foOnlna olatona v m»to»<ni.
ILeto XXI., št. 40;
Ljubljana, nedelja 18« februarja I940
Cena 2 Din
Upravnisrvo ^vPiiana Iknatlievo i - I eieton štev 3122. 3123. 3124. 3126 3126 Injeromi adJeiek: Ljubljana, Selen-ourgovo ui - lei 3492 in 3392 Podružnico Maribor Graiski trg ti. 7.
f eieton št 2455. Poaružnico Celie Kocenovo urico 2
f eieton ii 190 Računi ari oošt ček. zavod'1«* Ljubljano $i 17.749.
dan razen ponedeljka. Naročnina ma ia mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvoi Ltwbl|ana. Knafljeva ulica 5. M«ton 3122. 3123, 3124, 3125. 3126, Maribor, Grajski trg štev 7. telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi m n« rračajo
Starejše slovensko pakolenje
Včeraj smo se v »Jutru« spomnili *5letnice vzornega predstavnika starejšega pokolenia. čigar življenjsko delo bo še poznim rodovom pričalo o neumornem in uspešnem prizadevanju vrlega domoljuba in požrtvovalnega javnega delavca. Prepričani smo, da v n čemer ne zmanjšujemo nespornih zaslug jubilanta, bivšega dolgoletnega župana mesta Kranja g. Cirila Pirca, ako naglasimo, da na vso srečo on ni sam ki mu gre vse priznanje sodobnikov in zanamcev Pač pa je slavljenec kakor smo že rekli, vzoren predstavnik one krepke, napredne in neustrašne generacije, ki je dolga desetletja dajala značilno obeležje našemu javnemu življenju.
Mlajšim sodobnikom ni več doslej živo pred očmi, kako težke borbe je vodilo to pokolenje za slovenstvo v oruh časih ko je bil boj za našo narodnost resničen boj ogroženega proti zatiralcu, ne pa slabo premišljeno ople-tanie s frazami o »samobitnosti«, ki je v njenem pravem in zdravem pomenu nihče ne napada in nihče ne uničuje. Niega dni je bila borba za slovenstvo res borba, v kateri je obstal samo oni, ki ie pokazal pogum in odločnost, ja-ko voljo in silno domoljubje, predvsem pa neuklonljiv tilnik in nezlomljivo hrbtenico V današnji borbi za slovenstvo vsega tega ni treba, dovolj je že, da mahaš, kričiš in se postavljaš za zaščitnika nečesa, kar v Jugoslaviji ni ogroženo. Narodno svobodo, ki se zdi današnjemu mlademu pokolenju kot nekaj samoumevnega, kar je vsakemu narodu privrženo in navržono samo po sebi. nam je izbojevala hrabra četa domoljubov, katerih najlepša leta spadajo v pretekli čas Da ni bilo nje, ki je pod silnim pritiskom tujčeve pete ohranila neomajno željo po svobodi in po sdružitvi s krvnimi brati, bi bila današnjica žalostna in neznosna. Res je da so ti vrli možje vršili samo svojo dolžnost, toda veličina in zasluga je ravno v tem da so jo vršili in izvršili.
Ni panoge v našem javnem življenju. ki bi ne dokazovala njih prizadevanja. celo zunanji znaki, kakor so n. pr spomeniki naših zaslužnih pesnikov in pisateljev, so po ogromni večini delo narodno-naprednega starejšega pokolenja. Na njegovih ramah je slonelo vse za naše prilike ogromno narodno obrambno in prosvetno delo na naših ogroženih mejah. Ravno v tem pogledu je bila borba osobito težka, kajti zunanji in notranji nasprotniki so kar tekmovali v prizadevanju, kdo bo naši narodni obrambi delal večje težave in neprilike. Kdor se hoče poučiti o tem podrobnem delu, ki danes prihaja v pozabo, dasi ni nič manj nujno. kakor nam dokazujejo razni pojavi na naši narodni periferiji, naj vzame v roke poročila o vsakoletnih skupščinah naše šolske družbe. Našel bo v niih ne samo poročila o neseb'čnem delu, marveč tudi v visokih za današnje pojme presenetljivo visokih številkah ocenjeno požrtvovalnost teh idealnih delavcev.
Bili so borbeni, bili so narodni, ko je bilo to združeno ne samo s težkoča-mi in sitnostmi, marveč z eksistenčno ogroženostjo. Visoko so držali prapor naprednosti v časih, ko so na našem političnem nebu vladale neugodne zvezde. bili so tvorci naše narodne kulture; neumorno so delali za ljudsko pro-sveto, bili pa so tudi — včasih skoro edini — odjemalci naše lepe knjige in obzornikov Vse neposredno društveno življenje je bilo njihovo delo. Bili so ustanovitelji prvih knjižnih založni-štev, prvih naših javnih knjižnic, prvih naših potovalnih knjižnic in njih delo jim je malokdaj prinašalo slave in priznanja.
V tej danes že stari generaciji je — pri mnogih podzavestno, pri mnogih krepko in zavestno — od nekdaj tlela tudi osrečujoča jugoslovenska misel. Sai je bil že Fran Levstik, ko je pred 72 leti sestavljal program za »Slovenski narod«, napisal, da je »samo ena pot. po kateri utegnemo ubežati zlu narodne pogube, samo en trden jez, kateri nas utegne ubraniti; politična solidarnost z našimi brati, kateri so iste matere in istega jezika z nami.« Spoznanje, da je življenje slovenskega rodu za vedno varno le v neporurni skupnosti s srbskimi in hrvatskimi brati, je naša starejša poko^nja vodilo z vsemi simpatijami, a tudi s stvarno pomočio ob stran za svobodo se bo-refih srbskih bratov, od Mrfconjičevih časov pa do zaključka balkanskih vojn. To spoznanje je ustvarilo »srbofilstvo« in pognalo narodne in napredne slovenske ljudi v najostreišo borbo proti avstrijski gospodarici Nezlomliiva vera v moč narodne misli je najlepše izročilo ki ga predaja starejše napredno in nacionalno pokolenje mlajšim generacijam Ne v mučno razglabljanje in prazno diskutiranje. temveč v izgraditev varnega doma na zanesljivem
Angleški vdor v norveško luko
Angleški rušilec ..Cossack" ie včerai napadel nemški parnik „Altmarckš\ bivšo pomožno ladio potopliene oklopnice „Admiral Spee" in rešil z nie okrog 300 uietih mornariev potopljenih angleških trgovskih
najhujSih kršitev mednarodnega prava ▼
zgodovini in opozarjal na primero z bombardiranjem Kodanja leta 1807 po Angležih.
Norveški protest v Londonu
London, 17. febr. s. (Reuter). Norveška vlada ie poslala angleški vladi oster protest zaradi inc:denta z nemško ladio »Alt-mark« v norve„Vih teritorialnih v< dah Obenem je bil norveški protest v Oslu tudi objavljen. Norveška protestna nota v nasprotju i izjavo povelinika norveške too-ničarke sicer priznava, da so se nahaiali na »Altmarku« angleški uietniki pravi pa dalie da pomeni oostonanle angleških voi-nih ladii kršitev norveških teritorialnih voda. Zahteva vrnitev angleških voinih uiet-
London, 17. febr. J. (Reuter) Angleški rušilec »Cossack« je v Severnem morju v bližini norveške obale ujel nemško tovorno ladjo »Altmark« ter osvobodil t nje okrog 300 mornarjev z raznih angleških trgovinskih parnikov, ki jih je nemška ladja kot ujetnike vozila s seboj. Nemški parnik se je skušal ubraniti angleškega ru-šilac, kar mu pa ni uspelo.
»Altmark« je bila oborožena s topovi in je služila kot spremljevalna in oskrbovalna ladja nemški oklopnici »Admiral Graf Spee«, ki se je sama potopila po izgubljeni bitki pri Montevideu.
O zajetju ladje »Altmark« Je izdala angleška admiraliteta naslednji službeni komunike:
Nemška križarka »Admiral Graf von Spee« je do pred božiča potopila 7 angleških ladij v južnem Atlantiku. Njihovi častniki so bili odvedeni kot ujetniki na krov nemške križarke in je posadka z njimi še dokaj dobro postopala, mornarji pa so bili vkrcani na pomožno ladjo »Altmark«. ki je bila oborožena s prikritimi topovi. Nekaj mornarjev z »Altmarka« je bilo kasneje premeščenih na nemško kri-žarko in ti so po potopitvi križarke »Admiral Graf von Spee dali podatke o nemški spremljevalni ladji.
Ladji na sle*u — Vdor v švedski f)ard
Angleške vojne ladje, ki so zasledovale ladjo »Altmark«, so prišle na njeno sled šele 15. februarja, ko je bila opažena na vožnji vzdolž norveške obale v norveškem teritorialnem vodnem pasu. »Altmark« je i skušala priti v Nemčijo. Angleška admiraliteta je takoj poslala na zasledovanje svoje vojne ladje in letala, ki so opazila nemški parnik včeraj, ko je ravno zavijal v norveški fjord Josing, da najde v njem zavetja. Neka angleška vojna ladja je dobila povelje admlralitete. naj vdere v norveške teritorialne vode. prestreže nemški parnik. ga zadrži in reši s njega vse angleške ujetnike.
Norveški »ifHonili preiskavo
Ko se je angleška vojna ladja — bil je to rušilec »Cossack« — ravno pripravljala, da izvrši povelje, sta pripluli k izlivu fjorda Josing dve norveški torpedovki. Komandant angleške vojne ladje »Cossack« je Norvežanom predlagal, naj bi norveški torpedovki zapluli na čelo angleških zasledovalnih ladij ter bi v tem spremstvu eskortirali nemško ladjo v norveško luko Bergen, kjer bi bila izvršena preiskava, kakor to predpisuje mednarodno pomorsko pravo Angleški predlog so Norvežani odbili. Poveljujoči norveški kapitan je izjavil, da ne ve. da bi bila nemška ladja oborožena ter da bi imela na krovu ujetnike. Dejal je, da je bila »Altmark« že v Bergenu dan prej pregledana.
Na to izjavo st8 se angleška rušllca umaknila iz norveških teritorialnih voda.
Spopad in rešitev
angleških mornarjev
Med tem je dobil rušilec »Cossack« nova navodila od angleške admlralitete, in takoj spet krenil v norveški fjurd. Norveški torpedovki sta odklonili poziv, da bi sodelovali pri naskoku na nemško ladjo in sta se tako vzdržali sleherne intervencije. Ko je »Altmark« opazila bližanje angleškega rušllca, se je pričela pripravljati na obrambo, in je skušala angleškega rušil ca potopiti, kar se ji pa ni posrečilo, ker se ji je »Cossack« prenaglo približal ter ji zapeljal ob bok. Prišlo Je do kratkega boja med ladijskima posadkama, v katerem so bili ubiti 4 nemški mornarji, pet pa jih je bilo težko ranjenih. Na angleški strani je padel samo en mornar. Angležem se je posrečilo slednjič obvladati nemški parnik. Del nemške posadke je pobegnil na norveško obalo, ostalo moštvo pa se je uda'o Ujete angleške mornarje. 55 častnikov in 220 mornarjev, so Izkrcali z »Altmarka« ter jih spravili deloma na krov angleškega rušfea. deloma pa na druge angleške ladje, ki so Jih nato pre-pellale na Angleško.
Osvobojeni angleški vojni ujetniki so Izpovedali, da so med preiskavo na »Altmarku« v Bergenu poizkusili, da bi jih preiskujoči organi opazili, vendar se jim fr n| posrečilo.
Nemški fy»m?k »Altmark« je nasedel v fjordu na pečino, kjer'se še sedaj nahaja.
Se en	parnik
izsleden in potopljen
Preden ie bila ujeta nemška ladla »Altmark« pa se ie drugemu angleškemu ru-šilcu »Ivanhoe«. ki ie v spremstvu »Cos^a cka« zasledoval nemško ladio. n-Sfčflo »zsledfti nemško p-trfl^s^o ladje »B 1-V« (5805 ton) Ko j" nemški narnik videl, da bo zajet, se Je san* potonil.
K1 «
S-^m vojnih la^ij
0*lo, 17. febr. s (Ass Press) Po norveških poroči'ih je v akciji proti ladj1 »Altmaj*k« sode'ovalo na angleški strani sedem vojnih ladij. Ladja »Atmark« ima 12.000 ton.
Kaj bo sedaj z ladja „ Altmark"
Oslo, 17." febr. s. (Ass. Press). Po mnenju pravnih strokovnjakov bo morata norveška vlada odrediti internnc jo nemške ladje »Altmark«. ker je bila kot ob^rože na trgov'nska ladja v službi nemške vojne mornarice.
Norveški listi so objavili veet o Incidentu z ladjo »Altmark« opoldne pod naslovi, kakor: Angleške vojne ladje v norveških vodah. Težka kršitev norveške nevtralnosti.
nlkov z »Altmarka« in povračilo vse nastale škode.
Z azirom na ta protest sprašujejo predvsem v Londonu, kaj le imela opr \ ti nemška pomožna vojna ladja v norve-Vib j teritorialnih vodah Kaoitan angleške trgo-j vinske ladie »Africa Shell«, ki ga ie pred i meseci potopila oklopnica »Admiral Graf Spee«. je danes poooldne v Londonu izpovedal. da ie »Altmark« oo potopitvi njegove ladje, ko le bil že vojni ujetnik na oklopnici »Admiral Graf Spee«. dvakrat v štirih dneh pristala ob nemški oklopnici. To ie bilo nekaj časa pred bitko ob ustju j- La Plate.
Pogrešana norveška ladja
1 London. 17 febr. s. (Reuter). Norveško trgovinsko ladio »Segovia« (1.300 ton) že toliko časa pogrešajo, da io Je treba smatrati kot izgubljeno.
a nCia norveški vladi
Nemčija grozi z Mžkcsežn^ini psslc ^fcaini,, ako ne dobi
popolnega zadoščenja
Oslo, 17. febr. br. (SDA) Nemški poslanik v Oslu je danes zaradi napada angleških vojnih ladij na nemški pomožni parnik »Altmark« v norveških vodah Izročil norveški vladi ostro protestno noto. V noti naglaša med drugim, da nemška vlada najostrejše protestira proti nezaslišanemu kršenju mednarodnega prava v norveških teritorialnih vodah in proti temu, da norveška vlada nemškemu parniku ni dala do-voljne zaščite ter dopustila napad tujih vojnih ladij. Nemška vlada zahteva, da norveška vlada brezpogojno vzpostavi prejšnje stanje, to je da poskrbi za to, da se po angleških vojnih ladjah odvedeni vojni ujetniki vrnejo na krov nemškega parnika, da se popravi vsa pri napadu na nemškemu parniku povzročena škoda in da plača norveška vlada svojcem padlih in ranjenih nemških mornarjev primemo odškodnino, katere višino bo nemška vlada še naknadno sporočila.
Nemška nota končno opozarja norveško vlado, da je zaradi tega incidenta nastal
temelju zgodovinske nujnosti, ki ji je eden od največjih duhov -našega naroda, Fran Levstik, dal tako prorožkega izraza.
Odkod so prihajali ti poži4vovalni delavci, meceni narodne obrambe, bra-nitelji naše narodnosti, ki je tedaj resnično potrebovala zaščitnikov in borcev? Izšli so iz ljudstva in so verno predstavljali vse sloje našega naroda Učitelji in profesorji, orožniki in železničarji, trgovci in obrtniki, kmetje in uradniki, sodniki in notarji, odvetniki in zdravniki — prav iz vseh stanov se je zbirala naša vojska, ki je v polpreteklih časih stala čvrsto in neomajno na braniku narodnosti in ljudskega napredka. Premnogi izmed njih so 14'hko nastopajočemu pokolenju svetal vzgled, kako »braniti je časti in pravdo — narodu in jeziku svojemu«.
najresnejši položaj ter da bo Nemčija v primeru, ako ne bo zadoščeno postavljenim zahtevam in ne bo dobila popolnega zadoščenja, izvajala najdalekosežnej&e konsek-vence.
Izredno oster ton nemške protestne note je Izzval v Oslu resno vznemirjenje. Norveški ministrski predsednik je Imel v zvezi s tem dolg razgovor z angleškim poslanikom.
Stališče An«l'je
London, 17. februarja. AA. (Reuter) Britanska vlada smatra, da nemška ladja »Altmark« ne bi smela peljati skozi norveške teritorilane vode britanske ujetnike, niti ne bi smela tega dovoliti norveška vlada. aZradi tega je bil dan nalog britanskim bojnim ladjam, da bl se na ta način zagotovila nevtralnost norveških voda, ker norveška vlada ni storila nobenih korakov. Stalno se ponavljajo primeri, da uporabljajo nemške ladje norveške vode, da se izognejo nevarnosti pred britanskimi vojnimi ladjami. Nemčija prav tako uporablja norveške vode za akcijo proti britanskim vojnim ladjam. Navesti je treba samo tri primere. Prvi je bil 17. januarja, ko je bila britanska ladja »Thomas Val-ton« torpedirana v bližini Narvika na Norveškem in je ob tej prilik padlo 16 mornarjev; drugič je bila 11. decembra torpedirana grška ladja »Garufalia pri Foldenu na Norveškem in so bili ubiti štirje člani posadke. Tretji primer je bil 11. decembra, ko je bila torpedirana britanska ladja »Datford« eno miljo od norveške obale in je pri tej priliki izgubilo življenje 25 članov posadke. Vse tri ladje so bile torpe-dirane v norveških vodah brez predhodnega opomina.
Ogorčenje v Nemčiji
Berlin, 17. febr. s. (Ass. Press). Mero-dajni nemški pol tičn' krog! so bili danes izredno ogorčeni zaradi 'akcij angl vojnih ladij proti nemški ladji »Altmark«. Izjavili so, da je to a strani Anglije ena
Angleški minister
odklanja kompromis
V svojem referatu o vojnem položaju je govoril minister Chatfield tudi o odnošajih s Sovjetsko unijo — Zavezniki in sedanji režim v Nemčiji
London, 17. febr. AA. (Reuter) Minister za koordinacijo obrambe lord Chatfiela. je imel danes v Cardifu govor, v katerem je med drugim rekel:
Anglija obvlada morja
Ako bi sovražnik zares mogel vsaj za nekaj časa zapreti naša trgovska plovna pota v Atlantskem oceanu potem bi morah priznati, da je naša država zares v nevarnosti. Toda mi nismo v nevarnosti, čeprav smt sem pa tja imeli gotove nepri-letnosti. Z zaupanjem lahko gledamo v bodočnost. Našemu sovražniku se nI posrečilo znatno izpopolniti sredstev za vojno na morju, niti ni dosegel z njimi bog-ena kakšnih uspehov. Ravnanje s trgovski ladjami na odprtem morju je popolnoma njegov izum v pomorskem vojskovanju Prej so tako ravnali samo morski roparji in morski razbojniki. Nevtralnih trgovskih ladij Je bilo od začetka vojnt pol«j. t jenih za 350 000 ton Polovica od njih ie bila prav po načrtu torpediranib. K sreči je naša mornarica dobro opremljena in Izvežbana in je mogla že od vsega začetka preprečevati ta grdi način vojskovanja Potopila Je skoro vse nemške ladje ki so >e upale priti na odprto m rjt in n« polovico Je znižala število nemških podmornic. Mislim, da bodo sedaj sovražne podmornice s še večjo naglico drveli: na dno morja, vsekakor pa hitreje, kakor pa jih morejo nadomeščati z novo zgrajenimi encttml Prav tako bomo likvidirali s slsb mom poin< rskih min Očistili '-»omo morje. Pri vsem tem pa ne osporavam. da bodo povzročala raztresena polja sovražnih min še precejšnje neprilike za nas. Ne trdim da ne bomo Imeli več dosti 'z-gup zara ii min toda naše Izgube ne bodo takšne, da bi nas mogle spraviti s tira, ali pa da bl mogle ovirati našo delavnost. Kljub sovražim minam smo mi Se zme-r n? nesporni gospodarji na morju.
te nad milijon vojakov
Vsak nov podvig angleških letalcev nas utrjuje v prepričanju, da bodo znali biti ' angleški letalci močnejši od sovražnika, ■ kadar se bo vojna v resnici razplamtela. . Prepričan sem, da je bila naša politika 1 pripravljanja in razvijanja našega letal- | stva pravilna tako s stališča materiila, kakor s stališča moštev. Dobili smo do^ti časa, da smo svoje sile razvili ter jih ospo- ' sobili za obrambo in napad. Tudi naša ko- ; penska vojska >e pripravlja, da odigra ve- i liko vlogo, ki jo nesporno še čaka. Vojna nam je vsilila ogromno povečanje naše oborožene sile. Številčno stanje naših čet, ki so že izvežbane, je 6 do 7 krat večje od predvojnega šievila. 2e sedaj preseda io milijon mož. Naši vojaki imajo težke naloge. Morajo namreč pobiti sovražnika, ki se je več let vnete in smiselno pripravljal za vojno, noleg tega pa je vojaško relo sposoben. Zares se je težko boriti v znaku j naših tradicionalnih pojmov o viteštvu in velikodušno« ti s fovraž" 'kom, katerega vzgajajo v duhu tigrovske miselnosti.
Kompromis nemogoč
Pri vsem tem pa bi bilo popolnoma napačno misliti, da britanski, francoski tn nemški narod ne morejo živeti v miru ln prijateljstvu drug ob drugem. V prijateljstvu po ne morejo živeti vse dotlej, dokler bo večina nemškega naroda slepo ubogala svoje sedanje vodnike in se strinjala t njihovimi načeli, s katerimi hočejo opravičiti politiko sile in grde krivice in sejanja strahu, ki hoče spraviti vse življenje >n delo na eno kopito.
Ali i^aj taki načini prevladajo v Evropi? Ali ni boljše, da se ohranijo načela svo-*»odne misli in besede, svobode dela in gibanja in načela pravice? Metode naših sovražnikov in naša načela sta dve stvari, ki se medsebojno izključujeta in ne moreta živeti druga ob drugi. Tu ni kompromisa Tu ni zlate sredine. V bodoče se bo «vet vodil ali po njihovih načinih ali pa po našib načelih, za katere se borimo. Mali narodi se v strahu sprašujejo, kdo od teh dveh antipodov bo zmagal. Za mene ni prav nobenega dvoma o tem. da se mi borimo za srečo in bodočnost našega sveta. Globoko sem prepričan, da Je o tem prepričan tudi večinoma ves svet
»Sreča, da smo se
umakaJi iz Mcskve"
Minister Chatfield je nato govoril ludi o naporih angiesK.e viaue, da bi si za ohranitev miru za&olovna sovjetsko Ku-sijo. Te težnje so uue v Veiiki Britamjl pred t mesci še ^elo popularne. ivicu drugim zaradi tega, ker se je v Veliki Britaniji razširilo zaupanje v ogromno število sovjetske vojske in v neke bajeslovne gospodarske in prirodne vire te države, kakor tudi v zgodovinsko mnenje, da je ta nedogiedna država nezavzemijiva. Toda vse to, kar se je od tedaj odigralo, nam je pokazalo, da ni prav nobenega razloga za obžalovanje, da se nam ni posrečilo sovjetske Kusije pripeljati v svoj krog. Nasprotno, veselili se moramo, da smo se r zadnjem hipu umaknili nesreči, da bi si pridobili neko novo in nenaravno prijateljstvo. Ko je postavila sovjetska Rusija Finski zahteve, ki so bile vnaprej pripravljene tako, da jih finska država v nobenem primeru ni mogla sprejeti, je Moskva divjaško udarila na junaški finski naroa. Prava sreča je, da nismo prisiljeni imenovati prijatelja tistega, ki je izvršil to nasilje nad finskim narodom, in čigar herojski odpor povzroča občudovanje vsega sveta. Na vseh straneh vprašujejo in zahtevajo, da se Fincem nudi moralna in gmotna pomoč. Velik madež za vse kulturno človeštvo bi bil, če bi pustili, da doživi ta država popolno opustošenje, narod pa pade v suženjstvo. Srečen sem, ko se spomnim, da smo mi Britanci storili vse, da pomoremo Finski.
Na koncu je Chatfield rekel: Zberimo vse sile za dosego končnega cilja in mi smo tudi pripravljeni, da bomo za ta cilj storili in prenesli tudi vse trpljenje.
Manjše prcsfce
na zapadu
Pariz, 17. febr. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Nič novega.
Berlin, 17. febr. J. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega vojnega poveljstva pravi:
Na zapadni fronti se nam Je jugozapad-no od Saarbriickena v okviru običajnih akcij izvidniSklh čet posrečilo ujeti nekaj sovražnikov pri Warndtu. Na frontnem odseku ob zgornjem Renu je bilo na nekaterih mestih živahno streljanje s puškami na obeh straneh. Neko nemško lovsko letalo je sestrelilo angleško letalo tipa Bristol-Blenheim nad Severnim morjem.
Francosko letalstvo je včeraj izvršilo nekaj izvidniških poletov nad nemškimi linijami.
London, 17. febr. a. fReuter). DanaSnJl nemški vojni komunike pravi, da Je bilo
nad •helgo,andsk!m zalivom v spopadu s nemškim letalom tipa Messerschmidt sestreljeno angleško lovsko letalo tipa Bri-stol-Blouder. Res pogrešajo eno angleško letalo obalne zaščite, ki se ni vrnilo s pa-trolnega poleta nad Severnim morjem. Je to prva izguba angleškega letala po več tednih, čeravno opravljajo letala rer"no pa-trolno službo nad Severnim morjem.
Poljska zračna sila v Franciji
Parfa, 17. febr. J. (Havas). Francoski letalski minister Guy Lachambre in predsednik poljske vlade Sikorski sta danes podpisala pogodbo, s katero se obnavlja poljska zračna sila v Franciji. S tem dogovorom se je samo izpopolnil dogovor med francosko ln poljsko vlado z dne 4. januarja, s katerim je bila obnovljena poljska ar-mn^T, ki ima zaenkat svoj sedež v Franciji.
FINCI SE UMIKAJO, BOREČ SE
ZA VSAKO PED ZEMLJE
Sovjetski naval ni še nič popustil - Finci so po herojski obrambi zapustili zopet nekaj svojih postojank v utrdbenem pasu
Oslo, 17. febr. j. (Norske T. B.) Sov-jelska ofenziva na Karelski ožini je včeraj Dt-kuiiku napredovaia ua frontnem odseku olj reki "ia.ipa.ie ter pri jezeru Huljaniuiiti. 2'rav tako so sovjetske čete zavzele nekaj Uu\ lii finskih postojank med jezerom Muola iu reko Vuoksi. Po sodbi finskih vojaških strokovnjakov pa ti vdori v Manner-bcunovu črto iiiiuajo večjega pomena, ker predstavljajo zgolj lokalne uspehe, ki ne zmanjšujejo odpornosti celotm-ga utrdbenega sistema. Ob reki Tajpale, kakor tudi pn jezeru Muoia iu na nekaterih mestih vznuduu od Sumiue, so se Rusi v obiiKi klinov zajedli uilO finske postojanke. Njih poiužaj je zelo kočljiv, ker so v uovo zasedenih točkah oc dveh strani izpostavljeni ognju lz utrdb, ki so desno iu levo od ruskih čet še zmerom v finski posesti. Za-rau. te oblike fronte je položaj zelo nestalen in ponekod posamezne utrjene točke neprestano prehajajo iz roke v roke. Mnoge pozicije so v zadnjih dneh že po večkrat namenjale gospodarja in tako je verjetno, da bodo tudi nekatere postojanke, ki so jih sovjetske čete zavzele tekom včerajšnjega dneva, ponovno prišle v finske roke. Čeprav obstoja ta možnost, pa si seveda finsko vojno poveljstvo nilcakor ne prikriva resnosti položaja in velike nevarnosti, ki grozi celotni obrambni črti na Karelski ožini.
V včerajšnjih bojih pred finskimi postojankami so se Finci ponovno poslužili taktike, da napadajočih sovjetskih čet ln tankov niso pričeli obstreljevati, čim so se jim približali na strelno bližino. Pustili so jih prodreti neposredno pred finske postojanke in celo med nje, nakar so jih s strahotnim topovskim ognjem iz neposredne bližine tem huje decimirali. Ne glede na velikanske žrtve pa so sovjetske čete zlasti ob reki Tajpale izvršili ponovne napade na iste finske postojanke in so se morali slednjič izčrpani Finci uda ti sovjetski premoči.
Kolikor dopušča sedanji pregled položaja na posameznih frontnih odsekih Karel-ske ožine, so doslej sovjetske čete najdalje prodrle ob reki Tajpale in grozi s te strani največja nevarnost, da bi se Rusom posrečilo zavzeti tudi zadnje utrdbene črte, nakar bi skušali usmeriti svoj pritisk za utrdbenim sistemom proti zapadu. Finci se te nevarnosti dobro zavedajo in skušajo s silovitimi protisunki na tem mestu ustaviti rusko ofenzivo, kar jim pa doslej navzlic nečloveški požrtvovalnosti še ni popolnoma uspelo.
Sovjetski pritisk severovzhodno od Ladoškega jezera je manj nevaren in se je Fincem doslej posrečilo uspešno odbiti vse sovjetske napade.
Enako kakor vse minule dni, je tudi včeraj izredno aktivno posegalo v ofenzivo tudi sovjetsko letalstvo, ki je bombardiralo finske transporte in oporišča v ozadju Mannerheimove črte. Sovjetsko taktiko, ki poskuša z bombardiranjem zaledja preprečiti oskrbo bojnih črt in premikanje čet, je včeraj povzelo tudi finsko letalstvo, ki je z velikim uspehom bombardiralo zaledje finske karelske armade, zlasti železnici, ki vodita od Leningrada proti luki Kex-holm odnosno proti Viborgu.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 17. febr. s. (Reuter). Današnje finsko vojno poročile priznava, da so se morali Finci včeraj na Karelski zemeljski ožini zopet umakniti na nove postojanke, in sicer predvsem na zapadu ožine med Finskim zalivom in reko Vuoksi.
Nasprotno pa pravi vojno poročilo dalje, da so F»nci na severu Ladoškega jezera odbili vse napade in uničili 180 oklopnih sani, ki so skušale prodirati preko za-mrzle površine jezera. Pri Kulimu javlja finsko vojno poročilo veliko finsko zmago. Trije sovjetski bataljoni so bili uničeni, enako en izvidniški oddelek. 1800 sovjetskih vojakov je padlo v teh bojih.
Helsinki, 17. febr. s. (Reuter). Reuter-Jev poročevalec javlja k bojem na Karelski zemeljski ožini, da zaenkrat še ni vzroka za pesimizem glede položaja finske vojske. Mannerheimova obrambna linija je široka večinoma 15 do 20 km. Sovjetske čete pa so najdalje prodrle na nekem mestu samo za 8 km v območje utrjene finske Unije. Z njihovim prodorom pa nastaja nevarnost, da nimajo več na razpolago podpore svojega topništva in so zato izpostavljene hudim protinapadom, ki lahko zanje postanejo še usodni.
Moskovski komunike
Moskva. 17 februarja AA (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja o včerajšnjih borbah Dravi:
Na Karelski ožini so sovjrtske čete nadaljevale operacije. Nasprot. U je po;ku-6al izvesti protinapade, bil m je odbit v vseh odsekih z velikimi izgubami. Sovjetske čete so zasedle žel zniške postaje Leipii.su® in Kamera. Dalje so sov j" ske čete v teku včerajšnjega dneva zasedle 22 ntrjenih sovražnih položajev, med njimi dve betonski utrdbi za topove. V teku sedemdnevne ofenzive so sovjetrke čete zaplenile 170 topov in 420 strojnic.
Na drugih odsekih bojišča ie sovjetsko letalstvo vršilo ogledniške polete Na nekaterih krajih so bili soooadi pehote Sovjetsko letalstvo je uspešno bombardiralo voiaške objekte in sovražnikove čete. ki so se zbirale O priliki letalskih borb je bilo sestreljenih 5 sovražnih letaL
Finci zbirajo
zadnle rezerve
Helsinki. 17 febr. s. (Associated Press). Na Finskem so bili sedaj pozvani pod orožje še letniki 41 in 42, kakor se je to že
Erejšnje dni zgodilo z letniki 43 in 44. To aže da mora pošiljati Finska v boj svoje zadnje rezerve.
Oblasti so odredile da morajo takoj biti evakuirane one maloštev;lne ženske in otroci, ki so še ostali v mestu.
Okoli 100 sovjetskih bombnikov je da-aes popoldne napadlo mesto Tampare.
Helsinki- 17. febr. s. (Associated Press). Finci i« vedno izražajo upanje pa uspeh
svoje vojske proti sovjetskemu napadu, če | se jim le posreči ustaviti sedanji napad, da ' dobijo oddih za organizacijo novih rezerv. Po finskih uradnih podatkih je bilo od začetka vojne, pa doslej uničenih 1050 sovjetskih tankov m 387 letaL
Proti Viborgu
London, 17. febr. p. Reuterjev posebni dop sntk poroča tz Helsinkov da prodirajo sovjetske čete, kakor kažejo vsi znaki vzdolž ceste, ki vodi proti Viborgu. Vse kaže da je glavna želja vodstva sovjetske vojske osvojiti to mesto.
Francoska pomoč
Pariz, 17. febr. s (Reuter). Merodajni francoski vojaški krogi so danes dali nekaj podatkov o pomoči v vojnem materialu, ki jo je že poslala Francija Finski Gre za nov, pa tudi star voim material Poslana so bila letala, tanki, težko topništvo, avto-
matično orožje in velike množine orožja vseh vrat. Večji del pošiSjk je ie dospel na Finsko. Prve francoske pošiljke uporabljajo Finci na frontah ie od sredine januarja dalje.
Konferenca severnih držav
Kodanj. 17 febr a (Reuter). Snoči Je bilo uradno sporočeno, da se bodo med 24 in 27 februarjem ses*ali v Kodar>Ju zunanji ministri Danske. Švedske ln Norveške Po uradnem pojasnilu b do razgovori veljali vprašanjem oomor.-';e volne ki zanimajo nordijske nevtralne dlave. zlasti Da o vprašanju skupne zaščite njihovih nevtralnih ladij.
Z ozirom na Doložal na flnsko-sovjet-skem bojišču se zdi verjetno, da se bodo zunami ministri Dosvetovaii tudi o mednarodnem političnem položaju.
švedska odločitev
je vse presenetila
Splošno mnenje je, da se bodo Skandinavske države Se bridko kesale, ako ne priskočijo Finski na pomoč
Stockholm. 17. febr. J. Finski dopisnik
lista »Svenska Dagbladet« nravi da ie povzročila odločitev švedske vlade da ne bo vojaško sodelovala v ruako-finski vojni veliko vznemirjenje v finski javnosti. Dopisnik pravi, da tu nihče ne dvomi, da bo pomenil konec Finske žalostno usodo tudi za druge nordijske države, ki bodo počasi košček za koščkom razdrobljene, ker niso znale s kooperacijo varovati svoj h skupnih interesov. Na drugem mestu isti list obžaluje, da ie bila švedska javnost o razgovorih med finsko in švedsko vlado obveščena prav za prav šele do indiskreciii časopisja, kar ie napravilo na vso javnost izredno mučen vtis. Liberalni list »Stockholm Tidningen« pravi, da izvira vsa politika švedske vlade napram Finski iz strahu. ki ga imajo na merodainih mestih ored Nemčijo, dasi je danes že več kot gotovo da ie Nemčija nasprotna temu. da bi se sedanja vojna raztegnila na Skandinavijo Prav tako se na merodainih mestih boie da ne bi sprožila učinkovitejša pomoč ki bi jo Švedska nudila Finski tudi morebitne intervencije zapadnih držav v finsko korist, kar bi na vsak način ooložai v Skandinaviji še bolj komoliciralo in ori-neslo nove nevarnosti, katerih razplet ni mogoče predvidevati.
Ryti ne pojde v London
Stockholm, 17. febr. s. (Associated Press) V zvezi z odklonitvijo pomoči Finski s strani švedske vlade prinašajo danes švedski listi protislovna poročila o ukrepih, ki j;h bo Finska morala izdati v svojo zaščito List »Aftenbladet« objavlja telefonski razgovor s finskim zunanjim ministrom Tan-neriem. Tanner je v razgovoru demanti-ral kot popolnoma neosnovane vesti, da bi se on sam ali ministrski predsednik Rvti oodal Drihcdnje dni v London, da Drosi Anglijo za Domoč.
Nasprotno Da piše list »Dagbladet«. da le oričakovati. da bo Finska že Drihodnie dni sklenila z Anglijo in Francijo vojaški sdo-razum.
Mučen vtis Iz Pariza
Pariz, 17. febr. j. (RSV). V francoskih
diplomatskih krogih zatrjujejo, da stoji vsa Evropa pod mučnim vtiskom vznemirjenosti, ki jo je povzročil odgovor Švedske vlade Finski, v katerem švedska odklanja sleherno vojaško pomoč svoji sosedi. Francoski diplomatski krogi so prepričani, da švedska javnost ni bila prav nič poučena o finski prošnji za pomoč ter o razgovorih, ki so se vodili zaradi te pomoči med predstavniki obeh držav. Zaradi tega je švedsko javnost odgovor švedske vlade nemalo iznenadi! in je	nredmet iz-
redno ostre kritike, švedsko javno mnenje insti-ktivno sluti veliko onasnest, ki preti šveski spričo njenega nevtralnega zadrža-
nja v sovjetsko-finskem sporu in zaradi tega ostro reagira proti najnovejši vladni odločitvi, da ostane stališče švedske tudi v bodoče nespremenjeno. V francoskih političnih krogih pravijo, da se odločitev Sved-s' lahko razlaga samo kot posledica nemške ustrahovalne politike ki je pa javno mnenje ne more niti razumeti, kaj šele odobravati. Danes se švedsko ljudstvo vzne mirjeno vprašuje, kako neki se bo sama švedska borila če se bodo nekega dne na njenih mejah pojavile sovjetske čete.
London: švedska bo še obžalovala
London, 17. febr. s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi se bavijo z odločitvijo švedske vlade, da ne dovoli Finski vojaške pomoči, čeprav nihče ne izraža dvoma o pravici švedske, da se tako odloči, pa vendar izražajo mnogi listi mnenje, da bo švedska ta svoj korak pozneje Se obžalova la. »Manchester Guardian« pravi, da so simpatije švedskega naroda drugačne, nego je postopanje švedske vlade, da pa se vlada očividno boji, da bi bila potegnjena v vojno. »Daily Mail»-»#oziva vlado Zedinjenih držav, da naj kredit, ki ga namerava dovoliti za nakup živil za Finsko, razširi na vojaške dobave. Pravi, da Finska rabi predvsem orožje in municije ln da je sedaj najprimernejši čas, da se ji taka po moč nudi.
Vsi listi poudarjajo resnost položaja Finske ln Izražajo mnenje, da bo prihodnji teden, ki napoveduje za Finsko skrbi poln položaj, zanjo odločilen.
Italija bo še dalje podpirala Finsko
Milan, 17. febr. z. Italijanski listi se danes zelo obširno bavijo z odklonitvijo vo jaške pomoči Finski s strani švedske in smatrajo, da utegne postati to usodno za Finsko Kar se tiče stališča švedske, ki hoče za vsako ceno ostati nevtralna, so italijanski krogi mnenja, da je švedska s tem žrtvovala solidarnost skandinavskih držav in razbila skandinavski blok. Italijanski listi slej ko prej izražajo vse simpatije za Finsko tn naglašajo, da bo Italija kljub temu, da so sosednje države Finske odrekle pomoč. Se nadalje podpirala Finsko in ji zlasti poslala primerno število novih letal. V zvezi z odklonilnim stališčem švedske posta ljajo italijanski listi vprašanje, ali bo šla švedska tudi tako daleč, da bo zabranlla prehod tujim četam, ki bodo poslane na pomoč Finski. Londonski dopisnik »Corrie^e dela Sera« poroča, da v Londonu o tem vprašanju živahno razpravljajo in razm'8'iaio o tem. da bi z druge strani napadli Soirietsko Rusijo in na ta način razbremenili Finsko.
spleta nova vezi z
Rimski poročevalec rTempsaM o tariasisSižh ssnslbih za čim tesnejše izdelovanje z RsiEiKssL/a
kuje zato Italiji budno stražo nad razvojem v Podunavju in na Ba kanu. Znano je izrazito protiboij -"eviško stahče Ita i je. Za pob janje boij evizma pa je Italiji Jprta ena sama pot: SreUozem!je-Dardane;e-Crno morje. Zato je rimska j»o itika takoj po beograjski konferenci Ba kanske zveze za-vze.a bolj konkretno stalile proti tej nevarnosti in kaže sedaj večje razumevanje za Rumunijo in njen položaj Njeno od oč-no protiboljševiško srali če ji v tem pogodu odpira pota. Seveda ne gre toliko za vpraanje ideologij, kolikor za zavarovanje neposrednih interesov n realno gledanje na položaj, ki se lahke tudi v tem delu Evrope nenadoma poslabša Poglabljanje italijanskih stikov z Rumunijo kaže. da Italija s takimi možnostmi že v naprej resno računa, da bi je dogodki znabiti ne prehiteli.
Pariz, 17 februarja, b Paul Gentizon. rimski poročevalec »Tempsa«. ki navadno črpa svoje informacije na prvih mestih v Rimu, vidi v prisrčnosti, ki veje iz italijan skega sprejema šefa rurrun>ke mladinske organizacije Sidorovicija v Rimu, znake novega italijanskega zadržanja napram Rumuniji. Več let so italijanski listi kazali simpatije za opoziciona'ne pokrete v Ru muniji, kakor na primer za pokret Codresna. medtem ko so «e zelo kritično izražali o oficielni politiki Bukarešte. Ko je ru-munska vlada nastopila z železno roko proti »Železni gardi«, so bili italijanski listi precej rezervirani, niso pa na drugi strani opustili nobene prilike, da ne bi podžigali madžarskega revizionizma proti Rumuniji Ob izbruhu sedanje vojne se je zdelo, kakor da se Italija sploh ne zmeni za usodo Rumunije Sedaj pa v Rimu nasprotno nihče ne prikriva želje po izboljšanju medsebojnih odnošajev, kar mora gotovo imeti neke globlje nagibe.
Glavni vzrok italijanskega zanimanja za Rumunijo vidi Gentizon v presoji sovjetske nevarnosti Čeprav ta nevarnost ni znabiti tako nejrosredna, si o njej v Rimu ne delajo nobenih iluzij, odkar se je Sovjetska unija približila vsemu jugovzhodnemu prostoru. Nihče ne ve, kaj prikriva bližnja bodočnost, Realna politika nara-
Južna Afrika priznala čsL na?jdni svet
London, 17. febr. s. (Reuter). Južnoafriški visoki komisar v Londonu je obvestil češkovaSki narodni svet pod predsedstvom dr. Beneša. da ga je južnoafriška vlada sklenila uradnd priznati ter da ga smatra za kompetentnega, da zastopa Interese češkoslovaškega naroda ▼ vseh vprašanjih, Id ae tičejo Južne Afrika.
v zunanjem ministrstvu
Beograd, 17. febr. a. Za Izrednega podanika tn pootilaMenega ministra v San-tlagu de Chlle je Imenovan M kabineta podpredeecta ka vtade IMja Juktt. Z drugim ukazom je bdi Ulja Juklč kot Izredni poal&nik in pooblaščeni minister 2/2 pri poslaništvu v Santiagu imenovan za načelnika oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu.
★
litja Juklč je star 39 let In je doma lz Like. Maturlral je na gimnaziji v Banja-luki, v Parizu pa je abeolvtral pravno fakulteto In politično visoko šolo. Leta 1024 je stopil v službo zunanjega ministrstva iti je bil nekaj časa dodeljen poslaništvu t Londonu. Leta 1934 je zapustil državno službo ter se popolnoma po-
PUHLMANN-ov ČAJ
UBLAŽUJE KAŠELJ! IN RAZKRAJA SLUZ Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 125 g. Din 37,—.
Ogl. reg. br. 1503/193«
svetil novinarstvu, s katerim se je bavfl tudi že ves čas poprej. Politično se je udejstvovai v Hrvatski seljački stranki v kateri je kmaJu postal eden njunih najbolje h Izvedencev za zunanje-politične zar de ve. Ko je začel izhajati »Hrvatski dnevnik«, je bii njegov zunanje-politični urednik. Podpredsednik vlade dr. Maček ga je imenoval za Šefa svojega kabineta, kar je ostal do danes, ko se na visokem položar Ju zopet vrača v zunanje min. s trst vo.
Prva izjava novega bolgarskega zunanjsga ministra
Podal jo je v Beogradu na poslovilnem sestanku z jugoslovenskimi novinarji
Beograd, 17. febr. a. Dosedanji bolgarski posianik v Beogradu g. Ivan Popov, ki je bil unenovan za zunanjega ministra v novi bolgarski vladi, je danes pred svojim odhodom v Sofijo izvršil v Beogradu še razne poslovilne obiske. Ob 17. je sprejel v bolgarskem poslaništvu zastopnike tiska ter se v prisrčnem razgovoru poslovil preko njih od vse jugoslovenske javnosti, za katero je podal naslednjo izjavo:
•Z obžalovanjem zapuščam vašo krasno tn napredno prestolnico, v kateri sem prebil najlepša leta v bratski sredi. V tem času sem se trudil, kolikor mi je bilo mo goče. da vzdržujem zveze z vami, predstavniki tiska.Te vezi so bile prisrčne, ker veste, da sem vaš stari tovariš, pa vam morem reči tudi to. da sem na to ponosen. Pri vas sem našel ista čustva in mislim, da vam danes lahko izrazim svojo zahvalo za ves jugoslovenski tisk.
2e ko sem prišel sem sem vam izjavil, da vsak Jugosloven in vsak Bolgar, ki dela za zbližanje naših dveh narodov, deluje najboljše za koristi svoje lastne države. Po treh letih morem s čisto vestjo reči, da sem ostal zvest temu vzvišenemu načelu. Moram pa poudariti, da sem se s ten: trudil, da verno izpolnim voljo kralja Borisa in dosedanjega šefa njegove vlade Kjoseivanova. s katerim me vežejo odnosi prisrčnega prijateljstva in blfžnfega sodelovanja In to delo bom nadaljeval z vsemi svojimi silami.
To delo vam 1e dobro znano, saj so zasluge Kjoseivanova za mir in red na Bal-
kanu dobile enodušno priznanje. Znana vam je tudi že izjava novega ministrskega predsednika dr. Filova, da bo njegova vlada nadaljevala politiko mira in nevtralnosti. Jaz sem srečen, da bom imel možnost, v tem smislu sodelovati s Filo-vom, s katerim me prav tako veže dolgoletno prijateljstvo. Duh miroljubnosti Je bil in bo ostal temeljno načelo naše zunanje politike. Jamstvo za to Je volja našega državnega poglavarja, temelječa na čustvih bolgarskega naroda, ki želi mir In prijateljstvo z vsemi narodi, v prvi vrsti pa s sosedi, v trdnem prepričanju, da bodu na to njegovo dobro voljo odgovorili s priznanjem.
Ko zapuščam vašo lepo državo, smatram za svojo prvo dolžnost, da izrazim svojo zahvalo za podporo, ki sem jo imel od strani Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kraljevske vlade. Obžalujem, da moram zapustiti mnogo dobrih osebnih prijateljev iz vsen krogov, ki so mi dajali podporo pri Izvrševanju mojega poslanstva. Od njih sem dobil te dni številne izraze simpatij. Ker pa ne morem osebno odgovoriti vsem. pa jim po vas izrekam svojo zahvalo in najgloblje simpatije.«
Popov odpotuje
v ponedeljek
Beograd, 17. febr. p. Novi bolgarski zunanji minister Ivan Popov bo odpotoval lz Beograda v Sofijo v ponedeljek ob 11.30 dopoldne.
Ljuba Davidovič zelo resno bolan
Beograd, 17. febr. p. V zadnjem času je vodja demokratske stranke Ljuba Davido vič hudo obolel ter leži v postelji. Njegova balezen je tembolj opasna, ker boleha stari državnik tudi na srcu.
V zadnjih dntb se je Davidovidevo zdravstveno stanje znatno poslabšalo. Na stopila je splošna oslabelost. poleg tega pa ie popustilo delovanje srca, Kljub vsemu ja bil bolnik vse do danes vedno veder in dobro razpoložen. Zanimal se je neprestano za delo v stranki in za splošni polo žaj v državi. Toda srce je čim dalje bolj popuščalo in je postala bolezen kritična
zlasti davi. Zdravniki so neprestano poleg njegove postelje. Danes ga je obiskalo večje število prijateljev in politikov, med njimi minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič, vodja zemljoradniške stranke Milan Gavrilovič, minister Cubrilovič, bivši poslanik Balugdžič iu drugi.
Zvečer se je bolezen Ljube Davidoviča še bolj poslabšala. Zdravniki sc boje, da utegne kriza nastopiti vsak čas. Ljuba Davidovič je še vedno pri zavesti, vendar mu vidno pohajajo moči. Zdravniki označujejo njegovo stanje za zelo kritično
Proračunsko zasedanje banskega sveta končano
Včeraj so bili v razpravi proračuni banovinskih dohodkov — Resolucija o avtonomiji Slovenije
LJubljana. 17 februarja Na današnji dopoldanski seji ki se je začela ob 10.. se je nadaljevala razprava o oddelku za trgovino obrt in industrijo. Priglašenih je bilo še 8 govornikov, ki so govorili deloma o splošn h. največ Da o lokalnih zadevah Med drugim so se slišale zahteve do novih avtobusnih dn_gah. do Drepovedi krošnjarstva. do izdatnejšem p^-dpiranju domače obrti, do us anovitvi zavoda za DosDeševanie obrti. Dri katerem naj bi sodelovale banovina, zbornica za TOI in mesta, do Dritegnitvi obrtnikpv k obrtnemu šolstvu do obnovi občinskih do-sredovalnih urad ;v. do velikem denarnem zavodu za industr.jo in trgovino itd.
Ban&ki svet ie nato prešel na razpravo o Droračunu d hodkov. ki io je uvedel s svoiim ooročilom načelnik dr Orel Dohodki so enaki ororačunanim izdatkom in se dele v naslednje glavne Dcstavke (v milijonih dinariev). doklnde na državne davke 79.7. delež na skupnem d vku na pohlevni promel 2.9, (nšar ne 40.4 bano>. in-skj davki in tik*e 19.4. raz ii do"" dk' 3 8. ter'alve iz prt šn ili let 3.5. sk p:j 139 8 mTVma d: arjev.
K razpravi o dohodkih ln obenem o proračunu bednostnega sklada se je priglasilo 9 govornikov. B. s. Avsenek je v eno-urnem govoru razpravljal o narodno-go-spodarskem položaju v naši državi ln posebej v Sloveniji. Dotaknil se je tudi vprašanja. ali bomo ob banovinski samoupravi finančno dosti močni, da vzdržimo to samostojnost. Postaviti se je treba na stališče, da bomo Imeli v samoupravi pač toliko, kolikor bomo imeli denarja. V razpravljanju zadnjega časa. ki se vrši vobče zelo površno, se je pojavila krilatica, da smo dali milijardo, a dobili le 800 milijonov, tako da smo na zgubi za 200 milijonov. Vse te Številke so samovoljne ln nimajo nič opraviti s štirimi matematičnimi elementi. V tem oziru je treba mnogo strokovnega znanja ln kritičnega pogleda. Samovoljne ln nekritične Številke, ki krožijo v zadnjem času ob razpravah o naSi finančni samostojnosti, nam lahko tudi zelo škodujejo. Zahteva, da bi banovine predpisovale tn pobirale davke in potem odvajale državi tangente. je nesprejemljiva, ako hočemo ohraniti državo kot gospodarsko enoto. Najvažnejši direktni davki morajo ostati absolutno v režiji države. Vsak drug sistem bo skrahlral ali pa bo skrahlrala gospodarska enota. Govornik priporoča, da bi bili prvi proračuni samostojne banovine skromni ln naj bi se potem polagoma, organično razvijali, analog-
no z našim gospodarskim razvojem.
DopoidčuisKa seja se je končala oP 13.15, popoidansKa pa začela ob 17. B. s. dr. L«eaKovar je govoril o novi ureditvi države ter piediag&i resolucijo, v kateri zahteva bansKi svet, da se čnnprej ustanovi tudi banovina Slovenija in urede očitali deli države, nato pa vso preureditev potrdi izvoljeno narodno predstavništvo. Kesoiucija je biia soglasno sprejeta, enako o«Ude, med zasedanjem predložene resolucije. Ko se je D. s. Novak zaJiv&iii banu za svoje deio, je ban dr. Natlačen a kratkim nagovorom ob ia. zaKljučii sejo in n tem letošnje proračunsko zasedanje banaKe ga sveta-
Mraz popušča
Zagrco, 17. teor. o. L>~nus je v Zagrebu ntra^ nekoako popustil. V pretekli nu& je oiia najnižja temperatura —13, doC^u je bUa preuvčerajšnjim —21.6 C. Popokme okuli 14. smo zaijeiežili temperaturo —1 C, bo napovedih me teieoiogvv bo uiraa Se nadalje p^pusul, ker ae v tU toplote, ki je uujei j*mio-z«a.padne kraje Evivpe približuje najšian pokra j .nam.
Po Savi pmiog ^agieba plavajo pioSCe leuti, teake Zuo do iuOO k£. Delava, pri regulaciji Save mulju poino dola. Oa pie-pieCijo, da tu se led ne ustavil pri za-giebsrtih mostovih- Doslej Se ni nevarnosti, da bi nicrgei povsinuo.ti večjo Skuuu.
Srbohrvatski govor
v angleškem radiu
Beograd, 17. ieor. p. Ciaoi angleške spodiije abornice Amery, bivši prvi lord a/oaniiulitete ter biv&i minister za domini-one in kolonije, bo govoril jutri v nedeljo, ob 21.45 po londonskeon rouiu v arbo-hrv&t&kem jeziku.
Požar v Novi vasi pri Celju
Snoči okrog 17. je nastal na podstrešju hiše vrtnarja Medveda v Novi vasi pri Celju požar. Celjski gasilci so takoj odhiteli na pomoč in se jim je posrečilo do 19.30 ogenj pogasiti. Zgorelo je vse ostrešje. Škode je za 20.000 dinarjev. Vzrok požara ni znan.
Vremenska napoved
Zemnnska: Pooblačilo se bo, ponekod bo snežilo, zlasti na planinah. Toplota ae ba dvignila na primorju ia * južnih krajih, ^
kraji in ljudje
Borba z najvišjim vrhom sveta
Čudovit je vpogled v življenjske utripe plezalca na Mount Everest, kl nam ga odkriva angleški raziskovalec Ruttledge
Jutri ob 20. bo znameniti raziskovalec llugh Ruttledge pou okriljem Angleškega društva v frančiškanski dvorani predaval o Mount Everestu Mr llugh Ruttledge spada brez dvoma mod najboljše poznavalce najvišjih vrhov. 2;c v letih 1933. in 1936 je vodil britanski ekspcdiciji na Everest. Zanimivo je, da je Mount Everest »odkrila« indijska map na komisija 1892 ko je s šestih oglednih točk
▼ Scvcrin mUiji ugotovila, da obstoji v Himalaji sicer nc posebno izrazit vrh, nad 8800 ra visok. 2e takrat jc bilo hribolastvo
trccej razvito, a na nesrečo stoji Mount
verest na meji med deželama Nepalom in Tibetom, ki zelo neradi dajeta tujim ekspedicijam dovoljenje za prehod. Šele 1921 je daiai lama dovolil svojemu osebnemu prijatelju siru Charlcsu Belilu, da sme angleška ekspedicija preko tibetskega ozemlja S tem pa še niso bile odpravljene težave Da prideš iz zadnjih civiliziranih mest Indije do Evercsta, je treba prehoditi približno 650 km. Ker je Tibet zelo revna dežela, je treba vse potrebščine in živež nositi s seboj, kar zahteva približno 30 ton prtljage.
Tudi izbira članoT ekspedicije je zelo težka. Sleherni izmed njih mora biti v enaki meri izkušen v vzpenjanju na skaili, ledu in snegu Posebno pozornost je treba posvetiti značaju sodelavca, ker velike višine silno vplivajo na ljudi, ki fizično in duševno niso brez prigovora. Najboljši so možje med 25. in 35. letom, mlajši mnogo trpe zaradi lakote, mraza in nespečnosti, od 40 leta dalje pa trpe zavoljo srca, ki nc zmore napora. 2e pri višini 4800 m Je
v zraku samo še polovica kisika, pri 6000 m pa samo še tretjina. Človeško telo se to-mu do neke mere privadi tako, da kri avtomatično pomnoži rdeča krvna telesca, a pri 6000 m se hkratu začne propad, ki ga povzročajo pomanjkanje teka, mraz, utrujenost, veter in izredna živčna napetost. Skoro vsi dlani ekspedicije so izgubili po 7 do 14 kg na teži tn so bili telesno skrajno izčrpani, preden so se vrnili domov.
Važno mesto pa zavzemajo tudi psihološke spremembe. Mož, ki je v dolini miren in uravnovešen, začne pri 5000 m višine izgubljati oblast nad seboj, postane jezijiv in ne more več dalje. Težko |e pač pričakovati od moža, ki potrebuje pri 7500 m višine po 8 do 10 dihljajev za en sam korak, da bi imel še dosti energije. Bolj se ekspedicija bliža vrhu, bolj ponehuje tudi človeška razsodnost o nevarnostih, ki jih j« treba še premagati. Prav tako je važna oprema. Od težkih ob4ek, ki so jih nosili pri prvih ekspedicijah, so prešli k lahkim oblačilom iz shentlandske volne in k lahkim, gosto tkanim vetrnim jopičem. Čevlji imajo dvojne podplate, vmes pa azbestne plošče, da mraz tako hitro ne pride do nog. V višini nad 8000 m so liri bo tud navadno že tako izčrpani, da skoraj ne morejo več meriti mraza. Večkrat je v teh višinah temperature 24 stopinj pod ničlo, ki je, združena z viharjem in pomanjkanjem kisika, zelo težko znosna Seveda je težko najti primerne hrane. Zaradi prekomernega vdihavanja in izdihavanja sc pojavlja žeja in ves čas v šotoru je treba potrošiti za kuhanje čaja
Podrobno bo predavatelj podat tehnične težave vzpona na Mount Everest. ki bodo brez dvoma zanimale vse naše planince. Približno 400 m pod vrhom se nahaja gladek kuloar s strmimi stenami, poln suhega snega, ki ne daje nobene opore. To je vsekakor najtežji in najnevarnejši del vzpona. Ta del so preplezali doslej šele štirje (leta 1924 in leta 1933). Vsi so bMi nato tako izčrpani, da so morali opustiti nadalj-no plezanje v višini 8845 metrov. Tisti, ki bi imel zadostno rezervo moči, bi skoraj lahko dosegel vrh, ki ga je videti od tam. Hitrost, s katero je mogoče tu napredovati, pa ne more biti večja od 80 višinskih metrov na uro. Čas pa je življenjske važnosti, zakaj, kogar zasači noč na prostem, je gotov smrti od mraza. Cas za naskok sam je ugoden v drugi polovici maja in prve dni v juniju in nekaj redkih dni v septembru.
Pa o vsem tem nam bo povedal znameniti raziskovalec sam. Javnost opozarjamo, da bo predavanju, ki ga bodo spremljale skioptične slike, priključena tudi slovenska razlaga
Nfeni točni ljubljenci
LJubljana, 17. februarja Saj poznate dobro, staro gospo Novotny-Jevo, sama dobrota Jo Je, zunaj in znotraj. V svoji staroznani slaščičarni na Ajdoviči-ni prodaja sladkosti, da jim ni para, na zunaj pa je njena dobrota poznana posebno pri Študentih, ki občutijo njeno dobrotlji-vo roko posebno za Miklavža, božič in podobne praznike. Prav vsak dan, naj bo to-plo ali ledeno mrzlo, dri ali sneg, pa ao njene dobrote deležne Jate golobov, ki imajo svojo domovinsko pravico na nazidkih tn napuičih poslopij v bližini ajdovskega križišča.
Udsitisčenfe dlvj
Zanimivo predavanje
Kako se razveseli in odpočije naše oko na pestrih barvali in ljubkih oblikah rastlin ob sprehodih in gorskih turah. Nič čudnega torei ni. da si človek poželi imeti to ali ono nežno Driiateljico v bližini svojega doma. da bi mogel vživati njene lepote. kadur bi mu srce zahotelo. Ta težnja po vdomačenju divjih rastlin mora biti človeku že prirojena. sai vidimo prav pogosto otroke, ko si napravliaio svoj vrtec v skritem kotičku ob hiši. kamor presajalo zvončke, trobentice. vijolice in druge svoie prijateljice. Kako so vdomačevali današnje vrtne rastline in iih vzgoji lahko še danes vsak ljubitelj, ie predaval s čudovito povezanostjo in živo domačo besedo zadnjo sredo zvečer g. dr Pajnič v okviru predavani SVD za Liubliano.
Vsak oozna vrtn-o drevesce, ki ie polno spežnobelih kep v pozni pomladi. Vrtnar ji pravi vibumum lantana. Po gmajnah ob vodi it, gozdnih oorobkih oa naidemo prav podoono rastlino samo. da ima poleg redkega venca gluhih belih cvetov še drobcene plodne cvete, ki dozorijo v živo-rdeče lagodaste kepe na iesen. Kalinovina pravi narod temu grmu. rastlinarii Pa ga kličejo za viburnum ooulus. Pred davnimi stoletji so vzgojili iz navadne kalinovine današnje snežne kepe. Kako so mogli to doseči, bo zanimalo prijatelja cvetlic Že sama presaditev v boliše pogoje preusmeri marsikatero rastlino. Prav tako pomaga k preoblikovanju rastilne tudi večkratna presaditev na novem kraju. Vsa rastlina poslane bujnejša in cvet večji Tudi barva cvetnih listov postane sočnejša. kar opazimo prav lepo pri presaditvi divle ma-čehce na vrt. Toda treba je bilo za vzgo-iltev snežnih kep še noža. M ie leto za letom odstranjeval plodne cvete da so se
:h rastlin na vrtu
g. dr. Edvarda Pajniča
mogli razbohoteti beli gluhi cveti. Predavatelj je nato podrobno opisal in na rastlinah iz svoje znamenite zbirke pokazal uspehe svojega dolgoletnega dela na vdo-mačevanju naših divjih rastlin. Kar ne more človek verjeti, da se dajo navadne divje rastline tako oplemenit ti V soteski pri Savi raste skromen klinček dianthus silvestris. V naravi poganja le posamič, v skalnjak (skalnati vrt) presajen pa ie napravil predavatelju cele šope. Od cvetov je pustil osemeniti le najlepše in tako vzgojil povsem novo vrsto vrtnih klinčkov Masikateri planinec ie prinesel v svoi vrt sadiko planinke ali očnice. pa mu ie dajala namesto belih zelene cvete. Očnica ne ljubi dolinskih ploh in tudi ne mastne zemlje Na Primernem mestu v pravilno napravljenem skalniaku. ki ga ie predavatelj nazorno opisal, pa moremo vzgoHti celo lepše očnice. kakor rastejo v najboljših naravnih legah.
Pa bo kdo vprašal, kakšen pomen ima takšno igračkanje z gojitvijo domačih rastlin v vrtovih Dvojen le pomen tega početja: povečati pestrost svojega vrt bi to z rastlinami, ki jih ljubitelj sam vzgoji Mimo tega pa se tvorijo na ta način zaščitni nasadi za divje rastline, ki niso zaščitene. oa vendar vedno bolj ginelo pod uničujočo človeško roko. Ce postaviš ta vzgojene rastline spet v prvotne pogoje namreč spremene svojo zunanjost ln se i odenejo nazai v preprosto obleko svojega i rodnega kraja. V prihodnji sezoni bo ImeJ , g. dr. Pajnič drugi del predavanja o tem zanimivem in koristnem početju. Dobro ln lepo bi bilo. če bi našel mnogo posnemal-cev v delu. sai ni lepšega, kakor prisluškovati utripu narava
Vsak dan točno ob 13. stopi gospa iz svo
Je slaščičarne, v rokah z veliko papirnato vrečo najboljše gol ob je piče — t ur šč ice. Na mah jih prifrči od okrog in okrog sto kri latcev. Golobi se zaganjajo v gospo, po sedajo na roko in poželjivo grulijo, dokler jim ne nasuje polnih pesti rumenega seme na na tla. Nekateri so razvajeni, pa nika kor nočejo zobati drugače ko iz polne dla ni Ko je pred trgovino vse lepo pozoba no, stopi gospa Novotnyjeva nekaj kora kov naprej, golobi pa kar peš za njo. da je videti, kakor bi jih vodila na pašo. Na primernem kraju jim gospa spet nasuje nekaj pesti in tako dalje, dokler ni vrečica prazna. Ko strese poslednja ztna, golobčki brez zahvale odlete. Gospa tudi ne pričakuje posebne hvale, da so le točni in vsak dan ob 13. pripravljeni, ji je v plačilo in veselje. Pridite katerikoli dan ob 13. na Ajdovščino ob kavarni »Evropi«, pa boste vi deli dobro gospo Novotnyjevo in roje nje nih sicer ne znamenitih markovih, pač pa prav takih in še bolj rejenih domačih ajdovskih golobov.
Zenrlca — ovčarski mojster
Večkrat slišimo, da žene čMalje bolj spodrivajo moške pri različnih poklicih; da bi pa kaka žena bila sodarski mojster, se redko čuje. Tak primer Vam sedajle povem.
Nedavno me je povabil gostilničar iz St. Gotarda pri Trojanah, naj se pri njem oglasim, da popišem življenje neke čudno moške žene, ki zadnje čase zelo po volji opravlja okoličanom težka sodarska dela
Slovensko nasdje v Bosni
z Maiovljanov se selijo Italijanski kolonisti
Banjaluka 16. februarja Prva skupna 30 italijanskih družin lz j sela Mahovljani pri Banjaluki je odšla prod mesecem v Italijo. Druga bo šla koncem meseca Naselili so se v Agno Panti-no niže Rima. Kakor pišejo, so dobili mnogo zemlje kl jo bodo obdelovali s>po pol«. T »d: s st novanji so jako zadovoljni. Za-r ,di teh ugodnih poroč 1 so se oc!loč!li še drugi italijanski kol«n:sti v Mahovljanih, ki ao že dobili jugoslovensko državljanstvo da gredo v Italijo. V kratkem bo zopet mnogo kmetij prostih in se zato naši ljudje, ki bi radi prišli poceni do zemlje in doma. na to opozarjajo.
I tal jan i ki so prišli pred 50 leti iz Tl-rolov v Bosno, so se pečal} po večini z vinogradništvom in sadjarstvom ter so preskrbovali Banjaluko z grozdjem in sadjem. Saj Bosanci ne znajo gojti trte. četudi sta podnebje in zenVja tu tudi za v;-nogradništvo jako ugodni. Zadnja leta pa je trtna uš vinograde uničila in glavni vir dohodkov je ital janskim naseljencem usa-hn:l. Niso bili pravočasno in dovoljno poučeni. kako 4e treba trto gojiti, da ji trtna uš ne škodi
Precej posestev odhajajočih rtalljanov so kupil; Slovenci ln tako bo tam v d oglednem času namesto ItaMjanske s'o verska kolonija. Kraj je jako lep. dedoma v rav- j nini, večinoma v brdih, zemlja je dobra, i
Poleg Italijanske kolonije je nemška z najbolj rodovitno zemljo. Nemci pa so samo poljedelci in živinorejci ter so se naselili le v ravnino. Razen Slovencev je kupila mnogo posestev tudi »Napredkova« zadruga in jih bo oddajala po nabavni ceni katolikom Hrvatom pa tudi Slovencem. V Mahovijah je namreč velika katoliška cerkev in župnija ln bilo bi škoda, če se ne bi mogla zaradi premajlmega štev la vernikov vzdrževati. Zadruga daje novim naseljencem tudi posojila in to po prav ugodnih pogojih (5<V0).
DmStvo »Istra« v BanjaJuki je zaprosilo kmetijsko m'n:strstvo, kl je določilo za odkup teh posestev dva mi i jona dinarjev, naj bi naselilo sem jugosOovenslte emigram te Lz Italije, ki nimajo dovolj sredstev, da bi zemljo saimi plačali. Do sedaj s cer prošnja še ni rečena ali uprnje je, da bo ministrstvo prošnji vsaj c'e'no ugodilo. Res je, da bi tudi drugi radi dobil; zastonj to zemljo, toda malo je tak h prosilcev, ki so vežči vinogradn;štva In sadjarstva, zato bi v njihov h rokah trtni ln sadni nas a-"1 propadli, kar bi pač ne bilo dobro. Naš ljudje Iz Primorja bi mogli s'užitl domačinom kot učitelj' v gojen u trt in sadnega drevja. Saj so že do sedaj pekazali. k9j zmorejo Na jesensk' sodni rezstavi v Ba-nialuki so odnesli skoraj vse prve nagrade.
Vstopil sem pod kozolec, kjer je ravno ob-sekovala težko hrastovo dogo. Precej za mano je prišel gospodar in dejal mojstrici, naj odloži delo in stopi z nama v sobo, da bo kaj povedala. Ko smo popili nekaj kozarcev vina, je začela veselo pripovedovati:
—	Ce me res denetev »Jutru«, poslušajte: Moj oče so bili soaar. Ker sem bila edinka in ker mi je mati kmalu umrla, sem se vedno sukala po očetovi delavnici in ni bilo zame ljubšega opravila, kakor zlagati postružene doge v obodnice. Kuha in šivanje, s katerime se danes bavijo dekleta, me nista nikoli veselili. Ko sem že malo odrasla, sem nekega večera prosila očeta, naj me upišejo za vajence. Nekaj let nato sem prav dobro položila pomočniški isplt. Temu je sledila dolga doba, ko sem z očetom delala in služila, pri tem pa nisem bila vpisana za pomočnika. Med tem so ml umrli oče. Obrt pustiti mi ni kazalo, sama pa tudi nisem mogla začeti, ker še nl--,em imela pomečniške dobe. Zato sem dobila na dom starega sodarja, se pri njem /pisala in tako obdržala vsa očetova naročilo.
—	Po treh letih sem delala mojstrski ispit z dvema fantoma. Praktično Izkušnjo smo imeli v Celju, kjer sem morala narediti ličen osemdesetlltrski sod. Teoretično
Varuf se zobobola! Tvoji zobje morajo biti trdni in zdravi.
Ne pozabit
SoT9°V
PROTI ZOBNEMU KAMNU
sem delala v Mariboru, kjer je eden izmed moških kandidatov čiknil, ker nI nič znal, povrh Je še osorno odgovarjal. Nato sem prišla jaz na vrsto. »Veste, gospodje, v računanju in pisanju sem bolj revna in računam vse še na stare mere«. Ko sem to povedala, so se smejali ln poklicali mojega tovariša. Medtem, ko so njega izpraševali, mi je eden Izmed gospodov pri komisiji prinesel napisana vprašanja ln nekaj pojasnila. Tako sem se Izrezale. Ko je bilo izraževanje opravljeno, je dejal padli kandidat svojemu tovarišu: »O ti prebita baba, lej jo, ta je zlezla, jaz pa ne!« Tako
sem postala mojster. Nabavila sem si še nekaj orodje, dobila pomočnike in učenca pa začelo pridno z delom. Izprva me Je bilo sram v štiro (h kmetom v delo), nazadnje sem pa tudi šla, kakor prej oče. So nikoli se nisem pokesala, da sem se oprijelo tega težkega dela. Po vojni sem se mo-žilo pa ml je mož kmalu umrl. V drugo si pa nisem Iskala dedca ...
Ko je spet šla na delo, sem Jo fotograf firal in ji obljubil sliko ln dopis v »Jutru«, ki ga prav rada prebira. Zdaj Jo pa, prosim, poglejte!
Študent.,
Novomeški park prodan za stavbisče
Pereča kupčija, o kateri razpravlja vse mesto
Novo mesto, 17. februarja Med Novomeščani zlasti v gospodarskih krogih, je nastalo precej razburjenja po sklepu občinskega odbora, ki ie bi'! sprejet na seji 30. januarja. Se>a ie bila tajna in se je na njej obravnavala prošnia Uradniške nabavljalne zadruge, da bi mestna ob čina prodala prostor poleg mestnega parka za stavbišče.
Prostor je edini še zasajen z gostimi košatimi kostanji in je sam na sebi že del novega mestnega parka. To je naudealnej-ši kraj za poletno zatočišče Novomeščanov, skratka najlepši del našega mesta Ta prostor bi morala občina, pravijo meščani, vsaj zavoljo tujskega prometa prvenstveno za. ščititi, kakor so to storili vsi dosedanji ob činski odbori. Doslej nobena taka prošnja n( bila na občini sprejeta v razpravo, pa naj je bilo še toliko mamljivih ponudb A zdaj se je zgodilo da je bila prošnja izgla sovana in kostaniev drevored prodan kot stavbišče zadrugi, ki bo zgradila svojo trgovsko poslovalnico. Za prodajo je bilo 12 glasov proti pa 8 Sklep se je glasil, da se omenjena parcela proda v izmeri 1600 m', po 40 din za m* s pogojem, da se poslopje zgradi v petih letih Pogoji plačila pa se določijo ob sklepanju pogodbe.
Sklep občinskega odbora povzroča zdaj dnevne debate in mnogo komentarjev. Prostor je namreč določen po zamisli profesorja Plečnika za park in zaradi tega je nekoč že .bila kritika, ker so hoteli prostor nameniti Higienskemu zavodu v Ljubljani. Za prostor se je zanimalo tudi že orožniško poveljstvo, poštno ravnateljstvo in še nekatere druge državne ustanove. Zadnja pro-
šnja je bila odklonjena Obrtnemu društvu, ki je tu nameravala postaviti reprezentativen dom. Ali so zdaj finance mestne občane tako šibke, da je prodaja nujna? Vso-kakor trde gospodarstveniki, da izgubi mostna občina s to prodajo precej tisočakov. Kupnina bo iznašala 64.000 din in mestna občina baje utrpi pri kupčiji 100.000 din izgube, ki bi bil mestni blagajni pač krvavo potreben. Župan, kakor tudi podžupan in eden izmed najuglednejših članov občinske uprave niso hoteli poleg petih odbornikov glasovati za predlog. Omenjeni odbornik je podal ostavko s primernim dopisom. Ostavka je bila sorejeta na proračunski seji 13. t. m. Zoper sklep pa je bila z mnogimi podpisi vložena ostra protestna nota.
Na proračunski seji, kateri je prosostvtv
val tudi sreski načelnik dr. Vidmar, je bil sprejet občinski sporazum v znesku 1,511.539 din. Odpadle so razne enostavne postavke v podporo športnim in kulturnim društvom, šolski in vojaški kuhinji. Rdečemu križu, Protitubcrkulozni ligi, podpore bolnim in podobno. Nasprotno pa se je rvišala postavka za obrambo pred napadi iz zraka od prejšnjih skromnih tisočako« a 70.000 din. Tudi postavka za strokovno šolstvo so je zvišala od 39.614 na 46.860 din. Znižali so se izdatki uprave. Temelj proračuna jo 65% doklada na vse neposredne davke. Na tej seja sta bila zaprisežena nova občin-ska odbornika. A. Novina n Štefan Vesel, ki sta prišla v odbor kot namestnika inž. Urbasa in E. Picka. Seje se je od 24 odbornikov udeležilo samo njih 17.
Pozimi zatirajte sadne škodljivce
V mrazu jim najlažje prideš do živega
Kaše sadno drevje ima mnogo sovražnikov, ki ga napadajo in uničujejo. Med nje prištevamo tudi razne gosenice, ki se hranijo pomladi in poleti z listjem sadnega drevja. Te pokončamo najiiaže zdaj pozimi, ako pregledamo vsako drevo ter poležemo in sežgtimo vsa gneada, v kater h prezimuje na stotine gosenic. Pri natančnem pregledovanju sadnih dreves najdemo po vejicah obročke, ki sestoje iz jajčec prsteničarja. V vsakem obročku je 300 do 400 jajčec, ki prezimujejo na drevesu in se iz nj h na pomlad izvale gosenice, aiko jih pravočasno ne uničimo. Vse vejice z obročki jajčec je porezati in uničiti. Ker je zelo težko najti vsa jajčeca, zato je paz.ti tudi pomladi na gosenice, katere se LzvaJe takoj, ko prične drevje zeleniti. Ker ostanejo dolgo časa skupaj ln se grejejo na soncu, jih je lahko opaziti ln pokončati.
Med zelo nevarne sadne škodljivce spada tudi metulj gobavec, ki leže meseca septembra jajčeca v kupčkih po 'eč sto skupaj na deblo ali veje raznega sadnega drevja K sreči tega škodljivca pri nas ni mnogo. Kjer pa se pojavi, najpravi občutno škodo. Jajčja zaJoga tega škodljivca je podobna kresllni gobi, zato jih Je lažje najti in unič ti.
Enoletne mladike so zlasti pri mladem drevju rade posute z jajčeci listnatih uši
Mah, lišaji ln razpoke med lubjem po do-i blu sa varna zavetišča in skrivališča, kjer prezimujejo ličinke zavijačev in -rvetože-rov, lubadarji in drugI škodljivci. Vse ta škodljivce najlažje pokončamo s tem, da s strguljo in ščetko drevje dofbro ostržo-mo, debla in debelejše veje namažemo ■ 15odstotnim do 20odstotnfan arborinom, a vse ostale veje nabrizgamo z 8odstotnim do lOodstotnim arborinom.
V	letošnji žimi je tudi zajec sadnima drevju zelo nevaren, posebno ko se po pr»-cej visokem snegu naredi trda skorja in če drevje proti zajcu ni dobro zavarovano. Ce se je zajec lotil drevja ln Je oglodal lubje, tedaj je potrebno ranjena mosta takoj zamazati s cepiino smolo.
V	varstvo sadnega drevja Je potrebno tudi moker sneg z drevja otepati.
Ker pozimi ptice zaradi lakote tn mraza zeJo trpe, jim Je potrebno polagali v krmi krče hrane ter Jim napravljatl ki raizobešati valilnice. Pticam mora pomagati vsak sadjar, saj mu potem živalce vračajo dobroto z uničevanjem škodljivcev.	O.
Postani in ostani član Vodnikove drnibef
Žrebanje velike »EFEKTNE LOTERIJE«
OBRTNEGA DRUŠTVA
za Kamnik in okolico, je na dan sv. Jožefa dne 19. marca 1940. — Glavni dobitek je Opel Kadet, moderna spalnica, motorno kolo, radijski aparat, dvajset koles Itd. v vrednosti 120.000 dinarjev.
Gospodarstvo
K načrtu uredbe o hmelju
I
Sklad profesorja dr. Pavla Grošlja
Stališče hmeljarjev
Iz hmeljarskih vrst srno prejeli:
Kajtor izvemo ie pripravljen nov načrt uredbe o hmelju, ki uai bi se uveiiavna na podlagi aniandmana v letošnjem finančnem zakonu, torei še ured l aprilom Ni kmalu uredbe, o kateri bi se bilo toliko razpravljalo To je razumljivo, saj ne are samo za usodo celih pokra lin temveč tudi za težke miiuone zdravih deviz k: so v konst vsemu gospodarstvu Naša dolžnost ie zato. da Dredočimo še pred uzakomeniem glavne točke uredbe da prizadeti morda še pretehta io ali ne bi uteanila ta ali ona hiba postati usodna za bodoči razvoj našega hmeljarstva
Uredba o hmelju predvideva naioret da se regulira obsea nasadov Vsak hmeljar mora v treh mesecih po njenem uza-konieniu prijaviti s hmeljem zasaieno oo-vršino Vsako nadalmie saienie bo morala dovoliti banovmska hmeh&ka komisna Tudi dLrurfod so že stabilizirali hm-liske nasade da tako preprečijo divie sajenje hmel;a v času konjunkture Vsem je še v bridkem spominu katastiofa. ki ie zadela takšne priložnostne hmeiiarie med nam pred desetimi leti. Tudi leto.- or šepeta vajo hineliariem nekateri ljudje nai oovečaio svoie nasade ker se obeta na iesen visoka cena Ze v normalnih ča.sih je na,b^li nehvaležen oosei hmeljskeaa Dreroka. letos pa sploh manika osnov za to ali ono domnevo o Dioda ji hmelja Kdo ve kaj nam prinese šest mesecev ki nas še ločijo od obiranja Prav zaradi nevarnosti oreko-merne saditve ie rok treh mesecev za prijavo nasadov predolg, sai bi mogel vsak če se z današnjim dnem uredba vzakoni tja do sred; maja poljubno povečati nasade. kai bi že v začetku izpodbilo uredbi njeno praktično vrednost Ta rok je prišel v uredbo, ker so osnutek začeli izdelovati že poleti in niso ored^asatelii računali da se bo uzakonitev tako za vlek.a. Tekst uredbe ie treba tako popraviti, da se določi potrebi ustrezajoč prav kratek termin za prijavo površine nasadov dolgega tako ni treba sai ve vsak hmeljar do sadike natančno koliko hmelia ima.
Nadalje določa uredba da se bo smel na novo saditi hmeli le v določenih ra ionih. ki so trije: štajerski podunavski in hrvaški Nas zanima predvsem domači rajon Po velikih borbah smo se ori uvedbi neobveznega znamkovanja ored petimi leti zedinili na ime naše znamke in na obsea okolišev Novih odnosno popravljenih starih označb se je tuja trgovina oprijela in Je naša znamka dobro vpeljana v svetu V,sa posvetovanja hmeljarjev in tudi vse ožje konference prizadetih so bile vedno soglasne tako glede oznake kakor tudi glede razmejitve posameznih okolišev, da nai se tukaj nič ne spremeni, ker bi utee- [ nil takšen nepotreben eksperiment hudo ' škodovati našemu hmeljarstvu Zato kar 1 ne moremo verjeti besedam, ki so oadie te dni iz pristojnih ust. da bo n^va uredba o hmelju ne le spremenila označ' o »Južno-štajerski — Savinjska dolina« v »Slovenski hmelj — Štajerski«, temveč bo vrgla v en koj vse dosedanje naše okoliše Vsak tr- J govec se drži vpelianih starih nazivov in | nikomur ne pride na um. da bi prekrstil I štaiersko kokoš ali kapuna v slovenska kakor ne bo preimenoval slavonskega hrasta v hrvaškega ali bosanskih sliv v srbske Tu ne gre za nikakšne narodnooolitične afirmacije, temveč za suhe trgovske posle ki ne poznajo sentimentalnosti Gospodarski položaj naše banovine na svetovnem trgu ni nič kai pripraven za takšno lc?po-slovie V imenu vseh resničnih hmeljarjev
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINSEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14.
Javlja. Izid žrebanja z dne 17. februarja, V. razreda, 39 kola: DIN 100 000.— št. 88370 DIN 80 000.— št. 17508 DIN 60 000.— St. 32295 DIN 30.000.— št. 14004 DIN 24.000.— št 11807 70573 DIN 20 000,- št. 8867 19961 56101 DIN 16 000.— št 12626 57823 66811 DIN 12 000.— št. 8124 46293 70283 DIN 10.000.— št. 30793 44883 82361 84661 PO DIN 8.000.— 115 10425 16603 24319 34708 40697 51018 52679 56603 64961 67683 85015
4413 7478 32558 36444 64746 79801
9100 12564 38730 49718 90822 95134
PO DIN 6 000,— 11397 17075 17907 48193 57056 61494 80184 88856 89825 PO DIN 5.000.— 13543 23412 29920 50546 68380 69942 97397
29455 30730 63417 63743 97886
32844 34957 74823 77883
PO DIN 4.000.— 2871 3410 5350 8239 10270 12250 17516 17842 22602 22784 275S4 33805 36286 39633 40617 41058 42885 47183 51241 54110 54604 65887 58801 69934 70011 70319 73880 74485 74998 81467 81671 88359 88812 91460 93880 96127 96618
Nadalje je bilo izžrebanih Ae veliko Število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javi (eni telefonlčno, eventuelna pomota nI Izključena. Srečke so Se na razpolago.
Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek 19. februarja.
terjamo nazaj našo dosedanjo znamko in dosedanje okoliše.
Načrt nove uredbe določa uvedbo ob vezne strokovne oraanizaci ie. ki bo pobirala za oosoeševanie vseh plati nmeliai-stva od vsakega hmeljarja oo 1% od izkupička Za hmelj Mnogi se otepiiejo te nove dajatve, nekateri z utemelutvijo. da st prispevki ne bodo pametno uporabljali
Dosedanje neobvezno znamkovame hmelja spreminja nova uredba v obvezno, ker se je trgovina tako oprijela tega. da lani skoraj ni bilo vreče hmelia ki bi bila prodana neznamkovana. Z uvedbo obvezne znamke bo prenehala tudi neojjlna konkurenca drugih hmeljskih proveniienc na šemu blagu, ki nam je vsako leto mnogo škodovala na ugledu.
Stališče trgovcev
O načrtu uredbe o likerju je Združenje inneljskih trgovcev v 2alcu obširno razpravljajo na širši seji dne 31 januarja "in je na podlagi te razprave poslalo Zborni Ji za TOI v Ljubljani obsežno spomenico, z katere posnemamo naslednje
Po mišljenju združenja sedaj ni prlkla--len čas za ustalitev površine hmeljskih nasadov Po zanesljivi statistiki je znaša la leta 1938 svetovna produkcija hmelja 59.8 milijona kilogramov, od tega odpaulo na dravsko banovino 1.4 milijona kilogram in na dunavsko banovino pa 0.95 mi lijona kilogramov, tako da predstavlja produkcija hmelja v Jugoslaviji 3.9°/» svetovne produkcije. Od naše domače produkcije v višini 2.35 milijona kilogramov porab, pivovarniška industrija v Jugoslaviji okiog 110.000 kilogramov, t. J nekaj manj nogo 5°/0 naše piodukcije ln gre 95» „ našega hmelja v inozemstvo. Ves izvoz se vrši pro ti plačilu v devizah Narodna banka je la tU piejela od izvoza hmelja za 108 milijo na din deviz.
Čeprav naš jugoslovenski hmelj kako vostno deloma zaostaja za najboljšim žate škim in nemškim hmeljem, je vendar za radi vojnega stanja v pretekli sezoni do segel na svetovnem tržišču višje cene ne go žatešlii ali nemški hmelj Zaradi poo štrene blokade, ki jo izvajata Anglija Ui Francija nasproti Nemčiji bo izvoz hme Ija tako lz Nemčije, kakor tudi iz Češke v letošnjem letu skoro nemogoč Prav tako ne bo prišel na svetovni trg poljski hmeli Na področju sedanje Nemčije s Ce-.ško je znašal v letu 1938 pridelek 20.2 milijona kg., t. j. okrog 30"'» svetovne produkcije Od te količine pa je po odbitku lastne potrošnje ostalo za izvoz 6.2 milijo na kg.
Zelo verjetno je, da bo Nemčija, ki sku ša z vsemi sredstvi dvigniti produkcijo najpotrebnejših živil in nima izgledov za izvoz hmelja izvedla redukcijo hmeljskih nasadov. že se čuje. da bo znašala ta redukcija 30 ali celo 40'" ii. Na ta način bo Nemčija pridobila zemjo za druge kulture. Ce še upoštevamo da bo odpadel izvoz iz Poljske, tedaj vidimo, da bo na svetovnem trgu Izostal Izvoz v količini p:eko 8 milijonov kg. Leta 1938 so Nemčija (s Češko) Poljska ln Jugoslavija Izvozile 10.8 milijona kg hmelja. Ce pa bo onemogočen Izvoz hmelja iz Nemčije in iz Poljske tedaj bo na svetovnem trgu nastal občutni izpadek. Kot dobaviteljica kvalitetnega hmelja prihaja namesto Nemčije in Poljske v poštev edino Jugoslavija, ker poleg Nemčije ln Poljske le naša država pride iuje kvalitetni hmelj.
Vsa ta dejstva bi nas morala napotiti k temu, da povečamo površino hmeljskih nasadov. Zato smatramo, da bi, ne glede na druge okolnosti, pomenila vsaka stabilizacija odnosno prepoved novih hmeljskih nasadov veliko škodo za naše gospodarstvo, ne pa korist.
Upoštevati je nadalje, da se je v zadnjih letih svetovni konsum piva precej povečal in je znašala leta 1937 svetovna poraba hmelja 58.6 milijona kg, leta 1938 pa 61.8 milijona kg.
Glede določb načrta, ki se nanašajo na prisilno združenje hmeljarjev navaja apo menica Združenja hmeljskih izvoznikov, da je besedilo tega poglavja sestavljeno odnosno prepisano iz obrtnega zakona ui je dodan le »hmeljarski sklad«, proti katere mu ne bi bilo ugovorov, če ne bi načrt določal, da sme združenje hmeljarjev u Lega sklada dajati prispevke gospodarski zadrugi za financiranje interveuenih nakupov hmelja z namenom, da se regulirajo cene ln da »e K rije jo morebitne izgube.
Ce se ustanovi prisilno združenje ln se uvede pobiranje prispevka od kupnine v konst hmeljarskega sklada, tedaj se morajo sredstva tega sklada porabiti le druge hmeljskirn producentorn konstne namene ina primer za ustanovitev selekcij-ske postaje za hmelj, za izplačevanje podpor ob elementarnih nezgodah), nikakor pa ne za kritje Izgub pri intervencijskih nakupih ali za kritje izgub te ali one gospodarske zadruge. Nadalje se trgovina odločno zavaruje proti temu, da bi morala ona odtegovati producentorn prispevke pn Izplačilu kupnine ter jih odvajati prisilnemu združenju hmeljarjev, kei trgovina ne more nastopati nasproti producentu v vlogi eksekutorja. Zato naj bl se prispevek za hmeljarski sklad pobiral preko davčnih uprav, in to po številu sadežev.
Obrtništvo in razpust
strokovnih združenj
Najnovejša odločba Zbornice za TOI o razpustu obrtniških in strokovnih združenj je izzvala ne samo pn prizadetih združe: njih, temveč tudi v širokih vrstah obrtnikov upravičeno razburjenje in nezadovoljstvo, to tem bolj. ker obrtništvo ni sodelovalo pri teh ukrepih in ni bilo vprašano za mnenje. O reorganizaciji ni razpravljal niti obr tni odsek zbornice, ki je edini kompetent-ni organ, ki lahko v tem vprašanju stavi svoje predloge. Obrtni odsek zbornice pa se po zaslugi sedanje večine in njegovega predsednika ni sestal ie II mesecev. Predsednik obrtnega odseka ni smatral niti /a potrebno, da o svojih predlogih in ukrepih obvesti člane odseka, temveč je po svoji volji razpustil združenja, kar mu baje dovoljuje široka avtonomija obrtnega odseka Razpustil je močna in življenja sposobna združenja, ki imajo vzorno urejene pisarne, plačane tajnike in poleg tega še lepe prihranke.
»Obrtni vestrnk« se v najnovejši številki od 15 februarja obširno peča s tem vprašanjem in vprašuje, ali je bila morda ta organizacija potrebna, da se pripravijo
PrtrodotOoviio društvo v Ljubljani, matija organiziranega prlrodoznanakega delovanja med Slovenci, in '"rog saaebnih prijatelje* prof dr. Pavla Grošlja sta v polastitev pokojnikovega spomina vsak po ivojl strani ln ne da bl vedela drug za drugega, za/počela akcijo za ustanovitev posebnega Grošljevega sklada Ker sta Imeli >be stranki v bistvu Isti namen, sta se spo-azumell ln združili obe vzporedni akciji v jno ter ustanovili »Sklad Prof. dr. Pavlu (irošlja za |to*|>e6evanje raziskovalnega ln publicističnega dela na področju prirodo-cnaiLstva med Slovenci.«
Tako se sedaj skupno obračamo na slovensko kulturno Javnost a toplo prošnjo, da prispeva v ta sklad, ki naj bo dostojen spomenik odličnemu kulturnemu delavcu in znanstveniku prirodoslovcu, velikemu vzgojitelju znanstvenega naraščaja, vnetemu borcu za ustanovitev ln Izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani ter njenemu aktivnemu sodelavcu biologu ki ga je smrt ugrabila na višku njegove plodovite delavnosti. Grošljev sklad naj pospešuje znanstveno ln poljudno-znanstveno prlza-evanje na vsem prtrodoznanskem popri-5ču. ki ga Je pokojnik s svojim genialnim
duhom tako vsestransko obvladoval ln bo gatil z zakladi svojega znanja.
Prirodoslovno društvo, ki največ dolgu je svojemu neutrudljlvemu ln nesebičnemu pospeševalcu ter odličnemu znanstvenem', delavcu, je s posebnim darilom položilo te meljni kamen za Grošljev sklad. Tudi krog pokojnikovih osebnih prijateljev Je abrn že lepo vsoto posebnim namenom, da b se s tem denarjem podpirali nadarjeni i mailji i aka enuki-prirodoslovci ki jim J bil pokojnik tako Iskren prijatelj ln vzgojitelj, ln se vzpodbujali k znanstvenemu pr-zadevanju.
Grošljev sklad bo" upravljal poseben upravni odbor, ki bo vanj vsaka stranka sporazumno Imenovala po tri člane. Imena teh članov bomo priobčili pozneje.
Vse ustanove, društva, podjetja ln zavode. kakor tudi vse- posameznike vljudno prosimo, da darujejo primerno vsoto v Grošljev sklad, ki naj bo trajen ln dostojen spomenik velikemu pokojniku. Darila nai se pošiljajo na čekovni račun št. 10-533 Mestne hranilnice ljubljanske, kjer bo Grošljev sklad naložen, doda na naj s« vselej pripomba: Sklad prof. dr. Pavla Grošlja.
zbornične volitve, ki so na vidiku Čudi se, '.ukaj se je gospodu Ogrinu tako mudilo t izvedbo te reorganizacije ko nna vendar tako rekoč v roki zagotovilo glede ustanovitve ločene obrtne zbornice, saj jt* dejal, -la dobimo tako zbornico »v teku enega meseca če žc ne v dveh ali treh tednih.« Po lej izjavi g. Ognna so pretekli že meseci in vsiljuje »e nam vprašanje. ah ne bi bilo bolj pravično da bi zadevo reorgani /acijc reševala nova obrtna zbornica v L|ub Ijani. v katen bi prišla Jo izraza volja na ;ega obrtništva »Obrtn- vestik« izraža prepričanje. da bi pravilno izvoljeno zastop <tvo obrtništva v tak samostoim zborni v*i spreielo drugačno odlt čbo Seveda seda nji sistem na^ih združeni ne ustreza inten ji jam nekaterih gospodov Z mnogimi zdru *enji tudi ostalo obrtništvo ni bilo ia dovolj no V obrambo pa ie treba vzeti ona tevilna marljiva in sposobna obrtniška 'družen ia ki jih sedai zbornica razpušča ■»Obrtni vestnik« tudi navaja da so goto ve politične orgamzaci|e na deželi že sred' 'anuarja dobile okrožnice z navodili za pri prave o razpustu združeni iti za volitve novih uprav reorganiziranih združeni v ka terih naj bi ne imel- odločuloče besedr stanovsko zavedni obrtniki temveč pnlifič ni priganjači in plačam politični tajniki.
(p----"-■"•'f« vesti
r= Tlačilo kmečkih dolgov. Privilegirana igrarna banka objavlja podatke o kmečkib tolgovih za vse preteklo leto Medtem ko so kmečki dolžniki leta 1937 plačali 143 4 milijona din in predlanskim 130 4 milijona din so lani dosegla vplačila le 64.7 mlijona din, od tega odpade na Beogra -31.7 milijona din. na podružnico v Ljublja ni 19.5 milijona din, na podružnico v Za ?rebu 9 milijonov din. in na podružnico v Sarajevu 4.4 milijon^« din.
— Izpopolnitev odhorn za ureditev bencinskih cen. Finančni minister je po pooblastilu ministrskega sveta Izdal odlok po katerem se člen 6. pravilnika o kontroliranju In ureditvi prodajnih cen bencinska mešanice spremeni v toliko, da pridejo v odbor za ureditev bencinskih cen se 2 predstavnika banovine Hrvatske. en predstavnik Jugoslovanskega Turing kluba In poleg dosedanjih dveh predstavnikov Industrijskih rafinerij Se predstavnik ostalih domačih predelovalcev nafte.
= Seznam blaga, ki spada pod kontrolo glede cen, smo objavili že v včerajšnji številki. Ta seznam je objavljen tudi v »Službenih novlnah« od 16 februarja In Je s tem dnem kontrola cen stopila praktično v veljavo glede v seznamu navedenih 31 pred metov. — V zvezi z uveljavljenjem uredbe o kontroli cen je postala nujna postavitev osebnosti za šefa urada za kontrolo cen Kakor poročajo lz Beograda. Je za to mesto predviden dr. Mlja Mlrkovlč. profesor ekonomsko komercialne visoke šole v Beogradu.
s= Nove likvidacije družb z omejeno zavezo. Zaradi novih določb davčnega zakona so se v zadn,jem času pričele v velikem številu likvidacije družb z omejeno zavezo, o čemer smo že poročali. Tudi na/novejša številka »Službenega lista« objavlja nove nadaljnje likvidacije, tako da je skupno število objavljenih likvidacij v zadnjih dveh tednih naraslo 2e na 24.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 13.4-4 milijona nasproti 12.79, 8.13. 9.04 in 10.68 milijona din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb, le grški boni so v te ku tedna popustili od 31.50 na 30. do 30.23:
Devize
Curih. Beograd 10. Pariz 10. London 17.6550. New York 446. Bruselj 75 05. MIlan 22.52 Amsterdam 236 80. Berlin 178 75 Stockholm 106 20. Oslo 10133. Kobenhavn 86.1250, Sofija 5.50 Budimpešta 79.50,
Blagovra tržišča
Sito
+ Chicago, 17. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 103. za julij 101, za sept. 99.75 koruza: ta maj 56.75. za julij 57.25.
4- Winnipeg, 17 februarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.75, za julij 88.50, za okt. 89.375.
Jutri Preko v koncert
Na jutrišnjem Prekovem kitarskem koncertu bomo slišali skladbe demonskega glasbenika Nikole Paraniniia. Nemirne j nervozne so te skladbe, polne italijanske melodike. prepletene s tehničnimi čarovnijami ki jih je mogel napisati samo ta genij. Tudi glede obsega or~tov ni up<>-števal navadnih zemliaiov. Pisal ie za izredno obsežne pr te ka' šne ie im?l on ?am Kakor v violinski t"k > pedstavlja tudi v kitarski literaturi Pa-an ni najtrši tehnični oreh Ko ie pričel temeljito študirati kitaro, ie bil že »laven vio'<n;st Znano oa le. da io je obvlada' o-av tako mojstrsko kakor violino Letos bo not^klo j sto let. odkar ie umri ned -s^žni glasben' t ustvarjalec zato zasluži iutrišnli koncert toliko več zanimanja med našim kulturnim občinstvom.
Beležke
Proglas glavnega odbora radikalne stranke
Iz Beograda nam poročajo, da so po mnenju tamošnjih političnih krogov pogajanja med glavnim odborom NRS tn predsednikom Cvetkovičem obtičals na mrtvi točki Glavni odbor se Je zato odločil za samostojno akcijo. Izdelal Je proglas. ki poziva vse prave radikale pod okrilje NRS Proglas je deloma zelo oster m zavzema tudi napram sporazumu od 26 avgusta kritično stališče, ne izraža se pa konkretno o vprašanju preureditve države Narodno radikalna stranka bo brez ozira na to. ali ]e odobrena ali ne. nadaljevala z obnavljanjem svoje organizacije ter pripravljala sklicanje strankinega kongresa ki naj izvoli nov glavni odbor
Kakor smo že zabeležili se Je v četr-■ek mudil v Nišu član glavnega odbora NFS bivši minister Krsta Miletič ki Jt prinesel predsedniku stranke Ari Stanoje-viču v končno odobritev ln podpis proglas NRS Oblavo teea proglasa napovedujejo ».e za prihodnje dni
„ Vindiši" na Koroškem
V »Deutsche Aligemeine Zeitung« je objavil neki Alfred Mayerhotei opis svojega potovanja po Koroški in Štajerski V član ku razlaga g Mayerhofei čisto resno, da so Karavanke zid, ki ioči slovanstvo od uernštva. Za dokaz navaja, da na južnem Koroškem ne žive Slovenci, temveč neki • Vindiši« O teh pripoveduje:
»Vtndiši, ki žive že stoletja skupaj z nemškimi rojaki, niso nikaki Slovenci Vln-Jiški jezik ni slovenski jezik, mnogo bolj je podoben nemškemu kakor pa slovenskemu jeziku. Vsi modemi telinični izrazi so nemški Prav tako so nemški izrabi za poklice, dele oblek jedila, živali, rastline ito Večina teb izposojenih izrazov pripada sta-rovisoki nemščini, ki jih danes živa narodna govorica med Nemci nič več ne uporablja. Vsak VindiS govori tudi nemško ln sicer tako nepopačen koroški dialekt, kakor najbolj čistokrvni nemški Korošci Vindiši so tako tesno povezani z vsemi mogočimi vezmi z Netncl, da se čutijo Nemce in da se tudi javno priznavajo za Nemce. To so Se posebej potrdili po svetovni vojni, ko so hoteli Koroško razdeliti Takrat so Vindiši ramo ob rami s svojimi nemškimi rojaki branili nedeljivost Koio-ške ln se tudi pri plebiscitu izrekli za nem-Stvo. Enako goreče so prisegli pozneje na zastave Adolfa Hitlerja. Za časa preganjanja narodnih socialistov so se posebno odlikovali v vseh bojih vindlški napadalni oddelki ln zato nosijo danes mnogi Vindiši »krvni red« tn je eden od njih postal celo poslanec državnega zbora.«
Ako bl Berlin ne bil tako daleč od Koroške, bi se morali čuditi uglednemu in resnemu listu, kakršen je »D.A.Z.«, da ponavlja nesmiselne trditve nekdanjih nem-Skutarjev. čeprav so jih resni nemški poznavalci razmer na Koroškem že davno sa-inl ovrglL
Brezuspešni ovaduskl poskusi
»Slovenčevi« poskusi denuncirati dr. Kra-merja in JNS v Zagrebu kot sovražnika sporazuma so se do sedaj vedno klavrno izjalovili. Tudi zaJnja njegova ovadba a po-tvorbo Kramerjevih izvajanj na občnem zboru organizacije JNS za kolodvorski »kraj je ostala brez odmeva. Nihče v Zagrebu je ni vzel na znanje in noben list nt »Slovenčevcga« debelega tiska zabeležil, čeravno so gospodje iz K.op<tarjeve ulice izbrali največje črke »Slovenec« pa še ni obupal. On nadaljuje svoja poročila z občnih zborov organizacij JNS. ki se vršijo ob prisotnosti zastopnika policijske oblasti Toda njegov informator je očividno premalo inteligenten, da bi mogel pravilno beležiti dr. Kramerjeva poročila, sli p« jih zavestno falzificira. Se bolj verjetno je seveda. da iih potvarjajo naknadno pri »Slovencu«. Te potvorbe niso saino zlonamerne. one so tudi bedaste. N. pr. navedba, ds je dr. K namer trdil, da »se mora dr. Maček zavedati, da je primoran biti deležen svoje i>b!asti.« (V!) Dr. Kramcr p« je kakor že preje tudi tokrat izjavil, da mora biti sporazum s Hrvati izhodišče vse državne politike in da je udeležba dr. Mačka pri vodstvu države Jugoslaviji ravno tako neobhodna. kakor je za konsolidacijo prilik na Hrvatskem potrebno, da dr. Maček oču-va svojo avtoriteto in svoje sodelovanje v državni politiki. Dr. Kramer sevedii ne spada med politike, ki med štirimi očmi roke sklepajo nad položajem na Hrvatskem (kakor to delajo gospodje iz Kopitarjeve ulice). v javnosti pa pobožno zavijajo očarane oči, in tudi ne misli biti inštruktor In učitelj hrvatske politike. To ambicijo prepu-:ča tovarišem gosp<>de onkraj Zmajskega m stu. ki ®o že stavili svoje oferte. Toda dr. Kramcr ima poguma dovolj, da spregovori o razmerah v kateremkoli delu države tudi kritično besedo. Tako razpravlja tudi o totalitarnem sistemu na Hrvatskem, pri čemer izraža svoje prepričanje, da bodo na-'oge in dolžnosti ter skrbi vsakdanjega življenja v banovini Hrvatski kmalu omogočile prehod v demokracijo. Toda, kar je na Hrvatskem, kjer je ogromna večina naroda
ZDRAVILNO DELOVA-N/E BOOi MINERALNE VODE:
Pri žolčnih kamnih in kroničnem vnetju žoltnega mehurja
je treba piti štirikrat na dan 100—100 g segrete vode Donatl — Hitro piti 1
v taboru dr. Mačka, se nekako razumljivo, to dr. Kramer najodločneje odk.'.anja za S'ovenijo, kjer nobena politična grupa in noben posameznik nima pravice govoriti v unenu celokupnega naroda. Nekaj drugega trditi za nas Sknencc bi buo toliko, ka^.or la bi nekdo trdil za Srbe, da jc dovčeraj--nji vsemogočni vodja dr. Stojadlnovič njihov legitimni predstavnik .
Odklanjanje totalitarnega režima in odpor proti politiki izolacije Slovenije pro-g!a:s »Slovcncc« kot b< rbo proti slovenski avtonomiji! S tem le dokazuje, kako si to slovensko »avtonomijo« on in njegovi prijatelji predstavljajo.
Na Koroškem letos niro dobili Mohorjevih knjig
V zadnji številki »Koroškega Slovenca«, ki izhaja v Celovcu kot glasilo slovenske narodne manjšine, beremo naslednje obvestilo:
»Na Številna vprašanja, kedaj pride letošnji Mohorjev književni dar, zamorenvo danes odgovoriti. Uprava Mohorjeve družbe je v smislu postavnih predpisov vložila pri pristojnem državnem uradu (ReichssteMe fiir Papier und Verpackungswe*en. Berlin) prošnjo za dovoljenje uvoza Mohorjevih knjig iz Jugoslavije. Prošnja je bila z dopisom dne 5. t. m. re?ena sledeče: St. 111 C 115187 Rg/Mck — Va"e prošnje na svojo žalost začasno ne morem ug<x.tno rešiti Vračam prvi m drugi prepis s prilogami. Drž. poverjenik (podpis nečitljiv). — Mohorjevih knjig torej letos ne bo!«
„V drobljenju je moč"
o r>'in h;i ->r'\rr\r> sestanek nekaterih gospodov lz Maribora in iz Ljubljane. ki so se konstituirali kot »akcijski odbor Samostojne demokratske stranke za Slovenijo.« Odboru načel iuje ljubljanski odvetnik g. dr Vladimir Suklje. Iz Maribora so v odboru med drugimi gg. dr. Ca-zafura, bivši bančni ravnatelj Lubienski, novinar Rehar in odvetnik dr. Šnuderl. Iz Ljubljane pa gg. Karel Kirn. dr Franc Kovič in dr Marjan Mehle. Stvarni voditelj in ideolog te grupe je g. Adolf Rib-nikar iz Ljubljane.
Skupina okrog »Slovenske besede«, tako zvana dr Pucova grupa, se je v zadnjem času skušala opredeliti za starora-dikalno stranko Nien šef g. dr. Dinko Puc st je pretekli teden mudil v Beogradu, kjer je prosil glavni odbor NRS. naj niega legitimira »za okupljanje radikala« v Sloveniji Glavni odbor pa 1e bil. kakor nam poročajo lz Beograda, napram temu predlogu zelo rezerviran, ker je že svoj čas prekinil vsako zvezo s to skupino radi njenega postonanla pri skunščinskih volitvah. Akoravno Narodno radikalna stranka povsod obnavlja svoje organizacije, je bilo dr Pucu rečeno, da bo treba v Sloveniji še počakati.
Dr Puc le po povratku iz Reogrnda izjavil poročevalcu »Politike«, da se bo šele potem, ko dobi NRS oblastveno dovolle-n1e. pričela živahnejša organizacijska akcija na terenu in da on in njegovi prijatelji do takrat v Sloveniji ne bodo ničesar konkretnega podvzeli...
Čudovita orožarna
Poročali smo že včerai o zanimivi tožbi dr. Stojadinovičevega brata Dragomira Sto-jadinoviča proti bivšemu narodnemu poslancu Dragoslavu Pantonovču zaradi trditev, ki jih je iznesel o njem v svoji interpelaciji o delovanju poročevalske agencije •Fournier«. Po obsežnih poročilih beograjskih listov dostavljamo sedaj še nekaj zanimivih podrobnosti.
Iz zagovora obtoženega Pantoviča je razvidno, da je pošiljala agencija Fo-urnier, ki je bila pod vodstvom tožitelja Dragomira Stojadinoviča, res čudne vesti o naši državi v beli svet Pantovič je predložil cel kup originalnih biltenov te agencije, ki so govorili o mobilizaciji naših čet in pošiljanju velikih oddelkov artilerije na madžarsko inejo. Druga vest je zopet poročala o resnih nemirih v Sloveniji, tretja, da smo prepeljali vse zlato naš« Narodne banke v Ameriko, četrta, da zahtevajo Hrvati pro-tektorat nad svojim ozemljem pn neki tuji velesili, potem da so Hrvati proti skupni in edinstveni narodni vojski itd.
Dalje je dejal obtoženi Pantovič, da so našli organi policijske uprave, ko so napravili hišno preiskavo v prostorih agencije »Fournier« v palači »Vremena«, med drugim 5000 pendrekov, 2000 avtomatskih revolverjev. 3000 volovskih žil za pretepanje in nekaj vreč zelenih robcev JRZ z inici-alkami bivšega »vodje«. »Našli so tam tudi nekako muziko...« »Pa bila je to partijska muzika JRZ ministra Diure Jankovi-ča ...« je pristavil odvetnik Zdravkovič.
Kakor znano je imelo vodstvo JRZ za časa, ko je bil dr Stojadinovič predsednik stranke, svojo posebno muziko. Orožarna v »Vremenu« je bila očividno namenjena znanim uniformiranim oddelkom omladine JRZ. Zeleni robci s slikami in incia kami dr. Stojadinoviča so bili v I. 1937. in 1938. nekaka strankarska legitimacija in tudi pri nas so si mnogi navdušeni prista i vanje brisali nosove. Po katastrofi Stojadinovide-vega režima so robci seveda izginili »iz prometa«.
Fašizem je revolucionaren
Glavni tajn:k fašistične stranke Muti je na proslavi španskih legonarjev pred univerzo v Padovi izjavil med drugim: »Vi laJiko najbolje razumete, da obstoji samo revolucionaren fašizem, to se pravi faš zeen, ki koiaka. Faš zom ne more biti nikdar pri miru. šepetajoča prr«swi.;aJvJ!a, ljubosumno na udobnem živ. jen ju viseče brea:'e4je. paciftzem na Škodo časti In živ-ljenjskfc potreb domovine, prekinjanje vsega domačega ln povel:čevanje vsega tujega nimajo mesta v krvi fašistične mladine, ker so samo ostanek premaganih. a ne še pozabljenih časov. Voijo do barfoe moramo imeti kot prirojeno nalogo
r »©41 krvte
»JUTRO« it. 40
KodeIX ia. n. UHO.
Domače vesti
Drugi kraji, drugi običaji
l'rc«:j»uja skujjiim uuauili slovenskih Včiu-ijev je zdaj v službah po visokih, sa-Hioiiidi predelih Južne Srbije. »Jutro« je »b ju vilo nekaj njihovih pisem, s kolikšnimi icgobanii »o se po letošnjih božičnih počitnicah vračali na svoja službena me-X oda ti na&i (antje, ki si ne dajo zlo-biUt Idealizma, nam vedo poročati tudi o Veselih rečeh. Živo spoznavajo življenje bratskega ljudstva, kamor bi jih morda sicer nikoli ne dovedia stopinja. V samoti d«ziv ijaju marsikaj, kar jim bo ostalo trajno v spominu. Naj povzamemo danes iz »■■kiga takega pisma, kako so mladega alovenakega nčitelja hoteli tam doli ože-nui. Lčitelj piše:
— Ženili so mc t* dni, čeprav sem tu komaj toliko Časa, da se malo spoznani, itloja žena pa naj bi bila, čujte, popova kuharica. Nič ne rečem. Res je: ljubezen gre skozi želodec, toda vendar... (če bi bila vsaj poj>ova hčerka!)... Prav gotovo ho se o vsem dogovorili o božičnih počitnicah, ko sem bil doma. 2e takoj prve dni po počitnicah so mi obiskovalci ob vsaki ugodni priliki — če sem si na primer slabo skuhal — priporočali, naj se poročim. V iolo Ik» prišla gospodinja, ki bo kuhala Jn v odila vse gospodinjstvo, saj ne gre, da bi na šoli bival sam in več ali manj uspešno opravljal posle, ki se tičejo žensk. Sin 4.,lskega sluge ml je nazadnje strogo
ujMio priznal, da me hočejo zlepa ali K<rila obrniti In da je že dogovorjeno, da bo moja ženka popova kuharica, da je že tw urejeno in da bo med drugimi tudi pop prispeval nekaj tisočakov za balo ... Ku-dli ja, malo ml je postalo vroč«, toda naj i»ein s«« Izgovarjal, kakor sein se hotel, vse »I nič pomagalo. Vas je govorila, da »e ottnim, pa amin!
—	In čujte dalje... Pred tednom je prl-tfl«. dekle wmo k meni na oglede. Na ea-"jjM-n razgovor — je dejala in mi brez ne-potrebnega uvoda povedala, da je prišla po moje privoljenje, po moj pristanek, 6e »e v kratkem poročiva. Lahko si mislite, kako mi Je bilo, saj poznam dekle prav toliko, kakor ne vem katero naših mladih brhkih kuharic v domačem kraju. Videl sem jo vMiga skupaj štiri ali petkrat na kakšni slavi, ali pa sem na nbiskn prt popu mimogrede menjal z njo nekaj besed. Kakorkoli. vsi moji razlogi, ki som jili navajal v otirambo, niso nič zalegli. Vsemu *e Im> privadila. Je rekla. Nazadnje. Uo sem
te skoraj utapljal v njenih besedah in me je te stiskalo grlo, sem se spomnil oIm ambnrgn sredstva, ki mi ga Je tovariš doma |>rl odhodu nasvetoval. In sem rekel: »I.Juho dekle, srčuo ž&l mi Je, arnpuk jar. rtein že zaročen« ...
—	IVomluv vržena v poslednjem trenutka Jr iClnk.j» rtla. fVkle to Iskreno obžalovalo ln uir priisllo samo tega, naj pred raš^anl rečem, da ničesar ne vem, skratka, kakor [>rt> vi pregovor: da nisem češnja niti Jedel, ntti gn jmvohal. Obljubil sem ln talk« ruiiuU. Tutlu ljudje so bistri In marsikdo oie idaj (si strani jiogleda, ker sem xll.ll njihov u namero. Ilo morda kdo mislil, '■o nai ajnm ta doživljaj kakor bogve ka-
kvn Aiide/.ul dokaz zaostalosti. Nasprotno! V teli ljudrli J«1 še polno pristnega prlrod-nr.f^H (»oAU-nJa in »o vsi bili prepričani, da bo ->1111» dobrot« za nirim, ki si edini v teh krajih moram kuhati sam, če ml preskrbijo otrokov njasko usposobljeno nevesto po ti ^ I ] prastari zapovedi: Človeku nI dobro kiMii-imi t>lti! I»"!/re ilit£»- »o hotele dobro tvoji-iMii »dniuiJu « (učitelju), ki pa Je n Jl-?»••» i> dobroto zav rnll. Kako bi Jim mogel ti-.»nerlti, če so nil oni zamerili, ker so BnI' 11 (»r! svojem plemenitei»i tiHkleptl. ASI ii-.« rne.-ll vse rane, [-n	liidl t« mttjhnn
B.ivT.kritJo * kratkem Izaav luiau, DrugI kru jI, drugI «blč*.jl!
e 1 ■ ■ i ■..	■	.
—	Kori»ulrntn!ni !n mKIČantlm. pri ka leiih v (K>li^7n Sejo /maki raznih težn\ r>.lr«l nr-zsuloitneira Mi«**vanj* sokov tz->vo-rio pimnen včtedenpko pitje naravne ♦ FrtnT - Josefove« erenke vode Taki IhHir <»e morHo tudi doma — <w»veda p»*| nadzorstvom zdravnika — zdraviti a* shujšan je
(>«i rn S. Sa MM-M-V2.
ju učitelj g. f rane Mermolja, katerega sinova sta dr. Mirko, uradnik v trgovinskem ministrstvu v Beogradu in zdravnik dr. Zdenko v Ljubljani. V Zagrebu vodi hčerka pokojnega, poročena Petanova, znani hotel »Midnov« Poleg teh pa živi že mnogo ožjega sorodstva tostran in onstran meje Pokojnemu blag spomin in miren počitek, vsem prizadetim naSe toplo soža-lje!
* Bevlja »Ljubljans^i zvon« glavi letos svoj redek jubilej 60Ietnico. Ker bo piva številka, ki izide v kratkem tiskana v zelo omejenem številu izvodov, vabimo vse prijatelje lepe knjige, da se čimpreje na-roče na novi letnik. Naročnina 120 din, <di jaki 90 din) je plačljiva v poljubnih obrokih. Uprava : Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 10, oz. šelenburgova ulica 3. I—J
• Čudoviti doživljaji k Amerike so
opisani v nenavadna zan.mi vi reportaži Ilj-fa in Petrova »EnonaUstropna Anier ka«. ki jo v nadaljevanjih obiavlju »Naš val«. Novi naročniki dobe preišrua nadaljevanja brezplačno. »Naš val« prinaša pole« tega tudi zanimiv članek di Dolinar-ia o glasbi v našem radiu lani in letos, dva feljtona: »Nenavaden doživljaj v hotelu« in »O mladem zdravn ku«. rubriko »Radio in televizija« z nainuveišimi ooročili o dogodkih na teh področjih in fiim.ki pregled V programskem delu so obiavlieni sporedi vseh važnejših evropskih rad i-skih oddainih postai polea lega pa tudi poseben izvleček najboljših oddai za tekoči teden Na zadnji strani ovitka prinaša tudi tabelo vseh važneiših svetovnih krat-kovalnih postaj. Ce hočete da boste s svojim sprejemnikom imeli res pravi užitek in da boste poučeni o vsem. kar je v zvezi z radiofonijo. se naročite na »Naš val«. Pišite še danes upravi, ki ie v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in takoi vam bo poslal na ogled brezolačno štcv;'ko Mesečna naročnina znaša samo 10 din.
B> te rlCUM ccMM Ikodti VfmA arn* 4* .
•t IM U> i HTtUiMn	1'lvO p- IbillitO
euini moaceui (mi je Uki «pet ob jat Ijeno v luiun, da ao M naši iiUUUflri pukazall oa-klonjeui sa noSitev te odakuUnuuke aade-v« iu Ja m pripravlja načrt zakona, a ka terUu av bodo določile vms foimainoflU glede ustanovitve aiA-lšč za oceiutev vujnt škoue načina likvidacije ln izplačila od škodiune. Rečeno je bilo, da bo La načrt končno redigiran in predložen v odobritev ministi-bkumu svetu. Preteklo je od tega času Ze nad mesec dni ln vaa zadeva veilno počiva. Zalo ae bojimo, da ae ne bo zadeva spet zavlačevala. Ce pomislim, da so vse ostale države, ki so bile v svetovn: vojni, svoje civilne državljane odškodova-le za vojno škodo, si je lahko misliti, kako gieuke občutke povzroča pri vojnih oSko-dovuiiclh zavlačevanje te odškodninske zadeve, katere rešitev čakajo žc nad 20 let. Zato bi bilo prav. da se zadeva po speči.
*	l«eiiu knf.iU h borce*, krajevna or-gnjilzavJJa « I>xgrA.l»», bo Imela letini letni ut/Cni zbor v soboto, 24. L m. ob 20. v piostorih Prosvetnega dru&tva, Garušani-nova ulica 19. v Beogradu in vabi nanj vse članstvo.
*	Ležišča v sobah tn na skupnih ležiščih
še v zadostnem številu na razpolago v planinskih postojankah osrednjega SPD. ki so oskrbovane v zimskem času V »Zlato-ro«u« ob Boh lezeni. i/hollšču za <nnuSke ture na Komnu, le na ra/polaeo 32 pnstrlj v 16 topit, kurjenih sobah. Snem pršMa Je 80 cm Dom na Komni lina nezasedenih Se 28 postelj v 12 sobah in električno razsvetljavo v vseh prostorih Na podlagi 165 cn» te 23 cm prš:ča — najldea neiša smuka Dom na Krvavcu dostop iz Cerkili ali Kamnika ra/polaga ie z 8 ooste jami v sobah tn 18 ležišči nn kurlilvem skupnem ležišču Velika Planina do-ton mimo Sv IVimo^a tri in pol ure lina 32 lc*:*č v (Ivth toplo kurjenih prostorih Snega 140 cm — pršič Do Doma v Kamniški Bistrici ki razpolaga s 15 posteljami v 7 kurljivlh sobah le pot uažena Snega 50 cm Erjavčeva koča na Vršiču te rodno .«krbovan* ob sobotah ln nedelhih Na rs»»>lago le 15 posteli v sobah Snega le 120 cm — pršič Podrobne informacile o tren»»tr»l zasedbi v planinskih kočah o snežnih razmerah ln o smušklh Izletih v ul.minnh dob: te vedno v pisarni SPD. LJubljana Aleksandrova cesto * I t—)
•	(z Trsta nam |M»ročaj«». da prtmaiij dr Veneziani v bolnišnici Sv Marije Magdalene zdrnvl jeliko z vcltktm us{iehoni (—»
•	Kalijeva gnojila. VbKikoo-istotnl kalijevi gnojili, to sta 4 0< m isto: na kalijeva sol tn 4Sodstotnl do 52 odstot ni tveplenokuh kalij, sta za povečanje ln Izboljšanje naših poljskih pridelkov izredne važnosti In x» radi tega neogibno p drobni V oUiJšhUi časih se mora več pridelali In pflrietafc iim* ra biti bolj«. Na ta način mor«- kmetova lec po dobri ceni več prodati tfcna kaUje. vih gnojil ae je znižala. Zaradi tega je potrebno, da zdaj pomladi vaak kmctovaliM svoja polja, posebno, kn«npir peso deteljo. lucerno, vse Jarlnc, koruzo in pa trnv-
*«kao tatom rs^ojo tavati« iavkiw«kum, luaa luduSMikar niuautega tramvajskega podjetja, ninUuA-ske bimvute regulacijskega fonda. Internata gu*po(tLnjBke tole »Mladike«, Delavskega ounisu veterinarskega fonda tn uata» •iov. Na seji ae booo kmistltu rail ai odbor, upravni odbor mestne plinarna n disciplinsko sodldče L snopoje.
u— Sanitetne in apoiekax»ke resorne oficirje In vojne činovnike, ki stanujejo v Ljubljani opozarjamo na obvezna predavanja lz predmeta: Vojna sanitetna ln apo-tekarska služba. Predavanja ae bodo rr*i-la v sredah 21. ln 28. februarja ter 6. mar-;a vselej ob 18.15 url v dvorani Združenja jugoslov. inž. in arh. »Zvezda«, Kongresni trg. S seboj vzemite oficirsko legitimacij ln ostninko pole papirja, katero izpolnite i vašim Imenom ln vojaškim činom.
u— Rezervne oficirje opozarjamo, da s ura-ne u:e od 19. februarja dalje vsak po nc«leljt--k. aiedo ln pc.ek od 18. do 19. iaz*: prazniku«-. Vae tovariše obveščamo, dn zt>i ramo naročnike zaradi skupnega naročilu predpisanih kovčegov in torbic. Pododboi Ljubljana.
ZI>K.\ VMS
dr. LOGAR IVAN
sc jc preselil
na Rimsko cesto 7-1. (Centa 29. oktobra) iu ordiuiru ud 2.—5. pop. — Tel. 41—OZ.
PROTI KASLJU

pockufte
1/AŠ0 KOŽO VARUJEM IAZ!
•	l>vB z«trr.vulakj »".ulbl. RuX| >i*.ul,v J« ■C^l:ju ediatutka	zdravstveno ot>-JiiK Ptuj — OAJudid» « aedeZum » Ptuju. Pi uv Iako Je ra^pUaffia sluiba zdravnika od. užone zdravstvene občine Misl nje r aiov«uijtpm5keiTi okraju F>rx*5nje Je treba r.crZiu pil lojuuUO uprKVl v Ljubljani £*>
JU 1'obruaija
•	l*n iir»»>ta ftru»ri6nl dlrrkcljl nI prostih »lužbcnlL (uo^t DravsKu flnarična di-n-KCila v LJubJja.'U uradno razglaša, da ta
ni ne uri direkeill ne pri txxireieuih »Ijvčruh ln katastrskih upravah nobeno alužls-no na.-»to p; osto Zjto nai se pmšnie uu-nkrat ne vlagalo l.-»to vella tudi finančno piauiiuško ln drugo pomožno službo
Prt (u)irtju lo (notiij1ati » pivtx»vl rze-niltr tjul/uj na prazeu teuslec sozaiec &.t«adiic Franc Jožef ovc gienčtce
•	1'raktiCiU učiteljski htpltl ao bili «>.1 8.
16 t m pi ud državnim izpitnim odborom na 3.'Za mem učlteljl^Cu v Ljubljani. Izpit <fo napravili naslednji učitelji-pripravniki (ce): Novak Pavlina, Rojic Vida; Ilujt Karel Gogida Marija Kop^avar Anton Koprive Valerija NTalnar Veia Mlt-tei hammer Ilza. llpan Kiistlna Schau-bairft l^*a Vole Ivaiut; Deteln Marija Fa-Oiuni MarT,)« Grailč Ivan, Kiefei Doroteja Močnik Ljudmila Pevec Ljudevit, Tiv-bec £d& roj Lomšek.
•	Služtieni llnt dravske banovine objav, lja v 14 S Le vi lid od 17 L m uredbo o re-aervah hrane popravek v uredbi o spre-intjmu&l) ln Jopo .nit vab zakona o neposrednih davkih, odločno glede sejm.skib ln li-žnlh pravic obCine Sv. Petei pod Sv Gorami ln apreruenitie v staležu državnih Uslužbencev v oOmoCJu diavske banovino.
•	Smrt ugl»'<dirr!ga slovenskega Rosjn»-torfa iu» Prtiiiorskem. Ze ob osmrtnici smo kratko aabeieZlll. da Je t prijazni vi|>avskJ Vasici Selu pn Batujah umrl 4 februarja f loaip Merm«»IJa. Pokojni ki Je bil ugleden ln znan mož v svoji okolici trden napreden ln podjeten kmečki gospodar. Je dosege) visoko starost Uveljavljal se Je zlasti pred svetovno vojno t domačem občinskem gospodarstvu ln bil marljiv dela-vec v domači posojilnici V sreCnem zakonu z domačinko ao se mu rodili številni otroci katere je vae spravil do dobrega kruhu tn jtb vzgojil v strogo narodnem rtn-feu. Od n.Th živi sedaj v I^ubl>al w poko-
•	Nova grotiova. V Ljubljani Je umrla ga. Idn ličkov a, rojena 1'otokarjeva Pogreb bo lz mrliške veže zavetišča sv. Jožefa danes ob 14. — V Novem Sadu Je preminila ga. Cecilija Fuginova, rojena Man-delčeva. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. Izpred mrliške veže zavetišča sv. JoAefa v Ljubljani — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
• Ljubitelje lepe knjige obveščamo, da bomo izdaii za letošnjo veliko noč odlično, 3^0 dtram obsegajočo knjigo Bogomira Ma-gajuc: Zaznamovani. To je brez dvoma najboljše delo priljubljenega pisatelja Izredna odlika knjigi pa bo še 11 na umetniški papti reproduclranih izvirnih ilustracij akad slikai ja K. Debeiijaka, ki bodo zadovoljili- vaak okus. — Subskribcija za knjigo, ki dtane 70. — din, vezana v platno, 'JO.— dm v poluanje, traja do 15. marca. Po tem roku bo knjiga znatno dražja. Naročila spiejema: Založba Literarnega kluba v LJubljani. Poljanska 15, D( st.
•	Veilkl zagrebški zvon v nevarnosti. V Zagrebu že precej časa popravljajo katedralo. Tudi pozimi so se dela nadaljevala ln moida že pied Veliko nočjo bo velik del vnan,lofiti cerkve obnovljen. Treba pa je bilo štor ti važon ukrep tudi v zvoniku. Zaradi piegostega zvonjenja je bilo treba že pred nekaj leti obrniti veliki zvon na katedrali, da ne bi bat udarjal vedno na eno stran, ker se zvon na tej strani preveč izrablja. Ker pa je nevarnost, da bi ae zvon tudi na drugi strani preveč Izrabil in počil, Je višja cerkvena oblast odredila, da se bo ve'iki zvon poslej oglašal le ob največjih cerkvenih praznikih Pri vseh ostalih svečanostih, cerkvenih ln A-žavnlh, pri narodnih svečanostih tn zadu&nlcab bo zvoutl le manjši zvon.
•	\ t»Jiu» škoda. Prejeli smo: Ko Je naša država pred približno 18 leti dala dr-
žavljanom bivše kraljevine Srbije odšk<id-nluo za škodo, povzročeno med vojno, amo pričakovali, da bodo dobili odškodnino tudi ostali jugoslovenski državljani za škodo. ki Jtm Jo je povzročila svetovna vojna, posebno vojna z Italijo na Goriškem, v Dalmaciji ln v obmejnih krajih bivše Kranjske. Zato je tudi večina vojnih o-Skodovancev prijavila te takrat vfcBino svoje škode vendar pa te prijave doslej še niso bile rešene. Ob koncu maja L 1939. so tisti prinesli obvestilo, da so bile prijave naAth vojnih škod poslane banski upravi v Ljubljani sa ugotovitev dejanskega ata-
Uo<iM da defuje, da ti ali pa du )>a<i* IvC*, tudi Ce oalcr, mi zel veter lull okrog og.ot, vedno je NHBa pnpiavljo-O.t vuiov.tli vam ku/a, Zalo ai iluL.ro ibUikUIIS lice ln roke a kremo M-VEA, piedno greste ven v inuavo! Tuko prepre-či t c, da 01 vam kola h pokal n ali pa postala lu*-pava.

nik pogiioji z 100 do IM kg IOo«l>tt»ltM> kalijeve soli hm oral. V mogla«!, tuiiojnik sadovnjak in domučJ vtt naj ae gnojijo z isto količino 48<>d.slotncga do 5-o<lst«tnega žvcplenokisiega kalija. Vsak kmetovalec naj si takoj zagotovi potrebno količino kalijevih gnojil, da mu bo ta tako potrebna m važna rastlinska hrana v pia vem času na razpolago. (— )
•	Srečni trojčki. V dubrovniškl bolnici Je Tereza Kriletičeva rodila trojčke. Mati je od več strani piejela lepe denarne prispevke. Zdaj Ji Je soproga znanega milijo-uarja Zimdina, ki Je lastnik razk.išne vile »Šeherezade«, iziočila precejšnjo vsoto denarja in obenem sporočila, da bo vse življenje skrbela za vzgojo trojčkov. Plemeniti sklep gospe ZimJlnove je zbudil v Dubrovniku toplo piiznanje.
•	Dve značilni družinski taiolgrl. Pred veliki senat v Petrinji je prišla Manda Ka-lajdžičeva iz Majura, ki Je ubila lastnega sina Josipa. Si. je pred mesci začel piti in kvartati in je od matere neprestano izsiljeval denar. Manda je poštena mati tn se je morala na vse kriplje trurfiti, da poravna f'o!gove svojega sina. Nazadnje je nasilni sin začel mater pretepati. Tako je tudi nekaj dni pred božičem prišel pijan domov ln pograbil sekiro. Mati pa Je bila hitrejša, odvzela mu je sekiro in udarila sina. da ae je zgrudil na mestu. Veliki senat jo Je op ostil. — V vasi Vrtinski na Hrvatskem se je neki Tomo Kovačič pred petimi leti priženil v h:šo Izidorja Veličkega Kmalu pa Je začel popivati ln .Je žena morala večkrat pobegniti skozi okno. Tudi tasta ln tajče ni pustil na miru ln ju je napadal s nožem Nedavni večer Je spet prišel pijan domov ln začel razsajati. V obrambi Je taat pograbil sekiro tn z nekaj udarci ubil zeta. Tako Je zet odšel v zemljo, tast pa v zapor, a doma sta ostali dve slabotni ženski z dvema šibkima otročičema.
Iz Liubffane
u— Proračunska ®eja mestnega *veta.
V torek 20 t. m. ob 17. bo proračunska seja mestnega sveta. Razen sklepanja o proračunu mestne občine ljubljanske a leto 1940/41 bo na dnevnem redu razprava o pravilniku o Izvrševanju proračuna s proračunskimi določbami, določbami glede občinskih d»vtč;n bi končnimi odločbami ter o specialnih proračunih 9*/rfiega obll^ncljskecpa posojila* fonda za powpe ša vanje tujskega prasneta, fonda aa «*•
II— V B^utjakub-kclii jledaJiACu bodo | no v lil sedemnajstič Ui pualcdnjič zal javno Nušlčevo veseloigro »Ujel« danes po poldne ob 15.15 Ker so bile vae doeCiKiiiJe predstave razprodane ln Je odšlo vedno nuiogo ljudi brez vstopnic. Jih kupite te v nap ej daitua wd 10 do 12 tei eno uro pied začetkom To je oepickUcno |Rn>leduJa upruuiitev le IZvraUie vesulolgie Pilliod-njc soboto bo pienucra veseloigra s petjem ui godbo »Pekovska«
u— IliUVl kr'1, |Hjdodln>r % Ljubljsuii. bo imel v torek 28 t ni ob 18 tedni letni občni zbor v Delavski eu»nlci v Ljubljani. Miklošičeva V primeru uesklepCnusti bo občni zbor pol ure kasneje
30. DRA2DA K02 divjadi
Oa \elcM*jiuu 1. marca li)U). Blago (NJČIjite na naslov: Ljubljana. »DIVJA KOŽA« — Velesejem.
U— l*'ed.iviiiijr u Mouiil Eve«e»«lu, ki ga nu » (foncsieljek ob 2u pod okiUjcm Angleškega društva v Ljubljani imel g Hugh Kuttledge v frančtškun.ski dvorani bo nadvse zanimivo, kci ga bo podal sum vodja bntanake eks|a»^1cije na Himalajo v letih 1933 to 1936 I »reda vanje bodo spremljale sklupttčue sil k«, ter bu razumljivo tudi za one. IU oiso vešči angleškega jezika, ker bo preskrbljeno sa slovensko razlago Občinstvu je vab da ar v -»mi večjem Številu udeleži aaniiiuvcga predavanja. Vstop
plUNt.
a— Jugoslov ruskemu akademskemu pod-
|xi'it<iiiu iliušttu >r pokionU oni v p>ui g. Ir E«|:et> Koi>ak> 50t> .Itn v ifčualiLev -(»a.iltta |«ik'ijticgu piui Ui. Pavla Gro-'Ijs Iskrena hvala!
m— V |*»0a*tUe» <|iunilia pokojne gospe ide Škotov« )e nanu-ato venca Jiuvvula cenjena rodbina policijskega svetiuka g. V Kokaija 150 din za umsko i^mit/ revni led pomožne ftoie v Ljubljani Za veliko-Jušni dar tareka upraviteljst vo omenjeni rodbini zahvalo svojcem blage pokojnice na iskreno sožalje.
u— Ilir G J.isip Kr»t>al uč teli na 1 IrAavti. deški luidski 4oh v Ltubltarii le >b *\oiem odh(/du v pokol daroval od *vt> tih nrvib uokoitiiriskib orobinkov 100 d n za ub >£ne ««»lnr|« Uprav lteijsivo sc mu let jo Zahval m ic
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
smo Izpopouuli • l sivamim priporom s ogledalom tli poteg Jouiit Se: I kom toi let nega udia; 1 ipaiat za »ritj«, 1 Copir u ontje, 10 mit vi«. 1 mil«, za ori t je, I aoonc ŠCetko, 1 Mitini | tast o, I ste k len u-c Kolonske voda vse to za Din SO.— »ao teme. da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji zneaek plus dtn 4.— za pnporočmno na ček. rač. 13^85 ali v znamkah na naslov:
F oto Tourict — L«jzc £rsuc,
UIUU4.NA. \ le k sa iif i rov a cenla &
U— Zveza akadvinako 1/obraž.ulh lena opozarja svoje čiaiiue na ilipenu.io švicarske ZAlZ. Štipendija znaša 1500 frankov in ie določen* za znanstveno raziskovanje v Švici Prosilka mo. a rvoll prošnji priložiti: cu/ncuiuni vitae. p d:vben delovni načrt se/ruin svoi.h del »vole publikacije. priporočila znanstvenikov Označiti mora univer/o kler bi hotelu delati Prijave moraio biti do 15 marca v Beogradu Pručnjc in n-iasnila v tajništvu. Pražakova 12 III Odb >r.
o— APZ. UdoAnjl koncu-t, na kalerm be nastopu Akademiki (M-vsk| jj>,,r v 1 J.jb-IJani t nov im sporedom, bo dne II. norua v veliki tinionski dvorani. Itirlgont F ram* Marolt. O aaniiuiveut apoiv^i prUtodnJič. (—)
u— Prešernov Sonetni venec — ftkerjao-čeva glasbena umetnina. Pri tzvedts uaj-novejtega SkerjanOevega dela ia a->U, abor in orkester na celotno besedilo I'rešcr»>-vega Sonetnega venca, bodo sodelovale prav za prav šitlri skupine sodelujočih. To sta predvsem dva glavna solista, tenor In bas, dalje tercet solistov, mo&kl zbor ta veliki orkester. Solist tenorist ig. Franci) je nosilec čustev tn Izraza dočim je solist basist (g. Bctetto) prof« ved nik zgodovinskih dogodkov. Vsak od njiju je Individualno občuten. Posrednik med čustvovanjem posameznikov (solistov) m skupnost! (zbora) je tercet ao Listov (Sladovljev Jolič Petrovčtč Roman in Tone). Moškemu zboru. ki nastopa po- večini a capella so poverjeni v glavnem le taktni oddelki sonetov, ki govorijo o splošnih ca vse veljavnih čustvih. Orkester ima v spremljavi solistov, tsresta In moškega sbora veliko In vatno vlogo. Id je posebno pomembna v rasUčnti medigrah Id v«te>o posamezna sonete Vitek skladbe Js v Magistrata, kjer se sd ruti Jo val nastopajoči. Opozarjamo na tekst Sonetnesrs venca, ki sa nekoliko nudl-ku> od tekat«, ki Jt splotno cnaa. TUrt%
G U A J ACOL-SIR U P f
."•• (Guajacol-Perdjriia.min)
za odrasle In otroko^
Dobiva v vseh lekarna*:-,
J'i s, m&fecii rt 11. I
ki Je kom poni ran, je iz&ed v posebni pro»
^rajnni knjižici ki bo od torka dalje oa aapolago v Matični knjigami prvo lzv«»i. •jo tega za naAo glasbetio kulturo vele pomembnega dela bo vodil zbotovodja Glasbene Malice ravnatelj Mirku 1'oiiC Kmiua zvedba bo v poucvleljek 26 L m ob 20 url <i veliki unionski dvorani Sedeži v Mnf ia^ knjigarni i—)
u— Opozarjamo aa IMhhm t UUrsta Sto.uk« lTeka, Jc bo jutri T ponedeljek it. t. m v nia.il flihai-monični d.orani ZmC«-ek ločno ob 20. url Na sporeda ao Izključno le dela za kltaJo ki Jili Je oapioed »lavni P ugani ni Spored obsega So na Line, Sul-te, Sonate. Akoidne študij«, Meiieute la nekaj krajših skladb, ki so va« tzreduo zanimive. Koncertant Prek Je mojst«/ aa svojem instrumentu tn kot tak tudi auan po drugih mestih kjer Ja nastopaj a največjim uspehom Prodaja vstopnic v naprej Je v knjigarni Glasbene MaUoa (—)

ŠIVALNI

IGN.VO^TAVC AM«
»Mala ženka brest logike«, sibuv-oo Reiiioldljevo saioiutko kotneuijo. bodu vpiV zorlli 20 t m ob 20.ifi v tnuiCiSkaiiakl dvorani MlekuS l>ugljeva Novak Dežjuoa Lombar ln Poljanska Režijo vodi M SKr-buišek Prodaja vstopnic na dan predstav« Od 11. do 12.30 Ui od 15. do 17 30
u— lioiu-url revs"cgn dnnilva »Have«. Dne- 3 muica ob 16 priredi Pevsko dne štvo »Savu« koncert v Sokoiakem domu v Šle(iunji vasi Val dozdajSui uaatopj v radiu ln na konce; tih so dokazali kako priljubljeno je U> pevsko društvo £aU> aiuo prepričani, da bu Javnosti tudi oa leLot-njern koucertu z oblino udeležbo poplača la trud nesebičnih kulturnih delavcev Koncert bo obaegaJ skladbe AdamiCa Preiov. ca Mirka. Aarca ln Venturinija Pod vodstvom g Veulurlulja bo koncert lorej o«»-<111 lep umetniški užitek aa ljubitelje nate narodne pesnil (— J
U— Ptrtlv vvrr oltlskoralcesn IJublurUh {•ieaiillt lol In ljubit«-.Jem dj ulatiui«. plia^, da (e udeležilo » Ion* tO t m. »t tZ url v veliki dvoraru Kazine plesne va ie » »Sol« *kim plesnim turnirjem n yrvin t vo LJubljane 1940« v plesih foxttvt swing tar>-go ln angleški vui(Vk Posebna teku*, b« tudi ca najboljšo skupin« * »paial, jUd«-«. Za zmagovalce Učne nagrade.' Pr. 'ave porov Ui Informacije v Jenkovi Š(j11 v Ka/lnk Vsi plesni lečaji ac viiljo reda« le d^ lt. marca (—I
u— Lulfcovus glevtaJlšOe Mio^r, 1 oa
laU.ru uprizori daj«..* IS L u. ot> pd 10. krasno pravljično lutkovno Igro Dora SvetUča * |>etjeiii »Juj<ck gi> ou TrigU»« v leži JI br Toneta RtajiOCa Igra lina pet deVmj katera »« vrV> v TlvoUJu v Via.uk pod Triglavom » kot) oa Ktedarfea v bujnem kraljestvu duha Triglava tn aaaudiije spet v dolini Pn predstavi bo igral »Jur^ kov Jazz« Upuino. da bo igra, Id Je te pied leti osemkrat napolnila nato lutko«ne (Tvorimo tudi tetue navdušila ud« »buKuvoV ce Prodaja vstopuic v naprej v druStvest pisarni Lahko tudi telefonično. (—)
n— 7/lndrnJii kmjM<»i krofev^V- t« w r<xlul|i »brU « l^ubljam prU-edl JO t aa. ob Z0 Cbutskl seaUuiek v restavraciji IU\e kljevegu hotela v Ljubljani Na aestaolnt bo predaval g Selišek Ludvik. krojoMd mojster U Celja, e kalkulaciji v kaujaAld atrokl (—)
u - Za mrutof mrl« sta —loaaata lOf dtn brata Vluj. trgovca « oiaaufakture r VVolfovl al i. • počatčeuja pokojne ga. I-ee l'otočnlkov«v, a ga Ivanka Vodnikova tz Kolo<l vornke ulice Je poalaia 200 din mesto cvetja na grob ge Ide 8kof-Waoek. Ga Duša tn g. dr Vinko Kanonl sta [io-•lartla 100 din v počašCenje pok akad stika rlce gdč Henrike tantlove Trgovina ■ želirznlno ln bar v and A Sušidk oa ZaJotkl C. 21 Je od svojega Imetja pri mustiMMa gimpodurskern uradu naklonila aiusUiUm revežem 500 din Mestno poglavaxatv# v se in dobrotiilkota izreka najtoplejšo zahvalo.
riMiincL' Slovensko nhiniiivko črv* štvo	ulaiuft*.« i«a zammivv p»i »1»-
vanje ki ga priredi Angleško društvo V Ljubliani v ponedeljek 1& t ta ob 20 V Frančiškanak; d.orani Predaval bo zna> meniti ra/ib^ovaiei Hiuut.aj« tn vodja britanske okspedidj« na Mouut Cvtnst g. Hugh Ruttlcdge o vzponih na Mount Everest Vstop prost! Predavanje bodo po-tasrijcvale številne prvovrstne akiuptičn« slika PUmincl pridite na zunlndvo predavanje v čim večjem številu I—I
o— Opozorilo! Na natakarokem plaau f četrtek 15 L m. Je Izgluil rjav lisičji muf na prvt nilzl poleg godbe. Ker Je dotlčaa oseba, ki ga J« morda po punvotl vzela, dobro znana, se prosi, da ga vrne v pisarno sekcije gostinskih natakarjev v Ljub« lJani. šelenburgova ulica S V aasprotnsnt primeru Lo zadeva prijavljena pottdJL
12 Hrastnika
b— Občni tbur pudrutuke rial1^iisln.n la vrtnarskega društva bo dane« v oedeijo ob 14 v dedki ljudski šoO v Hrastniku a običajnim dnevnim redom Pri tej priliki se bodo sprejei uala naročila sadnih dreves ca pomladno sadltsv. Sadjarja pridite go« tovo!
b— I Ureditve. Danes v nedeljo ob 10. In ob 20. in jutri v ponedeljek ob 20. sa b« predvajal v sokolskem rvočnam kinu krasni film »MoJa aveada sreče« Popoldne ob 17. se pa ponovi v Nutičeva komedija »Dr«.
bTrfiCa
bo predvajal
1-1
Iz Celja
e— SokoLtvu Celja »n okolic,! Naglo
se Bližajo s.avnosini dnevi piu^iave 50.et-n.ce Soitoiike>,a društva Ce.ja-inaiice in SUietnice ceiiske sokoiske župe Mnogo tisoč oripadnikov naši oreamzac.ie bo 29 in JO iuniia obiskalo naše be.o mesto. Za dostojno organizacijo prosiave ie treba mnogo sodelavcev. Vab.mo vse brate m sekire, da stop.jo na Dlan in se Driiav:io k sodelovanju v zletnem odboru. Vsakdo.' k; hoče delati, ie vabljen in dobro došel Prijavite se upravi diuš.val — S>kol Celje-matica.
e— Planinsko predavanje. Pod okriljem
SaviniiKe podružnice SPD v Celju bo predaval v četrlek 22. t m ob 20 dr. Jos. C Oblak iz Ljubljane v risa niči meščanske šoie o tem: »tAroe Karpatov in preko Rumunije do Crneaa morja« Predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike.
e— »Konto X« v celjskem gkd-iiišču. Mariborsko Narodno gledališče bu uprizorilo v petek 23. t m ob 20. v celjskem gle>ia išču učinkovito veseloigro »Konto X«. Predstava ie za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v piedprodaii v Slomškovi knjigarni.
e— So-olsko društvo CeU^-matica ponovno opozarja članstvo in naraščaj, ki goji smučarstvo. da pride danes ob 13 15 s smučmi pred celjski kolodvor, od koder bo skupen izlet v okolico.
e— Sredpostnesa sejma ne bo. Kramar-sk: in živinski sejem v Celju, ki b. moral bit: prvo soboto po sredi posta, to je 2. marca, ie zaradi slinavke in parkljevke odpovedan.
e— Legija koroških borcev. krajevna organizacija v Celju, vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 25. februarja t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope«. (—)
e— Opozorilo! Oglejte si razstavljene glavne dobitke efektne loterije poštnih nameščencev v Celju pri tvrdkah Gams, Sohramm ln Lečnik. žrebanje bo 3. marca. Giavnl dobitek je avto znamke »Opel«, katerega si lahko ogledate na pošti Celje. Srečke prodajajo vse pošte, pismonoše in trafike. (—)
e— .Nesreče. Ko ae Je SOlctnl kaplan Franc K_mjnc iz Braslovč vračal v peiek j okrog 13 lz šoie v Letušu. je padel na po- i ledenelih tleh in si nalomil drsno noeo v j kolenu — 301etni gozdni delavec Anton Novak lz Velike Raviu pn Novi cerkvi je b.l v četrtek v gozdu pri Vitanju in te padel okrog 17 težek hlod nanj in mu zlomil levo nogo v gležnju. Oba ranjenca sta v boln Snici.'
PI.ASCE — NAJNOVEJŠE FAZONE IMA NA ZALO«! TVRDKA GUSTI VKACKO.
NE POZABITE!
e— Svojemu gospodarju Je za žgal go-
epodursko j>oj>lt»pje. V noči od četrtka na peiek )e /.gorelo v Ka.sazah on Petiovčah gospodarsko posl oje. lasi trgovca Jos pa Plavca v Celju. £>V.oda znaša ekrog 60 000 din. Orožniki so v petek zjutrai zaradi suma požiga aretirali 61 letnega P.avčevega hlapca Roka Ledra. ki je duma iz voini-žke- okolice Ker se te hlapec vedno prepiral z oskrbnico, so mu odoovedali službo Iz maščevan ia le hlapec zažgal gosp dar-sko uoslople in nato oobegnil a so ga kmalu izsledili Pn zasliševanju se te deiai duševno omejenega Priznal ie. da ie zažgal poslopje, in je izjavil, da se ie prej napil Prepeljali so ga v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Iz Maribora
a— Največ Nemcev ln Bolgarov preko
mfje. V letošnjem Januar Jj kaže obmejni promet preko naše severne meje sledečo sliko: Skupne Je pripotovalo iz Nemčije in odpotovalo v Nemčijo 5541 potnikov in sicer jih Je 3180 pripotovalo, 2361 pa odpotovalo (v lanskem Januarju Je pripotovalo 9346 odpotovalo pa 8634). Preko Maribora jih je p ipotovalo 3017. odpotovalo pa 2194. Med potujočimi je bilo največ Bolgarov ln sicer 1237 in Nemcev (1095;, razen tega 530 naših državljanov.
a— Mariborski hlapec Jernej. Po vsem Mariboru je dobro znan 751etnl Adolf Hecl, dcAlavljač sodnih pisem tn sporočil. 26 let Je vzorno opravljal to službo. Na dan je prehodil 60 do 100 km. Sedaj na stara leta pa rta,] bi prišel na njegovo mesto mlajši dostavljač. Ker ni bil Hecl nastavljen, mu preti v Jeseni življenja trpka usoda. Ako vzamemo povprečno 80 km dnevne hoje ln 312 ielovnih dni na leto. potem je prehodil v 26 službenih letih ogromno progo 618.960 km Morebiti bo pa le glas srca preprečil, da ne bo Maribor zaslovel tudi po svojem hlap i Jerneju.
a— Šahovske novic«. Danes ob devetih dop »e prične v tuk. kavarni »Jadran« prvenstveno Šahovsko tekmovanje med najboljšimi Sahlsti ŠK »Vidmarja« in Marib. šah kluba. Kibici na plan!
a— S« p<»pušča mniz. Včerajšnja minimalna JuLrnja temperatura je bila »samo« še —15.8 st. C. ViSUia snega v ravnini je 40 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja spremenljivo, oblačno in stanovitno vreme.
a— Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali namesto venca na grob pok. gospe Nade Grošijeve, ki je umrla v Ljubljani, njeni marib. znanci 200 din. V počastitev spomina svojega rajnega učitelja Jos. Hladka-Bohlnjskega pa so zbrali njegovi gojenci za Dijaško kuhinjo 100 dinarjev.
a— S Pob rež ja. Danes ob 15. uri Ima Sokol Maribor n. na Pobrežju svoj redni občni zbor v Sokolskem domu.
a— Nekatere osnovne šole bodo morall ®a;»rt"ti, Ce ne bodo pravočasno prispele Ze n&roOene količine premoga za kurjavo.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem Ima danes v nedeljo g. dr. Ivan Turin. Linhartova ulica 12.
a— Živahna ženska. 331etna Marija Sitar lz Mar ora je 13. decembra 1939 v neki gostilni na Aleksandrovi cesti dajala v ognjeviti obliki duška neki tuji miselnosti. Mali kazenski senat Jo je obsodil na osem mescev st*ogega zapora. Državni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni.
a— Razburljiva rubežen je bila na Glavnem trgu pri neki gostilnlčarki. ki pa Je bila zaklenjena v svojem stanovanju. Ru-bežna komisija je mogla v stanovanje šele s pomočjo ključavničarja. Ko so našli pri njej hranilno knjižico, je zbežala na ulico Pri tem je posamezne člane rubežne komisije ozmerjala in opsovala To pa jJ ni nič pomagalo, ker so ji navzlic vsemu zarubili pohištvo In druge stvari. Zaradi psovk pa bodo spregovorili poslednjo besedo še sodniki.
a— Zločin In kasen. Martin K. to Boj-
tincev je bil včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom obsojen na 4 leta zapora, ker je 11. novembra 1939 do smrti zabodel posestniškega sina Franca Preglja.
t* 9<vt!enia na «feSeli
BLED. Danes v nedeljo popoldne ln zvečer bo predvajal zvočni kino zelo zabaven film »Čuvaj se. profesor!« V glavni vlogi najboljši komik' Harold Lloyd. Običajen dodatek. ( —)
BREŽICE. Sreski odbor društva RK je priredil samarijanski tečaj pod vodstvom g. dr. Cernelča Stanka. Tečaj Je trajal od 4. decembra 1939 do 12. februarja 1940. Predavanja s praktičnimi vajami so bila dvakrat tedensko po dve uri. Tečalniki so v ponedeljek 12. t. m. polagali izpit pred odborom in pokazali odlično znanje iz zelo obsežne tvarine. Odbor.
JEZICA. Na občnem zboru naše podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je bil izvoljen za novega predsednika g Alojz Zeleznik Vnet za napredno delo je porok, da bo podružnica dostojno počastila svojo petletnico. Poleg drugega bo predvsem jubilejna razstava dokazala složnost in pridnost na^ih vrst. ki so se sicer letos malo zredčile, a zato izboljšale. Posle gospodarja je prevzel na novo g. Jakopič, po domače Godež. ki bo tudi kot društveni škro-pilec na željo opravljal redno škropljenje. Spet sta osvežena sadjarski in pa vrtnarski odsek podružnice. K«»mur je mar *a pravilno samostojno delo na vrtu, pridi v torek 20. t. m., točno oh pol 20. v zakurjeno dvorano Gasilskega d<>ma na Jcžici. Tam bo predaval drevesnicar g. Ivan Bre-celjnik o najvažnejših pomladnih delih v sadovnjaku. Vstop tudi nečlanom prost. Pri tej priliki borne zbirali naročila za seme in sadno drevje.
KRANJ. K'no Narodni dom prlkaTuje danes ob 16., pol 17. in pol 21 Hans Alber-sa v cirkuškem velefilmu »Cirkus Banajr«. (Potuloče Mudstvo). (—)
LOŠKI POTOK. Namesto venca na grob Mirka Rusa v Loškem potoku ie daroval g. Pran jo Štiglic, sumski inženjer v Kočevju. 100 din za ubožne otroke. Upraviteljstvo »c mu lepo zahvaljuje.
RADOVLJICA Pri nabiralni akciji ki jo je priredil sreski odbor K K se je nabralo 1876 din. Odbor se vsem darovalcem najlepše zahva'juje in prosi za naklonjenost tudi v bodoče.
SREDIŠČE. V nedeljo lfi t. m. ob pol 20. bo gostova'a v dvorani Sokolskega doma igralska družina Društva kmečkih fantov in deklet od Sv. Bolfenka z igro v štirih dejanjih »Veda s p'anine« po prevodu Ivana Potrča. Zanimiva igra iz kmečkega življenja šumadijske vasi kaže borbo za napredek vasi po zadružni"kem potu in boj proti zastarelim nazorom, predsodkom in vaškim mogotcem.
Iz Murske S&bete
m*— Zborovanje sob<»ških ga.st'cev. So božko gasilno društvo je imelo letošnji občni zbor ob rekordni udeležbi. Vodil ga je načelnik g. Josip Benko. in v izčrpnem govoru prikazal delo društva. Društvo je gotovo najagilnejše v srezu. Njegov nastop j ob zaključku Prekmurskega tedna Je bil ! vzoren. Prav lepa je bila tudi udeležba na j kongresu v Ljubljani. Namesto običajne letne veselice je društvo uvedlo prostovoljno zbirko prispevkov, ki je prinesla v blagajno 10.465 din, kar je za soboto prav lepa vsota. Zdaj je skupno v blagajni društva čistih 39.305 din. Gasilska godba pod vodstvom kapetana g. Antona Irguliča prav uspešno deluje in se pripravlja za poletno sezono. Pri volitvah je bil Izvoljen po večini stari odbor, v katerem je načelnik industrijec g. Josip Benko, poveljnik hotelir g. Ludvik Bac tajnik g. Josip Skalar, blagajnik pa g. Izidor Hahn.
ms— »Deseti brat« na sokolskem odru. Naraščajski odsek Sokola je te dni uprizoril »Desetega brata«. Igralci so se z vnemo lotili dela in kljub nekaterim za-četnlšklm hibam pokazali, da so na pravi poti in da dostojno zamenjujejo staro gardo igralcev, ki se je nekako odmaknila z odrskih desk. Občinstvo je napore igralcev nagradilo z zadovoljivim obiskom, ki bo mladim Igralcem gotovo v lzpodbudo za uspešno nadaljnje delo.
ms— C»pch na gimnaziji v prvem polletju Je letos mnogo boljši od lanskega. Izdelalo je 67% (lani 55) učencev. Po 5 54. je bilo odstranjenih 10 učencev (lani lfi). Na državni gimnaziji je bilo ob zaključku polletja skupno 640 dijakov (458 učencev in 182 učenk). V samoupravnem 8. razredu Je 35 dijakov.
ms— Do smrti se je opekla. Vre'o Jed je zlila na sebe 41etna Julka. hčerka sluge v Hnlmerjevi trgovini v Murski Soboti in dobila tako hude opekline po hrbtu ln po glavi, da so jo morali prepeliati v bolnišnico, kjer pa ji kljub skrbni negi niso mogli rešiti življenja.
Cz Krškega
kr— Pomanjkanje petroleja. Za "'nji čas primanjkuje petroleja tudi v Spodnjem Posavju. Ljudstvo je s tem močno prizadeto, kajti elektrika je za mnoge še predraga reč. v temi sedeti v teh dolgih zimskih večerih pa Je tudi nemogoče. Zato so si nekateri omislili drug. kaj nevaren način razsvetljave. V petrolejke nalivajo bencin ln si tako svetijo. Kako nevaren način razsvetljave Je to, menda ni treba poudarjati. Le čudno je, da se še ni zgod:la kakšna nesreča. Pozivamo odločujoče činitelje, ca tak način razsvetljave ljudstvu prepovedo ter mu svetujejo, naj se rajši zateče k svetilkam v oljem.
kr— Osebna vest. Te dni je zapustil Krško g. Albert Pohl. davčni pripravnik, ki je bil premeščen v Karlovec. P. rabljenemu g. Pohlu želimo mnogo zadovoijstva na novem službenem mestu.
Z Jesenic
•— Zvočni kino Radio bo danes ob 15 in 20. predvajal krasni poljski veWm »Roža«. Med dodatki bo tudi zvočni .tednik Sledi »Tajni znak LB 17«. (—)
Iz Gornje Radgone
gr— prosvetno delo na meji. Učiteljstvo narodne šole v Apačah je v okviru Podmladka Rdečega križa na narodni šoli v Apačah uprizorilo Izvrstno uspelo burko »Teta na konju«. Prireditev je bila v šoli ter Je bila zelo dobro obiskana. Zato so se prireditelji odločili gostovati tudi v Gornji Radgoni ln sicer v majhni posojilnlčni dvo- j rani, katero Je občinstvo do zadnjega ko- 1 tička napolnilo. Cisti dobiček obeh priredi- , tev je Sel v fond PRK v Apačah. Učiteljstvo je rešilo vloge z izrednim uspehom ter . U bilo samo želeti« da ne bi bila to piva i
g Angeli garjevih lic
Do sedaj najldejnejfle filmsko delo. — Režija: Mih. Kertea. KINO MATICA, tel. 21-24 — ob 10.30, 15., 17., 19. in 2 L urL
in zadnja prireditev te vrste v Apačah ln tudi ne v Gornji Radgoni, kjer so gotovi činitelji bili vziok, da se igra ni ponovila, čeravno je bila lo splošna želja občinstva. Tudi na tem področju je doslej primanjkovalo prosvetnih delavcev, kar je obmejno p.ebiva.stvo močno pogrešalo. Manjka tudi primernih dvoran v Apačah kakor v Guriiji Radgoni. Temu pa bo ustreženo, čim bo sokolsko društvo dogradilo svoj dom s prostorno dvorano.
Iz Kočevja
kč— Hvalevredno Uelo. Tudi letos Je organiziralo naše Kolo jugoslovanskih sester kuhinjo za siromašne šolske otroke. Kuhinja Je v prostorih Hauffovega poslopja poleg osnovne šoie. Okrog 100 otrok dobiva dnevno toplo kosilo. Mnogi stanujejo v okolici, tudi celo uro hoda od šoie. Njim je toplo kosilo takoj pa pouku nadvse dobiodošlo. Med otroki je večina delavskih. ki so jim starši brezposelni ali sploh siromašni, pa tudi nekaj kmetskih je med njimi. Kuhinja bo poslovala vsaj do aprila, mogoče pa tudi še maja. Organizacija je v rokah odbora KJS. ki mu predseduje priljubljena ga dr. Reichma-nova. Kuhinjo vodi gdč. Frida, ki m je znala pridobiti naklonjenost otiok. Akcija KJS je nadvse potrebna ln hvalevredna.
Iz Novega mesta
n— Narodna »tiokovna zveza priredi v nedeljo 18. t. m. ob 9. v gostilni Frabca Pera predavanje Vokoslava Bučarja o vtisih s potovanja po Bolgariji. Izvajanja bodo spremljale skioptične slike. Popoldne obiščejo člani NSZ. eno naših velikih podjetij, pred lnico g. Josipa Penca. Lastnik bo sam razkazal obrat. K predavanju je vabljeno vse narodno občinstvo.
Iz Trbovelj
t— Akademija sokolske mlad'ne. Naraščaj trboveljskega Sokola ima svoj mladinski odbor Naraščdjn:ki in naraščajnice so sedai pripravili celo samostojno mladinsko akademijo. Posebnost prireditve ni le v tem da bodo nastopili samo mladinski oddelki, temveč tudi v tem da ie vse točke sporeda uvežbal naraščai sam Na sporedu so proste vaie moške in ženske dece ter ženskega naraščaja Moški naraščaj nastopi s skupinami na koniu. Na orodju nastopi ženski naraščai ter moški naraščaj in deca. Telovadne točke so prepletene z deklamacijami. šaljivim; samo-govori in prav originalno šalo za zaključek. Vabimo vse. ki iih vedeli napredek naše mladine, da se danes ob 16 ootrud lo v Sokol°ki dom Priznanje resnemu delu m'adme!
t— II'men. V B?ogrrd' se le poročila gdč dr Marjana Baum arlnova. trboveljska rojakinja in hčerka uglednega trboveljskega zdravnika, z e Jakobom Pošin-gerjem. industrijcem iz Užic-a Mladoporočencema naše iskrene čestitke!
t— Zasavsko lov ko društvo bo zborovi-lo 25. t. m. v TrLo.ljah dopold ie pr Forieju. Letošnji zbor naših lovcev bo zan'miva strokovna prireditev, na kateri se bodo obravnavale tudi spe alne lovske panoee Lansko leto smo čuli izčrpna Izvajanja o lovu in gojitvi srnjadi. letos na bo predaval znani goiitelj fazanov, bivši ur dn:k »Lovca«, g. Alfonz Mazlu o fa7anih n'l-hovem odgoju in lovu. G. Stane Lap ra bo praktično pokazal, kako se pripravijo iaica za zastrupi jeva nje vran s fo fig nom Zasavsko lovsko društvo se že nekaj let trudi, da svoja lovišča očisti od vran ki so škodljive ne le lovu temveč tudi kmetovalcu Treba ie pri/n'ti. da je drušlvo že precej uspelo, kljub temu. da se baš v iuž.no zahodnih revirjih iz še nep"!jBsnien:h razlogov javljajo vedno neve ja'e vr n Sicer oa naši lovci upajo, da b do tudi te Skcd-ljivke zatrli s smotrno uničevalno akc'io. Zasavski lovci bodo rbhaiali sponVadi s posebno prireditvijo desetletnico d uštva.
t— Obupal je krojač Franc Zaje. Bil je star šele 26 let. vesten in priden delavec Ni našel zadovoljive zao^s'itve. odkar se je ločil od komoaniona. s katerim ie sodeloval do pred kratkim. M:slil ie da se postavi na lastne noge. oa mu sreča ni bila mila. Ko je v petek popo'dne niegova žena šla do opravkih, se ie obesil v kuhinji. Ko je žena po oovratku domov s pomočjo sosedov odprla zaprto stanovanj'?, ie na veliko grozo našla mladega moža mrtvega. Samoumor cburanca ie globoko potrl vse svojce in prijatelje, zlasti pa nesrečno ženo. ki cbjokuie z n?nreskrb'ien;m enoletnim detetom ne-rd m"stliivo izgubo. Pokojiprnu lahek večni počitek, svojcem naše iskreno s žn'je!
Iz Kranja
r— OMetn:co smrti s* ladater,» Z-rka Prelovca počasti pevski ?b^r L;ub j nrire-ga Zvona s koncertom ni govih oe mi v Kraniu 21. t. m. v Narednem domu Krani-čani. ki so priznani ljvb:telii 1 P3 pesmi na tudi ob tej priliki s p-s->tom koncerta dokažejo da zraio cen'ti našo I^to oe-em
u— Vrdrivo po raz t vi oli in p'ast'k inž. M:tj? Sviglja v Jc.':ip;čevem navil !o-nu. bo dares d'r>o"dne točno ob 11. u i. Vabljeni vsi. ki se zanimajo Vodi avtor.
(—)
ln Tst^rr^fi
T— Pu ljenje zagorskega p-ebiva^tva. Po gospoJarski krizi je življenje pr?hivalstva vese!ej"e in tudi bo'j zg'cda šted jivo. Ko so včasih prav redko r"nzi'i v rudarskih druž;nah -'tadmje, je šolaj ve'iko števi o teh družin. Okn g 100 druž;n bo kma'u, k: so si z brezobrestnimi posojili TFD zg a li'e 'a-stne domove. Za>-a li te;_*a je verjetno, da nvraio sedaj ^tediti, da l?.hko v mesečnih obrokih oin'ačujejo svoia posojia. To pa najbolje občutijo obrtniki, posebno še gostilničarji, saj je potičcnjc a k ho'n:h pijač močno upaJ'o. V sc:lann dobri konjunkturi in zaradi hudega mraza so pri li do zas'užka tudi nekateri že upokojeni rudarji, ki so še naprej bo'ni"ko zavarovani. Mnogo je upokojencev, ki bi radi prišli do priložnostnega zas'užka, posebno zaradi draginje. Zelja teh je, da bi bilo več menjav Poleg tega pa je še vedno nezaposleno večje število m;adih rularjev in delavcev, tudi takih, ki so ravnokai ods'užili vojaščino. Upanje je. da bodo sčasoma vsi zaposleni, ker rudnik de1* novi rov v Toplicah. Sedaj ko je TPD da a zagorskemu rudniku velike investicije, se vsemu prebivalstvu obeta življenje, kakr:nega je že davno pričakovalo od na:ega podzemskega bogastva, ki ga je na v«,eh kiajih Toplic in Zagorja dovolj za 1000 let
I
Danes ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17.. 19. ln 21. — KINO SLOGA, tel. 27-30.
J1KLNA STEPNICKOVA v odličnem «r i A tf V H 17 Vf A M filmu čc-ške produkcije:	T AS Al 11 £ ITJl U i^l
B. GIGU
I
pevec svetovnega slovesa v svojem najnovejšem napetem ln pretresljivem filmu
MELCDIJA NOČI
Poje arije lz oper »Marta«. »Lohengrln«, »Romeo«, »Afričanka« tn krasne napoll-tanske pesmi. — Sodelujejo: Kirsten llcibcrg, Hi Ide Korber ln \Verner PUtterer. KINO UNION, teL 22-21. — Ob 10.30, 13^ 17., 10. ln 21. uri.
Iz Gornjega grada
gg— Kauuere na uašera »odišču so postale zelo težavne. Po odhodu enega pisarniškega uradnika k vojakom je njegovo mesto še vedno nezasedeno, a mesto 9odn ka je že mnogo mesecev prosto. Skrajni čas je. da se imenuje stalen sodnik in da pride namestnik za manjkajočega pisarniškega uradnika.
gg— Kurjave bo zaradi Izredno mrzle zime v najkrajšem času zmanjkalo vsem tukajšnjim uradom. Ce ne bo v najkrajšem času odobren poznejši kred t za dobavo manjkajočih drv bodo ostali uradi brez kui jave in poslovanje v njih ne bo mogoče.
Iz Ptuja
KINO KOVAL — PTUJ Ne zamudite si ogledati film »DAMA V SIVEM« (Sherlock Holmesj, ki ga predvajamo danes zadnjikrat! Gl. vlogi v tem filmu Imata Hermann Speelinunns, Trude Marlen Od 20 do 22 t. m film »0<m|Hxlnrj! neviht« iSp. Tracy. Freddie Bartholoiuew J.
j— Draginja na ptujskem trgu. Neld mariborski dnevnik Je pretiraval da se surovo maslo, na ptujskem trgu zadnje dni prodaja po 4& din kg. Pač pa je surovo maslo letos doseglo ceno 24 do 36 din nasproti ceni 20 do 32 din v prejšnjih letih Le za zadnje božične praznike Je cena dosegla tudi višino 40 din za kg. to pa zato,
IVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V SI3K1 - Telefon 41-79
Najboljši, najlepši francoski velefllm
Ječa brez rešetk
V glavnih vlogah: Annle Ducaux, Roger Ducheane, Connne Luchairt
Predstave: danes ob 3.. 5., 7 ln url
ter v ponedeljek ob pol 9. uri.
V dopolnilo: Foxov zvočiU tednik Prihodnji spored:
Mala princesa
ker je na trgu primanjkovalo surove^ masla lil ao konsumentl plač«rvail rluj kakršnokoli ceno. Neresnične vesti o draginji v našem mestu ne koristijo nikomur, zlasti pa Sk<xluJe)o tujskemu prometu, ki pri nas Že Itak ni na zavidljivi viSinl ZamLereeim-ulm je vsak čas dana možnost, da. pretirane cene prijavijo odboru za pobijanje draginje.
J— Dramsko <*ru#tvo uprtoorl v torek
20 L m. ob 20. uri v MesU^srn gledališču Anlutua Collalta komedijo v dveh delih »Beneški trojčki« v režiji Frana žiieka. Igra ima polno zdravega humorja in bo občinstvu prav gotovo ugajada.
Zima počasi odhaja
Ozračje se sicer vi<V'to ogreva, a najbrž je še daleč do toplih dni — Pomanjkanje premoga
Ljubljana, 17. februarja
Mrz polagoma upa ra. a najt,, i ne bomo še Izlepa dočakali toplih dni. Termometei je davi kazal —18 stopinj. Proti poldnevu pa se ozračje ogreva v zmerom hitrejši meri. Vlaki na daljših progah imajo še zmerom velike zamude, ket je zaradi velikega mraza težko Kuriti lokomotive ln je treba sproti tajati led po ceveh. Onent-ekspres je imel dane* 130 minut zamude beograjski brzovlak pa dobro poldrugo uro. Zaradi budega nuaza je tudi v Ljubljani začelo primanjkovati kuriva, predvsem premo ga. Kdoi hoče naročiti premog, mora pc. nekaj dni, pa tudi po več tednov čakati nanj.
Kako ]e na Gorenjskem
Radovljica. 17. febi-uarja
Udarci pogin Ja joče zime so hujši kakor se je pričakovalo. Stari goi-enjskl vreme-noslovci. ki trdijo, da zima vsako leto okoli sv. Valentina sleče rokavico ln podaja v slovo zelo mrzlo roko, ne pomnijo, da bi bila ta roka tako salamensko mrzla kakor letos. Neki 801etnl očanec lz radovljiške okolice trdi. da se spominja lz otroške dobe pied več kakor 70 leti kako Je na Šmaren pred Veliko nočjo zapadel debel sneg ln pritlsn 1 hud mraz. Toda takšnega mraza, kakršen je letos v tako Imenovani predpom'adl, še nI bilo.
V Radovljici In okolici Je kazalo živo srebro v sredo —18, v četrtek —26, v petek pa —24 mraza n danes se stanje tudi še ni Izboljšalo. Iz Otoč pa so razširili vest, da se na železniški postaji, kjer ima mrazomer zaznarnenovan Ul —30 stop:nJ. živo srebro sploh ni dv gnilo na lestvico. Tega bo pač kiiva neposredna bližina Save, saj so vode proti koncu zime mrzlejže kakor v njenem začetku. O mrzloti vode v sedrnji dobi priča dejstvo, da so nekateri poteki na Gorenjskem popolnoma za-mrzii, čeprav so pri zadnji od jugi p:ecej narasli. Zamrzli so tFiko, da niti pod ledom ne teče vala. Več potokov je za mrzlih po dnu in vsa voda teče v opoldansk h urah, ko se potok nekol.ko odtaja, čez led. kar povzroča marsikod precejšnje neprill-ke. Neprijetno, precej grozo'no je pos'u-?ati ponori v kiajih ob vodah neprestano pokanje ledu. Kadar v potok h poka levi, pravijo Gorenjci, da je dosegla zima svoj všek" Tudi Sava je zjutraj in zvečer, ko prične pritiskati mraz. kar zgoščena. V rrmogih krajih pa je tudi zamrzla nad polovico 'n teče večji del vode pod ledom.
Kljub hudemu mrazu pa naši drobni krilate ."vsak solnčn; dan naj je bilo še tako mrzlo čez noč, veselo oznanjajo bližajočo se pom'a-i. Komaj posije v dol no solnce, že se sliši veseli sln čji clciruj. Kaže. kakor smo že omenili, da suhi mraz nI tako ze"o nevaren pticam kakor mokri, mrzli zameti. Nevarnejši k^kor žival:m pa je hudi mraz rastlinstvu, posebno manj odpornim sad nim vrstam.
Solčava že četrti teden osamljena
Solčava, 17. februarja.
Sicer smo Solč&vani in tudi drugi, ki jim je usoda določila, da si tukaj kruh služijo, zelo potrpežljivi ljudje, ker nas v to pr loda prisili. Toda razmere pri postnem in celjskem avtomobilskem prometu redno vsako zimo so take, da presega že vse meie potrpcžlj v o« ti. Teče že četrti teden odkar je Solčava z njeno okolico ln z svetovno znanim letoviščem Logarsko dolino popolnoma odrezana od vsega prometa. Ne vozi niti poštni niti celjski avtobus, največkrat v zimi nimamo dnevne pošte, ampak vsak drugi ali tretji dan. Stalni izgovori šoferjev *>. da avtobus! ne moi e jo voziti zaradi previsokega ali slabo preoranega snega. V tam ao bii pr-
vih pet aH šest dni delno opravičeni, ker cestni Ocfljor začne res šele misliti da b4 se sneg oral, ko ga Je zapadlo 2« 00 do 70 cm in bi mogel biti sneg na cesti že pred 3 ali 4 dnevi preoran To Je nizumijivo: ako sneg naJetava 3 do 4 dni se potem n« more dc»l*rx> preoiatl; biti W inorraJ Ze dvakrat ali trikrat preoran, pa bi ae promet lahko redno vršil. Edina, zahvala gre požrtvovalnosti avtopievoznika g. K. UrtiA in njogovtm šoferjem, ki vozijo kijub sia-bi cesti brez Izgovorov. Ako bi ne vozi, bi nam pušla te tudi vsa živila, ker tukij pač za take primere n-&o trgovci toliko naloženi.
Oporno rit! moramo tudi L«čafi«, da <rV
kidajo kupe »nega s ceste ki »e naJeti a stroh ne pa, da ga ocLmetavajo » cesta vedno šoferji, ki drugače ne morejo nadaljevati vožnje ln se pri tem dosti zamudijo. Primerilo se je. da so moraJl mirne tavati sneg tudi že ponoči akoiavno J® zdrknU sneg s streh aa cesto že opofctn«. Naj sc za to zavzame občina pa saj je r LuCah tudi tujskoprumcuio društvo!
Prod leti. ko Se ni vozil noben avtotoua, se je pošta prevažala s kc*ijl pa sno Jo dobivali redno vsak dan, naj Je bii sneg ali kakršnokoli vreme. Zato ponovno prosimo, da dobimo pošto redno vsak dan, saj je v Solčavi sedež masnih uradov. <*>• črna. župnijski urad, oddelek f.naaCne kontrole. orožništvo Ln vod granlčarjev ki bi že zaradi teh uradov morala podrta prihajati redno. V našem okraju Je Uidl on'eO naokrog znano letovišče Logarska cktflna, po pri rod: najlepša v Evropi, katere pc sedaj zaradi prometnega nerada ne mor* noben gost obbikatl. če tudi bi jo hotel, ker se promet vrši samo do Ljnbncga, ruv-daljnih 27 km v Logareko doilno pa ni mogoče prehoditi peš. Upamo, da nafia pntuSba ne bo naletela na gluha ušesa.
Posledice zime na Jadranu, po Hrvatskem in v Bosni
Zagreb. 17. februarja
Kjub novemu pritisku mraz« je promel med Splitom in Zagrebom obnovljen. V Dalmaciji vladata ie rraerora mraz in bur^ ja. Vmes ponovno sneži. Tako imajo v Dalmaciji lcto6 od leta IV-'« največ »nega. Morje je razburkano, ladijski promet j« močno oviran. Na Jadran je priletelo mnogo ptic selilk. Pri slapovih Krke sta sc pojavila dva krasna laboda. Enega so kmet jo ustrelili.
Po Hrvatskem Je r stajah zmrznilo mnogo drobnicc. Oj>azili so tudi tolpe volkov okrog Topuskega m Cetinjgrada. V Dravi in dravskih rokavih pri Osijcku je na>ta!a pravcata katastrofa med ribjim zarodom. Led jc ponekod debel 70 cm. Baranaki ribiči ugotavljajo, da so ogromne množico rib, ki so »c prišle v rokave Drave drstit, pomrle, ker pod ledom niso imele zraka. Led je ponekod tako debel, da ne n>orejo napraviti dovolj odprtin za pristop zraka. Pri vseh odprtinah su ae pojavile mrtva ribe.
Kakor drugod po Jugoslaviji ao tudi ▼ Bosni m Hercegovini imeli v petek naj-mrzlejši dan. Povprečna jutrnja temperatura je bila —27 C. Preinni>j?e ceste so za-metene. Ponekod so zameti visoki do 8 metrov. V planinskih krajih je zapadlo do 2 metra snega. V Banji Luki sami imajo meter debelo snežno odejo. Lačni volkovi uganjajo razbojniško početje po gozdovih in so postali strašna nadloga kmetovalce« v planinskih krajih, kmler davijo drobnico in v velikih tolpah obkrožajo m motna kmetije.
JNSERIRAJTE V MJUTRU" S
Pozor! - Plazovi I
Na pomlad je plazov je najbolj nevarno. Vsi se Se spominjamo strašne nesreče, ko jc ogromen plaz pod Storžičem ob Veliki noči 193? zasul In zadušil devet mladih
smučarjev iz Tržiča
Z razvojem planlnarstva je hitro rastlo tudi število nesreč zaradi snežnih plazov, kar pa je zopet povzročilo, da se jim je posvetilo vedno več pažnje. Za razumevanje vzrokov njihovega nastanka je potrebno skrbno proučevanje raznolikosti snežnih plasti in pod njimi se nahajajočih zemeljskih oblik. Danes imamo že na prostem ln v visokošolskih zavodih laboratorije za znanstveno študiranje plazov. Znani, na Nanga Parbatu ponesrečeni alpinist dr. Welzenbach je za doktorsko disertacijo obdelal snov lz mehanike premikanja snežnih plastL
Sneg nastane lz zračne vlage pri zelo nizkih temperaturah v obliki iglic in lusk. pri relativno višjih temperaturah pa se tvorijo šesterokrake zvezdice, ki se pri temperaturi okoli ničle spojijo v večje ali manjše krpe. Iz praktičnega, smučarskega stališča razlikujemo po Paulcke-ju sle-Ječe glavne vrste snega:
Sveži sneg, sestoječ v glavnem lz rahlo naložnih snežnih drobcev, je lahko: suh ln rahel, če je padel pri nizkih temperaturah ln brez posebnega učinka vetra: suh ln stisnjen, če je padel z močnim vetrom na protivetrna pobočja ali pa ga je veter naknadno stisnil; tako nastane veternl srež, če je past le skorjasta, in snežne plohe, če je plast do podloge enkomerno stisnjena; lahko je moker ln lepljiv, če pada pri temperaturah nad ničlo ali pa nastane lz prvotno suhega snega pod vplivom solnca ali južnega vremena.
V novo zapadli snežni plasti nastanejo v teku Časa razne izpremembe ln sicer v smeri od površine navzdol pod vplivom atmosferskih prilik ter v smeri od tal na-vzeor pod vplivom talne toplote. Tako nastali stnri sneg ločimo v več vrst. Prvi je pršič. Kljub temu, da je v snežni plasti stalno nizka temperatura, Izgine sčasoma prvotna zvezdičasta struktura snežnih delcev. Zaradi pretvarjanja snega lz trdne oblike neposredno v plinasto ln lz te zopet v trdno (subllmaclja), nastala jo poleg iglic in zrn tudi vse večje ln večje snežne ploščice. Plast se polagoma sesede, vendar je še vedno suha in smučarji, ki drčijo preko nie, ne da bi se jim smuči pregloboko udi-ra'e. se veselijo »idealnega prš:čac.
Pod vplivom solnca ali drugače »ojuženl« s^cg se močno sesede. Iglice in zvezdice so se zlasti na konicah stalile, ostanki se sr"'*neio v vedno večja zrna, srenj.
Zmrzll srenj imenujemo srež. ki je lahko t"1--) trdon. da se ne udira, ali pa sestoji le 'z več ali manj tanke skorje, lomljivi srež.
Pod vlš'l"->l ptf>stni| snega	t^tna
tei^norrtura ne glede na zunanjo stalno + 0.5°. Zaradi tega nastajajo v gioblni ob-so^na nrokristaliz'ranja snega, globinska slana. Večja zrna se še povečajo na račun malih, med njimi pa ostanejo veliki medprostori Trko nastane takozvanl plovni ki leži rahlo in je Izredno glbMlv, kakor na primer riževa zrna v vreči.
Da se sproži plaz, je potrebno dvoje: Snežne mase morajo biti v labilnem ravnotežju in podan mora biti vzrok, da se to ravnotežje poruši. Snežne mase so v labilnem ravnotežju, če ležijo na strmi in gladki podlagi. Nevarnost plazov se pričenja že pri naklonu 22°, zlasti če tvori pobočje obširna, enakomerna ploskev. Izredne važnosti za nastanek plaza je podlaga. Gladka skalnata ln travnata pobočja so plazovita že po novem snegu. Porasla ln hrapava pa so varna tako dolgo, dokler se kraj ne izgladi s padlim snegom, torej,
dokler so Se vidni obrisi s snegom pokritih grmov, skal ln poti.
Cim pade na stare snežne plasti novi sneg, nastanejo nadaljnje možnosti plazov in to tudi na pobočjih, ki po prvem snegu še niso plazovita. Na led in srež padli sneg ostane navadno do konca plazovit, zlasti, ako se na površini ojužl; v tem primeru pronica voda do prve trdne plasti ter jo Izpremeni v pravo drsalno ploskev. Nevarnost plazov se v tem primeru prav nič ne zmanjša, ako zamrzne na površju zgornja ojužena plast.
V skrajno labilnem položaju so zlasti od vetra stlačene plasti snega, snežne plohe, ki ležijo na gladki podlagi, večkrat
celo nekoliko napete, tako da zeva med njimi ln podlago prazen prostor.
Plovni sneg, ki nastane, kakor zgoraj omenjeno, v teku časa v spodnjih plasteh, tvori ravno tako stalno nevarnost, da zdr-čljo preko njega zgornje plasti brez posebnega trenja po načelu krogljičnlh le-žajev.
Kakor je nešteto možnosti, da se nahaja snežna masa v labilnem ravnotežju, tako je tudi mnogo vzrokov, da se to ravnotežje poruši. Najpogostejši vzrok je teža plasti same. Kubični meter novega suhega snega tehta 60 do 80 kg. kubični meter sesedenega ln zlasti ojuženega snega pa tudi do 800 kg! Pri neprestanem močnem snežnem metežu ali celo viharju postane teža plasti tudi pri suhem snegu tako velika, da se plast sama pomakne nlz-dol. Ce se suho padli sneg naknadno ojuži, zlasti, ako nanj dežuje, mu teža naraste, ln plast, ki Je prej mirno ležala, zdrčl. Včasih zadostuje tudi že dodatna obtežl-tev plasti po turistih aH po tropu gamsov.
Večkrat sproži en plaz drugega, bodisi, da pade ali zdrčl nanj, bodisi, da se vsujejo novi plazovi v korito starega. Opazovali so tudi, da nastanejo plazovi zaradi močnega, nenadnega sunka vetra, da. celo močan pok utegne pri ostalih neugodnih okoliščinah povzročiti plaz.
Za turista ln smučarja pa postanejo na1-češče usodni plazovi, katere je povzročil s tem, da je s hojo oziroma s smučino nre-rezal novprek snežno plast. V tem pogledu so najnevarnejše zgoraj že večkrat omenjene snežne plohe, zlasti, ako votlo ležijo na srežu ali ledu ln pa po vetru nanešene debele plasti snega pod velikimi opastmi. Tu zadostuje včasih že močnejši udarec s smučko, da se plast z zamoikim pokom loči od podlage ln zdrčl nlzdol. Plast zdrčl tem rajši, čim nižje je bila prerezana, ker je tako seveda teža zgornjega, visečega dela tem večja.
A. Koplnšek — Inž. B. Lavrenčlč.
Zimska pravljica v Mostarju
Lepoto In tegobe letošnje zima na jngn
Mostar, sredi februarja
Živo srebro se je užaljeno povleklo na nizke stopnice svoje ozke hišice, v katero je baš letos uprtih toliko oči... skibečih vprašujojih, prestrašenih, zadovoljnih, veselih, prešernih. Snežinke se razposajeno poigravajo p:ed mojim oknom, ne meneč se za nevoljo, ki jo prinašajo narodu te kamenite pokiajine, saj ni pripravljen niti navajen na tako ostro in dolgotrajno zimo. Velež. ki se ponosno dviga naJ Mo-starjem, nosi sicer precej dolgo, celo tja v poletje, razkošno belo kopo, za Mostar sam pa je sneg prava redkost.
Za bež č in božične dni naj bi nam pomahalo nekaj snež:nk, pa bi nam bili p az-nlki veličastni, vendar smo že v januarju pozabljali nanje, saj nas je g;elo pomladno soince in je brsteio grmičje. Febiuar poln mandljevega cvctja, nam je nudil nepopisno lepo sliko. Tudi danes je februar, — slika Mostarja in oko ice je razkošna, vendar čisto drugačna. Mesto spi pod snežno odejo zimsko spanje. Tišino molijo žvižgi lokomotiv, ki piihajajo in odhajajo z zasneženimi, be' irru vlaki. Ulice so skoraj prazne. Izpod belih stieh kukajo h'še ln ivšice z zavejanimi okni, skozi katera uja-meš toliko ra "ove'nih in prestrašenih po-g'edov. Znanec v precej skrčeni d ži me kar oddaleč in mimogrede pozliavija: »Lako Tebi, TI si iz Slovenačke.« Previso-
ko cenijo naSo vzdižljivost v mrazu — brez smučk. Nikdo se po nepotrebnem ne poda iz sobe, kjer peč in črna kava ustvarjata prijetno razpoloženje. Poslovni ljudje pa hite, hite mimo neopaženih lepot, ki so ravno v Mostarju tako redke. Široko razcepljeni listi mogočnih palm so pod težo snega globoko sklonjeni. V oleandre in lo-vorje se zaletavajo snežinke. Masarykova ulica s svojim večno zelenim dievJem v sneženi dekoraciji je očarljiva. Drevored mogočnih platan, ki bi lahko nu-il gibkemu vrancu s kraguljčki in sanmi svojo gostoljubnost, je prazen, vrhovi pa ječijo v sneženi burji. Opanki brez pet drse po snegu, ki škriplje pod piožn!m korakom kmeta lz okolice, ograjenega v bogato ogri njalo iz črne ovčje kože, kar ga vaiuje pred vsemi viemensklml neprilikaml. Že od daleč ga vidim — to je pojava iz pravljice, bi rekla, ln pravo nasprotje vitki muslimanki, ki s koiakom plahe srne hiti po snežni poljani.
Neretva se vije med zasneženim kamenjem gibko in pazljivo, da ne bi pokvarila ali uničla niti ene snežnke, ki so ji ustvarile tako zavld jivo lepo okolico. V elegantnih poletih krežijo nad njo jate srebrno belih galebov, ustavljajoč se pod mostovi. Ni redek pojav, da kar le roke dobrotn i?ove pobirajo koščke kruha. Vrab-ček je v svoji nesreči bolj sramežljiv, sedi
V SPALNEM VOZU
Potnik v zgornji postelji posluša, ka' o njegov sosed spodaj vzdJiuje in ječi. Pa mu zakliče:
—	Kaj vam je. za božjo voljo?
—	Ah, oh. joj. pre jo j!
—	To je grozno s tem vašim Ječanjem! Povejte mi vendar, kaj je z vami, morda vam lahko pomagamo.
—	Ne, ne, l.hibi moj. men1 ne m-re n:hče pomagati — jaz s« vozim že trtt.o noč v napačnem vlakn.
in čivka pod mesnatim listom kakteje, prepričan, da bo najhitreje konec zime.
Tržnica je prazna, zapuščena. Trgovci sadja so zložili svoje ulične zalc-ge, v tesnih prosto:ito ponujaj svojo slabo izbiro zelenjave ln sadja, kjer zaman stikaš in vprašuješ po motovilcu ln endiviji. Po mestu niti možnarjev ne vidiS. kjer se to!če kava, katere prijetni vonj še zapeljivo po-žgečkava pod nosom in priča o visoki kvaliteti kave, ki si z njo k:a,jšajo dni prebivalci našega mesta. Majhna, vremenski podobna hišica na križ šču drevoredov je ovita s snežnim plaščem in moraš dobro gledati, ca jo najdeš. Tu se v najbolj vročih dneh poletja hladijo Mostarči s črno kavo. Čuden način hlajenja — mi tam v Slovenskih goricah delamo to drugače. Drevje, grmičje, vsa narava po sili vremenskih okolnosti spi v globokem zi-n-skem snu. Smokva. ki v dneh ko se dviga živo srebro v prešerne višine široko-grudno nudi vsakemu senco svojih mesnata listov, stoil gola, brez življenja. Ka-menitim grebenom, med katerimi leži Mostar, pc-kriva sneg sivo goloto. Kljub iz-premenienemu licu ne morem reči, da bi bili podobni gričem. Vendar ravno te dni nehote drsi preko njih oko v c'aliavo. tja, kjer so ljubki grički tudi pokriti s sneženo odejo, iz katere pa kukajo hišice in vinske trte.
Snežinke so neumorne v svojem poigravanju, vedno hitre 1še so kar podijo se mimo okna. Na mesto se počasi spušča mrak. brez števila lučk brli ln svečano osvetljuje pajčolan srebrnih snežink, ki se opletajo nad me«tom ter se spretno izogibalo skrivnostnim minaretom, ki se samozavestno
pomagata 1—2
ASPIRIN
tableti
Ni drugega zdravila po imenu »Aspirin", temveč edino le „Bayer"-jev Aspirin.
0<t '•» pod S b.. «492 od 12. Kil. I9J».
dvigajo Iznad hiš ln hišic ter dajejo zasneženemu Mostarju še posebno zanimivo sliko.
Zimska idila gotovo ne bo trajala do'go, pa zato hitim, da tudi vi zveste o njej. Saj ko se bomo greli na toplem soincu in v polni meri uživali prijetnosti prve pomladi, se og'asim zopet, če moje vrstice ne bodo vznevoliile takrat še gotovo zasnežene Slovenije.	D. O. P—eva
Pomoč ljubljanski ofičini
Občinski svet ki je bil izvoljen v svobodnih tajnih volitvah leta 1927.. je ustvaril močne temelje za moderno komuna'no socialno politiko Pozneje je bilo treba v tej smeri samo nadaljevati Tako je liubljan ska socialna politika dosegla uspehe, za katere jo smejo zavidati veliks moderna mesta. Umevno pa je. da še marsikaj manj ka. da je mnogo stvari nepopolnih, v skromnem začetnem razvoju, da je marsikaj samo nakazano. Mnogo je pa moralo ostati še na programu. Manjkajo denarna sredstva; zlasti Je bilo to pomanjkanje občutljivo v dobi upravljanja občine po prej šnjem občinskem svetu, sedanji občinski svet je imel srečo da je mogel gospodariti v času uspešne gospodarske konjunkture in da je tudi radi svoje politične sestave in ambicij potreboval imeti manj ozira na davčno moč naprednega ljubljanskega pre bivalstva. Sedanji čas ki ga označujejo iz redne notranje in zunanje politične okoliščine, stavlja z vsakim dnem na dnevni red nove socialne probleme Bog nas obvaruj socialnih problemov ki bt jih «ele izzvala neposredna vojna nevarnost! Od daljitev prebivalstva bi bi problem zase. Ni pretirano, ako rečemo, da danes spada komunalna socialna politika med nairesnej še naloge kulturne občine kateri se nuna vse ostalo s pametno uvidevnostjo in di sciplino podrediti. Potrebna je strnitev moralnih, intelektualnih in gni> tnih sil za ob vladanje težav izrednega časa. Potrebno je mnogo pameti in uv'dtvn *ti, vsako enostransko opravljanje poslov komuna'ne politike. posebno njene soc'8'i.e politike bi bilo tako škodljivo. kot je vsaka nesloga škod'jiva kadar gre za vebke na'oge v izrednih časih. Lahkonvse'no samoijubje ali nebrzdana vladoželjnost, ki deli prebival stvo v dva dela. v vredne in nevredne, sta povsod v svetu rodili nedosledne posledice Zreli narodi so take pojave v sebi znali z občudovanja vredno odločnostjo in popolnostjo zatreti. tako da ie ves narod postal eno ne radi uredb in odločb, temveč po lastni volji in lastnem spoznanju. Na teh osnovah in spoznanjih zgrajena mestna soc:a'na politika bo kos zahtevam časa, prebiva'ci mest bodo duhovno sposobni, da nosijo bremena, ki se nan;e nVagajo.
V komuna'ni socialni politiki imajo posebno mora'no in stvarno važnost zasebna dobrodelna dru'tv« in organizacije, ki s svojim delom vrie odrejene naloge s< cial-nega skrbstva Uradna socia'na politika mora s posebno vnemo dajati sugestije in ini-
1 ciative zasebnemu uve'javljenju na podr. č-ju socialncga skrbstva. Večkrat gre zaseb-
Mikula Let'č:

»Hijen barat^m!« zado-^elo za m^noj v Zagrebu oni dan. Bogami. ta g'as poznam. Hitro sem se ozrl. Ni d.oma. on je. moj stari prijatelj Fekete Jan S. 2e dolgo ga nisem vid M, toda nj3~ovega živega pogleda in širokega nasirrha ni mogoče pohabiti. V naslednjem trenutku s"m bil pri njsm in kre; ko sva si stisnila roke.
S Fcketom Ja-^em sva b:la !ela 1917. sk'. paj v bolnici v Pragi. Leža a sva vštric, on je mene za^al s kruhom in jaz njega s tobakom.
Madžari so čuden narod Vsa nfhova zgodovina je ena sama reprelrgana vrsla ob'astveno3ti nad sosedi, posebno nad Slovani. Poeamezni Med" ar oa ie dobrodušen. s:mpat'Č2n veseljak. Kar sem i'h v življenju srečal, z vsr-rr.i sem se več ali manj spr 'jateljil. O Madžar-ah niti ne govorim, ker se kai trkega ne bi spodobilo za zakonskega moža.
Prav kmalu sva z dr?sin Jan-g-m sede'a pri dobrem kozarcu vina Ni ga pametnega Evrop a ki b: se izogibal dobre kapljice. Ce bi d živn posvečali nekoliko ve": pazljivosti tei splošni evrep-ki 3ji bežni in jo gojili, bi rm^oče počasi le prišli do spora7uma Pa t"di sami bi molčali, vsaj ob go'ovih prilikah, bolj e!<"bo-ko pogledati v kozarec. Vzgled naj bi si vzeli pri naših konj kih meš^tarjh. ki tako dolgo kličejo litie na mizo, dokler se kupčija ne sklene.
Z Janočem sva seveda rb"jala soojn'r>e. Ni pozabil mojega tobi'-a iz le+a 1917 Ja? pa sem mu zatrjeval, da mi nikoli prej
ne po7no'e nobena salama ni tako diSala kakor ta" rat njegova v Pragi. Janoš je začel modrovati: »Glej, ti si slutil tedaj pri bo^a-^sVem po'ku in si imel tobak. Jnz sem služil pri madžarskem in sem imel moko in rn^so. Na ta nač:n sta se naj ni deže i L>po spo-ponjevali. Oba sva b:la sita in vedela«
Tako sva nehote pri"la na r'aoi.5nje čase in seveda na jx»litiko Jan š ni mogel prehvaliti Jugoslavije. Ker sem si mislil. da prepeva slavospeve ne,ro!:ko meni na ljubo, sem skremno omen'1. da pretirava, da gleda z rožnat mi očn'i. da pri nas ni vse tako kakor bi lahko bilj. Ostro me ie zavrnil:
»Kar tih b d'! Vi Ju^o^loveni ste se Drecb.jed'i! C-knj. povem ti *g-dbo, da boš v'del. kako je pri na."!« In Janoš jo pripoved .val: »K °<or veš, je imel moj oč° obš!rno posestvo. Ko sem leta 1918 pr šel d^mov, je nenadno obolel in v nekaj tednih nas je zapust:l za večno. Ker sem bil edini sin, sem moral opustiti študije in se posvetiti kmetijstvu. Vzljubil s^m ga in kmalu je b^a moia lepa kmetija vzor za vsa naselja da'eč na okoli.
Priznanje ni izosta'o. I*vo'?li so me za župana a ob enem sem bil imenovan za predsednika krajevne kmetiiske družba Vedeti moraš (mi je razl žil), di so pri nas kmet'jske družba javna ustanova
Jaz sem se posvetil svejim funkciiam z vso vnemo in temeljitostjo Nicem šte-dil ne svojega časa, ne denarja, lastne koristi pa nisem iskal. V zad šč m je mi je bilo, da sem sp'ošnosti in tudi marsikateremu posamezniku {»omagal, kjer sem mogeL	|
Naenkrat se je pa vse lzpremenilo. Pri-
šla je nova vlada ln sam ne vem rakaj sem ji bil trn v peti Nikoli n:sem bil zagrizen stiankar; pri svuam javnem delu nisem n kogar vpraševal po barvi, le kier je bila potreba, tam sem krejiko zagrub.l, to je b lo edino moje načelo.
Kaj ti bom mnogo be.ed čil: Nekega lepega dne dobim od predsedstva kumi-tata dekret sledeče VieMne:
Gospod Fekete Janoš, ž1 pan v S.
Pred edstvo komitata je uradno ugotovilo. da se Vi. gospod župan, za časa svojega vsakodnevnega enournega ooMova-nja v občinskem domu pogostokrat poslužujete občinskega stranišča, čeravno imate v neposredni bližini svojo h:šo. ki je oprem'jena z dobrim stranitčem. Po takem ste uporabljali občinske naprave v svojo zasebno korist in na škodo občine, ker se je tako pospeševal termin, ko bo treba občinsko greznico izp.azn ti. Med tem časom pa ste svoje lastno stranišče štedili in obvarovali svojo grezn!co pred praznenjem. S tem ste si pridibili proti- j pravno korist na breme občine. Na ped- : lagi teh dejstev in z ozirom na zakonite predpise Vas pred ed tvo konrrteia raz- ! rešuje časti župana in imenuje na Vaše mesto gosjaoda.....«
»Ni mogoče!« sem vzkliknil.
»Teremtete! Čakaj.« je dejal Janoš. »poslušaj dalje: Čeravno je bilo ž pano-vanje spojeno s stroški in zgi bo časa in bi bil moral biti vesel, da sem tega rešen, mi tako postopanje ni bilo prav. Pritožil se sicer n:sem — pri nas je za take sivari škoda koikov —. pač pa sem se — v znak tihega protesta — z vso vnemo posvetil delu pri Kmetij-ki podružnici
Ker sem bil prej tudi v prostorih Kmetijske podružnice včasih stopil na stra-
nišče, sem se te?a od tedai naprej skrbno izog.bal. Naj sem imel po rokah še tako nujen posel, naj je bilo polno strank v uradu, naj je bilo zborovanje ali seja. čim sem čutil oo'rebo. sem vse pr k nil in šel — včasih tekel — domov. Mnogokrat sem pri tem tvegal svoje hlač*, ker je moja hiša prilično oddaljena od j sedeža Kmetijske pcdružn'ce.	'
Ker sem res neumorno delal za Kmetijsko podružnico, so se kmalu p:kazali veliki in izredni usjrehi. Vesel sem bil zadovoljstva in priznanja kmetova'cev in s ča^om sem kar pozabil, da sem bil n.koč tudi župan.
Nekega lepega dne pa d b:m d?kret sledeče vsebrne:
Gospod Fekete Jn»>~S, predsednik Kmetijske podružnice v S.
Predsedstvo komitata le uradno ugotovilo. da se Vi, gospod pr dsidnik. dosledno Izogibljete stia-išča na sedežu Kmetijske podružnice S tem ka?ete na eni strani, da se ne zavedate v?žn-»sti te zadeve za poljedelstvo Ker se je ugo4o-vilo. da ste ob kritičnih prilikah redno hiteli domov, ste na ta način up3rab'j li lastn'no Kmetijske podrt'ž-»ice v svoio lastno protipravno krr st. Na pod^ei teh dejstev in z ozirom na zakonite prednice Vas predsedstvo kom tata razrešuie časti predsednika Kmetij-ke podružnice in imenuje na Vaše mesto gospod j .....«
Janoš Je divje oo-ledal. pograbil kozarec in ca izoramil do — Potem je dodal: »Vidiš, takole
jaz sem bil tih vm da sem napravil dobro jugoslcA.--»"ko delo. ko sem takoj obrnil pogovor na vreme.	k
no socia'no skrbstvo mnogo globlje v ljudske množice, kakor h'adna birokratična briga za tegobe človeka. Zasebno socia'no skrbstvo stoji v kulturnih mestih pod visoko za"čito komuna'ncga soc;a'no-po'it:čne-ga vodstva in nadzorstva. Do dna je zgrešeno. ako so nekatera zasebna dobrodelna dru'tva iz politične sneku'acije v stran potisnjena Neizmerno koristno bi mog'o biti socialno delo sokolskih dru*tev, ki so živo zvezana ravno z najbednejrimi ljudskimi vrstami. Mnoga druga naciona'na in napredna dobrodelna društva za.nan čakajo po na^ih mestih na uvidevnost občinskih uprav. Cim bolj je razgibano in pog;ob'je-no zasebno socialno delo. tem lažje obvlada uradna socialna politika probleme dneva in časa. Cim prisrčnejši so stiki obč. uprave s prebivalstvom tem več usnehov more imeti občinska sociaV.a politika. Z drugimi besedami: politična pristranost je naj~ strašnejši strup za učinkovitost m blagodef~ nosi občinske socialne politike.
Najprisrčnejši in najobjektivnejši stik * najširšo javnostjo zlasti z ljudmi plemenitih in socialnih hotenj je potreben v času, ko kličejo mestne občinske uprave na pomoč široko javnost za organizacijo t. zv. zimske pomoči Pri taki akciji mora s sr-ccm in vdanostjo sode'ovati vse ljudstvo, drugače ni uspe"na. Malo je verjetno, da bi do takega srčnega in gmotno koristnega sodelovanja moglo priti tam, kjer so prilike take, da zasebna soc'a'na pomoč tako-rekoč stvarno in posredno podpira enostranska politična stremljenja in uveljavljanja občinske uprave. Sredstva iz zasebnih virov olaj:ajo dispozicijo javnih d< hod-kov v politične namene. Težko je ljudstvu dopovedati, da je zimska pomoč, zasebna dobrodelnost v korist mestne socia'ne politike, potrebna in utemeljena, ako na drugi strani vidi, kako gredo izdatki občine v enostranske kulturne ali socialne namene. Akcija zimske pomoči zahteva depolitizacijo celotne občinske uprave, kajti v nasprotnem primeru postane tudi zimska pomoč politično sredstvo, prav za prav prispevek za strankarsko-politične potrebe. Zimsko pomoč je treba demokratizirati in decentralizirati, zanesti je treba njeno jedro v zasebna dobrodelna dru tva pod vodstvom občinske uprave. Le večje akcije zimske pomoči naj izvede neposredno občinska uprava sama Tu bomo opazili, kako je javna uprava znala voditi in ustvarjati voljo in sposobnost za dobro zasebno socialno skrbstvo. Danes opažamo čuden, nevaren pojav: občinske uprave t svojim reklamnim aparatom in s svojo uradno avtoriteto slabe zasebno socialno skrbstvo, ker s čudovito nestrpnostjo za svoje lastne blagajne iščejo dobrotnike med zasebniki pod geslom »pomoči mestnim revežem Za b'agajne zasebnih dru"tev ni več do-brt tnikov ali vedno manj. V modo je prišla tudi neokusna reklama z objavljanjem imen dobrotnikov mestne občine. Taka reklama je večkrat trgovska reklama za konkretno zasebno podjetje. Na ta način zasebno socia'no skrbstvo hira, pada socialna kultura in s'abi srčna plemenitost. V takem ozračju zimrka pomoč ne bo uspeva'a, ona zimska pomoč, ki ni dolaknjena od speku-!ativn:h moti\ov. Javno pravne korporaci-je ne bi smele imeti zasebnih dobrotnikov, kajti večkrat je v laki »plemeniti« gesti skrit sebičen namen Mnogi v takih »p'eme-nitostih« vidijo celo podkupnino. Stvar je tako očitno na d'an\ da je kar čudno, da poklicani nimajo občutka, da to m v redu. Javno pra\ na korporacija naj vse svoje potrebe krije z obveznimi davščinami — tako ostanejo računi najbolj čisti! Vse drugo naj bo pr;pu'čcno zasebni plemenitosti! Ta zasebna prizadevanja nai podpre avtoriteta tn skrbna moralna in gmetna potnoč javne korp. racije.
Prav je, da nnra s'ovenslca mesta z'asti v zimskih dneh poostre in pomnožc svoj.". socla'no politična prizadevanja — to-'a: akcije zimske pomoči belo zaies le takrat koristne, ako bomo glede marsičesa v komunali po itiki na čistem Socia'nih stremljenj ne smemo me'ati s politiko! Samo skrajno objektivna občinska uprava sme ape'irati na dobra srca svojih občanov. Ljubljana ima dobro, zli«to srce, ki bo za reveže dalo vse. toda to dobro srce ne sme biti varano zaradi namenov, ki so dalefi stran od smis^ za fotrebe reveže*.
»JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
»Zgradariua« — Ptuj. — Svoje posestvo ste prepisali na sina ter si izgovorili poleg užitua Se vknjižeuo bipoieito po iy0. Za te obresti V aiu predpisuje davčna uprava rentnino. Ker pa Vam sin ne murc plačevati nobciuii uurenu, ste izposiovau pri soiusču izbris obrestne mere, tako eta je ostal vknjižen samo li i po teč ni dolg brez obresti. Davčna uprava pa Vam ne glede na to Se dalje predpisuje rentnino. Tudi za prvo četrtletje U L zahteva od Vas plačilo četrtletnega obroka. Kaj naj ukrenete, da se otresete plačevanja rentnineT - Zelo zamotana zadeva! Po čl. 60 zak. o ne-posr. davkih je zavezan davku na rente vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku, ined drugim tudi obresti vseh posojil in terjatev s kakršnimkoli nazivom an v Kakršnikoli obliki. Ce vrednost dohodka imovinskega predmeta ali imovinske pravice ni določena s pogodbo ali z drugo listino, jo ugotovi davčni odbor s svobodno cenitvijo V dolgovnih razmerjih se jemlje dohodek v višini, določenim z listino, ne glede na to, ali ga je davčni zavezanec taktično prejel ali ne. Ce dohodek ni določen z listino in se tudi ne da ugotoviti a je obstoj dolgovnega razmerja dokazan, se smatra za dohodek 6% na leto od vrednosti dolgovnega razmerja, kolikor pogodbeniki v postopku za odmero davka ali v pritožbenem postopku ne dokažejo kaj drugega (čl. 68 zakona). Po nekem razpisu finančnega ministrstva iz leta 1933 ne vpliva na davčno obveznost rentnine, ako sodišče sklene, da se izbriše vknjižena obrestna mera (stopnja) Po našem mnenju Vam torej ne preostaja nič drugega kakor instančna odločba na osnovi pritožbe, ki jo vložite, čim prejmete plačilni nalog za tekoče leto. Davčna uprava zahteva od Vas plačilo četrtletnega obroka za t. I. na osnovi lanskega predpisa ln je za to po zakonu upravičena. Na vsak način morete razčistiti to zamotano davčno-pravno vprašanje samo s pritožbo.
V. J. — R. d. — Fin. ministrstvo je iz- • dalo leta 1930 posebno pojasnilo, po katerem se taksa iz tar. post. 99.a pobira tudi za godbo, ki se prenaša po radijskem aparatu tn je namenjena zabavi gostov kakega lokala. Pri tem pa morajo davčne uprave Imeti na umu, da radijski program ne obsega samo godbe, pa tudi med to ne one, ki bi jo lastnik lokala ali njegovi gosti želeli, marveč da vsebuje razna poučna predavanja itd., ki se ne morejo smatrati za zabavna, marveč za izredno koristna ln poučna. Razen tega Je treba upoštevati tudi trajanje zabavnega dela programa. Dobršen del programa obsegajo, kakor navedeno, stvari, ki se ne morejo obremeniti a takso. Nadalje je treba upoštevati tudi, ali lokal, ki ima radijski aparat, prenaSa godbo glede na število gostov vsak dan ali samo ob nedeljah ali nikdar. Ko so vse navedene okolnostl dognane, se na njih osnovi izvrši obremenitev s takso. Fin. ministrstvo v tem razpisu celo priporoča, da bodi vobče obremenjevanje s to takso čim pra-vilnejSe, da se ne ustvari ne pri radijski oddajni postaji, ne pri imetnikih radijskih aparatov mnenje, da se hoče s takso ta ustanova udušiti, marveč da gre za to, da se čim bolj razširi. — Svetujemo Vam, da se z ozirom na pravkar lznešene vidike sporazumete s pristojno davčno upravo.
P. B. — B. — Za leto 1938 Vam je Ml občinski kuluk odmerjen v O. ter ste ga tam do SI. Vili. 1988 tudi plačali. Od 1. IX. 1938 pa ste v B. Gradsko poglavarstvo v O. zahteva od Vas doplačilo kuluka za čas od 1. IX. do 31. XII. 1938. Za isto do-bo pa Vas terja tudi gradsko poglavarstvo B. Kaj Vam je storiti, da se za čas od 1. IX. do SI. XII. 1938 odtegnete dvojnemu plačilu? — Ker Vam je občinska uprava v O. odmerila kuluk za celo leto 1938, ji ostanek za čas od 1. IX. do 31. XII. 1938 nadoknadite. Hkrati pa se lzkažite pri gradskem poglavarstvu v B.. da ste svojo obveznost za leto 1938 nasproti gradskemu poglavarstvu v O. Izpolnili, na kar Vam bo gradsko poglavarstvo v B. tangento za čas od 1. IX. do 31 XII. 1938 odpisalo.
»Kožarje«. — V svojem pismu nas vprašujete, če res nI treba plačevati zgradarine za neobljudcno hišo. — V takšnih primerih je treba v smislu določbe čl. 40. zak. o neposr. davkih predložiti prijavo za odpis osnovnega davka v 14-dnevnem roku, ko je uporaba prestala. Odpis davka se IzvrSuje dvakrat na leto. ln sicer za prvih Sest mescev davčnega leta v mescu juliju, za drugih Sest mescev pa v mescu januarju. Posebna pojasnila so razvidna lz razpisa fin. ministrstva z dne 24. IV. 1935, St. 31.317 m, ki Jih radi obsežnosti ne moremo navajati. V Vašem primeru bi morali pravočasno javiti davčni upravi, da v hiši nihče ne stanuje, nakar bi davčna uprava v smislu že navedenega čl. 40. zak. Izvedla odpis zgradarine. Sedaj pa je to seveda prepozno.
Pravna
J. V. »Stanovanjska zaščita«. Ali so ie doloOeue za poslovne prostore ln stanovanja primerne najemnine. — Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. ki velja od 26. IX. 1939.. se ne smejo poviševati najemnine za poslovne prostore in stanovanja in ne smejo biti višje, kot »o hile p* na dan l. IX. 1939. Lastnik zgradoe, stanovanja ali poslovnega lokala, ki bi povišal najemnino, je kazniv z za-poiom do 3 mesecev in v denarju do Din 20 000. Prijave zoper take osebe je vlagati pri krajevnem policijskem oblastvu, ki je pristojno tudi za predhodne poizvedbe. Razpravljanje ln razsojanje takih prestopkov pa ie pridržano pristojnim okrajnim : Sčem, sodijo po hitrem postopku ln po predpisih sodnega kazenskega postopnika. Pogojne ka .ni se ne smejo Izrekati. V tej uredbi piedvidena posebna uredba, ki naj bi uredila najemnine. Se ni Izšla. Dotlej ve jajo gornja zakonita določila.
P. Z. Sv Vid. Z-ubili ste učno spričevalo, kako bi nabavili drugo. — prav je. da v Službenem listu oglasite neveljavnost zgubljenega spričevala Pri združenju, ki Vam je Izstavilo prvotno učno spričevalo. vložite profinjo. da Vam Izdajo nov prepis tn to uradno potrdijo na sp lčevalu.
D. V. »Drevje ob meji«. AH sme sosed po ekati korenine In odžagati veje. — Po veljavnem občnem drž zpkonlku sp ne določa lastnina drevesa po koreninah, ki se Sirijo v sosednje zemljišče, marveč po deblu, ki se dviga Iz zemljišča. Ako stoji ; drevo na mejnh več lastnikov Jim je skup-aa lastnina. Vaak zemljiški laatnijk p« J
sme izruvati korenine tujega drevesa lz
Svojega sveta in c usekati ali drigač? porabiti veje, ki vise v njegov zračru prostor. Kdaj sme to storiti, od visi povsem od njegove voije, more jih odstranili lako poznui kakor tudi šele poleti, in tudi, če so na djih sadež-. Sosed pa mora biti se v« da toliko previden, da pri tem ne aaprav, škode na deblu aH na drugih vejah, ki ne visijo v njegov zračni prostor.
F. Ž. G. Koliko časa bo trajala zaSčita pri dei,ar..em zavodu, Id Vam izplačuje le okrnjeno vicgo v obrokih. — Točno morete poizvedctl zaželjeno le pri upravi do tičnega denarnega zavoda, kjer so Vam kot prizadetemu inurestntu Jolziu vat točna pojasnila o vsebini načrta za izplačevanje starih vlog, ki jim je bil po uredbi o maščuj dovoljen Tistojnega i tusu-stva Tozade ne določbe načrta niso sa vse hran.lnice em.ke. Vlšjo<i zp ačiia kot a* predvideva za stare vloge odplačilni načrt. od posoj lnice ne boste mogli izpiliti četudi pravite, da razpo'ar,a <. denarjem in da daje posojila in izplačuje v celcti no i* vloge
A. E. K Ste mali obrtnik, Id je zaSel \ dolgove ter Vas od več strani rubijo. B U smeli delati z Izposojenim rokodelskin »trojem. — Po zakonu Je izvzet od rubež: m prisilne prodaje edini stroj, ki je last rokodelca, da zamoie z njim Izvrševati svoja dela toda le, če mu je neizogibno potreben za dela, brez katerih ne oi mogel pridobivati za najnujnejše vzdi ž.vanje samega sebe in rodbine živeče z njim v skupnem gospodarstvu. V delavnici smete Imeti tuje stroje ki Vam jih nekdo posodi v uporabo Lastnik tega stroja pa mora v primeru, da bi bil njegov stroj v Vaši delavnici zarubijen. pozvati upnika na ustavitev izvršbe in mu nudit) dokaz la, s katerimi more dokazati svojo lastnino na stroju Ce upnik kljub temu vztrajs on rubeži in predlogu na prodajo mora pravi lastnik zopei upnika v .ožiti prt izvršilnem sodišču izločitveno tožbe in tako v pravdi dokazati svojo lastnino Ce mu to uspe. se IzviSba na njegov stroj ustavi.
M. 1. D. Kot vdova po obrtniku nadaljn jete njegovo obrt. V najetih obrtnih prostorih je bil zaposlen Vas nečak, ki j« skrbel za celotno obrt in tudi za VaSe vzdrževanje. Odšel je na orožne vaje. pa ne morete kriti le zapadle najemnine. — Po posebni uredbi, ki je veljavna že od 7. oktobra 1939 ste zaSčitenl ln najemodajalec ne more zahtevati plačila dolžne najemnine za Vaše poslovne prostore, če se je zaradi vpoklica Vašega nečaka obrt ustavila ali če so se dohodki obrti zato zmanjšali. Tudi najemnina, ki dospe v času. ko je VaS nečak, ki Vas Je vzdiže-val. v vojaški službi, se ne sme zahtevati Zaščita za zapadle najemnine velja še tri mesce po odpustitvi nečaka od vojaSke službe Potem pa sme najemodajalec zahtevati od Vas plačilo najemnine, ki bo takrat zapadla v plačilo, poleg redne ra-padle najemnine tudi Se 50» kot odplačilo najemnin, katerih plačilo Je bilo odloženo Ker ste že toženi, si priskrbite potrdilo o vpoklicu nečaka pri občini ln naznanite sodišču VaS položaj pri razpravi.
»Zamejna nevesta.« Javite točen naslov in sporočite, po kakšnem obiedu je bil sklenjen dotični zakon.
K. M. Trbovlje. Radi bf pojasnil«, rfkaj zaračunava hranilnica Vaši sorodnlci komaj 2 •/. obresti na vlogo. — Dotična hranilnica je najbrže pod zaSčito. Ravnajte tako, kakor amo svetovali vpra^evalcu zgoraj pod F. 2. G.
Hčerka: Vaša ma's hčerka je dobila uši. Ker Ima dve mali hrasti, si radi bojazni pred Infekcijo ne upate uporabiti običajnih sredstev. — Omenjen! dve hrasti zaSčitite z vazellnom. Glavo umijte večkrat z nasičeno raztopino sode ln Izčeslte nato lase. V lekarni dobite neko sredstvo (meSanlco petroleja), ki uniči uSl. S tem namažlte glavo, ki Jo nato zavežete z ruto. Otrok naj Ima zavezano glavo 1--2 dni.
Radovedna: Zelo dvomim, da bi bilo sedanje vnetje oči v zvezi s kapavteo. Verjetnejše se mi zdi, da je to posledica rev-matizma. Kot mati nedoletnega otroka imate pravico zvedeti, kaj je otroku Pojdite torej k dotičnemu zdravniku ln se Informirajte!
A. D. K.: Iz vašega pisma s! ne morem ustvariti jasne slike, kaj vam prav za prav je. Se najbolj verjetno se mi zdi, da gre za vnetje živcev, odnosno hrbtnega mozga. Svetujem, da greste v bolnico na Živčni oddelek zaradi preiskave ln zdravljenja.
Zaskrbljena mladenka: Predvsem je vpra Sanje, da-ll ste res premalo razviti? V tem pogledu je človek več ali manj subjektiven, ln torej vaSe mnenje ni povsem merodajno. Po mojem mnenju je treba z ozirom na vaSo mladost počakati dn1n*ega razvoja, predno je mogoče Izreči definl-tivno sodbo. Zaenkrat svetujem primerno, krepko hrano ln vse vrste športa.
D. M. Benetke: VaSo sestro je pričelo dušiti v vratu pred 4 mesci. Zdravnik sodi, da gre za golSo ln jo je obseval. Vkljub obsevanju jo je pričelo ponovno duSltl. VpraSujete, kaj je bolje; obsevanje aH ope- j racija? — Vsak postopek Ima svoje raz- j loge, za ln proti. V vašem primeru bi se jaz z ozirom na to, da je sestra stara Sele 38 let ln v primeru, da so drugi organi n. pr. srce. zdravi, odločil za operacijo. Za obsevanje pridejo v poštev predvsem stare jSi ljudje, kjer bi bila operacija zaradi slabega srca ali pa z ozirom na visoko starost preveč riskantna.
C. T.: Mnenja sem, da je treba vendarle v prvem redu misliti na nosečnost, ne pa na kako drugo bolezen. To Je tudi najbolj logičen zaključek. Na mnenje pred 1V£ letom se ni treba ozirati. Ako se Se dosedaj niste dovolj razvili, vam bo materinstvo k razvoju samo pripomoglo. To vam bo torej v prid, ne pa v kvar. Verjetno si boste tudi popravili živce, ker ste spremenili okolico in podnebje.
H. 26: VaSa 26-letna žena Ima napačno lego maternice. Izgleda tudi. da je splavila. VpraSujete, kako bi se dalo v bodoče to preprečiti? — Ni Izključeno, da je bil splav posledica napačne lege maternice. Ker Ima poleg tega bolečine v križu, ki so verjetno v zvezi z napačno lego maternice, bo treba to pač zdraviti. V poStev prihaja več načinov. O tem naj odloči zdravnik-specialist za ženske bolezni, h kateremu pel.1>te ženo na pregled.
J. K. R.: Imate popolnoma nrav Ome njene tvorbe niso žolčnl kamni V podrobnosti se ne morem spuščati. Vendar ima omenjena kura avojo vrednost. Svetujem torej, d« ponovno poskusite g opisano ku-
ro, ali pa s kuro v Rogaški Slatini. Ako bi se kljub vsemu ponavljali napadi, odnosno zlatenica, bo treba misliti na operacijo.
C. R.: Pred 5 leti ste imeli abcea po angini, ki se vam redno vsako leto ponavlja. Poleg tega ste bacllonosec. Skrbi vas. da nimate raka. — Najbolje bo. da ae posvetujete s specialistom za bolezni grla zaradi eventuelne operacije (odstranitve) mandljev. Abscesl so lahko vzrok vnetja srčnih zaklopk, ledvic, ali pa revmatizma. Zato je razlog za operacijo podan. O raku. mislim, da nI govora.
V. S.: Ako se posreči najti pravi vzrok astmu. je zdravljenje lahko. S posebnim postopkom je namreč možno človeka otopi ti za dražljaje, ki sicer izzovejo napad. Posebno v vaSem primeru, ko se napadi pojavljajo periodično bi prišle v poStev tudi druge stvari. Razlaganje bi vedlo predaleč. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da se napotite v kako večjo bolnico, ali pa. da greste na kliniko v Zagreb Računajte s tem, da bo proučevanje vzrokov trajalo dalj časa Potrebno je namreč sodelovanja zdravnikov raznih strok n. pr.: otologa ln ginekologa, poleg zdravnika za notranje bolezni.
Km*t*iska
Travno seme
Zadnjič ste vprašali, koliko kg travnega semena boste rabili za svoj travnik, ki meri nekaj manj kot eno jutro. KakSne trave naj Izberete, po kakšni ceni ln kje ga naj dobite.
Pri navedbi cene se nam Je zadnjič vrinila pomota, ker za 5—8 din kg travnega semena ne morete dobiti Zdaj. ko ste nam poslali natančen opis. da nameravate napraviti travnik na precej vlažnem, včasih celo mokrem zemljišču, vam svetujemo te tiave: Visoke: mačji rep 1 kg. travniška bllnlca 7 Ms kg lisičji rep 2 kg svetil-kasta trstenika 1»* kg Nizke: travniška latovka 1 kg. rdeča bllnlca 1 kg. močvirska latovka 1M kg. tresulja 14 kg. Detel ie Sveska deteHa 1 kg. močvirska no kota 1 kg. Ce kupite seme ločeno v trgovini. vas bo stalo cca 500 din, če pa naročite menico pri Kmet. družbi, vaa stane cca 390 din.
F N. N. Ker je seno zelo drago, nameravate kupiti nekaj cenejše krme v obliki slame al, slabšega sena. Priliko imate nabaviti koruzno slamo. Z dovoz >m bi vaa stal mtc koruznice 56 din. želite vedeti, ali je cena primerna In koliko vrednost piedstavlja taka slama za hranjenje goveje živine.
Vrednost koruzn!ce Je odvisna od časa ln načina spravljanja. Pri tleh požeta ko-ruzn ea je veliko manj vredna kot koruz-nica, ki se žanje nad strokom Ce se je požela koruznica o pravem času dokler je bilo listje Sc precej sveže, bo tudi več vredna kakor pa če se pusti zunaj do pozne jeseni. Ne spiavljajo koruzn ce povsod enako.
Mehka 'n zdrava mtsMmo predvsem ne plesnivo ali nagnite koiuznico, je med vse ml vrstami slame Dajveč vrec'na za krmljenje goveda. Taka slama predstav Ja lahko 20 odstotkov škrobne vre 'nostl ln Ima 1 do 1.5 odstotka piebavnih beljakovin ter celo pol odstotka tolšče. Primerjati »e da nžavskemu senu Smo mnenja, da je navedena cena za cobro koiuznico kar primerna.
L!pt*vsk| sir
8. P. K. R:dl bi znali pripraviti *ober liplavski sir za piodajo v svoj goet lni. Pravite, da se ne dobi v trgovinah vedno enako dober liptavec. Mi vam prav radi postrežemo z navodilom o pripiavl te vrste sira. Poskus te, nato pa nam spjroč te, če ste zadovoljni.
Za liptavski sir Je potrebna v prvi vrsti dobra akuta ki nI suha. drobi jI va ln tudi ne premehka. Dalje naj bo skuta prej kiselkastega nego sladkega okusa. Na 1 kg skute se prmeša osm nko svež ga masla. osminko litra smetane, 20 g r »oli, 10 gr sladke paprike. 10 gr popra, 10 do 20 gramov čebule. 1 do 2 oluščeni sardell brez kosti ln 5 gr plstaclj ali tol ko kaprov Čebulo kapre ln sardele Je treba tako temeljno zdrob ti. da se v mešanici ne opazijo. pač pa se čutijo po prijetnem okusu ln vonju Vse pri 'atke je treba p av dobro premešati ln celo zm'eti na mlin, kakršnega rabimo za mletje mesa aH orehov. Po izdelavi se I ptavsk sir še lahko gamira s koščki kumare ln kapri.
Gnojenje vinograda
M. P. Mrb Kupili ste manjše posestvo, od kateiega je skoraj en o.al vlav^raua. Tr-sje je mlado in slabe rošče zaradi boljšega vzdiževanja poeestva ln posebno za-taui gnojenja v ncg.ada nameravate postaviti h-šico s hlevom. Vp.a^ate, ku. ko živine oi morali rojiti, da t>- se dob.o _no-jil v nog rad.
Za en ora' vnograda se računa p ibliž-no 250 do 300 inte dOorega hlevan^ga gnoja. Gnoji se navadno vSako tretje :eto. Ce pa je remija pusta ln zelo pt-Sčena se pri-pcioča pognojiti že vsako drugo leto. S pravilnim gnojenjem pospešite ok.e^itav trs.,a kai poveča tu<Ii prdelek grozdja ln zboljša zemljo. Pečena zemlja zelo clra, kakor pravimo, ker je redka, zato moramo č ni piCj p«:p;uviti humus, da se popi a >1.
Mr.„*ž'na prldoVjencga gnoja je cd 'sna oj vrste živali nastiija urejen h:eva ln gnojišča. Na eno kravo se računa 120 do 150 mtc gnoja, za te teo ali junčka 50 do 80 mtc. Potemtakem kaže. da boste mo.ali -editi 2 kravi ln par mladičev Poleg tega vam priporočamo da si pripravite kompost, ki bo veliko pripomogel k izboljteiiju zemlje. Pozneje bo zelo dobro, da od časa do časa dokupite nekaj umetnih gnojil ln j h potrosite kot dodatek k rednemu gnojenju s hlevskim gnojem.
buiakt klubi (Mariborski SK. SK Vidmar ter SK 2clczničar I. in 1L) igrajo med seboj najprej reden turnir po točkah, nato pa se srečajo še z zmago%aici prej omenjenih tekem. V celjski skupini igrajo danes in prihodnjo nedeljo Krško-Radeče, Trbov-Ije-Gabcrje in So-tanj-Slovenj Gradec. — Celjski SK poaeie šele v zaključne borbe svoje skupine. — V ljubljanski skupini tvorijo ljubljanski klubi sami dve skupini, ki sta po moči določeni kot prvi in drugi razred. Obe skupini igrata najprej vsaka zase turnir, ki določi zmagovale«. Najboljši klub drugega razreda ima možnost, da a kvalifikacijsko tekmo napreduje za prihodnje leto v prvi razred. Zaenkrat tvorita prvi razred po dve moStvi Ljubljanskega SK in Centralnega SK ter SK Trigav V drugem razredu sta tretji moštvi Ljubljanskega in Centralnega SK dalie Dvorski SK. Šiška. Železničar in Korotan Ni pa izključe-. no. da bo sodelovalo Se četrto moštvo Ljubljanskega SK in sicer mladinska sekcija, ter drugo moštvo Korotana Posamezna kola obeh ljubljanskih turnirjev so določena u 20. in 27 t m ter V in 12. ter 20. marca — Poleg tega igrajo v ljubljanski skupim še Močilnik Vrhnika, ki pa nastopi fele v aprilu v kvalifikacijsk tekmi s drugim klubom ljubiianskega 2 razreda ter Kranj in 5kof-ja Loka ki se srečata prihodnjo nedeljo in i marca.
Flohr in Spielmann se ie od izbruha vojne dalje mudita na Švedskem. Hohr je dal zadnje čase 12 simultanih produkcij s skupnim rezultatom +835 »132. —48 Spielmann je dosegel v svojih produkcijah, toda proti močnejšim nasprotnikom, rezultat -f 206. =58 -47
Na* mojster Konig k' živi sedaj stalno v Londonu objavlja v najuglednejših angleških šahovskih revijah članke k teoriji otvoritev Da ima rudi v praktični igri uspehe ie poka/ala nteeova zm*s«a na malem medna rodnem »urniriu v Londonu v decembru. S turnuja ie n*«ledma nabija:
Slovanska obramba Beli: Komg	Cm> dr FazekaS
1	d2 - d4	d7 - d5
2	c2 — c4	17 - c6
3	Sgl — f3	Sg8 — to
4	c2 - e3	e7 — e6
5	LM - d3	d5 c4?
V tem trenutku je opust-»ev poz«cMe ▼ -.redišču nevana Pravilno je Sbd7 in šele na 6. 0—0 dc4: 7 Lc4 Ldft
6	Ld3 c4	Lt* - dft?
Seda i ie b'l» treha vsaj • c5 preiti v spreleti dam«ki gambit.
7	Sbl - c3	b7 - b5?
Že tretja napaka po kafer »e črni najbrž že končnoveliavn<> •zsubMen Poskusit; je bilo treba Sbd7 9 e4 e5 9 de5. Se5 Se5 Le5\ II DJ8 -■*■ Kd* 12 L»7 Tf8 13 Lb3. Le3 + 14 beV SH Seveda je tudi to nadaljevanje le sumljivo ra črnega.
8	Lc4 - d3	«7 — a6
9	e3 — e4	Lfo - e7
Tako igra črni meran«ko varianto, ki je
2e itak nevarna k t dvema tempoma manj Proti premoči beleea « središču sedaj črni nima kompenzacija.
10 0 - 0 0-0
11	Ddl - e2	b3 - trt
12	Sc3 - «4
Tudi 12 e5 prihaja v pn?tev Po beV.. 13. et6:, cb2 14 fe7: bal D 15 cd8 D. Td8: 16 Lg5 je črui seveda izgub1-en.
12	....	Sh8 — d7
13	Lcl - g5	D18 — a5
14	b2 - b3	b7 — W»
15	Lg5 - trt	TIS - d8
16	e4 - e5	Sf6 - d5
Črni ima za obrambo kra'«ev»ea krita
odslej le malo figur na ra/p^ago Zato se tudi ne mure ubraniti pred sledečim na padf>m:
17	De2 — e4	Sd7 - f8
18	Sfi - d2	g7 — g5?
To sbči precei obupu Očividno se ie ir ni ustrašil možnosti da bi »e beli *kakač utrdil na d6 Bolje pa je bilo vsekakor f5.
10 Sd2 - c4	Da5 - c7
20 Lirt - g3	Dc7 - a7
Da vsaj za nekaj £aaa zadrži odločilni ' prodor f2—f4.
i 21. Tal — dl	«6 — a5
22.	kgl — hI	Lc» - b7
23.	De4 — g4	Kg» - g7
24.	LdJ — e4	Sd5 — c3
25	Sa4 : c3	b4 . c3
26.	f2 - 141
Za kmeta d4 se belemu seveda ni treba več brigati. Na črnem kraljevem krilu je toiiko s.abib točk, da jih u. mogoče bra^ niti. Otvoritev t-iinije takoj odioči.
2	6............TJ8 . d4
27.	f4 — f5	e6 : f5
28.	Dg4 : 15	Td4 : dl 29 L>i5 . f7+ Kg7 - h8
30.	Tfl : dl	cJ - c2
31.	Le4 : c2	c6 — c5
Se zadnji poizkus: 32. De7 ??. Lg2:+, 32. e5—«6 črni se vda.	Vasja Pire
I
Nedelja, 18. februarja. Ljubljana 8: Jutr. pozdrav (plošče) — 815: Preno« cerkvene glasbe iz franč. cerkve.
—	8.45: Veiskl govor (dr. Vilko Kajd ga).
—	9. Napovedi, poročila. — 9.15: Koncert na lutnji (Stanko Prek). — 10: V kateri meri se udeležujejo krščanski narodi dela za pokristjanjenje sveta (g. F.lip žakelj). 10 20. Glasbene slike lz daljnih dežel (plošče). — 11: Kmečki trto ln Bežigrajski pevski fcbor. — 12.30: Poročila, objave.
—	13. Napovedi — 13.02: Pevski zbor in orkestralni koncert Sodelujejo: gdč. Valerija Heybalova. g. Ivan Ivanov in radijski orkester — 17: Kmet. ura: a) Negovanje kmet. goedov (inž K. Tavčar) b) Tržna poročila. 17.30: Plošče. — 18: Darilo Cerar: Čevljar ln vrag, spevoigra (izvaja pevski kro&ek z Viča). 19 Napovedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Siov.nci v dodl Napoleonove Ilirije (piof Janež Stanko lz LjubJjane). — 19.40: Objave. 20: Plošče — 20.30: Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V zabavo igra radijski orkester.
Beograd 18.15: PloSče. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30; Koncertni večer — 22.50 Plesi s plošč — Zagtcb 20: Moški pevski sekstet. — 20.30: Recitacije. — 21: Zabaven spored. — S°fija 18: Lahka glasba. — 19.30: PloSče. — 20: Mali orkester.
—	20 30: Operetni odlomki. — 21.20: PloSče. — 2155: Plesi. — Dunaj 1515: Vir-tuozne violinske skladbe. — 16: Koncert po željah. — 20.15: Znameniti pevci. — 20.50: Zvočna igra — 22.15: Plesna muzika. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj.
Ponedelje«. 19. f» bruarja.
LJubljana 7: Jutrnji pozdiav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plo6če).
—	12: Cvetke v glasbi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02. Radijski orkester. — 14: Poročila.
—	18: Zdravstveno predavanje. Priprava za zakon (dr. A. Brecelj). — 18.20: PloSče. — 18.40: izkopavanje na Gradišču nad Bašljem (dr. R. Ložar). — 19: Napovedi, poročila — 1920: Nac. ura. —-19.40: Objave. — 19 45: Več manlre — pa brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Godalni kvartet: gdč. F. Omikova, gg A. Ivančič, S. Martin, C. šedlbauer. — 20.45: PloSče. — 21 15: Harmonika (g. M. Stan-te). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura skladatelja Vinka Vodopivca (Radijski orkester).
Beograd 18.20: Veliki orkester. — 19.40: Narodne pesmi — 20: Violinski koncert.
—	2030: Zvočna igra. — 21.50: Komorna glasba. — 22.30: PloSče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Klavir. — 20.30: Kompozicijski večer. — 21.30: Orkester.
—	22 20: Ples — S<>fija 18: Bolgarska glasba. — 19: Klavir. — 19.30. PloSče. — 20: Simf. koncert. — 22: Pies. — Dunaj 15: Mali orkester. — 19.15: PloSče. — 20.15: Zabavni koncert. — 23: Nočni koncert — Bo 1 Hn 20.15: Lahka glasba. — 21: Orkester berlinske flinarmonije. — 22.30. Lahka glaeba. — 24.10: Nočni kunce rt.
Križanka št. 6
Š A
Slovenska šahovska zveza prične danes s svojim rednim medktubskim tekmovanjem za moštveno prvenstvo zveze. Tekmovanja se udeleži po programu 23 k>ubov. ki nasto pijo skupno z 29—31 mo"tvi. vsako s po 8 'gra'ci Tekme bodo končane do 26 ma ia V prc.In kmovani;h so klub raz leljen> najprej na * skupme V prv., marb rski se srečajo danes Črna—Mežica in Mura (Murska Sobota)—Ptuj. Prihodnjo nedeljo odigrajo isti klubi revanžao tekmo. Mari- i
V t, J! .no: 1. Industrijsko poljedelski vlačilec; 7. Dcitbčauva opereta; 13. M. Kranjčeva novela; 15. pritezalnl drog; 17. pridevek slehernega živega bitja in stvari; 18. pevski glas; 19. afganistanska utežna enota; 20 prijemnl del nekih posod; 22. stran človeka, vojaSke edlnlce, tudi ladje; 24. vrednostni papir; 25. mesto v južni Franciji; 27 notranji vzgon za uspeSno, sijajno izvrSitev dejanja; 29. sadna rastlina; 30 poljski ples; 31. življenjski in umetnostni slog 18. at.; 32. obljuba, željeno, včasi tudi upravičeno pričakovanje Izpolnitve; 33. tiskovina; 35. planet, tudi rimski bog vetrov; 37. nočno zabavišče, tudi kraj v južni Dalmaciji; 39. kvarnerskl otok; 41. svetopisemska oseba; 42. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 43. ploskev, na katero naa priklepa težnost; 45. Ime slovenske filmske Igralke; 47. nipponska narodna Igra; 48. Flnžgarjeva povest; 52. naravna tvorba nekih mineralov; 53. Lewlsov roman.
Navpično: 1. papeževa krona; 2. rimska mera In bakren novec, igralna karta, en-ka na Igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 8. življenjska tekočina; 4. ne-osvetlienost; 5. glava družine; 6. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, Iragoceno v zdravilstvu uporabljano prvino; 7. pritrdllnlca; 8. pramati, Foersterje-va opera, tudi Lčharjeva opereta; 9. nevestina oprema; 10. koničast vrh; 11. nipponska dolžinska mera; 12. užitne enovi; 14. žlahtni plin; 1«. dvojni krog; 19. planinska
žival, tudi nebesno znamenje; 21. posoda; 22. kovina; 23. vrh v Pindskem gorstvu; 24. prtznalna, nagradna posoda; 26. egipčanski bog žgoče, življenje uničujoče vročine ln suSe, tudi teniški Izraz; 27. rastlinski naziv; 28. izžetna vsebina, tudi kranjski močnik; 29. naravna, tudi nasilna delitev snovi in mesto v Bolgariji ob Donavi; 32. prijateljski prihod v blvallSče; 34. oklopno bojno vozilo, tudi tekočinska posoda; 36. razglednlk, okrasni prizidek pri nekaterih zgradbah, tudi mesto v severni Nemčiji; 38. omejitvena, varovalna naprava; 40. plin; 43. enota sadnega nasada; 44. predplačilo, tudi vrsta papige; 45. travniška cvetica; 46. pripadnik Izumrlega slovanskega plemena; 48. Iracionalno število; 49. pijača starih Slovanov; 50. reka v Rusiji, pritok IrtiSa; 51. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin.
Rešitev križanke St S
Vodoravno: 1. prepelica; 8. Ren; 9. Ian; 10. ep; 11. pot; 12. Ra (2. = radij); 13. lea; 15. očak; 17. meja; 19. generator; 20. opal; 21. Gabč; 22. lok; 23. No; 25. kit; 26. 11 (2. Ll = litij); 27. Ida; 29. Pen (klub); 30. karlatlda.
Navpično: 1. premogovnik; 2. rep; 3. en; 4. Eros; 5. II; 6. car; 7 Ana Karenlna; 11. pekel; 13. Banat; 14. letak; 16. čep; 17. magot; 18 Job; 22. Upa; 24. oda; 28. led; 28. ar (2. Ar = argon); 29. pL
S d
Žena In mož
sita stran
t
Koš članek »Ce bi bil jaz žena« je sprožil vpiašaiija, ki segajo globoko v življenje sieiie.nega posameznika in določajo^ o njegovi sreč. a.i nesicei. Zakon, kakor ga pojmuje moderna uooa, je tovarištvo dveh ljuui. n>-i^sebojno poup ranje v življenjskem boju pa tudi skupno pienaianje bremen. ki jih je človeku naložila naiava s spoioru. Tak z_kon je piod civilizacije ;n lahko uspeva samo na njenih temeljih.
Tesno sož-tje dveh ljudi zahteva oi obeh udeležencev ze.o mnego. Samo res kulturen človek je lahko uober mož aii žena. Samo kuj turen človek bo vadcl, da živ! poleg njega še drug človek, ki ima lastne težnje, potrebe, pravice in do ka.te.ega ima poicg zahtev tuui dolžnosti. Tak človek bo lahko obzirni in diskreten prijatelj Ki vse razume, u scip iniran sobojevnik, ki obvladuje svoje teio n svojo dušo. kar ^e dosegel v dolgem oblikovanju samega sebe. Za dosego tega cilja ja potrebna že v ram miauosti vzgoja značaja, disciplina .samega sebe, zlasti pa vse življen e samovzgoja, ki ne srne nikoli prenehati ali popustiti Take zahteve stavi človeku kultura. Predvsem pa mora te zahteve izpolniti človek ki hoče vse življenje živeti ob drugem človeku. Za to ni težja preizkušnje kakor je zakon, in zato vprav v zakonu tol ko ljudi odpove, življenje sestavljajo same drobne, majhne, neznatne, vsakdanje stvari, ki so zrcalo, v katerem vsa-kJo neprikrito pokaže svoje pravo ice.
Dmžboni red. v kateiem živimo, stavlja razmaku zakona v takem pomenu št. v Ine ovire. Neenakost vzgoje, razredne pripadnosti, nazL anja, lahko izzovejo v sožitju dveh ljudi velike spore. Največjo nevarnost pa predstavljata ozir na gospodarske koristi namesto na vrstni izbor tar gospodarska odv snc<st zakonca od zakon ja. Kjer privede dva č oveka v zakon res m d-sebojna naklonjenost, se ne bodo nikoli v tol ki meri pojavljale Krize in spori erotičnega in seksualnega značaja kakor prj ljudeh, ki j h je privedel v zakon samo sijajni nasiov, denar ali kariera partnerja. Zakonu je dalje zelo nevarno dejstvo, da je eden zakoncev gospodarsko odvisen od drugega. Tako razmerje se lahko v vsakdanjem življenju naglo skali, ker lahko privede do popolnega zasužnjenja enega dela. Nič m bolj v prid dobremu za.k> nu, kakor če sta oba zakonca gmotno povsem neodvisna drag od drugega. Potom s stopita res kot dva popolnoma enakopravna človeka nasproti. Zakon naj ne fco nikoli osnovan na trgovski pogodbi, marveč le na želji d*>eh ljudi, da živita skupaj in delita usodo.
še ena nevarnost grozi zakonu v družbi, ki rada olepšuje dejstva in se boji res^iI- ' ce namreč ta. da prihajata partnerja v ; zakon s predstavami, ki z resničnm življenjem niso združljive da se predajata utvaram, oiepšavata drug dragega ln sanjarita namesto da bi se vprašala, ali bo-s^a lahko prenašala slabe lastnosti zakom-£ ega druga. Te bi si naj vsakdo ogle 'al, prodno se veže. Poleg toga pa naj bi se poučil, kaj je telo !n kakSno so zakoni pri-rode ki ga gibljejo. Tudi erotično življenje zahteva od človeka mnogo, tudd na tem področju je treba kulture, kar zlasti pri
nas pieradi pozabljamo. Premalo se zavedamo dveh resnic,'ki sta jih izrazila Ovld in Sir Galahad: Naturam expella3 furca, tamen usoue recurret (bojuj se proti prl-roai z vsem, sredstvi, končno se vendar uveljavi) in pa: Vsak defekt žene je samo merilo za nizko erotično stopnjo njene moške okolice.
Ce bi bila jaz moSlu . ..
O tem vprašanju je naše uredništvo do bilo dopisov, da je popo.nonoa nemogoče vse objav ti. To naj nam našo cenjene čta-tcljice oprostijo. Ker pa nam ti dopisi dijo v celoti zelo dobro sliko življenja, ano skušali iz nj h posneti b stvene poteze tn j h tako prealožiti našim č: ta tel jem.
Ce bi bila jaz moški:
Bi niko.i ne očitala ženi, da ničesar ne razume o vzgoji; kadar bi bili otroci dobri. bi ne dejala, da so to moji otroci, kadar bi bil; trmasti, neubogljivi, leni, bi jim ne očitala, da je to njena krivda ln bi ne poudarjala, ča so taki njeni otroci. Zavedala bi se, da so otroci plod svoje okol ce, ki jo predstavljata oče n mati, katerih naloga je, da se pri vzgoji etrek medsebojno podpirata in da dajeta 5 svojim življenjem otrokom vzgled.
Ne bila bi nediskretna in noss.uplj'va, ne st kala bi po ženinih predal h in forb!cJ.
Vedela bi, da tudi žena potrebuje družbe razvedrila, in da mora do pametne mere skrbeti za svojo zunanjost; ne zapiral bi je ljubosumno med Sthi stene svojega stanovanja.
Poiskal bi si pravo, izobraženo, skrbno ženo ir ne lutke
Ne hodil bi okrog drugih žensk niti tf ne izpostavljaj svojega, ženinega m zdravja svoje družine spolnemu okužen ju.
2ena bi mi ne bila same neplačana stuž-k nis. katere dolžnost je čstit: moto obleko in čevlje, pospravljati stanovanje kuhati in skrbeti za vse. marveč bi se zavedal, da opravlja delo. ki je enakovredno, mojemu, da si z njim poSteno zaslužr svoj kruh in še mnogo več. Dajal bi ji dovolj denarja za gospodinjstvo in bi ga ne zapravljal po nepotrebnem d.-ugje Ce oi b^a bolna, bi oil do nje obziren in bi ji okušal olajšat' življenje.
Ne zaničeval In zanemarjal bi svoje druž ne in svoio Žene, ne prekvartal pre-igral in popival bi vse noči tn bi tako ne uničeval sreče svojcev. Ne prhajal bi pijan domov, ne bil bi brutalen z ženo m ne sejal bi v hišo nemira, razdora in prepira. Prijatelji bi mi ne bil' ljubš otr-~k in žene. tudi javno bi se priznava! St njej.
Ce bi se žena postarala bi je ne zasmehoval, pomagal bd ji premagovati težave, ki ji jih prina-lia življenje !n ne spominja! bi je vedno tega. da je stara.
Nikoii ne bi pozabil, da ima moja žena lepo iime in b! ie nikoli ne klical: »ti, stara« ali »ti, slišiš«.
Nikoli bi ne pozabil, da sem mož kl ima drugačne odgovornosti kakor neporočen fant.
N:koIl bi ne pretepal svoie žene, ampak bi se zavedal, da je to divjaštvo.
Ne sumnič i bi žene ln je ne hi preganja! zaradi govoric in zaradi stvari, o katerih se nisem prepričal.
M. Mohorlč
SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina. Pražen krompir. Čebulna omaka Jabolčna pena. — Večerja: Telečji ri-
žot.
ČETRTEK. Obed: Na juhi ocvrt grah. Zavita bržola v omaki. Žemljev cmok kuhan v prtlču. Cešpljev kompot. — Večerja: Vampi s parmezanom.
PETEK. Obed: Flžolova juha. Ajdovi žgancl. Zdrobov narustek oblit z malino-vlm sokom. — Večerja: Ribji ragu. Polen t-ni cm očki, ali: polenovka na hitro.
SOBOTA. Obed: Obarna Juha s cvetačo. Mrežna faširana pečenka iz trojnega mesa, garnirana s praženim ohrovtom. Sadna solata — Večerja: Pražena telečja Jetra. Gomoljlke od zelene in krompir v solati.
NEDELJA: Obed: Mo2ganja juha z drob-tlničnlmi cmočkl. Ledvična pečenka v kratki omaki, filroki rezanci. Solata. Punčeva torta. — Večerja: Cvrtje iz telečje drob-njave (jetra, prižljlc, možgani). Mešana solata.
Kako maram kuhati, ker...
PONEDELJEK. Obed: Na goveji juhi testen! grah. Govedina. Krompir v paprlč-ni omaki. — Večerja: Kisla repa s svežimi kožami. Kruhov cmok, kuhan v prtlču.
TOREK. Obed: Na juhi ječmenček. Goveji golaž. Krompirjevi žličnlkl. — Večerja: Polenta s paradižnikovo omako.
SREDA. Obed: Flžolova juha s korenjem. Zdrobov pražcnec brez jajc s če-finljami. — Večerja: Goveji gobec s krompirjevo solato.
ČETRTEK. Obed: Na juhi žgancl. Pol-pete. Glavnata in flžolova solata. — Večerja: Rlžot s pečenlco.
PETEK. Obed: Ribja ragu juha. Polenta, nli: lečna juha z opečeno žemljico. Sirove omlete. Večerja. Makaroni s sardelnlm maslom.
SOBOTA: Obed: Na goveji Juhi jajčna
kaša. Govedina. Fižolica v omaki. Krompir v kosih. — Večerja: Svinjske ledvičke. Vodeni svaljki.
NEDELJA. Obed: Na juhi (od sobote) jetrni riž. Pečena telečja krača garnirana s praženim krompirjem in solato. Orehovi buhtički. — Večerja: Kislo zelje s kranjsko klobaso.
★
(Količina računana za 4—5 oseb) Zdrobov pralenec brezjajec V pol litra vrelega mleka daj košček presnega ali kuhanega masla, malo soli ln žlico sladkorja V to vsaj med trajnim mešanjem % litra zdroba in sicer od tega polovico pšeničnega ln polovico, to je osmin ko litra koruznega. Mešaj na ognju toliko časa, da se nekoliko zgosti, nato pa preloži v pekač, v katerem segreješ dve žlici masla ali masti in razmažl v jednakomerno debelo plast ln postavi v pečico. Kakih 15 suhih češpelj skuhaj na gosto, odloči pečke, in jih zreži na obročke in potresi s sladkorjem ln clmentom pa potresi po pražencu, ko je nekako napol pečen, nato postavi nazaj v pečico ln speci dodobra. Pečenega razkosaj z vilicami, zloži na krožnik ln potresi s sladkorjem.
Punčeva torta Stehtaj toliko sladkorja, kolikor tehta pet celih jajec ln ga denl v skledo. Temu primešaj 6 rumenjakov, nekoliko nastrgane limonine ln oranžne luplnlce in za težo dveh celih jajcc presnega masla. Mešaj toliko časa, da se speni in naraste, potem dodaj trd sneg od 5 beljakov ln za težo treh jajec presejane moke. V namazanem tortnem modlu speci lz tega dve jednako veliki plošči. Pečeni popolnoma ohladi. Na-tu ju navlaži. z marasklnovim likerjem ln sokom od polovice oranže. Spodnjo ploščo namaži z marelično marmelado, jo pokrij z drugo ploščo, to pa oblij t glazuro. Torto pripravi dan pred porabo, da se dodobra ohladi ln glazura strdi — Punčeva glazu-ra: Kuhaj do niti 25 dkg sladkorja z 2 del vode. Dodaj sok od polovice oranže in par žlic ruma. Mešaj potem ko odstaviš še toliko časa. da se nekoliko ohladi nato pa oblij torto.
Prvovrstne damske
kroje po men
dobite v novootvorjenem modnem salona
ROZMAN JELKA
CESTA 29- OKTOBRA (RIMSKA) »t. 2S.

Prve svetle obleke
O SRCU
Pogosto na!:tiš v življenju na človeka tako praznega srca. da kliub vsej praznin' nobeno čustvo ne najde prostora v njem.
Z žensko ie tako: čim več src hoče osvojiti. toliko manj mera imeti srca
Prazen želodec je še zmerom boljši od prazne glave a najslabše je prazno srce, ker g u ne moreš z ničemer napolniti.
Mož ima svo je srce po navad> v svetu, a žena ima po navadi v svojem srcu svet.
O SREČ!
Resnična sreča Je v pravilnem presojanju življenja in pravilnem vrednotenju njegovih dobrin.
Mirna vest je lahko sreča v nesreči, a pekoča vest sreče ne pozna.
Če bi človek mogel zbrati vse izgubljene sreče po svetu, bi lahko z njimi obdaroval vse nesrečne liudi.
O MOŠKIH
O moškem se lahko reče. da je na veke zvest samo tisti ženski, ki je ni mogsl osvojiti .
Vsaka pametna žena skrbi, da njen mož vsak dan prvi zaspi in se zadnji predrami.
Moški se takrat postara, kadar se mu zazdi. da se ml-da dekleta zanimajo zanj.
O ŽENSKAH
Ženske, ki malo vedo. po navadi mnogo
goro re.
Svet ie poln nasprotij- o vsakem naidenč-ku lahko rečeš, da ga je rodilo izgubljeno
dekle
Vdova je podobna sveči, ki je nekoč že gorela in se zato tudi mnogo hitreje užge kakor nova. še nenačeta.
O ZAKONU
Zakon je težka veriga, zato se zmerom najdi, kak tretji, da jo zakoncema pomaga 1
prenašati
V zakonu lahko človek naide prav toliko j sreče kolikor ima pameti v glavi
Tam, kjer je zakon trgovina, sta opeharjena oba — kupec in prodajalec.
Zakonski par takoj prepoznaš po tem, da niti malo ni podoben paru zaročencev.
Dvo ženski knjigi. V Beogradu je izš a knjiga Milke žieine »De.oj«a za «vo«, ki je v oeogiaisk h literarn h krogih zbudila precej zanimanja. Knjiga je nadaljevanje prvega romana pisateljice flicins »Ka-jin put«. ki je izšla pred leti v zalrž'ii »Noi ta«. — Belo-Modra knjižn ca v Ljubljani je izdala razpravo Kristine Vrhovče-ve »M lčinski vzgOjnjk«. — Danes na obe knjigi samo opozarjamo, v eni izmed prihodnji številk pa jima bomo posvetili večio pozornost.
Zanimiva anketa »Hrvatice«. Hrvatska ženska revija H;vatica« je v svoji zadnji števi k razpisala anketo, kl naj bi pokazala. kakšno stališče bi zavzete ženske, če bi jim bila priznana volilna pravica. Anketa vsebuje štiri vprašanja tn scer: 1. Katere žene Hrvatice bi 'zvolile za svoje narodne zastopnice, če bi Imele pravico voliti ? 2. Čemu bi izkazale svoje zaupa-
nje prav tem ženam? 3. Kakšne predloge
naj bi vaše zastopnice iznašle pred parlament? 4. Ce ne žel te, da bi vas zastopale žene. navedite razloge.
•Nagi&de »ežnskega svc*tt«. »ženski ;
svet«- je ob koncu preteklega leta razplal tri nagrade za najboljše novele in sicer j 500 d narjev za 1 tiskano polo in po 250 dinarjev za dve krajši noveli. Prvo nagra- t do je dobila novela »Zgodba vničarke Te- i reze«. Kakor izvemo, se pod psevdonimom j Viator skriva ime znane slovenske kulturne delavke in feljtcciistke ge. M!lene Mo-horičeve. Drago nagrado je dobila novela »Bič zemlje« PovoTova Ferjana m tretjo Marička, »Drobec življenja«.
Tefegkl Jedilni list
Kako bi kuhala če ...
PONEDELJEK. Obed: Grahova juha z opečenimi žemljevimi kockami. Zeljnate klobasice v omaki. Krompirjevi žličnlkl. Kompot. — Večerja: Gratlnirana cvetača, garnirana z možganjimi rezinami.
TOREK. Obed. Juha iz posušenih gobic in krompirja. Pečen kozliček, garniran z višnjevim zeljem in drobnim krompirjem. Cežana. — Večerja: Makaronovo meso.
l>0St<3?2i In ostani član Vodnikove družbei
Kakorkoli so razni modni preroki napovedovali, da bo nova moda zožila in podaljšala krila oblek, zaenkrat še ni videti, da s« misli v tem oziru moda kaj predrugačiti ln postati bolj resna ali manj mladostna. Nove, Bvetle obleke, kl moda z njimi nekako že napoveduje pomlad, se vseskozi : ravnajo po že znanem kroju, široka, kratka krila Imajo ln o pasu so na moč stisnjene, da čim bolj poudarjajo žensko obliko postave. Životi se tesno prlležejo k pcetavl, nemara pa je res, da so okoli prs manj nabrani to bolj preprosti kakor lani.
Zaenkrat nosimo te preproste, svetle ob-
1 leke še pod zimskimi plašči, saj smo se že dodobra naveličale naših temnih zimskih oblačil. Moda nam izbira zanje tople, nevsiljive barve, kl se podajo k temnim barvam naših plaščev. Tako pridejo predvsem v poštev umazano rumena, obledelo rožnata, lipovo zelena ali svetla rjasto rdeča barva.
Takšno svetlo obleko seveda lahko okrasimo z usnjenim pasom v barvi plašča, s ljubkimi, malimi gumbi ali z barvasto ovratno ruto, kl se sklada s plaščem. V elegantni preprostosti vidi nova moda svoj
Oe nastopi prt teot
seksualna nervoznost
(seksualna nevrastenija) lanko poskusite s
„PROFEMIN"
hormonskimi pliulamj sa ženske.
Dobivajo ae t lenarnan Poskusna škatlica
s 30 pllulami din 84.—, s 100 pil din 227 —. Po povzetju razpošilja: lekarna Babovee. LJubljana Zali te vaj te popis in oo&lrno navodilo, k; Jih brezplačno razpošilja. Glavno -Kladlifte Tarm-kem. laboratorij Vls-Vlt. Zagreb. Langov trg 3. Ogl. reg S br. 5846/39

cilj, zato so tudi te obleke kar se da enostavne. Tako ima obleka na prvem mestu naše skice s stranskimi deli razširjeno kri« lo, pod pasom pa sta v oba stranska dela vrezana dva velika žepa. Preprost dečji ovratnik, niz gladkih gumbov in koničasto zarezane manšete dajejo temu gladkemu kroju okusen ln mladosten poudarek (1. skica).
Naslednja obleka nI videti dosti bolj komplicirana. Tu se v šive razdeljeno krilo z dvema šivoma nadaljuje tudi v tesnem životu. £ive zaključimo s poševno prešitimi prsnimi žepi, život pa zapnemo s tremi gumbi pod zaokroženim, malim o vrat* nikom (2. skica).
Nekoliko manj običajno je izdelana obleka s počez nabranimi vrstami drobnih gubic ob pasu, kl obenem tudi razširijo krilo in život, da učinkuje slednji še dokaj bluzasto. Z enakimi gubicami so okrašena tudi ramena, ovratnik pa ima gladko, deč-jo obliko ln Je precej globoko odprt. Obleka ima v ramenih razširjene, poldolge rokava (3. skica).
OfejjUlt
je posebna prednost odv«. jalnega sredstva Dar mol t Vrhu tega deluje milo tn ^bres bolel in Zato ufivaiO ] odrasti m otroci rad" Darmol
Nadvse mladostno učinkuje svetla obleka s širokim krilom, ki je v obliki dežnika sestavljeno iz številnih, navzdol razširjenih delov. Pod pokončnim ovratnikom za vežemo v vratni izrez barvasto ruto, v isti barvi pa prepašemo obleko s ozkim, spredaj zavezanim pasom. Mali prsni žepki so prešiti z ornamentl iz sutaša (4. skica).
6e bolj preprosta je obleka z zvončasto krojenim krilom, ki Ima pod pasom navpično vrezane žepe. Pas si zamišljamo is jelenjega usnja, v barvi pasu pa zapnemo obleko pod dečjlm ovratnikom s kratko patentno zadrgo lz galalita (zadnja skica).
BLUNA UONFEKCJJA v
VEDNO NAJNOVEJŠE
Proti dežju
in proti mrazu
nas ščitijo ljubke male pelerine, kl jim priključimo mladostno kapuco. Seveda si zamišlja moda dežno pelerino lz balonsko svile, zimsko pelerino pa iz kratkodlakega krzna. Obe pelerini sta dovolj široki, da ju lahko oblečemo preko vsakega plašča alt kostuma.
0 lanski m

»Prvič sem Te ljubila kot otrok, polna zaupanja, da se ml ne more zgoditi nič hudega, dokler me ščiti Tvoja meč. Drugič sem Te ljubila kakor mati, ki e1 od življenja želi samo to, da bi Te lahko obvarovfda vsake bolezni in nezgode. In tretjič, dragi, sem Te ljubila kakor more ljubiti le žsna, ki je hvaležna za najmanjše ljubkovanje ...«
Tako nekako se je glasilo najlepše ljubezensko pismo, za katerega js neki londonski list razpisal nagrado 100 funtov. Avtorica tega poetičnega pisma je dobila najbrže dvojno nagrado, skoraj gotovo pa se niti zavedala ni, kako točno sliko moškega, ki si jo ustvari žena v svoji ljubezni, je podala v svojem pismu.
Danes še zmeraj velja naslranje, da je ženi ljubezen nekaj posebnega, da jI je glavni življenjski smoter, tako rekoč njen poklic, ljubezen. Mnogo slavnih mož je mislilo tako, saj so do istega zaključka prihajali celo oni omikani ln svobodoljubni duhovi, kl so nastopali kot braniteljl žene ln glasniki njene enakopravnosti z moškim. Nekdo je na primer pisal: j-Drugi (ženski) spol stoji že po naravi stopnjo niže od prvega (moškega) ... V nepokvarjeni ženi spolnega nagona sploh nI, marveč le ljubezen. To je naravni nagon žene, ki teži za tem. da zadovolji moža.« Jean Paul pa trdi. da živi žena samo za ljubezen. To mnenje deli tudi slavna pisateljica Gina Lombroso v svoji knjigi »Duša lene«, kjer
pravi, ča ljubezen prevism* žudo vsako minuto, vsako uro in vrak <"'.an, rnc5a pa le kratek del dneva, !f- nskcliko !et njegovega življenja, še tako eeljubljeni rncfikl misli ca svojo drago samo četrt dneva, dočim ostale trt četrtine porablja na njo. Prof. Timerdtng pa plSs: všele ob moževi strani najde žena vsebino in smoter svojega bistva«. — Vsi ti slavni možje ln Sebe ksžejo na ženino ljubezen kot ra preti-'jtež moževi dejavnosti: Kar je možu de-lo, to Je ženi ljubezen. Ta ljubezen po njihovem mnenju seveda nI istovetna s seksualnostjo, niti ne stremi po končni združitvi v zakonu. Ta ljubezen Je nekakšna .«mes materinstva, otroške prisrčnosti ln romantike.
Ljubezen občuti pač vsak človek, bodisi žena ali moški. Vendar se oba spola že v osnovi razlikujeta drug od drugega Moški skuša priti čim prej v čim tesnejši stik z ljubljeno ženo; njegov cilj Je. popolnoma s! jo osvojiti, žena pa ostane najprej ln pogosto sploh le pri golem občutku ljubezni. Jedro njene ljubezni je nezavisno od zakona ln seksualnosti. To je ljubezen radi ljubezni ln žena, kl ljubi, 1e srečna tudi, če le njena ljubezen neuslišana.
Ali ni takšno razumevanje ljubezni skoraj zločin? Ali je mogoče meriti ljubezen s takšnimi pragmatičnimi merili?
Trditev, da žene samo Hubljo. dokazuje samo to, da v resnici sploh ne morejo lju-biti. Izključno«* njihova ljubezni ubija smi-
sel ljubezni. Ljubiti brez ozira na posledice, ljubiti zgolj radi ljubezni, je nesmisel, ln pomeni, da se hoče žena odpovedati življenju. In ta nesmisel, ta odpoved naj bi razodevala pomen ženine ljubezni, njene veličine, globine!...
Na neosebnem polju ne more žena nikoli ustvariti nič polnoveljavnega. Ljubezni, ki spada k pojmu ženskosti, ji je pri vsakem delu. ki bi se ga lotila, naravna ovira. Skozi stoletja je bilo to naziranje moškega njegovo najuspešnejše sredstvo, da je lahko držal ženo daleč od vsega, kar je Imenoval svojo pravico, svojo moč, področje svojega udejstvovanja.
Seveda ljubijo tudi moški, vendar Je njim ljubezen le nekaj postranskega; moški pa ki ljubi v ženskem pomenu, čuti to kot ponižanje samega sebe ln se zato maščuje nad nedolžnim bitjem.
»Ljubezen — mar ni to edino sredstvo proti brezupnostl življenja?« je zapisalo neko dekle v svoj dnevnik. In v resnici tudi Je brezupno, če si ga predstavljamo kot življenje moškega, tedaj nam je ljubezen zavora pred neznanim, nedosegljivim ... Clm bolj pa se skuša žena približati življenju, tem bolj mu bo lahko zaupala, tem lažje bo ustvarila med življenjem ln ljubeznijo trajen sporazum.
Ako hoče žena najti samo sebe. mora pobegniti od ljubezni. Ako pa hoče pobegniti od ljubezni, mora pobegnit! od same sebe, od dosedanje predstave o sami sebi. Mora se izgubiti, da M ae mogla sopet najti. Vendar pa ji trenotno Ae vse preveč primanjkuje gotovosti te samota vati, d«
bi se lahko odrekla taki ljubezni. Saj Je na tem skupku »ljubezni« skozi stoletja gradila svoje zahteve po moči, posesti ia uveljavljanju, ki jih na drugih življenjskih področjih ni mogla dosečL šele ko bo našla v sami sebi ravnotežje, bo Izginila tudi njena želja po polnem posedovanju moža —• zadoščenje njeni revščini sredi moškega sveta. Z njo vred pa bo izginila tudi tista ljubezen, kl je rodila željo po posedovanja ln tako bo nastal prazen prostor za resnično ljubezen, za pravo telesno in duševno skupnost dveh bitij. To se bo moralo seveda le polagoma Izvršiti. Kajti žena, ki bt naenkrat potegnila lz kompleksa »ljubezri« vse investirane energije, ne da bi jih mogla Istočasno znova naložiti v svoj odnos do moža, dela ln družbe, bi bila kot žena uničena.
Doslej je Imela žena le en Izhod: materinstvo. S tem, da se je zatekla k materinstvu, pa se je izpremenil njen odnos de moža in s tem je tudi zamudila rešitev svoje glavne življenjske naloge. Rešitev svojega glavnega življenjskega vprašanja pa je zamudila tudi tista, kl se je vsa posvetila ljubezni do moža, svojega življenjskega idola. Kajti s tem je svoje središče preložila Izven lastne osebe in zapadla v nepreklicno zavisnost svojemu partnerju. Med dvema človekoma, ki stojita na neenaki družabni stopnji, na more biti nikoli prave skupnosti.
In tako visi danes neutešena ln nedaja-na ljubezen r prasnem prostoru med obe*

Letošnja trikratna konjunkcija planetov
Uran, Saturn, Jttjiter, zemlja in sonce v ravni črt!
Pred kratkim smo poročali o teoriji ita- j zemlja ln sonce v ravni črti. Te konste-
nnKkpcra fw>izmnlncrn Rpndandiia. ki na- lacije od Mojzesa, ko se je posušilo Rdeče
morje in se je sonce pomračilo, nI bilo
lijanskega seizmologa Bendandija, ki na poveduje zavoljo letošnje
trikratne konjunkclje planetov
Jupttra ln Saturna Katastrofalni konec Evrope. Ta dogodek, proti kateremu je sedanja vojna z vsemi prejšnjimi vred prava Igračka, je spretno izkoristil neki možak lz Curtha. ki ni rad dobil brezobrestno posojilo Ljudem pošilja okrožnico sledeče vsebine:
»V letih 1940 41 lm^mo veliko, trikratno konjunkcijo planetov Jupitra in Saturna. Ce pomislimo, da je od zadnje trikratne konjukcije preteklo skoraj 2000 let, si lahko predstavljamo, da bo imelo to
sa posledico strašne preobrate.
Toda sedaj Imamo tudi planet Uran v najbližji bližini obeh v znamenju Bika. Tako bodo jeseni 1940. Uran, Saturn, Jupiter,
več.
Ker bo potoval Saturn med Uranom In Jupitrom, bosta oba ta planeta vplivala na Saturnove obroče s silno privlačno silo, tako da bodo počili.
Sproščena masa bo zletela
proti bližnjemu velikemu planetu, manjši del proti Uranu, večji del pa bosta pritegnila Jupiter ln sonce. Sedaj nastane za nas smola, da bo zemlja Isto tako na poti med Jupitrom In soncem. Del mase Saturnovlli obročev bo treščil na zemljo in povzroči' velike katastrofe Med tem ko se nam br masa bližala, se bo morska voda ob ravniku zavoljo privlačne sile dvignila do velike višine. Po padcu se bo
vodovje v ogromnem valu zlilo
proti severu ln iugu Posledica bodo siloviti potresi, ognjenlškl Izbruhi in poplave. Ma-
I sa nas bo zadela kakor ogenj ln velike predele popolnoma opustošila.
Vsak slabi človek, to je tisti, kt prestopa nadzeuieljske zakone ln dela soljudem škodo. bo poginil Glavna masa bo zletela mimo nas proti soncu tn bo to za tri dni popolnoma zamrečlla. . . Potem bodo lju- | položenimi krili
Letalci — strmoglave!
V poročilih o letalskih spopadih ln napadih beremo pogostoma o »strmih letih« in o »padnih bojnih letalih«. Ta letala spadajo med najvažnejše napadalno zračno orožje. Gradijo Jih kot enomotornike večinoma popolnoma lz kovine, ln sicer kot dvokrovnlke ali kot enokrovnike z nizko
Z brzico too kan v globino — Filot In letala v vcini nevar-
nosti
dje popolni. Vsak bo delal za svoje življenje sam. Nihče
ne bo jemal več obresti,
ubijal, kradel 1.1, d. Vsa današnja posojila se bodo odpisala, kajti v obliki obresti so jih ljudje že večkrat preplačall . . .
Kaj vam še preostane, da zaščitite svojo osebo In kapital ? Najbolje fe pač. da naložite svojo glavnico brezobrestno tako. da jo bom odplačeval v 3- do 4-odstotnlh letnih obrokih Po 33 ali 25 letih pa bo posojilo potem poravnano Lahko pa storite v tem oziru še več. če bi moje delo finančno podprli z enkratnim ali s periodičnimi podporami.«
Radovedni smo, ali je Imel prekanjenec kaj uspeha.
Padna bojna letala napadajo majhne ln premikajoče se cilje, kakor mostove, jeze, vlake in ladje. Med tem ko se bombnik bliža svojemu cilju v vodoravnem ali drsalnem poletu in izpusti svoje bombe, ko mu vizirna naprava pokaže najugodnejši trenutek, se dviga padno letalo v velike višine, po možnosti nad oblake, nato strmoglavi proti svojemu cilju v padnem le-
tu ln v kotu 60 do 80 stopinj. Prt tem padanju doseže brzino do 600 km na uro in Se več. Med tem vizira pilot cilj z vsem letalom, nekoliko sto metrov nad zemljo izpusti bombe in letalo nato hitro spet usmeri v višino.
Nenadna razbremenitev tn velikanska brzina povedeta letalo hitro iz oL..iočja obrambnega ognja. Za protiletalsko topništvo je merjenje na tako gibčna letala kaj težka naloga. Padna letala so opremljena z brezžično napravo, strojnicami ln metalnimi pripravami za srednje in težke bombe ali torpede. Velikanska brzina med padanjem pomeni za posadko seveda tudi velikansko preizkušnjo in isto tako za trdnost letala samega.
„Poštni mojstri, ki so s
ženske, uspešne poroko tpreme poštne predstojnice
»The Postal Bulletln«. uradni list ameriške poštne uprave, Ki ta v njem vsak dan objavlja svoje odredbe ln sporočila, ima obsežno rubriko z nenavadnim naslovom »Poštni moistri, ki so s poroko spremenili svoje Ime«
Rešitev ti uganke je ta, da Imajo v Zedinjenih dižavah nič manj nego 2000 po-fitnih načelnikov ženskega spola tn ti ne upravljate sainc kakšnih majhnih podeželskih poštnih uradov, temveč v prav mnogih primerih tudi tako zvane »poštne urade prvega reda« to je urade, ki imajo letno več nego 40 000 doiariev dohodkov.
Med temi poštnimi nrčelnirami je najbolje plačana ga. Neltie Donohoejeva. kl
ime
sedi v oaklandski glavni pošti Letno ima 7000 dolarjev dohodka m je v poštni stroki prava znamenitost Ima svojo posebno uniformo ln ob nedeljah hodi s svojimi pismo-noši ter drugim! podrejenimi na izlete pri čemer se udejstvuje kot voditeljica Imenitne godbe Prva načelnlca velemestnega poštnega urada je bila gdč Nellle Daug-herthyjeva. kl je 1938 prevzela vodstvo poštnega urada prvega reda v Mlnotu v Dakoti Privrženke feminističnega gibanja so jj tedaj priredile navdušen sprejem z venci, korlandoll ln konfeti Pod njenim vodstvom so se dohodki minotske pošte znatno dvignili.
Paragrafi
ln morala
čudni zakoni v Ameriki — Pred-
pisi glede obleke ln postelj
Amerika je dežela najbolj nenavadnih paragrafov že desetletja Izdeluje tam vsaka zvezna država venomer zakone, le redkokdaj pa se pobriga, da bi paragrafe, pa naj bi bili še tako zastareii. razveljavila. Tako se bijejo poedine države s celim bremenom starih zakonov, kl jih praktično ne upošteva noben človek več. a ki so vendarle še veljavni in jih tu pa tam oblasti tudi Izkoristijo, da zadenejo kakšnega neprijetnega sodržavljana.
Kaj bi rekla n. pr. Evropka, če bi Sla v lahki poletni obleki po polju, pa bi jo ustavil kakšen policist in jI zapovedal. naj se takoj sleče ln vrže svoje oblačilne kose na tehtnico7 Menila bi. da je prišla noreti v roke V držav! Montanl pa se ji to lahko tJogodl. kajti star paragraf veleva tam. da mora ženska obleka tehtati najmanj 3 funte. Seveda je nastala ta nenavadna odločba v Času. ko je bila do neke mere upravičena. Liubeznlve dame. ki so skušale tam nekoč zahavatl sirove Iskalce zlata, so v barih tako prostodušno razkazovale svoie mike, da je bilo treba proti temu nastopiti.
Zdravilišče po " barvni teoriji
Učink" raznih barv na oko
Sveti ibne komroszicije
Ni dolgo, kar stoji v majhni, stranski ulici brazilske prestolnice svojevrstna bolnišnica Zaman iščeš v njci opcacijske dvorane belo lakiran-h omar. z vsemi mogočimi instrumenti m stck!er.'caini ki so nspolniene s skrivnostnimi zdravili.
Žarka svetloba se šir- po prostorih, dnevna svetloba pomeana z žark- ogromnih svetilk M'ad raziskovalec v področju bar-ne teorije ie vodia tega zavoda Madi m ;ž trdi. da ie mogoče s samim učnkom različnih barv na člove:ko -»ko ozdraviti večino bo'ezm Znano ie da se v Zedinjen h državah sloviti učenjaki že mnogo let bavijo z vprašaniem v koliko «e razne barve sk'a-da io s konstitucijo določenih oseb Vsi Smo že izkušaii. da vpliva zelenic pomirjujoče na živce da nas deV1 modr'' m li-lasto pobarvani pnvton tur Dne medtem ko moremo v rumeno al' rdečkafto pobarvanih prostorih živahno delati
•Barvna kbn.ka« v Riu de laneiru gre še da'ie Tvetja'8 ie skok v izn; to medicinsko področje in skuša na jetr b bolne osvo-
KVALITETNO BLAGO
je trpežne jfte — zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le če Vam dobro pr is loja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHW A B
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7. kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah:
kot zdravilo
bnditi bolezni v kab'nah ki so pobarvane svetlo ieleno Bolnike presnove zdravi v citronasto rumenih sobah itd Seveda so bili prvi pacienti te ki n ke lovci za senzacijo, ki sedaj sog'as»no iziavliaio da so po-po'n ma zdravi in da ne čutilo več bolečin Tudi živčno bolni. k> so tu iskali zdravja. so zadovoljni z rezu^aTrii Seveda se nam stvar ne more videt' tsko preprosta. Prav lahko si mislimo, da v vseh teh primerih ni šlo za bogve kako težke primere, temveč za ljudi, k- so bili bolj ali manj namišljeno bo'ni m so iz samega veselja do scnzaciie ozdraveli
Vsaka soba v tej bo'nifnici ima svojo posebno nežno pastelno barvo Va stenah so velike prefiska'ne deske t mnogimi ročaji in vzvodi Tu sto|e zdravnki prižigajo žaromete in me;aio najbolj čudne svetlobne kompozicije Ti zdravn.ki pa ne skrbijo samo za paciente v bolniJnici temveč se bavi|o tudi t vpra'anr kako nai si n pr živčno bo'ni uredi svoje stanovanje Pišejo debele knjige o svoji barvm teoriji in trdijo, da morajo postati ljudjt brez teka v okrasto rumeni jedilnici pravi požeruhi...
V naselbini »Marlčka! Marička' Kje pa prav za prav StaeujMoo?«
_______ X>S6odagsnlaee SUlx« )
Obrij se v PittsSieldu!
Strašen konkurenčni boj je nastal med brivskimi ln frizerskimi saloni v mestu Pittsfleldu Začele se Je s tem. da Je neki brivec vsakemu kllentu. Kl se je pri njem ostrigel. dal jabolko »povrhu« Konkurenca je odgovorila s tem. da Je svojim gostom dajala po dve jaboikt Nato je prvi brivec začel ponujati vsa k emu gostu oranžo in kos peciva. Konkurenca, ne bodi lena. deluje sedaj z orehi. grozdi ln breskvami.
V Pittsfleldu nI sedaj sploh nobenega frizerskega ln brivskega podjetja, kl bi ne dajalo klientom sadia v tel aH oni obliki In posledica je ta. da nI bilo v Pittsfleldu še nikoli toliko dobro obritih ln friziranih ljudi kakor v teh dneh.
Moške nogavice iz ženskih
cija v Glogauu na Saškem je začela izdelovati moške nogavice lz ženskih svilenih nogavic. Staro nogavico ob Uvu zareže jo nato se da nit od vi ti gladko do pete. Is petnajstih parov tonskih nogavic iz umetne svile napietejo povprečno tel pare moških nogavic.
Letalska oprema za zimo
Ledeno morje — globlje in toplejše
Dognanja „Sedo*
va" na voznfi po arktičnem morju
Kakor poročajo iz Moskve, Je ledolomllec »Sedov« na svojem dolgem potovanju po arktičnem morju Izmeril globlje globine, nego so nam bile znane doslej. Na 86 stopinji severne širine tn na 45.5 dolžinski stopinji so ugotovili 4952 m globoko mesto Nekoliko bolj proti zapadu so Izmerili celo globino 5180 in
Kai se tiče temperature arktičnega morja so dognali da se je v zadnjih časih nekaj ogrelo Temperature ki jih je ugotovil »Sedov«. so višje nego jih je Izmeril Nansen za svoje znamenite vožnje s »Fra-
mom«. 2e Nansen pa je ugotovil neko prodiranje toplejših atlantskih vodovij v Severno Ledeno morje. Ta dotok toplejše vode se je. kakor so opazovali na »Sedovu« od tistega časa še povečal.
Nansen je svoječasno ugotovil, da doseže ledna plast na polarnem morju debelino do treh metrov, a »Sedov« ni našel nikjer gladke ledne odeje, ki bi bila debelejša od dveh metrov Plavajočih lednih otokov ta opazovanja seveda ne upoštevajo.
Londonsko informacijsko
ministrstvo
Žarišče angleške poročevalske službe Je v londonskem
vseučilišču
I Na vse mogeče ln pogostoma zabavne i načine so skušali obvarovati moralo. Se j danes sme po zakonu kakšna ženska sesti možu na kolena le tedaj, če si podioži bla-I zino. Da se pa zaljubljene dvojice v Oklo-hami, kjer velja ta zakon, presneto mulo j brigajo zanj. si lahko mislimo, j Kar se tiče obleke ln podobnega eksl-' stirajo še bolj nenavadni zakoni, nego smo ( enega zgoraj navedli. V Arizoni bi mo-l rala n. pr. vsaka ženska nositi spodnje krt-1 lo ln vsak policist bi Imel pravico pogledati, ali se ravna po tem. V mormonskem mestu Salt Lake Cityju pete na ženskih čevljih ne smejo biti višje nego 3 5 cm. V državi Tenneesseju ženske lahko nosijo zapestnice. nikakor jim pa nI dovoljeno, da bi nosile obročke na nogah. Najbolj čuden pa je menda neki zakon v Južni Karolini. ki predpisuje, da morajo biti zakonske postelje najmanj 2 pedi narazen Da-ll so Imeli v tej državi zavoljo tega paragrafa kuj več srečnih zakonov nego drugod, ni znano, kakor ni znana utemeliitev te odredbe, ki je dIso nikoli razveljavili.
V ostrem zimskem mrazu nosijo letalci obleko in obute\ 17 usnja kl je na notranji strani podšita s toplo kožuhovino
Žarišče angleške vojne poročevalske službe je v londonskem vse"čilišču Ki ima najvišji stolp v mestu S svojr višino 65 m de.a ta zgradba vt	I9nad
•»rrnnnpo^ onsmnia Pu jp sede* mforma •ijskega ministrstva T- ministrstvo vod-■ieda sli lohn Roith ip oskrbuj hr'tska ooslamštva te v*»ipnop|anlfttv8 vsega sivega r informa^cirrr o"-afj'vr»m rPr sjjkam
daje Izde vati tudi filme, kakršen Je film
Petdeset tisoč dolarjev za „žepn! telefon"
Razpisana nagrada ameriškega milijonarja — Izum »avtomatičnega radiotelc£ona"
Ameriški milijonar Berty iz Springfieida je razp.sal negra o 5'.).000 dola: je v za iz umitelja »brezžičnega žepnega teielona. Izumitelj mora izpolniti še nekoliko aru Tih pogojev, med drugim moia b;ti stain. naseljen v Zedinjenih di žavah F o onjav te vesti se je oglasil tajnik fašistične stro kovne organizacije izum teliev in navetiei da je takfen izum napiavil že Italijan \la-stini, ki je zanj piejel Marconijevo nagrado in ga je pred kratkim tudi Mussoiin' nagradil Izum je patentiran tudi v Zedinjenih državah
Mastinijev »avtomatični radiotelefon« ki izvira iz 1 1935. jt v resnici prenosljiv telefonski aparat Da bi pa postal žepni aparat, kakor ga zahteva Berty bi da prepieči razočaranje
1 egei ln da bo ž na 9vetovn1 razstavi < Rimu 1 liM2 razstavi tpaiul ki ut- 00 v>d moderni fotogiatsk* namen- tn •<> si uh Ooo< ■irnsko\ alei iabk< na teli da «»dc moi i rnzstHvrit-gb prostoru joKli :a? kakšnega znunc*- al' svojca Kier Koii v svetu ali d 'ih »vvir Kak^rn svoid *ll zna.ici Kjei kol! > 3vetu same noklicali Rar|-o»ehniki menivj aa je Mastmi wo •ipanje malo prezgodnje toda nemogoče vendarle m. c"a bi ne imet uspena.
»Levu so zrasla krila«, zalaga in podpira
izcajanje propagandnih knjig, daje an^le-V nu radiu navodila in kontrolira po vsem svetu odm v ukrenov angleške vlade V vseučili.fkem nosloniu je tudi tiskovni in cenzurni urad ki sr ga začasno ločili od minlst stva V tem uradu imaio svoje stalne zastopnike tiskovn' oddelki admirali-tete vojnega tn zrakoplovnega ministrstva zunan*eea ministrstva in sploh d~u-glh ministrstev V vseučPiških poslopjih Da se vršijo tudi redne tiskovne konference
Cenzorji so si uredili razne kabelske biroje Ce jin. v kakšnem poročilu nekaj ne ugaja izroče to poročilo posebnemu cenzurnemu ^cdelku kjei ga piimerno predelajo Ta oddelek daje stalna navoi-i.a novmariem m jim tudi poroča, katera poročila bodo kabelski uradi o dajali dalje Zastopniki tujih ustov in poiočevaskib agentur morajo svoja poročila najprvo predložiti cenzuri in med tem ko jih nato v telefonskih celicah oddajajo se cenzura vki'u^i oa bi po potrebi, če bi poročevalec poskusil obiti cenzurne prepise, takoj prekinila pogovor.
r. 1
Prevara ima pogostoma samo ta namen.
ga bilo treba še nekaj izpopolniti tako da bi pred vsem ne tehtal več nego pol kilograma
Izumitelj je prepričan, da bo ta smoter
Tisti kl prezirajo človeštvo, bi morali začeti pri sebi.
Naklonjenost ni vedno ugodna.
n
Denar ali
Pravila m?d Cvccna italijanskima Utiženirjetra - če se prijatelja zasovražita •..
Glavni inžen'r ter inženir neke tova*ne v Genovi sta si bila še p.ed dvema letoma vzorna prijatelja. To prijateljstvo se je izkazalo posebno ob neki pi liki. ko je v tovarni nastal požar n je glavni inženir piišel v smrtno nevarnost. Njegov pri-jatedj je ne oziraje se na plamene, plrnil v poslopje ter ga rešil iz njega. Glavni inženii je 01 nesel le lahke opeki ne. rešitelja pa je .hudo zdelalo. Desno lice mu je
V snežnem jarku
Finski vojaki v snežnem Jarka pregledujejo orožje
tako opeklo, da je bilo ena sama rana. Spiavili so ga v neko kl.n ko, ki je bla še p^sebe u. e^ena za kii-urgično plastiko. Glavni inženir se mu je hotel oddolž ti za piuiuen to uejanje in je ponudil kos svo.e kože. c'a bi mogli njegovemu p. i_cxtelju obnoviti uničeno lice. Kcžo m nekaj tkiva pod njo so mu na primernem mestu tudi v reinici ziezali ter piesadili poSko-ovoneu na obraz. Operacija je uspela tako s jaj-no. da na poncu-ečencu pozneje nihče ne bi mogel opaziti kidtšnega sledu za strad-no ot ekl-no.
Do tu je otla stvar v redu. Toda pred nokuj časa se ;e staro p.ijaloljstvo zavoljo neke zadeve i~cu.b lo in moža sta s. pa-sUdu huda na^pivtn ka V splošno začudenje se je poj.avii glavna inženir te^aj na stališče, da sane svojo kožo, ki jo je ponudil za obrazno pJast ko zahtevati nazaj Izjavil je. da mu luknja, ki je n .stala v njogo.em kožnem tkivu zavoljo operacije uela hude nepi jetnosli. Poseono ob vremenskih pieo._tru.Uh ga mučijo nvkalc&ne revmatične bolečine. Ker je Inženir povračilo kože odklonil, je glavni nženlr vlcž.l tožbo S to tožbo zahteva, naj mu b v Ji piijatelj Kožo vme ali pa naj mu plača IOO.UOO lir da bo mogel plačati kakšno osebo, ki bo pripravljena s svoje shrani žitvovati kus svoje kože. da se njegovemu telesu obnov" nekdanje stanje.
Sojniki so ptlšll v hudo zadrego. Tož"-telj se je postavil na sta'oi'če da je noje-mu nekdanjemu prijatelju t sti kos kože samo »-posojil« in v tem primeru 'j jo pač lahko zahteval nazaj. O tem vp.a'a-nju. iia-li je res šlo za »posojilo« -.11 pa za »darilo«. Je bilo že mnogo razpravlj n'a in ker ga niso mogli reš ti. poskusa soJ -šče sedaj na ta način urediti stvar, da je povabilo nekdanja prijatelja na mren pomen ek da bi se na kakšen načdn sporazumela. Koe koto te je bila last enega Izmed njiju tn ga nooi sedaj drugI na svojem Obrazu bi po mnenju sodišča brez nadaljnjega lahko postal Je&ajujoča ve*...
ANEKDOTE
švedska kraljica Kristina ni bila samo velika vladarica, temveč tudi prava ženska Na neki slavnosti je sedela med dvornimi damami tn se razgovarjala z grofom Monaldeschijem ki je bil zavoljo svoje duhovitosti ln drueih sposobnosti na dvoru zelo priljubljen Kraljica je govorila o eni svojih dvornih dam ki jo je označila kot najlepšo Rekla je ne zadnje grofu, naj pove še on svoje mnenje o lepoti te dvorne dame. Grof je dobro razumel past In je hitro odgovoril:
»Kdo bi mogel tzrečl sodbo o zvezdah, če gleda v sonce!« Po tem odgovoru je postal prp\'i kraljičin miljenec ln je ostal to mnogo let.
Nedavno umrli ameriški senator Borah je hodil ne samo v politiki, temveč tudi v zasebnem življenju svoja, včasih nenavadna pota. Na zunanjosti nI polagal nobene vrednosti, tudi za svojo obleko se nI brigal, tako da so se njegovi tovariši v zbornici Iz njega včasih norčevali.
Nekega dne je prišel Borah s senatne seje domov tn je svoii ženi s precejšnjim zadovoljstvom pripovedoval: »Pravkar ml je neki senator zagotovil, da sem najbolje oblečeni mož v vsem Washingtonu.« — »2e vem. o kom govoriš « je dejala žena, »to je bil senator Gore «
Senator Gore je namreč slep.
SAK DAN ENA
»Prosim pisemsko znamko za 4 dinarje, ampak dobro gumlrano, da bo držala do Amerike.«
___________ 4»Rlc et Rac« \
- ^a^.
Priprave za dolgo vojno
Polovica prvega vojnega leta se bliža koncu — Miselne spremembe v angleški javnosti — Tradicija Anglije v borbi proti hegemoniji drugih držav v Evropi
London, 10. februarja
Sneg je skopnel vsaj tukaj na jugu Anglije. Letos suio imeii uuedno mnogo zime, mraza in snega, kakor ga ljudje ne pomnijo. Zadnje dni pa se že čuti v zraku, da pomlaa ni daleč. Cez 14 dni bomo že apel imeli »poletni čas«: uie bomo pomakni .1 naprej, jutra bodo oolj temna, veOeil dalje svetli. Prejšnja leta to m prišlo v ve;javo tja do aprila, a Se takrat so ljudje godrnjali, ker je bilo težko zjutraj vstajati eno uro bolj zgodaj. Letos pa vsi komaj čakamo tega. Kako tudi ne. ljudje bodo vsaj za dne hodili domov z dela in uradov, ne tako kakor zda,j, ko morajo tavati po temi in si le tu in tam pomagajo in svetijo iz težav na križiščih z električno žepno svetilko.
In ko tako drčijo mimo mesci vojne — že v Šestega smo prišii — vedno bolj in bolj upaua misel, da je kje kaka možnost, da bi prišlo do skienitve miru, kakor ae j* to jesen že večkrat slišalo. Vedno boij in bolj iaate prepričanje, da bo to dolga, dolga vojna, boij kakor je kdorkoli pričakoval. In da bo najbrže to vojna svoje vrste, bolj vojno stanje, oblegalno stanje, kanor pa vojna z nitkami in boji.
Tu in tam de siiSiš o »bliskoviti vojni«, ki bo prišla nad nas s pomladjo. Mogoče, kdo ve. Mnogi ugibljejo. če to ne bi bilo res bolje za Anglijo in Francijo. Stvari b: se razvijale hitreje. Nemčija bi izrabila svoj,. nakopičene zaioge munici,je in petroleja Nadomestiti jih, bi ji biio težje kakor pa zapauninia zaveznicama Ko bi zaceia bombardirati francoska in angleška mesta, bi dala s tem nasprotnicama moralno opravičilo, da gredo tudi one z bombami nad nemška mesta. Nihče si ne upa pivi začeti s tem.
Toda kakor rečeno, v zadnjih časih bolj verjamemo, da bo to ob.egovaino stanje dolgotrajno ln brez »bliskovite vojne«. Vojna stranka kl se mu bo znaia bolj pai-lagodiU, bo dalje vzdržala ln tako zmagala Navaditi se moramo, da živimo v vojni. kakor da bi živeli v normalnih, mirnih časi h Oa vzamemo vojno stanje kot nekaj naravnega, da lahko živimo tako življenje, če treba, celo desetletja. Angleži s tem računajo in zato pazijo, da loka ne na pno preveč.
Znanec mi Je dejal, da »e more vzeti
današnja vojna le Se kot »bualuess«: opravek trgovska zadeva. Angleži ao dobri pri svojih »business«, od vsega početka so vzeli vojno kot hladno, preračunljivo zadevo Brez vriskanja ln navdušenja so zbrali moštvo in ga poslati v Francijo. B'-ez obotavljanja so uvedli nakaznice za sladkor, surovo maslo, slanino in kmalu borto uvedli nakaznice za meso. To vse zato da »e zagotovi enakomerna razdelitev najvažnejših sredstev prehrane, da se prepreči zapravljivost v gospodarstvu Poleg zadostne količine živil dajejo nakaznice ljudem tudi občutek gotovosti ln ure-jtr noeti.
Tako »e Je ln se bo r bodoče še bolj — Anglija nekako zabubila, da ae »pet enkrat preživi skozi dolgo ln resno, zelo resno vojno, skozi vojno, v kateri gre za Žlv!jen,je in smrt Dobro se zaveda tega in temu primerno gradi svojo obrambo ln
( kopiči svoje sile. Edini cilj, edini smoter, ] namen in delo britanskega imperija je, j cob.ti lo vojno, zmagati. Ni to prvič, da se je znašla v takem položaju. Postala je že ena izmed njenih tiadicionalnih viog v zgodovini, da stoji na preži proti hegemoniji kake evropske sile nad ostalimi državami. .
V	16. stoletju se je borila proti španskemu imperiju in sikupaj s Holandci zlomila špansko silo. Zmage naci »Armado« so junaške stiani angieške zgodovine, ki iih še danes večkrat in s ponosom prebi-lajo. Kasneje v 18. stoletju se je Anglija s svojimi zaveznicami borila proti hege-monističnim nameram »sončnega kralja« iz sijajnega Versaillesa. Junak te vojne je bil John Churchill, vojvoda Marlbou-rough. prednik sedanjega VVinstona Churchilla, prvega lorda admiralitete Za časa Napoleona, ko je bila že vsa Evropa v njegovih rokah ali pa pred njim na kolenih, je bila Anglija edina, ki ji je še ostala volja in moč zoperstaviti se mu, zdrobiti njegovo cesarstvo in uničiti njegovo osebno legendo.
V	nobenem izmed teh primerov boj nI bil lahak. vedno je šlo za življenje. Tudi ni bilo lahko za Anglijo v letih 1914—1918. Po končani svetovni vojni pa vsaj v Angliji nihče ni mogel verjeti, da bi lahko še ista generacija dočakala dirugo svetovno vojno.
Ne Angleži niso verjeli, da bo treba tako kmalu spet prijeti za orožje. Zato njihovo obnašanje v zadnjih letih ni bilo razumljivo za ljudi na kontinentu Angleži so miren, včasih zaspan narod Srečni so, dokler jih pustiš pri miru. toda ko spregledajo, da je v nevarnosti to. kar najbolj cenijo v življenju takrat jih nič več ne ustavi, nobene žrtve iim niso prevelike, noben čas predolg, da bi ne šli stvari do dna
V	zadnjem letu so se na kontinentu širile vse mogoče razlage angleške politike: da Angliji ni bilo mar za Češkoslovaško da ji enako ni mar kaj se zgodi s Poljsko, da sploh ne mara Slovanov itd Kako važni sta za Anglijo neodvisna in samostojna češkoslovaška in Poljska, lahko vidimo iz tega da njiju obnovitev dosledno stavlja kot pogoj kakršnekoli misli na premirje. Enako so druge večje ali manjše države na kontinentu važne za njeno lastno varnost. Treba je razumeti, da je bilo še veliko upanja po vsej Angliji da le ne bo prišlo do vojne, dokler je še živela neodvisna Češkoslovaška, čeprav brez sudetskih pokrajin. To upanje je bilo zamorjeno, ko so Nemci vkorakali v Prago Toda neglede na to, ali je bilo Angliji mar za Češko, ali ne gotovo Je to, da od trenutka, ko je bila če£ka izbrisana z evropskih zemljevidov, Anglija n) Imela več občutka varnosti Bilo je za njo le še vprašanje časa. kdaj pride do vojne
Ista dejstva nam končno govori versaj-ski mir, Id sta ga napravili Francija in : Anglija po zmairi nad Nemčijo v svetovni i vojni Mnogi vidijo v tem miru vse kali j za bodoče evroj>ske težave in sedanjo voj- ! no. Ali nihče ne more prezreti dejstva, da • so se slovanske države rodile z vprsajskim mirom; Češkoslovaška, Poljska, Jugosla i
ŠPORT
številne smučarske partije
Bogat spored na snegu, pa tudi v nogometa
Današnja nedelja bo minila v znamenju bogatega športnega sporeda na smučeh.
Med glavnimi prireditvami moramo opozoriti čitatelje na naslednje:
V PLANICI
bo otvoritvena tekma v smuku z Mece-snovega vrha z mednarodno udeležbo. Nova planiška proga za smuk je odlično prirejena in računa se lahko, kljub nekaterim oviram, na katere je prireditelj SK Ilirija zadel v zadnjih dnevih — na dobro udeležbo ln lepe rezultate.
V OKOLICI LJUBLJANE
bodo danea tekmovali kar m dveh krajih. Smučarski klub LJubljana bo ob 10. s startom ln ciljem v Zgornji giškl Izvedel mladinski tek za svoje člane ln neorganizirane smučarje. Tekmovali bodo v treh kategorijah, vsi mlajši od 18 let. — Obenem bo SK Korotan z vrha Golovca Izvedel kratek smuk do Rakovnika, popoldne ob 14 pa bo tudi tamkaj propagandni slalom, potem pa bodo še skakali na tamkajšnji novo zgrajeni skakalnici Do starta ln cilja je samo tri minute peš od zadnje tramvajske postaje.
V KAMNIKU
bodo popoldne ob pol 15. medklnbske tekme v skokih. Za tekme, na katerih bo startalo najmanj 20 tekmovalcev lz Ljubljane, vlada veliko zanimanje, ln sicer tembolj, ker bodo to pot prvič nastopili tudi Sokoli-smučarji kamniškega okrožja.
Na Markljvvl planini nad Jesenicami bo
medklubska tekma v smuku r Izvedbi SK
Bratstva.
V	Deklicah bodo izvedli tekmovanje za smučarsko prvenstvo Gorskega kotara v klasični kombinaciji.
V MARIBORU
bodo tekmovali za savezno prvenstvo v smučarskem stafetnem teku na 4X10 km. Tekmovanje bo ob 10 v okolici Maribora in 30 za zmagovalce razpisane številne krasne nagrade.
Nogometne tekme
Razen smučarjev, kl so zdaj na višku sezone, pa tudi nogometaši kljub zasneženim Igriščem in velikim stroškom za njihovo čiščenje nočejo počivati. Glavni vzrok je pač ta, da je treba letošnje državno prvenstvo zaključiti precej zgodaj in zato bodo v srbski nogometni ligi že danes odigrali I. spomladansko kolo z naslednjim sporedom:
v Beogradu Jugoslavija—2AK In BSK— Gradjanskl (S), v Borovu Bata—Vojvodina, v Sarajevu Slavtja (S)—Bask in v Ze-munti Zcniun—Jedinstvo.
V	Zagrebu se bosta v prijateljski tekmi srečala Gradjanskl tn varaždinska Slavija.
HOKEJSKA ILIRIJA V KARLOVCU
Danes ob 14. bo druga garnitura ljubljanske Ilirije v Karlovcu odigrala hokejsko tekmo s tamkajšnjim moštvom SK Primorca. Moštvo potuje brez slehernega igralca, kar lih je igralo v državni reprezentanci Ga-Pa.
Smučarske tekme granlčar jev na Jezerskem
vrhu
Minuli teden so naši grantfarjl v štiridnevnih tekmah pokazali odlične sposobno« ti v vseh smučarskih disciplinah
Kranj, 17. febr.
V torek 13. t. m. so ae pričele 111. smučarske tekme 15. pododseka granične čete. Tekme so se vršile na Jezerskem vrhu in so trajale 4 dni Zvesti čuvarji naše meje so z izvrstnimi rezultati dokazali, da so zmožni v vsakem vremenu, tudi v največjem metežu voditi popolno nadzorstvo nad mejo, kl v večini poteka po goratem, dostikrat skoraj neprehodnem terenu, ki ga more obvladati le dobro tzvežban smučar.
Tekmovanje Je vodil komandant pod odseka g. podpolkovnik Mlladln Gajlč, kl je s smotrno razporeditvijo vseh tekmovanj ln ureditvijo tekmovalnih prog poskrbel da so tekme potekle precizno In brezhibno. Nadaljnje termično osebje ao tvoril, komandir čete g. kapetan Mllutlnovič Konstantin, kl Je pravi strokovnjak za organizacijo smučarskih tekem, tn pa vodnlka-poiučnika gg Fanton Ferdo ln Dobi o v 1C Marko.
Tekmovanje Je obsegalo naslednje discipline:
Pretekli torek (13.) Je bil teh nn 18 km. Proga Je bila srednjetežka, alpiuska. Na-
stopilo je 15 tekmovalcev od katerih samo eden ni prispei na cilj. Prvo mesto je zasedel redov Fantovič Jovan 1:27. 2) Žlvko-v1č Dobrivoj 1.35, 3) Perišič Trajko 1.37.
V sredo (14.) so bile stafetne tekme 4x12.6 km. Prva štafeta je pretekla 50 km dolgo progo, kl 1e bila zelo težka, v času 6 ur in 5 minut, druga štafeta pa v času 6 ur 8 minut. Najboljši čas v odseku je bil 1,15.
Dan pozneje je bila na sporedu alpska kombinacija. Smuk je vodil od. drž. meje do Štularja. Nastopilo je 13 tekmovalcev ln so vsi prišli na cilj. 1. Puutuvtč Jovan 3:36, 2. Mitrovič M i t ar 3:38, 3. Dortle Al. ksa 3:41. Popoldne je bil še slalom 1. Horde Aleksa 1:11,1, 2. Pantovtf Jovo 1:11,2 3 >1 llojevič Kade 1:17. Končni rezultati alpske kombinacije: 1. Pantovlč lovu 9«.6, 2 Dorrte Alekaa 98.8, 3. Pavlo-vtč Milan 93 2 točke.
Zadnji dan to Je v petek 1®. t. m. se Je to uspelo graničarsko tekmovanje zaključilo a tekom patrol na 25 Km, združeno e -streljanjem, pri katerem ao pokazali naši granlčarjl. da sc kakor vzdržni smučarji tudi odlični strelci.
Vojne zanimivosti
Prevoz! vojaštva čez morja — G©lobi kot SatograH Osemtonske bombe — Imena finskih !>jjišč
Poročali »mo fe o prihodu avstralskih In
novozelandskih čet v Lgipt m Palestino. O ti jih številu in moč? poročila iz angleških virov razumljivo molče lz nevtralnih virov se -ir:jo vesti, da šteje celokupni transport okoli 25 IKK) mož Angleški listi pa obeležujejo prevoz avstralskih in novozelandskih čet v Egipt kot enega »največjih vojaških transportov, kar jih je bilo kdaj hkrati prepeljanih preko morja«
Transport avstralskih in novozelandskih čet jc bil gotovo veliko delo. če se pomi-•ii koliko pro&tora je potrebno za prevoz 25.(*JO mož v polni bojni opremi. Vendar so »ngleški novinarji očividno pozabili na gi-janrske trans[>orte ameriške vojske med svetovno vojno Takrat niso bili nobena r en! kost transporti do 50 000 ameriških vojakov, ki so sc pripeljali z enim samim transportom iz Amerike v Francijo. Med ladjami. ki so jih prevažale, je bil često turi pomorski orjak -Leviathan«, ki je imel m m na krovu celo brigado Američani so oa ta način prepeljali samo v mescu juliju leta 1918 uad 3A3.000 mož preko Atlantika.
NcmSkj vojaflM strokovni Tisti poročajo,
da m, naredili njihovi posebni oddelki celo vrsto fotografij sicer nedostopnih delov Maginotove čile s pomočjo golobov p s-maiicS Za golobe so izdelali v znanih Zei-sovui tovarnah posebno fine miniaturne fotografske aparate, ki se avtama<\3Ko od časa do časa sprožijo Ln sl'kajo teren pod letečim golobom Posnetke nato povečajo. Na ta način ao dobili nemški vojaški krogi celo vrsto zelo dragocenih podatkov o Maginotovl črti.
★
Poročali smo že iz francoskih virov, da
izdelujejo v krupnovih tovarnah povsem nove težke možnarje kalibra 80 cm. ki naj bi igrali pri pričakovani nemški ofenzivi enako vlogo, kakor so jo slovite »debele Berte«, to je inožnar', kalibra 42 cm, ki so bili nemško presenečenje ob pričetku svetovne vojne in jim gre glavna zasluga, da So zastarele belgijske utrdbe takrat tako hitro padle Granate, ki jih bodo streljali iz novih možnarjev, bodo tehtale po 8000 kg m bodo polnjene s posebno brizantnimi eksplozivi. Baje so stroški za izgraditev teh možnarjev tako veliki in njihovo vdrževa-nje tako drago, da so izdelali Nemci samo štiri take topove. To je verjetno, ker so med svetovno vojno izdelal' tudi samo en top. ki je streljal 120 km daleč skozi stratosfero na Pariz, »debelih Bc-t« pa so imeli ob pričetku svetovne vojne le 9, razdeljene na tri baterije po tri možnarje.
V poročilih s finskega bojišča srečujejo Htateljl množico zemljepisnih nazivov s končnicami »Jžtrvi, loki, salmi« itd. Naj-
češče je pač »jSrvl«, kar pomeni Jezero, saj je Finska dežela deset in deset tisočev jezer. Cesto se take končujejo tudi imena mest, ležečih ob jezerih. Isti pojav vidimo na sovjetski strani v Karellji, kjer je premnogo krajev s končnico »ozero«. Končnica Moki« pomeni reko ln mesto ob rekah Najbolj znano je mestece Terloki, kjer sto-luje finska komunistična »vlada«. »Lahti« pomeni zaliv. Suomi-lahti je Finski zaliv. Kandalahti pa zaliv Kanda, kar so Rusi za svoj izgovor prekrojili v Kandalakša. Ranta pomeni breg. nlemi — rtič, vaara — gora, mjaki — grič. koskiokl - bistra reka, Bistrica, saari — otok, virta — potok itd.
Sortavala je finska lzkaženka ruskega
imena Serdobolj, Viipuri je Iz Švedskega Viborg, mesto AbO se glasi v finščinl Turku. kar prihaja iz ruskega torg (trg). Finci sami v govoru izpuščajo te končnice in pravijo enostavno Salml. na mesto Sal-mljarvl, Kanda namesto Kandalahti ali Pitka namesto PitkajarvL
Angleški listi poročajo, da seje posrečilo pobegniti iz Baltiškega moria skoraj cclo-| kupni poljski trgovski mornarici, ki je šte-| la kakih 90 parnikov Vseh teh 90 ladij je i srečno priplulo v razne angleške in franco-| ske luke. kjer so sedai uvrščene pod polj-j sko zastavo v trgovske mornar ce k' stoje j pod neposrednim poveljstvom angleške in i francoske admiralitete.
Pariški policijski prefeltt ie pretekle dni izdal prebiva^em svojega področja navodilo, kako imajo postopati kadar se na zemljo zruši kako sovražno letalo. Navodilo se glasi:
»Kdorkoli se nahaja b'izu mesta, kamor je padlo letalo, mora skušati pred vsem preprečiti, da posadka ne bi letala zažgala. Izkušnja je pokaza'a. do sovražni leta'ci pri odtočnem nastopu domačega civilnega prebivalstva ne izvrše svoje namere. Ako se je letalo pri padcu samo vnelo, je treba poskusiti z vsemi sredstvi, da se ogenj pogasi. Na noben način pa občinstvo ne sme »za spomin« jemati kosov letala, kajti važno je, da aparat ostane kolikor mogoče nedotaknjen. Ako se sovražniki spuste na | zemljo s padali, je dolžnost vsakogar, da j jih napravi neškodljive... Osebe, ki bivajo v bližini tovarn elektrarn, mostov itd., so dolžne budno paziti na sumljive tujce, ki bi se potikali okoli takih objektov. O vsakem takem sumljivem pojavu morajo takoj obvestiti najbližje v>j&5ke in civilne oblasti Za vse primere pa se priporoča občinstvu, da postopa pametno in da se ogiblje vsakega pretiravanja.«
'ostani in ostani član Vodnikove drnibeJ ^
V neka] vrstah
i Se o tekmah na mariborski strani
Očividec in udeleženec dveh skakalnih tekem v Izvedbi MZSP v Celju in Mariboru nam je poslal s prošujo za objavo naslednje vrstice:
»■Organizacija skakalne tekme v Celju za prvenstvo MZSP je bila do kritične točke — razglasitve rezultatov — prav dobra. Tu pa se je izkazalo, da so mariborski sodniki svojega ljubljenca cenili tako visoko ali Se bolje, kakor nekoč Bir-gerja Ruuda na olimpiadi. Ti »diplomirani« sodniki sploh niso gledali na dolžine skokov ln držo ostalih izvenmariboiskih skakačev. Po stilu je bil neprimerno boljši Gradišnik, ki Je prekaSal ostala dva (Mar-guča ln Copaj tudi v daljavah, toda pri razglasitvi je bil — tretji.
V Mariboru se je ponovilo nekaj podob-nega.sodnlkl ao bili tudi isti kakor v Celju, Ulrljan Kavalar, kl bi moral po splošnem mnenju ln Izjavah nekaterih funkcionarjev MZSP biti prvi. je bil kljub daljšim skokom od vseh — šele tretji češ. da nima pravega stila. Skakalnica je bila sicer za-ledenela, toda med tamkajšnjimi konkurenti je bil Kavalar tudi v tem pogledu med najboljšimi. Sicer pa meni pisec, da se bodo morali Mariborčani učiti stila od Gorenjcev, ne pa obratno, in pristavlja slednjič željo, naj bi bili sodniki, ki ne vršijo vestno svoje funkcije, kakorkoli pozvani na odgovornost«.
Ta dopis objavljamo samo zaradi tega. ker je v letošnji sezoni prišlo na dan že nekaj podobnih pritežb, pa bo morda JZSS res moral najti n?čin, da bo lahko nekoliko pogledal za sojenjem svojih sodnikov, posebno v disciplini skokov, kier se dajo simpatije posameznika uveljaviti s precejšnjim uspehom ...
KAJ qE NOVEGA PRI
Iz »Službenega vestnika« SNZ posnemamo, da so bila pravila slovenske nogometne zveze pretekli mesec potrjena. — Upravni odbor je na zadnji seji sklenil sklicati prvi redni občni zbor na dan 10. marca t. 1. Kraj ln čas bosta še objavljena. — Zaradi vremenskih neprilik in ker nI stiske za termine, je bil začetek spomladanskega prvenstvenega tekmovanja v vsem območju SNZ odložen do 7. aprila. — Med spremembami pri klubih čitamo, da je SK Mlslinje v Slovenjem Gradcu spremenil svoj naziv v SK Slovenj Gradec.
+
Danes bo v Ljubljani tretia seja Izvršnega odbora ASJ zaradi ureditve še spornih vprašanj po zadnjem občnem zboru atletskega saveza v Ljubljani. Nerešena so od takrat ostala še tri vprašanja, ln sicer predvsem vprašanje teritorialne razdelitve na posamezne zveze, pri kateri želijo Hrvati, da bi se mogli v njihovi zvezi včlaniti tudi klubi Izven območja banovine Hrvatske. Sporno je dalle. kie bodi bodoči sedež savpza. Srbi ln Slovenci predlagajo Beosrrad. Hrvati oa triletni tur-nus Zn*»r<*h Boocrad T.InhM^na. ln sicer tako, da bi v primeru, če bi katera izmed
teh zvez ne hotela prevzeti vrhovnega
saveza, picšei luiuua ua naaieunjega. Tretji pioblem, o kaiciem bo tudi še nuda ra/.piava, je sprememba pruvU, glede Ka-teiUi zantevajo Hrvati u strahu pred ina-jorizacijo, da se morejo piaviia apreuU-njati samo soglasno.
V Budimpešti so te dni sklenili važno meddržavuo U-uiško tekmovanje Italijani, Madžari in Jugosloveni. Na konferenci so Oili že določeni termini za pokal, kl ga bodo to pot podarili Italijani, in sicer takole: 11. do 13. maja Madžarska Italija v Budimpešti, 17. do 19. maja Italija —Jugoslavija v Zagrebu, 24. do 26. maja Madžarska—Jugoslavija v Budimpešti, 7. in 9. junija Italija- Jugoslavija v Milanu ln 6 ln 8. septembra Italija Madžarska v Varesu. Za zadnjo tekmo med Jugosla-j vijo in Madžarsko termin in kraj še nista bila določena, vsekakor pa bo tudi pri nas.
Srbska drsalna zveza, kl je bila šele
pred kratkim ustanovljena, ae Je že kar sama okorajžila za prvo hokejsko prireditev. Sredi prihodnjega tedna bo Imela njena reprezentanca močnega gosta, ln sicer ekipo Feicncvaroša lz Budimpešte.
Planica 1940
3. marca državno prvenstvo v skokih,
od 4. do 10. marca teden »uiuških poletov
Letos je vse pi ipravijeno, da bomo zopet doživeli sijajne dneve v naši Planici. S sodelovanjem odličnih inozemskih skakačev bo v nedeljo 3. marca ogorčena borba za ponosni naslov prvaka Jugoslavije na 65 m skakalnici, prireditev, kl je postala že standardna v sporedu mednarodnih tekem zimskega športa, prvo nedeljo marca in to ne samo zaradi ponosnega naslova prvenstva Jugoslavije, za katerega se bore skakači, temveč tudi, ker Je postala ta prireditev uvod v športno Izredno zanimiv teden smuških poletov, ki se prične naslednji dan po tej tekmi, na veliki skakalnici v Planici. Ta Izredna športna zgradba, genijalno delo našega Inženjerja Bloudka, postavlja ln čuva že 5 let svetovne rekorde in ni doslej še nikomur uspelo, zgraditi nekaj podobnega na svetu, a fte manj nekaj boljšega. Pričakovati je, da bo tudi letošnji mednarodni teden smušklh skokov ln poletov dal rezultate, kl bodo ponovno potrdili vrednost ln renome "ftft* Planice.
SK Mara. Občni zbor bo ▼ nedeljo
26. t. m. ob 20. v gostilni Predovlč, Me >ka 4. Občni zbor je važen zaradi apre-membe klubovih pravil. Vabijo se vsi čla-oi na udeležbo. — Izredna od borova seja bo Jutri ob 20. v gostilni Zaje.
gledališče
DRAMA
Medelja, 18. ob 15.: Snegulčica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Neopravičena ura Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 19.: zaprto. Torek, 20.: zaprto.
Opozarjamo na današnjo popoldansko mladinsko igro »Snegulčica«, ki spada med najstarejše in najlepše pravljice. V slikovitem okviru in v stihih Pavla Golie. nudi mladini nad vse pestro doživetje. Naslovno vlogo igra Levarjeva, nadalje Jan kot kraljevič. Mira Danilova kot kraljica, Po-tokar ln Sever kot razbojnika Frloe la Frače in Presetnifc kot lovec. Cene ao znižane.
Moderna komedija, kl ima za snov zabavne težave skrivaj poročene osmošolke, je Bekeffijeva »Neopravičena ura«, kl ta drugo sezono polni gledališče z nadvse zadovoljnimi gledalci. Zabavni prizori na dekliškem liceju ln na domu mlade »grešnt-ce« Lili, vzbujajo mnogo smeha in odobravanja. V glavnih vlogah Levarjeva ln Kralj. Tudi za to predstavo veljajo znižane cene.
Premiera Mauriaoovega dela. V četrtek,
dne 22. t. m. bodo vprizorili prvič na našem odru delo francoske Akademije "Fran-(Oisa Mauriaca; »Asmodej«. Delo Je pre-i vedel Josip Vidmar. Sodobno dejanje, kl slika življenje na gradu v Landih, pokaže , kot osrednjo figuro domačega učitelja j Blaži ja. psihološko izredno zanimivo osebo. Konflikti, ki Jih povzroči njegovo vme. šavanje v rodbinsko življenje, tvorijo dajanje. Igrali bodo šaričeva. Simčičeva Ga-brijelčičeva, Sever, Jan, Lipah, Presetnik, J. Boltarjeva in Starič. Režiser Milan Skrbinšek.
OPEKA
Nedelja. 18. ob 15.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Ob 20.: Rusalka Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ponedeljek 19.: zaprto. Torek. 20.: zaprto.
»Rusalka« Je naJbolJSa Dvofakova ope-ra, ki jo zavoljo blesteče melodike, obilic« mehko prelivajočih se občutij in nad vsa poetičnega dejanja lz slovanskega baje-slovja lahko postavimo ob bok najznam^ nltejšim delom svetovne literature. V naši uprizoritvi, kl sta jo zelo tenkočutno pripravila ftef-režiser Debevec ln dirigent fttritof. je vzbudila pri občinstvu vseobčo pozornost V posameznih partijah nastopajo Heybalova, Franci, Lupša, Kogejeva, Basičeva. Sladovljev ln Barbičeva.
Sredi tedna se bo za premierski abonma uprizorila prelepa lirična opera velikega ruskega skladatelja Čajkovskega »Jolan-ta« z Vidalijevo Franclom, Betettom in Jankom ter sul ta lz njegovega velikega baleta »Hrestač«. Obe deli bo dirigiral kae pelnlk A. Neffat, »Jolanto« bo zrežiral D. Zupan, »Hrestača« pa pripravil h«Wni mojster inž. P. Golovln.
/ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 18. ob 15 15.: Ujež (UdruženJ« Jugoslov. emancipirajiih žen). Popoldanska predstava Poelednjlč.
MARIBORSKO GLEDALIŠČI! Nedelja, 18. ob 15.: Zaroka oa Jadrana. Znižane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene.
Novi orehi
Skrit pregovor
karavana — K U KIJ tU KILE — pe>-slm1zem — lclovecknje — IH)PICY-vek — napovedovalec — steklina — veselje — italija — kostanjevica — spirala.
Iz vsake besede vzemi en zlog ln sestavi ht njih pregovor.	\
Premikalnica
TEKALI SCE
Premaganec
siueblt
DELAVSTVO
obzirnost
evangeliji
OKTAV LIAN
zanašanje
Premikaj te beaede tako, da doba V treh zaporednih navpičnih vrstah tri 1jepisna Lmetia.
Posetnica
Kaj je ta gospod po poklicu?
Rešitve Je treba poslati do petka U uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Mod reševalce bo stric Matic raadeiil n»-kaj lepih nagrad.
Strti orehi
Skrit pregovor: Kakor M bed postlal, tako boš spaL
Posetnica: Narodni poslanec.
Skrivalnica; Pes, kl ne laja, globoka sobe zasaja.
2SK Hermes (c. o.) Občni zbor kluba bo danes ob 9. v salonu pri »Sesticl«. Članstvo se vljudno vabi, da ae ga zanesljivo udeleži polnoštevilno. Vabljeni tudi prijatelji kluba! Predsedstvo.
Tekme v alpski kombinaciji ca prvenstvo LZSP bodo prihodnjo nedeljo 25. t. m. na Mrzlici v Izvedbi smuškega odseka SPD lz Trbovelj. Spored bo razdeljen tako, da bo dopoldne slalom pri koči na Mrzlici, popoldne pa smuk v Trbovlje. Podroben razpis bomo objavili v prihodnji redni številki našega lista.
SK Ljubljana. Občni zbor kluba bo r ponedeljek dne 19. t. m. ob 20. v restavraciji pri »šesticl«. Vabljeni vsi ln sim-patizerji kluba. Odbor« _
Veriga: Veronka, Karelija, naikovalo, lopatica, carinama.
Računska uganka: Prvi dobi tri *xle, enega do polovice polnega In tri prazne. Drugi in tretji pa dobita po dva polna, po tri do polovice polne ln do dm prazna soda. Možne so še tudi druge do-litve.
Po žrebu Je stric Matic raadeiil orna knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji:
Nuša HOrvatova, Ljutomer, Stanka CretniK, Maribor, Meljska cesta 32, Iv«a Lefaaa, Tomin 97 in Valburga Majnl*, Hrušica 125 pri Jesenicah dobe po en >Ju-trov« roman.
Stanko GregorM, Bazovica Martin P^ temelj, Ljubljana VII, Kavškova 26. Zai-taa Milavec, Benetke Corte Pasubio 4/14\ S. Elenain Viktor Maras, Postojna pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet*
GENE MALIM OGLASOM
Pu .">() fuir /j« ImwiIii. Din 3. davka za vsak oglim ln eiikMtlrui pristojbino liin 3,— za Šifro aH dajanje naslovov (ilii^ijn mit. ki i*W-Jo služI) NuJiiciiij&i /.ne*.-k /Jt »-iikratim uhjavn ii^inh Min 12.—. |><i|»mi lit žcnitve m- utnt^im:tji> |H> l)in t.— za v nitko l»wi|i) I »l»« S.— davka za vsak ogla> in enkratno pristojbino I »in .V— km Aifm tli dajanj*
naslovov NajinmiJAi /.ninel« ui fiikmtiM« ulijnvn ••£|knm llin 'ill___
Vsi ostali uglasi MiroCiJiia j<> |mi I »»d I.— cm IhumKi, I nn S. davka za vsak uglan in •»okrutno pristojbin«« l»«n .V sm Hifm ali dajHiijr naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno olijtvo ugUvrui llin H.—,
Ponudbam um šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n * m __
odgovor, priložite UM	v znamKah
Vse pristojbine za mule oglase je plačati fin predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, <ili pa po poštni po'ožnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11 812. siccr ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malili oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
_t
Vrtnar
uamcc, l.i______ >ajen —t
v-eii vi n.arsiii.i u h.s-
Costilna Martine oin dei. i ooi.cu z uu_i.
r t>'»| i •*'* -j--1 vVi»i. UOol ia -*J Zg. biska '■ si.aiL.o siu^uo v vili. ro Danes koncu.-i	uud^e na ogl. odd. Ju-
vli.a Dobi a KUh.nja. — j ua ^ou »ott-uosvit Dvorana lop.o za'turje..a i.ar«	3.50-1
Frizerko j
dobro ui«,. o,^ e J me v stalno i_a.ii.66e..Je oai^n ti-a Ljuoi.,a-.a O jeva i ulica 6	33 0-1
Rlagajničaikn
s 4 letnu prakso » restav-racin. zmožna nemščine >n stro ep sm. dobra račutia-rica, želi prememti moto.
I Gospodinja
dobra	išče
siužbe pri vdovcu. Po-j nudoe ua podruž. Jaua Trbovljah pod »Zve-
3351-13
TOZOR!
Dincs vsi \ gostilno Fab-ia ti Doi)i„če pečcnice in ktvavue ler prstna vina.
zabava. St priporoča gost In čaika. Olinie 30, Cesta IX. 3235 18
Pisarniška
Gostilna IJoyd
na Sv. Petra testi je za prijeten odiuoi in razsedri-zaradi izvrstnih vin in jedil na,boli priporočljiva. Vab. gostiln, čaika Hezika Vel kav ih.
33-7 18
fon
moc
Za. u0ov. poajetje, spo-oOL-l.a Ziliu-Ua HCillSal:-ga m so.e.iskega d p -JU valila tei
stva iii ttrojepis.a, doti službo, l-o.iudoe z zali .e.auu p.afie m rere-ici.ce pOo.ati na nasiov ^.druž..e u0ovcov rsldi'-ska Sobota.	3-UJ-l
Modistko
Pri Lasanu
T Šiški v aK.u nedeljo pies. Preskrbljeno Ima pijačo ln Jedačo. Hipo-rLiča se' Lasan.
318G-13
dobro muc, is~,.ui za izven Ljubljane za takoj. Piača tiobra. Ponudbe na oijias. odd. Juua p ju j v e_ea u.oj«. 3..1J-1
— i tudi izven Liubliane. Po-
Izurjcna strojepiska p-udbe na ogl. «>dd. jutra
pod »Takoi ali pozneie«.
sta«.
Samostojna
kuharica
dekleta za vsu ur.u ae-la dooe ilužoo v po r.i-do-u n.ci VVjaoVa ui. i . isiutam je prjrioč.š-e ^a
ŽOi.br.e lil sc Ua. O-J l._t
•>Go pj..|.jsk.a pomočnica«.	3315-1
Pri Putrichu
danes ;>U-s. izborno vino Top a ln miz a jedila Vljudno vab en .
3402-18
Pu-dpuslno veselje
in raj r. nje
Je vsepovsod minilo, le v gostimi pri Panju se
Je še ooij oživilo um _
dosti ve-elja iabave Je! . in petja zti raz.edn.o ; Krojaškega ee pa igiaj" ifp k ima- | di i a Klavirju <sa utrip čilo se dnbro ra^.i a topla n mrzla ird la V( d no in ob vsakem i^asu Žito nitrtite ^e d.vne? in zaiiuiajte vedno -amo t Pa Jm v »,'e;ovo ui 10 Vas vliurtno vabi tr. se ton o prtporoča Huč.	3376 18
Železniški kurjač
ali strojevodja. upjKo-jCn, dobi tlužbo na dežel: Hm id^e z navecl o zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod sKuijm^.
3310-1
dobi ^acutiuu ^up^l.t.v Ponudbe na ogl- odd. jutia p jd »Ta.toj navesti zautevke«
3395-1 Trgovski sluga
Ki bi opiavijai iiiužbo skladišč.iika iu inka^a.i-ta dooi »ta.no alu^oo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zrno žen«	33J1-1
Šofer
trezen, zane^.jiv, lzu-ceu mebaniK ail tlju-cavulcia za nov Diesel tovorni avto se sprejme k industriji. Utip.ie ponudoe z navedoo do sedanjih služb ua ogl. odd Jutra pod »Soler-industrlja«	333S-1
Fiizcrko
samostojno moc ln dobrega brivsk. porn. s 1. marcem rprej m-m ti Koti nik, rrizer. ja Lo^a.
JI03 2
Btr-S of 340G-1
EMEE33
Tovarno usnja
in jermenov
iJčt inteligentnega mladega ur.idinka i zn.iniem diž.iv-ml) in nemSkegii ie/ ka, sti.ntpsia m sposobnega za poslovan e s strankami. Ponti.lbc na ogl. odd. jutra pod »Intel genten«.
2986 I
rcrfcktnrga
strucnrja
kater- bo tudi opiavli.il /a log" ieleza in n.id»iiK>iii.li delov .ičt ti ivuiu poprav lialnitu Kelemilustrna » Siovenili Picvtnosi imaio prosili) Ki rn.uo •imistiski izpit Ponudbe na ogl odd Jutra pod značko »Stalno Oicsto sli uganja.
5161 I
Orod. kljutavniČT
k> ma Jelati tud. na »truž nir:. dobi .luzbo Picdnosi miaio oiodarn za črno piočev nastt Dlago ( eni ponudbe na PuMkiUs. Li greb pod »)53"3«.
3162 I
Tijiovbki pomo'"n'k
mlad < dežele. «a|en že leznme .tekla in barv. — dob takoi službo. Stanu »jn;t in hiatia v hii' Ponudbe i vsilili podatki na og' odd lutu pod 4,1 r o •Zclcznirui«,
31V8 I
Mlada žena
prikupna go.d.ln 5ke stroke (Če mož dobei čevlurl — dob' službo Deželanka, ošteiia. zjnesbiva. z nekai vnte I pridnost iz ž-rov ike okoluel Ponudi e iz čipnr na ogl odd. jutra pod »i akoi 19 lu«.
31 n i
pomočnika
prvovrstnega za velike KoniaJe, spiejinern v stalno službo. Verdo.ilk, Maribor, Tyrševa 12
3124-1
Zbiralce nnročil
za po iit-ii a nike ln brzo par lili e l č mo. Ot;l isi-te se pri »Tebnat dru^., Ljubljana. Mestni trg 25.
3302-1
K trem osebam
dobi siužbo d kle ki z a kul ati. Naslov v o;;as. odd. Jutra.	£3J0 1
Postrcžnico
ki zna kuiiati, sprejmem K tr, m odia.iim o->ebum za r!opo'rti'e. — Naslov v o^l. odd. Jutra.
3301-1
l/ur jeno
korespondcnlinjo
za .-loveiisko. nemš si bo:.r\athko
Prodajalko
za saKlčari.o tn pekar no sprejmem P.ejnoat ipialo one z m.S^ansivO Šolo aH trgov-Klm tečajem Vsa oskrba v hlsl. P.edsta iti se od torka dal le. Na slov v vseh pi slov. Jutra,	3110-1
Zaslužek
Iščem pridne gospode i -po) za Je en ce, Kia U Zasorje. Troovlje, Hia-t-nik. tor-ud e na oa a-odd. Jutra pod »K r' no».
33:2-1
Dobra frizerka
-e ca ko j sprejme. Naslov v vseh posl. Jutrag4S3.j
Frizerko
dobro moč takoj spre'-me fr^rski «a'on tretič Trbovlje I.
Pe-
3458-1
o in
kortS(jOu- lencc.
clenco, liltrj stenotlp st-. ko. Išče ind istrijs/o pjd-Jetje na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j.iituli.o mesto 1040« 230J-1
Čevljar
Izvežban prikrojevnlec gornjih delov, zmožen voditi delavnico, dobi stalno mesto. Pmu-.ifce na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«.
3200-1
Kuhnrico
„ »„ gospod-n.ska dcb.
išče za tak«' 3,'!	ki,snn'
jI «>s enski /.ikonski	par »
Peogradu laviti «	dopol
dal) i Kuu.p, ^	j{ '1
Mesto hišn»ka
J,,bi « centru mola up"kn katerega ima
Poslovodja -
knjigovodja
z (Mitično prakso, zaupna sila izurien. sposoben tr goiei. gre z aprilom samo k dobri tonu. VpraJan a na ogl odd lutra pod iilro »Služba v Ljubluni«
30^7-2
Gospodična
srednnh let, liče službo ko gospod ma al) blagaim-čarka. Cirt tudi nj dal io sc/110 Ponudbe na ogl. odd I utrn pod »Zmožna • vestna H«.
2997 2
Šivilja
vam pride na dom napravit obnovit obleke in dm-po /mciin tem. Naslov v vseli poslovalnicah lutra.
3148 2
Brivski
mlaj), vcič stroke,
v vseh poslovalnicah
f lGletcn funt
mirljv. iJče mesto učenja kjeikoli, njjraie meiun lic alt kliučavn č.irstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 32.6-2 ; značko »Pridnost«. --J3J4-4,
pomočnik |r—~ , tudi jamske Čevljarskega

tiče službo. Naslov I Jitra. 1 3313 2
Prodajalka
z .............mič.ne.
premen ti službo. Gre s bul.io nits.ir,|o ali kalno. Ponudbe na odd Juda pod i.ho
Goictiiskcui«.
3337-:
spreime sla 33.
Pavlin.
vajenca
Tyii v.i re 3323-44
ieli tudi pe ogl. »Na
j Vajcnca
za kliučavn čaisko spre,mem. Vfolfova
Šofer
Kdoi želi rt-> nežnega, po llenega m »esiuegj soleria. k sc razume (udi iu vsa poplavila, riat poiltt po ludbo na ogi odd lutra .-■od »1'iidcii in zanesliiv« 32-IV
Starejši gospod
/oio.^en. L rez ouok Išče mesto hišnika v mestu. Tudi čuvaja, vratarja ali 1 Č110. je sposoben za .be. tsio'am se prip ro čn za pol tiranje ln 6 -5čenj2 stare op:ave pri ^trankai. Ponud ie ra ->zl odd Jutra p-d Vesten ln zanesljiv«
33C0-:-
me oni. do-
s vati odd.
— p..nudl e na ogl. Jutra pod »litin k«.
3120 l
Ekonom (šnfer)
--tare!?l. s strokovno fto-lo sp t"-če za vplppo<i» t-vo ObMr e p nu-il e pod »Fa-ijaTSt o> na podruž. Jutra v Ptuju.
3234-1
r;
Gostilnn na deželi
spic-me pridno, zaneslovo in vsestr.insko poileno. 22 2V lelno kmečko dekle, va leno gost Ine. .\ck.it K.tv ciie potttbno Nastop takoi Ponudbe s sliko zahtevo pl.tče (et n.ne.lbo dose lan tli služb na oglas, odd (utra pod »Stalna 5luž'-a \'J- II«.
31II I
•n
ka
mesto
riagrin'
izvežb.ina. dob m.tiia za rcstavraciio nudbe na pod užn eo v M ii boiu pod Vcžbauj«.
1.
Po I utta iilro »Iz-
3123 1 IIi"nika
sposobnega. za vrtnarska dela. spreimem takoi Na iloi v vs,.h posloval nu ah Jutra.	3U8) I
Kaparskt-ga
pomo"n;l<a
ra unformske čepiic. sa mosto nega del a vi,t iiči-n, Ponudbe poti »Bodočnosl« na jnotičm zavod II ko Sax. Maubor.	3163 I
Fckle
7,-j pomoč v kulvnji ir nb n-del"!> v gost lni snue mo. Informariie: Pahulje. ššenska 48, Ljubljana.
3311 1
Žensko pisarniško
moč
sprr:me tak-"i in.l^stri-sko po ' c-t'c v !.;ubl'sni. Po-rti'be z refe cn 'mi na o-l. odd Jutra pod ?'fro »Dobra in samostoina«.
3-4-15 1
Postrcžnico
poiteno in pridno, spreimem za dopoMnske ure. N' slov v vseli poslovalnicah Jutra.
3331-1
Mizarskega
pomo?n'kn
va;pnc.i za f no poh'itvo. spre me M lan Polur, Dicz je. Goiu.jsko.	ji8j)
Mesarski pomorn'k
samo5to.cn piekaievalec, iz ur.en v izdelav) raznovrstnih mesn h izd.lkov poiten. 7anesli;v. dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poiten«i.
318! I
Pcrfcktno
mlfjso kith*»rico
zmožno servirania in vode ma bohiega gospod in stva, spicjmcin takoj za Rco-grad. Fina slovenska h ši (dve osebi). Plača do dm 1500 Upoštevam samo dolgoletna sp- f "vala. Kovač č. C galclova II. 6	3176 I
Natakarica
>n*ada poštena. Išče :>to. Ponudbe na odd Jutra pod »V >ro gostilno«
3330-?
Pcrfckten
korespondent
npmftVega či-S' ega. srbo hrvake^a. slo. en; kca In ita IJ.inskrga	a.
vešč pls. stroja lš'e <;ta tudi za nekaj ur d"evr>o ronudHe na orI odd. Jurra pjd »Upoko-lenec 77«
33C4-"
Gospodična
t znanem ntmičine. teh službo kot blagajn čarka v »(Sovini, lest.vračil! ali ka-vaiin. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod i f,„ ^ nesliiva utvi iy-io« ___ 3338-2
,20 letna gospodična
j s primerno Uubrasbo
! Išče mesta bla ajnlčar-te v i.a arul, restav.a-clJI alt pod. Oie tudi v trafl o tli kot pomoi pri zobni oid riuclji. r0 nudbe ua ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna za-etnica«.	3205-2
ibrt —
ul 10. 3326-4 I
Mizarskega vajenca
me mem. Ivan Ma ke t
O toče.
3177-44
Pošteno vojrnko
za modistovsko obrt ta »o sprejme salon Mla Kranj.	3334-44
Deklica
v. 2 ra-r me ča ske šole se želi nfit'1 v boljii trgovini kjerko'1 Naslov v vseh posl Jm trn 3403-44
Fant
10 let 6tur. absolvent 3 razredov realne gimn. ln trgov, tečaja. IA e službe pri lesni stroki, stavbarstvu. špid t r u ali pod. Dopisi na «31 odd. Jutra pod »Marljiv iant«	3184-2
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec, išče zaposlitve v S ove-nijl. Ante Gluhak, Va-raždinskc Tcpllce.
3200-2
\bsoIven(kn
gimnazije
perfr>ktno ves a nem-šč ne, nemške stenografije in an<?leš;ine. Iščr mesta kot kTesponden-tlnja aH t J-I.-*. Ponudbe pod »Takojšnji nastop« na ogl. od'! j.j. tra.	3123-2
Frizersko vajrnko
si r?Jmem tal'n) Ivo J •-reb, Kranj, Gor Siva.
3453-44
Vajenca
za brivsko obn spre;mt — Tr(n:k. Ambrožev tr* 9 t.iubliana.	3485 44
Zaslužek
Tipknnje na dom
oddam. Ponudbe pod »Ostre črke« na <x?la« odd. Jutra.	33:0-3
Prvovrstno moč
zvežbana v mantira' (,.i-rl. modi In ijiilaMteriJI Tinioit a tudi nemščine. *elt ia'ioJ tiamesftve ^re tndl kot h'ann|nl-čarka. Pon"dtv na po-
-Ii-už. Jutra v Cel.......
,Agilna«.	3282-2 slov.
Trgov, pomočen
!z r'ena v mc anl st o-kl ln že'eznlnl Iz LolJ-*p dr- žlne poštena mar Ijlva išče prlm?rn« zi-po- I t e v bol ši t. g v -nt. najr.ije v hliž<nt Va rlbnra. Ponudbe z navedbo dclovr.ih pog Jev pod »Tr^ovskn pomočili ca« na podr. Juirn v Mn riboru.	3408 2
Trgovski znstonnifc
fnt-etlne robe. z dobrimi. uvedenimi stra"ka-ml v Zarrobu in celi <="o e-1)1 že' 1 mesta. — Na-ton s 1 marcem — ron'-d -«> na Kn's 'v^n. Zagreb, fitrigina nI. 7.
3107-5
.■•• - - - ' v-- *
4 i^-IŠLrA* Ž&jjČ
iM&K&i -i*:	<
Po<n;lrC
za ob sk kmetov in proti proviziii, —
,l>!:lne
vo7n l ov spreiem.-m za Ponn 1>f ria r-dni tra Maiibol pod žck«.
vse
kra e. • o Iu »7 <l)i 3195 5
Sulio
K roja."ki pomočnik
7A velike komade lš>e "^psto Naslov v vseb ro
Mnfcm^tiko
Jeli instru-rati v severnem delu Iiuldi.nif akadem k-tehn k. N slov v vseh po slovalnicah Jutra. 3237 1
Sprejmem tokoj
kontoristko (praktkantko* in va>enca za avtml-lavntro. P :7\e se r-7cl, Kotn kov?
21, II. nadstr.
3170-1
Odvetniška
uradnica
dobra strojep.siin in s peric tniin z.iai.Jem s o-venskegit ln tiemš'esa jezika, vešča tudi v zemljiškoknjižnih zadevah, se j-prejme tav.o! al! pozneje. Toni.idbe na ogi. odd Jutra 1 o-' »Stalna ln sigurna služba-
32C5-1
P»k'e
ratena vsrh liiinh tlel in prepioste kuhe išče urail-n"ika diužna v mestu na Corentskem. Ponudbe pod »7..inesli vo dekle« ni osi. odd Jutra.	3239 1
Fotografski
pomo*n'k
se spreime. Psmene po nudbe z nive^bo starosti na ogl. odd. f	pod
»iriitograf 1910«. ii61 1
Pestre/nico
ki kuha. sprtimc-m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3330 1
Več plačilnih
natakarjev
ie ono.spv In restavracijsko b usa n.čarko iščemo. ronudbe s sl-ko na jgl. odd J-«t.ra pod »Samo iz■ež.june uio^t«.
320C-1
Kuhnrico
v^ieno preproste domače kuhe. za vel ko ditiž no, stiro do »5 let. sprejmem. Ponudbe, če le mogoče s sliko, z.iluevo plače ter navedbo k'e m kol ko časa ie pri kom služ-lj, pos'*t na ogl. odd Jutra pod iifro »Zmožna kuharica«.
3518 1
Urednik
voir?č:ne prost. absolvent trgoi sl-r iole vaien vs-h p-s:irn'ik-h poslov kakor tuji slovenske in ne-^ške stenognfiie. «ro'cr-sh, •iče prip^erne zaposlitve. N slov v vseli poslov-'ni. cah Jutra.	J255 2
Ur^^n?^
2 »nnnjem fran<-o?č-ne. an sleščne. ncmič:ne. slo-venšč'ne in srbolirvaične. stenogr-fje in sfoje-sin v n-ivclmh ie7k'h. s tr-gotsko pred 7obra?bn in večletno prakso tudi v ino7erPstvu (Tranrijn) iiče sposobnostim odgov riaio-čo njp(i':,-v. Pi'nn osi. odd. Jutra pod »Dobra plača«.	3228 2
Jutra.
3501-2
Trgovski pomočnik
mlajša moč Iz *, en v trgovini mrš lllTOD z -nanjem nemščine želi namestitve tudi proti majhni plači. Pouudbe na podr Jutra Celje pod »Nekadilec«	3102-2
Za pouk
Gnspodi"na
izi»hm?ena želi lahko delo pri boliii rodb ni ali os on l eni dami v M.ir-boru. Ce ni' ne Ponudbe na opl «ii odd. Jutra pod i.fro »Mala plača«.	3119 2
Akvizitcrje
za pro ajo lntere antne ■in.lje proti visoki proviziji sprejmem v vseh ■lcsuli. — *-o..udbe na .-ropu^arida d. d., Zagreb, pošt. pret. 472 pod ■j iaan&u zai a ia •.
3101-1
Kovaški pomočnik
^ii.oztn vseh dei na iu-zlm, se sprejme za stalno. l-otiuuoe z uavedoo alitev ua ogi oda Jutra pod »Pr^dde.avec«.
i207-l
Gostilničarsko
kuharico
•f;mo3tojno sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	J40G-1
Hlapec
priden pošten do' l sb ž :.o. H_č, Vegova 10.
3375-1
R^n-všnlcn
sprejmem takoi. Pekarna Kovač, Kožna dolina.
3519 1
Frizerko
dobro i7t:rieno. spicimem v službo. Ponudbe na ogl. odd. Julra pod iilro »Stil PO«.	3506 1
Uradnika
ki hi bil sposoben za rea-Itctno pisarno v Ljnbliani srre mem v stalno službo. Zmožen mora b;ti polfg slovenšč ne tudi nerr,?č ne in občevama s strankami. Pogoi : neopor čna prete klost! — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i fro »Evcnt. tudi upoko;enec«.
3507-1
Za službo vmtnrjn
se pr poročam. Kot z::č t-n k grem 7a ma lino plačo Govorim nemško, slovensko i', -l sko.	-.-v vseh poslovalnicah Ju ira. 31222
Kroj?»5ki pomorn;k
zmožen vs-kega tlela, iiče službj. Albin Kuiler Vih nika.	3172 2
Izobražcnko
mlado, ki bi nad/orovala gospod.n stvo in voibla pi sai no. iičem. Ponu lbe na podružnico Jutra Mariboi pod »Podjetna«.
3197-1
Brivski pomočnik
prvovrsten, voj S'lne — tos' z zr.anjem n mš'l ne dobi stalno mesto IV rrarca ati povelj— Ponu-i^e na ogl. r-dd. r"ta poj »Brlve r 1"b Ijana«
Službe išče
Por«r>rnica
stara 20 let želi zaposl;tve pri dobri iv!lii v Ljubita-ni ali blž:ni. Nastopi I. mnrea. Ponudbe na ogl. odd. JuUa pod »Sviha«.
3171 2
1 i
Kuharica
stara 24 let iič» pri bi':Si druž:r.i. be pod »T iuh:m na ogl. odd. Jutr:
službo Ponud-otrokr«
t
Trgovski pomočnik
verziran v vseli strokah, pošten. agileii piodatalcc m abstinent želi pienieti ti mesto kjerkoli z maricrn. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.	3167-2
Trgov, sotrudnica
s tri etno prakso v tigo-vinl z mešanim blagom šfe naineši^enjj v Kranju. Ponudbe nn podružnico Jutra v Celju pod »Zmožna ln zanesljiva«.	3084-2
Trgovski pomočnik
z večletno prakso, veši v trgovini z mešanim blagom, želi pietiieiirtr službo. Zmožen tudi pisarniških del. Sprejme tudi mesto skladiščnika. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sposoben pomočnik«.
3202-2
500 din nagrade
dobi, kdor ml priskrbi službo sluge, čuvaja ali kaj podob: :e-a. Kavcije zmožen. — Ponudbe ra ?gl. odd Jutra pod »Za '•jubljano«.
3307-2
Oskrbnik ali Snfar,
;tare*Sl, absolvent drž. vinarske ln sad'arske -ole. IS e namesftve ra "lnorodnem ali polle-le'i*em pose-t.vu. Po-"d^e na p?dr"* J"»-a Mar.bor pod »Os' ' f «
Mesto prodajalke
v avovistne stroke iš e tn'ada pridna poštena ier z večletno prakso. Ponudbe na 03I. odd. Jutra pod »Vestna ln agilna«	3403-2
Dolgoletni
poslovodja
Bate Seli spremeniti lužbo kot poslovodja, or a-i!zator. Kavči'a 20 do 50 tisoč din Ponud be na osi odd Jutr« pod »Poslovodja Bate« 3385 2
Začetnica
-"'ad-> močna Išče sl'i*-bo. Pranc'-a Paner, Ižan ska 159 Ljubljana.
3405-2
Prodajalka
m'a'ša mešane stroge. i>e!i prcmenitl mesto. — Ponudbe na odas odd .Tntra pod »V LJ ' 1' ni 1040«.	33 5-2
Kuharico
pridno, pošteno, vajeno amosto)ne?a gospodinjstva Išče službo pri mali družim. Ponudbe 1 a ogl. oc'd Jutra pod šifro »Skrbna dobra gospodinja«
3460-2
itnli j-in^in' na domu iščem go^nn 'i-'. Poln d e na Mg . ol. Jutra p-»d šifro »Ituli-Jauščtna«
3111-4
Akademik
lriftru'rt» vse predmete r»!nmadje in mešča s e ?o'e. Ita'l lanšMno ln stenografijo. VeMetna nraksa Uspeh za'am-č»n Nt|->v v vsp^) no-slov. Juti a.	2415-4
U'
cevi
Zamrznjene vodovodne
,e naiboli uspiinu m nai h.nei«- odtal Uit z elcktnč mm tokom lake apar.Ke Jobite pri iurlaiiu na čl nučaii pn Liubliam. ___JI4I I
Parkete, deske in bukova drv?«
ugodno proda Ivan Si ika. tovarna parketov Me telkova 4., tciilon it 44
2419 b
Teh t n* ca
malo raoljei.a napro-dal. Ponudbe na oe". 1 odd. Jutra pod »Wor'-i * 3357-C
Poccni naprodaj
kovaška str ž. lca. Pe'-ton turbina In razne r<i name E>ktrot'r;ka A Ver a's Mm ijana, Uu-sposvetska 13,
3353-C
zpmanjc
.ta .0 niut>'lno d«»'>!t pri lla.niišai Fra.tC iChiia 11.d Lj bljniia. -Llliiiui lova _5, tel >■' It-31C2-C
Svetilko
višinsko vatlov v tra.
za
obsevani!
so ce- prod m |>Osi Ju 3404 <
vseli
Mizarsko orodje
in skotvliilk opceni na prodaj Na-i. v vseli podov. Jutru.	3435-G
\v(omalični
biljardi
jtezhl'<nl od 8Ju din ia prej pri Ha m Oblaku -ilLi6r.it ul. 3.
24UC-1
Totoapant
t>X9. niosku kolo. eno mizo /loži 1 is o posl -. lio. več )l| natth si i p razne d'ug< stvari, p,.1011 piodam. — AleksjiiJ.ot a l»'lll., levo.
3505 t
C lcl
ua kolesa ^a tiromege ^O pj la kupni. Ponudbe z tia e.loo cc..e podati na ogl odi Jutra pod i?.elo dobro o-ra njeu 15«.	3303-7
Izpraznite
podstrešja
stiro želez->. vsaiiovr t-ne kovl«f ln feume pld-a rojbol.e ».v.etalla«, Go^po vn ka cesUi 16. rcl. 23--3.
3351-7
'inln rabljene
trgovski oprem-
-ililfitt« .paiiiuc nov« p* alo .pailiit« r a/ltt Jtt z. pwr<>iivt p. cit/ ujc-lri
cll	Ia|0<-«14*	iKirUa "
.11 t» (v.l Miilnan l-iup •an«. Iiisni 1 i lv.,n iti 17 II I.
Pohištvo!
Za stanovana. trgovski o|iiu.t m iioieic dobde lujli, ticiC v .lajscčji zalog.
1 oliilva.
spa.11.it žc od Onure IVstel c
Kun ni>ke oprave Nuli.iifske kitiitotc •jttoški posieliC /-■in tiožki Mi/iliuti
-sprijCiiuiiio naročila pitdloicn.il načitili. niemo tud: v račun kuv m bukov ics. ja tudi kup.1110, >. Poioč.nno. »SAVAo
260C 350 220 9o0 52> 320 100 260
P« spiei-smie
CVCIlt. pn-Mi
zaisivo. Picdiainska 32, tr gov.ru ptJnitsj M.kloiče »a c. naspiott »odiiča.
»SAVA«
52-10 12
Jelenovo spalnico
-.OlI.pivUlO. Zc.o UOOlv
jhiu.ijeiiti. aeivl Sko t_el -paiiiico. jeal(..Ko. ku ilnjo. 1 oe.o omaro za obleke ui drugo zarad scl.tve pi odam Ogltda se lahko vuas dan pr.d pnMne Naslov v og'as ■dd. Jutra.	32.8-12
Elcganlno spalnico
o enovo za 75JO din pro da m izar ki nujno po-trebu e gotovino. Na.lav v vseh posl. Jutra.
3461-12
Zaposlitev v pisarni
šče 21 letna mladenka, ki le d j vršila meščansko In trgov ko šolo ter je dobra stenograftnja ln ima že tri l?ta prak se. lz pre'šnje službe je bila odpuščena, ker > rnve'na SokoMca. —I ^•'žbo sr-re:me kjrrkol1. ' v mestu ali na de*e!l. Ponudbe raj se pošlje-1 o na cgl. odi. Jutra; pod fillio »Lučk* •> j
344C-2 posttba
Nove knntc
y bele »'o^tvue v vub d'mpn-*i'ah prola tr ovl na Lavrlj, Celovško 2".
3334-C
P^ki. noTor!
De'iln'k fTp'ste-lm-'S'-h:ne> za pcc vo. skorai nov. po ceni nar.rodai! Inf.»-mact ie: Realtetna - Ljubl-ana, Gosposvetska 3-1. 3331 /.
Vafencifke)
Učenca
spicimem v tigovino z že leznino steklom m barvarn- takoi. Prednost ima o kmečki sinovi s primerno šolsko izobrazbo stanovan e in huna * h'ii Interesent' na> se 'avtio na ogl odd. lutra pod značko »Stropa v7goia«.
5159 44
K"h'njrkn kretlpn""!
in kolo Go- tl»Vl
pocem
va
16-1.
omara naprodaj.
3243 6
Mesarski vajenec
kateri se Je že uči , dobi Zaff. mesar.
sl"žbo. — Marl.or.
3230-44
Vajenca
■m slikar k j in pleskar sko obrt z vso oskrbo v hiši 'prejm« J e ra c Franc si karski mojsfr na PV-i •. ''"red ira
32/v-2 i dober rlear.
3091 M
Knji"nn omaro
prodan,. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra. 32 7-6
Srebrni nribor
7t 6 oseb p rod-m Naslov v vseh poslovalnicah Iu tra.	3256-6
Karbidne svetilke
v v akl mn-ž ni lzlrlu-e ln dobav'J-1 po n'7" 1 p»nl Franjo Dol a-«, c-lje.	3531-0
5k»»rnje
poceni prodam. VtsraJiti: Kurent Cesta v Rožno do tino 12.	3474 6
Mreže
-a post-Me r«' eieje —
-i-l ' i) "l^vlj JJ jn -n-'-«
ul. 34. ' 3«34-6
Knn;m fotoaparat
modem. boliie znu-tke. m.tl ga formata, ev 4.5X6, 6X6. l upim. Pomiti'e na ogl odd. lutra pod i fro »Dobra kaiut-rj«.
2222 7
Male steklenice
up''"-) Pro erl n Hcr-mes, Mikloi čeva 30.
3140-7
Kupim nož
rabi-en. dobro oliran-en — iDekelst h icrel. rezati mora 110 cm. Ponudbe na ogl oJd. Jutra pod »Dciur«.
3182 7
Spalnico, kuhinje
soldno izdelane in poceni dob te prt Bitencu. Gosposka 10. ui.z-rstvo.
3180 12
1939
Opel Kade 11
nalo rabljen. počen iroda l^A-iclu. JaWa za-it ipst o Litiha lova ul ;t. 35. tel. 30-74.
33G3-11
Avto
skoio nov pojtovorni m n.A iiiaihen osi-lon. napro-dai za vsako ceno. Cizel. Kutnikuva 21-11,
3171 10
Hranilne knjižice
Prve rirvat ke šted om-ce kupim i oi.u.ibe t na edbo cene ua ogl ud i Jutra pod »Knjižice -Ljubljana«	270G-1G
Hranilne
s pr«K obvezno e vrednostne papitic
in plačamo tiaibi no kom Mvciil. Aleksaiidioia 10.
k nji 'iče
n dtuge kup
M.
mo Hallč i iboi
2254
Uicditev
Moderno spnlnico
p.,polnoma novo. im:taciia orehove koitn ne, prodam za 3.300 d>n Po-7ic se v gostilni Kratki, St. Vid.
3 17 S 12
mimiiniff
Ardie
125 rim tipa Čalio takso v si. lijU n^piodaj. 16.
mrlir
1939
ska
ter pla-
odl.čnem Sina t n-3244 10
Radio aparat
ter biljard, vse v nnj-' o'Jš m . ta iju. prolpm. Nas ov v Vaeh po Jutra.	32^ 1-9
Suknja
za s!o'io postavo poceni napr daj. KioJ. ate'je Avš.č, Kcmeaskcga 31 34.5-13
Spalnice
it
t
Kuhinjske opiave drugo pohištvo po n' ceni p:o aja Jote Kur-; i c. L.ucl ana. Z5. £1-ška. pod hribom 28.
3374-12
Spalnico
pleskanj vezan l*-s ku H -Jo in otroško poste-
.■ j	1—-rt -n
v voeb po-'. J
iioC U
Fiat Topolino
v dOLrum s.a .jj. k ip'm .'jiiUd.c z 1.a.edbo cene lil O^lMlill	»- Ik.l na ogl. odd. Julra.
3317-10
Avtomobile
tovorne ou i uo C ton z vnesel m Le-.i_i.-sk.in. motorji ln ra^-ie cscL^e
taroda pj u^d il 1 c—lall
zv.ii.pp za to.ist.o O. Žužek, Ljuoi.aia, Ta/čur-.eva ulija 11.
3237-10
Motor
stabilni 5 ziP. Diesel ali bencinski, rabljen, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na: S.nčar, Strigova.	3i.0d-lu
Puch 200 ccm
nfij. o ej 1 med !, v od-llčn(m sta Ju, px:eui prodi Jawi zastop .IS S-arcn luščil i ca r^ta, Linhartov« ulica.
3362-10
ua.
Motor DK\V
r8 c m ma"o raMJ-n ku
r'~i *-trs1ov v vs^h >-0 1
premozcnj;i
Poravna, e. tvouKu-zot iideve odicup tn ir.k.iso terjatev nudi 1.111; čkini na! avo posojil m dražbe i ov do i:č anos o 1 iaruo naložitev k p -ta a. ureditev upiave in knjigovodstva. bilance kalkulaci e. up: a o ne premičnin na Izoro an e soudeležb, sploli vse trgovsko obrtne zadi-ve zaupno po.erlte strokovni Oltarni
Lojze Za J c LJubljana. GiedallšVa nI 16-ie
Na izredno
dobrem mcs'u
za trgovmo z meianim blagom v več ein obsegu iščem stroke veščega diu ž-bn ka-co s k ip talom cca din 50 "'Ml Ponudi e na ogl. odd. Jutra pod »So Jeloiuiije pogoi«. 32<.8 16
Zajam -
gotov novac
dugoročnoin otpl.itoin dobi u odmah državni, glad ski nam eitenici sa def ni-t:vom i pi-iizio:ieri (ožen e ni bez lamial. Upute daje »ADRIA« Zigieb, Petrnj-ska ii. Pulož.ti marku.
3173 16
IlraniTnc knjižice
rve br-.utsi.e štedionl-je ter 3- ..ne obveznice -a likvidacijo kmečkih Joigov lal.ko prodasie uajpovoljiieje za gotovino skozi »Oglasnik«. Zagreb, Vlaška ulica 4.
3105-16
lln-nilne kniižice
vrednostne pjpirie
kupujemo
stalni in po naivii h .enih in lakoiitl .eni u plačilu
IU DOI.F /AmE
Ltubltanj. Gledališka ul 12.
3166 16
Družabnika
t 20 uo	airi go
lav ti-- »prevrne iluuiO vj.ci.ano mizarsko pi»J-itje lnednooi .maju uil Z.rjl. lonudbe ua o^l. odd J tra pod »Uoto-. i.ia -0«	3500-10
Vložim
v 5ol dno ,ji.djc-je 30 do 50 t.soč din. fogoj so Jtiio.aiije. Dober or^a-ti z.aor. bivši po lo.od-a. 1 oaudoe na ogl od Jeck Jutia pod »lJo-slo\odja«	333ii-10
Prodim knjižice
mečke posojil 11 ce ljub Ijanslie. Oi.rjg 160 tli. & di.i. iJonudL.e s cen i 1 a ogl. odd. Jutia pod »Za denar«	3413-16
Tovarniško podjetje
tckst.lne stror.e. v pogonu s sedežem v večjem niestd i.a hJ.ai-s em. do^ro uvvd.uo 111 rentabilno, se pr-da 1 a na .up Je potreben kapital kakih 3va ml ijo.ia din. Ponud e n.i P.ibli-ciias Zarreo. p u »llin tabilna ckc.1.tenva <.
3U2-1G
Posojila na hiJe
v me tih kak.r tudi r.a -ži^e na km^t ka posestva po 6% na 10 do 20ieino odp' č o d> blte Ekozi »03 a-nik«, Zagreb. Vlaška ulica 4. — Za odgovoi priložite znamko za 3 din.
3104-16
Trgovcc
IZ	aZCtnlja.
ki bi v prometnem ln ortz .oiikureiičiii tn ki-a-Ju Co et.js e zaradi svoje vaino ti ot.or l podružnico. iščem, ronud-te pol »Varno 13U0< i.a osi. odd. Jutra.
33U7-1«
Mlada vdova
o-it.nca i;rosl do rosrft-nrgn "ospoda zi manjšo posoTo Po-iuibe pod tvo« na ogl. odd. J :tra.	3443-1«
Za din f.0.000
posoji'a nudim hrane ln stanovanje v I.Jnb-tjar.l ohTesti ln v' nj ž-bo nn I mc-to D-opisl na o~l odd. Jutra pod »Dogovor«
3 50-10
Posojila
kritkm-očna za trgovce ill ohrtn ke. preskrb tn hitro, brc? k keea ptedp''čli. — Pu.lolf 7.ore. I.-ubliana, Gledališka ulica 12.
3168 16
Vlope
Urin lnice in posojilnic«
P bn-ca na Dol. ca d II JO.DOtl kup ni proti t koj. š-iii gotovini. Iv ti ' lf Zore, L ubliaiia Gledal ska nI. 12 3467-10
Posojilo
f.flOO din zt e :s"loati-rl'o bukove^ i gozd v za t-l merce š' em. Visoke obrpni. Oaranciia. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Varno J~r0t.
3353-16
»TobaFne» sre"ke
5'rreišn posncdt^ni
nu no piost 20—4O.000 tl n posoiila nn pol:n'litonsko vredno It ii), proti vkn-:ibi. Dop se ni odd. Jutra pod i.fro no varno«.
prvi
»Edi-
JUU«.
"Id. 3.C3 10 i ne«
"i. Ponroj^o on o 1. Ju»r» pod fTo č-O4-7-10
3512-16
Družabnika
alt zainteresiranega poslovodjo s kavciio ki bi skoro neodv-sno vod I tr^tivino t ko'esi in oribo	r--kt-
ne^a inporta, z možnost-o t-košn ega razš r enia nt rotnnj kolesa, sn^e mem. Ponu^Se na ogl. odd. Jutra pod i fro »40.000«.
3510 16
"N5ERTRAJ
v „jutnu»i
Mesarijo
dobro vpcliano v Škofu Lolci oddam v najem. Pojasnila Benedičič. Špod ni' trg 3.	J267-17
Večjo trgovino
z mešanim blagom, dobro-idočo in dobro vpcliano, z najbolišo pozicno 'n ve likim prometom dam ta-koi v naiein za gotovo do bo let i vsem potrebnim inventarjem. Naiemnik prevzame tudi vso zalogo blaga pc nabavni ceni. Potrebni kapital din 000 Naslov v vseh pos. Juto*	3146-17
Trgovino
z mešanim blagom, ev. tudi z gostilno oddam v najem s 1. marcem Josip Marolt. Dvorska vas. p Velike Lašče -Oglasiti se Je istotam 3204-17
Radi bolezni
oddam pod ugodnimi pogin lep trgovski lokal sta re trgovine i mešanim bla goni v naiem 25 februaria Lokal ie v tndustruskem srecišču v neposredni bližini farne cerkve. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
3090 19
Tesarji!
Za opažbe ir tadnski pod nudim trostram stroi iz za log« v L|ubljan. DOV2AN' IVAN I.iubliana Frančiš kanska ulica 4
!9
Moderen lokal
majhen v strogem centru mesta oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 3457-19
Lokal
primeren za trgovino ali kako drugo obrt oddam na prometnem kraiu. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Nizka cena«.
5417-19
Trgovski loka)
lep, nov, poleg Figovca, takoj oddam. Intormaciie pri 1. Knez. Gosposvetska cesta 1, dvorišče.
3424 19
Poslovne prostore
primerne za pisarne, ordinacije, ateliete m podobno, v prvem nadstropiu poleg (-'igovca, takoi oddam ln formacije pn 1 Knez. Gosposvetska c. 1, dvor.
3425-19
Lokal
trgovski ali pisarniški, od dam. Vprašati pri hišniku Pražakova 12.
3472-19
Maribor
Lepa stanovanjska dvonadstropna hiaa, 40ux0o I Ljubljane,
din.
iviouerna vila, 325.000 din.
Posestvo na Poliorju, 2 oraia, nova zgradba. Uo.OuO din.
posestvo, 22 oralov, ravnina. velike hiše, 300.0u0 din.
I Manjše zemljišče I Dvosob. stanovanje T Sostanovalca !
{ kupim v Mvernem delu v bližini tramvaja Išče "S hrano tli brez »prejmeni ! i
najraje v bližini St. Križa. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Lepa lega«
3382-20
Parcelo
do 800 kv. m v bežigrai-
______skem okraju ali začetku
iiiadbene parcele: 50 do I Ro*nt doline, kupim. Po
180 din.
nudbe na ogl. odd. Jutra
Za o ugovor je priložiti P°d »Šolnina parcela«.
;namko. Posredovalnica RAPID Maribor. Gosposka ul. 28
3513-20
Veleposestvo
Gostilniško hišo
3274-20 I enonadstropno, y sredini Liubliane, prometna točka, gostilniški vrt, balincanje, prodam Cena 380.000 din.
Trafiko
dam radi bolezni v narem Punudbe na ogl odd. lutra pod šifro »Na prometu«.
3477-19
Dobroidoča gostilna
m mesarija v bližini Mari bora. z nekai posestva — ugodno naprodaj Ponudbe na podružnico jutra Maribor pod »Krasna lega«
3493 19
Gostilna v Ljub!i»n
staio/nana. ob prometn' cest. -.e odda takoj v na lem / vsem gostilniškim n vtntarem Velik gostilni Šk vrl , prostor' >» bali nanje Za pod eten m v strok verziran /akonsk par z nekai kapitala izredna prilik. Naslov v vseh do llovalnuah lutra
3247 19
Renomirano
gostiln.
i vinogradom » mariborsK Okolici, teleton v hiši pro Jan il' dam v naiem \d llov „ vjeh poslovalnicah Jutra	J251 19
Kleparji pozor
Zaiui ^e.icve pruda:i. dooro, že 11 let upelja-no sleparsko delavnico z a togenlčnlm varlln:m aparatom v večjem industrijskem prometnem kraju brez konkurence Naslov v vseh posloval Jutra	3277-19
Velika knjiga na
i p.ipirjeni in aatl.iva-ričiiiml predmeti naprodaj Ponudbe pod »Jugoslavija 1 na p družni-co Jutra Maribor.
3272-19
Pekarijo
takoi ugodno prodam. Poizve se Zalar, Ljubliana. Stari trg 3.	3241 19
Trgovina
mešanega b.aga v večjem trgu na Štajerskem ob o.r:žišču cest pri farni cerkvi se odda takoj ugodno v najem z inventarjem ln stanovanjem Naslov v ogla^ odd Jutra.	3113-19
Zagrebško gostilno
izvrstnoidočo, z močnim, vinsk m pivskim in lestvin skm. prometom, najpiomet-ne-ši vogal llice pri tram vasktrm postvaiališču. prodamo s celokupno opremo, z vsemi potiebnimi priti-klinami. s stanovanjem, z letno teraso za 28.000 din. Sigurna eksistenca! Poslov niča Pavlekovič, Zagreb, II1 ca 144.	3292-19
Zagrebški buffet
naiboiiša poziciia na Ilici, velik promet alkoholnih pijač m iestvin, komfortni prostori, portalna izložba, velika pivnica, med tram vaiskem postaiališču, pro-mo zaradi smrtnega slučaia z celokupnim inventariem za 30.00 din Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, llica 144.	3293-19
Kupim hišo
v okolici Liubltme za okoli 150 000 din. stanovanjsko hišo v mestu Liublian do I milijona din Posredoval o sključeni Ponudbe na ogl odd lutra pod š-fro »O F.«	3069 20
Parcela
p ".d Ro nikem 1 60 kv m, sončna suha, naprodaj Po asnlla Beethovnova ulica 16 IV Pre-šera.	2J63-20
Trgovsko hišo
na izredno prometni točk. tik larne cerkve n iele/m ce 1 vsem komfortom > il nre? 'aloge v več tm mesri' na Dolemskem pro Jam Cena in pogon po logovoru Naslov t vseh Poslovalnicah lutra
2094 ,'t.
-ia kaieie.ii jc loiisuzni , „ ..	, ,, .
dvorec in ima venko | ud°e "f	Jutr'
Oozda in manjšo ekonomijo, kupim za gotovino. Ponudoe na iva.ua cela ta Soi osi jeva ul. 3, | ,nez. levo, Zagreb.
3120-20
Pri Radovljici
ali Lescafa
iuplm parce.o v velikosti okrog zUOu kv. m ..iora biti blizu vodovo-la in ceote 111 obrašceua t gozdom Ponudbe na d Erilch, Kranj. Planila 45.	3227-21
Kmetsko hišo
prltuCuu. o staiiovanj-»sin sob. obokan Hlev. -000 m2 zemljišča pol. £ prodam v Stožicah pri Ljubljani Ponudbe 'gl
o »Din 80.000«
Prodam
sprejmem J gramofon His Masten maločlanska obltelj a 1. takoj. Naslov v vseh pošlo- Voice ln 40 plošč po ze Ponudbe na | valnkrah Jut«.	- - -
3421-2}
marcem, ogl. odd. Jutra pod Šifro »Stalna stranka«
3396-21«
Novoporočenc
iščeta enosobno mirno, son čno stanovanje Sp. Šiška, Bežigrad, začetek Rožne doline za maj. Ponudbe na
ogl odd. Jutra pod »Mirni I__
dom«.	3423-2 la |po"eno
Garsoniero
neopremlieno ob Tivoliju, l oddam 1. aprila. Naslov v | vseh poslovalnicah Juua.
3418-23 I
io ugodni ceni Pojaam-ia. Miklošičeva cesta 131 dvorišče desno.
3400-26|
Sostanovalko
Mizarji!
Stroji so zopet dospeli ln nudim iz zaloge Uom-
pod »Hipoteka din 100.000« 3489 20
22J2BBECBS
Dvosob. stanovanje
z uporabo kopalnice od dam odraslim osebam maj ev. tudi za april □evlnska ul. S.
3355-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ln predsobo Jddam s 1. majem Vpra šati Lanc?usova 23. Ogle dati od.11. do 1.
3342-21
Krasno stanovanie
na I trosohno komfortno takoi Odd Jutra pod šl- oddam. Cena din 500.
Sončna lega, tramvai Do-3490-2t I lenjska c. 80.	3232-21
Hiša
gostilno in trgovino ter posestvom v Saviniski do imi v prometnem industrn skem kraju ugodno naprodaj Ponudbe na podruž nico Jutra v Celju pod 5i fro »Sigurna eksistenca«
3169-20
Hišica z vrtom
senčna lega ugodno na prodaj Poizve se pri "rdnlku gost lna Zainl-kar na Brdu pri Viču.
3332-20
Clizu Smarjetskih
toplic
prodam parcelo v izmeri 2 do 3 tisoč kv. m Stavtišče je 00 cauo luski cesti Naslov v vseh posloval. Jutra.
3288-20
Hišo
v bližini tramvaja, kupim takoj do din 100.000. Po nudbe na ogl odd lutr« pod »Donosna 100«.
3514 2i
Polovico hiše
"0..au ur p..t 1. iokw
oui prodam v ^J auijuiii iip.av^o Za vaano obn fievza.ne se ia ik.o tiipo t,eiva. t-onuduc na o^i dd Jutia pod »Nova lša«	33J1-20
Za 35.000 din
Ttisob. stanovanje
omfortno, sončno od-lam s 1. majem Erjav-eva cesta 4 II. levo -ijdič Ogled od 4.-6 ure.	3305-2"
I Dvosob stanovanj'
kopalnico oddam zi iai Naslov v ogl odr-' itra	3304-21
frisob stanovanjt
.'•po -ončno >ddam z^ -na) Naslov v osi odri 'utra	3296-21
;TSv	1 Hvosob. stanovanje
oizve se v ogi odu Ja>
tra.
o37.-20
Hišo ali parcelo
.upiin v L^uo.jaiii a.
moiici do 250.000 din,—
kuninjc podpritiiinu r. sobo mansardno nr-1am takoj ali z marčen-Tovarniški ul 11 -:auptman. Krekov trj 10	3439-?1
somUr ogl ^Jufra I T"'"obno stanovani.
od
»Za „oi.ovino«
3401-20
i nčno . centru >ddarr 1 malem Inform=>clie lf 1o 12 ure Blel-uveisova ?0 I.. levo.
3444-21
Stanovnnie
Novozidano hišo
večblanovanjsno ua ter i toriju Ljub.Jane kupim od din 250 do 300 tisoč . Ponudbe z navedbo toč moderno urejeno P1"*1"1 . ega naslova in netto n. tudi ra zdravniško ordi donosa na ogl odd Jli nam« 0- pisarne (telefon.
»Gotovina 180 | P'"1 elektnkal. v sredm' mesta oddumo takoi Po nudbe na ogl odd lutra p.id šifro »Februar«
3392-21
&ra pod cisoč ostalo
hipoteka« 3399-2;
Enosoh. stanovanje
s kabinetom po možnosti s kopalnico v neposredni bližini centra — !š*em. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tiskar« 3442-21a
ItilJTFKBKM
Sostanovalko
Hrenova 5. I.
m mirno, sprejmem v prijazno sobico — I oinirane z motorji ln za j "	' jermenski pogon 400,
3311 23 I 550 1x1 600 mm širine.
' Cena od din 11.300.— i dalje. Oglejte si zalogo | urezobvezno.
Trgovina strojev D O V Z A N IVAN Ljubljana Frančiškanska ulica 4 Telefon 45-42
3153-29

Sobico
išče solidna gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Sobica«.
3174-23a
..	,	Trostrani stroj
upremljeno sobo za ladijski pod (Drel-
sprejmem iJčem ali grem kot sosta- seltlge Hobelmaschine)
LISICA
KRADE
ŽIVAL
v sredini mesta Naslov novalec v bližini Smartin-
v vseh posl. Jutra
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom oddam s 1. marcem vlso 10 pritličie levo. Po-lanska 20.
3331-r
Prazno sobico
lepo. z vhodom s jtopni šča poceni oddam. P«d-m Učakova ul. 22, Bežigrad.	3233-23
Prazno sobo
štedilnikom in lastnim vodovodom v centru me sta oddam. Naslov v vseh poslovaln cah Jutra.
3265-23
ske ceste ali na Taboru. , 3349-23 Cenjene ponudbe pod »Pr- ulica 4. — marec« na ogl. odd.
nudim lz zaloge. — Dovžan, Frančiškanska
/utra.
3250-23a
3154-29
Boljši akademik
'{če samo prvovrstno so ho. opremjieno, v centru
Kupim stružnico
varilni aparat, vrtalni stroj ln orodje za kiju- j čavnlčarja Cizel. Kotni-
j	\.	---—» vvih u i vaviuv.o	vimi
ali v vil, Ponudbe na ogl. kova ulica 21/11. I odd. Jutra pod »Uradnik«, f __J«9-23a
Samostojna
potreouje za 1 marca
3116-29
Stroj
7& izdelovanje zarezane cementne strešne opeke. I
Slabo olje »krade« gorivo
lz Vašega motorja. Veedol omogoča odpiranje in zapiranje ventilov trenutno, zmanjšuje trenja in izgubo sile, zasigura maksimalno kilometražo na liter bencina. Zato so se novi tisoči varčljivih avtomobilistov po vsem svetu odločili za to boljše olje.
Kupujte Veedol in s tem štedite gcrivo
t 1. zdravo, toplo sobo nov ali rab'Jen. kup m.' z vso oskrbo, center aH Tušek Vinko poštnole-
periferljo poleg tram-vaja. pri sami jrospej ail zskoncih brez otrok — Ponudbe e navedbo najnižje cene pod »Udob-
ieče Skofja Loka.
3283-2"
Šivalni stroj
nost« na ogl. odd Tlutra I ma'° rablien. skoraj nov.
3094-23a poceni naprodai. Nova tr
Sobo
iddam Vo^arskl pot 1. Višnovec.	3321-23 |
Opremljeno sobo
poseonini vaodom 00 lam s 1 marcem Cesis ia oktobra 13 priti , de 3322- c:
Opremljeno sobo
poseonim vhodom oa-am dvema sosporJI.^na-Tia Bližina Keršlča "v aslov v ogl. oda lutrn 3306-?
Opremljeno sobe
iuoaiuuu oadatu ij oj solidni, stalno za o-leni oeebi Griharte-a ul ca 7	3302-'3
Zagrebško pekarno
v obratu, dve peči, proiz vaia tedensko 6.000 kg kruha in 6000 drobnega peciva prodamo s kompletno opre mo izvrstnoidočo za din 38.000 Nizka mesečna najemnina Poslovnica Pavle kovič, Zagreb, llica 144. __3294 IV
Iščem lokal
v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem — Naslov v ogl. odd Jutra.
3226-19
Lep lokal
z modernimi izložbami v centru Novega mesta oddam s 1. aprilom. — Naslov v vseb posloval. Jutra.	3190-19
Trafiko
dobro idočo supim. ev manjše Industrijsko pod jerje al! trgovino Pristo p!m tudi kot drMža^nlk Ponudbe pod »Trafika« na oj;l odd Jutra
3384-19
Veliko šupo
pripravuo za lesno trgovin" ali porabo skladišča v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani odda Prvo društvo h š-nih ftosestnlkov. Ljubljana. Kalendrova 6
3426-19
Lokal
velik, lep -vetel. oddam. Celovška cesta c3 3353-1P
Mlekarna
dobro idoča v centru, zaradi odpotovanja na p odai Naslov v o^la«. odd. Jutra	3361-19
Špecerijsko trpovinn
prodam — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ugodnost 16«.
3356-19
Za vsakega nckM!
Dvonadstropnica center 790.000. enonadstropnica center 820.000, Trg. hiša, Mokronog 45.000. hiša DM Polie 84.000. enonadstropnica Šiška, tri stan 115.000, parcela. |e žica. 930 m2 17 000, parcele Sp. Šiška, 85 din m2. — Realitetna Ljub liana, Gosposvetska 3-1.
3230-20
Prodam vilo
tristanovanisko pri stadionu ob Tvrševi cesti. Pismene ponudbe na ogl od.. Jutra pod šifro »Res ugodna prilika«.	3234 20
Večjo gostilno
z malim posestvom na pe-rferin Maribora prodam. Nasl ov v vseb poslov. Jutra.	3029-20
Nova hiša
mala dvostanovaniska z vrtom, pol ure od Celja se proda za din 33.000. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	3166-20
Novo hišo
v Vnaiiju feor.can pri Brezovici prouam. Ponudoe na ogi. odd. Jutra pod »PrUika ugodna«.
3314-20
Tristanovanjsko
hišo
z lepim vrtom prodam na Kodeljevem Nasiov v ogl. odd Jutra.
3315-2I
Kupim takoj
zemljišče do 20UC m2 za I n„Atnk poletno nišo na Gorenj "vo' -B 3. em bilzu železnice ln | vode za kopanje Ponuc ne na ogl odd pod »Lega. cena«
3390 2
stpnnvnio
kabinetom in kopalnico.
______ ddam 1 maja Maribor-
Jutra i ska 21.
3428 2
Sobo
o.azno odda:n v bližini Tabora in kolodvora za marec Frlš. ovee 4.
3273-2?
Opremljeno sobo
uporabo kopalnice od
■ur. gospe il' gospod čni Dalmatinova 3. 11.. ievo 3328 23
Parcelo
Stanovanje
I podstrešne sobe kabinet za
na Južnem delu mesta <tediln<k oddim Naslov
vseh poslovalnicah lutra 3414-2
tik tramvajske postaje ieloma ogiajeno 15 minut od pošte prodam
Ponudbe na ogl odd I Trisobno st!»novj»nie
Jutra pod »Radi nuj--o sti 130«	3409-20
Enodružinska vila
s soona solidno grajena t lepim ograjenim vrtom zasajenim z žlaht- I Moderno iim sadjem. 100 m od me
s kopalnico brez kuhinje odda takoj Pokoininski za vod. Ljubljana, Gaieva 5 II 3415-2
Pozor!
4 sobno stanova centru Bežigrada — tramvaja cena 350.0001 oddam Ponudbe na ogl
din. hipoteka 80 tisoč, .aprodaj radi odpotova nja
odd. Jutra pod »Kopalnica« 3416-2
H.ša novozldana s trgov	_l .,„_„.,__.
skim lokalom m vrtom Enosob- stanovanje ob glavni cesti na Juž- 4 kabinetom, oddam v pod aem delu mesta, dober stre5iu	'olnčno. par
donos, cena 350.000 din.	ket' stranki brez otrok. -Starejša donosna hiša s Staretova 26, Trnovo.
3515 21
trgovskim lokalom v tr.e stu. v bližini Tabora ce na 350.000 din, hipoteka cj0 tisoč.
Donosna hiša s trgovski ml lokali n. nadstr. v
mestu na prometnem I MJrna cfrnnkfl
kraju, cena 1.300.000. hi lu,rna siranKa •^"iteka 90 tlsofi.	I išče za 1. mai stanovanje
Večje število parenj v dvema sobama in predsobo vseh delih mesta. Toč- po možnosti s kopalnico ne tnformaclle daje rea- * mestu ali periferni Po litetna pisarna Kunaver nudbe z navedbo cene na Ludvik. Cesta 29 okto- >gl odd Jutra pod šifro bra št. 6 (Prel Rimska »Lipokoienec 16«. cestal Tel. 37-33.	|	3179 2la
3427-20
Eno- ali dvosob.
stanovanje
s kuhinjo na Jesenicah Plavžu ali Slov Javor-iiu Iščem za 15. marec. Ponudbe na podruž. .*.■-tra Jesenice pod »Mirna stranka«.	3239-21a
Parcelo
v izmeri iOOO kv m, pet minut od tramvaja, prodam. Po zve se: Tr"aš a cesta 109.	3316-20
Pioda se v
Banja Luki
1,000.000 kv. m prvorazrednega zemljišča po.eD električne ceutraie in zeiez^ucc. Pnpi&viio zn tovaiue ali gospodarstvo in več niš ter posestva, poceni. Inlormac.je da.e Marinko Udiljak. Ba..ja iuka.	3311-20
Manjše posestvo
z gostilno, na Štajerskem, se zaradi smrti proda. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3287-20
Ugodno se proda
na prumemem kraju niša z gostilno, gospodarskimi poslopji, lep.m gostilniškim vrtom tei z vsem gostilniškim inventarjem Zelo primerno tudi za trgovino. — Vprašati: Anton Glaser 3ezena-Ruše.
3276-2P
»Sončni žarki« dvignite pismo.
3329-20
Ugodno naprodaj
HISA trgovka novozldana, trlstanovanjska vinotoč. cena 275.000 hI poteka 90.000 Sv Križ. USA novoz'dana. 5-sta o'-anJska netto donos ?4.000. cena 350.000 Hf o teka.
"I3A novozldana. trtstr aovanjska donosna Ce-ia 220.000 Hipoteka 75 ii«oč Šiška.
'IIŠA novozldana b-sta lovanlska Cena 280.000 'ipoteka 180.000 S ška TOMf-LEKS 3400 m2 a 22 din pri Slepem -la-.'zu ob tramvaju
IISA novozldana dvo-	__
3O.000^°cena	I	2
Jt-žica — Stožica — Bežigrad
Učiteljica išče cnoaobr.o stanovanje, suho. sonč no. s prltiklniami. za mesec maj Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod >Samska«	3312-21a
Enosob stanovanje
3I3A enodružinska. 3 so oe. prltikline. vrt, bližl na tramvaja. Cena 75
;isoč.
ter razne druge nepremičnine proda realltet-ia pisarna Adamič, — Ljubljana, Gosposvetska a 7 vls-a-vis Slamlča 3371-20
Prečitaj!!!
maj Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »700«.
3488-21 a
Dvosob. stanovanje
2 aH brez kopalnice lšie višji drž. upokojenec brez otrok najpoz.ieje do 1. maja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša stranka«
3494-21a
iEALlTEiA posredoval- Kft nlca trener nova ul. 54-1 I K^omtortno nasproti pošte ima na-	Stanovanje
prodaj v LJubljani: 4 pa avosobno Etaln0 lSfe
l^6, /I,,	mlad zakonski par brez
hiš. 5 vu. 9 trgovskih | otrok Ponudl)e yz naved
bo cene na ogl. odd. Jutra or-d »Prvi maj bil
.'•lna centra«
hiš. 42 tisoč m2 parcel : a nih velikosti, na deželi ima ra na posestva veleposestvo. trg hiše gozdove, vilo na Bledu Vsa naročila izvršimo . točno, hitro in solidno | Rnosob Telefon 44-20
Nujno išče jen ter Ljubljane večjo trg. hišo do 4 milijone.
3451-20
3398-21 a
stanovanje
s kabinetom išče tričlanska družina bre". otrok za airll. Ponudbe "a ogl odd Jutra pori 'Mirna 16« 3397-21a
Krasen kompleks
1630 kv. m prodam za eno | ali dve vili pri Sv. Krišto
Državni uradnik
rez otrok iSč» sta^ova-robe ln ktibl*\1e. —
fu. Ponudbe na ogl. odd. °oni-dbP na o~Ta<< odd
Jutra pod 4 dm«.
značko »Samo
3)16-20 I
Jutra pod »Reder«
3275-21&
Prazno sobo
upoia^o -ot-a.	od-
dam v Cc-;ju Kia.ja P.-ira 29-111. levo
3502-
Sobo
.epo op. tin.^cuo, poseben Vi.ua S aOUjHK a'Ji: .upa.iii.icc odau. iki Mj-.ar nuuka ccsta lli vis a vis tenis prut>Lora, — _ova niša.	JJS3-2J
Okusno opremljeno sob«
-iažno ln zračno, s po ebnlm vhodom In «0 porabo kopal lce naj *.1šl v bežigrajskem 'raju. Išče soliden reser ei ves dan odsoten pr: itnl nameščenec Pr. udbe na ogl idd Ju 'ra r>od »Vselitev pr-etr-arca«	3313-23:,
qončno dvosob.
garsonier«
centralne Kunavo in k« -^alnico »li jvt orirn- .oh or' fin družim <čem
april 40 v centru Pn nudbe na »gl >dd lutt »Garsomera 16«
3344
Drž uslužb»ner
int 30 ieten išče prt prosto opremljeno sob co s posebnim vhodor Ponudbe na ogl ->dc 'tra pod »1 mare 9'0«	337:wSr
Opremlj« no sjb<
-ačno sončno - p»i 'bnlm vhodom pn rx<i •1 obUeilt išče v bllžlrr ol.-d ora Ul na Tahor radn.ški zakonski oa r?? t rok Ponudb* nt ■!»1 ^rid Jutra doo < fro »Mir«	'3389-23'
sovina. Tvileva 36. naspro-Gospodarske zveze.
3346-29 I
MOTORNO OLJE Olje, ki daje večjo kilometražo —• zmanjša porabo goriva.
\nker Šivalni strof
-ivnovelši tudi rikcak za ntlanie t dvema glama v* :vilie gn«p<Klinie kroiač' •iai« rabhenr Veritas. Cer ■^Ibobbin prodaia Trigla« ^rsheva 16.
M92 29 i
Vsakovrstue 'roje 7.9 oudeiav« lesa!
■ >.-ehno j .d 4 stransl; ohein kp nalholjše kv •pfp ljr^nr kratkorr-
f liohnvlla
Peter Aneflo
t z o z 1 ana Prr-kova ulica 8.
3407-
Pnrpn' n^nrn^^i'
nornlnom« novih l*vs nih stroiev rirvovrsfn ' um)	' na »hroke
Promrf« nasproti kr'žir >f cerkve).
343»
■(tffliuffliilt
Obvestilo!
.rukeij ijUuvik je predli cr&obiitvarsko delav-.ico z Večne poti 2 »sujakovc ulico 10 ln . Uvoraiiovo ulico 13.
3187-31
Opozorilo
.dpi»*na tirma obvešča H CerliOi Orago n več .pravčeri sklepat naroči liti oe preemat na račun Kravate Stoječ Raiko udi jana.
3520-31
v imndr doh-te <iv»l"
tr..- pr.it nizki »dškodnr. • P»«im»f"« nasprot' ki nske cerkve.
34 32
Prodam pse
jjfc ijuokc nuadt ln -Irave M van ne zivalici t šport Naslov v vsei •si Jutra.
3333-
Malo soM«.
rt' portst! ešno - t»'>sp ilm vhodom iščem P nudbe na t»i odd i' ra pod 1940
3447-2''
Iva 5ivRln«« stroi;
.krouiifr čoinčkom rahl'en Iruii dohi. 'hranien agodno prodarr. c nspieierieva 30. !3ei
3419 i'
tesastega
foksterieri
-t«-, starega ali drugega
s.ar, <eg; psa. dobrega hiš ieg» čuvaia kupim. Pauei Hraslovče	3165 27
tzl Prijazno sobo
Sobo
iepo opitiii.jcno z eno uli dvema posteljama cv. tudi jedilnico in so - porabo kopa. niče oddam oo.jš.m ose..a:n sku paj ali pu_amciJio Na siov v vsen posi Jutia 3372-2
Opremljeno sobo
. elljvO, mansardno sončno v bLžial Kolodvo.a ■ddam sol.dni osebi za .talno Naslov v vsen po slov. Jutia. 3378-23
[ svetlo prazno, aairaiš' d' rektno v naiemn ali ood naiemu. ne oredaleč <>c | centia. išče za takoi ali Do zneiši čas « prehrani sami za hčerko gimnaz.stko »e liko iKisotna mrna ,oiirtr» | oseba Reflektiram na stal | no sobo Pismene »nnudhi na ogl odd lurr» pot-| šifro »Za stalno osebo«
2858 23a
Tpmhurirni =froj
otem prodam Naslor •eh poslovalnicah lutra
3484 .'s
? pisalna -;troj8
dobrem .tamu aroaarr vsako ceno. Poizve -e c 1 zel Kotnikova 21 II
3469 .1
Psi čuvaji
Kiherminstt na»me. 9 ted •ov stari ugodne naprodai ubliana VII, černetovn rev 40	3422 27
Sostanovalko
pošteno Kakršnokoli de-avso sprejn.em v č.sto jobo k mirni samski že al Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sostanova: ca poštena«
Prazno sobo
kopalnici al: garsomerr s posebnim vhodom 'ščeir za 15 mare Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Prazna soba«.
3473-23a
Dijaka
| ki potrebuie emeluto pn pravo za malo maturo I spreimem na stanovanie n poduk Naslov v vseh [ poslovalnicah lutra.
3256-22
Gospodična
I žel. znanja v svrbe razve | Inla Samo neanonimnt Jupise na ogl. odd ju tra pod šifro »23 pomla I di«.	3246 24
Ločenec
ie po svon krivdi, držav uslužbenei, želi spozna gospodično. Gotovina aieiena. Ponudbe s sliko diskretne na ugi odd. Ju | tra pod »Skupno iivlienie« 3242 24
Sobo
za 2 ali 1 osebo separl-rano. čisto tudi z dooro domačo iiiano oddam v centru. Zrmiskega c. 5 1 pritličje desno)
3412-23
Opremljeno sobo
______ « prvi mare išče soliden
3387-23 I *0SP°d Ponudbe na ogl
"dd lutra pod šifro »Malo | 'namk doma«.
35l7-23a
Zbirko
prodam. Ponudbe pod značko »Tudi redke 'n^mke« na oglasni odd. Jutr«-	3161-39
Katera dama
.amoatujna bi pomaga-a z materielmmi sred-tvi akademiku, da do-ršl svoje študije? Dopise pod »Izpolnim poboje« na ogl. odd. Jutra 3087-24
Lepo sobo
cp:eml„v.-o c o^up^rato kopalnice oddam stainl ooijši gospodični. — eethovnova ui. 15 IV vrata 19.	33G9-23
Sobo
prazno a.i opremljeno z »porabo kopalnice napi oti gore.ijskdga ko.o dvora oddam s 1 mar-:em. Naslov v vseh pos.. Tutra	3433-23
Opremljeno sobo
posebnim vnodom od-lam boljši stalni oseb: Strellška ulica 22 priti lesno	3464-23
Sobico
vent. s hrano oddam ospej ali gospodični. Naslov v vseh posl. Ju tra.	3452-23
Veliko sobo
opremljeno oddam v centru. Nailov v vseh po ilov. Jutra. 3440-23
Lepo sobo
oddam eni ali dvema boljšima o ebama. Uporaba kopalnice. Poizve se Aljaževa c. 7.
3441-23
Sobo
prostim vhodom za dve osebi, po možnost- s pečjo, iščem. Event. bi postavii lasten k.iuč. Ponudbe na
Dražba lesa
ogl. odd lutra pod šifro Začasna državna uprava
»Solnčna soba«.
3509 23i
Sobo
ddam za pisarno. Dro-rerlja Hrrmes, Miklošičeva C. 30.	3448-23
Takoj oddam
malo opremi leno sobo z vso oskrba Cena upodna' Ci-il-Metodova 19. desno, pri tličje pri g. Šušmeli.
3430 23
Prazno sobo
posebn.m vhodom v oli m centra ali trumva.a. — >dd?m 1. III 40. Nistov vseh poslovalnicah Jutra.
3478-23
Kupim klavir
ali pian.no, radio m pisalni stroj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačujem« 3117 26
Harmonij
Lenaidic Vriiiiiica) ma-o 1 a olj en poceni proda ^ob'e.J. Prlmskovo 42, p K aaJ	3335-i:o
Kratek klavir
rtioi_e.ii, s.i.oro nov Wlr.h Schti.er B oseadorfer. zaradi sel.tve naprodaj._
»Jugospedit«. Mar.oor, Aleksandrova cesta 51.
3279-26
Harmoniko
za začetnike 2 m poi-tonsko, do-ro ohranje .o prodam D.beijaic, i'yr-oeva cesta 168.
3323-26
Kratek klavir
(btut2.nu^el) z.anike I. Produktivgenossentchaft Wlen, krasen, skoro nov č.no polit Iran, zaradi selitve prodam. Ogleda se lahko vsak dan prsd-poldne. Naslov v oglas, odd. Jutra.	3293-26
Klavir
ali pianino vzamem v za meno za nov švalni stroi. vreden 5000 din. Pahulie. S šenska cesta 48, L'ubliana.	3340 26
Dve diotonični
harmoniki
Lubas otr š'-.- fclavlr.-ka 'n g ta>-o r" "R Karo! r-n^ca. gos'1'n-. Eelja-ka 34. 3437-26
razlaščenih gozdov v Liub liani. Cesta 29 oktobra 24 I. nad., razpisuie na dan 27 marca 1940 p smeno dražbo okoli 16.300 m3 mehkega (iglastega) tehn. porabnt-ga lesa na paniu iz območja šumske uprave Kočevie. Razglas, pogoji, tiskovine in poiasmla st dobe pri gornji upravi v Liubljam in pri Jumski upravi v Kočevju. 3150 32
Jeseneve hlode
eventuelno nekaj brstovih, od 20 cm navzgor kakor tud suh jesenov ali brestov les kup. B Kolb. St. Vid n. Ljubljano. ____3348-15
Stoječ oreh
lpp velik, pri cesti na Gorenjskem prodam — Skazi. Janševa ul 2,— Ljubljana.	2830-15
Fižol za Vuho dohite poceni pn Sever & Tiomp. Gosposvetska c. S
2709 53
Dobrega sena
vagonske količine, kupim. Pon-dbe z navedbo najnižje cene postavno portaja na Hu-tlnec Djuro. trgovina s senom. Podsused 189. kraj Zagreta. 3193-33
Uradnik
srednjih let, pogrešajoč čustvene harmonije v _akonu, želi poznanstva damo po možnosti z 'aunim stanovanjem. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Gajdan«.
3222-24
Dopisovala bi
rada z nezavlsnlm lnte-llgentom nad 30 let starim. Ponudoe pod »Pomlad na kmetih« na og odd. Jutra. 3189-24
Mlad
inteligenten gospod išče gospodiin«- zaradi prijateljstva. staro od 17 do 19 let. Prednost imajo rlzcrke — N a.ionimi.e ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Mlad Dalmatlnec«.
3370-24
»Amor«
pridi.
3455-24
■1 -Tr*"ta"rf*r nm?*hf
IfftltTVm
Resnega znanja
zeli aoorciorcna. sunpa-tična gospodična srednjih let s starejšim gospodom v državni službi Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod .Zaželeni dom«
3281-25
Dobra šivilja
že I resnega znama radi ženitve s stareišim drž. nameščencem ali samostoi mm obrtnikom s sigurno eksistenco. Ponudbe na ogl od., lutra pod »Za-želer dom«.	3269 25
Vdova
48 let. čedne zunanjosti, sama. varčna gospodinja, /drava želi rnanja v svrho možitve nairaiši z železni škiro upoko'encem. treznim du 65 let ki Oi se pre selil k niei radi menih do riodkov Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Prna7en dom«.	3229-25
Vdova
42 let sUii^, cina dote 1,000.000 din, lsce K0nsi*eoa druga. Pujas-niia dojc »No.au.., Zagieb J tlačile v trg 10. Za po-jaonua posijite 10 u.ii.
320o-^5
Vdovec
samlien. posestnik s služ-Do ščt osamlieno vdovo s pokoinmu do 50 leta. dobrosrčno m pošteno za k' >podinjo v bližini Ljub liane Tista, ki ima vese lir do vrta. ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Boljši obstoii«. __ 3262 25
Gospodična
samostoma lastnica krasnega posestva se želi poročiti Kesne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Veselje do Posestva«.	3168 25
Obrtnik
35 let star. z mesečno piačo din 1800 ter z gotovino din 90.000 ln le-p.m posestvom se želi poročiti s 25 do 30 let =.tarim, naouraž. kmet-skim dekletom, ki ima nekaj gotovine. Samo resne dopise na podruž Jutra v Celju pod »Jesen«.	3083-25
Trgovci, obrtniki
u;adaikl, kmetski fantje oženite se bogato z uiilljontko doto ln čednimi gospodičnami skozi »Oglasnik«, Zagreb, Vlaška ulica 4. Za odgovor in pojasnila priložite znamko za 10 din 3196-^5
Industrijalec
o5 let t>,.tir, Uicacc^ii dohodek 15.000 oin, iace iiiKOnSiiO aiuzico. i-ied-nost vdove z otroicom moškega »pola. Pojasnila daje »Nada«, Za^reo, Je-ačicev trg 10. 2a pjjis-niia pošljite 10 din.
3209-25
Ločenka
36 let su.ra, uu,n v gotovini 2oG.uuu ain. .sce ^ai-ouske^a druga Po-atnila da,e »Nada>, Zagreb, Jeiačlčev trg 10. ia poja^i.ila pošljite 10 din.	3210-25
Pomorski kapetan
jy let star. mesecu; do-nodek 60OO din, s pravico do pokojnine, iš.e zakonsko druž.co Pojasnila daje »isad.it. Zagreb, Je ačičev trg i0. Za pojasnila pošl ite 10 din.	3211-25
Vdova brez otrok
nišna posetunca iz.eij Ljubljane, išče zaradi osair.eiosti znanca 13 družbe resnega in odkritosrčnega drž. uradnika v pok. od 55 do 60 let starega, ki bi imel še veoeije do pisarniškega de.a. Samo reine ponudbe in s pra\ini naslovom na ogi. odd. Jutra pod »Lep dom«.
3225-25
Starejšega gospoda
ali vdov.a želi spoz-atl gospodična z lastno trgovino. Ponudoe na ogl. odd Jutra pod »Trigi-v 3393-25
Gospod
želi znanja a gospodično od 20 do 28 let staro. Prednost imajo šivilje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«.
3336-25
Starejšo damo
samostojno, želi poročiti simpatičen mladenič,, brezdomec. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«.
3429-25
IZREDNA PRILIKA!
Zaradi pomanjkanja prostora prodamo
APARATURE 3 TONFILMSKE
obstoječe iz: Ernemann 1. kompl. z objektivom, motorjem in tuljavami, modernim tonfilmskim adapterjem, zvočnikom, ojačevalcem, motor generatorjem, z reostatom 25 — 30 Amp. ter s previjalcem za filme. Vse zajamčeno v dobrem stanju. — Zahtevajte ponudbe in in točen opis od tt.: Kinetik, Jul. Patačič, Zagreb, llica 31.
»Deteljici«
dvignite pismo v ogl. odd. Jutra. 3456-24
Inženjer
srednjih let. išče istotako stalno prijateljico. Dopise na podružn:co Jutra Maribor pod »Sonce«.
3491-24
ragoienosti
Vsakovrstno zlato rupuje n« najvišjih cenah
CERNE - juvellr '.jubljana Wolfova ulica
Seno
i ra^on |-"po prršan^pa k!s'e a sena imam na-Po-ivdb" fra -'■•o po~tn1a Ormož na polr. Jutra Celje pod »Seno«	3499-331
TABLETE - MAST
rTi revrn^ri/mu glhtu tn ISljasu naslrajte boleče dele z »N i b o 1* liastjo in vzemite »Ni bo I« tablete Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. ♦N 1 b o I« v lekarnah Din 20.—
Proizvaja Apoteka Mr Bahover — Ljubljana
*	Ktg ni 17 «)I6/3S
Gospodična
n lei	— — v go-
tovim in.vuM Oni, trgovca, uurtiiir.tt ali Kaj pouuuuega. — ^ojasni.a cL.jc .,iida< Zagreb. Je-LaCKev u g iu oa. laoiiiia pošljite 10 din.
32U-25
Vlakovodja
39 lel suu, mescem dohode* iOOO din. s pravico <lu poKojulne, lSct t*. kontno druž.co. Pojasnila daje ».Nada«, Zagreu, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
2113-25
Gospodična
2« lei ouaa. o premoženjem v gotovini in nepremičninah Z70.000 din. ISce zagonskega druga. Pojasnila daje ».Nada«, Zagreb. Jelači-ev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.	3214-25
Tramvajski
kontrolor
34 let star, mescem dohodek 1800 din, s pravico do pokojnine. Išče zakonsko družico Pojasnila daje »Nada«. Zagreb. Jeiačlčev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din.	3215-25
Vdova
popolnoma jama, zelo Upa Židinja, z doto 2 n.liij 5U0.000 din. Išče rakon druga Pojasnila daje »Nada«. Zagreb. Je-latloev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din
3216-25
Zandar
19 let star ima v gotovini 30.000 din. meseiua plača 1400 din. išče zakonsko družico Pojasnil •• daje »Naia«. Za t b Jelačlcev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din
3217-5
Uradnica 29 let »u*. & o*,«-. » gotovini /o.uuu ain. išče trgovca otirUilKa ah pod. t'ojaonlla daje »Nada«, ^agreo. Jelaouev trg i0. Za pojasnila pošljite 10 din.	3218-25
Trgovec
v lastni ms*, ima v gotovini 800.000 din, išče zakonsko družico. Po-jasnlla daje »Nada«, Zagreb, Je.ačlcev trg 10. — Za pojasnila pošljite 10 din.	3219-25
Hiša, ki ]e lani dala 2003 novorojenčke
Vsak 12. slovenski otrok s« rodi v porodnišnici, vsaka
50. mati rodi dvojčke
Vdova
32 let stara, dota * gotovina 150.000 din. IMe zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Za> greb, Jelačičev trg 10, — Za pojasnila pošljite 10 din.	3220-25
Zdravnik
v državni službi, 40 let star, mesečni doh. 3000 din, s pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Po i asu lla daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev irg 10 Za pojasnila pošljite 10 din.
3221-25
Obrtnik
. Ljubliini. i boliio obrtjo dobro rpeljano. ieli poro č.t. dekle, »redni« «Uro»ti i doto 40 000 do 60.000 din Ponudbe na ogl. odd Ju trn pod »Mirno udobno živlienje«.
1M7«
Ženitve in možitve
holiSih krogoT, po»rcdu|f mo vestno, »olidno in di»-kretno Mnogo punudb a meičansluh uradnilkih ol cirskih. trgovskih, industrii skih. trgovskih, industrii skih in vseh inteligentnih krogov Informativne pro spckte pošliemo proti oa kazilu din 10 r znamkah diskretno. »REZOR«, Za greb. pošta J.
3295-2-i
Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani je lani sprejela v svojo oskrbo 1915 bolnic in 2130 porodnic oziroma nosečih, skupno torej 4045 žensk, iz njenega okrilja pa je odšlo 1896 ozdravljenih ali zboljšanih bolnic. 2124 otročnic in 2003 no vorojenčki skupno torej 6023 oseb. V bolnišnici je umrlo 19 bolnic in 6 otročnic oziroma nosečih. Razen teh je umrlo v bolnišnici 61 novorojenčkov, ki so »e v zavodu rodilu
SALVAT TA J proti
i\\\ žoičmm namenom tri oolez-M cum žoiCnega menurja se dobi pri glavnem za-stopniku l ekarna pr« Sv Ivanu. Za-i,V greb Kaptol 17 - Zastonj \V) posilimo prospekte o zdravljenju.
O c. a M 27S70 19J6 Rn J487
QI'EE«
Upravnik bolnišnice za tonske bolezni dr. Alojz Zaiukar
Na ginekološkem oddelku bolnišnice so :dravniki izvršili skupno 1407 operacij, 508 >olnic pa se je zdravilo na konservativen mčin Mod operacijami je bdo 420 laparo tomij (prerezov trebuha). Opaža se. da je treba vsako leto več operacj Od leta 1934 se je število ginekoloških operacij zvišalo za 400, število laparotomij pa za 227 Pretežna večina bolnic se torej zdravi opera tivno; za bolnice, pri katerih operacija ni potrebna, pa je čim dai|e manj prostora V bolnišnico prihajajo v vedno večjem šte vilu bolnice za operacijo, ker ima ženska bolnišnica kot centralni zavod te vrste nai večjo privlačnost. V drugi vrsti je treba upoštevati, da se nekatere bolezni ženskega spoia pojavljajo češče nego v prejšnjih
letih. To so predvsem vnetni procesi, ki nastajajo zaradi inickcij in zaradi splava. V tretji vrsti je dejstvo, da se nekatere bo lezni danes pogosteje zdravijo z operacijo, nego so se prej, ker je tehnika operacij stalno napredovala in tako često izpodrinila prejšnje konservativne metode Gineko loški oddelek je v prvi vrsti zavod za operativno zdravljenje. Konservativno zdravljenje daleč zaistaja deloma zaradi tega, ker primanjkuje prostora, deloma zaradi tega, ker zavod nima sredstev, da bi si nabavil za tako zdravljenje potrebnih aparatov.
V porodnišnici je rodilo 2058 žen, to se pravi, da se je v tem zavodu rodil vsak dvanajsti slovenski otrok. Za porodnimi komplikacijami, za porodnimi posledicami in za drugimi obolenji je umrlo 5 porodnic, tako da znaša umrljivost mater v zavodu 0.24*/». Lansko leto je torej imela porodnišnica najnižjo umrljivost po porodu, odkar obstoji. To nizko število umrlih mater je prav izjemno in je odvisno <xi slučajnih zunanjih okolnostih, kajti notranje razme-re so ostale nespremenjene tako glede načina porodniške pomoči, kakor tudi glede prostora in opreme. Od 209b novorojenčkov (novorojenčkov je več nego porodov zaradi tega. ker je imela skoro vsaka petdeseta žena dvojčke) jih je bilo mrtvorojenih 95. od živorojenih pa jih je Je v zavodu umrlo 61, tako da znaša celotna izguba otrok 156, to je 7.4°/». To število sicer ne presega znatno števili ki jih izkazujejo druge porodnišnice, vendar bi se dalo zmanjkati, če bi zavod imel več prostora, boljšo kurjavo in več izvežbanega strežniškega personala. Pri porodih je bilo treba v 367 primerih pomagati z večjimi operacijami.
Posebej je treba omeniti spiave V pre teklem letu sicer umrljivost po splavu ni bila tako visoka kakor leta 1938. ko ie umr io 11 žen za posled'cami splava vendar izhaja vedno večja pomembnost splava iz dejstva, da se je število spet znatno povečalo nasproti 1938 Število se je dvignilo za 67 Ta porast je že sam na »ebi velik, še bolj pa postane nevaren ie računamo s tem, koliko žen si s splavom trajno pokva n svoje zdravje lz teh podatkov se da skle-l>ati, da se v ženski bolnišnici na (očitneje zrcalijo razmere, v katerih živi danes ljud stvo; ti podatki pa obenem dokazujejo, da bo treba tako zunaj sten ženske bolnišnice. kakor tudi v njenem notranjem ustroju marsikaj zboljšati. Slejkoprej je zdravstvena stran materinstva najvažnejši medicin ski problem sodobnosti.
Hacsfa so iskali na T®mač@vem
Včeraj se je raznesla vest, da se je razbojnik Hace pojavil v neki gostilni na Tomaževem, v resnici pa je bil
sacu nedolžen fcosjak
od 5 do 36 HP dobavljamo v dveh dneh večje motorje v kratkem roku. ladijske in stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. Iščemo zastopnike po vsej državi. »STO R3IIZIN G :<. Zeleni venac 6, Beograd.
LjubMana. 17 februarja
Vsa žandarmerija in ooliciia ie zadnie dni na nogah, da zajame zloglasnega tatu in vlomilca Antona Haceta ki se le v zadnjih mesecih odkar so mu zasledovalci neprestano za petami, razvil v roparja in razboinika recuce drznosti.
Dva sumljivca
na Tamačevem
Po tragičnem srečanju z orožnikom Me-denom. ki ie padel kot žrtev njegove zločinske roke na Spodnji Hudinji pn Celiu ie sled kazala za niim v Savimsko dolino pozneje so ga srečali v okolici Tuhinja danes dopoldne pa ie v Ljubljano orisisela vest. da so ga opazili v neki gostilni na Tomačevem Ljudje so orožnike opozorili na dva sumljiva gosta in Datrulie so se takoi odpravile na teren Pa se ie izkazalo
Trgavskt samopomoči v Mariboru
izrekamo iskreno zahvalo za točno in Izdatno Izplačilo posmrtnine po smrti najine matere Puklavec Neže. — Ob tej priliki si usojamo predvsem trgovcem ln obrtnikom toplo priporočiti pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji. MARIBOR, dne 16. februarja 1940.
PUKLAVEC JUSTINA in STEFI, hčerki
se:
Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanlna v POLZELI pr! Celju
400 m od železniške postaje, v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 ma s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki cenL — Pripravno za vsako večjo Industrijo.. Posestvo leži ob reki Savinji. — Prodajni pogoji ugodni. — Informacije dajo:
JAVNA SKLADIŠČA, družba * o. z. v Ljubljani — Tyrševa cesta fttev. 83.
da je bil Hace samo v ljudski fantaziji — ljudje so se zadnji ča^ pač privadili da vsakega mani spodobnega neznanca ki ie oo letih in po obrazu vsai od dmeč Podoben razbojii.ku. zasumuo morilcu s Hu^inje Orožnik, so naleteli samo na dva miada postopača — eden ie bil »z Črnomlja drugi iz Samob-jra — '.vaKršnih se dandanes na tisoče pouka pc deželi Aietirali so iu ui odvedli na kriminalni oddelek policijske uprave a ko so tam oreuledali >voie kartoteke, niso ne o enem ne o drugem našli ničesar krivega. Zadržali so iu v zaporu samo. da še malo povprašajo naokrog.
Razbojnikov vtis
Ce naj se žandarmeriji in policiji posreči dpbiti Haceta v pest. je b,ez dvoma nujno potrebno scdelovame vseaa prebivalstva. V ta namen ponovno obiavliamo njegovo sliko in podajamo njegov osebni opis: 23 let star 175 cm visok, go t.h nazaj počesanih las. obrit, spudnic ustnico ima za dobršno spoznanje debeleišo da so mu usta nekako našobliena na kazalcu leve roke ima brazgotino Sicer lahko razumemo da so ljudje po vaseh, kjer se Hace pojavi zbegani in preplašeni a če bi možje in fantje vzeli vso reč oametno v rot>.e. bi prav gotovo lahko uspešno pomagali oblastem Vse eraje pa so vredni primeri, ko ljudie dajejo razbojniku in morilcu zavetje in potuho in šele čez čas ko je begunec že za deveto eoro. pridejo — pač samo zato da se formalno zavarujejo pred očitkom, da so v zvez, ž njim — poročat na orožniško postajo, da so ga videli.
Hace je bil že o božiču v Celju
Zanimivo Je. da Je bil Hace. ki Je v zadnjih letih pač neštetokrat prebrodil vso slovensko zemljo povzdolž ln počez, tudi ie pred dvema mesecema v Celju. Nekega dne po božiču ga je neko dekle oo sliki obiav-
				
	• v: . /'i.-			1
ZAHVALA
Ob bridki in nenadni smrti našega predragega brata in strica,
gospoda
Franca Hočevarja
posestnika in solastnika ter šefa-seniorja tvornlce gospodarskega orodja »Bratje Hočevar« v Mekinjah pri Kamnika
smo prejeli od neštetih strani toliko dokazov pozornosti in sočustvovanja, da se čutimo dolžne javne zahvale.
Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku g. Viktorju Cadežu za zadnjo tolažbo in za ganljiv nagrobni govor; županu kamniške občina g. Nandetu Novaku za poslovilne besede; zdravniku g. dr. Fr. Puclju za hitro pomoč na dan nenadne smrti; duhovščini, oo. frančiškanom in pevskemu društvu v Mekinjah za žalostinke ter Obrtnemu društvu v Kamniku za spremstvo na zadnji poti. Naša Iskrena zahvala velja tudi vsem predstavnikom oblasti ln korporaclj, darovalcem vencev ln šopkov ter ogromni množici, ki je blagega pokojnika spremila do preranega groba.
MEKINJE pri KAMNIKU, dne 17. februarja 1940.
Žalujoči bratje in sestre
ljeni v »Jutru« prepoznalo, ko se je s kolesom vozil po državni cesti od St. Petra v Savinjski dolini proti Celju. Ko je orožnikom dekle opisalo kolo. so ugotovili, da je bilo nekega večera sredi decembra ukradeno vojašVemu uradniku Antonu Sa-gadlnu iz hodnika pred nlegov!m stanovanjem v Berglezovi hiši na Kr Vovi cesti J v Celju. Kolo ie bilo novo. znamk? »Viktorija« in ja imelo evidenčno Številko
I 2-28181-3. Vse kaže. da )e Hace torej te pred božičen i talil Po Celiu Ul (MLoiici Ul je že lakrai navezai živahne slike s precej Široko razpredenim omrežjem sodelavcev med katerimi so zlasti krošnjarji igrali zanj dragoceno vlogo.
Od tihotapca do morilca
Zanimivo je. kako je Hace v kratkem času in v tako m adih letih zrasel v enega največi'h razbojnikov kar jih pomni naša kro ..\a. Hace se ie rodil 17. ap ila 1917 v Podcerkvi pri Slarcm trgu v logaškem okraju. Preživljal se je kot hlapec in kmečki delavec. • mimogrede pa se je ukvarjal tudi s tihotapstvom ki mu zapade v naših obmejnih krajih tol ko mladine. Njegova zločinska kariera se je začela. ko je pred leti na meji naletel nanj graničar. Hace se Je rešil s t m, da ie graničarja ustrelil. S tem ubojem na vesti se je moral začeti skrivati pred cblastmi Od takrat ie bil navezan na kraio in vlome. od takrat je nizal zločin na zločin. Za uboje na meji so mu govorice pred meseci pripisale udeležbo pri novem krvavem dejanju, ko so našli truDlo umorjenega neznanca na samotnem Vozolcu pri Ga*ve j-nah. nanj na leti tudi sum. da je izvrši umor v Seščah pri St Pavlu, dvojni umor v Medlogu pri Celju ln umor v Malih Bra-slovčah.
Kje je {policijski pes
Dejstvo je, da se Hace že nekaj let na skrajno zvit nač n skriva po Sloveniji, da skoraj povsem nemoteno opravlja kar naprej svoj razbojn Ski posel ln je njegovo zasledovanje spričo njegove nezaslišane lo kavosti močno otežkočeno, pa tudi živ-ljensko nevarno. Kakor so nedavno poro čall. Je bil pri Hace to vem zasledovanju v akciji dres:ran pes, last privatnika ki se pa zaradi sveže padlega snega ni obnese!. Psi so se pri zasledovanjih zločincev že dostikrat Imenitno izkazali ln bi bilo do bro, da se zasledovanje nadaljuje s pomočjo policijskega psa. Varnostnim organom, oziroma žandarmeriji na periferiji mesta ln na deželi stori Izvežban pes lahko velike usluge s pre;skavo obsežnih rajonov, nepreglednega terena, Sup in kozolcev kjer se nemara skrivajo zločinci in potepuhi Samo pea prvi in edini, z lahkoto prehodi ln preišče teren, najavi zlo činca ah ga celo ustavi in zadrži onemogoči napad na zasledovalca in celo lahko prepreči uporabo orožja a tem, da aapa-dalca zgrabi za roko — vsakdo ve da se je psa preklicano težko otresti. Ze samo s svojim kroženjem ln preiskavo terena olajša pes poklicanim varnostnim organom najmanj 70% poti ln truda Hace je, kakor znano oborožen kar z -1 verna samokresoma, ki se jima nI dobro približati
Zdresi ranega psa bi prav za prav morala imeti sleherna orožniška patrulja na deželi Najbrž bi potlej Hace te davno bil v rokah pravice In javna vamnet bi bila temeljito zaščitena pred podobnimi razbojniškimi primeri.
Ukrepi zoper rahUičnost v Nemčiji
Akcija za pravilen telesni razvoj mladine
Na zdravstvenem oodročiu Je Nemčija lo zimo ^apočela na široko zasnovano akcijo kakršno doslei svet še m imel prilike videti Storit: se hočeio sklepi da se obvlada otroška bolezen rahitičnosi irahitis) ki ie Povzročila že mnoeo zla Vsa« dojenček v starosti od 3 do 12 mesecev — gre za število poldrugi mili ion — se brezplačno zdravniško pregleda ne glede na to ali ie bolan ali zdrav Ze pn naunanjš h znakih obolenja dob: mati otroka steklenico vl-uantola Pregled se nato ponovi v gotovih oresledkih ter se da zdravilo do popolnega ozdravljenja otroka Ta pohod proti so vražniku otrok kakor ga lahKo nazovemo se je skozi daljše čase onp.-avlial Čeprav ie Nemčija v vojni se vsi ukrepi Izvaiaio po ie v naprei točno izdelanem načrtu In ne samo to zdaišnio stanie v katerem je država ie baš naiboljše iamstvo za čim vestnejše izvajanje tega načrta, ker se zdai posveča zdravemu naraščaju še več Dažnje
O rahitičnosti vlada pri ljudeh različno mišljenje V splošnem se pa smatra da se bolezen omeiuie le na okostni sistem, med tem ko je rahitičnost v resnici obolenie vsega organizma kot posledica pomanjkanja vitaminov. Pojavi, kakor pohabijenost udov in upognjenost hrbtenice, ki ostanejo skozi vse življenje, so. čeprav najvidnejši. le del moienj pravilnega delo.anja organizma. Po večini rahitični organizem ne more izkoriščati za svojo izgradnjo potrebne snovi. Ncdostatek je tem bolj neugoden. ker Dride do izraza prav v letih največjega razvitka organizma. Telesni soki namreč niso kos svoji nalogi, da bi organizem obvarovali pred povzročitelji bolezni in njihovimi toksini. Na ta način si je laiiko tolmačiti, zakaj so rahitični otroci bolj kakor zdravi nagnjeni k nalezljivim boleznim Oslovski kašelj in vnetje pluč predstavljata za rahitičnega otroka mnogo večjo nevarnost kakor pa za zdravega.
Kjer solnčne svetlobe ni. tam razsaja rahitičnost To pomeni, da je solnčna svetloba zelo važna ia človeško zdravje, predvsem za obvarovanje pred rahitičnostjo. Vidimo oa. da je rahitičnost doma tudi v tropskih krajih, kar navidezno nasprotuje gornji trditvi saj tropska področja označujemo za zemlje »večnega solnca«. Toda temu ni takoi Tamkajšnji prebivalec se kar rad Izogiblje solnčne svetlobe ter se pred pripekajočimi žarki varuje s posebnim načinom oblačenja Ultravloletni žark. ne morejo pre dreti neposredno v telo in tako niso v stanju, da bi maščobi podobne podkožne snovi pretvorili v vitamin, ki edini preprečuje nastajanje rahitičnosti in pojave. ki Jo spremljajo. Ta vitamin, ki ga Je znanost obeležila s črko D. urejuje sestavljanje nekih soli in zgradnjo snovi v celicah kosti, predvsem kopičenje apna.
Ako solnca ni. ga je nemogoče nadomestiti ali pa le v neznatni meri. Pač pa se moramo zahvaliti znanosti, da se lahko odpravijo zle posledice, ki bi moele nastopiti
, ZACPEB. NIKOLICEVA 10 Im^lJlUIllUJHJMIJifll^
tam. kjer solnčne svetlobe m dovolj. To Otteczaniu na ta (wč.n. miodciuu w»r*a-uuJiiu dovajamo viUuiun D z v.guniuLm. ki prihaja v promet v čisti obliki brez škodljivih posledic. Znanstvenim raziskovalcem gre zasluga, da se je n3šlo uč.r>-kovito sredstvo proti bolezni, ki napada nam najdražja b.iia — naše otroke.
Ta akcija v Nemčiji ie v svetu izzvala velikansko zanimanje. S tem ie painja javnosti obrnjena na važnest vilam njv kot snovi, ki so za pravilen razvoj otrok kaVor tudi za zdravje č.oveštva soleh velikanskega pomena in neogibno potrebne. (—)
S 0 K 9 I
Sokol v Kočevju. Dramski ods^k pripravlja za prvo nedeljo v marcu češko narodno igro »Maryša«. Vsebina je vzeta iz podeželskega življenja. Vse osebe nastopajo v čeških narodnih nošah, katerih krasoto poznamo iz čeških filmov. Pozivamo občinstvo, da pride gledat igro iz življenja bratskega češkega nareda v čim večjem številu.
Zanimivi spzmini Matije Levarfa
Ljubljana, 17. februarja.
Ce ml ne bi bil sam potrdil 17. fetc-uar 1. 1860 za svoj rojstni dan, ne bi bil ver-jel, da Matija Levar z današnjim dnem dokončava svojLh osem k rižev. Pričakoval bi. da tudi najtršo korenino osem k rižev upogne, Matijo Levarja pa srečujemo na vsakodnevnih izprehodih zravnanega kakor sveča, ko s trdnim korakom hiti proti Tivoliju.
Obiskal sem jubilemta na njegovem stanovanju v Igriški ulici. Ves se Se zimama za dnevne dogodke ln sproti prebere vse napredne liste. »Slovenski narod« prebira, odkar je izšla prva številka. Prav tako tudi »Jutro«. In je tako o vsem dogajanju po širokem svetu tako rekoč »na čistem«. Kljub vsemu današnjemu razburjenju po svetu pa pravi Levar. da je bilo svoje dni življenje zanimivejše ln je človek več doživel kakor pa zdaj No, priznati je treba, da je bilo dosedanjih Jubilantovih 80 let rea zanimivo, saj pripoveduje o svojem življenju kakor za roman. Njegov rad ja
prav s Francoskega. Pradedjl ao bili po-dobarjl, kakor pričajo še zdaj kipi v po družinčnih cerkvah Grahovega pn Cerknici, njegovega rojstnega kraja. Je morala biti kaj čedno dekle, fc ae Je vanj zagledal tisti Napoleonov grenaulir da Ji je dal svoje Ime ln ostal v naSiii k:ajlh V Grahovem je bila v njegovi mladosti moda, da so vse dečke krstili za Matije Stari Kraje, ki Je bil močno bogat ln mu J« bilo ime Matija. Je bil za botra vsem ki so jim bile namenjene hlače. Pogosto so bili vsi fantje, ki so se sestajali pri Krajcu, sami Matije četudi jih je bilo po dvanajst hkratu. Jubilantov oče je trgoval a oljem ln je tudi svojega sina večkrat vael s seboj na pot S 14. letom pa je sina že prijela želja po osamosvojtvt. Začel je a rbami, ki jih je vsak četrtek ves dan lovil v Cerkniškem jezeru ln Jih še Isti večer ob 10. nesel v pet ur oddal j ne Lašče. Včasih se mu Je dogodilo, da Je utrujen na pol pota v Zakraju zaapal n ga Je šele zjutraj zbudil voznik s krepkim iKiaj-cem z bičem po zadnji platL Komaj 16-leten je bil za poslom v šleziji, z osemnajstimi leti pa Je Imel že tol ko prihrankov da je kupil prvo kravo in z njo zar čel trgovino z živino. L. 1885. se je ocenil in ustvaril svoj dom na Rakeku. K njemu je mnogokrat zahajal rajnki general Maister, s katerim ga je še v poznih letih vezalo dobro prijateljstvo. Po enajstih letih trdega dela na Rakeku se je preselil v lepo novo domačijo ki el jo Ja postavil v rojstnem Grahovem. Njegova hiša Je postala znana daleč nae&rog; ni ga bilo Notranjca. ki ne bi poznai Lcvar-jevih. Matijo Levar J a so poznali po vsej Gornji Italiji, kamor ga je zanesla pre-mnogokrat kupčijaka pot. Ta pcpotoval-na kri se je pokazala tudi pri njegovih otrok h. Najstarejša hči je v Ameriki, ai-na Ivana, sedanjega našega dramskrigB prvaka, Je že zgodaj vodila pot na študije v tujino. Tudi drugi in tretji sin živ ta v Ameriki, kjer zavzemata odlična poiofta-ja v javnih službrh. Četrti sin pa živi že od L 1924. v Partzu.
Po smrti svoje žene se je preselil Ma-fja Levar v Ljubljano kjer ob skrbni negi svojih najmlajših, hče.ke Malči ln s-na Lojzeta, ki sta oba uslužbena pri Sla-mičevt tvrdki, zadovoljno preživlja stara leta. ki pa zanj de zdavnaj ne pomen jajo kakih težav. Z lahkoto prestopa po dve stopnici do stanovanja v četrtem nadstropju. Celo hudi mraz poslednjih -'ni mu ne dela hrige. Tudi ta zima bo minila, kakor jih je že mnogo, potem pa bo spet vsakdanji gost v tivolskem Mcntekar u kjer številne goste poučuje o dogodkih Jama in na tujem. Kaj rad še zdaj zapoje s tenorjem, za njegova leta nenavadno čr-stim. Ob četrtkih, ko prihaja k njemu in hčerki Malčl še najmlajši med s;novi Lojee, za.pojo vsi tr je tercet. da bi se še naš radio utegnil ponašati z njimi.
»Veste, mi je pravil, ko sem odShalal. »prihodnjič se bova sestala pri gospe Sla-mlčevl, ki me Ima taiko rada, da ne spregleda nobenega mojega rojstnega dne. Tam vam bom pri steklenici dobrega terana. ki sem ga imel včasi vso klet polno, povedal marsikaj zanimivega lz cerkniške kotlne. kar be mnoge »Jutrove« bralce zanimalo.
Matiji Levarju želimo sto let ln fc kaj po vzfeul
vaše žirnnic* ln tapecirano pohištvo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME
iS®

STRAŽIŠČE PRI KRANJU
S-
jr ^ Ci
Naša žima Je htgtjensko očiščena ln sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe ln fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji ln
aparati.
Odklanjajte žimo lz prepovedanih šušmarsklh obratov. Ker je slabo to uebigijensko izdelana, nI dezlnficlrana, vsebuje fermente ln lina neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
ln mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolldnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje llnoleja.
HE1NEL' HEROID
asa J tot-trormf*
MARIBOR Ki
KLI SEJE
ENO VECBA tVNE
JUOOORAflKA SMTtollAHPZi
ZAHTEVAJTE NOVI CENIK
NAJVEČJA DOMALA TRGOVSKA HlU V JUGOSLAVIJI
CELJE 20
rabljen, toda dobro ohranjen ln za obrat sposoben
STROJ ZA TRGANJE TEKSTILJJ (REI5SMASCHINE)
na tri bobne za posamični pogon z elektromotorjem. Ravno tako
STROJ ZA IZTEPAVANJE PRAHU
(KLOPFMASCHINE)
nadalje kupimo
STROJ ZA STRUGANJE PIL.
Ponudbe z vsemi podatki, opisom ln fotografijo
poslati >152c.
na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod
rž*.	'
t	. ?:->* -• -v.V.;
V..
Dve veleposestvi
na štajerskem
prodamo, eno blizu velikega mesta, z graščino ln parkom, velikimi hlevi in gospodarskimi poslopji in 127 ha sveta, od tega 17 ha gozda in 35 ha ribnikov, drugo z velikim stanovanjskim poslopjem, vilo, hlevi in gospodarskimi poslopji s 173 ha sveta, od tega 145 ba gozdov, ostalo pri obeh njive, travniki, sadovnjaki ln hmeljnlki Ponudbe do 14. UL na Ljubljano, Gajeva ulica 5/L, soba it. 128
V vseh strokovnih trgovinah gospoda
M O S K I i
ckn spolni nesposobnosti, pri spol-ii slabosti poskusite hormonske pil u le »HORMO-SEKS« OoDlvaJo se v vseh lekarnah. 30 piiul S4 din, 100 pilui 217 din, 30« pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HOKMO-SEKS Dilule! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahuvec, Ljubljana.
Olavao aKiaaisce Farm nem la-Dora torij »VIS-V1SIT« <!Agreb, Langov trg 3. Ogl reg S or 5646-3!-
za din 1,500X00
Blizu Slavlje, nova, davka prosta, z odlično rento; stanovanja ki se jih največ Išče v
Beogradu: po 2 ln 3 sobe s predsobo, kuhinjo, kopalnico ln pritikllnami. Ponavljamo gospodom kupcem, da stoji ta palača tik Slavlje, na samem slavskem skveru. To je edinstvena prilika preko 8% na vložen denar. V gotovini potrebno din 750.000 m hipoteka din 750.000 po 6%
za din 75O.OOO
Na prometni ulici z redko priliko za uživanje ln rento Ima več prodajaln ln stanovanj; renta din 70.000 letno; nova ln davka prosta. V gotovim din 550.000, ostalo dolg.
za din 1,800.009
Izredna prilika za to vsoto z letno rento din 220 000; to Je posebno ugodna prilika ter je v interesu vsakega kupca, da čim prej pride m si ogleda zares lepo gosposko palačo z luksuznimi stanovanji. Vsi stranski prostori obloženi z lepo ln najboljšo keramiko, v kopalnicah Iste pločice z vzidanimi kadml; vhod tn stopnišča bogato okrašeni z marmorjem, vrata antlkorodal; lesarija prvovrstna, vsa hiša da bolje ne more biti zgrajena. V gotovini treba samo dinarjev 1,400 000.
Gornja posestva Izključno prodaja:
EOVAN
Beograd, Knez Mlhajlova 5 — palača Ta-Ta, telefon 27-987
Gg. krojači — krojaace!
Poučujem po zmernem honorarju — do danes najboljši damski ln moški anatomski kroj — moderne linije — za vse vrste oblačil. PrednoBt kroja — zelo lahka obdelava, katero Vas praktično naučim pri vsakem kroju. — Po želji pouk v Vašem obratu. — Interesenti — pošljite Vaš naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sartotehnika — Ljubljana«.
JAVNA ZAHVALA
• —
Specialist za kimrgljo, docent in šef-primarij g. dr. BOŽIDAR LAVRIC, ml je s hitro in spretno izvršeno operacijo rešil življenje in dolgega trpljenja. Blagi ln srčno dobri gospod docent me je sredi noči operiral in mi vrnil zdravje, za kar se mu najtopleje zahvaljujem.
RUDOLF STRAUSS, Ljnbljana
Občina Ljubljana ieetni pogrebni »rod
Dotrpela je nate ljuba mama, stara mama, gospa
CECILIJA FUGINA roj. MANDELC
dne 14. t. m., po kratki bolezni ▼ Novem Sadu.
Blagopokojno prepeljemo v Ljubljano, kjer bo pogreb v ponedeljek, dne 19. februarja 1940, ob 2. uri pop., izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa aa pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 17. februarja 1940.
Žalujoči otroci VOJTEH, MCA, HINKO ln ostalo sorodstvo.
viestnl pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Brci posebnega obvestila.
uspehov
ea o« f
sJiTTRUe
RAZPISUJEMO MESTO
ika-se
za dober planinski dom v Sloveniji. — Nastop takoj. — Pismene ponudbe pod šifro »Vestnost« na podružnico »Jutra«, Maribor.
ž \ itrif '
ZAHVALA
Ob priliki izgube našega dragega brata, svaka ln strica, gospoda
Franta Plek-a
ravnatelja Celjske posojilnice, podružnice v Mariboru
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot v Mariboru in na Laškem, ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev. Prav posebno se zahvaljujemo gg. govornikom za lepe poslovilne besede, ganljive žalostlnke, številnim stanovskim tovarišem, zastopnikom Sokola, lovcev in planincev za njihovo častno spremstvo. Vsem prisrčna hvala!
Šmarje pri Jelšah, dne 15. februarja 1940.
ANTON, brat; MARIJA, sestra; nečaki ln nečakinje ter ostalo sorodstvo.
4SERIRAJ V „ JUTRU" J
Umrla nam je nate ljubljena soproga, sestra, svakinja ln teta, gospa
KEK IDA
roi. Potokar
previdena • tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojne bo t nedeljo, dne 18. februarja 1940 ob S. url popoldne lz mrtva&ke veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta »), na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. mata zadušnica se bo brala ▼ farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek, dne 19. februarja 1940 ob 7. url zjutraj.
LJUBLJANA, GRAZ, dne 16. februarja 1940.
Žalujoče rodbine: KEK, POTOKAR, MEDVESCEK, HORN in WEINIIANDL — ter ostalo sorodstvo.
			
1 . -	\ .. *' ';v • >-■'■'■		
ZAHVALA
Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob pre-rani smrti mojega predobrega soproga, gospoda
WOLf KAJETANA
USNJARJA IN POSESTNIKA
izrekam tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo sem dolžna izreči g. b^nov. zdravniku dr. Eratu Jošku za ves trud ob času bolezni, preč. g. proštu Munda Matiji za poslednja duhovna tolažila, domači gasilski četi za požrtvovalno častno stražo ob mrtvaškem odru ter vse ostale obilne usluge in oskrbo tako veličastnega pogreba, častnemu poveljniku čete g. Pondeljku za nagrobni govor, vsem ostalim gasilskim četam dravograjske ln slovenjegraške župe za zelo številno spremstvo, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru ln guštanjski godbi za ganljive žalostlnke.
Dalje Izrekam vso zahvalo mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev ln vsej množici, ki je nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremila na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Dravograd, dne 14. februarja 1940.
Žalujoča soproga ANA in ostalo sorodstvo.
KONKURS
Komanda vazduhoplovstva vojske primiče na dan 1. aprila 1940 godine veči broj pitomaca u
vazduhoplovnu podcficirsku školu n Novotn Sadu
Ovi pitomcl po završenoj školi biče upotrebljeni kao vazduhoplovni. podofidrl u
vazduhoplovstvu vojske.
Kandidati treba da odgovore sledečim uslovlma:
1.	Da je podanik Kraljevine Jugoslavije, Sto če dokazati domovnicom;
2.	Da nlje mladji od 17 niti stariji od 21 godine, šlo če dokazati krštenlcom, a ako ove nema, onda uverenjem iz popisne knjige, lil pismenim dokumentima potvrdje-nim od strane nadležne vlasti;
Za osnovu računanja godlna starosti kandidata, uzlma se čitava kalendarska go-dlna u kojoj se kandidat javlja za prijem;
3.	Da je svršio najmanje četiri razreda osnovne škole sa najmanje dobrim uspehom i da je po mogučstvu izučavao zanat (mehaničarski, bravaraki, elektrlčarski, »tolarski itd.)
Skolsku spremu dokazače svedodbom, a zanatsku spremu u koliko je Ima, doka-zače uverenjem o vremenu provedenom u zanatu (pomočničkim listom, kalfensklm pismom t potvrdjenim od nadležne vlasti:
4.	Da je dobrog vladanja i da nije pod sudom i sudskl osudjlvan, Sto če dokazati opštlnskim tli policijskim uverenjem u kome je potrebno da se Izričito naglasi da je potpuno svestan u nacionalnom pogledu i siguran t. j. da ne ispoljava načela protivu uredjaja Državne Uprave;
5.	Da ima roditeljsko 111 stara teljsko odobren je, potvrdjeno od strane nadležnih vlasti, da može stupiti u školu 1 da se obaveže, da če posle svršene škole proslužltl u vazduhoplovstvu vojske kao podoflcir tri puta onoliko vremena koliko je trajalo njegovo školovanje u Vazduhoplovnoj Podoficirskoj Skoli, da može bit upotrebljen za sva službe u vazduhoplovstvu, a za leteču u koliko je fizičkl sposoban 1 izjavi želju.
Molbe po ovom konkursu podnose se t. j. šal ju na adresu: KOMANDANTU VAZ-DUHOPLOVNE PODOFICIRSKE SKOLE — NOVI — SAD AERODROM.
Rok za podnošenje molbi je do 15 marta 1940 godine, i sve one molbe koje stlgnu na gornju adresu posle ovoga vremena neče se uzlma ti u postupak 1 biče vrač ene. Z bog ovoga molbe treba odmah podnoslti imajučl u vidu kratak rok te da bi ae u slučaju nepotpunostl mogle vračati radi dopune.
Sva detaljnija i upustva po ovom konkursu u kako treba postupltl po tatom mo-gu se videti iz originalnih konkursa sa svlma upustvlma a kojl su dostavljeni 1 naia-zc se u sv ima vojnim okruzima, sresklm načelstvlma 1 opštlnama.
Osim toga konkursi se mogu dobiti besplatno od Komandanta Vazduhoplovne Podoficirske škole u Novom Sadu Aerodrom i Komande Vazduhoplovstva Vojske Ženi un, ako se dostavi adreslranl koverat sa poštanskom markom od 1.50 dlnara. Skreče se pažnja da molilac na ovom kovertu treba da isplše svoju tačnu adresu. Isto tako Konkursi se mogu dobiti i lično u Komandi Vazduhoplovstva Vojske u Zemunu 1 Komandi Vazduhoplovne Podoficirske Skole u Novom Sadu — Aerodrom.
NAPOMENA: Skreče se pažnja kandldatlma, da su vazduhoplovni podofidrl vrlo dobro nagradjenl pored plate, besplatnlm stanom, hranom, odelom 1 spedjalnlm do-dacima za specijalne službe.
Isto tako skreče se pažnja, da pltomd sa svršenom Vazduhoplovnom Podofldr-slcom školom mogu vremenom da postanu 1 nižl vojno tehni čki čin ovni cl vazduhoplovno tehnlčke struke, a čije klase odgovaraju oficirskim člrovima, a mogu postati od pod-oflclra pilota 1 oflciri, ako lspunjavaju 1 ostale ualove Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.
Iz kancelarijo Štaba Vazduhoplovstva Vojske—Zemun V. D. Br. 2528 15 februara 1940 godine.
MlCHEL ZtVACOi
41
Don Juan
KOMAM.
Pred hišnimi vrati je našel Bel-Argenta, ki se je košatil v novi obleki in tudi s tem očitno kazal, da je bil postal iz cestnega razbojnika pošten gosposki sluga.
Kiotar mu je pokazal hišo, kjer je stanoval. Stala je, kakor smo že povedali, malone nasproti gostilne »Pri vedeževalki«.
»Ne gam se odtod ali pa sedi v gostilni, v veliki Izbi. Ce opaziš kak sumljiv obraz, mi pridi takoj povedat.«
Nato je odšel, misleč sam pri sebi:
»Ukrenil sem vse, kar je bilo mogoče, da zagotovim variost gospodične, ki me je blagovolila sprejeti za oprodo. To sem ji bil dolžan, kajti oče njen mi je rešil življenje. Dolžan tudi zato, ker mora vsak dober plemič braniti ženske; gospod Filip Ponthuški me je tako učil... Da, storil sem vse, kar je Dilc treba.«
Hkratu s tem lepim spričevalom pa se je srdito ošteval in notranji glas mu je klical:
»Ne, ne, gospa Gregorjeva in Bel-Argent nista tista, ki bi morala varovati Leonoro. To je tvoj posel! Samo tvoji Kar po pravici priznaj, da se ne upaš___«
Čeprav si morda ni govoril s tako določnimi besedami, se je vendar zavedal, da mu je neznansko žal, ker mora oditi. Obenem pa ga je preši-njala neznana živahnost in silna, neizmerna radost nad življenjem. Z zamaknjenimi očmi se je razgledoval po vsem, kar ga je obdajalo, in v mislih govoril:
i »Kako lep je postal Parni... Le kaj m j« zgodilo i njun? .. Tolikokrat sem stopal po tej ulici, ne da bi mi zaradi tega liepelaio src«... Nemara dela to radost nad vrnitvijo, ln razen tega sem ušel smrti. V življenje se vračam... in res, te ni-I koli se nisem čutil tako živega... Zdi ae mi, da imam rad vse le neznane ljudi, ki jih sreča vam. In kako prelestne so danes lahkonoge, mične, ljubke Parižanke! Kako krasno je vse na okrog! Te stare hiše so videti čudovito pomlajene... In to nebo, to ljubo sivo pariško nebo! Kolikšna slast je v tem, da ga gledam!...«
Stopil je v umazano, temačno prodajalno, kjer je sedel starec sumnjivih oči. Prejšnje čase sta bila tu s Filipom Ponthuškim: starec je kupčeval z zlatom in dragim kamenjem.
Kiotar mu je ponudil enega svojih demantov, in starec mu je dal zanj petnajst tisoč liber v zlatu, ki jih je takoj odštel na mizo; zaslužil je približno enako vsoto, kar je pomenilo, da je Klotarja nesramno okradel. Kiotar je zapustil prodajalno, misleč:
»Tak poštenjak! Ce bom kdaj mogel kaj storiti zanj, storim drage volje. Kako se mi je smehljal in kako je brez najmanjšega obotavljanja naštel teh petnajst tisoč liber, ki so vendar lep denar. Kdo ve, ali ni ubogi starec v svoji dobroti previsoko ocenil mojega demanta ...«
Neizrekljiva razigranost ga je nosila kakor na perotih in v vsem, kar je videl, v vsem, kar je slišal, je bil nepopisen čar ...
Ta razigranost je bila sreča srca. ki se je od dne do dne in od ure do ure bolj zavedalo svoje prve ljubezni.
In ko je prišel v svojo sobo, se je zaklenil in mahoma, sam ne vedoč kako, zaihtel.
Oh, kako dobro so mu dele te solze! Kolikšna blaženost je bila v mlačnih kapljah, ki so počasi
polzele po licih in jih milovaie kakor poljubil... Prepolno srce se je izlivalo v solzan, čepiav jih m imelo za kaj prelivali... jokalo je Agolj zaracu joka, ki je bil v tej nočni samoti tolikanj sladak!
In počasi se je oblikovalo v Klotarjevih mislih nekaj nevsakdanjega, na pol hnium, ua po i molitev:
»Leonora... o Leonora, zakaj so mi ustnice vroče od tvojega imena/ ... Leouora, mar piakain zato, ker ugovarjam ivoje ime? ... Sele uekaj ciiu je, Levuoia, kar le poznam, in že je moje Življenje vse tvoje, naprej in nazaj. Vse drugo zamira v meni, vse bledi, vse se ulrinja; vroča želja, da bi videl maleriiiO sliko, je minila ... minila je grenka žalost za očetom, za junaškim in nežnim go&pouoin Poiilhu.sk in i, stvarnikom moje duše!... Leouora, o Leonora, vse razen tebe je v meni prešlo, zdi se mi, kakor da te poznam od nekdaj in kakor da si bila od nekdaj prijateljica mojega blaženega srca; nikjer ne najdem več spomina o uneh, ko le še nisem poznal, o mračnih dneh, ko sem te čakal...
»Leonora, o Leonora, čakal sem le; bila si upanje, ki je spalo v mojem srcu, sen, ki je zibal moje ure, vonj, ki mi je vrel ut vseh cvetlic, sapa, ki mi je hladila čelo; bila si mi sinje nebo, bila si mi ve-soljslvo... Sprejmi, Leonora, ponižno prošnjo človeka, ki plaka, ko izgovarja tvoje blagoslovljeno ime, bodi mu usmiljena in mu dovoli, da ti posveti svoje življenje, svojo misel, svoje srce, svojo dušo in vse svoje bitje; ne skrij se mu, ne pahni ga s sladke poti, po kateri hodiš, o Leonora... Kaj si, oh kaj, povej! Ali si brezmadežna lilija, ki s svojo mehko belino razsvetljuješ vrt mojih sanj? Ali prečista zarja, ki vstajaš na obzorju mojega življenja? Ali zlata zvezda, ki iz skrivnostnih višav neba gledaš v mojo noč? Ah čarobni sen, kl me odnašaš v neznane dežele, v domovino radosti
tn sreče? Vse to si, Leonora, ln si še mnogo več, Jn človeški jezik tie premo* e dovolj keseu, ua bi povedal, kaj si. O Leonora, spiejmi to molitev, le solze in to ponižno daritev mojega življenja. Bodi mi usmiljena, ki si zgolj usmiljenje, miiostna mi oodi, ki si zgolj milost, o Leonora ...«
Tako je kipela Kiotar ju Ponthuškemu iz srca vzvišena molitev ljubezni, visoka pei>em, v kateri m niti enkrat zazvenela beseda »ljubezen«, zato, ker je bilo vse njegovo bitje en sam ljubeč vzkrik...
XX
Gostilna »Pri vedeževalki«
Nekdo je krepko potrkal na vrata. Kiotar se je zdrznil in skočil odpirat. Bil je Bel-Aigent.
»Prišel je, gospod! V veliki izbi sedi s svojim nesramnim dolginastim slugo, s tistim, ki ima papirnat nos!«
Kiotar ju ni bilo treba povedati, za koga gre. Dve minuti po tem sporočilu je bledega obiaza planil v veliko izbo gostilne »Pri vedeževalki«, ob tistem času polne dijakov in mladih gospodov, kl so praznih svoje zadnje vrče pred mirozovom.
Na prvi pogled je spoznal med množico dona Juana. Drugih obrazov niti videl ni.
Don Juan je sedel v kotu za mizo, pogrnjeno s snežnobelim prtom in obloženo s srebrmno S svojim velikaškim nastopom se je bil takoj uveljavil; strežaji so se vrtili samo okrog njega. Mojster Gregor je bil pravkar sprejel od dona Juana navodila zastran večerje. Gospa Gregorjeva je razkladala pri mizi svoj najlepši pribor, ki ga je imela samo za velike priložnosti in imenitne gost?. Vse to je bik) storilo nekaj pogledov dona Juana in nekaj besed iz njegovih ust.
E O L £ S A
NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI M O T O B J 1 -i B 1 C 1 K L J g SIV. STROJI >
IGRACNJ VOZIČKI SKIROJ1, AVTOMOBILČKI. KOLES DELJ
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova it — Ceniki tranko
ČAJ ZA ŽELODEC dr. Havlička
regulira prebavo, krvni pritisk, odebelltev, posjHišuje presnavljanje, Izločevanje strupenih sokov itd. — Zavitek din 12.—. Poskusite takoj ln pišite na:
Gradsko ljekarno
ZAGREB, Gornji grad A
Ogl. S. br. 1990/193J
KUPIMO
rabljeno, toda dobro ohranjeno ln za obrat
sposobno
LOKOMOTIVO
z d vem! osmi u ranZlranje oa normalnem tiru. Pritisk na vsako oa 5000 kg. Ponudbe a tehničnimi podatki, opisom in fotografijo poslati na Pubildlas d. d., Zagreb, Illca 9 pod »152«.
Tik.
dealna lepota sedanjosti nI več ona »interesantna bledica«, nego zdrava barva kože, z dobrim krvotokom in ki je opaljena od sonca. Približati se temu idealu ni niti najmanj težko. Kdor se redno obseva samo S—6 minut z ultravioletnimi žarki »višinskega sonca« — original Hanau — dobi ne samo lepo in zdravo barvo kože, temveč tudi ojačenje in svežosL Po obsevanju se boste počutili dobro razpoloženi, prijetno osveženi, a koža dobi jačji krvotok. Povzročevalci bolezni bodo uničeni, in odporna sila vašega telesa se bo povečala. Vprašajte svoje znance, ki se že poslužujejo »višinskega sonca« pa boste tudi vi zvedeli o zdravilnih prednostih obsevanja z višinskim soncem.
Zahtevajte še danes Ilustrirano brošuro št 843 na 40 straneh brezplačno od:
Jugoslovensko Siemens a. d.,
Beograd,, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva ul. št. 1 LJubljana, Tyrševa cesta št, 1 a
Jugoslovensko ABO, Beograd, Brankova ul. št. 80 AEO (Jnlon, Jugoslavensko d.d. Zagreb. Karadžičeva ul št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št. 6
2 9 5 1
Vata
v tablah m za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce In cenik.
Arbeiter — Maribor.
Od Vas Je
odvisno, da Imate obleko vedno kot aovo ta to jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pnioto • SvcUolikalnto
2ivčna preutrujenost
depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, — vidite na čem trpe mnogi danda našnjl. Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira »Ka-le-fluid« tzločevalno dele vseh žlez, krepi organizem ln uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak tn sposoben za delo in borbo za svoj življenjski obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Milo* Markovič. - »Ka-le-fluid« se dobi v lekarnah.	S. br. 10537/33
ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU
Vsak četrtek odhod is Rima v Rio de Janelro s priključkom v Brizllljl v vse JuZne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOIt in P AN AMERICAN AIRWAYS-Llnee Aeree Transcontlnentail Itallane S. A., Rim.
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravllen; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR - RASPUT1N RavHem ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA<
LJUBLJANA — HJNAfUEVA UL. b
I
H H JLJl JLILJLAI H II ,r '
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno ts po alzk) ceni
RADOVAN
tapetnik
Mesto, trg 13 □ODOJLI H M M I I
R.
Zahtevajte ponndbe In plačilne pogoje.
ZA VSAKO PRILIKO
iajboljša m naj
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehranjevanja.
kl je že marsikoga rešila Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da ae bolezen hitro premaga Nočno znojenje ln kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen prenehiL
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode ln jo radi priporočajo. Cim prej začnete s mojim načinom prehrane, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, Iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo
10.000 komadov sa brezplačno
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati med one srečneže Zbiralnica za pošto:
Ernst Pasternack, Berlin S. O., Mihaelkirchplatz 13. Abt. Z. 490
SKRB!?
Obrnite se na grafologa
F. T. Karmaha
tU se odlikuje posebno s analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-foiogije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, kl Vam bodo koristih vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti ln koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednlh vprašanj, katera Vam razjasni. 1. Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše Izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost, g. Vaše prijatelje ln protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve Itd.,«* 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah.
F. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psth-jgrafolog — pisec epohalne knjige »NAS ŽIVOT 1 OKULTNE TAJNE«. Grandlozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite prt piscu. Natančen naaiov: F. T. KAitMAIi, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din SO.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste Izkoristili sleherno možnost ln da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. NI Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbljle lega uspeha v današnjih mračnih časih!
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
SE VRfil OD
lo.—16. marca I940
Tehnični velesejem do 17* marca
Poljedelski stroji, stavbarstvo, stroji ln orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski pol-fabrikati, »hiša mode«, modna industrija, umetni obrt itd.
▼ae Informacije se dobijo pri počastnem zastopnika sa banovino Hrvatsko ln dravsko banovino:
J. Kulhanek, ZAGREB, Illca 9, tel. 24307
tal pri generalnem zastopniku ca kraljevino Jugoslavijo
H. Pfannenstlll, BEOGRAD IL, Brankova 8, tel. 3088j.
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije ln na nemških državnih
Urejuje Davorin Kavi jen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kol uakarnarja Fran Jeran — Za inaerauu dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi » LjubljanL