstvu iu mojim dosedanjim cenjenim gostom najvljudnojo sporočam, da sem prevzel od svojih staršev dobro poznano staro • ■ • ----g( na Imltt cesti št. S. Skrbel bom, da svoje cenj. gosto zadovoljim in postrežem z najboljšo kuhinjo in prvovrstnim vinom, katero točim po zelo nizkih cenah. Se priporočam za obilen obisk 6217 z odličnim spoštovanjem Vlktoi" JBissrfE&Ss, gostilničar. Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik JUTEO"! Sodarstvo Pichler Maribor, Frančiškanska cesta 11 poleg merolzkusnega urada 4904 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vsakovrstne novo In stare sode po najnižjih cenah. družba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (prej Brata Sever) 6193 priporoča bogato izbero pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa na ročila, tudi za celotno opremo stanovanj. 1 Zaloga vseh vrst modroce« In dragih tapetniških del prodaja 116 vseh. kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. PRSME1HI ZAVOD ZH PRlMOfl, D. D., I UUBIJMI, — Miklošičeva cesta št. 15/11. ===== JUTRU" imajo najbotili uspeh Domače ves ti M POMOČ JAPONSKEMU NARODU! Nesreča, ki jo vsled potresa zadela Japonski narod, presega po številu človeških žrtev, po ogromnosti materijaino škode in uničenju kulturnih pridobitev, ki so so v dobi tisočletij z veliko težavo zbirale, vse slično nc-freče, kar jih pozna zgodovina. Mesta, živeča tisoč let, so postala v tre-notkib razvaline, v katerih jo našlo tisočoro bitij mučeniško smrt. V mnogih centrih, kjer je še nekaj tronot-kov pred katastrofo bučalo življenje, kjer so se v nepretrgani borbi za biti nli nebiti vseh in vsakega v polnem naporu aktivnosti kresale brezštevilne umske, duševne in telesno energijo, v teh centrih je v enem trenutku nastala pustinja, kaos, kakršnega zgodovina ne pomni. Kako strašni so morali biti ti trenutki in kako grozne tecne so se morale odigravati! Nemogoče nam je misliti, da bi tudi junake, ki so drugače zrli smrti hladno v oči, te strahoto ne pretresle p dno duše. Naš narod, plemenit in družaben, ni nikdar zatisnil oči pred nesrečo svojih sobratov. In če je dosedaj in v tolikih prilikah pokazal, s koliko nežnostjo in človekoljubnostjo zna pomagati nesrečnim in trpečim, tedaj bo tudi sedaj, v tej redki priliki, ki mu jo nudi ta strašna nesreča, pokazal pred celim civilizovanim svetom svojo dobrosrčnost. Žito se obrača Glavni odbor dru-ftva Rdečega križa Srbov, Hrvatov ln Slovencev kot predstavnik mednarodne ustanove, ki zastopa predvsem čisto naše ljudske interese, a neguje tudi humana čustva napram vsem, tudi napram neprijateljem — na vso državljane naše kraljevine, ra Srbe kot na Hrvate in na Slovence s pro-Knjo, da zbirajo denarne prispovke za nesrečno Japonce. Ko je v poslednjih vojnah stal naš narod oborožen in krvaveč na braniku naše domovine, tedaj jo japonski narod preko japonskega 'Rdečega križa mnogo _ pomagal našim borcem in našim Tanjencem z bogatimi denarni mi prispevki in raznim materijalom. Glavni odbor navaja to le zato, da rlokumentira, kako so ustanove Rdo-čega križa smatrale za svojo dolžnost, da v imenu naroda, kateremu pripadajo, hite na pomoč nesrečnim in trpečim samo le zato, ker so to po usodi naši bratje. Glavni odbor Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno prosi vse naše državljane, da pribite na pomoč Japoncem, ki sedaj preživljajo svoje najtežje dneve. Glavni odbor društva Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev. • * Tretja obletnica koroškega plebiscita. Odbor »Gosposvetskega Zvona* je na svoji zadnji seji razpravljal o letošnji prireditvi prilikom tretje obletnice koroškega plebiscita. Uverjen, da se bo ljubljansko občinstvo tudi letos odzvalo njegovemu vabilu, je sklenil prirediti dne 10. oktobra ob S. rvecer v veliki dvorani hotela Union predavanje s skioptičnimi slikami iz Koroške. Najpoprej bo imel nagovor društveni predsednik g. dr. Oblak, nakar bo razkazoval in obrazložil slike ter imel zaključni govor gosp. Mah k o ta, ki je za časa plebiscita vodil agitacijo na Koroškem. Vabimo ljubitelje Koroške, da se v polnem številu odzovejo klicu »Gosposvet-fkega Zvona*, da bodo koroški Slovenci videli, da nismo pozabili nanje in da Nemci ne bodo imeli povoda veseliti se. Dne 10. oktobra vsi v Union! p Predavanje so vrši tudi v Celju, m sicer bo predaval podpredsednik »Gosposvetskega Zvona* bivši poslanec g. B r a n d n e r. * Fašisti proti poslancu ščeku. Ko je v soboto popoldne nahajal slovenski poslanec čček v Gorici na Verdijevem tekališču, sta ga poklicala dva fašista na razgovor, ki je obstojal iz sledeče grožnje: »Gospod poslanec, nehajte s svojo propagando proti državi! Glejte, kako piše »Straža*! Ako ne nehate, Vam bomo sunili parkrat bodalo v hrbet in s tem bo stvar končana. Sedaj ste opozorjeni.* Nato sta odšla. — Ali niso to afrikan-ske razmere? * Osebna t ost. Ptujski okrajni glavar t dr. Otmar Pirkmaier se je vrnil z daljšega dopusta ter je zopet prevzel vod-*tvo okrajnega glavarstva. * Imenovanje v državni službi. Imenovan je za računoizpitača glavne kontrole Pri mestni kontroli glavne carinarnice I- reda v Mariboru Krešimir Korošak ki le položil z odličnim uspehom izpite za računoizpitača v glavni kontroli v Beogradu. ' Ii poštne služlio. Matija Bončar, pod-uradnik 4. razreda pri poštnem uradu Ljubljana 2, je trajno upokojen. * Poročil se je S. t. m. v Nabrežini biv-51 poslanec g. Ivan Deržič z gospodično Bogomilo Caharijevo, hčerko tamkajšnjega veleposestnika in bivšega dolgoletnega (upana. Bilo srečno I * Smrtna kosa. V Boki Kotorski, kjer * Izpremembn posesti. Kakor se govori po Celju, je kupil hotel pri Kroni na Ljubljanski cesti g. Čanak, posestnik hotela Royal v Zagrebu. Namerava dozidati poslopju še eno nadstropje ter otvoritl \ kratkem času v preurejenem hotelu udobna prenočišča. Zamenjava avstro-opTskih noTčanie naših državljanov v Zadrti. Pokrajinska uprava objavlja: V s. margheritskl konvenciji so je kraljovina Italija zavezala, da bo zamenjala avstro-ogrske novčanice, ki se nahajajo v posesti naših državljanov, nastanjenih z Zadru iu ki ob priliki zamenjavo leta 1921. niso bilo zamenjane. Sporazum se nanaša samo na naše državljane. Zato je italijanska vlada odredila, da bo morala vsaka oseba, ki bo v roku, ki se bo skoraj določil med uašo in italijansko vlado, zahtevala zamenjavo, dokazati naše državljanstvo. Ako bodo stranke radi zamenjave denarja potovalo svojčas v Zader, naj dokumente vzamejo seboj. Ako so se že ali pa se še bodo obrnile radi zamene na naš konzulat v Zadru, naj dokumente pošljejo konzulatu. Pristojna oblastva so dobila nalog, naj se prošnje teh državljanov za izdajo dokumentov o našem državljanstvu (domov-nica itd.) rešujejo kar najhitreje. * Slovenski zdravnik v Šoštanja. V lepem štajerskem mestecu, žal pa še vedno precej germanskem Šoštanju, doslej ni bilo slovenskega zdravnika. Nemška in nemškutarska prepotenca jo znala za časa Avstrijo preprečiti vsak poskus, da bi se naselil v Šoštanju slovenski zdravnik. Znano je še, a kako brutalnostjo so pregnali pred leti pokojnega dr. Janka Ser-neca, ki se je hotel naseliti v mestu. In tako je še danes v Šoštanju samo nemški zdravnik, kar so posebno narodni krogi težko občutili. Te dni pa začne ordinirati začasno v hotelu Jugoslavija poleg kolodvora uilad slovenski zdravnik dr. Ferdo Korun, kar bo slovensko prebivalstvo Šoštanja in okolice z veseljem pozdravilo. * Znani specijalist za pljučne bolezni in bivši šefzdravnik zdravilišča Golnik gospod dr. Oton Ilaus, ki je ordiniral doslej v Ljubljani samo dvakrat na • teden, bo ordiniral odslej na Rimski cesti 24 vsak ponedeljek, torek, sredo in soboto od 13. do 17. ure. * Vsi bodo prihiteli! Dunes, v soboto se vrši na Taboru ob 20. uri predavanje br. staroste dr. Pavel Pestotnika črna raglan-sulmja dr. Stanku Lapajnetu, vredna okrog 1200 dinarjev 1 Opozarjamo, da ee je ljubljanska tvrdka J. Maček, znana solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovo cesto 12, kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah. 1477 Pogorevčntk dobre volje prof! domu. TUi pri župnlšču v Smarluern jih napade gruča ponočnjakov, med njimi župnikov hlapec Fr. Videnšek ter jih začne pretepati z latami, da so komaj utekli z rajnimi poškodbami. Nato so se podali pretepači pred Mlkoličevo gostilno, kjer je popival žo precej vinjeu Ivan Čas, posestnik iz Junža pri Sp. Dravogradu. V gostilno je stopil le hlapoc Alojzij Pečnik, drugi pa so čakali pod oknom. Iver sta bila oba vinjona, jo prišlo kmalu do za-žcljenega prepira, tokom katerega je pretil Čas t nožem in z besedami, da se deset šmarčanov ne boji in da jih z zobmi lahko znesi iz gostilne. Tekom prepira so poslavili domači Potnika na zrak, Čas pa je pretil z nožem še nadalje skozi okno. Ko se je pa čez kratko časa vračal proti domu, se je vlila nanj ploha kamenja ter ga nezavoslnega podrla na tla. Težko poškodovanega je rejeneo Albin Zorman še štirikrat zabodel ter ga zlasti smrtnonevarno poškodoval na pljučah. Vsled tega surovega dejanja so bili obsojeni: Albin Zorman na 15, Fr. Vldem-šel: in Maks štaleker na 8, Al. Pečnik na Simon Iršič na 4, Iv. Iršič na tri in Avg. Lužnik na 2 meseca težke ječe. Sodni odmev ii radarskega štrajka v Trbovljah. Dne 13. septembra je zasačila orožniska straža v Trbovljah ob 2. ponoči Jugosievennta ATartca. O. dr. frart Dimnik, odvetnik v Krškem, je nakazal iz noke kazensko poravnave znesek 50 Din. G. Josip Gosak, nadučitolj, Teharjo, je nabral ob priliki poroke učitelja Klin-ca z gdč. Cilko Mastnakovo 100 dinarjev. — Iskrena hvala! X Zadruga krojačev, krojačlc In sorodnih ohrtov v Ljubljani vabi vse za-družnico in zadružnike na sestanok, ki se vrši dno 8. oktobra ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije pri »Zlatorogu* v Ljubljani, Gosposka ulica 3. — Na sestanku sa bo posvetovalo, kako naj sa omogoči otvoritev obrtno-nadaljovalne šole, ki je brez izdatne pomoči interesentov nemogoča. NačelRtvo prosi zadružništvo, da pi tega važnega sestanka zanesljivo v polnem številu udoloži. — Načelnik. X Vas Mrzli vrh spada U pošti 2irt Kor hodijo probivalci vasi Mrzli vrh, občina Oselica, v Ziri na pošto, se izloči ta kraj 1». okolici pošte Gorenja vas ia se priklopi stalno pošti iiri. X Izlet na Grosuplje. Slor. trg. dni-štvo «Morkur> v Ljubljani opozarja, d.i so vrši izlet ob vsakem vremenu v nedeljo dne 7. oktobra. Odhod 7. vlakom ob t. uri popoldne, povratek zvečer. Odb. X Odbor društva jugoslov. akad. v Mariboru, izvoljen na X. rednem občnem U1U£111U1\U BlllUMI > liuu.tjau VJU ... puuuKi ____, rudarje iz smeri od kolodvora v trenutku, ^oru dne 27 « *konstitu ko so nameravali širiti letake, v katerih so so hujsknli delavci k nadaljevanju štrajka. Iz izpovedb obdolžencev je jasno, da so se ti letaki tiskali v tiskarni ljubljanskega Merkurja in da jih je naročila Zveza rudarskih delavcev. Vršilo se je tudi dan poprej zborovanje stavkujočih pred Volkarjevo gostilno v Trbovljah, po katerem je neki odposlanec, ki je tajnik ZRD. naročil, da naj pridejo zaupniki k ponočnemu vlaku prihodnji večer po letake. Na podlagi dokazil in priznanja so bili obsojeni pred celjskim okrožnim sodiščem dne 2. t. m. radi pregreška po Členu 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi: Fr. Skerlj, Iv. Jane in Josip Gričar na 14 dni, Rudolf Mozetič na 10 dni ln Fr. Okrogar na teden dni zapora. Dva obdolženca sla bila oproščena. lo služboval v vojni mornarnici, je umrl j so je klatil po Hrvatski in Slavoniji, naš rojak, navdušen Sokol Emtl Bizjak. | kjer je tihotapil tobak in saharin. Pred Podlegel je infekcijski bolezni, ki mu je nekaj dnevi se jo povrnil v Ljubljano, izkopala Drerani orob. Blnu mu spomin! I kamor ie ima' ovratek zabranien. Rav- Sodnija Razžaljenjo časti. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani razprava o obtožbi Ivana Arkota in Franca Križmana proti dekanu Skubicu iz Ribnice radi razžaljenja časti. Zaslišan je bil orožnik Tršar, ki je potrdil, da zoper dekana za časa njegovega službovanja ni bila vložena nobena ovadba, najmanj pa od zasebnih obtožiteljev. Razprava je bila preložena. Nesrečno verige. Janez P., 35 let star fant, lepo navitih brk, hlapec na Verdu, se je 4. julija silno razjezil nad Ivanom Filipičem, ki mu je skril verige od voza. V prepiru jo zgrabil za