Stran 443 Obrtnija. Borze in borzni posli. Spisal Albert Žnideršič. V dvajsetem stoletju gotovo ni več kakega trgovca, kateri ne bi bil slišal o borzah. Ker je pa veliko Ijudij, katerim so borze in njih uredbe uganjka in tajnost in ker se današnje moderne velike trgovine ne more misliti brez njih, hočem tukaj podati čitateljem sliko o borzah, kakor tudi o poslih, kateri se tam sklepajo. Kaj je toraj borza? Borza je mesto, na katerem se zbirajo trgovci v interesu svoje obrti, govoreč o trgovskih prilikah splošno in sklepajo trgovske posle. Ime samo je vzeto kakor jih večina misli — od trgovske obitelji Van der Beurse iz grada Brtigge v Holandiji, ker so v njihovi hiši imeli takšne sestanke. Drugi zopet mislijo, da je ime prišlo od palače v gradu Amsterdamu, na kateri so bile oklesane tri denarne mcšaje (borse) Kakor se dandanes misli, so bile prve borze urejene 1. 1531. v Brtigge in Antwerpenu; nekoliko let pozneje so bile že tudi na Francoskem, na Nizozemskem in v Hamburgu. V prvem začetku se je delalo na teh borzah jedino le z navadnim blagom. Borze so brez dvoma centrum gospodarskega in trgovskega prometa in njih položaj je važen za razvitek narodnega gospodarstva. Kakor so se borze do danes razvile, ne moremo brez njih v trgovini, posebno v denarnem in kreditnem prometu niti pomisliti na napredek, ker je na borzah zjedinjena ponudba in povpraševanje po blagu, katero obojno je z ekonomičnega stališča naj-sigurnejši regulator za fiksiranje cene kakemu predmetu. Jasno je, da razmerje med ponudbo in povpraševanjem ni stalno, ali vkljub temu se splošni promet ravna po potrebi. Borzni dogodki ne vplivajo samo na življenje in srečo onih, kateri delajo na borzi, marveč se dotikajo tudi političnega in trgovskega organizma države in narodov. Indirektno vplivajo borze na vsakega pojedinega v državi, čeravno ljudje tega ne vedo, marveč čutijo samo njih vpliv po koristnih in škodljivih posledkih na gospodarstvo. Borze so torej, kakor barometer, na katerem lahko opazujemo gospodarski in politični položaj kakor tudi napredek narodov. Večji del ljudstva ve o borzah jedino le to, da se tamkaj izdavajo tečajnice (Coursblatt), obvestila o trgovini in da se tam trguje. Te trgovine pa ne razumejo. In to je jeden od glavnih vzrokov, da trgovina pri nekaterih narodih ne napreduje. Na borzah se trguje z vsakovrstnim blagom, menjicami in drugimi efekti, če prav se ti predmeti ne prinašajo na borzo; nadalje se fiksirajo premije za prevažanje in zavarovanje blaga, kakor tudi vse za gospodarstvo in trgovino važne postave. Glede na različnost»predmetov, s katerim se trguje, razlikujemo: borze za promet blaga in efektov (Waaren-und Effecten-Borsen), borze za promet blaga (Waaren-Borsen), borze za promet efektov (Effecten-Borsen) in borze za promet z domačimi pridelki (Special-Borsen). V Avstro-Ogrski imamo borze za promet efektov na Dunaju, v Budimpešti in v Pragi, za promet blaga v Trstu, v Lvovu, v Gradcu, v Lincu, v Budimpešti, na Dunaju, v Pragi in v črnovcih. Specijalne borze so na pr. v Pragi za sladkor, v Liwerpolu za volno, v Lipskem za knjige itd. Borze se nahajajo v velikih, krasnih palačah, z velikimi dvoranami, katere so razdeljene na več delov. Eden del je samo za mešetarje in agente, imenuje se: parket (innerer Schranken); v drugem delu se zbirajo borzijanci in špekulanti, to so: kulise (ausserer Schranken), in v tem delu imajo zopet večji kapitalisti posebne oddelke. V interesu vsakega trgovca je, da marljivo obiskuje borzo, ali — če mu to ni mogoče, — da pogo-stoma bere obvestila borz, ker na ta način spozna različne cene blaga, ponudbo in povpraševanje po trgovskih predmetih, gospodarske in politične prilike, katere vplivajo na ceno in špekulacijo. To veliko gospodarsko važnost borz so spoznale tudi države in so monopolizirale uredbo teh institutov; izdale so borzne zakone in uredile javno kontrolo nad posli, kateri se tam sklepajo. Borzne starešine, katere imenujejo borzijanci med seboj, so odgovorni, da nobeden član ne dela proti statutom. Splošna vsebina borznih zakonov je naslednja: Borzo smejo redno obiskovati samo člani borznega zbora, kakor tudi drugi trgovci in tujci, če plačajo vstopnino. Prepovedano je priti na borzo trgovcem v konkursu, bankro-terom, ženam in osebam pod kuratelo. Posli se na borzi sklepajo vsaki dan, razven nedelj in praznikov, navadno od 11.—2. ure popoldne. Borzni statuti govorijo nadalje o pravici in dolžnosti mešetarjev, o načinu likvidiranja trgovskih poslov, o publicJranju službene tečajnice po vsaki obdržani borzi. — Ti statuti so merodajni samo za oficijelno borzo, katere poslovanje nadzoruje vladni komisar, za razliko od druge borze (Nachborse), katero obdržavajo borzijanci v posebnih dvoranah, ko konča oficijeina borza. — Razun teh dovoljenih sestankov so še takšni, kateri so prepovedani, ter Stran 444. se obdržavajo v kavarnah in sličnih lokalih; to so zakotne borze (Winkelborsen). Ni vedno mogoče, da bi trgovci osebno sodelovali pri trgovini, ter so rad' tega prisiljeni, vzeti na pomoč mešetarje ali borzne agente, katerim so vse trgovske prilike natančno znane. Jedni od njih mešetarijo samo z blagom, drugi zopet z efekti in menjicami. O položaju, dolžnosti in delokrogu javnih in zapriseženih mešetarjev govore trgovski zakon in borzna pravila. Izven javnih mešetarjev so tudi privatni, kateri lahko ravno tako opravljajo posle; razlika med njimi je samo ta, da za nje niso mešetarska pravila merodajna. O vsakem sklenjenem poslu izdajo stranke ali mešetarji pisma (Schluss-brief), katera so slična kupnoprodajni pogodbi in morajo biti spisana na posebnih, za to pripravljenih blanketih. — V novejšem času trgujejo in špekulirajo trgovci tudi s pomočjo bank in komisijonarjev. (Bank-Commissions-Geschafte). Način poslovanja na borzi je navadno sledeči: Če želimo skleniti na borzi kupčijo ali prodajo, potreba je priti na borzo v uradnih urah, poiskati agenta in mu naročiti, da bi on kupil ali prodal za naš račun izvestni predmet. Dalnji razvitek posla ni več naša skrb, ker nas mešetar o vsem obvesti in pošlje nam popoldne zaključna pisma (Scblussbr)ef) v podpis. Dolžnost trgovca je, vse, kar je važno, zapisati kronologično v borzno knjigo, katera je za njega trgovska knjiga in kot takšna v vsakem oziru zelo važna. Dolžnost trgovca je tudi, zapisati plačano provizijo mešetarja v mešetarsko knjigo. (Dalje sledi.) Stran 453 Obrtnija. Borze in borzni posli. Spisal Albert Žnideršič. (Dalje). Borzni posli z blagom. Gospodarska stran trgovine zahteva, da se blago pravično razdeli med konsumente; v tem obstoji tudi riziko za trgovca, ker on mora pripeljati blago vedno na ono mesto, kjer ga potrebujejo, in v onem času, kadar ga potrebujejo. Stari trgovci bo radi tega skrbeli, da jim bodo magacini vedno polni blaga; kjer pa to ni bilo mogoče, so poskrbele to državne oblasti, osnivaje državne in mestne magacine, katere so polnili z blagom. Med tem je zahteval ta način velike glavnice in uničen je bil v formi zgubljenih obresti eventuelni dobiček posameznega trgovca, — našli so boljšo metodo, kako bi polnili magacine z blagom. Začeli so skrbeti za blago na ta način, da so več mesecev pred faktično potrebo sklenili posel za blago, katero ni bilo ne zrelo, ne končano. Na podlagi tega delimo trgovske posle z blagom v več vrst. Odnosno likvidacije posla razlikujemo: 1. Posli s pripravljenim blagom, (Gescbafte in prompter Waare), — kjer se kupnoprodajni predmet mora izročiti kupcu prihodnji dan po sklenjeni trgovini. 2. Posli z blagom, katera je odposlano, (Geschafte in roUender oder Schwimmender Waare). Prodajalec mora v času sklepanja kupčije imeti v roki pismeni dokaz, tovorni iist, ali konesman (connaissement), da je blago v resnici odposlano. 3. Posli z blagom, katero se ima nakladati v določenem času. (Geschafte auf Verladen in einer be-stimmten Zeit). Omenjene tri vrste poslov ^sklepajo se vedno na temelju predloženih vzorcev. 4. Posli dobavni (Lieferungsgeschafte) z blagom, katero prodajalec v času sklepanja kupčije v resnici nema v zalogi, marveč ga misli še le dobiti do časa, ko bi ga kupec rabil. 5. Bočni posli (1'ermingeschafte), kateri prav za prav niso drugo, kakor dobavni posli. Pri ročni kupčiji opredeluje borzni statut vrsto in kupno prodajno količino blaga. Zahteva se, da „vrsta blaga odgovarja točno borzni usanci**, da je najmanjša prodajna količina »kup^ od 1000, 500 ali 100 g in da se samo višekratnik takšnega kupa sme staviti v promet. M. Stran 454. Vsi posli se likvidirajo, kakor borza opredeluje. Vse posle, izven ročnih, razrešavajo stranke direktno med seboj. Ročni posli se razrešavajo pri posebnih „uradih za obračunanje", (Abrechnungs- oder Arragement-Bureau). Prvi trije omenjeni posli se štejejo med efektivni promet borze, ker prodajalec blago v resnici izroči kupcu, dočim so dobavni in ročni posli špekulativni, ker stranke računijo samo na dobiček, kateri je lahko doseči na razliki dnevne cene in one, katera bo v času likvidacije posla. Prodajalec torej, kateri sklepa, dubaviii ali ručiii posel, nema blaga, katerega bi mogsl izročiti kupcu; posel se torej sklepa: in bianco, — efektuiranje posla se mora odgoditi na stanoviti rok, kakor: medio (petnajstega), ultimo (zadnjega) jednega prihodnjih mesecev, — nadalje na letni rok, na jesenski rok itd. Ročni posli so efektivni, če se na ustanovljeni rok likvidira posel faktično z blagom; v nasprotnem slučaju so špekulativni, ker stranke likvidirajo posel z izplačilom razlike, katera nastane izmed pogojene cene in one, katera se pokaže na dan likvidacije. Tako so nastale od trgovine igre, katere so na borzah poznate pod imenom: agiotage (Borsen-Spiele, Wette). Poprej so trgovci posredovali zameno blaga med producenti in konsumenti, ter je v preprodaji bila tudi njih korist. Dandanes iščejo dobiček največ v razliki cene na različnem tržišču in v različnih časih. Mnogi praktiki mislijo, da je način razrešenja posla v izročbi in prejemku blaga zelo riskantna špekulacija, posebno če se misli na velike količine blaga. Importerji prekomorskega blaga sklepajo navadno s kupcem kontrakte za prodajo blaga in ga šele potem mislijo naročiti in kupiti v prekomorskih deželah. Ako pregledamo statistiko o sklenjenih kupčijah na svetovnih borzah, se lahko uverimo, da število špekula-tivne trgovine stoji proti efektivni, kakor 20: 1. Na borzi v Berlinu je sodelovalo na pr. pred par leti okoli 250 trgovskih hiš, dokazalo se je pa, da 100 od njih niso imele nikdar ne magacina, ne žita v zalogi, ter so ti pseudo-trgovci z žitom delali samo z d ferenco na ceni. Letni promet je iznašal torej kakšnih 27 mil. hl^ — a v Berolin je v resnici prišlo samo dvajseti del in 19/20 je iznašala špekulacija j^in bianco**! In kako se špekulira? Špekulant mora skrbno zasledovati dogodke v produktivnih deželah in na različnih tržiščih; on zasleduje izvestja o lepem in godnem vremenu, pretresuje statistiška izvestja o žetvah [in setvah, ter jih primerja z vspehom prejšnih let; on zasleduje izvestja o eksportu in importu blaga iz druzih dežel, spoznava množino sklenjenih efektivnih in špekulativnih poslov, promatra padanje in rastenje cene blagu. Potem mora vse to dovesti v sklad s poli-tiškim prilikami, vzeti v poštev trgovske državne ugovore, nove ceste in kraje za prodavanje blaga in šele potem ustvarja svoje mnenje o aktuelnih prilikah na tržišču, kombinira za prihodnjost, — on torej špekulira! Pri tem pa je potrebno seveda veliko razumnosti, duha, prakse in — sreče! Špekulant mora biti vedno pripravljen na vse mogoče slučaje pri kupčiji, če ravno se odloči, skleniti posel na podlagi najsigurnejših in najtočnejših računov, — mora vkljub temu biti pripravljen, da se mu posel lahko ponesreči, — pripravljen mora biti torej na zgubo. — Špekulant mora biti premožen in dober gospodar. Prej nego se odloči za kak posel, ne sme misliti na dobiček, ampak mora sam sebe vprašati, koliko sme zgubiti. Kdor ne dela tako, pride kmalu ob sTOJe premoženje, če nima posebne — sreče! Dandanes so pozabili ljudje, da je špekulacija podlaga pravega trgovskega posla in tolmačijo isto kot borbo za dobiček na razlikosti cene. Ta način tolmačenja špekulacije je že star, tako da so se že v srednjem veku trudile države, omejiti špekulacijo z izdajo raznih zakonov, — ali zastonj! V 17. veku je zabranila Holandija prodajo blaga „in bianco", — ali ta zakon ni pomagal. Od tega časa so skušale države zaprečati slabe strani špekulacije, dokler ni bil 1. 1824. izdan v Holandiji prvi reglement za sklepanje špekulativnih in ročnih poslov na bcrzi; danes ga imajo že vse b:rze. (Dalje sledi). stran 463 Obrtnija. Borze in borzni posli. Spisal Albert Žnideršič. (Dalje). Moderna tehnika ročne trgovine. Mislimo si dva špekulanta A in B, katera skleneta v juniju t. 1. ročni posel za 10.000 g^ koruze po 9 kron za septemberski termin t. 1. Oba špekulanta različno mislita, kar se tiče prihodne promene cene za koruzo. Špekulant A, kot prodajalec, misli, da cena koruze do sept. pade — vzemimo — na 8 kron, da bo on torej dobival 1 krono pri vsakem q On špekulira a la baisse. Špekulant B, kot kupec, živi ravno v nasprotnem upanju, on misli, da cena koruze do septembra naraste — vzemimo — na 10 kron, da bo on torej dobival 1 K pri vsakem g. On špekulira a la hausse. V septembru je cena koruze — vzemimo — 9.60 kron. Špekulanti likvidirajo kupčijo lahko na dva načina: efektivno in špekulativno. Prodajalec A, ako nima koruze v zalogi, mora jo kupiti na borzi po 9 60 in jo prodati kupcu po pogodbi po 9*—, en torej zgubi 60 vinarjev pri jednem g, ali 6000 kron pri 10 000 g. Zraven tega imata še obe stranki stroške in trud pri izročbi in prejemku robe od 100 vagonov. Ali vzemimo n. pr., da stranke m)čejo likvidirati kupčije efektivno, ker bi zraven truda prodajalec A zgubil 6000 kron, in kupec B — vzemimo — ne ve, kaj bi začel s toliko količino blaga. Ali ne bi bilo v tem slučaju najboljše, da prodajalec A plača kupcu B samo diferenco cene, t. j. 6000 kron od 10 000 3? Rezultat bi bil isti, kakor da sta trgovino efektivno likvidirala in prihranila bi si trud, skrb in druge stroške. t Stran 464. Iz ročne trgovine se je razvila torej diferenčna. Špekulativni značaj tega posla se je pokazal še le v zadnjem času, pri likvidiranju kupčije. Trgovino, katero sta špekulanta A in B sklenila v juniju, ni edina na borzi, marveč so slične posle v istem času sklenili tudi drugi špekulanti, — vzemimo — tudi za septemberski termin in za isto količino koruze, ali po različni ceni. MogoCe je tudi, da so ti drugi špekulanti v zvezi s prvim. Trgovina bi se torej lahko tako-le razvila: Vzemimo, da je špekulant B v juniju od špekulanta A kupljeno koruza 10.000 q prodal in bianco špekulantu C po 9*40; ta jo je zopet prodal špekulantu D po 9*30 in ta zopet špekulantu E po 9 80. Napravimo od tega sledeči lanec: ABC D__|^ 9— 9 40 9 30 9 80 po katerem se lahko odredi, kateri špekulant je na dobičku, kateri na zgubi. Rezultat bi bil ta: B dobiva 40 vinarjev na q; C zgubi 10 « , „ D dobiva 50 „ „ „ Po pogodbi bi bila torej koruza v 4 magacinih prej, nego dospe v zalogo zadnjega kupca E, in 4 osebam morala bi se izplačati kupnoprodajna svota. Stroške pri izročbi in prejemku blaga bi trpele tudi 4 osebe. Na ta način likvidacije posla bi potratile stranke mnogo časa in truda. Najjednostavnejši način bi bil brez dvoma, da prodajalec A izroči blago direktno poslednemu kupcu E in da stranke poravnajo svoje računsko razmerje z izplačilom razlike na ceni. Ta način likvidacije se imenuje: ^arrangement" (aranžman), — ali tudi to je nepri-kladno, ker kupnoprodajne cene ne ostanejo pri tem trgovska tajnost. Med tem so borzne oblasti tudi to odstranile ter osnovale že prej omenjene „urade za obračunanje", (Ab-rechnungs- oder Arrangement-Bureau). Vsaki špekulant, kateri sklepa na borzi ročne posle z blagom ali z efekti (vrednostni papirji), mora biti član tega urada in mora dovoliti, da se v tem uradu likvidirajo njegovi posli, ker drugače ne bi smel priti več na borzo. Radi tega mora vsaki član nekoliko dni pred svršetkom vsakega meseca zapisati v »listine za obračunanje" (Abrechnung-Liste) vse svoje ročne posle, kateri se sklenejo zadnje dni prihodnjega meseca, in mora označiti tudi količino blaga, katero se ima izročiti, odnosno sprejeti. (Autgabe der Lieferungs- und Uebernahme-Saldi). To listino mora poslati v urad. Urad izporedi listine in naznani eventu-elne pogreške dotičnemu članu. Nadalje se v uradu izvrši t. j. kompezacija cene za naznanjene količine kupljene ali prodane robe na podlagi dnevne cene za likvidacijo in zahteva, da vsaki plača zgubo na ceni, katera se razdeli med one člane, kateri dobivajo. Špekulant, kateri mora izročiti blago, mora pet dni poprej poslati v urad t. i. »naznanilo" (Ktindigungszettel) in urad pošlje zopet onemu špekulantu, kateri mora blago sprejeti t. i. „overovnico" (Beglaubigungs-Schreiben). Rešimo torej primer, ako je cena za likvidacijo posla 9*50 za 1 g koruze. A B C D E 9— 9 40 9 30 9 80 cena za likvidacijo 9*50 Oni, kateri zgubijo, morajo plačati v uradu za ob-račnnanje zneske zgube, in sicer: A —-50 vin. krat 10.000 q = 5000 kron C —-10 „ „ 10-000 „ = 1000 „ E —-30 „ „ 10 000 „ = 3000 „ Skupaj . . 9000 kron. Urad razdeli to svoto med one člane, kateri dobivajo, in sicer : B —•40 vin. krat 10.000 q = 4000 kron D —-50 , „ 10.000 „ = 5000 „ Skupaj . . 9000 kron. (Konec prih.) Stran 472. Obrtnija. Borze in borzni posli. Spisal Albert Žnideršič. (Konec.) Primer bi se tudi tako-le lahko pojasniti dal: 1. A kupi na borzi 10 000 g koruze po 9*40 = 95.000 kron, A proda B u 10 000 g^ koruze po 9'— = 90 000 kron, A zgubi torej 5000 kron. 2. B kupi od A-a 10.000 ^ koruze po 9-— = 90.000 kron, B proda C-u 10.000 q koruze po 940 = 94.000 kron, B dobi torej 4000 kron. 3. C kupi od Ba 10.000 g koruze po 9 40 = 94.000 kron, C proda Du 10 000 g koruze po 9 30 = 93 000 kron, C zgubi torej 1000 kron. 4. D kupi od C a 10 000 q koruze po 9-30 = 93 000 kron, D proda E u 10.000 q koruze po 9-80 = 98 000 kron, D dobi torej 5000 kron. 5. E kupi od Da 10.000 g' koruze po 9.80 = 98 000 kron, E proda na borzi isti dan 10.000 q koruze po 9 50 = 95.000 kron, C z^ubi torej 3000 kron. stran 473 Še jednostavneje se likvidirajo ročni posli, če je z uradom za obračunanje v zvezi tudi žiro- in clearing-promet. V tem slučaju izjednačijo ti zavodi dolgove in zakteve strank s prenosom osebnih računov s pomočjo vknjižbe od jednega računa na drugi. Špekulanti, kateri sodelujejo v hausse in baisse špekulaciji, sklepajo v isti čas tudi drugo trgovino, pri kateri upajo dobiti ono, kar bi pri prvem poslu zgubili. Ti popravni posli (Meliorations oder Bonifications Ge-scbafte) odvračajo, če so sklenjeni v pravi čas, od dotič-nega špekulanta velike izgube, če ravno so ti posli tudi riskantni. Za špekulacijo so še najprikladnejši takoime-novani nagradni posli (Pramien Geschafte), pri katerih špekulanti že v času sklepanja trgovine lahko določijo, kolika sme biti največja izguba. Razlika torej mej ročno in nagradno trgovino je, da pri ročnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti ali zgubiti, dočim pri nagradnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti, vemo pa, koliko moremo največ zgubiti. Nagradni posli so različni: jednostavni in zloženi. 1. Posli z enojno nagrado kupca ali prodajalca. (Einfache Pramien-Geschafte auf Nehmen oder auf Geben), kjer jedna stranka v času sklepanja kupčije plača neko nagrado in s tem steče pravico v določenem roku likvidirati posel efektivno ali pa tako, da zgubi plačano nagrado. 2. Posli z odstopnino kupca ali prodajalca. (Dout Geschafte, Geschafte mit Reugeld, Vor-oder Etickpiamie mit Ecart) kjer se kupčija lahko likvidira po pogodbi ali se lahko odstopi, da se izplača izplača izvestna svota (odstopnina, Reugeld). 3. Zložena vrsta nagradnih poslov bi bila, če špekulant plača dvojno nagrado (premijo) in tako steče pravico, da kupi ali proda drugi stranki izvestno količino blaga proti pogodbi ali pa da likvidira kupčijo z zgubo plačane dvojne nagrade (Doppeltes oder Zwei-Echneidiges Pramien-Geschaft). 4. Še bolj komplicirani zloženi posli so, kjer jedna stranka steče pravico, da v določenem času proda drugi stranki blago pod nižjo ceno kakor je dnevna, in da kupi od nje blago pod višjo ceno, kakor je dnevna — ali se obvezuje, storiti jedno in drugo. (Stellage-Geschafte). 5. Končno so še poznati posli, kjer se kupčija ali prodaja lahko ponovi (Noch-Geschafte auf Nehmen oder auf Geben, Muss Geschafte) in posli, kjer se izročba, odnosno prejemek blaga lahko odgodi (Prolongations-Gescbafte, Report- und Deport-Geschafte). Primer za likvidiranje baisse špekulacije: Čitajoč borzna poročila, opazim, da cena ovsa od nekega časa vedno pada. Evo priložnosti za špekulacijo a la baisse. Vprašam brzojavno bankirja, kaj on misli glede baisse-špekulacije z ovsom. Bankir mi jo priporoča in zahteva 2000 kron pokritja od kupa (1 kup = 1000 q). Odgovorim koj bankirju, da bi prodal za moj račun „in bianco" ta mesec, če bo cena ovsa še naprej padala, 5 kupov (5000 2) ovsa za ultimo prihodnjega meseca. Za eventualno zgubo na diferenci pošljem mu 10 000 kron za pokritje. Na zvršetku tega meseca naznanja bankir, da je prodal „in bianco* 2000 2 ovsa......^ 11-80 = kron 23.600 — 1000« „......„ 11-40= „ 11.400'— 1000 „ „......„ 10 60= „ 10.600-— 1000« „......„ 10 30= „ 10 300-— 5000 g' ovsa povprečno . . „ 11*18 = kron 55 900*— Medio prihodnjega meseca notira oves lO 40 in ni upanja, da bi se cena še znižala; obvestim torej bankirja, da posel likvidira, in oni mi pošlje sledeči obračun: Prodal 5000 g' ovsa povprečno k 11*18 = kron 55.900*— Kupil 5000 q ovsa povprečno „10 40= „ 52 000*— Bruto dobiček kron 3.900 — 2 <>/o provizije za bankirja „ 78*— čisti dobiček kron 3.822 — Primer za likvidiranje zloženega nagradnega posla: Meseca junija notira koruza 9*— in mi se odločimo kupiti v septembru t. I. od kakega trgovca na borzi 10.000 g koruze k 10*—, ali pa prodati mu isto količino h 8*—. Kako bi torej razrešili ta posel v septembru pri sledečih različnih cenah? 30. septembra notira koruza na borzi: 1. 8*40. Če kupimo blago od trgovca po 10'— in ga prodam na borzi po 840, zgubimo 1 60 pri 1 g, ali 16.000 kron pri 10.000 q, če kupim koruzo na borzi po 840 in jo prodamo trgovcu po 8*—, tedaj zgubimo 40 vinarjev ali 4000 kron. Odločimo se torej za poslednje, ker manj zgubimo. Pri tem pa še vedno lahko likvidiram posel o dogovoru s trgovcem efektivno, odnosno špeku-lativno, da plačam samo diferenco na ceni. 2. 8—. Kupim koruzo na borzi k 8*— in jo prodam stranki k 8 —, — torej brez uspeha. 3. 7 80. Kupim koruzo na borzi ^ 7 80 in jo. prodam stranki a 8—, dobim torej 2000 kron. 4. 9 20. Ako kupim blago na borzi k 9'20 in ga prodam stranki-k 8*—, zgubim skupaj 12.000 kron; ako kupim blago od trgovca k 10 — in ga prodam na borzi po 9 20, zgubim samo 8000 kron. Odločim se torej za poslednje. 5. 10*—. Kupim koruzo od stranke k 10*— in jo prodam na borzi a 10—, torej brez dobička. 6. 10-40. Kupim blago od stranke 10— in ga prodam na borzi k 10 40; moj dobiček je torej 4000 kron. 7^ 9-_. Ako kupim blago na borzi š, 9 — in ga prodam stranki a 8'—, zgubim 10.000 kron. Ako kupim koruzo od stranke k 10 — in jo prodam na borzi k 9*—, zgubim zopet 10 000 kron. Iz teh primerov se jasno vidi, da smo na dobičku samo tedaj, ako je v septembru cena koruze večja od cene, za katero sem odločil kupiti blago od trgovca, ali pa nižja od cene, za katero sem odločil prodati koruzo trgovcu. Največjo zgubo pretrpimo tedaj, ako je cena koruze v času likvidacije ista, kakor v času sklepanja pogodbe. Prej, ko končam to poglavje, omeniti mi je še nekaj o koristnem in škodljivem vplivu špekulativnih poslov oziroma na gospodarstvo. Ročna trgovina nivelira cene efektivnega prometa na različnih tržiščih in ne dovoljuje prevelike razlike cene v času sklepanja in likvidiranjo kupčije. Ročna trgovina je torej vzrok, da se Ctine najvažnejših predmetov svetske trgovine na različnih tržiščih ne razlikujejo mnogo med seboj, ker špekulacija ni omejena samo na jedno borzo, ampak vpliva tudi na razvitek trgovine v prekomorskih krajih. Efektivna trgovina sama nima tega vpliva. Škodljiv je vpliv ročne trgovine, ako špekulirajo ljudje manj premožni, ako se — kar se tiče cene, nenaravno špekulira, ker se s tem škoduje efektivnemu prometu. Škodljiva je ta trgovina tudi tam, k^er strastni špekulanti tvorijo sindikate (Ring) in složno delajo proti naravni konstelaciji gospodarstva, samo da predobijo cene na svojo stran; oni so poglavitni vzrok gospodarske nesreče, katera se imenuje: borzna kriza. Ročne trgovine bi smeli sklepati jedino producenti robe in veletržci, ker cilj producentov je, da imajo vedno izvestno število kupcev, in cilj veletržcev pa, da imajo vedno potrebno količino robe. Na Nemškem je dolgo časa bil pravi sccijalni boj proti ročni trgovini, dokler v najnovejšem času ni nadvladala stranka, katera je bila proti omenjeni špekulaciji. Dandanes je dovoljena tam jedino efektivna trgovina, ker je ta tudi najboljša podlaga za razvitek narodnega gospodarstva. S tem sem v kratko opisal različne borzne posle z blagom, v kratkem času pa pojasnim tudi borzne posle z efekti. Stran 474.