0- Zgodoairsft zapisi UDK 903/904(497.4- 1 8Prlekija) 903/904(497.5MedZimurj e) 0 69 (491 . 40 r mo:t) : 0 6 1 . 4 Rrane Lamut* MeddrZavni projekt Turistidne cone Prlekije in MedZimurja je vodila Zelja pr6 skupni promociji in razvoju turizma v obeh obrnejnih regijah na Flrva5kem in v Sloveniji. Projekt. ki ga je zasnovala Prleska razvojna agencija iz ljutomera, je nato finandno podprla tudi Evropska unija v okviru programa Skupnosti Interreg IIIA, sosedskega programa Sior.enij a-MadZarska-Hrvaika 2004-2006. Kot del turistiine ponudbe na obravnavanern obmodju je projekt raziiril in obnovil tudi kulturno ponudbo. Tako se je na slovenski strani Obdina Razk"riTje odloiila, da obnovi svoj arheoloiki muzej na prostem v vasi Safarsko. V kraju na vzpetini nad reko Sdavnico, na lokaciji z imenom GracliSde, leii prazgodovinsko najdiSde. ArheoloSka izkopavanja Irene Savei iz Pokrajinskega rnuzeja Murska Sobota *clika l: Priredite-v ob or.lprtju rct,zstave je potekaia na tu)tranjen'L d,-oriiiu ornrcikega gradu t,yeiernih urah. (Foto: Stefan llozyan ml,, 2006) Z h. t ra ?r,. ,$,:: :"1:: :3"i ::* t,, , ,'{4 Brane Larnut. kustos arbeolog - muzejski svetova.iee, l*{r:,zej f.-lrnioi, KoLodvorska {:esta 9. ),2.'lA Arrilai, RAZSTAVA: h4HM NR/NO IN MURO - FREDSTAVITEV ARHEoLo$TT DHDI*CIhIH OBIVIHJNIH CIBCIN PRLEKIJE !T{ MEDZiUUN;A V ilank"u so v t:odnetn cl.e!.u pretlslavljeni koncept rsbiasne razstfi\,e mecl Drat;o iu, .l'luro, njen nostauek in slewnostno od1;rtje v navern.bru lem 2A06. Nata pa. se sprehaclinu) po d.velt elaialt pril,si.nosttrc zlsirke skozi arheoloika ahd.abio. ua rue.jnerut prostorut med Frlekijo itt Mediinturjern. Zaradi precejinjegu z,auirua,njo. je razstavr:t packtliicma ie do konr:u letrt 2448. KIjuIne besede .4rheolaika dediiiina, arlteoloika najdiiia, ar"heoloika obdohja, prazgodovina, kamens, dabtt, eneolitik, bakrena dab{l, bronusta doba, ielezna dobs, lmlltatsko obdobje, latertsko obdobje, rimska dolsa, srednji vek, razstava, Prlekija. Medi-itnurje, puhl i kn cija ab ru. st n vi -5- :godoaircftzapisi : iled leti 1919 in 1984 razkrla ostaline lesene -:ritekture iz bakrene dobe. Po koncu terenskih :';ziskav so bile tri stavbe rekonstruirane tudi na :irenu na kraju samem, a jih je zob dasa do leta 2006 Ze toliko nadel, da so bile potrebne obnove. Danes si jih lahko ogledamo prenovljene s prikazom navpidnih statev za tkanje v eni od his ter z rekonstrukcijo ognjiSda in pedi na dvoriSdu. Povsem na novo pa je bila postavljena priloZnostna razstaya v OrmoZu, ki je bila prav tako delno financirana iz Intenega IIIa. Sredstva so bila namenjena nakupu vitrin, panojev, svetil, varnostnemu sistemu, multimedijski predstavitvi in seveda obnovi samih razstavnih prostorov. Kot razstaviSde sta bila izbrana dva banjasto obokana prostora, ki leZita eden nad drugim v kleti in v visokem pritlidju v juZnem traktu ormo5kega gradu. Oba prostora, s pripadajodo 5e globljo spodnjo kletjo, predstavljata po mnenju novejiih raziskovalcev najstarej(i del gradu, ki je 5e starejii od obrambnega stolpa .1 Sredstva za samo postavitev razstave in za natis sprenme publikacije pa je zagotovila Obdina OrmoZ. Postaviiev .je bila sredi meseca avgusta leta 2007 zaupana Muzeju OrmoZ, razstava pa je bila odprta 10. novembra istega leta pred zbranimi na notranjem grajskem dvoriSdu. Neposredno pred odprtjem l'azstave in po njem so si zbrani gostje lahko ogledali tudi na novo urejen prostor Turistidnoinformacijskega centra OrmoZ v pritlidju severovzhodnega trakta gradu, ki je bil prav tako urejen v okviru projekta >Turistidne cone Prlekije in MedZimurja< in financiran iz sredstev programa Skupnosti Intereg IIIA. Na juZno steno gradu z notranjega dvoriSda pa je Obdina OrmoZ predvajala multimedijski prlkaz predloga idejne ureditve z naslovom >OrmoZ 2006- urbanistidna ureditev grajskega kompleksa<. Projekt je pripravil ART-A, Design, Ljubljana, zasnoval pa ga je Franc Avbelj, univ. dipl. ini. arh. Znotraj projekta sta bili za arheologijo zaiiimivi dve stvari. V obnovljenih prostorih nekdanje grajske pristave je bil nadrtovan poleg etnololkega tudi arheoloSki muzej, kot sestavni del projekta pa je predviden 5e arheolo5ki muzej na prostem, ki naj bi bil iociran vzhodno od gradu na zadetku grajskega parka. Osnova naj bi bila prazgodovinska arhitektura, ki je bila doslej odkrita na ormoSkem obmodju. Prireditev ob odprdu razstave Med Dravo in Muro je povezoval Bojan Rajh, glasbene todke pa je pripravil Glasbeni studio Klavdija tz Ormola. Ob tej priloZnosti so spregovorili: direktorica muzeja Zdenka Kresnik, avtorja razstave Brane Larnut in Marko Mele ter poslanec drZavnega zbora in Zupan Obdine OrmoZ Vili Trofenik, ki je razstavo tudi odprl. Odptja razstave so se udeleZili Stevilni gostje, predstavniki politidnega livljenja, med njimi je gospa Zoranova zastopala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ter kolegi iz mtzejev in sorodnih kulturnih ustanov. Omenimo naj goste iz domadih ustanov, kot so Pokrajinski muzej Ptuj, Dolenjski muzej Novo mesto, Zgodovinski arhiv Ptuj, ki so tudi posodili gradivo za razstavo, dalje iz Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, iz Zavoda za varstvo kultume dedi5dine Maribor, z arheololkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani Studente in akad. univ. prof. dr. Bibo Terian, iz tujine pa moramo orneniti vsaj predstavnike sodelujodih muzejev. S IlrvaSke, iz VaraZdina, sta se odprlia udeleZila profesor Vladimir Kal5an, ravnarelj Muzeja Merlimurja iakovec ter profesorica Brania Kovadi6, kustodinja za arheologijo, ki je tudi pripravila dokumentacijo in gradiyo za razslavo ter prispevala dve poglavji v publikaciji, ki je izSla ob razstavi. Iz DeZelnega muzeja v Gradcu /Landesmuseum Joanneum Grazl v Avstriji po se je odprtja udeleZil hon. prof. dr. Diether Kramer, ki je omogodil izposojo depoja bronastih predmetov iz Grab pri SrediSdu. Slika 2: Ob odprtju razstave so spregoyorili direktorica Muzeja Ormoi, Zdenka Kresnik (na levi), oba avtorja razstaye, kustosa za arheologijo v Muzeju Ormoi, Marko Mele (pni z desne) in Brane lttmut (drugi z desne) ter poslanec driavnega zbora in iupan Obiine OrmoiVili Trofenik (tretji z desne). (Foto: Stefan Hozyan ml., 2006) Razstava je zbudiia precejlnje zanimanje, saj jo je v prvih dvanajstih mesecih obiskalo 3576 ljudi razlidnih starosti in iz razlidnih deZel. Pogosti obiskovalci v organiziranih skupinah so bili otroci: iz vrtca, osnovnoSolci in srednjeSolci iz Podravja, skupine upokojencev in veteranov ter Stevilne druZine na izletlh. Zaradi precej5njega zanimaila smo sklenili vI Sapad, Grarl OrmoZ, sl. 4 na str. 27. -6- Muzeju OrmoZ razstavo podalj5ati ie za ved kot letr: dni, do konca leta 2008. Dva enako velika razstavna prostora sta narekova.la tudi dvodelno zasnovo postavitve. V zgornjem delu smo se tako odlodili prikazati arheololko decliidino obmejnega dela. MedZimurja in Prlekije, v spodnjern delu pa je bil dan poudarek gradivu iz obdine OrrnoZ. V obeh nadstropjih gte za prikaz dokumentamega gradiva na panojih in eksponatov v vitrinah, pri demer so najdbe vsakid razvr5dene po kronololkern redu, na zadetku vsakega obdobja paje karta razprostranjenosti s prikazom naselbin, grobiSd in sludajnih naidb. Slika 3: Pogled v zgornji razstt:ni prostor, kjer sa bilet p r ikttum e naj db e iz o b ntej n e g a p rle i ko - me diimu r ske g a obnoija. (Fototeka Muzeja Ormoi, Foto: Stefon Hazynn nil., 2006) Razstava se zadenja v zgornjem delu, ki ga je postavil kustos arheolog Marko Mele. Uvodni del je namenjen predvsem 5olski mladini, saj so na panojih prikazana arheololka obdobja v dasovnem zaporedju, nadalie pomen kulturne dedi5dine, metodologije arheoloXkih topografskih raziskav, kot so: pregled ledinskih irnen, starih zemljevidov, uporaba podatkov s posnetkov iz zraka, povriinski pregledi terena, dalje podpovrlinski pregledi, kot so raziskave geoelektridne upornosti tal, magnetomeftija in georadar.Ta del razstave kondujeta pado s prikazom razlidnih arheoloSkih izkopavanj in najnrlajiim obiskovalcem namenjen peskovnik, v katerem lahko >odkrijejo< arheolodke najdbe in jih nariSejo. Sestavni del tega uvodnega dela razstave je 5e videoposnetek, ki razgrinja pestrost arheoloXke dedi Sdine prikazane ga obmcdj a. Sledi del s prikazom arheolo5kih razdobij z izbranimi najdi5di. Najstarejie najdbe v regiji pripaclajo neolitiku ali mlajSi kameni dobi ter eneolitiku oziroma bakreni dobi (ca. 22A0 pred naSim Stetiem). Iz reh obdobij je tako v MedZimurju kot v Prlekiii poznanih precej posamidnih najdb glajenega kamnitega. ornclia, ki je razstavljeno v prvi vitrini. Da si obiskovalci laZe predstavijajo, na kakden r:ladin so prazg*rl r.rvirr s kj tnrij stl'i p ri : i, rta l i k al;,. g i tr; i'rrr:,Ji e, r1a tri ga nasadili na Icsr:n r.lr:ir.i, jr,: v lrtsl:clr-rji. vi.crini preelstavljena lesena vrtalna llff.r'li;)ve ,, y{:tl lin sve:clr*rn na navpiini osi, ki sr 1r-r **r.ik;ili s pcrm*.|* ]i:},;il. Kamen, uamgtrjen za izdeliavr.l kjadivai;tr;: s*kiie, tolkala eli klarliva, ni hil iztrun rrrr:d riitjryiimi kanrninand, tomye,i sta {.o bi[;:. pogl]stl: ainfrht;Xil irl. serpentinit, ki sta pi.astrrvita in .eiitr: re1;r"tir,,uo prctna" Takino karmrino je prevrtai trii .k-rer:r*niir:v pcr;r.k, k-i so ga dodajali poti votel sverler Slika 4: Z vrtalno !$qlra-yo i v,Jtli]?x ,tt edt.,st;.t je isi!.u r*.zst*i,e cl.opolnjena kttsneje. {L'p,so116r.r, so jrt ui:;.,nr:i ng r;,tla.dit,r.tl:ern. raziskoyalnent ta.bcru, ki gi;..ie. ';tripra.itil l,,littej t,rrnu:i v Grttbolz pri Sredi.,{iw ob !}y*vi let{} ){}0;t. {li*:tttr:k*. ltfw.rc]d O r mt, i.. F o t r"t : li i yt et. !1,1 t t' t i l:,,)) * t.i,? ) Poleg posarrj*nih najdb j* v regi;i enanih -*i".l"aj eneolitskih r:aselhin" ki sc] FriL: tulk"rit* l;b !.opelgraf'skih raziskavah, na razstavi sr: pt:ike:r:* re k;r$lrlalrc.: n.1. zemljevidu. nekaj pa so jiti arhi:nloql tr.ldi t.a:risL:eli, har je deluo pr{kazano s ti:l*gra{.ijairf" I,l,ol grirler eneolitske naselbine je ri* ;'ilastavi {I:afi pr:..s*hrrr poudarek najdiHdu Saiarsic* v qri:riini R,t:lrriije. Odkrito gratlivo je prr:dsX;iv|iernr: v [r*tj1 yiti.i$l. Fi]i tem prevladuj ej o r;rzlidne *irli k*' k.r:r;rlri-i d -riega ro s,:rlj a. nekaj keramidnih zaiemalk, Har:,tltvl.je,r,ri rta i,r: dvr: kanrniti orocl.ji, bakrenilr Fa mi bili: m.,:jd*nih, ki.;ril: te im d.a naidiUrie s*r"ti :,ie v h;rl:'*r"ot:r rl*hii, Kot je i:ilo ie v uv*'Jrrrrr;:i.t {it;,11: p-rq,l,,:r4!qr*,.i* tliii.r- n;r podlagi oril:"itih a,rliiti:kteillsie-ih *si;il ir:. *;r {. ir*di Hiin i:r.i Safarskeur eJelno r.r:i;*nrlilllil'aria pr;a:_-godavin:l,a naselbina. Postavili r,o {:r'.1 ri;:vba 6ri,r r,l;tli h;lklenildubni metodologiji, d;*lje {}{.lprto tgn}iriir-; in ped. Re,kcnstrukr:i.iil Lr{J na ra;:si*vi prrkazau* s fi:togr:afi,i arni na pan* j ih. Zgodoairsft zapisi Bakreni dobi slededa bronasta doba (2200-800 pr. n. 5t.) je prikazana v dveh vitrinah. V eni je razstavljena depojska najdba iz Grab pri Sredi5du, hrani jo Stajerski deZelni muzej v Gradcu (Landesmuseum Joanneum Graz), in nam jo je zato priloZnost posodil. Na gornji polici so razstavljene tri bronaste lcogle ali njihovi deii, ki so, glede na teZo (vsak vedji je 5e enkrat teZji) morda starodavne uteZi. Na spodnji polici so ostali predmeti iz depoja: deli sulic, plavutastih sekir, nekaj tulastih sekir in konica bronastega rezila. Glede na to, da so predmeti fragmentamo ohranjeni, ialrko sklepamo, da gre za depo livarja, ki je imel ta prazgodovinski zaklad pripravljen zato, da ga bo pretopil v druge izdelke. Najdbo uvridamo v starej5i de1 kulture iarnlh grobiSd, v II. horizont depojev pri) __ - nus-. V drugi vitrinije delno prikazana pozna bronasta doba s palom keramidnih posod iz OrmoZa ter rrajdbama bronastih sekir iz Zenika in Sredi5da. Sledijo keramidne najdbe, ki ilustrirajo Zelezno dobo. Izbrani kosi ne pripadajo njenemu starej5emu delu, halStatskemu obdobju (ca. 800-400 pred na5im Stedern), temved mlajiemu latenskemu obdobju (400- 15 pred naSim (tetjem). Za razliko od prej razstavljenih keramidnih posod so te i.e izdelane na hitro se vrtedem londarskem koiesu. Odkrite so bile kot mlajie gradivo na prazgodovinski naselbini na naidiSdu Safarsko. Sledi predstavitev rimskega obdobja (15 pr. n. it. - 176 n. 5t.) v regiji, najprej vseh najdiSd in poteka riinske ceste na zemljevidu in potem 5e najclb v r itrinah. Sllka -5. Rimska doba v Mediiruurju je bila prikaz.cma z grcLdit,ont iz gomilnegct grobiila Tnroviak. (Fototeka Muzeja Ormoi.. Forc: Srct'an ['lozyan ml., 2006) Iz karte je razvidno, da je antidna cesta na obmodju drna5njih obdin OrmoZ in SrediSde potekala pr:ibliZno v smeri zahod-vzhod, v MedZimurju pa je z enim krakom zavrla proti severovzhodu. Kako dobri 2 Turk, Datacija poznobronastodobnih depojev, str. 170-172, na tab. 70. in II, str'. 89 ss, posebno str. 108. zemijemerci in nadrtovalci cest so bili Rimljani, nam pridajo izbire za trase cest, ki so skoraj identidne danaSnjim. TakSen primer je bil odkrit na primer ob arheolo5kih raziskavah na najdiSdu Hajndl, zahodno od OrmoZa, v letih 199912000, kjer je, kot kaZe fotografija na razstavnem panoju, odkrita rimska cesta potekala vzporedno s sodobno cesto. BliZina ceste je bila na tem najdi5du odlodilna tudi pri rzbirt za lokacijo ved pedi za i,ganje apna, ki so ga od ru potem najlaije transportirali. V naslednjih vitrinah je razstavijeno gradivo rz rimskih grobov, okraSeni keramidni posodi izYerieja ter lonec iz gomile v Salovcih. Tudi antidne najdbe iz MedZimurja so prikazane s keramiko iz gomil iz najdi5da Trnovdak, prikaz rimske dobe v tem delu pa sklene rnaketa rimskodobne druZinske gomile, ki kaZe gomilo v preseku. v njej pa zidano grobno kamro s pristopno potjo. Slika {t: Za ponazoritev Ttokopa v riruski dobi je restavratarka l'{inn 14ertik izcielqlo ntotiel urtiirte gonile v prerezlr. Najprej v belem maycu. Slika 7: Posebej je izdelala miniaturne kopije posodic iz antiinega gomilnega grobiiia Trnoviak na Hmaikem in jilt ustrezno pobarvala. -8- Zgodooiruft zayisi Slika 8: V gomiLi je s kcuneniki rtakazala grobno katnro in potko do nje ter vse skLtpcLj poban-ala. (Fototeka Muzeja Onnoi, P-ctto; Nina Mertik, 2007) Cas ocl preseljevanja ljuclstev do vkljudno srednjega veka (476-1192) je prikazan z dvema najdi5dema. iz MedZimurja je razstavljeno naselbinsko keramidno gradivo z Gradi56a pri Nedeli56u zahodno od iakovca, ki je datirano od sredine 13. pa vse do konca 15. stoletja. Torej je nastalo po vdoru mongolsiiega vojskovodje Batu kana in je prenehalo z vdorom Turkov. Nemirni dasi so zahtevali utrjeno naselje in risba na panoju nam kaZe moZno rekonstt"ukcijo obrambnih priprar,. Naselje je bilo obdano z lesenimi palisadami in dodatno utrjeno s stolpi za lokosrreice. pred palisado pa sta bila ie jarek in zemljen nasip. lz bliZnjega potoka Trnava je bila v obrambni ;;rrek napeljana 5e voda. Prav tako kaZe risba, da je bilo rudi samo gradiSde prekopano na pol z jarkom z vorJc,, oba dela naselja pa je povezoval pridviZni nlos1 V primeru, da bi sovraZnik vdi'l v en del naselja, j; bilo torej 5e vedno moZno dvigniti pridviZni most rn se braniti v drugi polovici. Od grobnega materiala je v tr:eh vitrinah razstal,ljen izbor najdb belobrdske kulture iz najdiSda Grabe pri Sredi5du. V prvi vitrini je ponazo{eno, da je grobi5de nastalo na lokaciji nekdanje rimske podeZelske vile. v drugi vitrini je razstavl.jen znadilen izbor moSkih pasnih spon in Zenskih nakitnih predmetov, tretia vitrina pa je sredi razstavnega prostora. V njej je posebna atrakcija razstave, skelet mladenke, ki je Zivela pred tisodletjern. Antropologi so po razvitosti njenega okostja ugotovili, da je doZivela le Sestnajst let. Skeiet spremljajo panoji, ki pojasnjujejo osraline belobrdske kulture v vzhodnem delu Slovenije. V spodnji obokani dvorani je razstavljena arheoloika dedi5dina OrmoZa in najbliZje okolice. Tudi v tem delu je gradivo razvrideno po dasovnem zaporedju od prazgodovine do konca srednjega veka. Na zadetku je spet neka.i kamnitih orodij, preteino iz serpentinita in amfibolita. Najved je trapezastih in kladivastih sekir, kopada pa je le ena. S terni orodji sta predstavljeni mlajda kamena in bakrena doba. Bakrenodobna ali eneolitska najdi5da so prikazana Se na panoju, na karti razprostranjenosti, in delno na fotografijah. Slika 9: Najvei zaninrunja nitulih obiskovalcev je prite gnil skelet iestnajstLetrte nlot{enlce iz. Grals pri SrecliiitL z. znadilnimi p ridatki belobrdske kulture. ( Fototeka Muzeja Orntoi, Foto: Marko h,{e!e,2()06) Naslednje razdobje bronaste dohe je v regiji zastopano le z najdbami pozne bronaste dobe, ki pripadajo kulturi Zamih grobi5d. Iz starejiega dela te kulture je razstavljena ena od zakladnih ali depojskih najdb, in sicer iz kraja Pu5enci, 2 km vzhodno ocl OrmoZa. Najdba vsebuje manjSo in vedjo plavutasro sekiro, cileto in 5i1o. SiiktL lA: Na oLtntoijLr Slovenskih goric je bilo do sedaj ttaj,!eti th i.e precejlnje ltevilo kosov prazgodovbtskega i;rtnutiIt'1,c1 orodjo. Ra:stat'ljuto zbirko lrani Osnovna iola Touir;! t' Slovenskih goricah, ki ncun je predmete za to pri!rtltrtssttto roz.st(tr)o rudi posodila. (Fototeka Mttzeja Ornrc!,) N,tiajii t:el kuiture i,atnlh grobisd pa predstavlja del naselb!r'r:,kih najdb iz samega OrmoZa, ki jih je v drugi polovici petdesetih in v zadetku Sestdesetil-r let pre.iin"jega stoleda izkopala Bernarda Perc, takratna Lrrstodi n.iu iltujskega muzeju. Od vseh siarodavnih obrti, ki so bile zastopane v naselju, je bilo najvaZnejSe livarstvo, zato smo prcdmete, ki so bili povezani z ulivanjem brona, razstavili v uvodnem delu. V vitrini lahko tako vidimo: dele nekdanjih keramidnih dvodelnih kalupov, kerarnidna jedra kalupov, ki so sluZila temu, cla so ostali tulci sekir in suiic votli, livarsko posodico. kos bronaste Zlindre ter izdelke iz brona, kot so na primer igle za spenjanje obleke, zapestnica in rodaj kotlidka. Nadalje so prikazana na panojih sama arheololka izltopavanja kustodinje Bernarde Perc in tudi ugotovitve o odkriti prazgodovinski arhitekturi. Nadrt tlorisa dela ntrselia s Stiri metre Siroko, z rednimi oblicami tlakovano cesto, s po 2 m Sirokimi plodniki in v pravokotno mreZo razvrddenih stavb nam kaZe naselje protourbanega tipa, fotografije terena nekdanjega izkopa pa nize jam, ki predstavljajo ostanke nekdanjih nosilnih lesenih stebrov hi5' Prostore med nosilnimi stebri hiSe so prazgodovinski prebivalci zapolnili s preplctom iz vejevja, ki so ga potem oblepili z ilovico. V primeru, da je stavba pogorela, so se deli hi(nega lepa ohranili. Dva kosa takinega hi5nega lepa sta razstavijena v vitrini, prav tako clel glinene ploSde s spiralnim okrasom, ki je krasil notranjo stran hiSe. Pogosta so bila v naselbini ognjiSda, Iako v hi5ah kot tudi na dvoriSdih, tako da si lahko ogledamo ognji5dni inventar: starodavno pekvo (pekad), kakr5ne so se skoraj nespremenjene obdrZale do danadnjih dni ponekod v Liki in v Dalmaciji, podstavke zarainje in prenosna ognji5da. Slika 11: Zakladna naidba Puienci. Skupino bronetstilt prerhnetov iz pozne bronaste dobe, ki pri.padajo stareiii kulturi i.arnih grobiii, so odkrili povsem sluJaino ob popraviln ielezniike proge leta 1940. Kasneie so predmeti priili v Dolenjski rnuTej v Nctvem mestu, ki nam ie depo za p ril o in o s t n o r azs t ov o r r{r rlOrOTr, U ( F o t o : And r e i Lttmt i, V nadaljnjih vitrinah so razstavljeni najrazlidneiSi tipi poznobronastodobnih keramidnih posod, ki so sluZile za priprave hrane ali pa za shranjevanje Zivil, takrr zrnja kot tekodin. Vedina keramidnih posod je bila fragmentarno ohranjenih, tako da je bilo treba koldke zlepiti in manjkajode dele dopolniti z mavcem. Delo laneza Gojkovid,a, ki je restavriral keramidno gradivo v petdesetih in Sestdesetih letih preteklega stoletja, je prav tako prikazano s fotografijo. Poleg posodja so nekdanji prebivalci iz gline oblikovali tudi druge uporabne predmete, kot so vretenca, ki so na spodnjih koncih obteZevala preslice predic in prepredevala, da navita nit ne bi zdrsnila z njih, dalje uteZi razlidnih oblik, med njimi piramidalne za obtelevanie nosilnih niti na vertikalnih statvah in izjemno velike piramidalne, ki so morda sluZile za obteZitev ribiSkih mreZ. V glini so oblikovali tudi podobe svojih bogov, boginj in boZanstev ter votivnih Zivali. Izbor kipcev gr:lih bogiq in obledenih svedenic si obiskovalci lahko ogledajo v vitrini, rekonstrukcijo Zenske no5e pa na panoju v risbi Franceta AnZela. Isti avtor je v risbi upodobil tudi pogled na ormoSko prazgodovinsko naselbino, kakrdna'se je kazala raziskovalcem ob koncu izkopavanj v zadetku Sestdesetih let. Risba na panoju nam kaZe polkroZno naselbino velikosti ca 400 x 380 m, ki jo je z jtZne strani Sditila reka Drava, z ostalih pa do 6 m globok jarek in do 5 m visok nasip. -10- Zgo{ootusft zapisi Slika l2: Poglecl v spocl.nji ruzstc;ni prostor, kjer so t,.t:.r.,rlierte po iasoynent zapored jLr od prazgodovine do koittu srednjego vekct predvsern najdbe iz santega Ormoia. (F'ato; Stefctn Hozyon tnt., 2006) R;'ziskave arheololke dedi5dine so pokazale, da se je onloika naselbina brez prekinitve nadaljevala v strrqjSo ielezno ali halStatsko dobo (800-400 pred niriim itetjem). To razdobje je na razstavi prikazano v viir;rri z znalllno hal5tatsko keramiko, s cedilom, z ropciuljico in najstarejlim Zeleznim noZidkom. Slil>Med Dravo in Muro-predstavitev arheolo5ke dediSdine obmejnih obdin Prlekije in MedZimu{a.<<, obsegala je 52 strani, 51 drno-belih fotografij, 3 zemljevide, 2 nadrta in trinaist risb. Predgovor k publikaciji je napisala direktorica Muzeja OrmoZ Zdenka Kresnik in v njem navedla, kako ie do postavitve priSlo in vrsto institucij. ki so nam pomagale pri razstavi z izposojo gradiva. Slikci l(t: Kopi.la sr.!ti'l.-ts!;'c!ci jd rila:;totLj{l{L ob originttlnih ieleznih puiiiinilt osteh ut stntostrel iz Ormo1a v zadn.ii v it r in r s p o ri t r.j c e t aie za il u s t r ac i.j o p o z.t ro s r e dni e,- e i ke g n obdobj a. ( F ototekt M u za j a O nt'toi,) Sledil .je dlanek obeh avtorjev z naslovom O razstavi (str. 5), v katerern sva pojasnila njen koncept. Nadalje ilanek - Brane Lamut: OrmoZ in okolica med prazgodovino in novim vekom zgodovina arheolo5kih raziskar, (str. 6-24), Marko Mele je napisal dianek z naslovorn >Od prvega dloveka do odkritia Amerike<< (str. 25-45). Znotral slednjega je dve pogiavji prispevala sodelavka razstave prof. Branka Kovadid, kustodinja za arheologrjo v Muzeju Medimurja iakovec, prvo se je glasilo >Trnovdak- antidno gomilno grobi5de< (str. 35-38), drugo pa >Gradi56e pri vasi Nedeli56e srednjevedka naselbina<< (str. 4245). Ob koncu tekstov je sledil na treh straneh seznam uporabljene literature (str. 46-48) Slika l4: Kelti so bili odliini kovaii. V boin so uporabLjali fLrcli sulice z dolgo suliitto ostjo, kcLkrhto ie kot sluiajtto tru jtlbo odkril Slavkct Prejac in ncutrjo posodiL za to prilobtosttto razstavo. (Foto; Andrej Lamut, 2006) SLiktr I 5. Izsek iz roino risattega koloriranega zentlievida orntoike posesti, ki ga.ie clal letu l80l narisati groJ' Kittigsocker. Ob napisnern polju sta upodobljeni tucli najstarejli arheoloiki rLujdbi ncL ontnikem obntoiju, artiina pepelnica iz Savcev in niljnik iz ortnoikega gradu. ( F otot eka Zg o dott ins ke g a arhit, a P tLti ) Naidbe iz dasa po propaliu rimskega cesarstva so rle obravnavanem obmodju redke, Sele v dasu po prodorr"r MadZarov nastane grobi5de v Grabah pri SrediSdu. na katerem ie bilo do danes odkritih okrog 300 grobt,"''. Pogostejie so potem visoko- in poznosrednjevei;ke najdbe, ki nastanejo po umiku ivladZarov iz regije nr prelomu 12. v 13" stolede. Med tak5nimi 1; ir!-"rr omenirno tudi razstat,l.ieni Lelezni puSdidni konict s konca 15. stoletja. Ze njuna debelina kaZe, da nisi;r pripadali puidicam za lok, temved tistim klajiim za samostrel. Kopija samostrela, ki jo je posodii mtzei iz Lendave, je tudi razstavljena v vitrini. TakSni samostreli so bili v rabi do prehoda iz poznega srednjega v novi vek, do uveljavitve smodnika. Strelec je z eno nogo stopil v kovinsko zanko na vrhu loka, se sklonil, za tetivo zataknil dva kovinska kavlja, ki sta mu visela izza pasu, mednju in na utor samostrela poloZil kratko puldico ter z vstajanjem napel tetivo. Treba je bilo le 5e napeto tetivo na hrbtni strani pritrditi s peresom in oroZje je bilo pripravljeno na strel. Upodobitve vojakov s samostrelom so v likovni umetnosti pogoste, kako pa je izgledal madZarski strelec, nam prikazuje na primer upodobitev na igralni karti, ki jo hrani Kr"rlturnozgodovinski muzej na Dunaju a Kugler, The Kun-sthistorischcs museum in Vicnna, str. 107 v sredini zgoraj. -12- ter na dveh straneh povzetek v angie5dini, ki ga je prevedla prof. Nina Cerkvenik, vse slovenske tekste pa je lektorirala Nadicu Grandr-rd. Povsem na koncu sta zemljevid regije z vsemi arheoloikinri najdi5di (str. 51) ter njihov seznant razdeljen po arheoloSkih obdobjih ter z omembo vrste najdb (str. 52). Osnove zemljevidov na razstavi in tiste v katalogu nam je dovolil razstaviti in objaviti Geodetski zavod Slovenije, kafiografiko pa jih je obdelal Marko Mele. ffi w# 0Dd,BA cgsot 1";lpi{}l "ry. Blzil aft&rz ftry{ewM&*Mffi& wwv*ryMe@- ,Ms e&l@ii @mese*, W,:'e|t- del^aliaandft tlirpaka lnila r.i!iu Flrrr!r;,nE !et!d€ *kulrI)etl tr{ftAtlEd tiH ***edilsd4 pi(B n,rd !t1-,.e/a:);) N qra !ti\ A"l1!!rrkt !rJ!i{-tt46 : SLika l7: Naslowtct stratt ltublikaci.je, ki je iziLa no,-embrct 2006 v Ormoi.tL, ob ra.stat,i v rutkladi 500 izvodot,. Tisk publikacije: Vijolica, d. o. o., Orntoi. (Fototeku Muzeja OrntoI) Poleg tega je muzej zaloLl\ 5e dve publikaciji, ki sta namenjeni 5olarjem. Gre za udne liste, primerne za udence niZje stopnje osnovnih 5ol (16 strani) in zahtevnejde udne liste za udence viSjih razredov osnovnih 5ol (20 strani), ki sva jih sestavila Brane Lamut in Murko Mele Zgodoairwft zapisi I-iteratura - Knez, Tone, 1960-61: Pusenci. Vorstt:o sponrcnikot, 8, 227,261, T. 7:5-8. - Kugler, Georg, 2000: The Kunsthistorisches museum in Vienna. A Picture Panorama, Playing cards with the game of court appointments, zgoraj v sredini. - I-ubSina Tuiek, Marija, 2005: Ormo5ko obmodje v alheoloikih obdobjih in prostorska arheologija. Orrnol. skozi stoietja V/l , Ormoi, str. 179-208. - Lamut, Brane, 1987: OlmoZ, podoba prazgodovinskega naselja. Brottosto tloba Sktverije, Katalog razstave Narodnega muzej a, Lj ublj ana. - Lamut, Brane, 1988-89: KlonoloSka skica prazgodovinske naselbine v OrmoZu. Arlteoloiki resttik 3940, - I-amut, Brane,200l: The chronological structure of the Late Bronze and Early Iron Age settlement. Die Drau-, Mur- und Raab- Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdiszipliniren Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg. Univer.sitiitsforschungen zur prihistorischen Archziologie. Aus dem Institut ftir-Ur- und Friihgeschichte der Univer.sitri.t Wien. Band 78, Bonn.20l*242. - Lamr:t. Brane, 2006: Prazgodovinski OrmoZ. pEksperimentalna rekonstrukcija keltske londarske pedi in Zganje keramike v njej<. Mlatlinski rctziskovalni tobori. Etm ocl oblik ntuzejske pedogoike cLejavnosti, Muzej OrmoZ. OrmoZ, srr. 1I-20. - Mele, Marko, 2007: Arheolo5ki poletni tabor 2007 >Kamnito orodje in oroije pn ih poljedelcev". KamrLito ororlje ilt oroije ter iportna dejavno.st preteklilt getteracij. ArlrcoLoiki in zgodot,inski raziskovolni tabor.Pobltkacija Muzeja OrmoZ. OrmoZ, str. 3-10. - Perc, Bernarda, 1962:Prazgodovinska naselbina v OrmoZu. PtLiski z,bontik 2. L-, I ///.M,///Ziffil I "''r Zgodouiruft zapisi Perc, Belnarda, 1962-63: K stratigrafiji Zarnogrobi5ine naselbine v OrmoZu. ArheoLoiki vestnik 13-14.315- J6I. Sapad, Igor', 2007: Grad OrmoZ. Utnetnostna dediiiina ornto.ikega obmoiju od 12. do izteka 19. stoletja, Zbornik razprav ob razstavi, Muzej OrmoZ, OrmoZ, str. 1 ,,1 11 TerZan, Biba, 1990: Starejia Zelezna doba na S I ovenskem Staj erskem. Kctt cLl o g i i n ntono g r cLfij e narodrtega nruze,ja v Ljubljani 25. Ormoi - naselbina, str'.45. OrmoZ - nekropola. str. 78*81, Ljubljana. Turk, Peter, 1995, 1996: Datacija poznobronastodobnih depojev. Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I in Il-edit. Biba Ter!.an. Kctalogi in ntortografije 29 irt 30, Narodni muzej, Ljubljana. Povzetek V okviru pobude Skqtnosti Intereg IIIA, Sosedskegn p ro g rama Sl ov e nij a - M adio r ska- H rv ai ka 2 0 04 - 200 6, je nostal na pobudo Prleike razvojne agencije projekt: >Turistiine cone Prlekije in Mediimurja< Del tega projekta je bila tudi postavitev obiasne arlteoloike razstave, ki je bila zaupana Muzeju Onnoi. Kustosa arlteologa v Muzeju Ormoi Brane Lantut in Marko Mele sva se z idejo seznanila v sredi avgusta 2006 in do 10. novembra istega leta v dveh obokanih prostorih ormoikega gradu postavila razstovo: >Mecl Dravo in Muro-preclstavitev arheoloike dediiiine obmejnih obiin Prlekije in Mediimurjao. V zgornjem prostoru je po uvodnem pedagoikem clelu predstavljena regija z. gradivom s posameznih izbranih arheoloikih najdiii, v spodnjem prostorlt po so razstavljene najdbe prvenstveno i7 samega Ormoia. Obiskovalcem sta na voljo tudi Jilm na videoposnetku in publikacija. Poleg avtorjev razstave je dve poglavji o arheoloikih najdiiiih v Medi.inturju prispevala tudi kustodinja za arheologijo v Muzeju Medimurja Cakovec, prof. Branka Kovaiit. Kot knjiiici so v letu 2007 izili ie uini listi, posebej za niije in viije razrede osnovnih iol. Gradivo za razstavo je prispevalo vei domaiih in tujih muzejev, ustanoy in posameznikov. V prvem letu si je razstavo ogleclalo 3.576 obiskovalcey, zaradi zanirnanja je poclaljiana ie do konca leta 2008.