List 3. Gospodarske stvari. Kako urediti z dobičkom rejo kuretine. *) Spisal II. C. Han s en. Kuretine reja v naših razmerah more biti prav različna. Z ozirom na darilo, katero je razpisalo društvo za povzdigo perutninstva na Danskem za najboljši odgovor na vprašanje: Kako urediti z dobičkom rejo kuretine, skusil sem sestaviti odgovor na podlogi izkušenj svojih brez ozira na krajevne razmere. Ta odgovor sem pa uredil popolnoma po nalogi omenjenega društva, ki slove: „Kako naj uredi kmetovalec rejo kuretine, ako mu razmere v ta namen niso ugodne, hoče pa vendar le pomnožiti dohodke svoje z rejo kuretine? S tega stališča in ker sem prepričan, da more reja kuretine prinašati našemu kmetu, zlasti kočarju, precejšen dobiček, priredil sem načrt svoj za rejo 50 kokoši (poleg potrebnih petelinov in piščet). To število ugaja ob največih razmerah. Kakor sem omenil, ne bodem se oziral na vse posebne krajevne razmere, kakor na dvorišča, hleve itd, ampak popisal bodem rejo kuretine samo za-se. Naravno je, da more vsak posneti s tega načrta, kako mu ga je prenarediti za svoje razmere, zlasti, aRo ima uze Kaj primeram »uivu. Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj hiše, po katerem se živali gibajo. Ta prostor za 50 živali ne sme biti manjši nego 8 arov ali eno dobro osminko orali. Ako tudi znaša število časi 60 — 70, na pr. jeseni, kadar se pridružijo piščeta, pri umnem *) Ta spis je bil obdarovan z zlato svetinjo od društva za povzdigo perutninstva na Danskem" v Kopenhagenu. Na nemški jezik je preložil spis kralj, danski veliki lovski mojster, Avgust pl. S ehu 11, ter podaril rokopis s podobami vred c. kr. kmetijski družbi koroški, slavna koroška družba nam je pa rada dovolila, da preložimo spis na slovenski jezik ter nam je prepustila tudi podobe. Ured. ravnanji se zniža število do pomladi vendar le na 50 kokoši. Prostor bodi zaraščen z drevjem in grmovjem, ki je vsekakor potrebno, da uspevajo živali. Ako je mogoče, naj bo lega južna, zavarovana proti hudim vetrovom, hudemu dežju in silni vročini. Drugič potrebujemo hišice, kjer prenočuje kuretina ter ležejo in vale kokoši. Glede velikosti te hišice so celo izkušeni perutninarji različnega mnenja. Jaz menim, da mora imeti vsaka kokoš (oziroma petelin) pičlo % "T prostora, torej 50 kokoši preko 14 */ 2. Hiša naj ima temeljen načrt, kakoršnega kaže podoba 2., in bodi na pr. 2 mj široka in 7 mj dolga. Stene naj bodo hiši zunaj kakor znotraj vsaj 2 qnf visoke. Okno naredi spredaj in na strani hišice in sicer toliko visoka, kolikor le moreš. Spredaj na obeh straneh vrat naredi luknji, skoz kateri more hoditi kuretina. Streha naj bode lahko sestavljena ter naj moli čez stene. Sicer ti pa kaže obliko take hišice podoba 1. Tla naj bodo Podoba 1. hišici tlakana s cementom ter naj imajo proti eni strani strmec in na isti strani tudi cev za odtakanje. Strmec je zato potreben, da se odtaka voda, kedar izpiraš tla. Sicer moreš tlakati tudi z deskami, vendar tlakaj rajši s cementom, ker stane ravno toliko, ter ga laže ohraniš čistega in suhega. Ees so cementna tla po zimi mrzlejša; to pa moreš popraviti, ako jih imaš nastlana po leti in po zimi s peskom ali pepelom, s šotnim prahom, po zimi pa posebno z rezanico, plevami itd. Tak nastil je posebno primeren po zimi, ako ne morj^jg^ retina hoditi na piano. Zraveu oken mora imeti hišica pri strehi ob vseh straneh oddušnike, katere odpiraj in zapiraj po potrebi. Tudi okna morajo biti zaradi zračenja tako narejena, da se odpirajo, da po leti hišico hladiš, po zimi pa imaš toplo. Hišica more biti narejena iz raznega gradiva. Bodi pa zidana ali lesena, ometaj jo znotraj kakor zunaj z malto ter jo pobeli vsaj znotraj na leto najmanj po dvakrat. Streha, mislim, da je najboljša iz desek in oblokasta (glej podobo 1), ki jo moreš ometati z malto, da ti dela ob enem strop. Dvojnih sten, 1X7 O ^ Podoba 2. med katere natrpaš žaganja, slame, šote itd., ne priporočam ti, ker se po takih stenah rad zaredi mrčes. Mrčesa se boj pri kuretini, ker ga odpraviš le težko. Lesene stene delaj iz neostruženih desek, ravno tako oblokan strop. Streho naredi tako, da je ne more voda predreti. Za prenočišče kuretini naredi v hišici najmanj pet drogov, ki so 3 %v debeli in okrogli ter vsi enako oddaljeni od tal, najmanj po 1 m/. (Glej podobo 3.) Podoba 3. Drogi ne smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka kokoš priti vselej na najvišje mesto, vsled česar se med seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš najbolje sredi hišice po pičlega pol metra narazen ter jih naredi po tri metre dolge. (Konec prihodnjič.) 18 Gospodarske stvari Kako urediti z dobičkom'rejo kuretine. Spisal H. C. Han s en. (Konec.) Gnezda, v katerih ležejo kokoši jajca, postavi ob zadnji strani, in, če treba, ob stranskih straneh kakih deset. Za gnezda rabijo najbolje in najceneje stari, na pol prerezani sodčki, na pr. od cementa. (C-flej pod. 4.) Podoba 4. Taka gnezda moreš tudi porabiti za valilna gnezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in valijo jajca veliko rajše, nego v hišici. Piščetom služijo tudi prav dobro taki sodčki, katere postavimo za hišico na piano. Ta prostor bodi ograjen z mrežo od železne žice (glej podobo 1). Prvih štirnajst dni naj bodo piščeta s kokljo vred le na tem prostoru, po noči pa naj prebivajo v sodčku. Pozneje se pa presele v glavno hišico med drugo kuretino. Da umno redimo kuretino, moramo imeti tudi zaboje za krmo, kakoršne kaže podoba 5. Ti zaboji so preko 1 *y dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do krme le z glavo in vratom. Krme v takih zabojih ne onečedijo živali in se med seboj ne pulijo toliko. Se ve da moraš imeti več takih zabojev v hišici in tudi na planem. Posode za pitno vodo morajo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegdar glej, da bodo čiste; voda ne sme postati sluzna, kisla ali celo smrdeča ter jo zamenjaj vsak dan, po zimi kakor po leti, s svežo vodo. Podoba 5. Na planem si poišče kuretina sama primernega prostora, koder se koplje in valja po pesku ali po rahli zemlji. Ker pa pokvari dež ali mraz tudi take prostore, dobro je prirediti kuretini v ta namen prav ceno zelo lahko pokrite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem. Ta nastil pa moraš na leto najmanj po štirikrat premeniti. Glede dohodkov umne kuretinske reje podajam sedaj nekaj podatkov: 1. Za 2 m] visoko ograjo okoli vseh 8 arov..........125 gld. — kr. 138 20 173 57 M V) » 88 2. Hišica z drogovi in z gnezdom . 3. Posode za vodo in zaboji za krmo (glej pod. 5.).......20 4. Eazlični stroški za nasade in pose- janje prostora s travo in deteljo 5. Za nakup 50 kokoši dobrega ple- mena ob pravem času .... Torej je treba za začetek glavnine 478 gld. 15 kr. Taka kuretinska reja donaša seveda dobička, zadeva pa tudi stroškov, kateri so označeni tukaj^ 83 83 61 n » n n |/?W Q 1" List 4. Dohodki: 1. Dobimo od 50 kokoši, ki niso prestare, in katere menjamo ob pravem času, 10.000 jajec, ki so vredna .........295 gld. 14 kr. 2. Prodamo starih kokoši in piščet vse leto za .......138 „ 88 „ Vseh dohodkov skupaj . 434 gld. 02 kr. Stroški: 1. Krma 50 kokošim v 165 zimskih dnevih, na dan po 70 kr. . . 115 „ 50 „ 2. Krma 50 kokošim v 200 poletnih dnevih, na dan po 45 kr. ... 90 ,. — „ 3. Različni slučajni stroški .... 27 „ 77 „ 4. Veči stroški, ako porabimo prostor za rejo kuretine mimo porabe za vrt in polje........ 17 „ 36 „ Vseh stroškov skupaj . 250 gld. 63 kr. Ako odštejemo od dohodkov stroške, daje nam ku-retinska reja 183 gld. 39 kr. dobička. Ako odštejemo od tega dobička še 7% od glavnice, s katero si uredimo rejo, z zneskom 33 gold. 54 kr., in odškodnino za prostor z zneskom 20 gold. 83 kr., ostaja čistega dobička 120 gld. 2 kr., ali od vsake kokoši 2 gld. 58 kr. ftotovo je marsikaj mogoče urediti ceneje, nego smo tu določili, to je pa zavisno od kokošarja samega. V nekaterem kraji narediš potrebne stavbe za veliko manj denarja, zlasti pa moreš znižati stroške za krmo prav zelo. Kdor dobiva v ceno kuhinjske odpadke, konjsko meso, ribe, hrošče itd., ta si prihrani posebno veliko s krmo Ako prideluješ veliko holandsko salato na polji, ki je izvrstna piča kuretini, prihraniš najmanj V4 imenovanih stroškov /a krmo. Pristavek uredništva. Spis je namenjen v pouk danskim kmetom, vendar moreš posneti z njega vse. kako je narediti rejo kuretine za naše razmere. Zraven tega treba ti je pa še posebnega znanja o reji in o plemenih kuretine, kar hočemo ob priliki tudi še prijaviti. 26