Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 157 (8863) TRST, nedelja, 7. julija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhaiati v Trstu 13 mala 1945 njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18.J septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA VČERAJŠNJI PRVI SEJI VLADE PO POTRDITVI ZAUPNICE V PARLAMENTU Sprejeti ukrepi o zaostritvi davkov Izredna enkratna davka na stanovanja in avtomobile - Bencin po 300 lir liter - Povišanje davka na dodatno vrednost - Podražitev električnega toka - Ukrepi o začetku izvajanja zdravstvene reforme RIM, 6. — Vlada je na današnji seji sprejela vrsto davčnih ukrepov s katerimi predvideva, da bo dobila v enem letu najmanj 3.000 milijard lir, obenem pa da bo uravnovesila notranji trg, povzročila zmanjšanje uvoza blaga široke potrošnje in dala večji zagon italijanskemu izvozu. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada se nanašajo na povišanje davkov na meso, vino, mineralno vodo, gospodinjske stroje, obenem pa bodo morali državljani plačati enkratno vsoto na stanovanja, avtomobile in motorna kolesa. V okviru teh ukrepov se podraži tudi bencin. Vlada je že priporočila pristojnim organom povišanje tarif električnega toka, vode in plina ter javnih prevozov. Pred sejo vlade je bii pred- sednik Rumor na daljšem pogovoru pri predsedniku republike. Ukrepi, ki jih je vlada sprejela o zaostritvi davčnega vijaka, naj bi služili tudi, tako so poudarili predsednik vlade Rumor in nekateri ministri, za delno sprostitev zamrznjenih kreditov in za uresničitev nujne zdravstvene reforme, o kateri je vlada že na današnji seji sprejela prve ukrepe. Obenem se je vlada tudi obvezala, da bo pospešila razvoj Juga in je v tej zvezi sklenila podvzeti določene finančne u-krepe, ki bodo omogočili naložbe v južni Italiji za 120.000 novih delovnih mest. V bistvu gre za resne davčne ukrepe, ki jih bodo občutili skoraj vsi državljani razen seveda ljudi, ki imajo, na žalost, tako nizke dohodke, da jih nove podražitve blaga, ki je bilo obremenjeno z višjo obdavčitvijo, ne bodo prizadele, ker si ga ne morejo privoščiti po današnjih cenah. Osnovni cilj vlade je. da se s temi ukrepi zmanjša notranja potrošnja in notranji obtok denarja, s čimer naj bi dosegli znatno manjšo potrošnjo, zmanjšanje u- voza, zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance in povečanje izvoza, da 'se uravnovesijo trgovinski in plačilni odnosi s tujino najkasneje do konca prihodnjega leta. Vlada je na predlog predsednika Humorja sklenila poslati deželnim upravam navodilo, naj poskrbijo, da se povišajo tarife izvenmest-nih prevozov po cesti najmanj za 30 odstotkov ter da določijo najnižjo ceno za najkrajši prevoz, ki ne sme biti nižja od sto lir. Minister za zdravstvo Vittorino Colombo je predlagal vladi zakonski odlok o bolnišniški oskrbi. Vlada je ta odlok sprejela. Z njim bodo uredili hudo denarno stanje bolnišnic, katerim bodo dali v najkrajšem času 2.700 milijard lir. To vsoto bodo dobili s povišanjem prispevkov socialnih dajatev delodajalcev za 1,50 odstotka, delavcev pa za 0,15 odstotka. Obenem bodo povišali tudi prispevke za bolniško blagajno, ki jih plačujejo avtonomni delavci, se pravi kmet- Višj i davek na dodatno vrednost in izredne enkratne obdavčitve Vlada je na včerajšnji seji odobrila vrsto davčnih ukrepov, ki naj bi državnim blagajnam prinesli v enem letu 3000 milijard lir novih dohodkov. V glavnem so zaostritve ostale v okviru predvidevanj in napovedovanj, razen posebne enkratne davščine, ki jo bodo pobirali na stanovanjske zgradbe. Novi ukrepi predvidevajo med drugim naslednje: DAVEK NA DOHODKE DELOJEMALCEV IN UPOKOJENCEV. Letno neobdavčljivo osnovo so povišali od sedanjih 1.080.000 na 1.200.000 lir, toda le za dohodke, ki ne presegajo 4.000.000 letno. Konkretno bodo odslej delojemalci in upokojenci deležni oprostitve do 100.000 Ur mesečnih prejemkov (prej 90.000 Ur) na 12 mesečnin. Računajo, da velja nova olajšava okoli 300 milijard lir. IZREDNI DAVEK NA NEPREMIČNINE. Lastniki nepremičnin, ki so namenjene stanovanjem Mi uradom bodo morali do konca tekočega leta prijaviti in plačati enkratni izredni davek na zgradbe, ki ga bodo pobirali v sorazmerju s stanovanjskimi «katastrskimi» prostori na podlagi sledečih kriterijev: — za vsak prostor v luksuzni zgradbi 50.000 lir; — za vsak prostor v postranskih rezidencah 20.000 Ur; — za prostore v ostalih zgradbah 8.000 lir, ki jih bodo znižali na 5.000 lir za stanovanja, ki jih uporabljajo sami lastniki in na 3.000 lir, če gre za stanbvanja z zamrznjenimi stanarinami. Za lastnike, ki prebivajo v lastnem stanovanju, je predvidena oprostitev obdavčitve enega prostora za vsakega družinskega člana. DAVEK NA DODATNO VREDNOST (IVA). IVA na luksuzne predmete (kožuhi, fotogralski a-parati, dragulji, lepotila, razvedrilna plovila itd.) se poviša od 18 na 30 odst., na prodajo novih stanovanj je povišana od dosedanjih 3 na 6 odst. IVA na meso so potrojili, saj so novo alikvoto zvišali od 6 na 18 odst., kar bo nujno privedlo do novih podražitev in — kakor je v upih vlade — do zmanjšanja potrošnje. OdpraviU bodo forfetarne in o-prostitvene režime, ki so bili doslej predvideni za IVA. Odlok bo precej hudo prizadel manjše o-peraterje (obrtnike in mate trgovce). Rok za ragistracijo faktur so skrajšali na 7 dni. Profesionisti (odvetniki, inženirji, arhitekti itd.) bodo morali odslej zaračunati IVA z alikvoto 12 odst. za vse svoje storitve in ne le, kot doslej, samo pri parcelah. Id so bile namenjene podjetnikom. IZREDNI DAVEK NA VOZILA. U-vedli so enkratni davek na vozila po naslednji progresivni lestvici: Avtomobili do 10 KM 6.000 lir; od H do 13 KM 15.000 Ur, od 14 do 16 KM 30.000 Ur; od 17. do 20 KM 50.000 Ur; od 21, do 40 KM 200.000 Ur; Motocikli od 201 do 350 cil. 20.000 lir; od 351 do 500 cil. 50.000 lir, nad 500 cil. 100.000 lir. Taksisti so davka oproščeni. Davek bodo mcraU prizadeti vplačati v roku 30 dni, na tekoči račun ACI št. 1/77000 PODRAŽITEV BENCINA IN E-LEKTRIČNE ENERGIJE. Od polnoči točijo bencin «super» po 300 lir za liter. Za inozemce so zopet uvedli bencinske bone, ki jim bodo omogočaU nakup bencina po 220 Ur za liter. Medministrski odbor za cene je obenem odobril nove tarife za uporabo električne energije. Podrobnih obvestil še nismo prejeli, vendar je znano, da uporabnikom, ki potrosijo manj kakor 700 kWh na leto (58 na mesec) tarif ne bodo povišaU. RAZNE ZAOSTRITVE. Registrsko takso, ki se plačuje ob lastninskem prenosu nepremičnin, so povišali od 5 na 8 odst. Kolkovani papir bo podvržen kolku 700 Ur. Odstotek na davke juridičnih oseb se poviša od 25 na 30. Z ustreznimi poviški katastrskih dohodkov bodo davki na zgradbe narasli za 50 odstotkov, zemljiški davek pa se bo podvojil. iutri v Bonnu srečanje na vrhu DTstaing-Schmidt PARIZ, 6. — Francoski ministrski predsednik Chirac, notranji minister Poniatowski ter ministri za zunanje zadeve, za finance, za obrambo, za poljedelstvo in za industrijo bodo sprem-IjaU francoskega predsednika Gi-scard D’Estainga v Bonn ob priliki prvega francosko - zahodno-nemškega vrha v letošnjem letu, ki se bo začel v ponedeljek. Že sama množičnost francoskega odposlanstva jasno priča o važnosti, ki jo v Parizu pripisujejo bonskemu vrhu, čeprav po drugi strani opozarjajo, da gre za redna posvetovanja v okviru bilateralne pogodbe iz leta 1963 in da si torej ne gre pričakovati posebno konkretnih rezultatov. Važnost vrha pa je predvsem v tem, ker gre za prvo srečanje na tako visoki ravni po spremembah v francoskem in zahodnonemškem vodstvu, ko sta D’Estaing in Schmidt zamenjala umrlega Pom-pidouja in Brandta. je, trgovci in obrtniki. Vlada je sestavila tudi načrt za omejitev izdatkov bolnišnic in bolniških blagajn. Poleg drugega vladni ukrepi o preureditvi zdravstva določajo tudi prehod bolniške oskrbe v pristojnost deželnih uprav. Ta ukrep bo stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. Sprejeti ukrepi popolnoma spreminjajo način dosedanjega finansiranja bolnišnic. Odpravljene bodo tako imenovane oskrbovalnine. Zato bodo morale bolnišnice vsako leto napraviti strogi proračun izdatkov. Za finansiranje bolnišniških proračunov bodo ustanovili vsedržavni sklad, ki bo nato razdeljen na posamezne dežele, ki bodo pristojne da dodelijo denar posameznim zdravstvenim ustanovam. Spremembe se nanašajo tudi na pravico do bolnišniške oskrbe. Deželne uprave bodo z novimi predpisi nudile oskrbo v bolnišnicah ne samo ljudem, ki so zavarovani pri bolniških blagajnah in revežem, ki so se do sedaj zdravili na račun občinskih u-prav, temveč tudi vsem tistim, ki bodo zaprosili za sprejem v bolnišnico in plačali znesek, ki bo znašal poprečno dnevno bol-nišniško oskrbovalnine, ki jo je INAM plačal v letošnjem letu. Vlada je tudi sprejela osnutek odloka predsednika republike, ki določa pravno veljavnost konvencije z RAI-TV za povračilo stroškov za oddaje v nemškem in slovenskem jeziku za prebivalstvo bocenske pokrajine in dežele Furlanije - Julijske krajine. Vlada je tudi sprejela zakonski odlok, ki vsebuje pravila za finan- Predsednik vlade Rumor ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiu PO SESTANKU MED VLADO IN SINDIKATI Nevarnost brezposelnosti gradbincev zaradi stroge zamrznitve kreditov Sindikalna federacija pripravlja poročilo za zasedanje izvršnega odbora RIM, 6. — Po pogovoru z vlado se sindikalne organizacije CG IL. CISL in UIL pripravljajo na sestanek izvršnega odbora federacije, ki bo v prihodnjih dneh in na katerem bodo sprejeli dokončno stališče do vladnih ukrepov o davčni zaostritvi in do vladnih obljub v zvezi z nekaterimi socialnimi reformami ter s sprostitvijo kreditov. V tem okviru so nekateri sindikati že sklicali sestanke in skupščine. Tako se bo v ponedeljek sestal izvršni odbor sindikalne federacije kovinarjev, 10. in 11. julija pa bo zasedal izvršni odbor federacije gradbincev. Gradbena industrija je najbolj prizadeta zaradi zamrznitve kreditov. Zato so tudi najbolj zaskrbljeni gradbeni delavci, ki se bojijo, da bodo podjetja kmalu začela odpuščati delavce z dela. Glavni tajnik sindikata gradbincev CGIL in njegov pomočnik sta danes objavila spročilo, v katerem opozarjata delavce gradbene industrije, da bo treba kmalu začeti z odločnim bojem, da se prisili vlada, da bo sprejela korenite ukrepe za zagotovitev zaposlitve gradbincev in za povečanje dela v gradbeni industriji. V tej zvezi sindikalista CGIL ugotavljata, da so ukrepi, ki jih je napovedala (in danes sprejela) vlada zelo hudi in bodo močno prizadeli delavce in državljane z nizkimi dohodki. Ti ukrepi so krivični, pravita sindikalista, ker vlada ni obenem sprejela tudi ukrepov proti davčnim utajam, višjim dohodkom, rentam in proti begu kapitalov v tujino. Sindikalista pravita, da vlada popolnoma ignorira sindikalne zahteve o socialnih reformah, večji zaposlitvi in obrambi nizkih dohodkov. Po vsem tem, ugotavljata sindikalista CGIL, je gradbena industrija v veliki nevarnosti, še v večji nevarnosti pa so gradbeni delavci. Zaradi pomanjkanja kreditov napovedujejo, da bodo že v poletnih mesecih odpustili z dela ali pa dali v dopolnilno blagajno okrog 200.000 gradbincev. Bojijo se, da bodo tudi tokrat najbolj prizadeti kraji na Jugu. Medtem pa tajništvo enotne sindikalne federacije pripravlja poročilo za prihodnje zasedanje izvršnega odbora federacije. Menijo, da bo poročilo na zasedanju izvršnega odbora prečital glavni tajnik CISL Storti. V njem bo federacija dala bolj podrobno oceno o sestanku, ki ga je imela nedavno z vlado. Izvršni odbor bo moral odločari tudi o morebitnih novih pr .'ah v zvozi z novimi davčnimi obrcn - ' i i Hkrati pa sin- dikalna federacija ni preklicala napovedanih razčlenjenih deželnih stavk, ki bodo od 9. do 15. julija in ki bodo zajele vse delavske stroke. V posameznih deželah bodo delavci v tej prvi fazi akcije stavkali štiri ure. Splošna štiriuma stavka bo v naši deželi 10. julija. Gierck v Dubrovniku BEOGRAD. 6. - Včeraj je na vabilo predsednika SFRJ in predsednika zveze komunistov Jugoslavije Tita prispel na kratke počitnice v Dubrovnik prvi tajnik CK poljske združene delavske partije Edvard Gierek. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo Gierek sestal s predsednikom Titom. Visokega gosta so na letališču v Duborvniku pričakali in pozdravili tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in drugi visoki partijski funkcionarji Jugoslavije. siranje kmetijskih razvojnih ustanov. V tej zvezi bodo dah omenjenim ustanovam na razpolago 185 milijard lir. od katerih bo ministrstvo za kmetijstvo iz svojega proračuna prispevalo 114 milijard, ostalih 71 milijard pa bodo dobili z najetjem posojil. Obenem pa se je vlada obvezala, da bo ministrstvo za kmetijstvo v najkrajšem času prepustilo ustanove za razvoj kmetijstva v pristojnost deželnim u-pravam. Socialisti zahtevajo novo kreditno politiko GENOVA. 6. — član osrednjega vodstva Pi J in ravnatelj socia-lističnega dnevnika «Lavoro» iz Genove Vittorelli, je napisal za jutri uvodnik, v katerem obravnava vlogo in stališča socialistične stranke v zvezi z vladno gospodarsko politiko ter stališča sindikatov do vladne pol’tike. V uvodniku, pravi med drugim, da sindikati ne morejo čakati, kako se bo končala vladna kreditna politika, kot se čaka na žrebanje številk državne loterije. Sindikati morajo imeti takoj gotova jamstva. Podobna jamstva bodo zahtevali od vlade tudi industrijci. Socialisti pa gotovo ne bodo gledali križem rok. Zato, pravi Vittorelli, vlada ne more odložiti nekaterih osnovnih odločitev do jeseni, kot so to želeli nekateri njeni člani. Vlada mora takoj sprejeti nekaj osnovnih gospodarskih sklepov vzporedno z davčnimi ukrepi. Če tega ne bo storila, nihče ne bo mogel preprečiti množičnih odpustitev z dela oktobra meseca. FANFANI BO MORAL ODGOVORITI NA KRITIKE PREDSTAVNIKOV VSEH STRUJ Priprave na zasedanje vsedržavnega sveta KD Polemike v zvezi z Morovim predlogom o preosnovi strankinega vodstva RIM, 6. — Demokrščanski tajnik Fanfani že pripravlja poročilo, ki ga bo podal na zasedanju vsedržavnega sveta KD od 12. do 15. julija. Kot se je zvedelo, bo poročilo vsebovalo poglobljeno a-nalizo dogodkov, ki so privedli do tako imenovanega sporazuma iz palače Giustiniani, s katerim se je zaključil zadnji vsedržavni kongres stranke. Kot je znano, je ta sporazum pomenil konec An-dreottijevega in Forlanijevega desnega centra ter obnovitev levosredinske vlade, istočasno pa tudi nov sporazum znotraj KD med vsemi njenimi strujami. Prav na osnovi tega sporazuma je bil Fanfani izvoljen za strankinega tajnika. V svojem poročilu na zasedanju vsedržavnega sveta bo Fan- iiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii J1IIR1 ZAKLJUČEK SEMINARJA OZN V OlllilDU Odprava sleherne diskriminacije bistvo boja za človekove pravice Skupina slovenskih izvedencev pripravlja osnovni delovni dokument SALZBURG, 6. — Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke in bivši kancler Willy Brandt se je sestal danes v Salzburgu z avstrijskim kanclerjem Brunom Kreiskyjem, s katerim je izmenjal misli o mednarodnem položaju. (Od našega posebnega dopisnika) OHRID, 6. — Seminar OZN o razvijanju in varstvu človekovih pravic se je z včerajšnjim dnem praktično zaključil. Današnji dan so udeleženci izkoristih za vrsto izletov, v ponedeljek pa bode sprejemali samo še poročilo ali morebiti še deklaracijo, za kar se zavzema jugoslovanska skupina. Osnovni delovni dokument za seminar pripravlja delovna skupina iz Slovenije: prof. dr. Gorazd Kušej, Albina Liik, asistentka inštituta za narodnostna vprašanja, prof. dr. Ernest Petrič, dr. Svetozar Polič in dr. Tone Zorn pod vodstvom znanstvenega svetnika inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Janka Jerija. Poročevalec seminarja, indijski delegat Radžesvar Dajal, je v svojem povzetku poudaril, da sta boj zoper sleherno obliko diskriminacije in zaščite manjšin in zapostavljenih skupin medsebojno povezana problema svetovnega pomena. Razrešitev teh vprašanj je samo bistvo boja za utrditev človekovih pravic in svoboščin, za mir na svetu in za mednarodno sožitje in razumevanje. «Res je, da je vprašanje definicije manjšin težavno, toda kljub temu ga je mogoče identificirati», je dejal Dajal. Na seminarju je bila sprejeta ugotovitev, da je mednarodna akcija na področju zaščite manjšin učinkovita, pa tudi. da je mednarodna skupnost (OZN) za to pristojna ob regionalnih in dvostranskih sporazumih, kajti aktivnost OZN in posameznih držav se med seboj ne izključujeta. Seveda pa pravice zapisane v ustavah in zakonodaji posameznih držav, terjajo ustrezne upravne in izvršilne akte Na mednarodnem področju pa bi bilo treba okrepiti dejavnost teles, posebno komisije za preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije, zato tudi ni potrebe po ustanavljanju novih, ker bi to vodilo zgolj v prekrivanje podobnih dejavnosti, pa tudi v pravne spore. «Napredek v prid pravicam manjšin "je tesno povezan in pogojen s splošnim napredkom, ki naj zagotovi boljše življenje za vse ljudi — posebno v deželah v razvoju», je končal Dejal. V sklepni besedi je predsedujoči jugoslovanski predstavnik Dimče Belovski sporočil, da je med udeleženci slišati mnenje, naj bi seminar poleg poročila generalnemu sekretarju, o katerem bo sklepal v ponedeljek, sprejel še krajšo deklaracijo — načrt, ki kroži med delegacijami obsega petnajst točk — ki vsebuje načela, o katerih se večina udeležencev strinja, vendar i— je poudaril Belovski — deklaracija bq sprejeta le, če bo dobila soglasno podporo JAKA ŠTULAR BONN. 6. — Egon Bahr. glavni zahodnonerr.ški pogajalec z vzhodnimi državami in najučinkovitejši izvajalec Brandtove vzhodne politike, je bil imenovan za novega ministra za gospodarsko sodelovanje namesto Ercharda Epplerja, ki je odstopil zaradi sklepa bonske vlade, da zmanjša obseg pomoči državam v. razvoju. Papež sprejel Kisslsigerja Ameriški zunanji minister je nato odpotoval v Zahodno Nemčijo RIM, 6. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je včeraj prišel v Rim poročat italijanskim voditeljem o rezultatih Ni-xonovih pogovorov v Moskvi, je danes zjutraj obiskal papeža Pavla VI. v Vatikanu, ki ga je sprejel na zasebni avdienci. Pogovor je trajal nekaj več kot eno uro ter je bil posvečen — kot je povedal uradni vatikanski glasnik dr. Alessandrini — Nixonovemu obisku v Sovjetski zvezi in vprašanju Bližnjega vzhoda. Razgovora sta se udeležila tudi Nixonov predstavnik pri sveti stolici veleposlanik Cabot Lodge in tajnik sveta za javne zadeve Cerkve msgr. Casaroli. Glasnik je tudi dejal, da je papež obrazložil Kis-singerju «nekatere ideje» Vatikana glede problemov v zvezi z Bližnjim vzhodom. Verjetno je, da je papež govoril preavsem o problemu Palestincev in o statusu mesta Jeruzalem, se pravi o vprašanjih, ki sta Vatikanu najbolj pri srcu. Po mnenju opazovalcev pa naj bi Pavel VI. izrazil tudi zaskrbljenost glede integritete Libanona zaradi stalnih izraelski napadov proti palestinskim taboriščem na njegovem ozemlju. Iz Rima je ameriški zunanji minister odpotoval v Miinchen, kjer si je skupaj z zahoanonemškim kolegom Genscherjem ogledal nogometno tekmo med Poljsko in Brazilijo. Politični razgovori bodo na vrsti jutri, preden si bo Kissinger ogledal še finalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva med Zahodno Nemčijo in Nizozemsko. Po razgovorih z zahoanonem-škimi voditelji bo Kissinger v ponedeljek odpotoval v London- fani citiral govore, ki so jih i-meli predstavniki vseh struj na strankinem kongresu, pa tudi dokumentacijo o sestankih, ki so bili takrat pred podpisom sporazuma o enotnem upravljanju stranke. V luči stališč, ki so bila takrat zavzela, bo Fanfani podal analizo zadnjih odločilnih dogodkov, kot so bili referendum o razporoki in deželne volitve na Sardiniji. Na ta način bo torej skušal tajnik KD zavračati plaz kritik, na katere je naletel njegov način upravljanja stranke. Sicer pa so predstavniki raznih struj na različne načine tolmačili Morove predloge. Sami Morovi pristaši pojasnjujejo, da ne gre za «direktorij», niti za nekakšen «politbiro», niti ne za sredstvo za ohranitev majavega sporazuma iz palače Giustiniani in za «zamrznitev» sedanjega strankinega tajništva. Morovi pristaši pojasnjujejo, da je namen predloga zunanjega ministra ustvariti organizem, v okviru katerega naj bi rešili morebitne spore med raznimi strujami. To naj bi tudi omogočilo, da bi različne demokrščanske komponente avtonomno prispevale k oblikovanju strankine politike, ne da bi jih utesnjevala potreba po vsaj navidezni enotnosti. Ostali dve levičarski struji KD pa gledata dokaj kritično na Mo-rov predlog. Struja «base» meni, da pomeni Morov predlog poskus obnovitve sporazuma iz palače Giustiniani in odložitev notranje razjasnitve v stranki, ki pa je po mnenju te struje neobhodno potrebna, in to v sedanjem trenutku. Vsekakor se bodo voditelji te struje kmalu zbrali, da bi zavzeli dokončno stališče v pričakovanju zasedanja vsedržavnega sveta. Tudi druga levičarska struja, «forze nuove» kritično ocenjuje Morov predlog, kot se je pokazalo na zasedanju predstavnikov te struje v Roccarasu. Vsi govorniki na tem zasedanju so bili izredno kritični do Fanfanijevega načina vodenja stranke in poudarili potrebo po novi politični liniji. Prav tako so vsi soglašali, da je sporazum iz palače Giustiniani dokončno propadel in da je nesmiselno poskušati, da bi ga ohranili pri življenju. Pač pa podpira Morov predlog najmočnejša struja v KD, namreč Piccolijevi in Rumorjevi dorotej-ci, predvsem ker so mnenja, da gre za rešitev, ki bi preprečila, da bi sedanja kriza v KD imela negativne posledice za vlado. Francoski socialistični voditelj Francois Mitterrand zaključuje štiridnevni uradni obisk na Portugalskem. Na sliki ga vidimo (na desni) s portugalskim zunanjim ministrom, socialistom Mariom Soaresoni .........................................................................ti..................................... Po daljših pripravah, ki so ponovno in vsaj začasno utrdile vladno koalicijo, je vlada na včerajšnji seji sprejela vrsto davčnih ukrepov, ki bodo hudo o-bremeniii prebivalstvo. Vlada sicer trdi, da ti ukrepi ne bodo prizadel: delavcev z nižjimi dohodki. Dejstvo pa je, da pričakuje vlada, da bo z novimi davčnimi obremenitvami, višjimi tarifami javnih storitev in drugimi posegi poskrbela državnemu za- T\A :• ; •šv - g| t\Jbo - i* kladu v enem letu nadaljnjih 3 tisoč milijard lir. Med ukrepi je podražitev bencina na 300 lir liter, povišanje obremenitve IVA na raznovrstno blago in nekatere izredne enkratne obdavčitve, ki bodo prizadele vse lastnike stanovanj in avtomobilov. V Parizu se je včeraj začela panevropska konferenca za solidarnost s čilskim ljudstvom. Namen konference, za katero je dal pobudo francoski odbor za solidarnost s Čilom in na kateri so prisotni delegati iz 18 držav, jo izvajati moralni pritisk na čilsko vlado in jo prisiliti, da prizna čilskemu ljudstvu osnovne človeške, demokratične in sindikalne pravice. PrTmorsiaSnevmle 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 7. julija 1974 PODROBEN PROGRAM ZASEDANJ V POMORSKI POSTAJI Mednarodna konferenca o manjšinah bo zasedala predvsem v treh komisijah Dež preprečil predvajanje znanstvenofantastičnih filmov ZAČETEK FESTIVALA POD NESREČNO ZVEZDO Tri umetnostne razstave na tematiko festivala Pomemben delež Slovencev pri pripravah ■ Napovedani so številni tehtni prispevki V sredo se bo v pomorski postaji pričela mednarodna konferenca o manjšinah. Uradni pričetek bo ob 15.30 s pozdravnim nagovorom predsednika pokrajine in predsednika pripravljalnega odbora Zanettija, nato bodo prisotne pozdravili tržaški župan Spaccini, predsednik goriške pokrajine, ki se je pridružila pobudi, Chientaroli, predsednik deželnega odbora Comelli in za holandski zavod o raziskavi manjšinske problematike MRG Whitaker. Sledila bodo tri uvodna poročila: predsednika Zanettija o pripravah in o ciljih mednarodne manjšinske konference, italijanskega znanstvenika in delegata Italije v komisiji za človečanske pravice OZN, kjer se ukvarja z manjšinami, prof. Ca-potortija ter jugoslovanskega znanstvenika, ki je imel uvodno poročilo na seminarju OZN o manjšinah na Ohridu, prof. Jončiča. Uvodni del se bo zaključil s poročili treh znanstvenih skupin, ki so obravnavale tri tematike, na katere je celotna konferenca razdeljena. Prva skupina obravnava jezik, kulturo, šolstvo, sredstva množičnega obveščanja in bo za to skupino prečital poročilo italijanski univer-ziteni profesor De Mauro. Druga skupina obravnava socialno - gospodarska vprašanja in bo poročilo prečital ravnatelj geografskega inštituta v Ljubljani prof. Klemenčič. Tretja skupina obravnava pravne in ustavne aspekte manjšinske zaščite in mednarodno zaščito manjšin. Poročilo bo prečital predstavnik francoske skupine iz Doline Aoste Passe-rin D’Entreves, pri sestavljanju poročila pa so sodelovali prof. Bartole s tržaške univerze, Nairn, Pizzorusso in Jeri, ki je bil skupaj s Capotortijem poročevalec na seminarju OZN v Ohridu. Konferenca bo nato zasedala v treh komisijah, ki se bodo sestale v četrtek dopoldne in popoldne (od 9. do 12-30, in od 15. do 19.), v petek dopoldne in popoldne ter v soboto dopoldne. V soboto popoldne bo okrogla miza o «pozabljenih manjšinah», pri čemer bodo v o-spredju predvsem nove manjšine, ki se ustvarjajo z izseljevanjem, kot tudi druge manjšinske skupnosti. V nedeljo dopoldne bo zaključno plenarno zasedanje. Slbvenci, ki živimo v Italiji, bomo na konferenci zastopani na razne ruičinč: Slovenski predstavniki so sodelovali v pripravljalnem odboru in drugo poročilo o socio - ekonomskih problemih, katerega bo pre- čital prof. Klemenčič, je sestavljal tudi tržaški znanstvenik dr. Lokar. Predvsem pa bo slovenska narodnostna skupnost prisotna s številnimi poročili in pričevanji, tako da bodo na konferenci obravnavana nekatera bistvena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Od do sedaj prijavljenih pričevanj bo nedvomno zanimivo predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze Raceta o političnem boju Slovencev v Trstu, Gorici in Slovenski Benečiji za svoje narodnostne pravice. Marija Fer-letič bo obravnavala probleme slovenske manjšine v goriški pokra- ......mulili...........Hlinili...........................................im........ PO PREVZEMU PROG PODJETJA «LA CARSICA» jini, Karel šiškovič je pripravil daljše poročilo o pravni zaščiti Slovencev v Italiji. V imenu Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze iz Gorice bo odv. Sfiligoj prečital daljše poročilo o pravnih in ustavno - pravnih vprašanjih zaščite manjšine. Občinski svetovalec Spetič se je lotil razmeroma nove tematike odnosa med manjšinskim položajem in kapitalističnim gospodarskim razvojem. Tajnik Kmečke zveze in pokrajinski odbornik Volk bo govoril o vplivih gospodarsko - Zaradi dežja, ki se je ulil uro pred predvidenim predvajanjem prvih dveh filmov na 12. mednarodnem festivalu znanstvenofantastičnega filma, so organizatorji preložili otvoritev festivala. Prva dva filma — ameriškega «Mesto bo ob zori uničeno» in belgijskega «Kjer ptice kašljajo» — bodo predvajali V četrtek, 11. t.m. ob 17. uri v kino dvorani Excelsior. Včeraj se je na Gradu sv. Justa zbralo veliko ljudi, vendar pa je, kot mnogokrat doslej, predstavo preprečila višja naravna sila. Tudi tržaška razstavna dejavnost je te dni usklajena z že tradicio- socialnega razvoja na etnične zna-. nalnim festivalom znanstvenofan-čilnosti ozemlja. | tastičnega filma. Sinoči smo nam- Nezadovoljstvo prebivalstva nad Acegatovo prevozno službo Nekatere vasi so še vedno brez avtobusov . Zakaj ni v slovenskih vaseh dvojezičnih oznak na postajah? Ko je pred kratkim občinsko podjetje ACEGAT prevzelo proge, ki jih je dotlej vzdrževalo zasebno podjetje «La Carsica», je prebivalstvo zahodnega Krasa z veseljem sprejelo to odločitev. Sčasoma pa je to veselje pojenjalo in sedaj lahko ugotavljamo le neznatne razlike med prejšnjo in sedanjo službo. Izboljšanji sta v bistvu le dve: Acegovatovi avtobusi se točneje držijo voznih redov in so boljši od avtobusov, ki jih je uporabljalo zasebno podjetje. Vendar pa ta dvojna izboljšava ne ustreza vsem zahtevam javnosti, ki je želela predvsem tako službo, ki bi dejansko ustregala njenim potrebam. V prvi vrsti se tu pojavlja potreba po povezavi s tistimi vasmi, ki še vedno nimajo rednih avtobusnih zvez. To velja predvsem za Mavhinje, Cerovlje, Medio vas, Praprot in Trnovco, kjer avtobusa skorajda ne poznajo. Acegat se namreč še vedno poslužuje starih voznih redov podjetja «La Carsica», ti pa nikakor ne ustrezajo . dejanskim potrebam. Druga pripomba, ki jo je treba povedati, se nanaša na_ avtobuse,-v katerih je zelo malo sedežev. Taki avtobusi so nedvomno zelo primerni za kratke proge po mest nem središču, ne ustrezajo pa dolgim «kraškim» progam, po katerih traja vožnja pol ure ali več po ovinkasti in ozki Furlanski cesti, kjer morajo vozniki večkrat zavirati in se na ovinkih avtobus nagiba, kar terja včasih od potnikov prave telovadne podvige, da se obdržijo pokonci. Končno pa naj omenimo, da je Acegat v zadnjih dneh postavil nove table na postajališčih. Pričakovali smo, da bo občinsko podjetje upoštevalo narodnostno sestavo prebivalstva in namestilo dvojezične table. Očitno je bilo to vprašanje prevelik trn v peti marsikateremu voditelju občinskega podjetja in so se, nedvomno «iz praktičnih razlogov», odločili za zgolj italijanske table. • V Uradnem vestniku ministrstva za šolstvo so objavili seznam premestitev učnega in drugega šolskega osebja za prihodnje šolsko leto 1974-75. • Pri tržaški občini so razpisali jav. ni natečaj za tri mesta pomožnega knjigovodje. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta. Zainteresirani lahko prejmejo vse potrebne informacije, obrazec za prošnjo in razpis natečaja pri oddelku za osebje tržaške občine, soba 92, drugo nadstropje. Demokratični katoličani in krajevno vodstvo KD Odbor demokratičnih katoličanov je izdal uradno tiskovno sporočilo, v katerem ironično komentira pobudo tržaške KD, ki trdi, da so bili demokratični katoličani, ki so se zavzemali za «ne» pri referendumu, tudi blizu stranki. Zaradi tega pravijo, da prof. Scoppola, ki bo iz osebnih razlogov predaval o De Gasperiju, ni v stiku s katoličani, ki so bili za «ne», ker gre za pobudo demokristjanskega vodstva, ki ni imelo poguma, da bi se javno izreklo proti reakcionarnim in tveganim pobudam tajnika Fanfanija. Razstava obrtništva v Sesijanu I 1 i ! iiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiimimiiiiiimiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Z nagraditvijo zaključen praznik v Križu Včeraj so na sedežu avtonomne turistične ustanove v Sesijanu odprli razstavo in sejem deželne o-brti. Razstava, pri kateri sodelujejo številni znani obrtniki naše dežele, bo odprta do 30. t.pi- vsak dan od 9. do 12. in od 17. do 20. ure. • Danes in jutri se bo nadaljeval festival komunističnega tiska, ki ga je ob 50. letnici lista «L’Unità» priredila sekcija «Čermelj» v ljudskem vrtu v Ul. Archi pri Sv. Alojziju. Ob 19. uri bo govoril sen. Vidali. V Trstu srečni dobitnik fiata 128 Sreča se je vsaj enkrat spomnila tudi našega mesta in sicer izbrala pri nas dobitnika prve nagrade natečaja, ki je bil povezan z igro Enalotto. Med vsemi tistimi, ki so stavili 22. junija in 1. julija so na žrebanju izbrali ravno lastnika lista štev. 9/B 28533. V predvidenem roku se mora javiti na urad Enalotta v Ul. Giulia 1, I kjer bo dobil fiat 128 coupé. reč prisostvovali odprtju treh razstav, ki nam prikazujejo dela bolj «drznih», v bodočnost usmerjenih umetnikov. V palači Costanzi so odprli razstavo del znanega futurista Gerardà Dottorija, v galeriji «Rettori - Tribbio 2» na Starem trgu 6, je odprl razstavo futurist Enzo Benedetto, v galeriji Tommaseo pa so sinoči odprli razstavo, ki nosi naslov «Le terre della Luna», ki jo je pripravil Bruno Barborini. Kakor vidimo gre v vseh treh primerih za razstave, ki so nekako ločene od sedanje naše stvarnosti, kajti tudi Benedettova in Barborini-jeva, ki nosita današnje datume, govorita o nekem svetu, ki je še daleč od našega, njihove misli, njihovi pogledi so zdaj posredno usmerjeni daleč v bodočnost. Toda kako naj v stavku dveh označimo kar tri razstave. Povedali bomo le, da je razstavo danes že 90 let starega Dottorija priredila v palači Costanzi Avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem in da bo razstava trajala vse do 28. t.m., Benedettova razstava v galeriji «Rettori - Tribbio» bo trajala do 20. t.m., podobno kot Bar-borinijeva v galeriji Tommaseo. Novi umik odprtja bencinskih črpalk Tržaška prefektura je objavila novi umik odprtja bencinskih črpalk Od 1. maja do 20. septembra bodo črpalke odprte od 7. do 12.30 in od 15.30 do 20. ure, v preostalih sedmih mesecih pa od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Ob nedeljah in ob praznikih bo odprtih 25 odstotkov črpalk po vrstnem redu, ki ga določa perfektura. črpalke, ki so zaprte v nedeljah, imajo tedensko zaporo tudi ob ponedeljkih ali na prvi delavnik, če je v ponedeljek praznik. Nočno službo od 22.30 (pozimi od 22. ure) do 7. ure bo zagotovila bencinska črpalka AGIP v Miramarskem drevoredu 49, lahko pa so odprte tudi vse samopostrežne črpalke, pri katerih osebje ni potrebno. TNdbiO uiedhidivu JE RES? Spoštovano uredništvo! Baje bo občinska uprava v kratkem menjala imena nekaterim ulicam pri Sv. Ivanu. Govori se o nekih čudnih «toponimih». Kaže torej, da bodo spet prezrli znamenite slovenske može. In vendar ima Sv. Ivan vrsto oseb, domačinov in priseljencev, ki si zaslužijo ulico. Če grem po časovnem zaporedju, so to Jakob Svetina (speleolog), Josip Godina - Vrdelski (publicist, narodni buditelj), Štefan Nadlišek (politik, dolgoletni občinski svetovalec, eden ustanoviteljev Edinosti), Ivan Piano (narodni buditelj, prosvetni delavec), Anton Trobec (eden ustanoviteljev Edinosti), Vladimir Bartol (pisatelj), Vladimir Martelanc (publicist in politik), Slavko Škamperle (antifašist in žrtev fašizma). Zdaj bomo videli, koliko so bile iskrene županove besede o tem, da ga je sram samih besed, ki jih je izrekel po zadnjem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Ker pa smo že pri vprašanju toponomastike. Vas prosim, da bi objavili seznam članov občinske toponomastične komisije, ker me zelo zanima, kdo je tisti, ki tam pravično zastopa jugoslovansko etnično skupino, kot to določa točka c 2. člena Posebnega statuta i od 5.10.1954. Z odličnim spoštovanjem Trst, 6. julija 1974 Samo Pahor ' MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA ob 21.15: «Il silenzio del dottor Ivens» (dolgometražni film ZSSR) režija Budimir Metalnicov, igra Serghei Bondarciuk. Srednje in kratkometražni filmi: «Aeropittura futurista di Dottori» (Italija), režija Luigi di Gianni; «li Sole» (Češkoslovaška), režija Vaclav Hapl. KINO EXCELSIOR (Informacijski oddelek), ob 17.30: «Anno 2033» (Belgija), režija Rod Van Eyck in Etienne Toetenel; «Una sera, un treno» (dolgometražni film, Belgija), režija André Delvaux, ' igrata Yves Montand ih Anouk Aimée. JUTRI, ponedeljek: GRAD SV. JUSTA Ob 21.15: «L'uomo di vimini» (dolgometražni film. Velika Britanija), režija Robin Hardy, igrata Christopher Lee in Britt Ekland. Srednje in kratkometražni filmi: «Com'è stato fatto il Silent Runing (ZDA), režija Chuck Barbee; «Premete il bottone!» (Madžarska), režija Kati Macskassy. KINO EXCELSIOR (Informacij, ski oddelek), ob 17.30: «Quo vadiš?» (Jugoslavija); režija Rudolf Borosak in Vladimir Hrs; «I due mondi di Charly» (dolgometražni film, ZDA), režija Ralph Nelson, igrata Cliff Robertson in Clai-re Bloom. Kino Miramarsk! park — Predstave «Luči iti zvoki: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini), in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Ariston — I.N.C. 15.30 «Nuda dal fiume», češki film. Režiser Jan Kadar. Nazionale 16.00 «Non perdono nessuno, sono la collera del vento». Te-rence Hill, Fernando Rey, M. G. Buccella. Excelsior Rezervirano za festival znanstvenofatastičnih filmov. Grattacielo 15.30 «Colinot, l’alzasot-tane». Natalie Delon, Ottavia Piccolo, B. Bardot. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «American graffit». Richard Dreyffuss in Candy Clark. Eden 15.30—22.15 «Il portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Eampling, Philippe Le-roy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz 16.30 «Le armate-: rosse alla liberazione dell'Europa». Aurora 16.00 «Il rompiballe». Lino Ventura. Baroni film. Capitol 16.00 «Zozos». Barvni film Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.30 «La gang dei doberman colpisce ancora». Impero 15.30 «Cinque matti al super-mercato». Barvni film. Filodrammatico 14.45 «Le amorose not. ti di Ali Babà». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Cartouche». Claudia Cardinale in Jean Paul Bel mondo. Ideale 15.00 «Latitudine O». Joseph Cotten in Cesar Romero. Barrai film. Vittorio Veneto 15.00 «I tre dell'operazione drago». Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.30 «Una ragione per vivere e una per morire». James Co-burn, Bud Spencer. Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m. Radio 14.30 «Mani che stritolano». Barrai film. Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Love story». Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «Al soldo di tutte le bandiere». Tony Curtis, Michele Mercier, Charles Bronson. Pustolovski film. Sinoči je bilo v hali Prosvetnega idoma «Albert Sirk» v Križu nagrajevanje zmagovalcev na razstavi domačih vin, ki jo je priredil Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine prejšnji teden. Predsed-> nik konzorcija, domačin Miro Sedmak, je zbrane vinogradnike in goste pozdravil ter odprl zalepko z izidom pokušnje komisije in tako razglasil zmagovalce letošnje vinske razstave v Križu: Komisijo so sestavljali dr. Milo, dr. Baša in Maks Hrvat. Zmagovalci letošnje razstave so vsi Križani. Prvo nagrado za belo vino je prejel Mirko Košuta, drugo Egidij Košuta, tretjo nagrado pa Oskar Košuta. Za črna vina so prejeli prvo nagrado Mario Švab, drugo Anton Košuta, tretjo Gigi De Lorenzi. Nato je predsednik Sedmak nagradil s srebrno kolajno najstarejša vinogradnika, Antona Košuto in Martina Guština. Sedmak se je zahvalil vsem razstavljavcem vina ter vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje vinske razstave v Križu. Nato so se nagrajenci, in prisotni vinogradniki in gostje zbrali na dvorišču doma ob kozarcu do mače kapljice in pršutu ter cvrtih ribah in se dalj časa zadržali v prijateljskem vzdušju. M. M. Jutri dopoldne pogreb komunističnih aktivistov Jutri ob 11. uri bodo iz mrtvašnice v Ul. Pietà pospremili na zadnjo pot komunistična aktivista Vittoria Skorepo in Vinicia Mattiassija, ki sta tragično utonila ob zaključku festivala komunističnega tiska na pomolu Pescheria. Avtonomna federacija KPI vobi vso demokratično javnost, naj se s številno udeležbo poslovi od žrtev. Medtem so družinama naslovili sožalne brzo- javke pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi, tajnik PSDI Oberdan Pie-randrei, pokrajinska federacija PSI, goriški tajnik federacije KPI, tovarniški svet Vetrobela, pevska skupina iz Ferrare, ki je nastopila na festivalu, ter poslanec Mario Lizzerò v imenu poslanske skupine KPI. tSmrt lastnika menjalnice Bolaffio V petek zvečer je zadet od srčne kapi nenadoma umrl v 76. letu starosti lastnik znane tržaške valutne menjalnice Renzo Bolaffio. številni Tržačani in Jugoslovani poslej v tesnem prostoru enstran zamreženih okenc ne bodo več videvali prijaznega obraza sivolasega gospoda, ki je vedno nasmejan bil na uslugo svojim klientom. Menjalnica Bolaffio je že dolgo pojem v tem našem obmejnem mestu, kjer se križajo ne le trgovske pač pa tudi turistične poti od vzhoda na zahod in obratno in ki je za številne potnike in kupce poslednja postaja za zamenjavo najrazličnejših valut. Zlasti pa je menjalnica vsaj v povojnem razdobju pojem vsaj za vso Jugoslavijo, če že ne za ves Balkan. Ustanovljena pred več kot enim stoletjem je imela sprva svoje prostore na današnjem Borznem trgu, že mnogo pred vojno pa se je preselila v današnjo Ul. Dante. Delovala je ves čas in tudi med vojno, ko se je moral sedaj umrli Renzo Bolaffio po letu 1943 umakniti z družino pred rasnim preganjanjem. Renzo Bolaffio je bil poslednji iz svoje rodovine in čeprav bo menjalnica poslovala naprej, se z njegovo smrtjo vendarle na neki način zaključuje obdobje povezano z imenom Bolaffio. Danes, NEDELJA, 7. julija MANICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 22.14 in zatone ob 8.16. Juti, PONEDELJEK, 8. julija LIZA Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.2 stopinje, najnižja 20,3, ob 19. uri 23.2 stopinje, zračni pritisk 1012,8 mb, rahlo pada, veter 8 km na uro severozapadni, vlaga 75-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. julija se je v Trstu rodi lo 6 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 53-letni Marino Ferigut-ti, 75-letni Romeo Bolaffio, 75-letni Corrado Porro, 68-letna Elisa Pelosi por. Comunale, 86-letni Ferdinando Besednjak, 75-letni Francesco Bru-gnone, 82-letna Anna Zorzenon in 81-letna Angela Rismondo vd. Curio. OKLICI: železničar Fulvio Frau in prodajalka Aurora Della Mea, klepar Ebano Degrassi in uradnica Daniela Verrocchio, upokojenec Giuseppe Bic-ci in gospodinja Julka Tunjic, elektro-mehanik Nevio Pribaz in prodajalka Serena Tedesco, finacar Mario Gio-vannini in uradnica Nives Sussich, u-pokojenec Marino Bianchet in gospodinja Roma Tognan, mehanik Livio Giorgi in prodajalka Sonia Zennaro, delavec Silvano Pelaschiar in proda- BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR In ZLATNINE — ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urarna In zlatarna LAURENT! Trsi - Trieste. Largo Santorio 4 Včeraj - danes jalka Rosanna Auber, pek Giancarlo Turchi in prodajalka Silva Gutman, uradnik Mario Niccoli in gospodinja Antonia Tonetti, univerz, študent Roberto Fronda in uradnica Silvia Dra-govina, industrijski izvedenec Gianfranco Perentin in knjigovodinja Claudia Colomban, uradnik Sergio Sam-braello in gospodinja Adriana Cum-bat, bolničar Walter Lovich in mani-kerka Liliana Causo, učitelj Mario Vitta in univerz, študentka Elvia Levi, elektrikar Antonio Benčič in delavka Tiziana Stabile, delavec Rocco Murro in gospodinja Teresa Minoia, šofer Giorgio Dri in gospodinja Lucia Muralo, mehanik Franco Novello in prodajalka Marina Giovannini, u-čitelj Antonio Sponza in učiteljica Elisa Agnoli, geometer Giovanni Poz-zecco in bolničarka Claudia Grego-rich, delavec Vincenzo Quarta in gospodinja Laura Vurchio, uradnik Giorgio Puntar in gospodinja Iolanda Macovaz, časnikar Stojan Spetič in univerz, študentka Bruna Zorzini, zdraraik dr. Roberto Natali in učiteljica Graziella Mizzan, uradnik A-driano Ranut in uradnica Silva Bat-tini, pleskar Grozdano Furlan in u-rodnica Darinka Stepap, paznik Pietro Santaguida in prodajalka Bruna Poldrugo, pristaniščnik Walter Lanzo-ni in delavka Adriana De Lorenzi, pristaniščnik Furio Sugan in kemijski tehnik Daniela Kuhar, inženir Dario Rossi in gospodinja Giovanna Onorato, trgovec Diego Castagna in prodajalka Patrizia Varecano, železničar Angelo Ceglia in delavka Patrizia Lo Casto, študent Eugenio Bevitori in študentka Gloriana Can-dusso. uradnik Elio Michelazzi in uradnica Anastasia Schipani, knjigovodja Giordano Trussini in učitelji ca dr. Giuliana Esopi, mehanik Lorenzo Trento in gospodinja Emanuela Gattuso, skladiščnik Antonio Bisaro in frizerka Arianna Mezzina, kapitan Giorgio Grius in učiteljica dr. Roberta Stampalia, natakar Pasquale Di Felice in šivilja Claudia Steffè, uradnik Derek Hibbert in uradnica Rosanna Csnnavò, uradnik Alberto Alzetta in uradnica Ondina Žago. tehnik Fabio Welker in telefonistka Chiara Pa-rovel, uradnik Franco Manosperti in prodajalka Ambra Barone, geometer Ervino Mele in gospodinja Rosa Verrone, radijski tehnik Roberto Piego in uradnica Rita Mozenic, uradnik Roberto Paluello in uradnica Anna Vuch, pristaniščnik Franco Cuc. cari in učiteljica Renata Putigna, študent Ferdinando Parlato in študentka Maria Rovelli, finančni stražnik Giovanni Tongo in delavka Bruna Angelini, uradnik Roberto Rizzarelli in uradnica Antonia Castrignano, elektrikar Claudio Sain in prodajalka A- f) TMT-Uf M«ulnì 5/ ridia Maraspin, zidar Edoardo Ples- ničar in uradnica Mara Rogelja, u-radnik Enrico Tommaseo in univerz, študentka Paola Leghissa, uradnik dr. Edoardo Germani in uradnica Iolanda Zùdettich, uradnik dr. Gianpaolo Cavicchi in učiteljica dr. Claudia Pas-sagnoli, prodajalec Luigi Predella in učiteljica Adriana Fattori, delavec Claudio Smet in prodajalka Mirella Levek, učitelj Ezio Marzi in učiteljica Mirella Zugnaz. knjigovodja Marcello Forti in knjigovodinja Daniela Brischi. LOTERIJA BARI 68 62 71 87 31 CAGLIARI 65 6 39 28 17 FIRENCE 35 7 54 28 48 GENOVA 6 10 71 32 33 MILAN 11 17 75 74 84 NEAPELJ 74 23 90 43 82 PALERMO 78 1 74 28 68 RIM 56 4 62 50 76 TURIN 28 59 15 10 37 BENETKE 55 15 29 45 79 ENALOTTO 2 2 X 1 1 2 2 X I X 1 1 KVOTE: 12 točk — 11.5S2.00«, li točk — 299.000, 10 točk — 23.000 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AlTAnnun-ziata\ Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 in 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, UT Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124). ZA VELIKI ŠMAREN IZLET NA DUNAJ Za izlet, ki je bil razpisan na veliko povpraševanje naših bralcev, je na razpolago se nekaj mest. Kdor se želi udeležiti izleta, ki bo od 14. do 16. avgusta 1974, naj se javi najkasneje do 9. jubja dopoldne na upravi našega dnevnika, v Ul. Montec-chi 6. Cena izleta je 39.000 br. UREDNIŠTVO SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V torek, 9. julija, ob 18. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu: konferenca o manjšinah in razno. Gledališča ROSSETTI Pri osrednji blagajni v galeriji Pretti se je začela predprodaja vstopnic za prvo in drugo uprizoritev operete «Pri belem konjičku» v soboto, 13. t.m. in v nedeljo, 14. t.m. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo odhod dečkov v kolonijo v Nabrežini jutri, 8. julija 1974. Otroci naj bodo vsi za 16. uro na sedežu društva v Ul. Machiavebi 22, od koder bo odhod. Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelab v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo. roča, da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. jubja 1974. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in nonota Kamila Sedmaka se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, za cvetje in prispevke, ki so jih njegovi svojci, prijatelji in znanci darovali za spomenik NOB v Sv. Križu pri Trstu. žalujoča žena in sinovi in drugo sorodstvo Sv. Križ pri Trstu, 7. jubja 1974 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega nepozabnega IVANA HUSA se iskreno zahvaljujejo žalujoči družini HUSU in BAN Bane, 7. julija 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali z nami ob izgubi dragega moža, očeta, nonota in strica IVANA KALCA Posebna zahvala č. g. župniku in vsem darovalcem cvetja. Žalujoči: žena Antonija, sin Milko in hči Silvana z družinama ter drugo sorodstvo dropada, Novi Sad, Ljubljana, 7. julija 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage URŠULE PETAR0S vd. HERVAT Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Družine Hervat, Bandi in Družina Boršt, Boljunec, 7. jubja 1974 ZAHVALA Ganjeni zaradi tohkšnih izrazov so. čutja ob smrti našega 'dragega FRANCA STEFANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bib ob strani v težkem trenutku. Posebna zahvala č. g. župniku iz Skednja. žalujoči družini Stefančič in Gallo ter drugo sorodstvo Trst, 7. julija 1974 rimorski dnevni] PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU VINSKE RAZSTAVE Nagrajevanje vinogradnikov v Dolini v torek zvečer je bilo na vrtu društvene gostilne v Dolini, razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji osemnajsti občinski razstavi domačih vin v Dolini. Razstava, ki je bila kot vsako leto za največji vaški praznik «majenco» je zelo dobro uspela. Svoje pridelke je razstavilo kar šestindvajset vinogradnikov dolinske občine iz Loga, Ricmanj, Boršta, Zabrežca, Hrvatov, Bo-Ijunca, Doline, Krogelj, Prebene-Ss in iz Mačkolj. V imenu dolinske občinske uprave Je imel kratek nagovor župan Dušan Lovriha v katerem je izrekel priznanje in pohvalo vinogradnikom in vsem, ki so s svojim^ delom pripomogli k uspehu letošnje razstave. Prvo nagrado za črna vina je prejel Bruno Zahar iz Boršta, za bela vina pa Andrej Hrvat iz Zabrežca-Hrvatov; dobila sta vsak zlato koljano dežele Furlanije - Julijske krajine in hranilno knjižnico s 15.000 lirami od hranilnice in posojilnice z Opčin. Brugo in tretjo nagrado za črna vina sta prejela Josip Sancin in Josip Vodopivec iz Doline. Drugo nagrado za bela vina je dobil Marij Smotlak iz Mačkolj, tretjo pa Albert Derganc iz Loga. Po nagrajevanju je sledila o-bilna zakuska, ki sta jo dobro pripravila najemnika društvene gostilne Nerina in Ezio. Vinogradniki in gostje so se zadržali v Prijetnem in prisrčnem vzdušju ob kozarčku pristne domače kapljice, ki so jo za to priložnost poklonili razstavljavci. Velik uspeh TPPZ na gostovanju v Semedeli pri Kopru V Semedeli pri Kopru je na proslavi Dneva borca gostoval Tržaški partizanski pevski zbor. številno občinstvo je navdušeno pozdravilo u-spelo interpretacijo partizanskih pesmi. Zaradi velikega odziva, ki ga je vzbudilo gostovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora, je organi-racija Zveze borcev iz Kopra izrazila željo po ponovnem snidenju s tržaškimi pevci. Program bi morali v prihodnje nekoliko spremeniti, osnovna koncepcija zbora pa mora ostati ista: pesmi s tematiko narodnoosvobodilne vojne in odporniškega gi banja. napovedal tudi druga gostovanja. V i ni, bo, kot običajno, na vaškem petek, 12. t. m., bo nastopil v Kul- ' trgu v Nabrežini. Občinska uprava, turnem domu skupaj s folklorno sku. ‘J ------- --“ii-- —‘~ pino Dijaškega doma iz Trsta: večer bo posvečen delegatom medna-lodne konference za manjšine. 14. t.m. bo na Vrhniki pel na osrednji proslavi oklepnih enot jugoslovanske armade, 28. t. m. na partizanskem mitingu v Nabrežini, 4. avgusta bo gost v Beneški Sloveniji, 1. septembra pa odpotuje v Firence, kjer bo veliko zborovanje odporniškega gibanja. V NABREŽINI V petek odprtje vinske razstave V petek bodo v Nabrežini odprli 13. razstavo in pokušnjo domačih vin. Razstava, ki bo letos zadnja občinska razstava v tržaški pokraji- ki že od vsega začetka prireja to tradicionalno manifestacijo, je tudi za letošnje leto pripravila vrsto o-brobnih prireditev. V petek bo nastopila domača godba na pihala, v soboto godba iz Pridvora, v nedeljo pa godba iz Turriaca. V večernih urah bosta poskrbela za zabavo ansambla Lords in Igo Radovič, v soboto pa tudi duet komikov Ridos. Omenimo naj še, da bo v nedeljo dopoldne nagrajevanje zmagovalcev mladinskih iger, popoldne pa tradicionalna tombola. Za spremembo od prejšnjih let, bodo letos objavili imena zmagovalcev (razstavljenih bo 15 vzorcev belega in 16 vzorcev črnega vina) že v nedeljo zvečer. Nedvomno bo tudi ta razstava, ki ji bo čez štirinajst dni sledila še pokrajinska razstava na Repentabru, privabila številno občinstvo. Vinogradniki dolinske občine z nagradami iiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif OBVESTILO POKRAJINSKEGA ZDRUŽENJA REJCEV Izšel je deželni zakon z vrsto ukrepov v korist živinoreje Zakon predvideva številne nagrade za rejo telic V številki 28 Deželnega vestnika, ki je izšel 24. maja 1974, je bil objavljen deželni zakon 13. 5. 1974 št. 18. Z omenjenim zakonom je deželna uprava izdelala načrt za ohranitev in razvoj živinoreje v naši deželi. Zakon namreč predvideva vrsto ukrepov v korist živinoreje, ki naj bi pripomogli, da se omenjena panoga naglo in učinkovito opomore iz hude krize, v katero je v zadnjem času zašla. Med ukrepi, ki so že stopili v veljavo in ki neposredno zanimajo živinorejo so sledeči: L Nagrade ob rojstvu za teleta obeh spolov, ki so namenjena za pitanje. Rejec se mora obvezati, da bo pital samce do teže 4 stotov, samice pa do teže 3,5 stota za govedo sivorjave pasme; za ostale pasme je predvidena teža 5 oziroma 4,5 stota. 2. Nagrade za pitane samce rojene v hlevih rejcev, ki prosijo za nagrado. 3. Nagrade za pitane samce, ki jih je rejec kupil in ki jih je pital do . zgoraj navedene teže. tržaški partizanski pevski zbor je I 4. Nagrade ob rojstvu telic na- ZVEZA PARTIZANOV OPČINE priredi v Prosvetnem domu na Opčinah PARTIZANSKI i TABOR PROGRAM: Danes, 7. julija — Otvoritev ob 16. uri Nastop godbe na pihala iz Brega Pozdravna govora tovarišev Dušana Košute in Artura Calabrie Razstava o Čilu Nastop openskih kotalkarjev Barvni televizor bo oddajal nogometno tekmo svetovnega prvenstva. Sledi ples z ansamblom The Lords. V kioskih bo raznovrstna hrana in pijača menjenih za rejo. 5. Nagrade za rejo brejnih junic. Za podelitev nagrad predvidenih v točkah 1, 2, 3, je pristojen zadružni organizem, ki bo v kratkem ustanovljen. Do ustanovitve omenjenega organizma pa lahko rejci naslovijo prošnje za podelitev teh nagrad na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo do vključno 22. julija 1974. Za podelitev drugih nagrad pred videnih v točkah 4 in 5 pa je pristojno Pokrajinsko združenje rejcev. O teh nagradah bomo spregovorili podrobneje. 1. NAGRADE OB ROJSTVU ZA TELICE NAMENJENE ZA REJO Vsi rejci člani in nečlani združenja lahko priložijo prošnjo najkasneje 90 dni po rojstvu telice in se morajo obvezati, da bodo telico re dili v svojem hlevu ali pa, da jo bodo prodali v centre za rejo, ki bodo v kratkem ustanovljeni v naši deželi. Vsak rejec lahko priloži vsako leto več- prošenj. Ker je bil zakon odobren pred kratkim, je predvidena v začetnem obdobju podelitev nagrad tudi tistim telicam, ki so se rodile 120 dni predno je zakon stopil v veljavo, to se pravi, tudi za telice, ki so, se rodile v dneh od 24. januarja maja 1974. Za te telice morajo biti prošnje prilo-ŽeriiTdo SlPkp ^lSaija'11974.' Naj še poudarimo, da morajo rejci izpolniti ža^vsak» telico posebno dopisnico in jo nasloviti — skupno s potrdilom o oploditvi — s priporočenim pismom (bolje je, če jo prinesejo osebno) na Pokrajinsko združenje rejcev. Dopisnice bodo na razpolago (od ponedeljka, 8. julija dalje) na sedežu občin, na sedežu Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, na pokrajinskem Nadzorništvu za kmetijstvo in seveda na sedežu Združenja rejcev. Nagrada znaša 20.000 lir, za gorska področja (v katere spadata tudi devinsko - nabrežinska in zgoni-ška občina) bodo nagrade za 40 odst. večje. 2. NAGRADE ZA REJO BREJIH JUNIC Te nagrade, ki znaša 20.000 lir in bo za gorska področja povišana za 40 odst., bodo deležne junice, ki so vsaj šest mesecev breje. Rejec bo imel pravico do te nagrade le, če se obveže, da bo redil junico v svojem hlevu vsaj še tri mesece po o-telitvi. Kar se tiče roka za naslovitev Aktiv socialistične mladine v Zgoniku V petek se je sestal v Zgoniku aktiv socialistične mladine, na katerem je bil govor o smernicah dela in organizacije mladine na Podeželju ter o perečih problemih, ki se tičejo mladine v tržaški pokrajini. Aktiv je vodil član vodstva sekcije socialistične stranke Italije za vzhodni Kras Vojko Kocman, na njem pa so bili prisotni še pokrajinski tajnik socialistične mladine Carbone ter člani pokrajinskega odbora Zgubi in Dekleva. Aktiv se bo sestal v prihodnje, takoj po končam mednarodni konferenci o manjšinah, ki bo v prihodnjih dneh v Trstu, in bo izdal svoj dokument. V tednu od 7. do 13. julija bodo opravili statistično anketiranje delavcev, da bi ugotovili stanje brezposelnosti in vzroke tega pojava. Anketiranje, ki ga opravljajo vsake tri mesece, bodo izvedli občinski Uslužbenci v 340 družinah, izbranih Povsem naključno med vsemi tržaškimi družinami. OSMICA Mario Olenik, Prebeneg 44, je odprl osmico. Toči dobro belo in čmo vino. ŠE MLADOSTNI V POKOJ V torek opoldne so se v sejni dvorani dolinske občine srečali nameščenci dolinske občinske uprave s tremi delovnimi tovariši, ki odhajajo v pokoj. Trem zaslužnim sodelavcem je župan Lovriha čestital, se jim za opravljeno delo zahvalil ter jim voščil dolgo in srečno življenje v miru in v zdravju, ter jim je v imenu občinske uprave podaril primemo darilo. Upokojenci so: bivši tajnik Josip Gerii, ki je bil v službi celih 32 let ter uradnici Zofija Tul s 30 leti službe in Lučilia Drecogna z 28 leti službe. prošenj velja kar je bilo rečeno v zvezi z nagrado o telicah. Dodati je le treba, da je tudi za te nagrade predvidena retroaktivnost 120 dni, to se pravi, da so jih deležne tudi junice, ki so bile vsaj šest mesecev breje v obdobju, ki gre od 2t. januarja do 23. maja. Umestno je še enkrat poudariti, da do zadnjih dveh nagrad (4 in 5) imajo pravico vsi rejci in ne samo člani združenja. Za morebitna pojasnila in informacije se lahko rejci zglasijo na združenju, ki ima svoj sedež na Trgu Scorcola 4 (tel. 35245) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30. Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številko parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 27. julija. Tajništvo KZ OPČINE ZADNJA POT □ARIJE TAVČARJEVE ;..l " ; ■ A ! Dne 4. junija letos smo pokopali na domačem pokopališču najstarejšo ženo z Opčin. Kljub temu, da ji življenje ni bilo najbolj naklonjeno, je dosegla visoko starost. Rodila se je na Opčinah 24. marca leta 1880 v zavedni kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskovala na Opčinah pod nadzorstvom učiteljev Valentiča in Ferluge. Takoj po končani osnovni šoli je morala na delo. Njen oče je, kot več Opencev, imel vinograde v Bregu in Marinih, to je pri Piščancih, še zelo mlada Marija je morala pomagati očetu na kmetiji. Ker to še ni bilo dovolj in ni prineslo hiši zadostnega zaslužka, je pokojnica šla služit k neki ugledni družini z Opčin. Strina Marija od Rjebca ali od Tite, kot so jo domačini i-menovali, je bila zelo čvrsta in 'bistrega, dpha. ,Znala je .pripovedovati in marsikaj zanimivega nam je razodela iz svojega mladostnega življenja. Ko jè' 'postala' nekoliko starejša, je morala tudi ona, kot mnogo naših žena z mlekom, razno zelenjavo in drugimi poljski- iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniu Darovi in prispevki za spomenik Padlim v nob V MAČKOLJAH Viktorija Bracelj iz Zapuž pri Ajdovščini 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Albert Štefančič 10.000 tir, Viktor Bogateč 10.000 lir, Leopold Vidmar 10.000 lir, Marčelo Košuta 10 tisoč lir, Alojz Švab 3.000 lir. Alma Sedmak 8.000 lir. V spomin pok. Alojzija Bogatea daruje Angel Tence (št. 90) 2.000 lir. V spomin pok. Cvetkota Sedmaka darujejo Karla Sedmak (št. 90) 2.000 lir, Gizela Košuta (št. 98) 1.000 lir, Helena in Pavel Jerič (Komen) 100 novih din. Namesto cvetja na grob Avgusta Komela daruje Danila Košuta 3 tisoč lir. V spomin Ramila Sedmaka darujejo družina Ida in Milan Filipčič, Viktorja Košuta z družino in Boris Košuta z družino 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob priliki ogleda zadružne vinske kleti v Krminu in v Dobrovem s Kmečko zadrugo in Zadružno gostilno Prosek darujejo udeleženci obiska 38.000 lir. « * # V spomin Srečka šturmana daruje družina Marsič 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin ob 7. obletnici smrti soproge Valerije daruje Ivan Božič 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. Starši osnovne šole s celodnevnim poukom Ricmanje - Domjo darujejo ob zaključku šolskega leta 37.000 lir za šolo v Ricmanjih in 25.000 lir za šolo pri Domju . Za ŠD Kontovel darujeta Avgust Gruden 2.000 lir in Marcello Da- nieli 3.000 lir. V počastitev spomina pok. Urše Hrvat daruje družina Siili (Boršt 89) 5.000 lir za Tržaško folklorno skupino. Namesto cvetja pokojni Urški Hrvat daruje družina Auer 3.000 lir za Tržaško folklorno skupino. V spomin drage strine Josipine Hreščak vd. Petaros daruje družina Štrajn (Zabrežec 59) 3.000 lir za Dijaško matico. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Namesto svetja na grob Urše Hrvat darujejo družine iz Zabrežca: Zobec (št. 4), Zahar (št. 18), Skrokaro (št. 15) in Skro-karo (št. 44) 10.000 lir. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo: družina Milič-Huslovi 15.000 lir, Vitorca Versa 10.000 lir, Viktorija Pelirjeva 10.000 lir, Edi Bukavec 5.000 lir, Bruna Giordani 3.000 lir, Justo Colja 12.000 lir, Slavko Štoka 5.000 lir, Marija Štoka 2.500 lir, Gino Lazzarini 5.000 lir, Romano Milič 10.000 lir. Za Šentjakobsko kulturno društvo darujejo: družina Stopper 10.000 lir, Santina Petaros 5.000 lir, Josipina Merlin 5.000 lir, N.N. 50.000 lir, N.N. 10.000 lir, N.N. 10.000 lir. Ob krstu Danijela Marca svojci 20.000 lir. Namesto cvetja na grob dr. Aljoše Logarja družini Terčon in Pahor 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Doroteje Superine svojci 5.000 lir. V isti namen Ernestina in Ivanka 5.000 lir. V spomin preminule Marije Škabar daruje Ida Gerlanc 3.000 lir za športno društvo Kontovel. Za izpolnjene želje v svetovnem nogometnem prvenstvu daruje Boris Daneu 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin pok. žene Marije, hčerke Andreane por. Domio in sina Angela daruje Jakob Cijak 15.000 lir za PD Prosek - Kontovel in 5.000 lir za Dijaško matico. mi pridelki vsak dan na tržaški trg. In prav iz te dobe nam je pokojna pripovedovala mnoge zanimivosti in, šegava kot je bila, je marsikatero tudi čisto po svoje obrnila. Takrat še ni bilo tramvaja in tudi ko je začel obratovati, je bil za naše ljudi veliko predrag. Prisiljena je bila torej tudi Marija preko Vrha, kot še danes imenujejo starejši ljudje današnji Obelisk, peš po znani Skali santi in seveda vsak dan ne glede na vremenske razmere. Čeravno je pokojnica mnogo delala, je še vedno našla toliko prostega časa in obiskovala razne veselice in druge naše prireditve. Do zadnjega se je redno udeleževala naših prireditev in je bila tudi redni član slov. prosv. društva Tabor. Ko je bila stara 20 let se je poročila z domačim Janezom Rebcem, kateremu je rodila dva otroka. Toda mož Janez ji je na žalost umrl in se je po nekaj letih vdovstva zopet omožila z Antonom Tavčerjem in je imela z njim še pet otrok. Mož Anton je leta 1955 umrl in pokojnica je vse do konca svojega življenja ostala pri hčerki Karli. Draga Marija naj ti bo lahka domača zemljica, katero si tako iskreno ljubila. K. A, OBRABLJENE zlate in srebrne izdelke vseh vrst plačamo po najugodnejši kotaciji, po čistoči in teži. DARWIL URE — SREBRNINA NAKIT — DRAGULJI TRST tel. 36231 61932 TRG SV. ANTONA 4 IZKORISTITE PRILOŽNOST: 800 modelov ročnih ur švicarske I. kategorije še vedno po istih cenah. BREZ POVIŠKA FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Danes, 7. julija THE STARS OF FAITH OF BLACK NATIVITY - USA Jutri, 8. julija Detoni: Bajka (The Tale) KOMORNI ANSAMBL SLOBODNOG PLESA - ZAGREB V torek, 9. julija Rok Klopčič, violina Ranko Filjak, klavir V četrtek, 11. julija «Tis Goodly Sport* Mahler: Dark elegies (Mračne žalostinke) Subotnick: Embrace tiger and return to the mountains (Objemi tigra in vrni se v gore) BALET RAMBERT - LONDON V petek, 12. julija PRO ARTE CHORAL ZDA V soboto, 13. julija TARTINI TRIO - LJUBLJANA V nedeljo, 14. julija Orgelski večer FRANCOIS DELOR - ŠVICA Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA — ODEJE PREPROGE — ZAVESE Ul. C. Battisti. 14 — tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA Mali oglasi UGODNO PRODAM tovorni avto FI AT 682 - N3 - kiper (3 osovine). Telefon 061 87751. SLUŽBO dnevno ah stalno dobi vratar, ki bo hkrati tudi čuvaj in šofer. Telefonirati 772731 od 10. do 11. ure. 37-LETN1 — dobro situiran Tržačan bi se poročil z gospodinjo, pošteno, zdravo brez imetja. Telefonirati 763714, Trst. TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuba 1.3 1974. 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968- NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970-kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tei. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. sedaj smo v novem sedežu v ulici Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) NUOVA CONCESSIONARIA nove telefonske številke: 826.1811213 M. Bevilacqua TRST ■ Via Conti 9/1 TELEFON (040) 793071 Stroji in orodja za mehanike in mizarstvo! ZA RAZLIČNE IZDELKE POPUST OD 30 DO 40% — tehnična pomoč In nadomestni deli v skladišču imamo na razpolago tudi rabljene stroje: kombinirke na 7 operacij, kompresorje, brusilne stroje in tračne žage * - jamstvo 18 mesecev — v Italiji lahko plačate na obroke TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi t inozemstvo «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 • TELEFON 29 714 ZASTOPNIK šhooh ZA TRST IN POKRAJINO TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu z novimi ŠKODA 74 100 • 100 L - 110 L COUPÉ R --- ■>' ~ '* ' t— ' ------- ^mirrr c? RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV fi:::;::!:::::::::::::: i::::::: ::::::::::::::.....:::::::::::::: Uspešno se nadaljuje tradicionalni Popusti 30 - 40 - 50 % VELIKI SEJEM TEKSTILA IZREDNO UGODEN ZARADI IZREDNIH POPUSTOV Velika izbira: BLAGA IZ VOLNE, SVILE, BOMBAŽA, PLETENE KONFEKCIJE, ŽENSKIH HLAČ IN SRAJC, TORBIC, PASOV in GUMBOV OGLEJTE Sl IZLOŽBE IN PRIMERJAJTE CENE! i:iiiiiij:ili!iiiiiiHHi:ii:iiiii::ii:i::i:i:::!:n::::UiaH«iHHHi‘iiiii!iiii LARGO BARRIERA VECCHIA 14 is ORISKI DNEVNIK ZARADI POMANJKANJA DENARJA Občine ne morejo pričeti gradnje dei ker je država blokirala razna posojila Veijetno uslužbenci bolnišnice ta mesec ne bodo dobili celih plač Denarna kriza, ki je zajela vso našo državo z restrikcijo kreditov s strani bank tako tovarnam kot trgovcem in krajevnim upravam, je zajela tudi naše občine in bolnišnice. Državna blagajna zavlačuje izplačilo raznih posojil občinam, medtem ko precej redno dobavlja prispevke, ki jih mora dajati država občinam kot nadomestilo za izgubljene trošarine in druge občinske davke. Ta denar pa služi samo za kritje vsakodnevnih stroškov in ne dovoljuje niti najmanjšega izrednega posega. Ni pa denarja, in to so velike vsote, iz vsakoletnih posojil, ki služijo občinam za kritje primanjkljaja. Država je izplačilo teh posojil zavlekla in marsikatera občina se nahaja v škripcih. Med temi je tudi gorička, ki je morala v teh dneh poseči po bančnem posojilu. Goriška občina je sicer doslej imela precej visoke primanjkljaje, je pa zanje dobivala posojila iz Rima in ji ni bilo treba iskati drugih posojil pri tukajšnjih bankah. Sedaj pa je do tega prišlo in to pomeni, da bo morala goriška občina plačevati dvojne obresti. Prav tako ni obljubljenih dotacij in posojil za razna javna dela, zaradi česar grozi gradbeništvu, huda kriza, ker ne bo moč pričeti nobenega javnega dela. V podobnem položaju so bolnišnice. Na Goriškem so imeli doslej nekoliko boljši položaj kot v sosedni videmski pokrajini. V goriški bolnišnici, pa tudi v krminski, so junija izplačali osebju celotne dohodke, tako v Gorici kot v Krminu pa so upravitelji obvestili sindikate, da ne morejo zagotoviti izplačila plač za mesec julij; to iz preprostega razloga, ker v blagajnah ni denarja. Bolnišnice imajo že ogromne dolgove pri tukajšnjih bankah za normalno poslovanje, seveda pa imajo še večje, milijardne terjatve, do raznih bolniških blagajn. Te pa spet nimajo denarja, da bi svoje dolgove plačale. V sosedni videmski pokrajini je položaj še hujši kot na Goriškem. V nekaterih bolnišnicah videmske pokrajine niso že v juniju izplačali vseh plač. Dali so uslužbencem le predujme, po sto, dvesto, tristotisoč lir. V enem primeru pa so izplačali le redne mesečne plače, niso pa imeli denarja za izplačilo nadur in drugih dodatkov. Precej razburjenja je vzbudila med sindikati odločitev upraviteljev videmske bolnišnice, da izplačajo bolničarjem in drugemu pomožnemu ter upravnemu osebju samo plače, zdravnikom pa so izplačali ne le plače, marveč tudi vse dodatke. Za bolničarje torej niso imeli videmski upravitelji deset, dvajset tisoč lir mesečnega dodatka, za zdravnike pa so takoj našli dodatek, ki gre v stotisoče lir. Če ne bo vlada poskrbela za hitro dotacijo fondov bolnišnicam, ki nimajo denarja ne le za plače, marveč niti za nakup najnujnejših zdravstvenih pripomočkov, bomo imeli tudi na tem področju kmalu hudo krizo. PREDLOG RESOLUCIJE Pokrajina naj bo solidarna s slovenskim gledališčem Pokrajinski svet naj izrazi solidarnost s Stalnim slovenskim gledališčem, ki se nahaja v hudem finančnem položaju. To je osnutek resolucije, ki jo je včeraj socialistični svetovalec Marko Waltritsch poslal predsedniku pokrajine z zahtevo, da predloži to resolucijo, kot izredno točko na dnevni red seje pokrajinskega sveta, ki bo v petek. V osnutku resolucije je poudarjen hudi finančni položaj, v katerem se nahaja Stalno slovensko gledališče v Trstu, ki je gledališče vse slovenske skupnosti v naši deželi. Za to sta krivi tako ministrstvo za turizem in predstave kot zunanje ministrstvo, ki nočeta dati svojega pristanka, da bi bilo naše PD «SOVODNJE» vabi na zaključne prireditve LJUDSKEGA TABORA Danes ples s tekmovanjem v valčku. Igral bo orkester «The Lovers». Deloval bo dobro založeni bifè. V Kulturnem domu je odprta zanimiva fotografska razstava. gledališče priznano kot «stalno». To je diskriminacija do vse slovenske skupnosti v naši deželi, je rečeno v osnutku resolucije. Predlagana je tudi solidarnost pokrajinskega sveta upraviteljem in celotnemu o-sebju gledališča ter želja, da bi se sedanje težave premostile s popolnim priznanjem ustreznih vladnih organov. Na slovenski trgovski šoli v Geriti so se včeraj zaključili zrelostni izpiti V glavnem so se dij'aki dobro pripravili za zadnji šolski trud • Skupina 33 mater iz Šlovrenca pri Moši je poslala predsedniku deželnega sveta pismo, v katerem zahteva, da pridejo vrtci, ki jih sedaj upravlja ustanova ONAIRC v deželno pristojnost. Istočasno podpirajo omenjene matere sindikalne zahteve osebja teh vrtcev, ki Profesorska komisija med ocenjevanjem kandidatovega znanja na zrelostnih izpitih na slovenski trgovski so popolnoma upravičene. šoli v Gorici lillllllllllllillllllinilllllllilliiliiiiiiiiii,iiiiiiim,mi|||„|,„IMIlm||||n|||||||||||||||||1|||||||||||I||I|I||lll||I||(||I|I(|I||Ilmi|I|I||IllII(|||||||||1|I|1||m(|I1|||||||1||11|||(1||||||1II|||n|(||I1|||||||||(|||||.niuiMiiiiiniiimmiililJii PROFESORSKA KOMISIJA JE OCENILA VSEH PET DIJAKOV 21. julija letos V polnem teku priprave za izlet SP/ v Železnike V teku so pospešene priprave za množični izlet v Železnike, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Ob tej priliki bodo, kot smo že poročali, nastopili v Železnikih goriški združeni pevski zbori z dober-dobsko godbo na pihala. Vodstvo SPZ obvešča pevce gori-ških zborov, da bodo vaje v posameznih društvih v torek in v petek ta teden, naslednji teden, v sredo, 17. julija in petek, 19. julija pa bosta skupni vaji z godbo v Doberdobu. Za izlet, ki bo v nedeljo, 21 ju lija, se je vpisovanje skoro zaključilo. Na razpolago pa je še nekaj mest. Zaradi tega vabimo te, ki bi radi šli v Železnike, da se javijo pri društvenih zastopnikih v raznih krajih. Ti so Ivan Humar v Šte-verjanu, Rudi Pavšič v Pevmi, Edi Maligoj v Podgori, Stano Pavlin v Štandrežu, Janko Cotič v Sovodnjah, dr. Leopold Devetak na Vrhu, Jordan Vižintin v Dolu, Karel Ferletič v Doberdobu, društvo «S. Kosovel» v Ronkah. V Gorici pa se vpisovanje vrši na sedežu SPZ v Ulici Malta 2. Včeraj se je na trgovski šoli zaključila matura za pet dijakov tega zavoda. Letošnji zrelostni izpiti na tej šoli so bili prvi v Gorici in prvi v zgodovini slovenskega šolstva.^ Pred mnogimi leti smo namreč že imeli v Gorici zrelostne izpite na liceju in učiteljišču. Tem pa je vedno predsedoval italijanski profesor. Na letošnji maturi pa je bil profesorski zbor v celoti sestavljen iz slovenskih profesorjev. Predsednik je bil ravnatelj slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» iz Trsta dr. Janko Jež, člani komisije pa so bili prof. Vera Bedendo - Semenič (za italijanščino), prof. Franc Škerlj (za slovenščino) prof. Leopold Zu-balič (za politično ekonomijo), prof. Marijan Bajc (za pravo) ter prof. Vladimir Šturm, katerega so izbrali kot predstavnika razreda. Ob tej priložnosti pa .je prav, da izrazimo misel glede ostalih dveh matur v Gorici. Kar se tiče zre UPRIZORI JO DRAMSKA SKUPINA IZ ŠTANDREŽA V sredo zvečer v Prosvetni dvorani premiera Borove drame «Raztrgana» Režira član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Janez Starina Dramski odsek prosvetnega dru- ] oder, poleg tega je pomen drame, itva *Oton Župančič» iz Štandreža čeprav v drugi obliki, še vedno pri- bo v sredo ob 21. uri v Prosvetni dvorani v Gorici uprizoril Borovo dramo v treh dejanjih «Raztrgane». V tej odrski predstavi sodelujejo Handreški in goriški mladi igralci. ki so na prvih odrskih izkušnjah. In prav njim moramo nameniti vso pozornost in izraziti našo pohvalo. V teku dvehmesečnih priprav je vsa igralska ekipa pokazala veliko dobre volje do dela. Dramsko delo režira član novogoriškega Primorskega gledališča Janez Starina, do katerega smo se obrnili, da bi nam podrobneje obrazložil pomen tega dela. «Zakaj si se odločil za to dramo?» «Za «Raztrgance» smo se odločili, ker je tematika, ki jo drama obravnava še vedno aktualna. Dokaz tega je, da gledališko delo uprizarjata v tem času jeseniško in ljubljansko gledališče ter smo ga pred nekaj časa lahko gledali tudi po televizijskih zaslonih. Za delo nas je vodilo geslo «hoteli ste nas spremeniti o pse, pa ste nas spremenili v volkove .. .». To je izraz večne uporniške misli, ki je značilna za slovenski narod, ki je v svoji mentaliteti potrpežljiv, ko pa ne vzdrži več udari, kot je to zapisal tudi Kajuh. Poudariti moram, da me je prvi stik z zamejci navdušil in v teh mladih igralcih, katerim je gledališko delo prava ljubezen, sem opazil pristno gledališko zagnanost in predanost k delu. Ekipa je zelo mlada, nekateri so celo prvič stopili na oder. Zato sem poskušal nanjo učinkovati ustvarjalno, posebno pa pedagoško, da bi usposobil ekipo za bodočnost in da bi ; postala dedični nosilec gledališke • kulture v zamejstvu. Ob tej pri-ložnosti naj dodam, da bo naša amaterska ekipa izrazila z nasto-pom v sredo solidarnost s člani Stalnega slovenskega gledališča, ka-J tere je italijanska birokracija, s j prikrajšanjem finančne podpore, spravila v škripce. Moj prispevek pa je del sistematične pomoči amaterskim društvom v zamejstvu s strani novogoriškega gledališča. Ob koncu naj povem, da ne bo igra na odrskih deskah izglodala strogo dovršena. Opozarjam pa, da je treba upoštevati napore in tehnične težave, s katerimi smo se srečali v pripravah Borove drame» Miloš Tabaj. /ci bo nastopil v drami in bo uprizarjal lik Ferleža, je pri Šiandreškem prosvetnem drn-, Hm referent za dramsko skupino. . Tudi on mm je iz-nzil nekaj misli ! ob premieri tega dela. «Mislim, da j je to predstava ideaina za ljudski I 1 < šoten v zamejskih Slovencih. Naj povem, da nameravamo s tem delom nastopiti na Goriškem, Tržaškem iii v Sloveniji. Verjetno bomo «Raztrgance» uprizorili tudi na Ko roškem. Zanimivo pa je, da v igri nastopajo poleg Štandrežcev tudi mladi igralci z Goriškega. S tem bi hoteli, da bi naše delo in naši nastopi vplivali m najmlajše in da bi ti vzljubili amaterstvo ter bi se pridružili našemu ansamblu. Kot referent za dramsko skupino v Štandrežu imam mmen prirediti v bodoče čim več takih odrskih del, da bi tako tudi m Goriškem zaživela gledališka dejavnost. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim režiserju Starini, ki je v teku vaj imel veliko potrpežljivost z nami ter se izkazal za tehnično dobro pripravljenega». V drami «Raztrgane» nastopajo: Rudi Pavšič (stari Rutar). Elijam Bensa (Butarica), Lilijana Žigom (Vida, njuna hči), Miloš Tabaj (Ferlež), David Sošol (Mihol), Edvin Cotič (dr. Mrož), Loreta Mikluš (Lenka) ter Jožko Figelj (Črešnik). Šepetalka je Tamara Kont; scene je pripravil Karel Nanut. V Podgori umrl tevljar Ivan Batistič poklicem, da je lahko preživljal družino. Bil je zvest čitatelj našega dnevnika. Zapustil je ženo Pavlo, sina Walterja in hčerko Stojano, ki ga bodo kot skrbnega očeta in marljivega moža ohranili v trajnem spominu. Resolucija v deželnem svetu Odpraviti težave za odprtje novega obmejnega prehoda V debati o osnutku deželnega zakona št. 71, v katerem je tudi predlog za finansiranje nadaljnjih del avtocestnega priključka VIleš — Gorica v vrednosti 650 milijonov lir s strani dežele, ki je bila v deželnem svetu, so komunistični svetovalci Bergomas, Zorzenon in Colli predlagali resolucijo, ki jo je deželni odbor tudi sprejel. V resoluciji je rečeno, da finančna pomoč dežele za gradnjo avtocestnega priključka ne bo uspešna, če ne bodo rešili mednarodnopolitičnih in diplomatskih problemov, ki še vedno zavirajo odprtje mednarodnega prehoda na avtocestnem priključku pri štandrežu. Zaradi tega je deželni svet mnenja, da se mora deželni odbor zavzeti na pristojnih mestih, da se čimprej izda dovoljenje za odprtje novega cestnega mednarodnega prehoda pri Gorici. Zadnje dni junija je v Podgori preminil priljubljeni domači čevljar Ivan Batistič. Po rodu je bil iz Mirna pri Vipavi, z družino je prišel v Podgoro leta 1941 in se nase lil v Ul. Slataper. Zbolel je pred petimi meseci za neozdravljivo boleznijo. Videmski zdravniki so s tvegano operacijo skušali rešiti Bati stiču življenje, vendar zaman. Med drugo svetovnb včjna ‘jei bil celih šest let odsoten od doma, ko je bil primoran slediti vojaškim u-kazom na bojišča v Grčijo. Po osvo- . hoditvi je ponovno začel s svojimi letos na Vrhu precej obiskovalcev PRIREDI DRUŠTVO «DANICA» Prihodnjo nedeljo na Vrhu a• a 10 «1 piknik Na Vrhu bo konec tedna, v priredbi domačega prosvetnega društva «Danica» tradicionalni poletni praznik. Praznovanja se bodo pričela v petek, nadaljevala v soboto, zaključila pa v nedeljo. Za razliko od lanskega praznika, ki je imel, združen z osrednjo proslavo kmečkih puntov, izrazit kulturni značaj, bo letošnja prireditev izključno zabavno - rekreacijskega značaja. Sicer so letos že imeli na Vrhu, ob priliki odkritja spomenika padlim v NOB, veliko kulturno manifestacijo. Za ples bo igral sovodenjski ansambel «The Lovers», deloval bo dobro založen bifè. Ker je na prireditvenem prostoru na Largì zelo lep razgled na vso goriško kotlino in tudi ker tu gori zvečer niha hladna sapica, so .vrhovski prosve tarji prepričani, da bodo imeli tudi lostnih izpitov na učiteljišču in kla sičnem liceju morajo dijaki že več let v Trst, kjer polagajo izpite skupno s Tržačani. Zdi se nam, da bi bilo prav, da bi mature goriški dijaki opravili kar v Gorici ali pa da bi bile mature izmenično v Gorici in v Trstu. Vrnimo se k dijakom trgovske šole. Včeraj smo prisostvovali izpraševanju dveh kandidatov. Prva na vrsti je bila Alenka Černič, ki si je izbrala slovenščino, profesorska komisija pa ji je dala še politično ekonomijo. Začetna trema mlade dijakinje se je zgubila ob prijaznem pogovoru s profesorji. Ko je bila na vrsti politična ekonomija je profesor pokazal dijakinji kovanec za sto lir ter bankovca za 500 in 1.000 lir ter jo vprašal za sazliko. Vprašanje je tudi nas pritegnilo. Alenka je brez obotavljanja povedala da 100 in 500 lir izdaja država, medtem ko bankovce za 1.000 lir izdaja banka. Na vrsti je prišel Igor Komel, ki si je izbral pravo, kot drugi predmet pa je dobil italijanščino. Profesor je takoj natrosil vrsto vprašanj: kaj je finančno leto, kako ga merijo v nekaterih državah, kako v drugih, kaj je finančna služba, dejanja, ki obsegajo, v finančnem letu. Kandidat je na vsa vprašanja mimo odgovarjal in poznalo se je, da mu snov ni nova in da se je za to dobro pripravil. Ozrli smo se na ostale dijake, ki so čakali na spraševanja. Dekleti sta razburjeno komentirali Igorjeve odgovore, medtem ko je Janko ostal raje kar na hodniku in ponavljal «futuriste». Pogovor je nato prešel na finančni primanjkljaj v Italiji, zakaj je do tega prišlo, kako je sestavljen parlament, kaj so delegirani zakoni in zakonski odloki. Pri zadnjih vprašanjih se je dijak nekoliko obotavljal in se nekoliko zmotU. Še eno vprašanje pa je bilo prava konec; kandidat je moral povedati katere so dolžnosti delodajalca in delojemalca. Igor je obe pismeni nalogi pisal precej dobro, kar ga je vsekakor opogumilo in korajžno stopil do profesorice za italijanščino. Vseka- Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se bodo prve dni avgusta pričeli TEČAJI ZA POPRAVNE IZPITE Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma, Sve-togorska cesta (Ulica Montesan-to) 84. tel. 83-495. Urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do sobote, 20. julija. kor je bilo precej zanimivo prvo vprašanje, in sicer ali smo v italijanski literaturi bili priča neki vrsti kontestacije. Brez obotavljanja je Igro povedal, da je bila to «scapigliatura», še nekaj vprašanj iz literature v prvih letih dvajsetega stoletja pa je bilo za Igorja konec šolskega truda. Ura je bila že 10.30 ko je pred profesorsko komisijo stopil drug kandidat. P. R. • Državna knjižnica v Ulici Mameli v Gorici bo, po navodilih prosvetnega ministrstva, odprta v poletnih mesecih, od ponedeljka dalje, samo predpoldne, od 9. do 14. ure. • Slovensko planinsko društvo V Gorici javlja, da bo v poletnih mesecih društvena pisarna odprta samo dopoldne, in sicer od 9.30 do 12.30. V PETEK BO SPET REDNA SEJA Na dnevnem redu pokrajinskega sveta vrsta resolucij in predlogov Bodo imenovali zastopnike v deželno komisijo za slovenske Šole? V petek zvečer se bo ponovno sestal pokrajinski svet v Gorici. Do seje bo prišlo po doglednem času. Na dnevnem redu imajo celo vrsto resolucij, ki so jih predložili v glavnem svetovalci opozicije. Med temi so interpelacije in resolucije o položaju obmejnih struktur pri Gorici ter o slovenskih napisih ulic v sovodenjski občini. Na dnevnem redu so tudi resolucije, ki so jih predstavili razni svetovalci ob priliki proračunske debate v letih 1973 in 1974. Odobriti morajo tudi obračune pokrajinske uprave za leta 1970, 1971 in 1972. Kot lahko vidimo je kriza, do katere je prišlo v pokrajinski upravi, močno odjeknila tudi v njenem normalnem pošlo vanju. Na dnevnem redu so tudi sklepi, ki zanimajo stalež osebja raznih pokrajinskih ustanov, dalje imenovanja pokrajinskih predstavnikov v razne organe in komisije. Imenovati bi morali tudi dva zastopnika goriške pokrajine v deželno komisijo za slovenske šole. Vse organizacije in ustanove, ki imajo to nalogo, so svoje predstavnike že imenovale, manjkata samo predstavnika gori: ške pokrajine, da bi lahko komisija pričela s svojim delom. Vse to so točke, ki so bile na dnevnem redu že na prejšnjih sejah pokrajinskega sveta. Teh točk je 50 in same bodo zavzele brez dvoma veliko ur razprave. Potrebnih bi bilo več sej. Dodali pa so še nekaj novih točk. Med temi so resolucija o gmotnem položaju občinske glasbene ustanove, točka o povračilu stroškov svetovalcem ir« odbornikom, sklep o stroških za redno popravljanje pokrajinskih cest, načrt za gradnjo avtocestnega priključka med letališčem v Ronkah in avtocesto pri Redipuglii. Na dnevnem redu je tudi odobritev stroška za napeljavo centralne kurjave v pokrajinskem muzeju na grajskem griču. Na tajnem delu pokrajinske seje pa so na dnevnem redu vprašanja osebja; med temi tudi imenovanje dr. Giuseppa Bres-sana za generalnega podtajnika pokrajinske uprave. Danes dežurne bencinske črpalke • Goriški taborniki, člani Rodu modrega vala, bodo odpotovali na letošnje taborjenje v Bohinj jutri, v ponedeljek; ob 12.15 z železniške postaje v Novi Gorici. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMirmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllHlllillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU NA HRIBU GRADINA BLIZU DOBERDOBA Izobraženec in vnet cvetličar Mario Lozej živi kot samotar daleč od napredka in ljudi Med fašizmom je bil odpuščen z delovnega mesta: ter obsojen na več let ječe od posebnega sodišča - Pravice političnega preganjenca, ki mu niso bile nikoli priznane Na hribu Gradina pri Doberdobu stanuje, daleč od cestnega hrupa, in odmaknjen vsakodnevnemu vrvežu modernega sveta, Mario Lozej. 66-letni samotar, kot se tudi sam rad naziva, po rodu iz Komna na Krasu, živi v zapuščeni hiši nad kamnolomom Solvay, v katerem je nekoč stanoval čuvaj te velike kemične industrije. Prišel je na Gradino pred trinajstimi leti, po razgibanem «haj-kanju od Hajfeža do Herodeža», in tam se v miru naselil. Za sostanovalca si je pripeljal s seboj dva psa krvoločne, razdražene pasme, ki 0-benem tudi gospodarita okrog novega Lozejevega doma. Bolj kot radovednost, nas je mikal njegov hobby za cvetličarstvo, videti način njegovega življenja in za trenutek okusiti užitek samotar-jenja, ki ga sam že toliko let uživa. Pospremil nas je v bližnjo dolino, kjer ima vse naokrog polno cvetličnih grmov v zemljatih loncih, pločevinastih in plastičnih posodah, ter posejanih kar med drevjem, travo in robidovjem. V dolini je tudi kakih 50 metrov dolg v skali izo-blan rov iz prve svetovne vojne. V njem je bodisi poleti kakor tudi pozimi vedno enaka temperatura. Zato |čez zimo spravi vse posode s cvet- Samular • »vejim psom licami v to izdolbino, da se ohranijo pred mrazom in snegom. Našteval nam je raznovrstne pitane srebote, snežinke, nevestice ter druge vrste cvetlic kar z botaničnimi izrazi kot so klementis, hibiscus, plombaginus in druge. Po vseh kotih so bili rdeči in beli oleandri, kresnice, hija-cinti, meči, vijolice, vrtnice. Najraje nam je pripovedoval, kako razmnožuje boughenvill. Ker ga ni mogel zaslediti v naših krajih, si ga je nabavil pred leti v Rimu in ga sedaj skrbno čuva. Čez zimo ga drži kar v kuhinji pri štedilniku, da se cvet bolj sveže ohrani na pomlad. Največ težave ima ■s preskrbo vode, ker občinski vodovod ne seže tako visoko. Zato ima Lozej okrog hiše nešteto plastičnih posod, v katere se s strehe steka deževnica, da potem lahko z njo namaka cvetlice čez poletje. Večkrat mora sam s kolesom v vas po vodo in jo v velikih plastičnih posodah voziti na hrib. čestokrat pripelje v doberdobsko cerkev po nekaj dni za okras najlepše rastline v cvetu. V velikih vazah, opremljenih z velikimi lesenimi polkrožnimi loki se opletajo cvtelice plazilke različnih barv v čudo in' veselje ljubiteljev cvetlic. Tegobe, ki žulijo njegova leta v pokoju, nam je Marjo Lozej razodel ob skodelici kave v hiši. Še paglavih nog se je izučil krojaškega poklica, na katerega ni bil preveč navezan. Zato se je po opravljenem vojaškem roku zaposlil, kot številni drugi kraški fantje, v trži-ški ladjedelnici. Kmalu po zaposlitvi je segla tudi po njem fašistična zatiralna roka. Najprej so ga odpustili iz službe, nato ga aretirali in obtožili prevratništva. Z mnogimi drugimi Slovenci je bil sojen v Rimu od posebnega sodišča. Naprtili so mu 3 leta zapora in 2 leti strogega nadzorstva. Njegovo ime je zabeleženo v knjižici «Aula IV», ki je izšla pred leti in v kateri je našteta cela vrsta antifašistov, ki jih je obsodilo posebno fašistično sodišče. Po dveh letih zapora je bil pomilo-ščen, ostal pa je brez službe. Leta 1943 je zbežal v Jugoslavijo, kjer se je v Ljubljani ponovno zaposlil kot krojač. Po prihodu italijanske okupacijske vojske leta 1941 v Ljubljano je bil ponovno aretiran in brez procesa dva meseca zaprt. Po izpustitvi se je zatekel k sorodnikom v Doberdob, prav ko so Nemci pobijali sumljive ljudi in pustošili kra-ške domove. 15. januarja leta 1944 se je znašel v Matevževi hiši, kjer so Nemci s pomočjo izdajalca mučili zajete talce po vasi. Po celodnevnem mučenju, so Nemci istega večera šest domačinov in eno dekle iz Lokvice na Krasu zaprli v Jelenovo klet in stavbo z dinamitom razstrelili. Mario Lozej se je z do brim znanjem nemškega jezika rešil usmrtitve, bil pa je za 18 mesecev izgan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je kot politični pre-ganjenec zahteval ponovno zaposli' tev, kot je to tudi določal zakon, a mu te pravice ni nihče priznal. «Fašizem mi je vzel službo, demokracija mi je ni vrnila,» je tarnal Lozej. «Po 25 letih izgnanstva s služ benega mesta, so me poklicali na e-nominutni poskus in me za vedno odslovili». Šele kasneje so mu priznali skromno penzijo, s katero se lahko preživlja. «Potipali» smo še njegovo kulturno znanje, ki je zavidljivo za marsikaterega intelektualca in na višku pravljičnih samotarjev. Poleg slovenščine in italijanščine obvlada popolnoma tudi nemščino, francoščino, ruščino, in esperanto, dobro pa obvlada angleščino in španščino. Stanovanje je obloženo s predali plošč za pouk raznih jezikov, plošč največjih glasbenih oper in simfonij. Na njih je tudi polno knjig, brošur in raznih tiskovin iz drugih evropskih dežel. Tako se nam je predstavil Mario Lozej, preden je začel ponovno zalivati in obrezovati cvetice. Tedaj smo ga pustili samega s svojim delom, daleč od civiliziranega vrveža in življenja, s katerim se njegov značaj ni nikoli sprijaznil. Janko Gergolet Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke. Občina Gorica: Shell, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo Italija; Agip, Ulica Duca D'Aosta; Esso, Travnik; Texaco, Ulica Leoni; Chevron, Ulica Brigata Re. Opčina Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občina Šlovrenc: Agip, črpalka na državni cesti. Občina Marian: BP, Ulica Dante. Občina Ronke: Total, Ulica Redipu-glia; Chevron, črpalka na državni cesti. Občina Vileš: Chevron, črpalka pri avtocesti. Občina Doberdob: Chevron, Dol. Občina Trbiž: Esso, Ulica Boito: Api, Ulica Cosulich; Mobil, Ulica Boito; Agip, Ulica Duca D’Aosta. Občina Gradišče: Shell, Trg Unità. Občina Škocjan: Esso. Občina Gradež: BP, Marin. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «Spasmo». Robert Hoffman in Suzy Rendali. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 15.15—22.00 «Un duro al servizio della polizia». G. Braum. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA Zaprto. CENTRALE 15.00—21.30 «La mia pistola per Billy». Gregory Peck in D. Arnolt. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «La profanazione». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Joe Valla-chi». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «L'uomo che uccise se stesso». Barvni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raš-tel, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Enrico Toti, tel. 72701. Izleti Prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjana priredi dvodnevni izlet 15. in 16. avgusta v Velenje, Ptuj. Ljutomer, Radence, Moravske toplice, Varaždin in Zagreb. Poleg ogleda turističnih zanimivosti obiskanih krajev, si bodo izletniki ogledali še vinsko klet in kmetijski kombinat v Ljutomeru. Vpisati se je treba čimprej pri članih društva Ivanu Humarju, Sonji Terpin in Lavreti Maraž, da si pravočasno rezervirajo mesta. Prevoz, hrana in prenočišče so vključeni v skupni ceni izleta. Slovensko planinsko društvo priredi 28. julija družinski izlet na Koroško (Beljak, Št. Vid, Ostrovica ter Osoj-sko in Vrbsko jezero). Izletniki morajo imeti s seboj veljavno osebno izkaznico ah potni list. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ulica Malta 2 (tel. 24-95). V pisarnah Delavske zbornice v Gorici, Ul. 24. maja 1, in v Tržiču, Ul. 25. aprila, deluje turistični sindikalni urad ETLI. Na voljo imajo celo vrsto izletov v razne evropske države in tudi po Italiji. Podrobnejši seznam izletov lahko dobijo zainteresirani na sindikalnih sedežih. Mali oglasi Zobozdravnik išče mlajšo dekle za ambulančno delo. Zglasiti se med tednom ob 18.30 v Ulici Carducci 17 v Gorici, tel. 2909. ZAHVALA Ob izgubi dragega in nepozabnega Ivana Batističa iz Podgore, se iskreno zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Žena Pavla, hči Stojana in sin Walter Podgora. 7. julija 1974 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 19CI9 GORICA - VI. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO POOJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Pnmor?la7me\1fik KULTURA 7. Julija 1974 OB VISOKEM PRIZNANJ£ PREDSEDNIKA ItEPtiUJkE Velik pomen revije «Borec» za ohranjevanje tradicij NOB V 25 letnikih revije je zbrano ogromno vsebinsko bogastvo, velik pa je tudi njen politični in vzgojni pomen V ponedeljek, 1. julija, je predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič na kratki svečanosti v sejni dvorani republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Izročil odgovornemu uredniku revije «Borec» red zasluge za narod s srebrnimi žarki, s kate-rim je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval to revijo ob bileju. njenem pomembnem ju- Mitja Ribičič je čestital uredniškemu odboru in sodelavcem revije ter poudaril ne samo njene izredne kvalitetne in količinske dosežke, ampak predvsem vsebinsko bogastvo ter politični m vzgojni pomen revije, ki z objavljanjem spominskega, zgodovinskega in drugega gradiva o narodnoosvobodilnem boju ter revoluciji v Sloveniji prispeva velik delež k zgodovinopisju in ohranjevanju tradicij NOB. _ Za visoko priznanje se je v Menu uredniškega kolektiva zahvalil odgovorni urednik Črtomir Šinkovec, nato pa je sledila tiskovna konferenca. Črtomir Šinkovec je o Borcu med drugim povedal naslednje misli in ugotovitve. «Prvikrat je Borec izšel julija 1943 kot glasilo Cankarjeve brigade, redno pa je začel izhajati v avgustu 1949 — po ustanovitvi Zveze borcev — kot njeno organizacijsko glasilo. Borec s tem izpričuje, da je bil trdno zasidran v NOV, kot glasilo ene izmed štirih najslavnejših slovenskih udarnih brigad, ki je bila poimenovana po Ivanu Cankarju, in kot glasilo Zveze borcev v povojnem obdobju. Ako prelistamo vse zajetne letnike Borca, ki so izšli kot gla- silo Zveze borcev, zlahka ugotovimo njegovo pomembnost in vlogo, ki ga je odigral zlasti na območju borčevske organizacije, pa tudi zgodovinopisja NOB slovenskega naroda, jugoslovanskih narodov in osvobodilnih revolucionarnih gibanj v svetu. Letniki Borca so prava zakladnica zgodovinskih in spominskih zapisov, pa tudi literarnih in umetniških prizadevanj v medvojnem in povojnem obdobju, mimo katere ne more nihče, ki se kakorkoli ukvarja z raziskovanjem tega obdobja.» Kot sedanji urednik je povedal: «Ko sem leta 1971 prevzel u-redništvo Borca, smo najprej izdelali določnejšo vsebinsko zasnovo revije, da bi čimbolje opravljala, kot edina revija te vrste v Sloveniji, svoje zgodovinsko pa tudi revolucionarno poslanstvo ter s tem upravičila svoj obstoj. V okviru tega koncepta si uredništvo z uredniškim svetom prizadeva in postopoma uresničuje namembnost revije z zgodovinsko poglobljeno vsebino, z družbeno moralno-etič-nimi pogledi, ki so pognali korenine v našem narodnoosvobodilnem boju. Kot tak Borec ni več namenjen organizacijskim vprašanjem — to opravlja «TV-15» — temveč vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z zgodovinskimi, socialnimi in moralno-etični-mi vprašanji v obdobju narodnoosvobodilnega boja, skriva pa v sebi še drug namen; da bi služil šolnikom, šolski mladini, mladini na sploh kot zgodovinsko učno branje v šolah. Prav rod. ki raste, bo namreč moral na osnovah pridobitev osvobodilnega boja m revolucije graditi svojo srečnejšo in varnejšo prihodnost. Večkrat se vprašujem, če sedanja zasnova revije ustreza svojemu namenu. Pri urejevanju se namreč držimo že zgoraj omenjenega vsebinskega načela. Tako smo v letu 1971 objavljali v glavnem prispevke, ki so obravnavali najpomembnejše dogodke pred tridesetimi leti, se pravi, v letu 1941. To smo nadaljevali tudi v letnikih 1972 in 1973 in nadaljujemo v letošnjem. Na ta način bo v letnikih Borca od 1971 do 1975 zbrano in zaokroženo vsaj najpomembnejše gradivo iz let narodnoosvobodilne vojne. Da je takšna vsebinska zasnova pravilna, se je pokazalo zlasti v lanskem letu, saj se je nanovo naročilo blizu 600 novih naročnikov, med katerimi so šole na prvem mestu. Ob tem je treba pripomniti, da je pridobivanje afirmacije in odmevnosti dokaj dolgotrajna zadeva. Vsekakor pa bo treba, po teh prvih sadovih, ki se izražajo v večjem zanimanju za revijo, delo nadaljevati.» O letošnjem letniku je dejal: «V letu 1974 vsebina revije temelji na odločilnih političnih in vojaških dogodkih izpred trideset let. to je v letu 1944. Poudarek je na graditvi slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije (SNOS v Črnomlju), na utrjevanju slovenske oblasti (volitve v NOO), na razvoju NOV, na ustanovitvi VII. in IX. korpusa. V zvezi z razvojem ljudske oblasti je tudi razmah partizanskega šolstva, kar je imelo velik politični pomen. V letu 1944 je bil v ospredju tudi boj proti okupatorju in njegovim hlapcem-domobrancem, pa tudi čedalje tesnejše sodelovanje z zavezniki ,pa diplomatske in vo- jaške priprave na bližajoči se konec vojne. 20. oktobra 1944 je že bila osvobojena prestolnica Jugoslavije — Beograd. Menim, da je takšen koncept revije treba obdržati vsaj do konca vojne, do d letnice zmage in osvoboditve. Tedaj bo ta vsebinska zasnova zaokrožena in vsekakor bo treba razmisliti, kako usmeriti revijo, da bo čimoolj ustrezala svojemu namenu. Nedvomno pa bo treba to delo nadaljevati, ga razvijati s še bolj izbranim, izvirnim in zanimivim gradivom.» Galerija Ajdovščina: razstava Grupe Škrabonja) iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiitMiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimil|||||,,,l„ll,ll„l,„„|lllll,a IZ PRIMORSKIH UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava Grupe 69 v Ajdovščini z gostoma Musičem in Spacalom Galerija je bila odprta lansko jesen in poseduje dokaj bogato zbirko del Vena Pilona iiiiiiiiiiiiiii,|,|||,,,lllllllllimMmilll|||mi||m||||||||||l|||MIIII||||||ll||||llimil|lll„lll„|ll|,|,,,|,||l,,,l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pesniški list 19: Jakob Renko Oblikovno so pesniški listi novost. Ne dajejo bralcu mrtve, že zaključene celote. Posamezni listi s° zbrani v mapi in dopuščajo (celo vsiljujejo) bralcu svobodo razvrščanja in izbire poezij. Že sama oblika zahteva od bralca soustvarjanje in polno angažiranost; pa ne samo pri razvrščanju pesmi v vrstni red. Kratke poezije. utrinki so kot nalašč ustvarjene da zaživijo na posameznih listih. Vsaka pesem postane tako na nekak način edinstvena. Poezija Jakoba Renka je ravno take zvrsti. da s svojo oprijetostjo m kratkostjo, vendar pa vsebinsko polnostjo, osmisli ploskev lista. V vrsticah pesmi zaživi neko novo življenje, ki nam v siromašnem vsakdanu dobesedno uhaja izpod rok spoznania. Zamrgoli predmet-nost, osvetlijo se neznane dimenzije razmerja med človekom in svetom; predmetnost in človek se združita v skupnem utripu. Nenadoma zaživi galerija likov, predmetov: «stebri», «stolica», «miza», «postelja», «reka», «veter», «rdeči pegaz», «bik», «pajčevina». Poezija odgrne zaveso v nov svet; «kot ptič vzleti v praznik in razkraja večnost». Vsak predmet zaigra svojo vlogo, vse igre stvari pa se gibljejo okrog osrednje koordinate: človeka. Vse se na nekak način očloveči in vse zaradi tega oživi: «stebri so prijatelji senc», «v sebi ima» stolica «nekaj otročjega». Stolica govori. Razgalja, se trpkost osamljenosti, ko se «postelja objema z nočjo» in ko sanje želijo združitve in ko se vse razblini v trpkosti spoznanja laži. Tudi «družbenost» je element ki je vsebovan v Renkovih pesmih. Nenadno spoznanje, da je vse, kar je v tvojih gibih in rutinskih dejanjih samo golo «posnemanje», samo i-granje v slabem filmu. Tudi ko-zmos doživlja svojo oživitev. «Luna in Sonce se ljubita» Vendar kozmos ne živi samo v planetih, v Luni in Soncu, temveč je kozmos tudi tista nepomembna maj- hnost, ki nas iz dneva v dan obdaja. Tudi navadno cvetje je kozmos. V skoraj vseh pesmih zbirke obstaja razklanost. Najprej zamaknjenost, zasanjanost, odkritje nečesa novega,- nato pa dvom m skepsa. Odkrivamo dvojnost: «poezija je božanskost», «sicer je tudi konkretna». Napad na družbeno racionalnost: «stebri so prijatelji senc», «tudi nič je smisel». «Prodorno gre vlak skozi najino ljubezen». «želim biti samota». Človeka vznemirjajo misli («Človeška usoda je brezoseben otrok») in trprašanja («Ali je sonce neutrudno?»). Vendar pa vse premike predmetov, vse boje, vse misli in vprašanja prekrije in zmaliči čas. Čas je močnejši od smrti. «Čas prehiteva smrt». Vendar spoznati predmete, spoznati sebe in zaživeti s stvarmi — to je «uloviti čas in živeti». ROBERT ŠKRLJ V foyeru Avditorija v Portorožu razstavlja svoje kovinske skulpture pisatelj in kipar Tone Svetina. Na sliki skulptura «Čeljusti», ki nazorno prikazuje strahotnost uničev alnega vojnega stroja (Foto M. Magajna) .................................................... Annate 74 komorne opere in baleta v Osijeku Baletne mojstrovine baletnih ansamblov beograjske Opere, Narodnega gledališča iz Pečuha, Zagrebškega plesnega ansambla, baletnega ansambla SNG Ljubljana, ruskega ansambla «Klasični balet» Operni in baletni ansambel beograjske Opere se je predstavil z odlično izvedenima delima: opero «Grad vojvode Sinjebradca» in baletom «Čudežni Mandarin» deli komponista Bele Bartoka. Pod odličnim muzikalnim vodstvom Dušana Miladinoviča je zaživela Bartokova glasba v prelestni barvitosti orkestra, ki je s simfonij-sko bravuro in velikim poletom pričaral čudovito glasbeno mojstrovino. V takšnem vzdušju je bila izvedena opera v kateri sta briljirala v vlogi Sinjebradca i-dealni Miroslav čangalovič, ki se je razpel, kot žo dolgo ne tako, in odlična Radmila Smiljanič kot Judit. S petjem in u-metniško interpretacijo sta ustvarila zatajevano, a vedno bolj stopnjevano atmosfero do tiste pretresljivosti, da je zastajal dih gledalcem. Oba sta zasluženo prejela nagradi za najboljši pevski stvaritvi na letošnjem Annalu. V enostavni a simbolično stlilizi-rani sceni Dorijana Sokoliča je režiser Dinko Svoboda ustvaril sugestivno ozračje z dramatičnimi poudarki, v katerih je prišla do prepričljive umetniške veljave poetičnost mračne zgodbe, ki jo je bilo čutiti tako v orkestru kot v interpretaciji obeh umetnikov na odru. Operna predstava, ki je duhovno in vizualno obogatila repertoar komorne opere na Annalu 74. V drugem de'u večera se je predstavil balet beograjske Opere z znanim Bartokovim baletom v enem dejanju «Čudežni Mandarin». V znani, skoraj že klasični koreografiji Dimitrija Parliča, ki mu je bila tokrat priznana diploma za najboljšo koreografijo An-nala 74, se je predstavilo šest izvrstnih plesalcev: Borivoje Mladenovič kot Mandarin, ki mu je ljubezenska strast močnejša od smrti. Jovan Despotovič kot Stari kavalir, Leo Gašpič kot Mladenič, Vladimir Pokorni, Stevan Žunac in Aleksander Veljakovič kot gangsterji. Dekleta-prostitutko je upodobila s potrebnim rafin-majem odlična plesalka Lidija Fi-lipenko; vlogi je pridala graciozno gibljivost, dramsko razsežnost s tisto tehnično popolnostjo, ki se je povsem skladala s koreografijo in dramatično Bartokovo glasbo. S partnerjem Mladenovičem kot Mandarinom sta ustvarila impresivna lika. V mračnem gangsterskem okolju, ki ga je pričaral scensko Dušan Ristič, se je stopnjevala drama brutalnosti med ljubeznijo in smrtjo z umetniško izrazno močjo- Večer Bele Bartoka v izvedbi beograjske Opere je izzvenel v navdušenem odobravanju občinstva. Madžarski baletni ansambel Narodnega gledališča iz Pečuha. se je predstavil z baletnim večerom «Bosonog», ki ga je sestavljalo šest baletnih skic. Njihovo izvajanje je bilo sicer na zavidljivi tehnični ravni, po umetniški strani pa ni moglo prepričati v do-voljni meri Vse preveč je bilo zaporednega nizanja vsakovrstnih statičnih gibov in poz, ki sodijo bolj v ritmično gimnastiko, kot pa v zvrst plesne umetnosti. Zato je njihov nastop izzvenel bolj kot prikaz telesne spretnosti izvajalcev, kot pa emocionalno doživetje plesnega ritmičnega izraza. Če bi v zadnjih treh točkah ne bilo pridano nekaj pantomime, bi večer kljub priznani tehnični izvedbi, izzvenel kot dolgočasna parada poz in skupin, sicer estetsko oblikovanih fantovskih in dekliških teles. Vizualna posebnost je bila, da so nastopili bosi in v snežno belih trikojih in oblekah, prav tako na povsem beli sceni. V začetku je bilo to sicer zanimivo, v celovečerni predstavi pa je postajalo vse bolj dolgočasno. Zagrebški plesni ansambel se je predstavil z zanimivimi štirimi točkami sodobnega baleta pod skupnim naslovom «Figure». V prvi točki Rotte, so se plesalke v temnih kostumih stapljale s temnim ozadjem: tako so prihajali do efektnega izraza mehki plesni gibi glav, rok in bosih nog. V naslednji točki «Figure I.» so plesalke v več barvnih kostumih izstopale kot gibljive skulpture, katerih edino izrazno sredstvo je bila plastična gibljivost telesa. Točko Sonorno so izvedli brez glasbene spremljave, v prepričanju, da je že telo samo dovolj za ustvarjanje umetniškega doživetja. Kombinacije z dolgimi zelenimi trakovi in z ogromnim polivinilastim ovijačem, so pričarale nenehno gibanje, nodobno porajanju in umiranju insektov .Zadnja Študija A ob spremljavi glasbene improvizacije je slonela s stiliziranim gibanjem in ritmom na folklornem bogastvu avtentičnih motivov. Zanimiv plesni večer sta iznajdljivo in estetsko prefinjeno koreografirali Rotto Vlasta Kau-rič, vse ostale pa Lela Gluhak-Buneta. Baletni ansambel SNG Ljubljana je tokrat prvikrat nastopil na Annalu. Razen Musorgskega Noč na golem griču, sta bili Janačkov Taras Bulba in balet škotskega komponista Cordona Gavina «Ra-zuzdančevo življenje» sploh premierski izvedbi, zadnje delo pa je bilo celo prvikrat izvedeno v Jugoslaviji. Kakor se je bil ljubljanski bolet predstavil kot polnokrvno telo. je najbolj uspel pri občinstvu in kritiki z baletom The Rake's Progress (Ra-zuzdančevo življenje). V močni in umetniško prepričljivi koreografiji in režiji Metoda Jerasa je zaživel ansambel s pravo plesno bravuro in igralsko izraznostjo. Izpričana dinamika v plesnem izvajanju tehnično uglajenih plesalcev in plesalk, zanimivi, ostro profilirani liki epizodnih vlog, so doprinesli k celovitosti umetniško prepričljive predstave vse do grozljivega razuzdančeve-ga konca, ki ga je izvedel z velikim plesnim in igralskim znanjem odlični plesalec Janez Mejač. Njemu enakovredna je bila plesalka Lane Štraničeva, ki je z izvrstno plesno izvedbo in s svojim bujnim šarmom prikazala o-čarljivo razuzdanko z decentnim plesnim razigravanjem. Za resnično lepo izvedeno plesno in igralsko kreacijo je žirija prisodila Janezu Mejaču diplomo namenjeno najboljšemu plesalcu Annala. Ruski ansambel «Klasični balet» je zaključil Annale z baletnim večerom, ki so ga pod umetniškim vodstvom Jurija Ždanova izvedli v triurnem programu odlične plesalke in plesalci. Razgrnili so pred občinstvom pestro lestvico klasičnega plesnega znanja, ki se je odražalo v lahkotnosti, preciznosti, eleganci, lepoti in pestrosti gibov in kretenj. Umetniški ansambel samih mladih baletnikov je izžareval v mladostni zagnanosti, ki je očarala gledalce Razen baleta Francesca da Rimini v enem dejanju, P. I. Čajkovskega in odlomkov Pas de deux Adanovega baleta «Gusar», «Ščelkunčika» P. L Čajkovskega in iz Minkusovega baleta «Don Kihot», so izvedb niz baletnih točk, ki so s svojim znanjem in s prepričljivim plesnim šarmom in brezhibno muzikalno igrivostjo nadkriljevale druga drugo. V festivalski program sta bila uvrščena tudi dva koncerta. Doma in po svetu znani Akademski zbor Collegium Musicum, ki ga sestavljajo študentke fakultete glasbene umetnosti v Beogradu, se je predstavil pod vodstvom zboro-vodinje Darinke Matič-Marovičeve z osemnajstimi skladbami od najstarejših do modernih domačih in tujih komponistov. Zavidljiva je zborovska disciplina pevk s kristalno čistimi glasovi, čudovita u-branost in razkošno interpretativno niansiranje petja. Vrline, s katerimi vselej navdušijo občinstvo kot glasbenike. Godalni kvartet «Pro arte» h Zagreba je v posebni dvorani gledališča izvedel koncert hrvaških komponistov. Med deli sta bili tudi kompoziciji umetniškega vodje kvarteta in violinista Miroslava Miletiča in občutena Serenata Branimira Sakača, ki je bil navzoč in ga je občinstvo po iz vedbi njegove skladbe prisrčno pozdravilo. Godalni ansambel je z umetniškim navdahnjenjem dovršeno predstavil programirana dela. S svojo visoko kvalitetno ravnijo ne uživa zaman doma in v inozemstvu sloves izvrstnega muzicirajočega komornega ansambla. Tudi letošnji nadvse uspeli Annale 74 si je upravičeno pridobil sloves doma in mednarodno veljavo. EMIL FRELIH V Galeriji v Ajdovščini so se kot zadnji razstavljavci v po-mladeni sezoni predstavili s svojo novejšo produkcijo člani renomi-rane skupine GRUPA 69 z gostoma Zoranom Mušičem in Lojzetom Spacalom. Svoje slike, skulpture in grafike je razstavilo skupno šestnajst avtorjev, med njimi nekateri vodilni predstavniki ljubljanske grafične šole ter v svetovnem merilu uveljavljeni slovenski bkovniki. Skupino združujejo zgolj delovni interesi in ne kakšna skupna slogovna ali vsebinska orientacija, zato se bomo skušali približati ustvarjanju vsakega njenega člana posebej. V Parizu živeči goriški rojak Zoran Mušič, znan po svojih abstraktnih interpretacijah dalmatinske krajine, je v Ajdovščino poslal tri grafične liste iz cikla, ki je nastal kot reminiscenca na umetnikovo doživljanje trpljenja v nemških koncentracijskih taboriščih; njegovo sporočilo je univerzalna obsodba nasilja. Tudi Lojze Spacal v svoji jasno izoblikovani likovni govorici poleg priljubljenih kraških motivov podaja svoje videnje aktualnega političnega dogodka (kolaž Črni udar Čile 1973) ter se s tem opredeljuje za angažirano umetnost. «Univerzalna kompozicija» Andreja Jemca, estetsko prečiščena, gradeča na barvnem dinamizmu amebnih form, dosledno udejanja ime, ki jo označuje: umetnik je izbrano formalno strukturo, odtisnil v tehniki sitotiska v več barvnih variantah, jo z akrilnimi barvami naslikal na platno ter izdelal komponibilen model v lesu in tako v treh medijih dokazal njeno univerzalnost Riko Debenjak vztrajno raziskuje «magične dimenzije», njegov grafični izraz je izoblikovan do popolnosti, njegovo odkrivanje novih likovnih kombinacij vedno presenetljivo in sugestivno. Dže-vad Hozo je opustil motive s stečkov, ki so v njegovih prejšnjih grafičnih serijah zavzemali osrednje mesto: njegove novejše akvatinte iz cikla Srečanja temeljijo na združevanju grafične ploskovnosti z biomorfnimi elementi. Adriana Maraž se je od popartistične ikonografije (npr. grafike na lanskoletnem ljubljanskem bienalu) vrnila k svoji priljubljeni motiviki oblazinjenega pohištva, vendar v novi, simbolično nadrealistični različici. Sitotiski Meška Kiarja z obrabljenimi prispodobami klovnov in plesalk ter skicozno lahkotnostjo izvedbe u-činkujejo plehko in neprepričljivo. Od slikarjev je najizvirnejši raziskovalec Janez Bernik, ki dosledno uveljavlja ploskovno, ne-mimetično slikanje, upoštevajoč tudi pridobitve konceptualne u-metnosti. Vsak element njegovih slik je nosilec vrednosti že sam po sebi, združen v kompozicijsko celoto pa odpira novo pomensko kvaliteto. France Mihelič slika ekspresivne, folklorno inspirirane vizije, polne groteskne fantastično-sti in s temi predstavlja nekako protiutež intelektuabziranemu sur-realizmu Štefana Planinca. Jože Ciuha se spušča v globine domišljije, kjer gomaze pajkaste kreature — njegova izpoved je bolj literarna kot likovna. Olja Marka Šuštaršiča so po zasnovi monotoni, sanjski pejsaži, v katerih zamolklem zelenilu daje človeška figura vtis odtujenosti in nemoči. Med kiparji je ostal zvest figuraliki le Zdenko Kalin s petimi miniaturnimi portreti naših likovnih ustvarjalcev. France Rotar oblikuje kroglasta jedra s sugestivnimi likovnimi efekti, ki presegajo njihov simbolni pomen. S podobno problematiko se ukvarja tudi Drago Tršar, vendar je njegovo kiparjenje manj estetizi-rano — namesto geometrične preciznosti si je ižbraj za izhodišče gmoto amorfne materije. Vsekakor najdoslednejši eksperimentator med sodobnimi slovenskimi plastičnimi oblikovalci je Slavko Tihec. Kipar, znan po svojih izvirnih zamislih kinetične skulpture (akvamobiii) je tokrat predstavil serijo «kontejnerjev», ki se navezuje na teorije tako imenovanega minimal-arta in katere značilnost je redukcija sestavin na njihovo najosnovnejšo likovno pojavnost, osvobojeno kakršnekoli literarne ideološkosti. S svojimi deli Tihec dokazuje svojo odprtost za aktualna dogajanja v svetu, hkrati pa potrjuje enakovrednost slovenske likovne produkcije z najsodobnejšimi svetovnimi tendencami. BRANE KOVIČ rev I j e ZALIV 46-47 V štev. 46 — 47 «Zaliva» (str. 160) so urednice in urednika prispevali k slavi izgnanega Solženi-cina s prevodom krajšega teksta, v katerem se predvsem obsoja laž, in s solidarnostnim pismom nekega Janeza Jermana iz Ljubljane. (Skoraj istočasno je italijanski pisatelj Cassola objavil v tedniku «H Mondo» o Solženicinu zelo negativno mnenje . . .) Od ostalih prispevkov so omembe vredni: J. Merkuja o tržaškem bataljonu, Janka Messnerja lanskoletni govor v Dragi, šest prijetnih pesmi B. Pangerca, predvsem pa pismo Marije Urbančič v obrambo časti na II. tržaškem procesu na smrt obsojenega in ustreljenega Viktorja Bobka. (U-redništvo je sicer bralcem ostalo dolžno pojasnilo, zakaj je v prejšnjih številkah objavilo članke s katerimi je spravilo v dvom znano Čermeljevo sodbo o Bobku, če že zatrjuje, da se je z njo že prej strinjalo.) Najdaljši tekst Borisa Pahorja (20 strani), ki pa pod naslovom Spominski kalejdoskop» vsebuje najmanj tri grobe netočnosti oziroma laži, in sicer: glede nesamostojnosti slovenskega političnega vodstva med vojno (str. 135), glede «zmeraj» «zabrisane», «okrnjene» slovenske indentitele (str. 137) in glede vzrokov odhoda pokojnega pisatelja Vladimira Bartola iz Trsta (str. 141). Vsebuje pa ta «Kalejdoskop» tudi najmanj eno hudo žaljivko skupine tistih tržaških slovenskih voditeljev (nekateri so že mrtvi), ki med vojno zares niso «taktizirali» in < čakali». Sicer pa je glavna značilnost Pahorjevega «K.» pripisovanje že mrtvim osebam določenih izjav ali lastnosti; ena izmed takih izjav se tiče tudi podpisanega: povedal jo je pokojni Boris Kraigher pokojnemu Francetu Bevku, a zadevala naj bi tudi pokojnega Franca Štoko in pokojnega Jožeta Deklevo; skratka — od šestih oseb, ki jih pri tem B. P. omenja, sva živa samo še dva. Le zakaj ni B. P. vsega tega pisal o izjavah V. Bartola, A. in B. Kraigherja, M. Kosmine, F. Bevka, F. Štoke, J. Dekleve in drugih, dokler so bili še živi? S. RENKO .................. Riko Debenjak v Piranu V Piranski mestni galeriji je odprta razstava del Rika Debenjaka, vodilnega jugoslovanskega u-metnika na področju barvne grafike, jedkanice in akvatinte. Razporeditev slik (akvatint) po razstavnem prostoru je smiselna, razvrščena po kronološkem redu razvoja slikarjeve ustvarjalnosti. Vidimo, kako pred nami raste nemirna, skrajno samosvoja slikarjeva umetniška osebnost Slikarjevo «umetniško rojstvo» in prehod v zrelost se začenja v prikazovanju domačih, vsakdanjih stvari, umetnikov notranji, intimni pogovor z značilnim kraškim svetom. Najprej črnina žensk v belem apnencu — trdost, neomajnost in nepopustljivost, vdanost preprostega kmečkega življenja. To je motiv Kraševk. In še se nadaljuje slikarjev tako značilen odnos — odnos do domačega kraškega sveta. Sliko «Kamen»: neprebojno, gosto, tem- no občutje. Nato «črni glavnik * rdečo liso»; morda občutimo v tem motivu sledove preteklosti, slikarjeve spomine in doživetja. Obenem pa se umetnik vse bolj, skoraj neopazno podaja na pota skrivnostnih, navadnemu mišljenju neopaznih dimenzij. Podaja se v skrivnost organskih spletov in barvnih odsevov. Možnost izražanja s pomočjo barvnih odsevov, senc in barvnih spektrov je slikarja pripeljala v magično razsežnost kozmičnih videnj. S čopičem nas pripelje do spojev svetlobe, do svetlobnih iger, ki pred nami odprejo svet novih, skrivnostnih dimenzij. Streloviti beli svedri, razpoke v temi, zaključene barvne celote — vse to nam pričara svojski estetski občutek. Cilj te male retorspektivne razstave je v prvi vrsti prikaz u-stvarjanja nekega umetnika: drugi namen pa je odkriti gledalcu nove dimenzije, ki jih svet barv omogoča. ROBERT ŠKRLJ S protestnega zborovanja Stalnega slovenskega gledališča v Kulturnem domu. Na sliki predsednik upravnega sveta prof. J. Tavčar, direktor dr. F. Benedetič, igralca Jožko Lukeš in Adrijan Rustja Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja nai davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vpraianja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Dediščni davek V naših pregledih smo doslej obravnavali vse davčne reforme, ki so ali bodo prizadele v večji ali manjši meri predvsem široke plasti fizičnih davkoplačevalcev. Danes bomo splošno razpravo zaključili z obrisom dediščneea davka, ki je stopil v veljavo že s 1. januarjem 1973 z dekretom predsednika republike št. 637 od 26. okt. 1972. Davek se nanaša na čisto pre-mičninsko in nepremičninsko premoženje, ki ob smrti zapustnika pripada testamentamim ali netesta-mentamim dedičem. Rekli smo čisto premoženje, kajti od dedne mase se lahko odštejejo dolgovi zapustnika, ki pa se morajo dokazati s precej zapletenim postopkom. Zdravstveni stroški zadnjih šestih mesecev življenja zapustnika, kakor tudi pogrebni stroški do najvišje meje pol milijona lir so prav tako odtegljivi od dednega aktiva, v kolikor so primerno dokumentirani. Dediči so dolžni v roku 6 mesecev po smrti zapustnika ali po odprtju dednega postopka predložiti finančni upravi ustrezno prijavo s predpisanimi prilogami predvsem pa z navedbo vrednosti tako nepremičninskega kakor premičninske zapuščine. Če gre za zgolj premičninsko zapuščino do vrednosti 15 milijonov Ur, prijava ni potrebna. Ob tej priložnosti naj navedemo po mnenju poznavalcev protiustavno določbo čl. 49 navedenega zakona, po kateri se morajo varnostne skrinjice (cassette di sicurezza) pri bančnih zavodih ob smrti imetnika obvezno odpreti ob prisotnosti zastopnika finančne uprave. Absolutna novost je določba, da se v pogledu dediščnega davka ne bodo upoštevali prenosi lastnine, ki so nastali v zadnjih šestih mesecih življenja zapustnika. Z drugimi besedami povedano morajo dediči prijaviti tudi morebitne nepremičnine, ki jih je zapustnikj kakor koli odtujil v šestmesečju pred svojo smrtjo. Ob dedni prijavi morajo dediči vložiti tudi prijavo, ki se nanaša na davek na prirastek vrednosti nepremičnin (INVIM) Opozarjamo na skrajno kočljivo vprašanje v prijavi navedene vrednosti, ki bo služila za obdavčitev tako prvega, kakor drugega davka. Globe za «nezvesto prijavo» pri obeh davkih so zelo občutne, rekli bi celo krivične, saj se dediči ne morejo nanašati na primer na realno kupnino, kot se to dogaja ob kupoprodajnih pogodbah. Vsekakor bi ne podpirali že prirojene težnje po prenizki oceni podedovanega nepremičninskega premoženja. Od prijavljene nepremičninske vrednosti za odmero dediščnega davka lahko odtegnemo, poleg že navedenih postavk, tudi znesek, ki smo ga izračunali za INVIM. Pri poslednjem davku pa nastane še komplikacija: če namreč dediči niso utegnili zbrati ob prijavi vseh podatkov o odtegljivih stroških za zidave, dozidave itd. pa tudi za pasivne postavke, jim zakon dopušča daljše roke za tovrstne dokončne prijave. V primerjavi s starimi določbami odmerjajo nov davek zlasti za dedovanje v ravni črti navzgor in navzdol s precej nižjimi alikvotami. ki so približno in poprečno trikrat manjši, kot so bili po starem. Poleg tega so znatno povišali neobdavčljivo osnovo, ki je na primer po prejšnjih določbah ob dedovanju v ravni črti znašala 750.000 lir, sedaj pa so jo povišali na 20 milijonov lir. Lažja roka davkarja? Nikakor. V nadomestilo za ublažitev dediščnega davka so uvedli tudi ob prenosu lastnine ob dedovanju progresivni davek INVIM. Skratka dediči bodo občutili s skupičkom obeh davkov mnogo krepkejši pritisk davčnega vijaka. V naslednji razpredelnici navajamo nove alikvote (odstotke), ki so v veljavi za dediščni davek: Obdavčljiva vrednost Kateg. A) Krvni dediči navzdol in navzgor: B) Bratje in sestre, nekrvni sorodniki v ravni črti: C) Drugi krvni in nekrvni sorodniki do 3. kolena; D) Drugi subjekti. Pripominjamo, da veljajo iste alikvote tudi za nepremičninske daritvene pogodbe, le da je v tem primeru daritvena vrednost podvržena še registrskim taksam. Vsem priporočamo, da se v primeru dediščine in zadevne prijave zatečejo po nasvet k izkušenemu izvedencu ali poznavalcu. BREZ SKRBI! Mnogi naši bralci se zanimajo, zakaj niso še prejeli davčnega povelja («cartella») za vplačilo nepremičninskih davkov. Nekateri so celo zaskrbljeni in vprašujejo, če ne bodo morda podvrženi globam, zamudnim obrestim itd. Kot smo prav v zadnjem pogovoru omenili, so s 1. januarjem letos u-vedli dva nova neposredna davka in Davčni odstotki po vrsti dedičev nad 1 do 2 milijona lir A B C D radi poletnega premora do konca od 2 » 3,5 milijona lir — — — 3 septembra, ko jo bomo redno nada- » 3.5 » 5 milijonov lir — — 3 4 ljevali, predvsem kot pripravo na » 5 » 10 » — 3 4 6 nove davčne prijave v začetku pri- » 10 » 20 » — 5 7 10 hodnjega leta. Medtem naj bralci » 20 » 50 » — 8 11 15 le nadaljujejo z vprašanji. V nujnih » 50 » 100 » 3 9 12 17 in neodložljivih primerih bo zainte- 22.00 » 100 » 175 » 5 11 15 20 resirani prejel osebni, pismeni, od- » 175 » 250 » 8 12 17 22 govor. 22.45 » 250 » 350 » 11 14 19 24 Za sedaj se zahvaljujemo vsem. » 350 » 500 » 15 15 20 25 ki so našim pogovorom sledili in » 500 » 700 » 19 16 21 26 se opravičujemo za morebitne, si- 10.20 » 700 » 1000 » 23 17 22 27 cer pri taki materiji skoraj neizbež- nad 1000 » 27 18 23 28 ne pomanjkljivosti, zlasti glede do- 11.15 31 19 24 29 stopnosti in razumljivosti. sicer davek na dohodke fizičnih o-seb in davek za krajevne ustanove ILOR. Obenem so odpravili vse do takrat obstoječe davke, med temi premičninski davek («ricchezza mo bile»), dopolnilni davek («complementare»), družinski davek («impo sta di famiglia»), zgradarinski davek («imposta fabbricati») ter zemljiške davke («imposta sul reddito domenicale e agrario»), V desetletni pripravi davčne reforme pa so visoki birokrati finančne uprave in drugi veljaki pozabili, da bo očitno nujno nastala praznina v državnih ker bi se morali davki plačevati šele po prvi novi prijavi «preti», to je za državo v najboljšem primeru sredi leta 1975. Morda so bili reformatorji na drugi strani preveč zaposleni s skrbjo, kako obirati delojemalce in upokojence, edino kategorijo, ki jo sproti ob davčujejo do zadnje lire dohodka Pred kratkim so izglasovali zakon po katerem bodo vsi davkoplačeval ci morali plačevati nekakšne pre dujme na bodočo odmero davka in sicer v raznih odstotkih (poprečno 10 odst.) na prijavljene dohodke ob zadnji «vanoni». Predujme bodo verjetno podvojili z najnovejšim davčnim «paketom». Naj bodo torej naši bralci in pošteni slovenski davkoplačevalci v tem oziru brez skrbi! PRIPOMBA Našo rubriko bomo prekinili za Patronat KZ - INAC svetuje V fej rubriki Boris Simonefa seznanja čitatelje Primorskega dnevnika z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Dodatna pokojnina Do 30. junija 1972 je lahko delavec, ki ni bil več vpisan v splošno obvezno zavarovanje INPS, in začel plačevati prispevke v drugi pokojninski sklad (n.pr. kot državni uslužbenec), samostojno nakazoval prostovoljne prispevke v zavarovalni sklad INPS. Na ta način si je povečal pripadajoči pokojninski znesek pri INPS: v večini primerov pa je delavec s prostovoljnim plačevanjem dosegel minimalno število potrebnih prispevkov za samostojno invalidsko, starostno ali družinsko pokojnino pri splošnem obveznem zavarovanju. Od 1. julija 1972 pa ne morejo zavarovanci, ki so bili že vpisani pri INPS, vendar trenutno pripadajo drugemu zavarovanju, doseči dovoljenja za prostovoljno plačevanje. Prispevke, ki so bili nakazani v sklad INPS in ki ne zadoščajo za samostojno pokojnino, lahko upravičenec uveljavi za dosego dodatne pokojnine. Oglejmo si pobliže posamezne možne primere : 1. Ce delavec ni vpisan več v splošno obvezno zavarovanje, ker je n.pr. državni uslužbenec, vendar uveljavlja pri INPS, zadostno število prispevkov za minimalno pokojnino, ima pravico do samostojne pokojnine pri INPS, kar ne izključuje možnosti, da zavarovanec doseže tudi pri državnem zavarovanju pokojnino, če izpolnjuje predpisane pogoje. Praktičen primer: če je zavarovanec nakazal ustanovi INPS kot podrejeni delavec zadostno število pri- spevkov za dodelitev minimalne pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju, ima pravico do samostojne pokojnine v breme INPS. Če se je zatem isti delavec zaposlil pri državni ustanovi in je nakazal tudi pri tem samostojnem zavarovanju zadostno število prispevkov, mu bo tudi država nakazala samostojno pokojnino. Se pravi, da lahko isti upokojenec kopiči dve različni neposredni pokojnini. 2. Če delavec uveljavlja pri splošnem obveznem zavarovanju za podrejene delavce nezadostno število prispevkov za minimalno Z današnjim dnem prekinjamo čez poletje davčno ter odvetnikovo posvetovalnico ter posvetovalnico Patronata Kmečke zveze INAC, ki jih bomo obnovili po poletnih počitnicah. pokojnino, ima pravico, da vpraša za dodatno starostno pokojnino INPS na podlagi nakazanih prispevkov, ko mu je nakazana pokojnina pri drugem skladu (n.pr. državna pokojnina) in ko je dopolnil 60. leto (moški) ali 55. leto starosti (ženska). Dodatna pokojnina pri ustanovi INPS je lahko tudi invalidska: v tem primeru ni več predpisana starostna omejitev, vendar mora zavarovanec prej doseči invalidsko pok. pri drugem pokojninskem skladu, v katerega nakazuje prispevke. Tako starostna kot invalidska dodatna pokojnina dajeta v primeru smrti u- Beseda dve o alergiji O alergiji se vedno pogosteje govori. Je to stara hiba, včasih zelo neprijetna, toda o njej se je začelo govoriti šele v novejši dobi in strokovnjaki vedno pogosteje odkrivajo nove in nove vrste alergije. Na milijone je ljudi, ki se s to težavo ubadajo. Ustavimo se za trenutek pri njej. Besedo in pojem alergije je že leta 1903 poklonil medicinski znanosti dunajski otroški zdravnik Pir-quet in odgrnil zdravnikom zaveso pred dotlej docela neznanim področjem v človeški patologiji. Beseda alergija prihaja iz grških besed allos, drugačen in ergon delo — preobčutljivost. S to besedo je hotel Pirquet označiti spremenjeno reaktivno sposobnost. Nekateri ljudje po večkratnem uživanju beljakovin burno reagirajo s krajevnimi in splošnimi reakcijami. Pravimo, da so alergični ali hipersenzibilni za nekatere živalske ali rastlinske beljakovine. Prav zavoljo alergije morajo bolniki pogosto menjati poklic ali bi vališče, včasih celo oboje Alergija je lahko vzrok invalidnosti ali pa dela človeku takšne težave, da mu costane življenje prava nadloga. Zato je nujno notrebno, da bolnike na poljuden način poučimo o vzrokih alergije in, kar je najvažnejše, da preprečimo alergijske bolezni oziroma čimprej začnemo z zdravljenjem. V ZDA posvečajo tej skupini bo lezni več pozornosti in je postala pomembna medicinska panoga, saj je tam vsak deseti prebivalec a- lergičen. Navzlic številnim člankom o alergiji v dnevnih časopisih, revijah, poljudnih knjigah, radijskih in televizijskih oddajah je ljudstvo pri nas še premalo poučeno o tej skupini bolezni. Kako stara je alergija? Doslej nam še ni znano, kako dolgo že alergija nadleguje človeštvo. Zgodovina alergije ima svoj začetek v antiki, vendar je bilo prvo poročilo o pojavu alergije zabeleženo v letu 3000 pred n. št., ko je vladar Kitajske Shen Nung odredil nosečim ženam, naj ne uživajo rib, piščancev in konjskega mesa. Domnevali so, da uživanje teh jedi povzroča na koži razjede. Več podobnih zgodb je bilo opisanih v biblični književnosti, kjer se svetuje dietna omejitev zaradi alergijskih motenj na prebavilih. Hipokrat je v svojih spisih razpravljal o astmi (asthma gr. = težka sapa, naduha) in hkrati ugotovil, da mleko škoduje ljudem, ki jih pogosto muči glavobol. Ne moremo trditi, da bi bila alergija povsem nova bolezen, in sicer bolezen civilizacije. Nekateri vzroki alergije, kakor npr. cvetni prah, so obstajali že nekdaj. Domneva, da je alergija nova bo lezen, je torej zgrešena, drži pa, da je človek dandanes bolj mno-gostranski in da prihaja v stik z mnogovrstnimi tvarinami, s katerimi ni imel opravka v dobi preproste družbene ureditve. Vedno več industrijskih snovi kroži v zraku, vse pravičenca pravico svojcem do družinske pokojnine. Razlika med dodatno in katerokoli samostojno pokojnino je sledeča: a) samostojna pokojnina je odobrena le pod pogojem, da upravičenec uveljavi minimalne pokojninske in zavarovalne pogoje določene vrste pokojnine; b) dodatna pokojnina je nakazana ne glede na število prispevkov in ne glede na zavarovalno dobo, vendar le pod pogojem, da je bila zainteresirancu dodeljena druga pokojnina v breme različnega zavarovalnega sklada (ne od INPS) in da so dosegli 60. odnosno 55. leto starosti za dodatno starostno pokojnino, ali da je bil priznan za invalida v slučaju dodatne invalidske pokojnine. PONOVNA LIKVIDACIJA STAROSTNE IN INVALIDSKE POKOJNINE Starostni uponojenci pri splošnem obveznem zavarovanju, katerih pokojnina je bila nakazana na podlagi zakonskih določil pred 1. majem 1968, se lahko odločijo za ponovno likvidacijo obstoječe pokojnine glede na prejemke in zavarovalno dobo. Možnost izbire je podvržena sledečima pogojema: 1. Upokojenec je bil zaposlen za časa odobritve pokojnine in je bil do 2. maja 1974 neprekinjeno v delovnem razmerju. 2. Prošnjo mora predložiti na INPS do 30. oktobra letos. Tudi invalidski upokojenci pri splošnem zavarovanju, ki uživajo Julija in avgusta je urad odprt vsak dan samo zjutraj od 8.30 do 12.30, ob sobotah od 8.30 do 12. ure, v četrtkih pa urad sprejema tudi popoldne od 15. do 18. ure. več je plinov zavoljo povečanega cestnega prometa, prav tako obilo sintetičnih sestavin, ki povzročajo vse več novih oblik alergije. Bržda obstoji alergija že od davnine, le da je niso spoznali. Mimo tega vemo, da je alergija dostikrat podedovana. Priznati moramo, da je bila alergija nekoč precej mističen pojem, saj se je naslanjala bolj na filozofijo kot na znanost, in to vse do sredine devetnajstega stoletja. Pirquet in Schick sta na osnovi svojih poizkusov ugotovila, da organizem lahko po prvem dotiku te lesa s tujo snovjo, tj. alerò eni. reagira s stanjem preobčutljivosti, ki jo je Pirquet imenoval alergijo. Sedaj se je laboratorijsko raziskovanje še bolj razcvetelo in medicinska literatura je začela poročati o opažanjih alergije. Večina avtorjev danes ne priznava Pirquetove definicije alergije, ampak mislijo z alergijo samo tako imenovano hipersenzibilnost. A-lergija je torej preobčutljivost organizma za določene snovi-alergene. Glede na čas nastanka razločujemo: takojšnji in kasni tip preobčutljivo sti. K takojšnji reakciji prištevamo: anafilaksijo, Àrthusovo reakcijo, serumsko bolezen, bronhialno astmo, alergijski nahod, atopijski dermatitis itd. H kasnemu tipu alergijske reakcije pa prištevamo: kontaktni dermatitis (ekcem), nekatere oblike alergije na zdravila, tuberkulinsko preobčutljivost, infektivno bronnial-no astmo pa še zavračanje pre sadka (transplantata) in avtoalergij-ske bolezni. dr. D. C. pokojnino pred 1. majem 1968, lahko vprašajo za ponovno likvidacijo pokojnine, upoštevajoč pre jemke in zavarovalno dobo. Obstajati morata sledeča pogoja: 1. Upokojenec je bil po nakazilu pokojnine zaposlen za katerokoli dobo kot podrejeni delavec. 2. Zainteresiranec mora predložiti prošnjo do 30. oktobra 1974. Za ponovno likvidacijo na podlagi prejemkov lahko zaprosijo tudi svojci preminulega invalidskega upokojenca, ki bi imel pravico do ponovne likvidacije. Vse zainteresirane upokojence pozivamo, naj se čimprej zglasijo v našem uradu, da pravočasno u-redimo potrebno dokumentacijo in uvedemo ustrezni postopek. 11.00 12.15 16.40 16.55 18.45 19.30 20.00 20.30 21.25 22.35 23.00 15.30 20.30 21.00 12.05 13.00 16.00 16.50 18.55 19.25 19.30 20.45 21.00 21.25 21.40 22.30 23.00 23.35 23.50 01.30 16.00 20.45 21.15 21.30 23.00 NEDELJA, 7. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in nabožna oddaja Kmetijska oddaja Napoved p,ograma za prihodnje dni SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nepmredei. prenos finalne tekme: ZAHODNA NEMČIJA — HOLANDSKA za prvo in drugo mesto Program za mladino RISANI FILMI ŠPORTNE VESTI DNEVNIK ODISEJA ŠPORTNA NEDELJA Kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov MALICAN PADRE E FIGLIO TV film, ki ga je pripravil Andrei Yannick DNEVNIK DRUGI KANAL Avtomobilske dirke za veliko nagrado Francije Prenos v evroviziji DNEVNIK Glasbeno nagradno tekmovanje: MANGIANOTE Nocoj bo na sporedu že 16. nadaljevanje tega glasbenega nagradnega tekmovanja, ki ga vodijo člani kvarteta Cetra. Trenutno vodi v tem tekmovanju Milančanka Lidia Passerini, ki bo branila svoje prvenstvo pred dvema tekmecema iz osrednje Italije in sicer proti Sergiu Sandriu iz Bologne ter proti Cinzii Amati iz Rima. Kot gosta bosta na prireditvi nastopila popevkarja Aura D’Angelo ter Fausto Leali. Seveda bodo nastopili tudi drugi, med katerimi bosta tudi plesalca Elena Se-dlak in Paolo Goslino Sedmi dan: KULTURNE AKTUALNOSTI PROGRAM ZA PRIHODNJI TEDEN JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA W. S. Reymont: KMETJE Poljska televizijska nadaljevanka KMETIJSKA ODDAJA Sarajevski TV studio bo prikazal zapis o zadrugi «Dr. Mujhe-govič» v Modriču, kjer vsako leto organizirajo «Dan pšeničnega polja». Dva prispevka bosta prikazala uspehe z vzrejo govedi v hribovitih krajih Gacka in Bosanskega Grahova. Reportaža iz Bugojna pa govori o tem, kaj vse je bilo storjenega za razvoj kmetijstva Otroška matineja: BELI KAMEN, MROŽI POROČILA Svetovno nogometno prvenstvo: PRENOS ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI Svetovno nogometno prvenstvo: ZAHODNA NEMČIJA — HOLANDSKA ŽENSKI, MOŠKI IN MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ DIVAČE POROČILA PUŠKA, KI JE OSVOJILA ZAHOD ^ , j Je to celovečerni film, ki ga je napravil Willyam Castle pred 20 leti in v katerem igrata glavni vlogi Dennis Morgan in Pavla Raymond. RISANKA DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar V gosteh pri Nušiču: ZAKONSKO ŽIVLJENJE Tretja oddaja beograjske TV nanizanke TEMNE STEZE Drugi del potopisne oddaje o Pološki jami Športni pregled DNEVNIK Svetovno nogometno prvenstvo: Posnetek finalne tekme ZAHODNA NEMČIJA — HOLANDSKA SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Svetovno nogometno prvenstvo __ «Oddelek F», serijski film Pregled tedenskega programa «La provinciale», film z G. Lollobrigido Zabavno - glasbena oddaja Izvajanje zakona o detergentih Do 25. septembra so tovarne, laboratoriji ter skladišča detergentov dolžni zahtevati od ministrstva za zdravstvo posebno dovoljenje ali bolje pooblastilo. Gre namreč za izvajanje predpisov glede ekoloških posledic detergentov v smislu zakona od 3. marca 1971. Kot je znano, se detergenti ne razkrajajo in v pretežni večini povzročajo negativne posledice v kanalizacijah in vodnih tokovih ter morjih kamor se stekajo. Pred tremi leti je izšel zakon, da morajo biti detergenti vsaj za 80 procentov razkrojljivi, da se morajo torej po uporabi «raztopiti» v svoje sestavne dele, da bi ne bili ekološko škodljivi, oziroma kvarni. To velja še posebej za sintetič ne detergente, ki praktično pred stavljajo pretežni del sodobnih pralnih praškov in ki v večjih ko ličinah ogražajo vodne tokove, celo podzemeljske zaloge voda. da ne govorimo o jezerih in stoječih vodah, če se vanje stekajo odpla ke iz tovarn in mest oziroma na selij. Morda bo izvajanje teh pred pisov vendarle kaj zaleglo. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Od nedelje do nedelje; 11.15 Mladinski oder: «Puša z dimnikom; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30; Glasba po željah; 15.45 «I-van Vasiljevič», drama v treh dejanjih; 17.25 Nedeljski koncert: Smetana «Blanik»; 18.00 Glasba in šport; 19.00 Filmska glasba; 19.30 Sodobni sound; 2U.OO Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbeno - govorni spored z „. Pagano; 10.00 Z nami je . . .; 10.20 Ansambel Rod Hunter; 10.30 Dogodki in njih odmevi; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Pisan glasbeni spored; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Najbolj popularne pesmi; 15.00 Polke, valčki in mazur- ; 15.35 Pisan spored; 16.00 Orkester Casadei; 16.15 Ansambel Nuevos Paraguyos; 16.45 Glasbe-cocktail; 17.30 Popevke; 18.00 Mali koncert; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače viže in nape-i; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba NACIONALNI PROGRAM 8.00, 1 00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.50 Orkestri lahke glasbe; 12.00 Plošče najbolj popularnih popevk; 13.20 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Plošča za poletje; 15.30 Glasbeni oder z Milvo; 16.50 Svetovno nogometno prvenstvo: Zahodna Nemčija — Holandska; 19.20 Zaplešite z nami; 21.00 Večerni musical; 21.00 Stare neapeljske pesmi; 21.30 Violina in klavir; 22.20 Ponovno na sporedu II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci in ansambli; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Šaljiva oddaja; 12.00 Pozdravljena nedelja z Aldom Giuffrejem; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Črno in belo, oziroma klavirske skladbe; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Nagradno tekmovanje v klasični glasbi; 16.15 Plošče; 17.30 Najbolj znani pevci III. PROGRAM 9.35 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Plesna in odrska glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Simfonični koncert; 14.30 Na sporedu so klavirske skladbe; 15.30 Ernst Toller: «Hinkemann»; 17.30 Veliki interpreti; 18.00 Literarna oddaja; 18.40 Plošče in skeči; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.00 Literarna 22.10 22.20 23.00 20.30 21.00 PONEDELJEK, 8. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino 18.45 Slike iz sveta 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PETA ZAPOVED: NE UBIJAJ Film v režiji Roberta Siodmaka, v glavnih vlogah igrajo Charles Laughton, Ella Raines, Dean Harens itd. Robert Siodmak je režiser nemškega porekla, ki pa se je okoli leta 1940 izselil v ZDA in se tam uveljavil z vrsto dobro pripravljenih filmov, v katerih je na svojstven način prikazal strah in napetost. Nekaj teh filmov je italijanska televizija v preteklosti že prikazala. Film «Peta zapoved: ne u-bijaj», ki pride na spored tokrat, spada v dobo njegovih najboljših stvaritev. Siodmak je film napravil v letu 1944, ko je v letu dni napravil kar štiri dobre filme. V filmu je govor o nesrečnem Marchallu, ki se poroči z ne-* znosno žensko. Vrhu tega izgubi tudi sina, ki ni hotel več živeti z njim. Marchall se v tem ozračju sreča z žensko, ki je povsem drugačna od njegove žene. Zato mu je življenje z zakonsko ženo še neznosnejše. Logično je zato, da bi se od žene ločil. Tega pa ne stori, pač pa jo umori. Kmalu nato se poroči s prijateljico Mary, toda po prvem umoru trešči Marchall še niže in napravi še drugi zločin. In vendar ni blaz než. In pvrhu še zve, da bo drugi plačal njegov račun... Filmske premiere Košarka Mednarodni turnir, prenos iz Orvieta DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika DRUGI KANAL DNEVNIK TV RAZPRAVE Na dan 31. maja letos je vlada na osnovi nekega zakona izdala šest odlokov o ureditvi pravnega stanja šolskega osebja S temi dekreti naj bi italijanska šola ubrala hitrejšo pot k obnovi. Predvsem bodo takrat pri vodenju šole sodelovali tudi tisti, katerim je šola namenjena in sicer študenti, njihove družine in vse tiste družbene sile, ki jih šola zanima. Šest od lokov se nanaša na ustanovitev in ureditev kolegialnih organov otroških vrtcev, osnovne in srednje šole ter umetniških zavodov. Nadalje se odloki nanašajo na juridično stanje učnega osebja na vseh šolah, na eksperimentalno in raziskovalno vzgojno dejavnost šol, na juridično ureditev pomožnega osebja, končno odlok govori o kritju stroškov nadurnega dela vodilnega osebja. O novih zakonih in o šolstvu nasploh bodo razpravljali minister za šolstvo, predstavnik PSI, predstavnik PSDI ter predstavnik KPI 22.00 SIMFONIČNI KONCERT 22.55 Sedem dni v parlamentu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 17.50 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI 19.15 Obzornik 19.30 Skozi neznano delto Serijski film 19.55 Mozaik 20.00 MLADI ZA MLADE 20.30 Aktualna tema: KOROŠKI SLOVENCI 20.45 Risanke 21.00 DNEVNIK 21.30 SODOBNA OPREMA Obvestila in priporočila o aktualni temi: Kako opremljamo stanovanje 21.40 DVA ANIMIRANA FILMA Z letošnjega festivala risanih filmov 22.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Prenos iz Portorika 23.30 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček: RISANI FILMI 205 DNEVNIK 20.30 Enciklopedija živali: MEDVED 22.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Prenos iz Portorika SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Z mikrofonom v Gorenju; 9.07 Ivo Zorman: Najboljši prijatelj -radijska igra; 9.48 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Iščemo popevko poletja; 12.20 Naši poslušalci čestitajo; 15.05 A. Moravia: Naravna stvar humoreska; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 15.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra - Djordje Lebovič: Svetlobe in sence; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz za vse: Jimmy Smith in Stanley Turrentine: 00.05 Literarni nokturno - P. Eluard: Pesmi. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Na sporedu je Čajkovski; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi: Tolminski upor; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30,17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 La Vera Romagna; 10.00 Z nami je; 10.15 Kitarist Battisti igra Bacha; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melo dije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.40 Popoldanski glasbeni spored; 15.00 Slavne klavirske skladbe; 15.45 Plošče; 16.45 Lahka glasba; 17.00 Plošče; 17.40 Pevci lahke glasbe; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Operna glasba; 23.00 Pisan glasbeni spored. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Vo-longhi; 13.20 Hit parade; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Simfonična, operna in komorna glasba; 19.30 Antologija neapeljske popevke; 21.15 Pianist Aldo Ciccolini; 21.45 XX. stoletje; 22.00 Orkestri lahke glasbe; 22.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci in ansambli lah ke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska priredba; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeno - govorni spored z Mikom Bongiornom; 13.35 Vesel glasbeno - govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbe no-govorni spored; 17.40 Opravljiv ci; 18.35 Kratka zgodovina ital. po pevke: 19.55 Verdijev «Ples v ma skah»; dirigira Toscanini, III. PROGRAM 8.25 Vivaldijeve skladbe; 9.25 Carducci univerzitetni profesor; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Včerajšnji in sedanji interpreti; 12.20 Sodobni ital. skladatelji; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Mozart, Prokofjev, Honegger; 15.35 Klavirske skladbe; 16.00 Ital. baročna glasba; 18.00 Simf. koncert, sodeluje tenorist Carlo Gaifa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S tujimi pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Zbor Srednje glasbene šole v Ljubljani; 15.30 Naši i nslušalci čestitajo; 16.40 Orkester The Capitol Symphony; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Listi iz pop albumov; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Avgusta Stanka; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Popevke; 00.05 Literarni nokturno - C. Prežel j: Pesmi, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 13. JULIJA 1974 TOREK, 9. julija 19.00 Obzornik; 19.15 Veseli tobogan: Ruše, II. del mladinske oddaje; 19.50 Cesta in mi, H. oddaja; 20.10 Trio Lorenz; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Zgodba, ki jo morate poznati, dokumentarna oddaja; 22.00 Svetovno prvenstvo v košarki, prenos iz Portorika; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: risanke: 21.15 Dnevnik; 21.30 «Od zavojevalcev do karnevala», dokumentarni film o Kubi; 22.00 Svetovno prvenstvo v košarki. SREDA, 10. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Družina Smola, serijski film; 20.00 Zabavno - glasbena oddaja; 20.20 Športna oddaja «Na sedmi stezi»; 20.45 Risanka- 21.00 Dnevnik; 21.30 Pot jugoslovanskih nogometašev na svetovnem nogometnem prvenstvu, reportaža; 21.50 Sanjave zvezde velikega voza, celovečerni film; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Večer narodnih manjšin. ČETRTEK, 11. julija 18.50 Obzornik; 19.05 Otroci in mi, serijska oddaja; 20.15 Po sledeh napredka; 20.45 Risani film; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam in kako na oddih?; 21.40 J. Mach: Mavrica, IH. del TV-nadaljevanke; 22.30 Četrtkovi razgledi: medicinska sestra, oziroma razvoj in problemi nekega poklica; 23.00 Glasbeni nokturno: Primož Ramovš: Simfonija med klavirjem in orkestrom; 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Igre brez meja; tekme v Italiji; 22.50 Likovni umetniki: koroški umetnik G. Ja-nusch. PETEK, 12. julija 17.30 Svetovno prvenstvo v košarki: posnetek srečanja Jugoslavija - Portoriko; 18.50 Obzornik; 19.05 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju, II. del: 19.35 TV kažipot; 20.00 Svetovno prvenstvo v košarki, prenos iz Portorika; 21.40 Dnevnik; 22.05 Tedenski gospodarski komentar; 22.20 Normanove hipy pustolovščine, igrani film; 24.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Svetovno prvenstvo v košarki; 21.35 Dnevnik; 21.50 Cloch-tnerle, dramatiziran roman v na- daljevanjih: 22.20 Svetovno prvenstvo v košarki. SOBOTA, 13. julija 17.15 Državno prvenstvo v atletiki, prenos iz Zrenjanina; 19.00 Obzornik; 19.15 Legenda o Divjem lovcu, serijski film; 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah; 20.45 Risanka; 21. 0 Dnevnik; 21.25 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.40 Poppino Principe, zabavno - glasbena oddaja; 22.00 Svetovno prvenstvo v košarki, prenos iz Portorika; 23.30 Dnevnik; 23.50 Serijski film «Colombo». KOPRSKA BARVNA TV 17.15 Jugoslovansko prvenstvo v lahki atletiki, prenos iz Zrenjanina; 20.45 «štorklja na podstrešju», serijski film; 21.25 Dnevnik; 21.30 «Nocoj nastopa Ridolini». zabavni film; 22.09 Svetovno prven stvo v košarki. IZ NAŠIH KRAJEV 7. julija 1974 Avl OBISKU PRI BRATIH OMSTRAN KARAVANK Na Koroškem je sovraštvo do Slovencev kronična bolezen, mlini pa počasi meljejo Okrepiti moramo medsebojne vezi - V Celovcu ustanovljeno društvo «Kulturni dom» - Slovenska gim- nazija, ki je letos imela 434 dijakov, nujno potrebuje svojo zgradbo - Rjave srajce v omarah Kadar imate rekaj dni prostega časa, posebno poleti, ko imajo vaši otroci počitnice, pojdite na daljši izlet s svojo družino: čez Ljubelj ali Jezersko na Koroško, skozi Podjuno, v Celovec, ob Vrbskem jezeru, mimo Beljaka in Trbiža v Kanalsko dolino, na Višanje mimo Rablja, čez Predel pa po Soški dolini in Krasu domov. Ne sme se vam muditi. Glejte, opazujte, prisluhnite. Odprite dušo in srce. Spoznali boste čudovite kraje in ljudi, odnesli nezbrisne spomine. Prijazno se smeji to koroško dekle čedno Tam je Koroška, tam že stoletja živi naš narod in kljubuje hudim pritiskom sil, ki razjedajo njegovo tkivo in ga hočejo na Vsak način potujčiti, zbrisati kot narodnostno skupnost. Huda mora, na zunaj skoraj nevidna, zato pa bolj nevarna in strupena, tlači te naše ljudi onstran Karavank. V zadnjih letih je tem silam uspelo, kar jim ni prej v dolgih desetletjih in stoletjih človek ne bi verjel, da se lahko še kaj takega dogaja v srcu Evrope v našem stoletju, po grenkih izkušnjah in groznih strahotah, ki so jih povročili nacisti. Tudi nacizem je ' bil premagan, a ne zatrt, zlasti tam na Koroškem, kjer ie imel, in ima še, svoje leglo, kjer so se poskrili vojni zločinci, ki jih nihče ni preganjal, in jih ne bo, kjer so se .povsod vrinili zakrknjeni nacisti in strupeni šovinisti, ki imajo povsod glavno besedo in vpliv v gonji proti Slovencem. Ob vsaki priložnosti trobijo: «Koroška je nemška, ena in nedeljiva.» (Kdo pa jo hoče še deliti, saj je razdeljena na tri dele že več kot 50 let.) Za avstrijske nacionaliste in naciste, kot za Hitlerja, so Slovenci manj vreden narod, ki ga je treba iztrebiti. Zato se morajo ponemčiti, zato mora izginiti o njih vsak znak, viaka sled. Zato ne dopustijo niti ene slovenske napisne table. Zato so razstrelili že dva spomenika padlim in oskrunili sedem nagrobnih kamnov, zato je nekdo na visokem mestu pred kratkim trdil, da na Koroškem sploh ni bilo slovenskih partizanov, čeprav jih je 500 padlo. Politične sile, ki bi morale ščititi ogroženo manjšino, popuščajo avstrijskim nacionalistom Na Koroškem se je v zadnjih časih politična os znatno premaknila na desno, kar pa ne škoduje samo slovenski narodnostni skupnosti, ampak bo znalo pustiti grenke posledice in preglavice tistim, ki kolebajo in si otresajo svojih odgovornosti. Tako stanje muči koroške Slovence, a ne bo jih strlo, saj so preživeli še hujše čase, med samimi Avstrijci pa se porajajo demokratične sile, ki se zavedajo posledice in nevarnosti sedanjega toka. Počasi meljejo tukaj mlini, vendar meljejo. Treba je vztrajati in vztrajati, ohraniti prijateljske vezi z demokratičnimi silami. Z naše strani pa bi morali okrepiti medsebojne stike, povezavo, obiske, sodelovanje, tako s Koroško kot s Kanalsko dolino. To smo že večkrat ugotavljali, žal pa premalo uresničevali. V četrtek, 27. junija, je bil v Celovcu ustanovni občni zbor društva «Kulturni dom». Ustanovni člani so Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Za predsednika je bil izvoljen dr. Janko Zerzer, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu. Društvo bo poskrbelo za gradnjo in bo lastnik ipf Kinoplatz 1 v Celovcu. Tu bo zgrajen Kulturni dom Kulturnega doma v Celovcu. To bo glavno središče prosvetne in kulturne dejavnosti vseh koroških Slovencev. Akcija za gradnjo Kulturnega doma se bo začela v jeseni, takoj po poletnih počitnicah, medtem pa so že kupili zemljišče s staro stavbo na trgu Kinoplatz 1, blizu železniške postaje v Celovcu. Koroški Slovenci imajo samo eno višjo srednjo šolo — klasično gimnazijo v Celovcu, ki pa je potisnjena — ko nezaželen gost — v stavbo nemške gimnazije in ima r*-*» mm & . : T?* * ■ ,.v.5 v.y>, <.i ***** ' '-..f v'-«: .vrj v: ; v..-' --' zato na razpolago učne prostore samo v popoldanskih urah. Druge javne slovenske šole na Koroškem sploh ni, saj v tako imenovanih dvojezičnih šolah imajo slovenski otroci le pouk slovenščine, vse predmete pa se učijo v nemščini, dvojezični pouk, — če je — je samo v prvih dveh razredih osnovne ali ljudske šole. Slovenska gimnazija v Celovcu je začela delovati leta 1958. šolsko poslopje so začeli graditi leta 1972, toda ni še dokončano, kljub stalnim zahtevam in pritožbam. Pred nekaj dnevi je zvezni kancler Kreisky obljubil, da bo šola dograjena do jeseni 1975 Bo držalo? Na slovenski gimnaziji v Celovcu poučuje 30 profesorjev, letos pa je bilo vpisanih 434 dijakov, 33 jih je uspešno opravilo zrelostne izpite. Slovenska mladina na Koroškem ima torej po dokončanem osemletnem obveznem šolanju le eno izbiro za nadaljnji študij — klasično gimnazijo. V srednji družbi in spričo potreb narodnostne manjšine postaja vedno bolj resno vprašanje ustanovitve slovenskega tehničnega šolskega zavoda- To ne bi koristilo samo slovenski mladini, ampak vsej družbeni skupnosti na Koroškem, toda pristojni organi imajo za to še zelo gluha ušesa — in so kratkovidni. Slovenskih otroških vrtcev na Koroškem sploh ni, razen enega zasebnega, ki ga imajo nune. Prav tako ni poklicnih šol. razen strokovne kmetijske šole. ki jo ima v Podravljah Slovenska kmečka zveza. Sola ima pravico javnosti, prejem^ [te pičlo podporo iz javnih sredstev (polovico mesečne plače za profesorje). Učenje na tej šoli. ki ura1 pomembno vlogo pri strokovnem usposabljanju kmečke mladine, traja dve leti — pouk pa je v pozni jeseni in pozimi — od druge polovice oktobra do konca marca, ker kmečke fante ne morejo pogrešati doma, ko je največ dela. Tako je tudi v vseh podobnih avstrijskih šolah. Omeniti moram še to, da ima slovenski okrajni šolski nadzornik v Celovcu edino pristojnost, da v tako imenovanih dvojezičnih šolah nadzoruje le pouk slovenščine, in nič več Avstrijski nacionalisti hočejo še to malo odvzeti koroškim Slovencem. Na starše pritiskajo, tudi z grožnjami o odpustu z dela, da ne bi vpisali svojih otrok v «dvojezično šolo». Heimatdienst ima svoje člane m vedno večji vpliv v vseh javnih ustanova]}, organizacijah, strankah in p&o«jlh.'', 1 ‘Trdtftratno Mite- a preštevanje Slovenčev; toda koroški Slovenci udobro vedo. kaj tako ugotavljanje poragpi.. .Ko, js : .Zveza slovenskih organizacij, po nedavnem sklepu skupine koroških Slovencev o samostojnem nastopu na prihodnjih deželnih volitvah, izjavila, da ne podpira te pobude in da prepušča vsakomur osebno odločitev, so pognali največji krik prav avstrijski nacionalisti s Heimatdien- stom na čelu, in vpil «Ni jim všeč. da bi jih prešteli!» Kako pa naj bi jih preštevali, na podlagi volitev, saj bo vsak volil po svojem prepričanju in "n politični izbiri. Popis, ali ljud štetje in ugotavljanje narodno . pa bo mogoče le tedaj, ko bodo popolnoma urejene razmere ko bodo Slovenci uživali vse svoje pravice, ko se ne bodo več občutil, ogrožene, ko ne bo več nanje prežal kakor pajek na muho Heimatdienst, avstrijski šovinist in nacist, ko bo Avstrija, tudi za slovensko narodnostno skupnost zares demokratična republika. Te dni se bo začela v Trstu mednarodna konferenca o manjšinah, avstrijski zastopnik pa bo govoril, kako lepo so te stvari uredili v njegovi republiki, ki je podedovala od svoje rajnke none stoletne tradicije, ki si želi dobrih odnosov s sosednimi državami itd. Dobre odnose pa morajo vzpostaviti in gojiti predvsem ljudje in oblasti v obmejnih krajih, kjer živi narodnostna manjšina, ki je preko meje povezana s svojim matičnim narodom. Mimo nje, ali preko nje ni mogoče misliti, da bi mostovi imeli trdne temelje. Na Koroškem še mnogi mislijo drugače in si delajo utvare. Nekaterim se celo še skomina po velikem tretjem rajhu in pohodih na Jug. Na Koroškem je sovraštvo do Slovencev ' kronična bolezen, v omarah pa je shranjenih še dosti rjavih srajc in v predalih kljukastih križev. ■ Dokler bo tako, se ne' obeta dosti dobrega za koroške Slovence A. B. tej stavbi v Celovcu je imel dolga lela svojo kavarno Ernst Lcrch, desna roka zloglasnega Globočnika na Poljskem in v Trstu aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiii m 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,14,11111,1,11 V PONEDELJEK NA ŠKOFIJAH Domača mladina ustanovila amatersko dramsko skupino Med pobudniki te iniciative je bil predsednik vaškega mladinskega aktiva Z. Primožič Na Škofijah je bil v ponedeljek, 1. julija sestanek vaškega mladinskega aktiva. Ta dogodek bi lahko imeli za navaden in vsakdanji, če bi ne prinesel nekaterih pomembnih novosti. Usfahbvili so nrmreč dramsko skupino Pobudo za ustanovitev je dala skupina mladincev ki je opazila potrebo po kulturni oživitvi vasi. Objektivni pogoji za delo amaterskega gledališča so bili in so zelo ugodni. V razliko od drugih vaških skupnosti, ki že imajo dramske skupine, pa nimajo primernih prostorov, obstaja na Škofijah dvorana z odrom V pretek- .....................................................ll|llll^1llllllllllllllllllllmul^llllllllllIllllmm',,'»m,,l,,,,,,,l,,,l,,l,,l,,l Pogled na Podravje, kjer imajo kmetijsko šolo „1„„,........................................mil.................................................................Ulili....................................... Fotografska razstava v sovodenjskem kulturnem domu Med domačimi prispevki izstopajo predvsem dela mladih Sovodenjcev - Okusno izdelan katalog r i. ; J '4 K • v* - p» ■r K R < --.N A m Fotografska razstava, ki jo je priredilo v sovodenjskem kulturnem domu domače prosvetno društvo, se tako po zamisli sami kot po kvaliteti prav lepo ujema z ostalimi poglavji letošnjega domačega praznika. Ob dosedanjem molku na tem področju pa je razstava še posebej vzpodbudna. V našem ožjem prostoru imamo precejšnje štgvilo ljubiteljev fotografije — in vse prej kot začetnike! — pa vendar nam ni dano, da bi si lahko ogledali njihove stvarivte Kaj če bi se na Goriškem osnoval fotografski krožek?. Pa vrnimo se k razstavi. Organizatorji so se odločili za prosto temo in povabili sosede tostran in onstran meje. Nabralo se je veliko število zelo pestrih fotografij, a po kvaliteti dokaj različnih, z onstran meje so se oglasili že dozoreli mojstri, ki obravnavajo s precejšnjo zgovornostjo vsako tehniko. Pa tudi v vsebinskem pogledu jim takoj razbereš izrazite poteze: kričeča osamelost Jera-ševih otrok vsekakor presega o-bičajni pojem fotografije prav tako skrivnostna vsebina Lazarjevih portretov. Izredno drama- tični so po svoji ostrini izrazi Radovana Čoka ■ Med domačimi prispevki izstopajo predvsem mladi Sovodenjci. Za tako razgibano motiviko ima zaslugo predvsem mojster fotografije Milenko Pegan, ki je letos, za mlade ljubitelje fotografije vodil poseben tečaj- Tem mladim fotografom se pozna da jim je bila motivika ponekod nakazana. Treba pa jim je priznati, da so jo obravnavali z velikim navdušenjem. Zato so njih prispevki iskreno doživeti in prežeti s čustvenim poudarkom, kar je vseka kor dober pogoj za nadaljnji razvoj. Kljub temu pa je ponekoa opaziti še precejšnjo težnjo k fotografiji kot k zunanjemu učinku-Verjetno se ti mladi fotografi še niso utegnili prepričati, da je fotografija izrazilo ne pa «izrazi-telj». Zato imajo sicer vso pravico, da nam postrežejo s sončnimi zatoni in z razpadajočimi kraški-mi domačijami ter «z galerijo svojcev» Toda če nam taki fotogrami ne posredujejo nekega svojskega občutja, ostane delo plehko in neprepričljivo. Skratka, za fotografa je fotografski aparat to. kar je za slikarja čopič ali za kiparja dleto: samo orodje. Zaenkrat je torej pri teh mlajših fotografih težko govoriti o kaki temperamentnosti, vendar pa je bodisi iz izbire motivov kakor fotografske tehnike možno sklepati o bodočem razvoju Darij in Ivo Cotič izstopata po svetli odmaknjenosti, Jožko Prinčič se zavzema predvsem za človeško «dogajanje» (ne brez poudarka na socialno vsebino), medtem ko je Zdravko Petejan ves predan grafičnemu učinku fotografije Zelo prijeten vtis napravijo na obiskovalca razstave po tri strnjene fotografije na belem ozadju in vse to na precej razgibanem zaporedju panojev Vendar pa bi bil učinek mnogo lepši če bi bile fotografije med stekli. Škoda, da ni bila dvorana «posvečena» samo razstavi. . Posebno presenečenje nam je pripravil za to priložnost prof. Vladimir Klanjšček, ki je res o-kusno opremil katalog Edino, kar v njem pogrešamo, je uvodna beseda. m. r. (Na slikah, od leve: Radovan Čok. Brez naslova, Ivo Cotič: Štanjel in Zdravko Petejan: Grafika) losti ta dvorana ni bila izkoriščana. V vasi je vladalo kulturno mrtvilo in to mrtvilo je kljubovalo vsem poskusom oživljanja dejavnosti; razvita je bila samo športna dejavnost. Postopoma pa se je z menjave vodstva v mladinskem aktivu pospešil tudi u-stvarialni utrip. Delovati je začela strelska družina, organizirali so gostovanja gledaliških skupin, Ta poživitev seveda ni mogla o-stati brez odmeva. Tako se je sko-raj nujno moralo roditi tudi dramsko društvo. Eden med najbolj zaslužnimi mladinci za tak kulturni razvoj je vsekakor pred sednik aktiva Zvezdan Primožič, ki je neprestano vzpodbujal mladino k dejavnosti Dramska skupina je šele v povojih, vendar pa je njena ustanovitev naletela na podporo pri vaščanih Vzpostavljeni so stiki s krajevno o-snovno šolo. kjer lahko novoustanovljena skupina računa na pedagoško pomoč. Tradicionalno, vase zaprto vaško življenje, nai bi se s to novo pridobitvijo odorlo novim intelektualnim tokovom. R. Š. ZAHTEVA ZDRUŽENJ STARŠEV Opraviti popravila v svetoivanski šoli! V torek, 2. julija, je tržaška občinska odbornica za šolstvo Luciana Benni ob prisotnosti dr. Čerina sprejela zastopstvo svetoivan-skih združenj staršev in sicer o-snovne šole «Oton Župančič», srednje šole «Sv. Ciril in Metod» in iz učiteljišča «A. M. Slomšek*. Namen tega srečanja je bil, da se začnejo brez odlašanja razna dela, ki so nujno potrebna za šolsko stavbo v Caravaggiovi u-lici 4, da bo zagotovljen jeseni reden pouk v vseh prizadetih šolah. Združenja so v ta namen sestavila seznam vseh bolj občutenih problemov, predvsem pa popravilo oken in vrat, ki prepuščajo dež, sneg in burjo; prepleskanje prostorov in pobarvanje oken in vrat, kar ni bilo opravljeno odkar je bila šola zgrajena; notranja pre-obloga vseh cementnih površin, z linoleumom; popravilo strehe, ki je v zelo slabem stanju; nadomestitev parnih kotlov za ogrevanje, ki je pomanjkljivo še nredvsem v telovadnici, v slačilnicah in v preddverju; pomnožitev in preureditev stranišč, da bodo zadoščala vsem učencem raznih šol; ter določitev primernega prostora za potrebe vseh združenj staršev zaradi večjih nalog, ki čakajo starše z novim šolskim letom. Združenja pa so nato prav posebno poudarila potrebo po novih učilnicah, kajti v stavbi manjkajo prostori za nove učilnice predvidene učiteljske šole, za knjižnico, za risalnico. nwi za pevske vaje; nižja srednja šola je prav tako na tesnem s prostori, kajti delavnice so v kleti; slovenski otroški vrtec je že sedaj prekoračil število otrok, ki jih lahko sprejme, medtem ko v stavbi gostuje že vrsto let italijanski vrtec, ki je samo začasno pr.šel na slovensko šolo. Nato so združenja sprožila vprašanj? boljše u-pnrabe zelenih oovršin in dvorišča okrog šole, prevoza podlonjtr-skih otrok v šolo ter vrsto drugih vprašanj. Na zahtevo staršev bodo tudi zamen'ali italijanske občinske formularje, ki jih unorab-Ijajo v vrtcu, z dvojez'čnimi. Občinska odbornica je na te zahteve odgovorila, da so nekatera dela že v teku. druga jih oddajajo v zakup. Predsednik osnovnošolskega združenja dr Mliač se-je odbornici Bennijevi zahvalil za zanimanje, vendar pa je prinutn-nil, da so se združenja sedaj javila, ker želijo, da bi dela bila dokončana do začetka šolskega leta in da pouk zaradi tega na bi trpel. Kako jc z odnašanjem smeli v Štandrežu? Ljudje v Štandrežu so z občinsl upravo upravičeno zelo nezadovoljr Tokrat imamo v mislih odnašan | smeti. Ko so uvedli občinsko slu |bo za odnašanje smeti, so obljut i li, da bodo to opravljali dvakr : tedensko. Že večkrat se je zgoc I lo, da so ostale najlonske vreče smetmi na ulicah, pred vrati h in stanovanj po teden dni. Kar se je zgodilo v teh dneh [ presega že vse meje dostojnosti higiene. Občinski uslužbenci so pi šli po smeti v Standrež v petek, junija, potem pa jih ni bilo v | teden na spregled. Vreče so se k pičile na ulicah, da jih je bilo ze «lepo» videti, marsikatero so mačl raztrgale in smeti so bile spet | ulicah. Ljudje so bili in so še pravičeno jezni, šele v torek, t. včeraj zjutraj, po več kot deset dneh, je prišel mož z občinski tovornjakom in je vreče odpelji Ljudje v Štandrežu, ki plačuje davke kot vsi ostali občani in temi vred tudi davek za odnas nje smeti, so takega ravnanja sil Marsikdo je že listal po telefonske imeniku in iskal naslove občinsk mož. Pravijo, da bodo svoje sme odnesli prc njihove domove, če : bo to stanje ponovilo. Štandrež je sestavni del goriš! občine; ta mora zanje skrbeti prs tako kot skrbi za mestno središč Tokrat smo se dotaknili le odn sanja smeti. O drugih stvareh [ kdaj drugič. POPRAVEK V članku «Matura na tehnične; učiteljišču pred italijansko kom sijo v Vidmu», objavljenem v n deljski številki z dne 30. junija t.l je nekaj tiskovnih napak. Tiska ski škrat pa je v zaključnem sta i ku celo spremenil smisel. Iva ; Trinko je dejal tolminskim m 1 turantom: «če se boste posluži mojega tolmačenja, si boste sair škodili.» D. P. rimorsici dnevmi OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Svojo površnost boste morali plačati. Vrhu tega boste imeli opravka z nevoščljivimi ljudmi, tako da vam bodo prvi dnevi tedna hudo zagrenjeni. Nato se bo vse popravilo in ob koncu boste kar zadovoljni. Tudi v ljubezni bo najprej nekaj težav, nato pa vse v najboljšem redu. Pazite na svoje živce. BIK (od 21. 4. do 20. 'N 5.) če boste ubrali pa-f metno, srednjo pot, J 50st_e ime); srečo, ker V y bodo z vami sogla-šali tudi tisti, ki vam radi podtikajo polena. Nekdo se vam bo celo ponudil v pomoč, da boste izvozili, če bi slučajno kje zašli s ceste. Z neko osebo se boste najprej sprli, nato pa zaživeli prijetne dni. Prehladili se boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne ustav- ljajte se sredi poti, pa čeprav boste go- tovo naleteli na težave. Ni priporočljivo v sedanjih razmerah izgubljati časa. Konkurenca je ostra in bo še bolj huda. Kljub utrujenosti boste mogli zavihati rokave. Sicer pa vas čaka zelo prijeten počitek v družbi novega prijateljstva. Prehlad. Veljaven od 7. do 13. julija 1974 RAK (od 23. 6. do 22. . 7.) Srečo boste sicer \ imeli, toda ne boste se boste zaprli vase in v svojo samoto, s tem pa si onemogočili večji poslovni razmah. In vendar boste ob koncu lahko še kar zadovoljni. Ne boste pa imeli tolikšne sreče v ljubezni. Huda nervoza. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bodite preveč \ zahtevni, ker svojih ČTf' 1 načrtov ne boste mogli izpeljati. Tudi sicer si ne utvarjajte preveč, da bi ne bili na koncu razočarani. Nekaj utehe za ne-razpoloženje boste dobili v družbi zelo prijetne osebe. Z zdravjem vse v najboljšem redu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Naključna malomarnost vas bo spravila v težave. Morda se boste izmazali z nekakšno «avtokritiko», morda pa bo zadeva težja, kajti stari računi prej ali slej pridejo na vrsto. S svojim filozofiranjem pri določenih ljudeh ne boste uspeli. Prebavne motnje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekdo, ki je dolgo živel na vaš račun, bo svoje zahteve še povečal in prišlo bo do neprijetnega preloma. Vendar je bolje na naglo prelomiti kot zadevo zavlačevati. Svoje težave zaupajte le ljudem, ki so plemenVega značaja. Ne bi bilo napak nekoliko odjenjati. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V zad-V njem trenutku boste zadevo popravili, drugače pa boste morali pospešiti razvoj, da ne zaostanete. Vsekakor vas bo nekaj presenetilo, celo neprijetno. Več previdnosti in več smotrnosti. Tudi v novih čustvenih stikih. Pazite na prepih. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Res je, da vas velik zaslužek ali dober finančni u-speh mika. Toda ste na vse pripravljeni? V vašem značaju je, da se držite raje ob strani, ko drugi drvijo dalje. Tudi tokrat bo tako. Z nekom boste delali načrte za počitniški mesec. Zdravje dobro. KUZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neki vaš problem, ki ga dolgo odlašate, bo prišel na vrsto. Z iskrenostjo ga boste rešili tako, da ne bo imel zlih posledic. Verjetno bo prišlo med vami in nekom do zaželenega pobotanja, ki bo pozitivno vplivalo na ves nadaljnji razvoj. V čustvih ne iščite prevelikih zadoščenj. Zdravje dobro. © VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaši cilji so daleč, zelo daleč, hkrati nimate dovolj volje in odločnosti, da bi dosegli tisto, kar vas mika. Opravka boste imeli z ljudmi, ki so po značaju povsem drugačni od vas. Naravno je, da vam bo teden zelo neprijeten. Morda bi ne bilo napak, nekoliko odjenjati in iskati družbe prijetnih ljudi. RIBI (od 2». 2. do 2«. 3.) S taktom in včasih z nasmehom boste več dosegli kot z odločnim nastopom. Pismo, vest ali neko sporočilo, ki vas bo spravilo iz ravnotežja, bo pravzaprav le alarm brez osnove. Mirno kri tudi v trenutkih, ko vam živci popuščajo. Razumevanje v ožjem krogu in v družini. Z zdravjem v glavnem kar zadovoljni. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, FESTIVAL LJUBLJANA Danes, v nedeljo, 7. julija ob 20 30 bo v dvorani TIVOLI nastopil DRŽAVNI ANSAMBEL PESMI IN PLESOV DONSKI KOZAKI iz Sovjetske zveze. Danes, v nedeljo, 7. julija ob 20.30 bo v poletnem gledališču nastop ansambla THE STARS OF FAITH OF BLACK NATIVITY iz ZDA. Na sporedu bodo črnske duhovne pesmi. Jutri, v ponedeljek, 8. julija ob 20.30 bo v Viteški dvorani nastopil KOMORNI ANSAMBEL SLOBOD-NOG PLESA, Zagreb. DETONI: BAJKA. Umetniški vodja: Milana Broš. VODORAVNO: 1. Dvodelna ženska obleka, 6. Konkurenti tabornikov, 11. Slab družbeni delavec, 14. Lilli Novy, 16. Najboljši italijanski nogometaš, 17. Italijanski Pad, 18. Zamejska vas pri Repnu, 20. Kazalni zaimek, 21. Skrajni točki osi, 22. Italijanske mestne partizanske skupine, 24. Utežna mera, 26. Kratica za kategorijo, 27. Grobi, nehvaležni, 28. Okusen kot med, 29. Bajeslovna pripoved, 30. Mesto v Piemontu. 33. Orodje za žetev, 34. Jugoslovansko nogometno moštvo, 35. Tantalij, 36. Garibaldijeva žena, 38. Žlahtni plin, 39. Športno društvo v «našem kraju», 4L Prerok, 42. Tekstilna rastlina, 43. Ledeniška groblja, 45. Posamezno, 46. Ivo Šorli, 47. Metati krogle k balinom, 48. Znak za iridij, 50. Plemiški naslov, 51. Najljubša sorodnica. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih e-notah Zdravstvenega doma — Ljubljana Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063 Vič - Rudnik: Postojnska c. 24, telefon 61-121. Moste - Polje: Prvomajska 5, telefon 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, telefon 55-221. Medvode: Medvode, telefon 71-215. NAVPIČNO: 1. Prosvetni delavec iz «našega kraja», 2. Svetovno prvenstvo, 3. Neelastičen, okoren, 4. Slovan po Ljudevitu Gaju, 5. Sovjetsko letalo, 6. Smučanje v Avstriji, 7. Vsebuje kafein, 8. Ime Tolstojeve junakinje Karenine, 9. Vida Taufer, 10. Predmet religioznega čaščenja, 12. Jugoslovanski predsednik, 13. Perzija, 15. Cruyf-fov kolega, 17. Potlačeni, zatirani, 19. Nestalen, nesiguren, 21. «Naš kraj», 23. Latinski oče, 24. Španska teta, 25. Visoke igralne karte, 26. Pozno, 31. Priletni, 32. Skrit, 34. Ogromen, 37. Sozvok, skladnost, 39. Šport za bogataše v «našem kraju», 40. Pokrajina v Vietnamu, 43. Kitajski politik, 44. Očka, 47. Branko Rudolf, 48. Ivan Tavčar. (lako) KINO UNION: ameriški barvni CS film STRAŠILO (Scarecrow). Prod.: Warner Bross 1973. Prikazan na letošnjem FEST! Grand Prix 73 festivala v Cannesu. Glasba Fred Myrow. Fotograf.: Wilmos Zsig-mond. Scenarij: Garry Michael White. Režiser: Jerry Schatzberg. Glavne vloge: Gene Hackman, Al Pacino, Dorothy Tristan, Anna Wegeworth in drugi. Tednik št. 27. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Poletni kino DOM JLA: predpremiera ital. barv. CS vesterna IME MU JE MAŠČEVALEC. Režiser: Anthony Ascott. Glavne vloge: John Garko, Pilar Velas-quez, Paul Stevens in drugi. Tednik št. 26. Hrvatski podnaslovi! Predstava ob 20.30. Zvišane cene. KOMUNA: amer. barv. WS film VPLIV GAMA ŽARKOV NA RAST MESEČKOV. Prod.: 20-th Century Fox 1973. Prikazan na FEST! Režiser: Paul Newman. Glavne vloge: Jeanne Woodward (proglašena kot najboljša igralka v Cannesu 1973), Nell Newman, Lissy Newman in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 19., 21. uri. Ob 10. uri matineja amer. barv. risanke HITRI GONZALES. VIČ: angl. barv. VV film KES. Prod.: United Artists 1971. Glasba: John Cameron. Fotografija: Chris Mengeš. Scenarij: Barry Hines & Tony Garnett po romanu «Sokol na dečka». Režiser: Kend Loach. Glavne vloge: David Bradley, Lynne Perrie, Freddie Fletcher in drugi. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. SLOGA: amer. barv. WS erotični film SKOK ČEZ PLOT. Glavne vloge: Wolf Ackva, Doris Arden in drugi. Tednik št. 26. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ogled filma ni dovoljen. ŠIŠKA: repriza amer. barv. filma BOTER (The Godfather). Scenarij Mario Puzo po lastnem romanu. Režiser: Francis Ford Coppola. Glavne vloge: Marion Brando, Al Pacino, James Caan in drugi. Brez tednika! Predstavi ob 16. in 19.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene. SAVA: amer. pust. film TARZAN IN SIRENE z Johnnyjem Weis-miillerjem v vlogi Tarzana. Režiser: Robert Forley. Tednik št. 25. Hrvatski podnaslovi! Predstavi ob 17. in 19. uri. Vstopnice so naprodaj uro pred začetkom predstav. TRIGLAV: amer. barv. pust. vestern NA POTI V SHILOH (Jour-ney To Shiloh). Režija: William KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 10 ■ 11 12 13 B 14 15 H 16 B 17 18 19 B B 20 B B 21 m 22 23 B 24 25 B 26 B 27 B B 28 ■ 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 38 m 39 40 B 41 42 m 43 44 B 45 46 m 47 48 B 49 m 50 m B 51 B (Rešitev križanke v torkovi številki) Hale. Igrajo: James Caan, Michael Sarrazin, Brenda Scott. Samo še danes ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. VEVČE: nesmrtna komika Stan Laurei in Oliver Hardy v filmski burleski NAŠA SORODNIKA (Our Relations). Proizv. Hal Roach-MGM. Režija: Harry Lachman. Samo še danes ob 16. uri. ZALOG: ital.-špan. barv. kavbojka BES VETRA. Režija Mario Camus. Igrajo: Terence Hill, Ferdinando Rey, Maria Grazia Buccel-la. Ob 20. uri. SVOBODA - Dolgi most: ameriški barv. vojni spektakel ESKADRILJA SMRTI. Ob 19. uri. ČRNUČE: amer.-ital. barvni film ROBIN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC. Ob 20. uri. danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20.30, ameriški: HEROJI ČRNEGA KOLTA. IZOLA: ob 18. in 20. uri, ameriški: WEST SIDE STORY.. ŠKOFIJE: ob 17;- in 20. uri, ameriški: LJUBEZEN JE LE BESEDA. PIRAN: ob 18. in 20.30, ameriški: KO UMIRAJO LEGENDE. PORTOROŽ: ob 20.30, ameriški: PATTON, JEKLENI GENERAL. TRGOVINE PIRAN in PORTOROŽ sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V KOPRU pa bosta v nedeljo dežurali: Market EMONA na Prešernovem trgu ter trgovina s sadjem in zelenjavo NANOS, prav tako na Prešernovem trgu. V IZOLI pa bodo dežurali: JEST-vina v Ljubljanski ulici in Mesnica AGRARIA v ulici Prekomorskih brigad ter trgovina s sadjem in zelenjavo KMETIJSKA ZADRUGA v Smrekarjevi ulici. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu, dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprta vsa kegljišča in vsi drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri; barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Me-tropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. PODOBE IN UTRINKI IZ VREMSKE DOLINE Razmišljanja «na placu» sredi vasi kjer se je zvrstila domača zgodovina Navdušenje nad prihodom osvobodilne vojske ■ Od Trsta se čaje grmenje topov V vasi je vojaška ambulanta - Ranjenci podlegajo ■ Kaj vse se je sredi vasi že zgodilo, od jeseni 1918 do spomladi 1945 • Res visoka cena svobode Dolenje Vreme, kjer je še tik pred osvoboditvijo prišlo do spopada med manjšo partizansko enoto in nemško ter italijansko fašistično soldatesko. N emci in fašisti so pridrii v vas iz gornjega borovega gozda in jo zažgali ZASIJALA JE ZVEZDA SVOBODE, NAPOČIL JE RADOSTNI PRVI MAJ Dan se je nagibal k večeru in časa za žalovanje ni bilo, ker nismo smeli zamuditi svečanega trenutka srečanja s partizani. Dekleta so stekla kar preko polja, kolikor so jih noge nosile. Za njimi so se spustili otroci, še stare ženice so kar pozabile na svoja leta. Vsi smo tekli k cesti, da pozdravimo težko pričakovano jugoslovansko ljudsko armado. Uzrli smo naše mlade fante, ko so žarečih lic drveli s kamioni in tanki proti Divači in Trstu. Najprej smo jih pozdravili z vzkliki, mahanjem rok in pesmijo, potem smo dekleta in žene stekle domov po cvetje in zastave. Poiskala sem skrito zastavo, mož Tone pa je hitro pripravil drog, potem pa sva jo visoko dvignila, da je zavihrala. Le kdo bi mogel popisati veselje presrečnega ljudstva? In to se je zgodilo tako hitro, da še dojeti nismo utegnili veličine doživetega-trenutka. Še včeraj so bili fašistični mitraljezi neperie ni proti nam, danes pa smo rešeni te in vseh drugih grozot. Mi, naši otroci ter naši domovi. Kolona partizanskih tankov, topov, kamionov in pehote drvi proti Trstu kot nezadržen val in vedno več jih je. Moj mož Tone, jaz in otroci smo KINO SOČA: KAKO SKRITI MRTVECA, francoski barvni film ob 18.30 in ob 20.30. SVOBODA: OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU, italijanski barvni film ob 18.30 in ob 20.30. DESKLE: JOE KID, ameriški barvni film ob 17. in 20. uri. RENČE: JEZDEC MAŠČEVALEC, ameriški barvni film ob 20. uri. PRVAČINA: SARTANA, DOLARJI IN MENIH, italijanski barv. film ob 17. in 20. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 2H56, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Dornberka in Goriških brd. bili vsi vznemirjeni. Vse nas je prevevala misel: «Od sedaj nam ne bo treba več bežati in se skrivati po gozdovih». Najbolj ganljiv je bil prizor, ko smo zagledali na tanku partizana domačina, Koštelačevega iz Famelj. Kako vzradoščena je šele bila njegova mati, ki že dolgo ni vedela, ali je sploh še živ? Še bolj jo je razveselil s tem, da se je za nekaj ur ustavil doma. Tudi jaz sem čakala svoja dva brata in ju tudi dočakala, toda nista prišla ne tisti dan in ne po tej cesti. Eden je prispel v Ljubljano, drugi pa v Istro. Ko je bilo konec boja, sta prišla na dopust. Kako sem ju bila vesela. Od doma sta odšla prisilno v tujo vojsko. Vrnila pa sta se kot slovenska vojaka, partizana z zmagoslavno armado. Kolikšna sprememba v tako kratkem času! Pozneje se je vrnil tudi mlajši brat, ki so ga bili Nemci pobrali, ko je bil šele petnajst let star in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče. V BOJU ZA TRST SO PADAtf! H6VENSKI IN JUGOSLOVANSKI BORCI , . Proti večeru smo zaslišali od Trsta votlo bobnenje topov. Začela se je bitka za osvoboditev Trsta. Naši borci so napadli sovražnika in prelivali kri, da bi osvobodili mesto. Tudi drugi in naslednji dan je bilo še slišati bobnenje topov. Partizani so pa še vedno prihajali po vseh treh cestah in odhajali proti Trstu, od koder so kmalu začeli voziti k nam ranjence. V Britofu so uredili začasno bolnišnico v Makselnovi hiši. Dekleta in mlade ženske so prihitele, stregle ranjencem in bdele ob njih noč in dan. Gospodinje pa smo po hišah pripravljale za naše fante o-krepčilna jedila — predvsem mleko in jajca. Hudo ranjeni pa so navzlic močnemu prizadevanju in skrbni zdravniški negi umirali. Prvi maj 1945, delavski praznik, prvi v osvobojeni domovini, je bil zame nepozabno žalosten. Obiskala sem ranjene tovariše, odprla težka vrata ter stopila v lopo, v kateri so na slami ležali ranjenci, ki so podlegli. Pet jih je bilo in bili so pokriti po obrazu. Zamislila sem se nad človeško usodo: včeraj ali pred-včeržjšnjČhi so'šfe peljali tod mimo in veselo s kamionov pozdravljali, danes, pa so mrtvi, sem si dejala. Ob njih mi je postalo tesnobno v duši." ......... ................... S temi občutki sem stopila spet na piano in se odpravila «na plač», v središče vasi, kjer se je zvrsti! tudi del naše zgodovine, zgodovine naše vasi, ki je hkrati lahko zgodovina tolikerih vasi naše ožje in širše domovine. Prav sem «na plač» se je pripeljala v novembru leta 1918 italijanska vojska. Bila sem tedaj stara enajst let. Po dolgi vojni lačna otročad smo jih gledali, v strahu opazovali. Prav tu, «na placu», je v februarju 1943. leta stal italijanski vojaški tovornjak. Bilo je po partizanskem napadu na italijansko vojsko. Podivjani fašisti so polnili tovornjak z našimi ljudmi. Ravnali so z njimi kot s klavno živino, ki jo nameravajo odgnati v klavnico. In res, marsikateri od tistih, ki so jih tedaj odpeljali, se ni več vrnil. Potem je prišel tudi september 1943 leta, polom italijanske vojske. «Na placu» so bili nemški vojaki, ki so se odpravljali v Vremsko dolino. Bili so v kratkih hlačah. Z italijanskimi «zavezniki» so se nekaj časa pisano gledali, nato so Nemci svoje dovčerajšnje «zaveznike» razorožili in jih stražili za Deklevovo hišo. Mnogi italijanski vojaki so čez noč pobegnili in iskali ter tudi našli pomoč pri partizanih, torej pri tistih svojih včerajšnjih sovražnikih, ki so jih preganjali in lovili, streljali in mučili. In tistega dne sem bila spet žalostna, še bolj žalostna kot sicer, kajti uvidela sem, da smo prišli iz dežja pod kap, kot bi po starem rekli. Posebno sem bila zaskrbljena za o-troke. Spraševati sem se začela, ali bomo sploh vse zlo preživeli. Groza me je navdajala, ko sem pomislila, kako nacistična in fašistična svojat ne pozna več nobenih mej, ko strelja starca in žensko, otroka tudi. Vse to mi je šlo po glavi. Vsi ti spomini so se nanaglo zvrstili in čeprav sem bila še pred nekaj trenutki še vsa žalostna ob smrti petero partizanov, me je to razmišljanje vendarle pomirilo, navdalo me je s pogumom, kajti zlo je bilo že mimo, končalo se je. Začelo se je novo življenje, svobodno, novo. Res je, da je svoboda zahtevala toliko trpljenja, zato pa je tudi toliko več vredna in znali jo bomo primerno ceniti. (Konec) MAKS ZADNIK '■ >Vy. ;:• A'•VV’ v...'' v? ki » ' " ■ •f ' v ■ -v/ i A v J v- i m m Anton Prunk kaže kraj ob skali, kjer je 26. aprila 1945, torej tik pred osvoboditvijo padel partizan Stanko Kleva iz Kort - Dvorov nad Izolo. Padel je pod streli fašističnega poročnika in ga nacisti in fašisti niso pustili pokopati TONE SVETINA Gotovo ležita kje pod steno ali pa visita v stebru... Ne-kolikanj ga je prevzela grozljivost te misli — tedaj pa je zaškripala kljuka vrat, ki so se tiho odprla. Med podboji je stal, na pol zasenčen — Joža Čop. Vsi so obstali. Je duh ali je živ? Gledal je stekleno, okoli čela je imel belo ruto, roke so mu utrujeno visele ob telesu, po obrazu je bil kosmat, ves premočen ... Sredi noči se je bil dvignil in se spustil po Bambergovi poti proti Luknji. Tam ga je zagrnila tako gosta megla, da ni vedel, ali gre proti Vratom ali v Trento. Znašel se je sredi pretrganih žičnih ovir nekdanje meje. Komaj je našel prehod. Zmotilo ga je proženje kamenja. Stisnil se je za skalo in čakal. Zagledal je sključeno postavo s puško v rokah in gamsom na hrbtu. Spoznal je divjega lovca, Trentarja Kravanjo. Spustil ga je povsem blizu do njega in zavpil: «Stoj, Kravanja!» Mislil je, da mu bo morda priskočil na pomoč. Trentar tokrat ni skočil. Ustavil se je in zavpil: «Hej, Čop! Tokrat mi ne boš vzel gamsa! Sem ga pretežko dobil!» Komaj ga je prepričal, da mu nič noče. Moral se je zadovoljiti s pojasnilom, da je reševalna skupina v Vratih, in že sta odšla vsaksebi. Joža se je kmalu prepričal, da Trentar ni lagal. Pred kočo so bila nosila, vrvi in druge priprave za reševanje. Prijela ga je, da bi se ulegel na nosila in jih počakal. Toda ob misli na Pavlo se je premislil. Tega ne sme napraviti, zdaj ni časa za šale. «No, kaj me pa gledate, a? Jaz sem, Joža čop, če mene iščete!» «Tebe, tebe, Joža, seveda! Kaj pa se je zgodilo?» je vprašal Tomaž. «Kar pripravite se, gremo! Pavla je ostala v steni!» «Mrva? Živa? Ranjena?» so deževala vanj vprašanja. «Ne, je živa. Toda kdo ve, kaj bo, če bomo še odlašali.» Spil je lonec čaja in nekaj pojedel. Potem pa je z reševalci krenil po poti, od koder je pravkar prišel, čakalo jih je najmanj pet ur hoje v strmino in težak spust v steno. Sunki hladnega vetra, ki je kdaj pa kdaj privršal s te ali one strani, so prinašali skrb: bo zdržala na polici? 4 Del dneva, neskončno dolgo noč in spet dan je preživela Pavla pribita in privezana na prevesno polico med nebom in zemljo. Šele ko je veter odrgnil steno in se je skozi modro okno neba razlila k njej svetloba, je povsem jasno videla globino dna pod vznožjem stene in srhljivo navpičnost nad seboj. Takrat sd je bila na jasnem, da se v takšno past človek lahko ujame samo v megli. čas ji je tekel komaj zaznavno. Zamotila se je z natančnim obnavljanjem dejstev. Ko je čop od nje izplezal, je začutila veliko, bolečo osamljenost. Siva brezvoljnost jo je počasi hromila. Napela je vse čute in prisluškovala v megleno gluhoto. Skušala je zaznati vsak šum, kamen, ki ga je Čop spi ožil, in izračunati, kako visoko je že v steni, če bo padel, bo slišala udarec telesa ob skalo. Saj so celo drobni kamni sičaje izginjali mimo nje.., Noč je dočakala v prepričanju, da je srečno izplezal. Veter je prinesel in razcefral vrisk, ki bi bil lahko njegov. V temi se je stena shladila. Dež se je polagoma spreminjal v sneg. Ostri kristali sodre so ji šibali roke in obraz. Zato je potegnila plašč čez glavo. Zavarovati se je hotela tudi pred sunki vetra. Da se ji ne bi telo preveč ohladilo, se je prekladala sem in tja, kolikor so ji dopuščale vrvi. Vso noč je prebila v polsnu. Pravzaprav je nje duh lebdel nad prepadi časa. Spomin ji je razklala ostrina. Zdelo se ji je, da stoji sredi samotnega polja v brezbrižni megli. Vse, kar jo obdaja, so sence, oblike, o katerih samo ugiba, dvomi... So to ljudje, s katerimi se je srečavala na poti skozi življenje? Se mar vračajo ali odhajajo? To je vseeno... Pravzaprav ljudje niso nikoli odkriti. Cenijo te samo toliko, kolikor te potrebujejo. Potem pa zlahka zbrišejo, čimveč sd jim storil dobrega in čim večje so bile njihove potrebe, tem manjša je njihova hvaležnost. Živali ne pozabljajo storjene dobrote nikoli, človek pa zlahka, posebno tisti, ki mu gre predobro. Krog njenih prijateljev se je zmanjšal, pobrala jih je vojna. Mnogi so odšli za vselej, drugi so izginili neznano kam. Gostiša, s katerim sta prezebla štiri noči v skalaški smeri, se je prav po neumnosti ubil z motorjem. Zdaj so se prijatelji vračali kakor sence, ki jih rodi tišina nočnih sten. Proti jutru so jo obiskovali prividi daljnih, blodnih sanj. Bili so kot trohneča znamenja razpadajočega neba. Vračala se je nerazodeta in nerazumljiva preteklost, ki je segala vse do roba smisla stvari. Zdelo se ji je, da po nebu plahutajo velike ptice z žarečimi očmi. Vedno je ljubila ptice. Nekoč je našla ptico selivko, ki ji je strel nalomil perut. Vzela jo je domov, jo pozdravila in nato vrnila svobodnim daljavam. Ljubila je jate mestnih golobov in jih hranila. Ljubila je tudi jesen. Takrat je s hrbtov gora opazovala velike jate, ki so s tožnimi klici jadrale proti jugu. Nekajkrat se je povsem zbudila in osvestila. Pošastna tišina ji je zvenela v krvi, v sencah in v srcu. Široko je odprla oči. Videla je, kako so se razleteli oblaki in izginjali v mrežastem nebu. Za hip so zablestele zvezde, mrzle in jasne. Svetloba, ki živi in umre... Z eno, ki bo zdrsnila z neba, bo umrla tudi ona... Brž ko je zaprla oči, se je vrnil blodnjak strahov, v katerem se prepletajo ljudje med vijugami nevidnih bičev. Nešteto cest je, ki držijo vsaka v svojo smer, nešteto vsakovrstnih znakov nerazodetih pisav... Toda v njej kljuje ena sama misel: kako bi prebredla to črno reko noči. Samo da ne bi podlegla varljivemu snu... Volja ni klonila. Z dnem so prividi izginili. Bolečino duše pa je zamenjala bolečina telesa. Mišice so se razbolele in otrpnile. Izpod glave je potegnila nahrbtnik in poiskala zadnje, trde skorje kruha. Košček za koščkom je razkrajala v ustih. Kazalci ure so se pomikali počasi. Sredi dopoldneva se je pokazalo sonce, stene so postale prijaznejše, potem pa ga je spet zagrnila megla. Sivina je bila podobna veliki vodi, ki je zalila kotanjo. Že je minil čas, ko bi se moral čop vrniti z reševalci. Začel jo je pekliti nemir. Morda je preslišala njegov padec? če jih ne bo, je obsojena, da bo tu počasi umrla. Ves čas je vedela, da je smrt zelo blizu. Odganjalo jo je samo upanje in vera, da se ji Čop ni še nikoli izneveril. Sivina je že temnela, ko je z roba stene zaslišala klice, potem pa nerazumljive glasove. «To bo Joža z reševalci...» je pomislila. Nekajkrat je zavpila, toda megla je požrla njen glas. Pa kaj bi kričala tako onemogla, saj Joža ve, kje je; če pa ni on, kdo bi prišel ponjo v steno? Nihče! (Nadaljevanje sledi) PflmlSrSfci (Inevnìlc g SPORT SPORT SPORT 7. julija 1974 nogomet DANES ZADNJI DAN 10. SVETOVNEGA PRVENSTVA ZRN - Nizozemska za naslov prvaka Poljska osvojila končno tretje mesto Zmagoviti gol prati Braziliji je za Poljake dosegel najboljši strelec prvenstva Lato - Finalno tekmo bo sodil Anglež Taylor Poljska — Brazilija 1:0 (0:0) POLJSKA: Tomaszevsky, Szyma-nowski, Gorgon, Musial, Zmuda, waszezyk, Kasperczak (Cmikiewicz "•min.), Deyna, Lato, Szarmach 72- Gadocha. oKAZILIJA: Leao, M. Marinho, J^o, Ze Maria, Carpegiani, Ri-veuno, Valdomiro, Ademir (Miran-dmha v 65. min.), Dirceu, Ja trìnS^E<": Lato v min- ^GGNIK: Angonese (Italija). GLEDALCEV: 70.000. V bnr>. Južni Ame-niali «n Sf bo^ Pritisnili (zame-cem m- kr j?a Ademira z napadalci ^dmlM). da bi tako po-al' celotni izkupiček. S tem se je LESTVICA STRELCEV La‘o (Poljska! 5 Szarmach (Poljska) Rep jn Neskens (Nizozemska), ^dstroem (švedska) 3 ®aÀevÌ" (JUgosI.), Deyna (Polj-«aj, Ruelino (Brazilija), Cruvff 'Nizozemska), Honsemann (Argentina), Miiller (ZRN) 2 Rrol (Nizozemska), Jordan (Škot-. alde (Argentina), Sa-(Baiti), Breitner in Overath V;. A Karasi, šurjak (Jugosl.), irzinho (Brazilija), Sandberg '»vedska), Streich (NDR) r,?nfmann' Sparwasser (NDR), vuumann, Honnes, Bonhoff, Gra-b0y;sk‘ (ZRN), Lorimer (škot-ftt Gapello, Rivera in Anastasi val J,8 ’ Heredia, Babington, A-l,, a ‘n Brindisi (Argentina), A- “umada (čiie)j Džajjč Katalin. vw Bagièevié, Oblak in Petko-sL(Ju«oslavBa), Gorgon (Polj-Pavoni (Urugvaj), Bonec ial f?rlja)' Val(|omiro (Brazili-y b P® Jong, Ransenbrink (Nizo-™ska), Torstensson (Švedska) Avtogoli „7ra'' (Avstralija), Auguste (Ha-(Nizoz”er^m)0 Argentina), Krol nevarno odprla obramba, kar je Lato s hitrim protinapadom spretno izkoristil. Danes: ZRN — Nizozemska MtiNCHEN, 6. — Svetovno nogometno prvenstvo se približuje svojemu zadnjemu dejanju. Jutri popoldne ob 17. uri bosta na miin-chensko nogometno igrišče stopili državni reprezentanci Zah. Nemčije in Nizozemske, ki sta si po hudih bojih priborili pravico nastopa v finalnem kolu za osvojitev naslova svetovnega nogometnega prvaka, ki ga je branila Brazilija in za osvojitev dragocenega pokala FIFA. Pred angleškim sodnikom Taylor-jem se bosta obe moštvi predstavili trdno odločeni, da zmagata. Vendar je težko predvidevati, kdo bo boljši v tem sklepnem srečanju. Nemci igrajo pred domačim občinstvom in so v organizacijo SP investirali milijarde, Nizozemci pa so trenutno najboljša državna reprezentanca z moderno igro, ki je prišla do izraza na vseh dosedanjih tekmah. Jutri si bosta tako stala nasproti evropska velikana, ki sta edina še ostala v boju za najvišjo lovoriko. Kdo bo zmagal, «kaizer» Beckenbauer ali Johan Cruyff? ZRN: Maier, Vogts, Breitner, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Bon- llllllllll■ll||||||||||llllllllllllllllllll|l|m|IIIIIIIIln^1l|lllllllllll|lll||||||||||llllllllllllllllllllf|lllll|(xl(|ll,ll,ll„B KOLESARSTVO Včeraj končni cilj v Zagrebu Poslusny zmagovalec dirke po Jugoslaviji V Zagrebu je zmagal Poljak Nowicki - Italijan Ditano tretji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Z današnjo 13. etapo od Ljubljane do Zagreba se je končala jubilejna 30. mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji, katere pokrovitelj je bil predsednik Tito. Zmagovalec te 12-dnevne dirke, v kateri so kolesarji prevozili 1.638 km, je 23-letni čehoslovak Jaroslav Poslušnja, ključavničar iz Ostrave. Drugi v skupni uvrstitvi je Avstrijec Wolfgang Steinmayer, zmagovalec Vršiča, tretji pa 20-let-ni Italijan Vito Ditano. Najbolje uvrščeni Jugoslovan na končni lestvici je Frelih na 9. mestu, na 10. mestu pa je Janez Zakotnik. V e-kipni konkurenci je prvo mesto zavzela reprezentanca Švedske, 2. Češkoslovaška, 3. Jugoslavija. V zadnji, 13. etapi od Ljubljane do Zagreba (180 km), v kateri je star-talo 60 od skupnih 121 kolesarjev, so pričeli dirko 25. junija Skopju, je zmagal Poljak Nowicki, ki je progo prevozil v 3.28’18”. Najboljši Jugoslovan v tej zadnji etapi je Drago Frelih 17., a najboljši Italijan Ditano, devetnajsti. B. B. zvezo in ZDA vodi sovjetska reprezentanca z 90:75. Pri moških vodijo Sovjeti s 54:49, pri ženskah pa prav tako sovjetske atletinje s 36:26. Med važnejšimi rezultati je nov državni rekord Vojkina (SZ), ki je vrgel kroglo 20,69 m daleč. hof, Grabowski, Honess, Miiller, Overath, Hòlzenbein. NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Haan, Rijsbergen, Krol, Jan-sen, Neeskens, Van Hanegen, Rep, Cruyff, Keizer. KOŠARKA Zaključena izločilna tekmovanja na SP SAN JUAN, 6. - V finalno skupino svetovnega košarkarskega prvenstva v Portoriku so se uvrstili SZ in Brazilija (A skupina), ZDA in Argentina (B), Kuba ter Kanada (C). Jugoslavija bo jutri igrala v prvi finalni tekmi proti Braziliji, v ponedeljek pa proti Kubi. Jugoslovanska televizija bo nedeljsko tekmo neposredno prenašala ob 1.30, posnetek pa bo predvajala v ponedeljek ob 17.15. Ob 22. uri v ponedeljek pa bo na vrsti neposreden prenos tekme med Jugoslavijo in Kubo. LONDON, 6. — Mladi ameriški teniški igralec Jimmy Connors je novi wimbledonski prvak. V moškem finalu je v samih treh setih odpravil starega Avstralca Kena Rosewalla s 6:1, 6:1, 6:4. V ženskih dvojicah pa sta Avstralka Goo-lagongova ter Američanka Michel premagali avstralski par Gourlay-Krantzcke z 2:6, 6:4, 6:3. V moških dvojicah je zmaga pripadla Newcombu in Rochu, ki sta odpravila Lutsa in Smitha (ZDA) z 8:6, 6:4, 6:4. JADRANJE V organizaciji SPK Cupa V juliju nov tečaj Na društvenem prostoru Slovenskega pomorskega kluba Cupa v Sesljanu je v teh dneh vse živo. Mladi udeleženci jadralnega tečaja pridno osvajajo novo teoretično in praktično znanje o tem športu, obenem pa to, kar so se naučili, že tudi preskušajo na prvih regatah. Enako kot prvi tečaj za starejše, je tudi tečaj za mlajše presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja organizatorjev. Prijavilo se je toliko tečajnikov, da vseh niti niso mogli sprejeti, čeprav se je društvena «flota» povečala in šteje sedaj (poleg številnih zasebnih plovil članov) že šest klubskih jadrnic (in motorni gumak za trenerja). Da bi omogočili odborniki SPK Čupa prav vsem, ki se zanimajo za jadranje, strokovno usposabljanje v tej panogi, bodo organizirali v juliju še en tečaj, na katerega pa bodo sprejeli le tiste, ki se bodo prijavili prvi, kajti zaradi omejenega števila razpoložljivih mest v jadrnicah bodo morali zamudniki ostati «na kopnem». Drugi tečaj v juliju bo trajal v dveh «delih» od ponedeljka, 15. do petka, 19. t.m. in od ponedeljka, 22. do petka, 26. t.m. Trajal bo vsak dan od 9. do 16. ure. Interesente iz Trsta opozarjamo, da imajo iz mesta do Sesljana u-godno zvezo s parnikom (ki je cenejši od avtobusa), ki odhaja iz Trsta ob 8.20 (pristane v Sesljanu točno • pred društvenim prostorom SPK Čupa), zvečer pa pride v Trst ob 19.50. Vsi, ki se zanimajo za vpis. lahko dobe informacije v jutranjih u-rah na telefonski številki 20-02-52 ali pa neposredno na društvenem prostoru v Sesljanu TURNIR PRIJATELJSTVA SPORI NA RADIU TRST A S koncem svetovnega nogometnega prvenstva se konča tudi nedeljska oddaja «šport in glasba». Današnja oddaja (od 18. do 19. ure) bo v glavnem posvečena sklepnim dogodkom na olimpijskem stadionu v MUnchnu in splošnemu obračunu prvenstva. lek uspelo gosto vanje konto velskih športnikov pri mariborskem Marlesu Poleg v košarki so se tržaški in mariborski tekmovalci pomerili še v minibasketu in v odbojki «TOUR DE FRANCE» Z etapno zmago Merck utrdil svojo prednost GAILLARD, 6. - Belgijec Eddy Merckx je zmagal v deveti etapi kolesarske dirke po Franciji, od Besansona do Gaillarda (241 km) in je še bolj utrdil svojo prednost na vrhu skupne lestvice. Drugi je prispel na cilj Italijan Panizza pred Poulidorjem, Agostinhom in Ajo (vsi v času zmagovalca). Vrstni red na cilju: 1. Eddy Merckx (Bel.) 7.09’58” 2. Wladimiro Panizza (It.) 3. Raymondo Poulidor (Fr.) 4. Agostinho (Port.) 5. Aja (Šp.) 6. Lopez Garrii (Šp.) zaost. 18” 7. Van Springel (Bel.) 2’27” Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) 49.34’46” 2. J. Agostinho (Port.) zaost. 1’37” 3. Tonzalo Aja (Šp.) 1’55” 4. Raymond Poulidor (Fr.) 2’01” 5. Wladimiro Panizza (It.) 2'02” NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU ŠD PRIMOREC V TREBČAH Vse moči usmerjene v ustanovitev mladinske nogometne enajsterice Lepo število prisotnih, predvsem mladine - Izvoljenih novih 15 odbornikov - Posebna pohvala Marcelu Kralju za požrtvovalno delo ROSTOCK, 6. — Vzhodna Nemka Anne Katrin Scott je v Rostocku postavila nov svetovni rekord v plavanju na 200 metrov prsno s časom 2’37”89. Prejšnji rekord je pripadal Američanki Ballovi s časom 2’38”5. ATLETIKA DURHAM, 6. — Po prvem dnevu atletskega dvoboja med Sovjetsko športno društvo Primorec iz Trebč je v petek zvečer priredilo 8. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, še posebno razveseljivo pa je bilo dejstvo, da ' je bilo na občnem zboru dokajšnje število mladih, kar kaže, da je društvo v tej skromni, toda aktivni in priljubljeni vasici še vedno živo. Najprej je spregovoril predsednik Tulio Možina, ki je na kratko orisal delovanje društva. Dejal je, da je sledilo društveno delovanje dvema smernicama: aktivno športno delo- vanje z nastopom v nogometu in v odbojki; 2. sodelovanje pri organizaciji, in še posebno pomoč pri gradnji novega nogometnega igrišča. Predsednik Možina se je ob zaključku svojega govora zahvalil prisotnim za udeležbo, obenem pa se je zahvalil vsem tistim, ki so na ka terikoli način pomagali društvu. Novemu odboru pa je zaželel uspešno delo. Nato je podal izčrpno poročilo tajnik društva Gilbert Kralj, ki je dejal, da je bilo delovanje društva v minuli sezoni pestro in tudi uspešno. Nogometno moštvo Primorca se je namreč v tretji amaterski kategoriji uvrstilo na odlično drugo mesto, poleg tega so nogometaši zasedli peto mesto na tumiju «Ronchi». Nekateri igralci Primorca pa so celo igrali s slovensko reprezentanco, ki je na Proseku odigrala mednarodno prijateljsko tekmo proti ljubljanski O limpiji. Razen tega je društvo nastopilo na športnih igrah in sodelovalo pri smučarskih tekmovanjih. Prisotne je opomnil na finančne in druge težave, s katerimi se je moralo spoprijeti društvo med minulo sezono. Pri tem pa se je zahvalil vsem, ki so društvu priskočili na pomoč, še posebno pa je pohvalil delo Marcela Kralja, ki je v največji meri pripomogel, da je odbojkarska ekipa Sloge, v kateri ima Primorec največ zastopnic, dosegla spodbudljive uspehe. Blagajniško poročilo pa je podal Alfred Kralj. Pri • najvažnejši točki petkovega večera, to je pri ustanovitvi mladinske nogometne sekcije, se je razvila živahna diskusija. Mar. čelo Kralj je orisal važnost mladinske sekcije, saj ne bi mogel nogomet v vasi uspevati, ko bi ne imela članska ekipa širšega zaledja. Starejši nogometaši bodo morda prav kmalu nujno rabili nadomestitev, brez mladih sil pa bi bila nadaljnja nogometna aktivnost nemogoča. S tem se je seveda strinjala večina prisotnih. Odbornik Bruno,Kralj, ki je živahno vodil diskusijo, pa je prisotne soočil še z nekaterimi drugimi vprašanji, med katerimi je najvažnejše gradnja slačilnic pri novem nogometnem igrišču, brez katerih bi bila uradna tekmovanja nemogoča. Razen tega je dejal, da je bilo že govora, da bi lahko prišlo do graditve nove šolske telovadnice, kar bi omogočilo večjo aktivnost med vaščani. Nedvomno je pozitivno, da so to vprašanje vsaj preučili. Sledile so volitve novega odbora. Predsednik volilne komisije Marcelo Cuk je nato prebral seznam novih izvoljenih odbornikov. Ti so: Albert Kralj, Cesar Možina, Alfred Kralj, Egidij Canciani, Tulio Možina. Léonard Kralj, Livij Pahor, Mario Kralj, Bogdan Kralj, Bruno Kralj, Alfred Kralj. Livij Kralj, Milan Zucchi, Gilbert Kralj in Marcelo Kralj. b. 1. Kontovelski športniki so uspešno zaključili prijateljsko športno srečanje v Mariboru. Ta pomembna športna prireditev je zelo dobro u-spela, za kar gre zahvala mariborskemu klubu Marlesu, ki je poskrbel, da je vse poteklo v najboljšem redu. Ob prihodu v Maribor je našim tekmovalcem in tekmovalkam spregovoril referent za šport pri Marlesu tov. Jože Ferjančič. Želel je, da bi se vsi počutili v njihovem krogu najbolje, vsem udeležencem turnirja pa, da bi do roba napolnili koše sreče, veselja in vsesplošnega zadovoljstva. Zaključil je z besedami, da prav prijateljstvo in sodelovanje odpirata meje in nas zbližujeta. Ves popoldan so bila na programu razna športna srečanja. S tekmo v košarki med Kontovelom in železničarjem iz Maribora se je uradno začel četrti «Turnir prijateljstva». V tej. tekmi je s precejšnjo lahkoto zmagal Železničar, ki sodi ‘rried najboljše klube v Sloveniji, Pokazal ' je zanimivo, hitro in dinamično igro, proti kateri Konto-velci niso našli pravega proti-orožja. Rezultat te prve tekme: Kontovel - Železničar Maribor 40:71 (17:37) Postava moštev je bila naslednja : KONTOVEL: čuk 1. Perini 6, Regent, Starc I. 7, I. Nabergoj 12, A. Nabergoj, K. Starc, Prašelj, Ukmar 9. Ivančič, Majovski, Ban 3. ŽELEZNIČAR: Hois 11, Jurečko, Babovič, Petaj 10, Arklinič. Lah 34, šerc 4, Totar 4, Kolenc, Kri žman 5, Rostohar 3, šijanec. Poleg teh dveh moštev sta nastopila še domači Marles in Dravograd. Izid srečanja 54:37 (18:16) Tekma med Marlesom in Dravogradom je bila bolj izenačena, predvsem v prvem polčasu, ko sta se moštvi stalno izmenjavali v vodstvu. Šele v drugem polčasu so prevladali domači in strli žilav odpor nasprotnikov. Istočasno so odigrala dekleta Kontovela prijateljsko tekmo v odbojki s sindikalno ekipo Marlesa. Igra je bila na zado-.voljivem nivoju. Zma^pJ^, je' bil znan šele po petih setih igre. Kontovel - Marles 3:2 (15:12, 15:13, 14:16, 13:15, 15:11) ' POSTAVI- . KONTOVEL: Kapun, Ban, Daneu D. K. in E. Štoka, Rupel, Černjava, Hrovatin, Gorjup in Majovski. MARLES: Šarman, Dolinšek, Tan-čer, Pokrivač. Volmajer, Stiglič, Kliner, Koren in Medreja. Na tem gostovanju so prišli na svoj račun tudi šahisti. Srečanje je potekalo v prostorih tovarne Marlesa. Za Kontovel so nastopili: Starc, Prašelj, Štoka, čuk in Ukmar. V velikem presenečenju je zmaga pripadla našim šahistom, ki so premagali predstavnike Marlesa z visokim izidom 8,5:1,5. Naslednji dan je bila v Ljudskem vrtu na sporedu zopet košarka. Najprej je bil spopad za 3. me sto med Kontovelom in Dravogradom. Dravograd - Kontovel 42:36 (21:16) Kontovelci so morali še enkrat poraženi z igrišča. Igrali so nepovezano in pod sposobnostmi, med- tem ko so se nasprotniki borili za vsako žogo. Poraz je bil zaslužen. DRAVOGRAD: Miklavc 10, Zimec 6, Melinc, Rebernik 3, Penšek 8, Sagmajster 7, Žižek 4, Pušnik 4. KONTOVEL: Starc C. 5, Regent, I-vančič, A. Nabergoj, Majovski, Perini 4, I. Starc, Čuk 3, Prašelj, Ban 13, I. Nabergoj 4, Ukmar 7. Nato je sledil še veliki finale med Marlesom in Železničarjem. Izid-28:39 (13:21). Tekma je bila res vredna finala Prisostvovali smo lepi in povezani košarki, ki je navdušila precejšnje število gledalcev. Premoč Železničarja je trajala predvsem v prvem polčasu, medtem ko je bil drugi polčas bolj izenačen in dopadljiv. Železničar je zasluženo zmagal in o-svojil prvo mesto. Medtem so na bližnjem igrišču odigrali več tekem v minibasketu. Kontovelski košarkarji so se zelo dobro odrezali, saj so zmagali v vseh treh tekmah. Kontovel - Marles 52:13 (30:14) Kontovel - Konus 29:21 (14:10) Kontovel - železničar 22:3 (10:1) POSTAVA KONTOVELA: Danieli. Sedmak, A. Starc, Ukmar, Emili, Ban, Bukovec, M. Starc, P. Starc. Micheli. Ob koncu srečanj je sledilo na-grajevanje. Vse ekipe so se zvrstil* na košarkarskem igrišču v Ljudskem vrtu. Predsednik Marlesa dr. Franc Rostaher je izročil kapeta-nom ekip pokale, ki sta jih poklonili košarkarska zveza Slovenije in tovarna Marles. Pokal prijateljstva je prejelo mariborsko društvo Železničarja, medtem ko je vsaka ekipa minibasketa prejela spominsko plaketo. L. H. Trebensko športno društvo lah ko računa na zdrav naraščaj ....................mn....................................... NOGOMET PRIMORSKA LIGA V letošnji sezoni so vse ekipe vidno napredovale " Renčam' so zasluženo osvojili prvo mesto Letošnje tekmovanje v primorski nogometni ligi je postreglo s kvalitetnimi tekmami. Popolnoma jasno je, da kakovost iz leta v leto raste, prav tako pa je nogometnih ekip vse več in več. V novi sezoni se iz conske lige vrača po dolgih letih Tolmin in ver. jelno tudi Jadran iz Dekanov. Na novo pa je ustanovljen nogometni klub Lokev iz Divače. Tudi v letošnji sezoni pogrešamo na nekaterih igriščih sanitarije in prostore, kjer bi se gostujoče moštvo lahko preobleklo. Prav tako bi bilo treba popraviti številna igrišča, so vse prej kot primerna, pa čeprav le za tekmovanje v Primorski nogometni ligi. No pa si oglejmo, kako so ekipe razvrstile v tem prvenstvu RENČE Popolnoma zasluženo so osvojile pr- .............................................................................................................................im.............................................................m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,. EGIPT Leta 1962 je bilo v Kairu na sporedu prvo afriško prvenstvo v namiznem tenisu. Na treh znamkah trikotne oblike je prikazan obris vzhodne Afrike, žogica in športna palača. Leta 1968 je izšla znamka ob priliki prvega evropskega namiznoteniškega prvenstva, čudno je, da sh nobena evropska država ni spomnila na ta dogodek. Prikazani so mreža, loparja in žogica. Pred leti je bil zelo poznan mednarodni teniški turnir v Kairu? Te- ga športnega dogodka zaradi vojnih zapletljajev danes ni več. Leta 1963, to je ob priliki 51. turnirja, je izšla znamka, na kateri sta prikazana igralec in Zemlja. Leta' 1962 je bilo v Kairu svetovno prvenstvo v streljanju. Tudi za to prireditev so izšle tri znamke trikotne oblike — na sredini je narisana tarča, na levi puška, na desni strani pa dvojezični napis. Na Nilu je že dolgo vrsto let na sporedu plavalno prvenstvo na dolge proge. Ta prireditev je vedno zbu- Centrala DOZ v Frankfurtu Centrala DOZ vReiatingu lahlfVa rn'b^0na P0* gledalcev je 0 neposredno sledilo nogomet-■jjte srečanjem desetega SP na sta-jH)0nu. število televizijskih gledalcev V**In svetu pa je presegalo mi- Obe Ameriki, Azija, Afrika in Avstralija, povezane preko televizijskega satelita lijardo, kar predstavlja rekord. Odgovornost za radijske in televizijske prenose je imel DOZ (Deutsche Olympia Zentrum — Nemški olimpijski center). V tem centru je zaposlenih približno tri tisoč strokov- njakov, ki skrbijo za povezavo z radijskimi in televizijskimi postajami po vsem svetu. Tem pa je treba dodati še 1575 kronistov, ki so komentirali potek svetovnega prvenstva po svetovnih televizijskih po- stajah. Središče tehnične službe DOZ je v Frankfurtu, v devet nadstropij visokem nebotičniku, ki so ga zgradili nalašč za svetovno nogometno prvenstvo. Z vseh devetih nogometnih stadionov je semkaj vodilo sto petdeset kablov. Od tu so oddajali signale do poštne centrale v Rei-stingu pri Miinchnu, ki razpolaga z dvema povezavama preko satelita z Afriko in Ameriko ter s tretjo povezavo proti Aziji. jala veliko zanimanje, saj v tem športu prednjačijo prav Egipčani, v zadnjih časih pa tudi Jugoslovani. Leta 1963 in 1965 sta izšli dve seriji s po eno znamko. Prva prikazuje stiliziran zemljevid Egipta, tekmovalca in zemeljsko oblo, na drugi pa sta znana egiptovska atleta pred začetkom tekmovanja. Leta 1965 je bil v Kairu sedež četrtih vsearabskih športnih iger. Na eni znamki je prikazan stadion, na drugi slavni tekmovalni konj Saa-doom čistokrvne arabske pasme, na tretji in največji znamki pa zemljevid severne Afrike, Arabskega polotoka in Bližnjega vzhoda — torej arabskih dežel. Leta 1970 je izšla znamka za peto afriško prvenstvo v košarki ter znamka za nogometno prvenstvo. Iz tega lahko vidimo, da je Afrika povzela športne navade stare Evrope, saj so športni strokovnjaki ugotovili, da so take prireditve spodbuda za nadaljnji razvoj. Končno je zadnja znamka, ki je izšla leta 1973 za veslaški festival v Luksorju. V ozdaju so prikazana svetišča, v ospredju pa veslači. Kompozicija nas spominja na staro egipčansko umetnost. Ob koncu bi lahko še rekli, da je celotna zbirka zanimiva, in da si je skušala poštna uprava pridobiti svoj slog, ki se naslanja na staro umetnost, kateri pa je skušala dodati sodobno plastično obliko. Do danes izdane znamke lahko povsem pozitivno ocenimo. EVROPA Kljub temu, da se zdaj ukvarjamo z znamkami, ki so izšle v Afriki, ne smemo pozabiti na evropske filatelistične dogodke. V zelo kratkem času so izšle kar štiri serije, ki obravnavajo razne motive. ALBANIJA — še vedno je v o-spredju zanimanje za svetovno nogometno prvenstvo. 25. aprila sta izšli serija 8 znamk in blok, ki pa Tudi v JUGOSLAVIJI je izšla znamka za svetovno prvenstvo nogometu. Na izredno lepi znamki, ki je vredna 4,50 din, so prikazani pokal v zlati barvi, žoga in seveda značilni grb prvenstva. Junija pa je izšla tudi znamka nominalne vrednosti 2 din ob priliki 100-letnice organiziranega planinstva v Jugoslaviji. Na znamki je prikazana planina Klek, ter znak planinske zveze Jugoslavije. FRANCIJA — Pravkar se je Nici zaključila 21. šahovska olim-piada. Na njej je zmagala ekipa Sovjetske zveze, Jugoslavija pa je osvojila drugo mesto in srebrno kolajno. Francoske pošte so dale tiskati znamko za 1 frank, ki je po našem mnenju najlepša, kar jih je do sedaj izšlo v Franciji. Na desni stra ni sta prikazani šahovnica in roka, ki premika kmeta. Na levi stra l"Jtux onwiauts cchiqu(;ns Iranci ja: 21. šahovska olimpiada. Zelo pestro izdelana znamka ni so pa na raznih poljih narisani črni kralj, kraljica, tekač in konj, na črnem polju pa trdnjava. Kompozicija je izredno plastična in razgibana, kot lahko ugotovimo iz slike. ITALIJA — 28. junija je v Ltaliji izšla serija za evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo jeseni v Rimu. Na znamki za 40 lir je prikazan skok s palico, na znamki za 50 lir pa tek. Na žalost pa moramo ugotovi- ti, da so italijanske športne znamke precej nezanimive, mnoge priložnostne znamke pa, ki so izšle letos ob raznih prilikah, so na višji sta brez velike umetniške vrednosti. I umetniški ravni. vo mesto, saj so vse prvenstvo najmanj nihale v formi, že od petega kola dalje so bile ves čas na prvem mestu. Doživele so le en poraz proti Piranu. Obramba je bila boljši del ekipe, saj je spomladi prejela le sedem zadetkov. Danes raste v Renčah mladi rod nogometašev, ki s sistematičnim delom lahka še veliko doseže. BILJE Z drugim mestom so dosegli svoj največji uspeh. Ves čas so igrali zelo dobro in na koncu le malo zaostali za sosedi iz Renč. PIRAN Moramo reči, da nas je ta ekipa precej razočarala. Verjetno so v letošnje prvenstvo šli precej lahkomiselno. To je še en dokaz, da j* kvaliteta v primorski ligi zares na-’ predovala. PROLETER S četrtim mestom niso dosegli ci-Ija. ki so si ga zastavili. Za to je kriva predvsem uprava, ki ni znala zagotoviti potrebna finančna sredstva, tako da so igralci hodili na gostovanja celo na svoje stroške. Vsekakor slabo spričevalo za telesnokultum* delavce v Postojni. branik Osvojili so manj kot polovico možnih točk, toda kljub temu so od lani močno napredovaU. Najbolj razvese-divo pa je dejstvo, da veliko pozornost posvečajo mladim nogometašem. škoda le, da nimajo bolj ustrez. nega igrišča. VODICE z osvojitvijo šestega mesta v prvem letu tekmovanja so presenetil* prav vse in je to dobra spodbuda za bodočnost. Res pa je, da je h klubu pristopilo več znanih igralcev trenerjem Vranješem na čelu. HRVATINI Eno največjih razočaranj in naj-slabših uvrstitev doslej. Kljub dobrim igralcem klub ne zna in n« zna doseči uspeha. transport Pred prvenstva so si zastavili velike cilje kot že vsakokrat doslej, toda premalo je bilo prizadevanj, da i cilje tudi dosegli. BRDA V prvi sezoni so dosegli kar lep uspeh, pa čeprav nimajo svojega i-grišča in so vse tekme Novi Gorici. PIVKA Je eno najslabše organiziranih ekip. klubu ne vzgajajo mladih gometašev, kar ni nič budno. VIPAVA Sele v spomladanskem delu, ko ' resneje začeli delati z igralci, i zaigrali bolje. In že sedaj po kvaliteti sodijo precej višje. KOMEN Nabavili so kvalitetnega trenerja, so vseeno med najslabšimi. CESTA V prvi sezoni ji ni uspelo kaj več od uvrstitve na zadnje mesto. igrali v no- spod- Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montaceli! 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Podružnica Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnapre]: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SPRJ Številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Počtni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 10 7. julija T974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst ZA REŠITEV IZ KLEŠČ DRUŽBENE IN GOSPODARSKE KRIZE ZANIMIVI UKREPI VLADE V LIZBONI ZA NOVO USMERITEV GOSPODARSTVA FRELIM0 je v Mozambiku odprl «peto fronto» v pokrajini Zambesi LIZBONA, 6. — Pod predsedstvom generala De Spinole se je sestal državni svet, kateremu je predsednik vlade Adelino De Palma Carlos poročal o gospodarskih ukrepih začasne demokratične vlade, Razpravljali so tudi o drugih stvareh in, po mnenju uglednega tednika «Expresso» o možnosti Carlosove ostavke. Predsednik začasne vlade je namreč uredniku tednika izjavil, da je bolan in truden. Iz poluradnih krogov poudarjajo, da sedanja začasna zakonodaja ne predvideva vladne krize v primeru ostavke njenega predsednika, zato domnevajo, da bo — v tem primeru — bil imenovan le nov premier. Govori se že o mladem socialdemokratskem ministru, odvetniku Sa’ Cameiru. Brez dvoma bo portugalsko javno mnenje široko komentiralo in razpravljalo o vladnih gospodarskih ukrepih. Njihov namen je namreč premostiti gospodarsko krizo, ki tare Portugalsko ne manj kot o-stale evropske države in Italijo, vendar je — vsaj po prvih infor-manijah — pristop novih portugalskih vladnih mož do tega problema zelo različen od onega, ki ga — na primer — poznamo v Italiji. Vlada bo svoje gospodarske ukrepe objavila in pojasnila v prihodnjih dneh. Za sedaj je minister za koordinacijo gospodarskih pobud Vieira de Almeida na tiskovni konferenci orisal najpomembnejše. «Zaščitili in spodbujali brano zasebno pobudo», je dejal minister, «vendar si pričakujemo, da bodo podjetniki spoštovali shemo razvoja, ki ga je pripravila vlada. Enako velja tudi za naložbe tujega kapitala». Poseben cilj portugalske vlade je zagotoviti samostojnost srednje in male industrije, ki jo je kriza še posebej prizadela. Zato je ustanovljen poseben zavod za industrijsko restrukturacijo v tem sektorju. Namen tega zavoda bo spodbujati to industrijsko dejavnost z raznimi podporami in drugimi kreditnimi ter davčnimi olajšavami. Za druge industrijske dejavnosti pa bodo v Lizboni ustanovili poseben državni finančni «holding» (imenoval se bo Zavod za industrijsko spodbujanje), ki bo urejal državni poseg v gospodarstvu. Država bo skratka skrbela za IfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHmilMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUinilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllHllllliniUUIIlllllllllllHIH PROCES ZARADI UMORA FAŠISTA FALVELLE V SALERNU lastne finančne soudeležbe, a samo skladno s svojim razvojnim načrtom. Tudi za tuje industrijske naložbe namerava država nadzorovati njihove smotre in jih bo podpirala samo, če bodo sprejeti cilji tega načrta. Almeida je orisal nato ukrepe, ki bolj od blizu zanimajo prebivalstvo. Vlada bo uvedla nov režim cen, ki pa za sedaj še ni znan. Objavila pa je dekret o stanovanjskih gradnjah. Gre za pomemben dekret, če pomislimo, da je. 250 tisoč Portugalcev zaposlenih v gradbeništvu. Namen vlade je zagotoviti državljanom cenena stanovanja in preprečiti špekulacijo. V ta namen je sklenila poseči z dvema ukreprana: za obstoječa stanovanja namerava z zakonom določiti višino «zamrznjenih» najemnin, medtem ko namerava z gradbenim zakonom preprečiti špekulativne gradnje. Preprosteje povedano, je dejal Almeida, gradbena špekulacija se ne bo izplačala, ker jo vlada namerava urejati tudi z določanjem gradbenih shem. Sklenili so tudi investirati milijardo escudosov v «načrt za Azor-re»: gre za širokopotezen načrt, po katerem naj bi na Azorskih otokih razvili ekstenzivno živinorejo in izpeljano kmetijsko dejavnost, A-zori so bili namreč eden izmed najslabše razvitih področij Portugalske. Vlada je sklenila tudi zvišati plače državnim uradnikom, a le po načelu socialne pravičnosti. Nižjim uradnikom bodo plače zvišali za 42 odstotkov, najvišjim pa za 15 odstotkov. Vsem bodo priznali pravico do trinajste plače. Medtem so sindikati zabeležili prvi 'uspeh. Po večdnevni stavki, ki je blokirala v lizbonskem pristanišču nad 50 tovornih ladij, so brodarji priznali osebju plačan dopust in nekatere mezdne izboljšave. Vlada je obvestila javnost tudi o usodi agentov zloglasne politične policije DGS (prej PIDE). Tisoč višjih in srednjih funkcionarjev je zaprtih in jim bodo sodili. Uradnike in bolne agente pa so izpustili na začasno svobodo, vendar jih oodo «preverili». Še zadnja vest, tokrat iz Mozambika. Predsednik osvobodilne voj- ske FRELIMO, Samora Machel je sporočil, da je njegova gverilska vojska odprla «peto fronto» v gospodarsko zelo pomembni pokrajini Zambesi, kjer portugalske družbo izkoriščajo plantaže čajevca. FRELIMO je izvedel na tem področju mobilizacijo in zbral 2000 novih borcev. Machel je dejal, da se bo boj nadaljeval do neodvisnosti in da ne ve, kdaj se bodo pričela pogajanja z lizbonsko vlado. WASHINGTON, 6. - Kljub izredno toplemu sprejemu, ki ga je bil ameriški predsednik deležen na Bližnjem vzhodu in uspehu, ki ga je imel na potovanju po Bližnjem vzhodu, se nejevolja Američanov zaradi Nixonove notranje politike ni zmanjšala. Iz zadnje ankete zavoda za raziskovanje javnega mnenja Gallup izhaja, da kar 61 odst. anketiranih nasprotuje predsednikovi politiki in le 26 odst. jo odobrava. Tudi letos so za «Londonski festival» obnovili starodavno tradicijo «viteškega spopada» za nagrado «Tower of London». Letos je viteški boj bil nekrvav, medtem ko je lani eden izmed vitezov nehote zapičil svojo sulico v režo nasprotnikove čelade in ga za las ni oslepel. Tokrat so «vitezi» skrbno vihteli svoje sulice, še bolj pa se krili s ščiti POMEMBEN SKLEP KOPRSKE OBČINSKE SKUPŠČINE 5 milijard dinarjev za razvoj kmetijstva na Koprskem Modernizirali in razširili bodo kmetijske površine, nakupili sodobno mehanizacijo in zgradili nekaj novih obratov - Dobri rezultati v industriji KOPER, 6. — Koprska občinska skupščina je na redni seji razpravljala o gospodarskem položaju. U-gotovili so razmeroma dobre rezultate v industriji, medtem ko bo potrebno posvetiti kmetijstvu več pozornosti. V zvezi s tem so sprejeli družbeni dogovor za razvoj kmetijstva. V osnovna sredstva bodo vložili 5.400 milijonov dinarjev, v o-bratna sredstva pa 340 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo modernizirali in razširili kmetijske površine, nakupili sodobno mehanizacijo in zgradili nekaj novih obratov. Na račun bodo prišli tudi zasebni kmetovalci - kooperaterji, saj jim bodo omogočili zelo ugodne pogoje kreditiranja (3-odstotna obrestna mera). RAZŠIRITEV CIMOSA KOPER, 6. — Koprski Cimos, ki so ga ustanovili Tomos, Iskra in Ci- PANEVROPSKA KONFERENCA 0 ČILU V PARIZU Moralni pritisk na Pinochetovo junto in aktivna solidarnost s čilskim ljudstvom Craxi zahteval obsodbo ZDA, zaradi podpore golpističnim generalom PARIZ, 6. — Danes popoldne se je v pariški kongresni palači začela panevropska konferenca za solidarnost s čilskim ljudstvom, na kateri so prisotni vsi predstavniki čilskih odporniških sil in zastopniki levičarskih organizacij 18 evropskih držav ter levičarskih strank in sindikatov 12 držav. V uradni čilski delegaciji so hčerka umorjenega predsednika Allen-deja Beatriz, Carlos Altamirano (PS), Manuel Canteiro (KP), Bosco Para (demokrščanska levica), Juan Vega (MAPU), Fabio Marti-nez (MIR), Arcalais Corone! (radikalna stranka) in Jorge Arate, tajnik koordinacijskega odbora čilske levice v Evropi. Marinijevi branilci o enostranski preiskavi proti mladim anarhistom Odvetnik Spazzali meni, da ni pravih dokazov o krivdi že več let zaprtega obtoženca VALLO DELLA LUCANIA, 6. -Na sedemnajstem zasedanju procesa proti anarhistu Mariniju, ki ga tožijo, da je ubil fašista Falvello med nekim pretepom v Salernu, je spregovoril odvetnik Giuliano Spaz-zali iz Milana. Spazzali brani anarhista, za katerega je javni tožilec dr. Zarra zahteval nič manj kot 18 let zaporne kazni. Pred začetkom zasedanja porotnega sodišča, ki sta se ga udeležila tudi Marini jeva prijatelja, i-gralca Franca Rame in Dario Fo, je Marini ocenil govor javnega tožilca z izjavo, v kateri je strnil NADSVETLOBNA HITROST ITALIJANSKE POŠTE Čeprav smo pred nekaj dnevi skupno z drugimi časopisi poročali o hudi krizi italijanskih pošt in se ogorčeni zgražali nad izjavo ministra Tognija, da v italijanski poštni službi ni ničesar narobe, moramo priznati svojo zmoto: minister je imel prav. Kaže celo, da so italijanski poštni funkcionarji osvojili načela Einsteinove teorije relativnosti in sicer, da če neka stvar potuje s svetlobno hitrostjo se zanjo čas ustavi. To še ni vse: prestopili so mejo svetlobne hitrosti, saj so pismo, ki ga bo mala Maria Saccardi pisala 3. avgusta prihodnjega leta svojemu bratrancu Nicoli Bonacorsi, že izročili naslovniku pred tremi dnevi. Ne mislite, da se je otrok zmotil pri datumu: na poštnem pečatu je datum 3. avgusta 1975. POD VODO ČEZ GIBRALTARSKI PRELIV Japonski potapljač Soiki Na Ajme je predvčerajšnjim pod vodo preplaval Gibraltarski preliv v 11 urah in 19 minutah. Šoiki, ki je bil opremljen z jeklenkami kisika ki so mu jih tovariši od časa do časa zamenjali, je zaradi morskih tokov preplaval 25 ali 26 km namesto 19, kofikor je širok preliv. Med podvigom je plavalec pojedel banano in spil... 5 litrov vode. svoje nezaupanje do državnega re-presijskega kolesa, ki ga skuša streti s svojo težo in zagrenjenost zaradi pristranosti policijske preiskave. «Sploh me ne brigajo zahteve javnega tožilca», je dejal Marini, ki že nekaj let v zaporu čaka na zaključek procesa (bil je že nekajkrat odložen s tehniko, ki zelo spominja na «afero Valpreda»), «ker menim, da je ves proces le sredstvo mojega boja proti meščanskemu pravu». Zatem je odv. Giuliano Spazzali govoril štiri ure. Za njim bodo govorili še ostali branilci — Piscopo, Pisa, Terracini in Battello. Spazzali je najprej napadal sistem vse preiskave, ki dokazuje, da polkhjo v Salernu ni zanimal pravi morilec fašista Falvelle, pač pa se je zadovoljila, ko ji je Marini padel v roke. Od tistega trenutka dalje, je dejal Spazzali, so preiskavo vodili v prepričanju, da imajo «krivca» za javnost, ki ustreza politični shemi nasprotnih ekstremizmov. Zato je preiskava očitno pomanjkljiva, kot dokazujeta razprava sama in dejstvo, da sploh ni nihče obtožil fašistov, ki so Ma-rinija in druge anarhiste napadli. Spazzali je namreč mnenja, da so salernitanski fašisti (znani, med drugim, zaradi svoje agresivnosti in po tem, da jim sploh m nihče nikoli stopil na prste) napadli Ma-rinija in njegove tovariše, na ulici, policija pa je Marinija aretirala in obtožila za umor Falvelle samo na osnovi najdbe njegovih očal in noža. To je vsekakor premalo, je dejal Spazzali in se vprašal, kako je mogoče, da sodišče sploh ni poiskalo vseh prič, kakor tudi. zakaj ni razčistilo pričevanja nekega meščana, Landija po imenu, ki je po roti dejal, da pozna pravega morilca in da to ni Marini. Spazzali je zaključil svoja izvajanja z oceno nastopov javnega tožilca dr. Zaire, ki je iz Marinija hotel ustvariti novo «anarhistično pošast» in je zato kraj Vallo di Lucania spremenil v zasedeno mesto, pri razpravi pa dokazal, da gleda še bolj na desno kot zastopnika prizadete stranke, misovska odvetnika poslanec De Marsico in dr. Gassani. NOVI DELHI, 6. — Tatvina urana v jedrskem centru v Jagudi (rudo so nato prodali neki drugi državi) se je prelevila v izreden škandal, ki postavlja na zatožno klop policijo in industrijce indijske države Bihar. V govoru pred biharskim parlamentom je komunistični poslanec Bhola Prasad Sing poudaril, da so v tihotapljenje uranove rude vpleteni vidni deželni politiki, tned katerimi so tudi nekateri deželni ministri, ki so nudili politično kritje krajevnemu magnatu Sitaramu Baj-garhii, organizatorju tihotapske mreže. V rezidenci vplivnega industrij-ca so agenti obveščevalne službe zaplenili nekaj kg zlata in sveženj dokumentov, ki neizpodbitno dokazujejo njegovo odgovornost pri kraji in «izvozu» urana. Kaže, da so v tihotapsko mrežo vpleteni tudi agenti deželne policije. Pobudo za konferenco je dal francoski odbor za solidarnost s Čilom, v katerem so predstavniki socialistične in komunistične stranka, sindikalnih organizacij in mladinskih gibanj. Namen konference je izvajati moralni pritisk na santiaško vlado in doseči polarizacijo evropskega javnega mnenja na čilsko vprašanje ter zahtevati odpravo represije in samovoljnih aretacij, spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic ter priznanje najosnovnejših državljanskih, demokratičnih in sindikalnih svoboščin. Zasedanje je odprl francoski komunistični voditelj Etienne Fajon. Delegati bodo zasedali tudi ponoči, delo pa bodo zaključili jutri popoldne, ko bo spregovoril voditelj francoske socialistične stranke Mitterrand. Med današnjim zasedanjem je v imenu italijanske socialistične stranke govoril podtajnik Bettino Craxi, ki je uvodoma poudaril, da je deset mesecev po vojaškem državnem udaru tragedija čilskega ljudstva še vedno eno od najaktualnejših vprašanj. «To je boj — je dejal — ki ga vodijo pogumni in dosledni ljudje in ki imajo podporo v vsem svetovnem demokratičnem javnem mnenju. Ko sem pred desetimi meseci kot član delegacije socialistične internacionale položil šop cvetja na Allendejev grob, sem v očeh ljudi bral strah in sovraštvo do junte, a tudi dostojanstvo, ponos in zaupanje "sv boljšo bodočnost.» Socialistični podtajnik je še poudaril, da od dne državnega udara do danes golpistični generali niso pridobili med ljudstvom niti trohice zaupanja in prav tako so doživeli hud poraz v zunanji politiki. Ni jim uspelo doseči notranje normalizacije in državo pesti še hujša gospodarska kriza kot pod Allen-dejem. Spričo svoje slabosti so bili prisiljeni zaostriti represijo in udariti tudi po tistih, ki so ob državnem udaru pokazali neprizadetost, slabost in celo odobravanje. Craxi je nato govoril o ciljih, ki si jih mora zastaviti konferenca. Na prvem mestu — je poudaril socialistični voditelj — moramo |>jr—- ............. -t ***? * *» : ti i , ■ v- . %'-* preprečiti, da se fašistična čilska junta izkoplje iz osamljenosti; o-krepiti moramo pomoč čilskemu odporniškemu gibanju; dvigniti evropsko javno mnenje, da nastopi proti političnim procesom; doseči mednarodno akcijo proti ZDA. («V tej državi — je poudaril govornik — so sile, ki so si umazale roke s krvjo čilskega ljudstva»). Ob koncu je Sraxi še dejal, da se razvoj mednarodnega sodelovanja ne sme krepiti za ceno pravic narodov do svobode in neodvisnosti. Temu je še pribil, da je avtoritativnost nalezljiva bolezen in da morajo demokratične sile v svetu izredno paziti, da se ne razpase. POMEMBNA PRIDOBITEV SLOVENCEV OB TERU Odprti novi prostori centra za kulturne raziskave v Bardu Govorom domačina prof. Cerna in političnih predstavnikov je sledil kulturni spored V Bardu, v Terski dolini, so sinoči svečano odprli novi sedež centra za kulturne raziskave Barda in Sedlišča, ki je v prostorih pod zadružno mlekarno. Svečanosti, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program, se je udeležila praktično vsa vas. V začetku je v vasi bila maša v treh jezikih (slovenščini. furlanščini in italijanščini), nakar je ob samem odprtju spregovoril v imenu centra za kulturne raziskave dr. Viljem terno. Prisotne so nato pozdravili deželni svetovalci Romano Specogna (KD), dr. Drago Štoka (SS) in Volpe (PSI), predstavnik SKGZ Gorazd Vesel, Emil Cenčič za BOLEZEN JE SEDAJ RESNO TVEGANJE Skoraj izčrpane zaloge zdravstvenega materiala V zadnjem trenutku rešena življenja otrok v neapeljski bolnišnici Predstava v cirkusu Togni: tako Je karikaturist Forattini prikazal krizo italijauske pošte NEAPELJ, 6. — Medtem ko se Rumorjeva vlada pripravlja, da bo še enkrat napolnila blagajne zavodov za zdravstveno zavarovanje, ki dolgujejo italijanskim bolnišnicam nič manj kot 3000 milijard, so v Neaplju le za silo uspeli rešiti pekoče vprašanje plastičnih ventilov «pudenz», ki so nujno potrebni za zdravljenje otrok. Zgodilo se je namreč, da so v bolnišnici «Santobono» v Neaplju ostali brez teh ventilov. Zaradi tega je življenje otrok, ki bolehajo za hidrokefalijo, bilo v resni nevarnosti. Z velikim «občutkom za človečnost» je namreč carina ustavila na meji zalogo teh ventilov, ker skladno z vladnimi ukrepi družba, ki te zdravstvene naprave uvaža iz tujine, ni plačala predvidene polovične kavcije. Le s težavo in nekajdnevno zamudo je družbi COMESA uspelo najti ustrezno vsoto, ki so jo že 'položili v blagajne državne banke. Tako je carina končno dovolila uvoz tega neobhodno potrebnega materiala, ki ga že odpravljajo z letali v Neapelj. Na ta način je neapeljski otroški bolnišnici uspelo — za nekaj dni — rešiti položaj, toda več kot 3600 bolnikov tvega svoje življenje, če vprašanje ne bodo rešili na smotrnejši način. Na to je opozoril predsednik združenja ASTRU, ki se ukvarja z zdravstvenimi inštrumenti in aparaturami, dr. Vicario, ki je dejal, da v Italiji začenja pomanjkanje naprav za zdravljenje pacientov, ki so se ponesrečili na delu ali pri prometnih nesrečah. «Nimamo skoraj več posod za kri in plazmo, steklenih posod za fleboklize, skoraj popolnoma izčrpana je zaloga umetnih src». Vicario je zato pozval predsednika republike Leoneja, naj poseže pri vladi z zahtevo po ustanovitvi posebnega zdravstveno - znanstvenega sklada za nujne posege ter obenem omogoči izplačilo 200 milijard, kolikor znašajo terjatve specializi ranih podjetij, ki so že na robu stečaja. Podjetja terjajo namreč bolnišnice, te pa so popolnoma nelikvidne, ker bolniške blagajne (ki, resnici na ljubo, vsak mesec vnovčujejo odtegljaje na delavskih plačah) že več let ne plačujejo bolnišnicam kvote za zdravstvene storitve v korist zavarovancev. Z davčnim vija kom namerava sedaj vlada zbrati tisoče milijard, ki so potrebni za «trenutno sanacijo» tega stanja, vendar ni jamstev, da se že v kratkem ne bo ponovil isti primer, če vlada ne bo pristopila k resni zdravstveni reformi. Prvi ukrep na tej poti bi morala biti ukinitev vseh bolniških blagajn in poenotenje vsega zdravstvenega sistema, ki — tak kot je — sploh ni več učinkovit, ne potreben. duhovniško skupino «Dom» ter okrožni šolski nadzornik dr. Puppini. Vsi so v svojih govorih obljubili pomoč delu tega centra, ki ima med svojimi cilji predvsem ohranjevanje kulturne in jezikovne značilnosti Slovencev ob Teru, katerim je šolska in državna oblast prepovedala pošolski pouk materinega jezika njihovih otrok. Govorom je sledil koncert ansambla «Lojze Hlede» iz Števerjana, ter prikaz spleta narodnih plesov v izvedbi . tržaške folklorne skupine. Svečanosti je sledil družabni sprejem, ki je kljub pomanjkanju električnega toka in temi v veselem vzdušju trajal pozno v noč. Na železniškem prehodu pri Potenzi Vlak trčil v poltovornjak: trije mrtvi POTENZA, 6. — Tri osebe, dva odrasla in otrok, so izgubile življenje pri Potenzi, ko je vlak trčil v poltovornjak na nezavarovanem železniškem prehodu. Po pričevanju železniškega osebja kaže, da so bodisi svetlobni kot zvočni signali na prehodu delovali pravilno. Krajevni vlak, ki ga je vozil Giuseppe Štolfi, je odpeljal iz Potenze in je bil namenjen v 20 km oddaljeno Pietrogallo. Pri cesti za San Vito. kjer se proga strmo vzpenja in vlaki vozijo' počasi, je strojevodja nepričakovano zagleda! pred seboj poltovornjak, ki je vozil čez tračnice. Trčenje je bilo neizogibno in loko motiva je vlekla kakih deset metrov vozilo, ki se je vnelo. Na srečo se je potnikom in strojevodji pravočasno posrečilo poskakati z vlaka in se rešiti. troen, je pred najpomembnejšo fazo svojega razvoja. Najpomembnejši objekt — tovarno avtomobilov v Šempetru pri Novi Gorici — so že začeli graditi. Hkrati bodo letos začeli graditi tudi tovarno za proizvodnjo avtomobilskih delov v Buzetu, v Kopru pa razvojno upravno središče in proizvodne zmogljivosti za notranjo avtomobilsko opremo in specialna vozila. Pogodbe za vse naložbe so že podpisali. V vsoti 285 milijonov je udeležba jugoslovanskih partnerjev 51 odst.. Citroena pa 49 odst. Po izgradnji vseh teh objektov se bo povečala proizvodnja avtomobilov od sedanjih 6 tisoč na 22 tisoč letno. ZA TURISTE JE POVSOD ŠE DOVOLJ PROSTORA PORTOROŽ, 6. — Čeprav je v zadnjih dneh nekoliko živahnejši turistični vrvež, je v vseh turističnih središčih Primorske dovolj prostora za nòve goste. Še najbolj zasedene vem zalivu zmogljivosti v Simono-zem zalivu (okrog 70 odst.), medtem ko je drugod zasedenost le nekaj nad 50-odstotna. O vzrokih, zaenkrat slabe turistične sezone, smo že večkrat govorili. Mimo slabega vremena je tu na prvem mestu splošna gospodarska kriza, svoj delež pa ima tudi svetovno nogometno prvenstvo, tako da lahko po osmem juliju pričakujemo večji obisk, zlasti iz Zahodne Nemčije. Hotelska podjetja premagujejo sedanje težave z delnimi popusti. Na Belvederju nad Izolo stane na primer dvodnevni vikend za obiskovalca 260 dinarjev, za daljše bivanja pa so še večji popusti. Če se razmere ne bodo v kratkem spremenile, bodo morala iti po tej poti tudi druga gostinska podjetja. Kljub skromnemu obisku domačih in tujih turistov, pa se na obali in v notranjosti vrstijo številne k\ 'i-tetne prireditve. V petek zvečer je gostovala v portoroškem avditoriju ljubljanska Opera z Bizetovo Carmen. Predstava je kljub manjšim tehničnim spodrsljajem lepo uspela in tudi obisk je bil zadovoljiv. V nedeljo bo v Lipici v popoldanskih urah tradicionalni piknik. Nastopil bo ansambel Toneta Žagarja s pevko Jožico Svete. Nadalje bo v nedeljo ob 21. v hotelu Metropol v Portorožu zaključek mednarodnega plesnega turnirja. Nastopilo bo 15 parov iz dvanajstih držav. V torek pa bo gostoval v Portorožu sloviti ".ovietski ansambel Donski kozaki. PRENOVITEV RESTAVRACIJE «TRI VDOVE» PIRAN, 6. — V Piranu so odpi . prenovljeno restavracijo «Tri vdo ve». To je zdaj okusno opremljen lokal (na Punti) v primorskem slogu, ki ima 65 notranjih in 126 zunanjih sedežev. V glavnem bodo postregli gostom z ribjimi specialite tami. L. O. conFEziom X« crtliH nagrada našim od; ama esm da bi povečali prodajo moških poletnih oblek priznavamo 20 % popusta na vse naše številne in prestižne znamke oblek.