Štev. 21. V Ljubljani, dne 27. aprila 1907. Leto I. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI. POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. } NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, CE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. Industrija in Slovenci. (Iz v tujini živečih slovenskih tehniških krogov.) Žalostna je slika, ki se razgrinja pred duševnimi očmi v tujini živečega slovenskega tehnika, ki motri in opazuje iz daljave politično in gospodarsko življenje svojega bornega in malega naroda. Strankarska strast in osebno koristolovstvo je prevzelo, docelf^.našf vodilne kroge iz obeh borečih se taborov tateat- slepi in gluhi za vse, kar bi moglo potegniti naPravozeni narodni voz iz smrdeče mlakuže neplodnega strankarstva ter predramiti naš zaspani narod iz kulturne in gospodarske dremote. Posledica tega je seveda naša brezmejna slabost, ki se kaže v vsej svoji nagoti zlasti v zaostalosti na gospodarskem polju in še posebej v pomanjkanju vsakega zmisla za industrijalno podvzetnost. — Onemoglo in pogaženo leži naše narodno telo v prahu na tleh, krvaveče ia* tisočerih ran, ki jih je dobilo v bratomornem strankarskem boju. Zato pa se ne smemo čuditi, če se je polastila malodušnost vseh narodnih slojev in se vednobolj poloteva tudi tistih redkih posameznikov, ki v svoji idealnosti še niso popolnoma obupali nad usodo svojega naroda. Vočigled temu dejstvu se mi zdi, kakor da bi se bilo zgodilo čudo, ko slišim, da se je našla peščica mladih slovenskih mož, katerih resna in neomahljiva volja je, ustanoviti novo stranko, ki naj bi sloveuski narod gospodarsko prerodila ter ga na podlagi vseobčega blagostanja privedla k samostojnemu kulturnemu delu in politični samostalnosti. Je pa tudi že skrajni čas, da končno spregledamo, kam nas pelje krvavo bratsko klanje, ki se brez prestanka nadaljuje že desetletja s tako krutostjo in podivjanostjo, da ne pridemo do resnega gospodarskega in kulturnega dela, vsled česar prehajamo v vedno tesnejšo gospodarsko in duševno odvisnost. Ko se namreč koljemo med seboj, niti ne občutimo, kako se zajeda v naše narodno telo črv tujega kapitala in tuje podjetnosti. Še nekaj let tako naprej in ne bo ga več prirodnega zaklada in prirodne sile na slovenskih tleh, ki bi si jih ne podvrgla tuja grabežljivost sebi v korist, nam v sramoto in kvar; Slovenec pa bode samo še zato na svetu, da bode mogel s svojo duševno in delavsko silo tlačaniti tujemu kapitalu. Ozri se kamorkoli po slovenskem svetu, vsepovsod opazuješ sadove naše brezmejne lahkomiselnosti in brezbrižnosti, ki se zlasti svetlo zrcalita v neštetih tujih teh- niških podjetjih, ki so mogla samo vsled zaslepljenosti našega borniranega strankarstva nastati med nami in se tako vkoreniniti, da jih ne bode zlahka zopet zatreti, ampak bodejo kot nepremagljive trdnjave sovražnega nam tujstva še nadalje gospodovale nad nami dotlej, dokler jim ne postavimo nasproti novejših in krepkejših. In tujih trdnjav je vedno več med nami. Vsako leto jih nekaj nanovo nastane. Ena izmed njih je ravnokar zrasla iz tal tik bele Ljubljane (v Mostah), zgrajena z nemškim kapitalom iz „rajha“. Kaj pa smo mi dozdaj postavili nasproti. tem nemškim trdnjavam? Nič, prav nič! Mi se rajši ravsamo in kavsamo med seboj, kakor da bi resno in trezno raz-motrivali svoj žalostni gospodarski položaj; tujec pa premišljuje in dela in ravno v tem leži njegova in njegovega kapitala moč ter obenem naša neskončna slabost. Tuji kapital je pač gibčen in zato lahko stvarja za se nove vrednosti med nami; dočim leži naš kapital zakopan po posojilnicah v malovrednih in zaprašenih papirjih ter dremlje spanje pravičnega. In to je, kar nas tira naravnost v pogubo ter popolno gospodarsko odvisnpst. Iz teh vzrokov mora veseliti vsakega resničnega slovenskega rodoljuba, da se je pojavila med nami struja, ki je postavila nad strankarske strasti koristi narodove ter s tem položila temelj bodoči zgradbi popolne politične, gospodarske in kulturne neodvisnosti slovenskega naroda. Lepi, plemeniti in vse hvale vredni so nameni nove »Gospodarske stranke", a prav tako težko so izvedljiva nje načela. Pomisliti je potreba namreč, da je strankarska strast že skoraj docela razjedla naš narodni organizem in kjer vlada slepa strast, je resno gospodarsko delo težavno in često nemogoče. Zato pa bode treba resnega, vztrajnega in napornega dela, preden se naš hirajoči narodni organizem zopet ozdravi in slovenski narod usposobi za gospodarski napredek, ki ga more edini rešiti pretečega propada. Poleg tega je treba vpoštevati tudi dejstvo, da tvori maso našega naroda kmetsko ljudstvo, ki je najkonserva-tivnejši element vsakega naroda. Toda jaz mislim in sem prepričan, da v tem oziru stranka ne bode zadela na prevelik odpor, ker je vkljub svoji konservativnosti naš kmetovalec vendarle precej dovzeten za gospodarski napredek. Sicer je res, da so ponesrečeni konsumi precej oškodovali zadružno misel; na drugi strani pa je zlasti mlekarsko zadružništvo, ki se tako lepo razvija med nami, spodbudilo tudi našega kmetovalca k vztrajnemu gospodarskemu delu tako, da je od kmetijskega zadružništva pričakovati najlepših * sadov in obenem gmotno okrepitev najštevilnejšega izmed slovenskih slojev. Sploh bode morala iti stranka za tem, da po možnosti gospodarsko ukrepi posamezne sloje naroda. Poleg kmetijstva, imeti bode morala predvsem naše obrtnijstvo na vidiku, za katero se je dozdaj premalo storilo. Ne sme se sicer misliti, da bode obrtno zadružništvo rodilo boe- O sigavedi kako bogatih sadov; eno pa je gotovo, da se da tudi mala obrt — v kolikor ni že zdaj vsled vednobolj razvijajoče se velike industrije obsojena na smrt — z zdravim zadružništvom povzdigniti na dokaj visoko stopnjo popolnosti tako, da postane lahko jako važen faktor v našem gospodarstvu. Sele s sistematično gospodarsko okrepitvijo posameznih slojev naroda stvorili si bodemo solidno podlago za razvoj domače industrije, ki mora biti končni cilj našega gospodarskega stremljenja. Kar čez noč se seveda industri-jalizovali ne bodemo. Časi namreč, ko je vsak spreten in podvzeten obrtnik lahko razvil svojo obrt v industrijalno podvzetje, so že zdavnaj minuli in povrnili se ne bodejo več. Slovenci smo te zlate čase v svoji narodni borbi za jezikovne pravice prespali in zato so šli brez vsakega sledu mimo nas. S tem pa še ni rečeno, da smo onemogli tako, da bi si ne mogli več zasnovati svoje lastne industrije. Treba je le, da se času primerno organizujemo ter stvo-rimo predpogoje, ki so danes potrebni za razvoj velikih tehniških podjetij; z malimi pa nam itak ne bi bilo nič pomagano, ker bi jih mahoma zadušila prejaka tuja konkurenca. Prvi in glavni predpogoj za vsako zdravo in-* dustrijalno podjetje je zadosten trg, kamor naj bi oddajalo svoje industrijalne izdefiTe. (Je pa hočemo takoj v začetku vspevati, poiskati si moramo tržno polje za svoje industiijalne izdelke na lastnih tleh; torej doma med svojim narodom. Tako polje deloma že imamo, deloma pa si ga bodemo izravnali z gospodarsko okrepitvijo posameznih slojev naroda. Drugo, kar pride v poštev, je kapital. In tudi tega imamo. Potreba je le, da se kapital, ki ga imamo, vsaj deloma v to svrho mobilizuje. Akcija se je sicer že započela, a tako nesrečno in nerodno, da je takoj ob svojem rojstvu doživela popolni fiasko. — Velike gospodarske akcije ne poznajo in tudi ne smejo poznati strankarstva; zlasti velja to pravilo za gospodarske slabiče, kakor smo mi. Zato pa se moram čuditi, da je mogel baš ljubljanski župan Ivan Hribar, ki velja obče za jako resnega in previdnega politika, porabiti to za nas emi- LISTEK. * Dve leti pri Čukcih in Kor jakih. Potopisna črtica. J. Enderli. Oba meseca, kar smo se mudili v Vladivostoku, smo porabili največ za predpriprave naši ekspediciji. Poleg jestvin smo se morali založiti tudi s takimi stvarmi, ki smo jih mogli uporabiti za zamenjavo in obdarovanje Cukčov in Korjakov, da si pridobimo na ta način njih prijateljstvo. Hranil smo si nabavili prav raznovrstnih. Bazne konserve, sardine, posušeno sadje, kompot, kondensirano mleko, angleški cvibak in moko. Za obdarovanje Oukčov in Korjakov smo vzeli s seboj zlasti mnogo čaja in tobaka. Oaj ni bil navadne ki-neške vrste ampak takozvani prešni čaj Preostanke pri zbiranju čaja se pomešajo s koštrunovo krvjo. Stvar se stisne v stiskalnicah in se prodaja potem po celi Sibiriji v zelo velikih množinah kot takozvani prešni čaj. Je jako cenen in redilen, vsled tega splošno priljubljen. Takega čaja smo vzeli s seboj celih osem tisoč funtov, ravno toliko tobaka, nože, sekire, lonce, kotliče, razne katune, uhane, prstane, zvončke, igle, verižice itd. Z zavijanjem fotografičnih aparatov, plat, fonografov in fizikalnih inštrumentov smo potratili tudi precej časa. III. Sahalin, otok pregnancev. — Nekdaj bogato mesto Ajan. zapuščeno. — Mesto Chotok. 24. juliia 1900 zapustimo slednjič vendarle na ruskem parniku „Habaiovsk“ vladivostoško luko. Ladja je zavila proti severu k zadnji postaji, naselbini Gišiga, odkoder naj je bilo pravzaprav pravo izhodišče naše eksped cije, ker od tu smo imeli prodirati peš naprej. V jutro tretjega dne dospemo v naj ožji del morske ožine, ki loči otok Sahalin od azijske celine. Tu je torej ona ožina preko katere je poskušalo ubežati že toliko nesrečnih pregnancev na otoku Sahalin, tu je edina pot, po kateri je na kak beg misliti mogoče. Groza mora spreleteti naša srca, če pomislimo, koliko je treba trpljenja, pomanjkanja, samozatajevanja in drugih bridkosti, preden dospe begunec iz svojih krajev skozi goste neprodirne šume do le-sem, kjer je morska ožina najožja. Koliko teh poskusov se ne posreči, ker zadenejo beguni na nekaj najhujšega, kar se jim more zgoditi v teh gozdovih: straže ruskih vojakov. Ne moremo prav pojraiti z našimi srci, kako more prevevati duše teh nesrečnikov toliko odločnosti, poguma in obupa, da se skušajo preplaziti vzlic temu skozi te cele verige in dobro organizovane vojaške straže, dasi jim preti takoj smrt, če jih ugleda kdo ruskih vojakov. In č*> so se pritihotapiti srečno do sem, jih čaka še š» roka morska cesta, preko katere ne morejo drugače nego v majhnih čolničih, ki pa jih morajo najprej šele napraviti ! In slednjič, če prestanejo vse to srečno — kaj jih čaka na oni strani? Zopet pragozdovi in mesece trajajoče blodenje. Prav žalosti se trga človeku srce, ko vidi pred seboj to pusto obalo, kjer pa se vendar odigravajo tako pogosto trpke žaloigre. Tragedija sredi zemeljske pustinje! Morska ožina je bila kmalu za nami. Nedolgo potem je zavila ladja v rokav Amurskega veletoka. Ker je reka zelo plitva, smo globino neprestano merili: Ali vzlic vsej pazljivosti smo obtičali okrog poldne na pesku. Ladja se ni ganila nikamor. Tri dni so bili vsi poskusi zaman. Kapitan je že obupaval. Sele četrtega dne je plima v toliko narasla, da se je izrila ladja iz tega peščenega nasutka. Brez nadaljnih nezgod, ob največji pozdtnosti, smo nadaljevali svojo pot po tej plitvi reki navzgor. Na neizmerno veliki sibirski obali ob Ohotskem morju, ki se razprostira za več tisoč kilometrov na dolgo se nahaja samo šest naselbin z vsaj 100 in ne več od 400 prabivalci. Iz tega lahko sklepamo, kako silno malo je obljudena ta dežela, katere prebivalstvo so porušeni Tunguzi; pkme ki je zelo pomešano z rusko in jakutsko krvjo. Sedem dni potem, odkar smo zapustili Vladivostok, smo dospeli v pristan Ajanske naselbine. Ajan leži ob reki upra"v lSiličuj: srTdi slikovit” doline, ozke sicer a bogate nentno važno — ali da govorim z gosp. Hribarjem — krušno gospodarsko podvzetje v svoje strankarske agitacijske namene. Iz strankarstva se more roditi zopet le strankarstvo. In tako se je zgodilo tudi v tej stvari. Proti stran-karju Hribarju nastopil je strankar dr. Šušteršič, ki meni, da je vse za nič, kar se ni skuhalo v njegovih možganih. Z dr. Šusteršičevo izjavo, da ne sodeluje pri nobenem gospodarskem podjetju, kateremu bi imel predsedovati župan Hribar, vzela je ta največja in najvažnejša vseh naših dosedanjih gospodarskih akcij za zdaj prav žalosten konec, kar je obžalovati tembolj, ker nimamo Slovenci zadosti veljavnih 'mož, ki bi bili zmožni kaj sličnega izpeljati. Toda ideja združitve slovenskega kapitala v indu-strialne in druge gospodarske namene je zdrava in bode vsled tega prej ali slej našla zmožnega in rodoljubnega moža, ki jo bo realizoval. Dolžnost »Gospodarske stranke" pa je, da tako akcijo prav krepko podpira. Poleg tega in kapitala pa pridejo pri snovanju industrialnih podjetij še razni drugi faktorji v poštev. Taki faktorji so: tehniške sirovine, tehniška in delavska si la ter zmožni tehniki-specialisti in za industrialno podjetje usposobljeni trgovci. Kar se tiče tehniških sirovin, je pripomniti, da ne igrajo pri današnjih komunikacijskih sredstvih posebno važne uloge; vsekakor pa bode potreba vpoštevati prirodne zaklade, ki jih imamo doma, četudi niso posebno veliki. Veliko važnejše so za nas prirodne (vodne) sile, ki so nam v obilici na razpolago in zato je potrebno, da si jih. pravočasno zagotovimo in osvojimo, ker steguje tuji nam sovražni kapital že poželjivo svoje dolge prste po njih. Delavske sile imamo še vedno dovolj, četudi nam je nje boljši del že pobegnil za kruhom v tujino. Nimamo pa za industrijo sposobnega tehniškega in trgovskega naraščaja in to je prvi in poglavitni vzrok, da se v industrialnih stvareh ne ganemo z mesta. Kako tudi si naj zagotovimo dostojno število zlasti tehnikov-speeialistov, če je prišlo pri nas v navado, da se postavljajo na čelo domačim tehniškim podjetjam obrabljeni in vpokojeni gimnazijski ravnatelji, kakor se ima zgoditi v ljubljanski plinarni, katere ravnatelj ima postati vpokojeni gimnazijski ravnatelj Senekovič?! S takim in sličnim ravnanjem si g. župan Hribar — vkljub vsem njegovim sladkim besedam — gotovo ne bode stekel posebno slavnih lavorik za prospeh domače industrije. Naj si bode že tako ali drugače, eno pa je gotovo, da smemo misliti na snovanje lastne industrije le tedaj, če bodemo imeli dostojno število domačih tehnikov-speci-alistov in dovolj sposobnega trgovskega naraščaja. Zato pa je naša prokleta dolžnost, da podpiramo absolvovane slovenske tehnike ter jim omogočimo najobširnejšo tehniško prakso v tujih tehniških podjetjih. Obenem pa moramo tudi poskrbeti, da dobimo čimprej svojo trgovsko akademijo v Ljubljani, oziroma v Trstu. Še ni vse izgubljeno in marsikateri naših starih grehov na gospodarskem polju se da še popraviti, če bodemo s času primerno hitrostjo in pravilno ravnali. Zato pa na delo mladi slovenski rod, da rešiš, kar se na gospodarskem polju še rešiti dat Narodna avtonomija. (Vprašanje samostojnosti Slovencev.) Če se vprašamo, kako so nastale današnje meje Avstro-Ogrske monarhije, kako so stvorile posamezne kronovine to državno skupino, vidimo, da je bilo vse le premišljena hišna politika Habsburžanov, da so delili le-ti kronovine med seboj, jih dajali kot doto svojim hčeram, ali jih zastavljali tujim knezom kot varščino. Ljudstva se na vodi, polni cvetic in visoke trave, po dolini pa se vije v globoki, med ostrimi skalami usekani strugi reka Amur. V tem samotnem, lepem kraju stoji osem lesenih hiš, v katerih prebiva pet družin. Sto kilometrov na okrog ni nobene druge naselbine več. Le v gorah žive razna tun-guška plemena, ki kot nomadi precej na divjaški stopnji. Priprosto in srečno živi ta kopica ljudi, brez vsake zveze na zunaj. Samo sredi poletja jim pripelje enkrat iz Vladivostoka najpotrebnejše stvari,’ kakor moko, čaj, tobak itd. Po zimi uprežejo v sani pse in se odpeljejo k Tunguzom, kjer zamenjajo čaj in tobak s kožuhovino. Ajan je imel nekoč slovito ime zaradi bogatih zlato-rudnih žil, ki so se nahajale tod, a zdaj so vse prazne na bogati rudi. In z njimi je izumrlo tudi življenje v Ajanu. Naselbina je zapuščena, kakor mrtva. Dva dni po odhodu iz Ajana dospemo v takozvano mesto Ohotsk. Ta naselbina sestoji iz sedemdesetorice lesenih hiš, kjer biva kakih 300 duš. V Ohotsku je tudi sedež ruski upravi obrežnih pokrajin, ki se razprostirajo od Amura do 60° severne širine. V Ohotsku ima svoj sedež okrožni uradnik, zdravnik in župnik. Prebivalstvo tvorijo večinoma kazaki jakutskih bataljonov, nekaj trgovcev in nekaj malpmeščanov. Ti kazaki seveda niso vojaki v našem zmislu besede. Oni ne služijo niti kot redna vojska niti se niso kdaj vojaški izobraževali. Kazak je samo ta, čegar oče je bil torej nikdar ni vprašalo, ali hoče biti pod Habsburžani ali ne, ali dovoli da se je proda kot doto ali kavcijo. Kar so delali na višjih mestih ni smelo ljudstva nič brigati. Vse se je delalo tako kakor je bilo všeč najvišjim gospodom. Zato tudi današnji ustroj monarhije ne odgovarja potrebam in zahtevam ljudstev in narodov, ki bivajo v njenih mejah. Organizacija monarhije odgovarja srednjeveškim in novoveškim tradicijam ene rodbine, koristim in potrebam ene familije, a ne tako, kakor bi bila zahteva in v korist narodom. Sredi minulega stoletja pa je prišel iz Francije tudi v Avstrijo nov duh, doslej nepoznan. Ljudstvo je hotelo besedo. Demokracija je nastopila iz Francije v ostalo Evropo. Naenkrat so na najvišjih mestih uvideli, da tako, kakor je šlo doslej, ne more več naprej. Možje kakor češki zgodovinar Fran Palacky in drugi so spoznali, da je tudi organizacijo monarhije treba ne samo po duhu in upravi premeniti, ampak tudi po zunanji obliki. Centralistično stremljenje, ki se je istovetilo s popolno germanizacijo avstrijskih Slovanov, misel ki jo je podpirala Marija Terezija in ji je skušal pomagati do zmage njen sin Jožef II., je Jdoživela popolno fiasko: očividno za vsakogar, ki je bil vsaj nekoliko blizu Pa-lackyjevi ostrovidnosti. Leta 1848. je predlagal Fran Palacky, da naj se odpravijo vse dosedanje, na nobene potrebe in zahteve narodov se opirajoče meje. Meje, ki so bile odvisne vedno od tega, koliko več ali manj dote bo treba dati kaki hčeri, koliko več ali manj bo treba zastaviti od kake dežele. Te iz gole špekulacije izvirajoče zgodovinske meje posameznih kronovin naj se kratkomalo črtajo in cela monarhija naj se razdeli na ozemlja, ki naj predstavljajo vsaka po eno enoto zase, in sicer naj temelji ta enotnost vsakega ozemlja na principu narodnosti. Mesto štajerske, koroške, kranjske, primorske, tirolske, salcburške, gališke .... pokrajine imenujmo slovensko, nemško, poljsko, češko, rutensko . . . pokrajino. Vsaka taka dežela se upravlja v notranjih zadevah povsem sama t. j. vsak narod naj odločuje o svojih zahtevah in potrebah sam. Razdelitev Avstrije v take dežele tem načinom se pravi, razdeliti državo po načelih narodne avtonomije. Nekaj podobnega Palackemu načrtu so zahtevali Cehi za ministrovanja grofa Hohenwarta leta 1871., leta 1899. so izdelali tudi avstrijski socialni demokratje na svojem strankarskem zborovanju v Brnu svoj narodnostni program po načelu narodne avtonomije. Narodna avtonomija je bila dotlej, dokler ni bilo proglašeno v Avstriji načelo splošne in enake volilne pravice t. j. absolutne demokratije, le srčna želja posameznih mož in strank. Dokler ni bila proglašena splošna in enaka volilna pravica, tudi o kaki avtonomiji in samodoločbi narodov ni moglo biti govora. Volilna reforma je bila sprejeta in loči nas samo še nekaj dni in sestane se nova zbornica, izvoljena v prvič po načelu splošnosti in enakosti ljudstva. Cim se je demokratiziral parlament, se mora demokratizirati tudi organizacija monarhije. Z volilno reformo je bilo izvršeno v Avstriji veliko kulturno delo. Enakost vseh Ijudij, zajamčena v državno-osnovnih zakonih ni več prazna fraza, ampak je dejanski izvršena. Moč vlade je dana ljudstvu v roke in sedaj je le od ljudstva odvisno kako se bo vladalo v Avstriji. Priznati moramo, da smo vsi narodi, ki bivamo v mejah avstrijske države, prizadeti na tem, kako se v Avstriji vlada. Ali kako naj vspešno deluje parlament, kako naj izvršuje svoje velike naloge, kot nositelj ljudske volje, ako ubije vsako delovanje v tej zbornici nezdrav boj za najraznovrstneja narodnostna vprašanja. Nemci kazak, t. j. kazak ne more nihče postati, kdor ni rojen kot tak. Življenje kazakov se od življenja drugih prebivalcev le malo razlikuje. Žive družinsko življenje v lastnih hišah — sploh kakor vsi drugi ljudje. Ali vsak kazak dobi pričenši od rojstva od ruske vlade nekaj frankov in nekaj mer moke, ali zato mora opravljati s svojim 18 letom pričenši razne posle. Služiti mora oblastem in svojim predstojnikom v najrazličneje namene, opravljati posle dekel do najnapornejših opravil. Ako je treba mora biti hlapec, paznik, nadzornik, poštni uradnik, streči mora svojemu predstojniku, in če ta zahteva, tudi z njim potovati. Za-visen je torej popolnoma od volje svojega gospoda. S pravnega stališča izraženo, je kazak navadni rob, suženj. Da sploh more vztrajati v takem poločaju, je pripisovati le posebnim razmeram, ki so tam v navadi. Možje in žene nosijo rusko perilo in ruska oblačila. Po zimi se ogrnejo še v kužuhovino. Ženske so tudi tu, kakor povsod proti severu, silno strastne na lepotičje. Zlasti ljubijo lepe obleke, ki povzročajo izdatke v nasprotnem razmerju z njih pičlim zaslužkom. Ohotsk je bilo svoj čas, ko je pričela razvijati Eusija svojo moč tudi na vzhodu, jako važno mesto. Štelo je več tisoč prebivalcev in le težko si predočimo položaj, kako zanemarjen je Ohotsk danes. Nobenega rastlinstva v obližju, nobene pitne vode; morje oslanjuje tudi nasprotujejo Cehom, Italijani Slovencem, Poljaki Ukrajincem itd. — kako naj se izvrši v taki zbornici eno zdravo delo? Dolgotrajne debate za kako šolo, prepiri za razpisana mesta itd. požre ves čas in ves denar, ki velja zasedanje parlamenta. Zahteva zdravega razuma je torej, da se stori takemu neplodnemu prerekanju, medsebojnemu oškodovanju in sovraštvu iz narodnostnih vzrokov enkrat za vselej konec. To pa je drugače nemogoče, kakor ako se izvrši zahteva po narodni avtonomiji. Vsak narod naj odloča sam, kake šole hoče, kje in koliko; kake sodnike mu je treba itd. Kako silno krivična je današnja razdelitev Avstrije v toliko večjih in manjših pokrajin, nam je jasno takoj, ako se spomnimo še na neko drugo napravo: to so deželni zbori. V tržaškem deželnem zboru so izročeni Slovenci na milost in nemilost Italijanom; v goriškem deželnem zboru ima 11 italijanskih poslancev premoč nad 10 slovenskimi poslanci: dve tretjini Slovencev morata biti pokornih eni tretjini Italijanov; na Koroškem je izročena tretjina Slovencev na milost in nemilost Nemcem; ravnotako je na Štajerskem. Z drugimi besedami: tržaški, goriški, koroški in štajerski Slovenci, ki tvorijo *ami zase dobri dve tretjini celega slovenskega naroda, so izročeni le dobri volji svojih najhujših narodnih nasprotnikov. In kako zgleda z dobro voljo teh narodnih nasprotnikov nam jasno dokazujejo strupeni napadi na slovenski živelj s strani večine v imenovanih deželnih zborih. Narodnostno vprašanje je bilo, odkar imamo v Avstriji ustavno življenje, najhujša ovira za vsak razvoj države. Iz gole zavisti, da se kak narod preveč ne razvije, mu niso dovolili ne potrebnih šol, ne železnic, ne gospodarskih zavodov, ne kaj druzega. Le z največjim naporom in silo, z viharno obstrukcijo si je mogel včasih kak narod za hip pomagati k pravici. Danes je razdeljena monarhija v 14 takozvanih kro-novin; ako se izvede narodna avtonomija, sestoji Avstrija samo iz pet*), oziroma šest celot, ki so si po jeziku vsaka za-se enota. Mesto 14 deželnih zborov bi jih bilo samo pet oziroma šest. kjer bi se nič več ne mogle izigravati koristi enega naroda, vMed škodoželjnosti in sovražnosti drugega naroda, na tako brezvestne načine, kakor se pri-gaja to v Celovcu, Gradcu, Trstu in Gorici. Narodna avtonomija mora postati drugo tako vprašanje, kakor je bila volilna reforma. Narodna avtonomija more biti samo naravni korak naprej po oni poti, na katero sta stopila vlada in vladar: na pot demokracije. *) Ako delimo istrske in dalmatinske Hrvate od slovenske avtonomije, je vseh oelot šest, drugače pet. Volilni shod »Slovenske ljudske stranke" v Št. Janžu, Dolenjsko. V nedeljo, dne 21. t. m., priredila sta tu pri nas volilni shod g. Povše in znani g. dr. Šušteršič. Predsedoval mu je seve zadnjeimenovani gospod. Kot prvi govornik nastopi g. Povše. Ta omenja na dolgo in široko delovanje in prihodnji program S. L. S. Ljudstvo je poslušalo hladnokrvno in z resnimi ugovori. G. govornik je bil radi medklicev užaljen in je končno to sam izjavil, a ošabno dostavil, da ni prišel k nam beračit. Kaj čudno se je pa obnašal g. predsednik dr. Šušteršič. Sedel je lepo pokrit samozavestno pri mizi ter podpiral z razno mimiko g. govornika. Parkrat se vzdigne raz sedež ter prosi miru, češ, saj bo dovolil končno vsakemu besedo. In res, pustili so nadaljevati g. Povšeta. Za njim dobi besedo tukajšnji g. nadučitelj Vinko Berce. Burno pozdravljen od vseh volilcev stopi na oder in govori približno tako-le: reko Amur. Kakor daleč te ponese oko: vse močvirno in pusto, prava sibirska tundra. Vetrovi tulijo z vseh strani in uničijo vsako rastlinstvo že v kalu. O kakem žitu ali zelenjavi ni govora; vzpeva le krompir. Zato se preživljajo prebivalci Ohotska izvečine le z ribami, ki jih je v vseh pritokih Ohotskega morja neizmerno. Po leti je vlak rib v vodi več kilometrov dolg in več metrov gost. Ob bregu je vse polno mrtvih rib, ki jih požro psi naselbine. Kdor že ni videl take ribje vlake, si ne more napraviti nobene slike, v kako ogromnem številu se zbero ribe. Do dva meseca love ljudje ribe in se založe z njimi za celo leto. Posuše jih in nalože potem v shrambo. Saj ni dobiti tekom celega leta nobene druge hrane! Ohotsk leži ob odprtem morju. Vsled pomanjkanja zavetišča je izkladanje blaga iz ladij jako otežkočeno. Zgodi se včasih, da mora ladja dneve in dneve križariti v pri-mervi razdalji od Ohotska, ker je morje viharno in ni moči zagnati sider. Zopet drugič pritisne vihar sredi iz-kladanja in ladja mora nemudoma na odporto morje, kjer počaka, dokler se vihar ne poleže. Naša ladja je stala pet dni pred Ohotskom preden je spravila na suho nekaj stotov blaga. Izlaganje je otežkočeno še s tem, ker se ob oseki reka Amur ob izlivu popolnoma posuši. Malo pred izlivom reke Amur v morje, tam kjer se stikata morska in rečna voda, stoje vedno štirje jako dolgi „Priloga“ k 21. štev. „Nove Dobe“, dne 27. aprila 1907. Spoštovani volilci-soobčani! Službujem 8. leto pri vas in poznate me, kdo sem, kaj sem in kako je moje delovanje v šoli in zunaj šole. Štejem si v dolžnost, da spregovorim tudi danes v tem važnem trenutku, ko nam je izbrati bodočega poslanca, par besedi. Poudarjam pa izrečno, da ne mislim in ne maram nikogar žaliti in ne govoriti kot pristaš te ali one stranke, pač pa kot kmečki sin, kot človek, ki živi in deluje med kmetom in je zanj pripravljen živeti in umreti. Na današnjem shodu moramo v prvi vrsti vprašati, kakšen bodi naš poslanec. Ravnokar ste slišali iz ust našega bivšega poslanca žalostne podatke, a tudi zelo lepe in jako vabljive besede. Obetalo se nam je marsikaj in skoro bi pričakovali, da je rešitev blizu. Toda žal, temu ni tako! To so le obljube, govorjene na vsakem shodu, a dejanj ni in ni. Take obljube lahko primerjamo s praznim sodom, ki močno bobni, a notri nič ni.“ (Tu skoči dr. Šušteršič rjoveč kot ranjen lev proti govorniku ter vpije: Vi žalite, Vi ste nas razžalili, žaliti ne pustim, jaz Vam vzamem besedo.) Toda bridko se je varal ta ošabnež. Eot jed“n mož zaorijo vsi navzoči, da to ni nikaka žalitev, da se protivijo taki samopašnosti in odločno zahtevajo, da govori g. nadučitelj dalje. Hočeš-nočeš, dr. Šušteršič se je moral udati pritisku in poslušati govornika dalje. Le-ta vnovič poudarja, da ni njegov namen nikogar žaliti. Prizna tudi, da je v i s t i n i g. Povše že mnogostoril zaslovenski narod, a kot naš poslanec za našo občino prav nič, da vsaj nismo nič na boljšem. (Splošno pritrjevanje.) Naši vinogradi leže prazni in zapuščeni. Niti za denar ni dobiti zadostnega števila trt iz državnih trtnic, ne brezobrestnega posojila, naši fantje morajo še vedno po tri leta nositi vojaško suknjico, dasiravno nam že davno obetajo dveletno vojaško službo. Naši mladi ljudje še vedno hodijo v tujino kapitalistom prodajat najboljše moči, ker nimajo doma zadostne eksistence itd., kratko, danes smo še veliko na slabšem kot pred šestimi leti, dasiravno nas je zastopal pristaš S. L. S. (Živahno pritrjevanje.) Naš poslanec mora biti mož na svojem mestu. On mora ne le natančno poznati naš položaj, naše potrebe in našo revščino, ampak imeti mora za nas tudi srce in pogum, da se pri vsaki priliki potegne za svoje volilce. Nobenega pota se ne sme strašiti in pred nobenim ministrom mu ne sme upasti srce, če je treba, potegniti se mora za nas in naše koristi z vso odločnostjo. Naš poslanec mora biti cel mož povsod in vsak čas na svojem mestu. Po mojem mnenju bi bil pravi kmetski poslanec le kmet, ker le on pozna res vse kmetske težave in potrebe. Le on bi zamogel tam gori na cesarskem Dunaju potožiti visokim ministrom in presvitlemu vladarju naše potrebe in želje, le tako bi zvedeli na visokem mestu naš res obupni položaj. Možje volilci! Danes, ko imamo hvala Bogu splošno in enako volilno pravico, danes, ko se nam ni tr^ba bati ne tega ne onega, ko se nam ni ozirati pri volitvi ne na to, ne na ono stran, to tudi prav lahko dosežemo. Držimo se načela: Kmet kmeta, gospod g o s p o d a! S. L. S. nam je postavila za kandidata, ne da bi nas kaj vprašala, g. Povšeta. To moramo odločno odklanjati in pokazati, da imamo sami dovolj razsodnosti, da si znamo izbrati moža, ki nas bo zastopal na Dunaju, da torej ne potrebujemo nikakega jeroba od nobene strani; pokazali jim pa bomo tudi, drugič naj nas prvo vprašajo, a potem še le postavijo kandidata. Ko bodo torej zvolili mestni volilci meščana, a kmetski kmeta, potem naj odidejo z združenimi močmi tja gori na cesarski Dunaj, a vsak prepir in vsako strankarstvo naj ostane zunaj, šele potem se nam je nadejati resnih uspehov.“ Gospoda govornika so tu zahvalili volilci s hrupnim odobravanjem in živio-klici. valovi, ki narastejo pri nemirnem morju tako, da ne more noben čoln prek. Ko smo se vozili mi na suho, je bilo morje precej mirno, vendar so bili valovi razmeroma zelo visoki. Krmar paročolnov je imel ne lahko nalogo: treba se je bilo ogniti vsem plitvinam, a valovje vendar pravokotno prerezati. Ostali štirje čolni so imeli slediti prvemu. Vsi smo bili radovedni, kako se nam posreči namera. S prvim čolnom smo že pasirali najnevarnejše kraje, ko začnemo naenkrat iz zadnjega čolna kratek krik: v čolnu sta sedela dva nekoliko vinjena kazaka poleg zaboja s puškami. Ooln se je prevrnil in z njim vred sta padla v morje oba kazaka in puške. Fanta smo sicer rešili, a pušk nismo v:deli nikdar več. 19. avgusta dospemo slednjič do Gišige, kjer je bil naš začasni cilj. Okrog Gišige bivajo že Korjaki, Čučkom zelo sorodno pleme. Gišiga je ravno tako pust kraj, kakor Ohotsk, ako ne še mnogo slabši. Vsled plitvosti obrežja smo morali obstati z ladjo celih 50 km daleč proč na morju. Obrežje je bilo od tu komaj razločevati. Pod takimi razmerami si je lahko misliti, kako težko se je bližati celini. Da pride paročoln do suhega, rabi celih šest ur in vsled neprimerne oseke in plime je mogoče misliti na izkrcanje komaj vsakih 24 ur po enkrat. (Sledi). Reči se mora, da pozna kmetsko ljudstvo, njih želje in potrebe, da je govoril iz njih src. Nato vstane gospod dr. Šušteršič ves potrt in začne govoriti, da je njegova stranka vse storila, kar je bilo mogoče, a kaj bo 11 poslancev proti celi zbornici. Povzpel se je celo do trditve, da je vse, kar se je doseglo v državnem zboru v prilog ljudstvu, storila S. L. S., kar pa ni bilo na korist ljudstvu, pravi, so poslanci njegove stranke odločno odklanjali, toda ostali so v manjšini. Dr. Šušteršič res misli, da smo tako zarukani, da slišimo le take novice, ki nam jih ob nedeljah na škarpi oznanjajo? Nato gospod doktor prijazno vabi in poživlja volilce, da bodo sedaj glasovali, kedo je za g. Povšeta. Pa strah in groza! Niti ena roka se ne d v i g n 9. Pravili so, da so vidili le eno pest, a še za to ne vedo čemu in zakaj se je dvignila. G. Povše je že prej bil odšel, predsednik S. L. S. je pa ves poparjen zaključil shod, ker so mu itak takoj po glasovanju vsi volilci obrnili hrbet. Glasno pozdravljajoč napredne kmetske ideje z živio-klici so se volilci razšli. Po shodu sta priznala g. Povše in g. dr. Šušteršič gospodu županu sama, da tacega poraza š* nista nikdar doživala in da bi ga ne pričakovala niti v Zagorju, kjer nastopajo socialni demokratje. Tudi se je izrazil dr. Šušteršič, da se bojuje sedaj zadnjikrat za poslansko čast, ker se je naveličal takih bojev. Priznamo prav radi, da se je naveličal tako bridkih dogodljajev kot jih je doživel letos v Ribnici in pri nas, a prepričan naj bo, da to ni zadnji, ker ljudstvo spregledava in ve, kdo so njegovi pravi prijatelji. Volilci! Posnemajte vrle Šentjance! Otresite se nad-varuškega jarma pa naj nosi to ali ono im* in združite se v čvrsto, nepremagljivo kmetsko vrsto, ne dajte si dobljenih pravic od nikogar kratiti, glasujte 14. maja složno za poslanca, kojega si boste izbrali sami. Dosti časa ste tlačanili tuji volji in tujim mislim; pokažite, da znate imeti tudi svojo voljo in svoje misli. Svoj gospodar na svoji zemlji, to bodi vaše geslo! Etika in politika, Predaval v „Akademiji“ 24. febr. 1907 profesor dr. Albert B a z a 1 a (Zagreb). (Dalje.) To mišljenje o odnošaju etike in politike — sem rekel — je precej obče in zdi se, da ga potrjuje tudi vsakdanje opažanje in izkustvo. V politiki je „homo ho-mini lupus", človek človeku volk. Narodi se objemajo v oklepih, se ljubijo in poljubujejo v lica, dočim bi najraje drug drugemu porini'i nož v vrat, ko bi se ne bali drug drugega. Strah jim postavlja meje, do kod da pojdejo v svojih težnjah, a vsak jedva čaka, da ulovi pri ljubljenem bližnjiku kako slabo stran, da jo izrabi v svojo korist, Ako bi pa katt ri prišel predaleč v uspehih, gleje tedaj na mah vse mile in ljubljene brate, kako mu zavidajo; in nesložni se složijo, da mu kolikor mogoče zaprečijo napredovanje. Tako so evropske državne uredbe (institucije), ki napredujejo po tem, koliko ima katera — vojakov in topov več in boljših. Zato pa tudi razvijajo nerazmerno bolj fizično moč nego pronicajo kulturne cilje, a i pri teh odločujejo ponajveč strankarski in stanovski interesi, da, celo tudi povsem poedinski. Politika kot umetnost, upravljati državo, se ravna po teh razmerah; zakaj ako je osnova države sila, ako velja za njo načelo, da je sila nad pravom, ako je državam ali poedinim vladajočim narodom dopuščeno, svojo svobodo snovati na robstvu 'drugih, svoj napredek na nazadovanju drugih, gospodarsko blagostanje na račun drugih, potem je tudi političarju dopuščeno, da, celo dolžnost, da i on dela po teh načelih: Tuji dom. Novela. — Spisal M. B. P. (Dalje.) Pozno v noč so gostje odhajali, poslavljali se in zahvaljevali, stari Mirtič je odšel v svojo sobo, a vdova je ostala preko noči pri hčeri. Mladi Mirtič je bil zaspal pri mizi, slonel je s čelom na rokah in na glas smrčal. Vdova ga je hotela vzbuditi, a Berta je zamahnila z roko in jo potegnila za seboj. „Pustite ga“ — je rekla tiho. „Naj spi; pijan je.“ Potem sta šli z materjo v sosednjo sobo in ko sta se tam spravljali spat, je sedla vdova na vznožje postelje in pričela vpraševati: „Ali si srečna?" In Berta se je zasmejala s skoro ciničnim in glasnim smehom. „Kdo pa je pravzaprav srečen? Ali ni na svetu popolna sreča sploh nemogoča? — Pojdiva spat“ — je rekla potem malomarno, legla v posteljo in potegnila preko sebe odejo. In takrat ji je prišel nenadoma na pamet tisti bledi mladi študent, ki jo je prvič poljubil. „Kaj je Milan kaj pisal?" Vprašala je in mati je odgovorila z že zaspanim glasom: t .Ne!« nravnost mu je samo pokrivalo, s katerim hoče prikriti svoje prave težnje. Kdor pa misli, da je to nerazdružljivo z njegovo vestjo, o tem se pravi, da ni za političarja, tem manj, ker je ta zavoljo državnih interesov često primoran, odstopiti od nravnih načel. Prilike so zares take, da bi danes vsak političar pogibeli izpostavil državo, ako ne bi tulil z ostalimi volkovi. „Državnik", pravi Freitsche, nima pravice, da si roke greje nad dimečimi se ruševinami domovine z udobno samohvalo: „Nikdar nisem lagal; to je fratarska krepost11. Etika in politika sta torej neodvisni druga od druge — to je prilično obče mnenje. Toda najsi bode to mišljenje kakor mu drago obče, vendar ni — mislim — upravičeno. Da ga praksa potrjuje, to še nič ne dokazuje; zakaj ne gre za to, kar je, nego zato, kar bi trebalo biti; ne vpraša se torej, jeli sta nravnost in politika kot dve obliki javnega življenja v dosedanjem razvoju šli vzporedno skupaj. Tudi za mnogo ljudi vemo, da ne veljajo Bog ve kaj, da niso dobri, in za drevje, da je izkrivljeno, a nikomur ne pade na um, reči, da bi to tako bilo tudi prav. Enako je z etiko in politiko. Ako kdaj ni bilo sklada med tema dvema oblikama kulture, je temu vzrok enostransko ali krivo določevanje nravnosti ali politike, ki nujno meče enostransko ali krivo luč tudi na njun odnošaj. Iz prave sodbe o enem in drugem načinu kulturnega življenja bo sledilo tudi dobro shvatenje njunega odnošaja. Toliko je gotovo, da more politika, neodvisna od etike, veljati samo v državi, kateri je osnova — etika sile in volja za moč. Politika kot znanje o upravljanju držav se ravna vedno po politiki kot teoriji o osnovah in ciljih držav. Ne bode torej slabo, ako najprej razmotrivamo najznamenitnejše nauke o državi in kako se v njih določuje odnošaj etike in politike. Prvo znamenitejšo teorijo o državi je razvil grški mislec Platon (427—347 pr. Kr.). Država je — pravi on — kakor velik človek, ki misli, čuti in hoče; ona ni nič brez državljanov niti povrhu njih, nego v njo prihajajo misli, kakoršne mislijo državljani, čuvstva in nagnjenja, kakor jih imajo državljani, in hotenja, kakor jih hočejo grajani. Država je v velikem, kar je in kakoršen je človek v malem. Ako naj bo torej ona dobro urejena, ji morajo najprej biti dobri državljani; ti pa bodo kaj vredni in dobri, ako bodo pravični. V pravičnosti se sestajajo vse kreposti, vsa nravnost, pravičnost je osnova kakor nravnega tako tudi državnega življenja. Državna zajednica torej ni samo pravna nego tudi pravična, nravna organizacija. Glavna zadača ji je: vzgoj državljanov za nravnost. Zato človek po sodbi Platonovi nima višjega poziva, nego da se posveti državi, da kot državljan sodeluje na nje razvoju, njega naravna določba je, da bode državljan. Samo kot državljan je on tudi nravno bitje:'državljanske njegove dolžnosti se krijejo z nravnimi, pravo je isto z nravnostjo, politika leži na podlagi etike. Platonov politični idealizem ide tako daleč, da ukinja obitelj in uvaja komunizem žen in dece; po njem enako obsega in določa država življenje poedinsko in obiteljsko ter ga podreja interesom velike nravne celine, v koji edini more človek doseči poslednji svoj cilj. Platonova država ne leži na podlagi zakona nego na podlagi nravne zavesti; vsak državljan bode vzgojen tako, da bo vršil svojo dolžnost; zakon je tu, da mu kaže, kaj mora storiti, a da mora storiti, k temu ga sili in izpodbuja vsajena in vzgojena mu nravna zavest. V tej je vsa jačina Platonove države in nje obrana: na njej se gradi z njo se vzdržuje. Poedinec seveda skoro povsem izgine v tej socialistični zajednici in prihaja v obzir samo kot član zajednice, kot del v celoti. More se reči, da je ta idealizem pretiran, da so take teorije politična fantaziranja Cmastanja), da je Platonovo delo državen roman, ali eno stoji v vsem: Platon je dobro pogodil to, kar pravi naš pregovor: Nad vzorom ni VIII. Poletno popolne je prišel odvetnik Kimež, da bi govoril s starim Mirtičem o neki sodnijski zadevi. Doma je našel samo Berto, ki je sedela v vrtni lopi zadaj za hišo in čitala iz neke brošure. Povedala je, da ni doma ne tasta, ne soproga, a da se oba vrneta do večerje. Svetovala je, naj ju počaka in ga povabila, naj sede za ta čas k nji v uto. Nato je poklicala Nežuljo in ji velela prinesti vina, kruha in svinjine. „Neka tožba je vložena v sodniji zoper vašega tasta" je pravil Kimež in sedel na nasprotno stran zeleno pobarvane mize. „ Ampak stvar je brez pomena. Delavci namreč tožijo." Potem je nekoliko ponehal, vzel iz skodelice, ki jo je prinesla na mizo Nežulja, košček rumenega kruha in si natočil v kozarec vina. „Ampak dandanes" — je nadaljeval potem, ko je izpil pol kozarca vina — „nf&o delavci več taki, kakor so bili včasih. Združeni so v nekakih organizacijah, ki pogostokrat ne ostajajo brez uspehov. V političnem življenju se potegujejo zdaj celo za volilno pravico." „Kaj pa vi, gospa?" —je vprašal potem z nekoliko izpremenjenim glasom in pogledal pozorno v njen obraz. „Nekako bledi ste, ali niste sploh nekoliko shujšali, kar vas jaz poznam? Zdi se mi, da ste bili takrat, ko sem vas prvič videl vsi drugačni. Bolj zdrave barve v licih, krepkejših form in sploh mnogo živahnejši." 7,ti ko n a. (Nad izgledom nema zakona). Karkoli dela človek. vedno je to po njegovih vzoiib; ako se zakon tem proti vi, si bo človek prizadeval, da ga obide, ali ga bo vršil samo tedaj, kadar bedi kaznena oblast nad njim Platon je hotel, da bode izgledščina, a izgled, t. j. nravni ideal da bode zak.m države. In gotovo bi idealna bila država, katera bi ustvarjala ljudi, ki bi se dali upravljati nravni zavesti tudi brez prisilja zakona, ljudi, ki bi v svoji duši nosili zakon; idealna bi bila država, v kateri bi nravna zavest in nravna volja postala tako obča in jaka, da bi postala regulator življenja tako, kak,:r so še tudi dandanes v našem življenju regulator ponajveč zahtevi pristojnosti Idealna bi bila država, kjer bi se ljudje bali bolj prekora (očitanja) vesti nego zakona, ker bi v istini bila, kar od nje zahteva Hegel, namreč obistinjena nravna ideja, ustvarjenje nravne zavesti. Da, idealna bi bila taka država, a je li mogoča? Pride li kdaj do tega, da se z zakonom in državnimi uredbami vzgoji ljudstvo do tolike višine, da bode vsakdo vršil pravo in dobro tudi brez prisilja? Bodo li kdaj zakoni držav učinili nepotrebne zakone in vladavnice, kakor to misli Feuerbach? Te sumnje nam morejo vsiliti misel, da je Platonova država morda ipak samo domišljija pesniške maite (fantazije). Ignacij Auer. V Berolinu je umrl prve dni tega mpseoa eden najalovi-tejših voditeljev nemške socialne demokracije, bivši sedlarski pomočnik Ignacij Auer. Zaspal je eden naj plemenitejših nemških proletarcev. Grenka je bila njegova mladost. Z žalostjo in jezo se je spominjal teh svojih dni. Beda mu je bile najzvestejša spremljevalka življenja. Kot mladenič je vstopil v sociainodemokratično stranko. Tedaj, pričetkom 70 tih let je bilo mnogo težje biti socialni demokrat, nego danes. Stranka je bila majhna, revna in brez vpliva. Svojim članom, in najsi so bili še tako izbornega duha, kakor je bil Auer, ni mogla dati kruha. Zato je moral biti Auer vesel, ko je bil bojkotiran v svojem sedlarskem obrtu kot „agitator“, in hvaliti Boga, da ga je vzel neki krovec k sebi za pomočnika. Niti denarnih glob ni mogla plačevati stranka svojim članom. Zato je moral Auer v zapor. Kot socialistu se mu je godilo neizmerno bridko: kakor divjo zver so ga podili iz kraja v kraj. Nemška sodnija je vladala nad njim uprav strahovito. Ali težje kot vse krivice, ki so mu jih povzročevali gospodujoči družbeni razredi, je prenašal prepire v lastni stranki, ki so izbruhnili ne dolgo potem, ko so bili odpravljeni zakoni proti socialistom. Na strankarskem shodu v Draždanah 1903 so prikipeli ti boji do svojega vrhunca. Teoretična in taktična nasprotstva v naziranju so mu bila nič, enotnost stranke vse. Kot strankini tajnik si je neprestano prizadeval, ohraniti in čuvati to enotnost: v ta namen je delal do svoje dejanske izmučenosti. V zadnjih letih ni bil več nekdanji Auer 1 Njegovi najožji prijatelji so slutili njegov prihajajoči konec že pred nekaj leti. Eden sodrugov je rek^l nekoč: „Da bi se mogel vsaj'šest mesecev odpočiti, da bi bil tako brez vsakega dela in bi mu ne bilo treba skrbeti za kruh svoji rodbini. Greh in sramota je, da mora izgubljati mož vse svoje moči v neprestanem delu za stranko." In na vprašanje, zakaj stranka tega ne žrtvuje, se je glasil odgovor: „To je težko stranki, ki deluje samo z delavskimi vinarji. Auer bi pa tudi denarja, ne* da bi si ga prislužil, ne sprejel." Ne da bi si ga prislužili Ali tak je bil Auer v resnici: neizmerno mu mora biti hvaležna stranka. In zgodilo se je ono, česar ni bilo mogoče odvrniti: v najboljših — — i■ ■ BBM—Sl .... 11--------------------------- ' . — Berta je zganila z ramami, knjigo, ki jo je držala prej v naročju, je položila na mizo in se potem nekako konvencionalno nasmehnila. »Takrat je bilo drugače" — je odgovorila počasi — in zdaj je drugače. Vse se izpreminja in življenje samo je pravzaprav tako naglo, da dohaja človek komaj samega sebe. Ali ne?" — je vprašala ob koncu. Kimež je pritrdil prijazno z glavo in pravil da se bo Lina v kratkem omožila. Rekel je, da se bo preselila v mesto, kjer je dobil njen zaročenec nekakšno službo. „Taki ljudje" — je dejal potem in mislil umetnike — „sploh niso za vsakdanje delo. Pri nas nazadnje ne ravnajo z njimi tako slabo. Dokler so mladi, žive kakor vagabundi, a ko se nekoliko umirijo, jim dobe rodoljubi službe. Sinekure seveda" — je dostavil nato in se potem spomnil nekega dogo^ta. »Ali se domislite" — je vprašal — „nekoč ste mi rekli, da bi radi z mano govorili. Pred mesecem je bilo, menda na tastov god. Kaj ste mislili takrat?" »Nase" — je odgovorila mirno in se naslonila nazaj. „Na vse to svoje življenje." In potem je pričela pripovedovati s tišjim glasom, kakor bi razodevala nekakšno skrivnost. »Včasih", je pravila, „mi pride na pamet, da bi vstala in na skrivnem odšla. Ne vem, kam. Vstala bi tiho o polnoči, napravila se v temi in skrivoma odšla potem v moških letih je zbolel na živcih Auer pred štirimi leti tako, da mu ni bilo več pomoči. Stranka je pač storila zdaj zanj, kar je bilo v njeni moči, pa bilo je zaman; bilo je prepozno. Časopisi se prepirajo zdaj, ali je bil Auer revizionist (zmerno krilo socialne demokracije) ali pa je bil radikalec, ali nič tega. V ta namen navajajo njegove besede, ki jih je dejal na strankarskem shodu v Hanovru: »Nisem niti Bernsteinovec (revizionist) niti Marksist (radikalec)." Ali te besede naj so označevale le njegovo docelo nedogmatsko naziianje. Njemu ni bilo nič drugega pred očmi kot samo delo in dejanja. »Delavsko gibanje naj bo enotno, naj ob-seza vse delavstvo in naj si osvoji politično moč." To je bil n j ego v cilj. Ali ravno zato, ker mu je bilo pred očmi vedno le praktično delo, ga prištevamo lahko po vsej pravici k revizionistom. Bil je najrazumneji in najbolj vplivni med njimi. Spozna se ga prav lahko iz njegovega slovitega pisma, ki ga je poslal v Anglijo Bernsteinu, ko je izdal ta svoja »Preddomnevanja socializma": Ljubi Edvard, kaj tacega se stori, a se ne pove. Iz tega spoznavamo moža docela. Moža, ki druzega ne pozna, nego služiti svoji stranki in s tem delavstvu. In pri tem je bil diplomat prve vrste. Popolnoma se je strinjal z Bernsteinom, da je treba njih tako narastli stranki, v marsičem taktiko izpremeniti. Lahko rečemo, da se v zadnjih tridesetih letih ni zgodila v nemški socialni demokraciji nobena taktična pre-memba, nobena revizija v tem in onem, da ni imel pri tem Auer svojih posebnih zaslug. Dosegel je tudi on, da se je odpravil na KOlnskem zborovanju sklenjeni bojkot de-želnozborskih volitev v pruski deželni zbor. Kot poročevalec v tej zadevi je prodrl na Hamburškem strankarskem zborovanju vzlic vsem poskusom Liebknechta, preprečiti Aurov predlog. Njegova sijajna govorniška zmožnost, ki mu je odprla pot v vrsto najboljših govornikov cele Nemčije, je bila priznana tudi po nasprotnikih. Mesto socialističnega zakona, ki je potekel leta 1890., ne da bi bil zopet obnovljen, so skušali upeljati na Nemškem leta 1895. nov zakon, naperjen proti socialistom. Vstal je tedaj v zbornici Auer in v triurnem govoru kri-tikoval novo predlogo tako izborno, da je bilo videti že naprej, da ne dobi večine. Predloga je res propadla — največ Aurova zasluga. V državnem zboru je Auer le malokdaj govoril. In ravno tedaj, ko je postala najbolj potreba, ni več mogel: ko je pričel nemški kancelar Btilow napadati socialno demokracijo. Nemški svobodomiselni listi pravijo, da bi imel razumni in humorja polni Auer napram dostikrat zelo plitvi zgovornosti B(ilowa mnogo več uspeha, kakor Bebel s svojim patozom. Izgubo, ki je zadela socialno demokracijo z Aurovo smrtjo je težko preceniti. V sebi je enotnost in edinstvo stranke takorekoč poosebljal. Dokler je bil še zdrav in čil, je s svojim finim diplomatskim čutom popravil in odstranil marsikateri spor v stranki. Njegova izredna organizatorska zmožnost je dala socialni demokraciji organizacijo, za katero jo zavida lahko vsaka druga stranka. Organizacija, ki znači samo na sebi veliko moč. Auer je bil človek, ki ga je moral respektirati vsak še tako nasproten tej stranki. Ni bil fanatik ali nnvdušen za svojo stvar neizmerno. Velik v ljubezni in velik v sovraštvu, ali sovražil ni oseb, sovražil je samo naprave in razmere, sovražil vsako krivico in vsako neresnico. Poštenjak, kar ga je bilo. Razumen, globok v spoznavanju človeštva ali vendar tako čistega razpoloženja, kakor otrok. Rezek včasih v svojih besedah, rahel v svojem čutu. Cast in spoštovanje torej možu, čigar duh je bil ravno tako velik kakor njegovo srce. noč, kar peš po cesti dalje in vedno dalje. Naj bi prišla kamorkoli, samo da ne bi bilo tam tega življenja. Cisto revno bi bilo lahko, samo da ne bi imelo nobene zveze in nobene sličnosti s sedanjim. Jaz mislim" — je končala zamišljeno — »da bi hodila lahko kje v tovarno in delala, tudi delala." »Kakšni ste!" — se ji je začudil Kimež in jo gledal pozorno, a prijazno v obraz. „V vas je precej fantastke in menda tudi pogostokrat nekaj pesimistke. Vi vidite čestokrat vse preveč črno." Berta je zganila z ramama in poslušala potem mirno dalje. Gledala je vanj skoro otročje-zaupno, nekako tako, kakor ubogljiva hči svojega očeta, kadar ji daje važne nauke. „Veste", — je nadaljeval Kimeš — „vas je najbrž razočaralo življenje, ki navadno vselej razočara. Vi ste sodili drugače o bodočnosti, ampak to so vselej sanje, iluzije. Mladost je vselej taka, vse idealizira iz nekake stalne inercije. Pozneje, v resničnem življenju sledi navadno razočaranje, ki pa ne traja dolgo, človek sprevidi vse, ukrene tako, kakor je najboljše in se potem uda usodi, ki si jo je sam pripravil." Govoril je mirno in zelo prijazno in ob koncu dostavil s prijetnim humorjem. „Jaz mislim, da bi se človek tudi poročnega dne naveličal, če bi bil le dvakrat tako dolg, kakor navaden dan!" (Sledi). Politični pregled. Ukrajinci in Slovenci. Volilna reforma je dala Slovencem nove zaveznike: avstrijske Ukrajince. Vsled intrig in koristolovstva s strani Poljakov je sicer moč Ukrajincev — Rutenci ali Malorusi tudi imenovani — precej zdrobljena, a vendar pošljejo v zbornico okrog 30 svojih poslancev. Kako pravična je volilna reforma napram Ukrajincem, dokazuje prav dobro dejstvo, da pride na 50.000 Poljakov en poslanec in en poslanec na 110.000 Ukrajincev. Tudi v mnogem drugem, kar se tiče gospodarstva in izobrazbe, se godi Ukrajincem vsled delovanja Poljakov približno tako ali časih še slabše, kakor nam Slovencem. Ukrajinci trpe pod pritiskom Poljakov ravno tako kakor mi Slovenci pod pritiskom Nemcev. Slovanska vzajemnost se torej na severu kaj slabo izkazuje. Ukrajincev je v Avstriji več kot dvakrat toliko kot Slovencev a Poljaki jih hočejo na vsak način prezirati. Mi Slovenci vemo vsled lastnih izjav Nemcev, da nas hočejo le-ti ponemčiti. Ustanavljajo med nami germa-nizatorična društva, ustanovili so »Šulferajn" in »Stid-marko", povedo nam svojo namero prav očito — ne tako Poljaki. Oni zavijajo zgodovinsko resnico, v besedah priznavajo sicer popolno svobodo Rutenom ali v dejanju so vsi drugačni; opirajo se na dozdevne svoje zgodovinske pravice in na podlagi teh, zahtevajo gospodstvo nad Ukrajinci. Ukrajinci so spoznali, da je njim bodočnost drugače nemogoča, ako se jim ne jamči neodvisnosti od Poljakov. Ukrajinci so se približali tako dejanski Slovencem najbližje: mi zahtevamo neodvisnost od Nemcev, oni neodvisnost od Poljakov. In v resnici so se pričeli ukrajinski politični pisatelji živo zanimati za položaj nas Slovencev in računajo pri svojem boju za neodvisnost na pomoč vseh slovenskih poslancev, ki jih pošljemo v državni zbor. Računajo tudi na pomoč Italijanov, ki ravno tako hočejo avtonomije, dalje na češke Nemce, in vse zmerne, res z demokratskim duhom navdahnjene Nemce iz ostalih avstrijskih pokrajin; pa tudi na socialno-demokratično stranko vseh avstrijskih narodov. Zato je tudi nas Slovenčev dolžnost, da narodni pokret Ukrajincev ne samo zvesto zasledujemo, ampak zahtevamo, tudi od svojih poslancev, da podpirajo z vso močjo narodne težnje Ukrajincev. Ukrajinskih in slovenskih poslancev bo skupno kakih 50—60, torej vsega uvaževanja vredno število. Zdi se nam najprimerneje, da se po iniciativi s slovenske in ukrajinske strani ustanovi v bodoči zbornici kak klub, kakor je »zveza avtonomistov" v ruski dumi, ki si je postavila sledeči program: 1. zveza avtonomistov stremi po dosegi teritorialno-nacionalih avtonomij; 2. stoji na stališču nerazdruženja ruske države. Na enaki podlagi je tudi pri nas taka akcija mogoča. Prinos k vprašanju jugoslovanske politike. Treba se je kar čuditi, kako so naenkrat vsi ljudje spoznali, kako važen je Balkan in kako važni smo Jugo slovani za celo osrednjo Evropo. V slovenski politiki se sicer dobe še vedno ljudje, ki govore kakor n. pr. dr. Tavčar na komerzu v Splitu po odkritju Gundulicevega spomenika leta 1893.: »Slovenci se moramo pohrvatiti, ako nočemo, da nas germanizirajo", ali kakor se je izražal lani dr. Šušteršič »Združimo se na temelju jugoslovanskega programa", dasi je prišel s tem v popolno nasprotje s »Slovencem" (leta 1890), ki je pisal: »Mi Slovenci smo bili in ostanemo vsikdar, tudi v najhujših poizkušnjah odločni katoličani, zavedni Slovenci in zvesti avstrijski domoljubi"; drugje se dobe zopet drugi, ki pridigujejo širokoustno: »Slovenci ne smemo prezreti znamenj za daljšo bodočnost, sicer bomo spet — nepripravljeni. . a vse te besede so izražene tako neokretno, da se na prvi hip vidi, da ali njih avtorji o stvari resno ne mislijo ali pa sami ne vedo, kaj hočejo. Kaj je n. pr. storil doslej dr. Tavčar za pohrvatenje, v katerem je videl edino rešitev pred germanizacijo? Iz-pregovoril je te besede pred 14 leti, a vzlic tej dolgi dobi ni izdelal niti kakega načrta niti kaj drugega, kakor pobijal klerikalno duhovščino — katere pa imamo danes več nego tedaj, ko je pričel dr. Tavčar — ki je vsak resen program odklanjal s svojim pobijanjem. Dr. Šušteršič zopet kliče po združenju z Jugoslovani, na drugi strani — vsekakor je minulo med tem res 12 mesecev — pa kliče, da more biti »njegov" samo kdor je zvestega katoliškega prepričanja. Niso Jugoslovani razen Hrvatov vsi drugačne vere, nego Slovenci? Kaj s pravoslavnim; z mohamedanskimi Slovani? Program klerikalne stranke torej pobija že sam po sebi dr. Šusterši-čeve besede glede Jugoslovanstva. Mož sicer dobro ve, kako brezpomembno je vse, kar pove, vendar niti on niti dr. Tavčar se nista ženirala na tak način reševati in ugibati o jugoslovanski politiki. Dokler se dela med Slovenci za jugoslovansko politiko na ta način, je seveda vsak pogled v bodočnost zastrt. Zdaj ko je izpodrinjen na Balkanu ves avstrijski in precej tudi nemški vpliv, ki sta ga dobili Anglija zlasti pa Italija — slednja precej vsled dogodkov na Francoskem*) — so se pričeli naenkrat z vso živahnostjo gibati za jug tudi v naše veliko začudenje — avstrijski najvišji krogi. Vsekakor obeta to novih dogodkov za najbližji čas. Svoje čitatelje pa hočemo o tem gibanju vedno pravočasno obveščati. Po potrebi govorimo o jugoslovanskem vprašanju še na drugih mestih. * Francoska je imela zlasti v Turčiji veliko besedo. Pod varstvom Francije so ostale namreč vse cerkve in samostani kristjanov v Turčiji. Po ločitvi cerkve cd države na Fiancoskun je ripadlo to varstvo Italiji. Praznovanje prvega majnika. Znano je, da praznuje socialna demokracija vseh narodov prvi dan meseca majnika kot svoj delavski praznik. Da počiva delo v podjetjih vsled delavske volje naj bo glasen promemoria, da razmerje med delavci in delodajalci še vedno na odgovarja času. Osemurni delavni čas je tista zahteva, ki se naj manifestira zlasti s praznovanjem prvega majnika. Že večkrat so nastala med socialnodemokratičnimi voditelji nasprotstva, ali naj se praznovanje tega dne brezpogojno izvede, ali pa se je more pod gotovimi okoliščinami opustiti. Mnogokrat se je namreč zgodilo, da so podjetniki delavce, ki niso prišli 1. maja na delo, odpustili brez pardona. Kaj v takih slučajih? Delavec je vržen na cesto, ker se je pokoril strankinemu sklepu in stranka gotovo ni tako močna, da bi mogla v vsakem takem slučaju posredovati v prid odpuščencem. Zato so se čuli večkrat iz delavskih vrst glasovi, ®aj se praznovanja 1. majnika ne zahteva brezpogojno. Letos je osrednje vodstvo socialne demokracije na Nemškem res izdalo majski oklic, v katerem priporoča posameznim okrajnim odborom, da naj tam, kjer preti odpust delavcev, ne tirajo napetosti do skrajnosti, s tem, da bi na vsak način opustili delo 1. majnika. Te^a dne naj se spominjajo samo na shodu, ki naj se vrši zvečer po delopustu. Ta oklic so vsi socialistični organi na Nemškem ponatisnili brez komentara, le dve glasili, harburško in frankovsko polemizujeta z osrednjim vodstvom, češ, da je postalo praznovanje tega dne s tem oklicem skoro brezpomembno. Osrednje glasilo odgovarja obema listoma, češ O) Dežela | Volilni okraji Klerikalni Socialistični Liberalni Neodvisni Izvoljen i Ljubljana, mesto Ivan Kregar Etbln Kristan Ivan Hribar — 2 Ljubljana, okolica Dr. Ivan Šušteršič Josip Petrič — Janko Žirovnik 3 O Radovljica - Kranjska gora -Tržič Josip Pogačnik Dr. Anton Dermota Ivan Čop — 4 H Kranj-Škofja Loka Franc Demšar — — — 5 m •i—i Kamnik-Brdo Dr. Janez Krek — Matej Sršen — 6 Vrhnika - Logatec - Idrija -Cerknica Josip Gostinčar Josip Kopač Ivan Gruden — 7 <3 Postojna - Senožeče- Ilirska Bistrica - Vipava - Lož Dr. Ignacij Žitnik Anton Mozetič Josip Dekleva — 8 H Litija-Višnja gora - Radeče Fran Povše Ivan Cankar — — 9 M Krško - Kostanjevica - Mokronog-Trebnje Dr. Janko Hočevar — — Janko Stare 10 Velike Lašče - Ribnio. - Žužemberk - Banja loka - Fara -Osivnica učitelj Jaklič (kaplan Skubic) — Anton Rndež — 11 Metlika - Novo mesto -Črnomelj Fran Šnklje — — — 12 0 vlaribor levi bie« Lirave-Št. Lenart-Gornja Radgona-Liutomer Ivan Roškar Viktor Kukovec Joh. Wlssenjak*) Josip Mursa 13 H Maribor desni breg Drave-Slov. Bistrica-Konjice Fran Plšek Vinko Vidmar Ludovik Kresnik*) Viktor Glaser 14 o H Ptuj-Ormož Dr. Miroslav Ploj Vinko Vidmar Josef Ornig*) Jakob Zadravec 15 O Celje-Vransko v" Dr. Jožef Povalej Vinko Vidmar Josef Vodopiutz*) Fran Roblek 16 Breznioa - Sevnioa - Laško — j 1 Dr. Ivan Benkovič Miha Čobal (baron Moscon)**) Ferdinand Roš 18 Marnberg - Šoštanj - Gornji grad Fran Robič Vinko Vidmar — Vinko Ježovnik 19 0 Trst s predmestji in teritorij ) — Anton Jernejčič — Dr. A. Gregorin 20 H m Kastva - Dolina - Očisla -Klanec A. Spinčič — — — 21 H O s Gorica, okolica Josip Fon Fran Milost Mili. Gabrijelčič — 22 •H H Pt Ajdovščina - Komen - Sežana Dr. Peter Laharner Vinko Kermolj Alojzij Štrekelj — 23 Tolmin-Cerkno Kan 1-Kobarid - Bovec Dr. Ant. Gregorčič — Dr. Rudolf Gruntar 24 o -v. ► o o Borovlje - Dobrla vas - Železna kaplja-Pliberk Fran Grafenauer Etbln Kristan Friderik Seifritz*) — *) Kandidat ptujskega »Štajerca", t. j. nemško-renegatske stranke. **) Kandidat, ki ga stranka »Štajerca" samo podpira. IrcirniSml Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro->3V(JJI IV 3VUJII1I• čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! ^ Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke". Lastnina »Slov. gosp. stranke". Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.