Leto V., štev. 09 Lfubllana, petek, 25. aprila 1924 Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20'— Din za Inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifiL Uredništvo i Miklošičeva cesta fit. 16/L Telefon št. 72. ,. j, ■■»»Uri ••H 61 1 'V M:.:. ® h B9 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov* ul. št. 54. Telef. »t. 30. Podružnici i Maribor, Barvarska ul. ti Celje, Aleksandrova » Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 24. aprila. Nocoj se jo vršila v ljubljanskem Mestnem domu čudovita proslava obletnice morije ua Zal oglu cesti, kjer je nred štirimi leti, ko je vladal v Sloveniji samoklerikalni režim, v krvi obležalo 13 mrtvih, 24 težko m 40 lahko ranjenih dclavcov kot žrtve prole-tarske solidarnosti in klerikalne brez-vostnosti. Na shodu, ki ga je za nocoj sklicala socialistična stranka Jugoslavije, takozvani peričovci in koru-novci in na katerem so imeli govoriti tajnik amsterdamske intemacijonalo tor odposlanec beograjsko socijalistič-no centralo, jo prišlo do dejanskega poboja, v katerom so ostali v zboro-valni dvorani kakor po hudi bitki razmetani in razbiti stoli in klopi, velik dol zborovaleov pa je odnesel z zborovanja notolčone in ranjeno ude. Po dosedanjih poročilih so morali štirje udeleženci zborovanja radi težjih poškodb poiskati zdravniške pomoči. Poboj so je vršil mod komunisti in socijalisti, ki so bili poraženi in pregnani iz dvorane. Kot tretji so stali na strani komunistov klerikalci, največ, v pozi smejajočega se podpihovalca, ki mu je srce poskakovalo, da se je shod naprednih proletareov vršil po željah SLS. Klerikalci so se nocojšnjega shoda relo bali, ker so pričakovali, da bo na dan obletnico klerikalne morije na Zaloški cesti prišlo do ostrih in uničujočih obsodb klerikalno politike. Zadnja fteviika oficijelnega glasila socijaii-,-tične stranke Jugoslavijo v Mariboru, jo na uvodnem mestu in na posebno viden način delavstvu dopovedovala, da je bil krivec dogodkov na Zaloški cesti samoklerikalni režim, ki je takrat jbsolutno vladal v Sloveniji. Socijali-stično glasilo je izrecno poudarjalo, da so bili klerikalni voditelji z dr. Korošcem na čelu, ki so prod štirimi loti razglasili izjemno stanje, da so oni glasovali za militarizacijo železničarjev in da so baš oni uvedli krvavi »regiment«. «Klerikalizem jo opora reakcijo in strupeni sovražnik delavstva, njih zahtev tor pravic. Ako pomislimo na mučenike delavskega gibanja, solidarnosti, no moremo pozabiti in morilce. Niso bili to orožniki, nogo vlada t dr. Korošcem kot provokaterjem že-lezničarske stavke, bila je to klerikalna vlada v Ljubljani, ki je delila svinčenke mesto kruha! Spoznajte žrtve delavske solidarnosti, ne pozabite njihovih in naših morilcev!« Tako zaključuje socijalistigno glasilo spominski članek za 8 ti ril ot nico klerikalnega prelivanja krvi na ZaloSki cesti. Klerikalci so bili vitalno interesirani, la se nocojšnji shod delavstva v Mestnem domu ne vrši. Zato ni čudno, da so že ves teden z voliko vnomo skrito kovali intrige med delavstvom ter spretno podpihovali komuniste proti socijalistom. Le tako se jo moglo dogoditi, da so odšli z današnjega bojišča proletarcev klerikalci kot edini, ki so imeli dobiček. Klerikalnim ma-hinacijam in hujskarijam pa so nasedli socijalisti druge in tretjo Intornacijo-nale, ki so se med seboj tolkli in klali, mesto da bi ob četrti obletnici Zaloške cesto složno protestirali proti režimu, ki za rešitev socijalnih vprašanj ataa druzega Icka kot v svojih listih hinavsko ln slepilne besedo, v praksi pa puške in bajonete. Značilno za politično zrelost, in proletarako zavedii'>?t komunističnih in socialističnih vodi-teljev! Naj so nasprotstva med drugo ii tretjo internaciionalo še tako velika, tega vendar nihčo ne mere trditi, bo radi današnje bitke s stoli slovenski proletarijat kaj na boljšem. Obratno! Razdor in razcepljenost v delavskih vrstah bo še večji in tudi manj trezni slovenski do avcl morajo "videti, da se na tak način delavskega vprašanja ne rošuje. Čudno ni, če s® ho še bolj prijel delavskih mas popoln obup nad ljudmi, ki se jim prikažejo kot voditelji in odrršeniki. Ni neinteresantno, da so je današnja delavska bitka vršila v mestni '"ši, torej na onih tleh, kjer vlada ko finalni režim zajednice, ki io tvorijo Ml stranke, ki so se udeležile dana3 ».lo sramotno »manifestacije«. Božm-s,ven je bil pocled na to zajednlčar-'ke kumpane. kako so svojo sodidar-jiost dokazovali z argumonti stolov in klopi ter drug drugemu očitali lopov-ftvo in izdajniStvo. Gospodje se med seboj poznajo in mi se danos ne bomo Postavili za sodnika, da razsodimo, na materi strani jo pravica voiVia. Eno pa K gotovo: glupi so oboii, kajti storili 80 vse. da se sami vlamojo v klerikalko zaniko ter iznolnijo volio SLR. Klerikalci so hoteli, da se prolotarski ,voditelji medsebojno kompromitirajo jjj tudi prod zunanjim svotom diskre-jMtrajo. Ta cilj je na najsiiajnejži na-"a. dosežen. Konzultacije na dvom PELEŠ. LAZIČ IN LUKIN1C PRI KRALJU. — DEPRIMIRANOST MED OPOZICIJO, Kl NAPOVEDUJE »BOJKOT VOLITEV... Beograd, 24. aprila, p. Na dvoru so se danes nadaljevale In začasno završiie konzultacijo s posameznimi parlamentarci. Popoldne ic kralj sprejel bivšega ministra dr. Peleša, ki mu je poročal o položaju na Hrvatskem. Ob 5. Jc bil v dvoru predsednik zcmljoradniškega kluba Voja Lazlč, kl je pred avdijcnco In po svojem povratkn konfcrlral z Ljubo Da-vldovičem. Od 6. do 7. ie kralj sprejel predsednika Samostojnega demokratskega kluba dr. Lukinlča. Zvečer sta se sestala g. Davidovič In dr. Korošcc na daljši razgovor, pri katerem sta razpravljala o utislh, ki jih je dobil g. Lazlč v avdijcnci. Med demokrat skimi poslanci sc je po tej konferenci govorilo, da dr. Korošcu nikakor ne gre v glavo, da se položaj nc razvija po njegovi volji. Značilno za razpoloženje v opozlcljonalnem klubu jc dejstvo, da se Je danes ves dan Iz njegovih vrst širila govorica, da bo opozicija bojkotirala volitve, kl bi se vršile pod vodstvom Pašič-Pribičcvičcvc vlade! Ta govorica je Izzvala v političnih krogih mnogo dobrih in slabih dovtlpov. Opozieijonalni blok poskuša šo eno, zadnje sredstvo, da pojača svoje stališče. Podpredsednik HRSS dr. Maček in nekateri drugI radlčcvski voditelji so odpotovali na Dunaj, da Radiča nagovorijo, naj poda neke vrsto lojalnostno Izjavo, ki bl olajšala položaj opozicijskega bloka. Medtem so pa dospele v Beograd vesti o novih Radičevih i/javah, ki so opozicijske šefe naravnost konstcrniralc. V vrstah Davidovičcvega kluba vlada veliko ogorčenje. Mnogi poslanci zahtevajo, da klub zavzame ostro stališče proti tem izjavam ter tako odkloni vsak poskus spraviti demokrate v zvezo s pro-tldržavnlmi tendencami ucugnanega dc-sperada na Dunaju. Notranja situacija v opozicijskem bloku postaja vsak dan tc-žavnejša. Zvečer se jc sestal ministrski svet, tekom katerega jc dr. Lukinič posetil ministra Pribičeviča. Jutri pričenjajo pravoslavni prazniki in ž njimi nekajdnevni politični zastoj. Posamezni ministri .-,o danes odpotovali domov. Minister pravde dr. Orlso-gono sc jc odpeljal v Dalmacijo. Beograd, 24. aprila, r. V krogih radl-kalcev in pristašev samostojnega demokratskega kluba se sodi, da pride po Izstopu poslanca Rlste Nastoviča do izstopa še nekaterih poslancev iz Davidovičcvega kluba, kl bi pa zaenkrat ostali neopredeljeni. Rista Nastovlč se ni priključil Priblčcvlčcvcmu klubu, temveč jc vstopil v klub ncvtralccv. Kar sc tiče ob-razovanji nove vlade, vlada v političnih krogih prepričanje, da se sestavi takoj po Veliki noči 5c pred sestankom narodne skupščine, torej pred 3. majem. Z ozirom na to so računa, da bodo razpisane volitve sredi meseca avgusta. Nov parlamentarni klub. Beograd, 24. aprila, r. Danes se je konstituiral v parlamentu, klub ncvtralccv, kl šteje 11 članov. Za predsednika je bil izvoljen poslancc Matica Kordič, radlčevski disldcnt iz Hercegovine, za podpredsednika Mihajlo Ivanovlč, fede-ralist iz Črne gore, a za tajnika Oligo-rije Anastasijcvič, demokratski disldcnt. Novi klub Jc javil svoje konstituiranje predscdnlštvu narodne skupščine. Oiačenje samostojnih demokratov v Južni Srbiji. Beograd, 24. aprila, p. Bivši narodni poslancc in vodja demokratov v Južni Srbiji, znani narodni dclavec prota Se-rafin Krstič je izstopil Iz Davldovlčcve grupe in pristopil k samostojnim demokratom. Ker Je prota Krstič v Južni Srbiji splošno znana in spoštovana osebnost, so Davldovičevci mnogo Izgubili na svoji poziciji v prilog samostojnim demokratom. Nove nezaslišnosti St. Radica RADIČ PREDSTAVITELJ »KULTURE«. NAŠA DRŽAVA PA «DIV- JINA». Boograd, 24. aprila, p. Nocojšnja «Reč» objavlja članek bolgarskega publicista in urednika Nczavisne Makedonijo Nemano-va v pariški reviji «Mercur de France», v katerem navaja nove Radičevo izjave. Radič proglaša: . Nemanov dodaje: Med Radičcm in To-dorom Aleksandrovim jo dosežen sporazum o sodelovanju. Radič je kategorično izjavil, da bodo Hrvatje na srbsko diktaturo odgovorili s tem, da ne bodo plačevali davkov, da se ne bodo odzivali vojaški dolžnosti in da bodo bojkotirali upravne oblasti. Strahote gottbardske katastrofe VODJA NEMŠKIH NACIJONALCEV DR. HELFFERICH ZGOREL. -4 KDO .it ZAKRIVIL STRAŠNO NESREČO. (Glei tudi poročilo na 5. strani.) kov so ranjeni generalni direktor Fort-mann, njegova liči Hilda tor sedem drugih članov njegovo družine. Opeklino sn dobili Kottler iz Bremena in Oto BrUhl z Dunaja. Bcrn, 24. aprila, r. Švicarska brzojavna agentnra potrjuje, da sta nemški državni postni.ee ilr. Hellferlcli In njegova mati smrtno ponesrečila pri katastrofi v Belllnzonl. Berlin, 24. aprila, s. Vost, da jo držav-r.ozborski poslanec dr. Helfferich našel pri Železniški nesreči v Bollinzoni smrt, jo povsod, tudi v nasprotnih političnih krogih, izzvala globoko obžalovanje. Vso časopisje komentira v obširnih člankih Holfforlchovo politično delovanje. Zanimivo jo, da objavljajo sedaj nemško-na-cionalni listi, da jo bil , »Liedertaflov« In znanih silvostrovih večorov; še tistega ni pozabil zapisati, da so Orjunaši nekoč šli v SehOnstoln (kje bl lo to bilo?) Nemce strašit... Nekdaj glasoviti »Frcivvilllge Feuerwohr> so na Štajerskem tudi izgubili svo jo zgodovinsko vlogo In svoje -1 F. Kakor z mokro cunjo se je tokom let po prevratu zabrisal «nemški» značaj zelene Štajersko in se kruto prelomil tudi pečat ponemčovanja, kupovanja duš trovnnja s šulferajnsko vzgojo in ptujskim šnopsom. Prijetno zadoščenje s« tnke«le nem« Skutarske jcremiiade. Seveda do svoie meje: če se člankar še danes drzne trdi« ti, da je v Sloveniji 100.000 Nemcev, je to nesramna skrunitev noše etnografske postavke, še nesramnejše in Izzlvalnejše je primerjanje zasužnjenih Jugoslovcnov z našo nemško manjšino, kajti s tem je izrečen tudi višek nesramnosti v trditvi, da se našim Nemcem slabo godi. NttS rod prebiva onstran meja kompaktno na svojih tleh, našo nemštvo in nemšku« tarstvo pa je le preostanek forsiranega priseljevanja v preišnjlh časih In potuj« čevalncga navala, ki mu je s prevratom na mah odklenkalo. Toda dočim našim Primorcem z batlnami vhiiajo Italijan« sko kulturo in zavedno učite!istvo pre« ganjajo kakor kačake, dočim se na Ko« roškem slovenska mladina mora vzgaja« ti v nemških šolah In »Schulverein« žc gredi nova gadja gnezda — dotlej nem« ška mladina pri nas lahko nemoteno Nič Se ne čujemo, da je mbil.«ir financ svoje prvotno stališče spremeni] !n ureditev tega vprašanja ho zadela očividno še na neznatne težkoče. V vsakem slučaju moramo smatrati za kršenje zakona, ako se no izplača diferenca med Btaro in novo plačo zu čas od 1. okt. 1923. do maja 1021. In je vsaka druga rešitev tegs vprašanja za urad-ništvo nesprejemljiv«, Caveant consulesl Rmn Za orožnike je še ta nekaj utondur prvovrstnega sukna po zelo ugodni ceni ua raz.polago. Zalito vajte u/oree in ceno čimp-ojo pri Draj^o Sohwab. Ljubljana haš iz te pokrajine in ohžaluiem, da 'T« znanie materinščine v lastnih o« je angleški premier ni obiskal, da si napravi sodbo o razpoloženju tamkajšnjega prebivalstva. 7elo dvomim, da bi se razpoloženje Indijcev in Eiripča-nov moglo primerjati z onim Gruzi-nov. Po dru Ti strani nam je Ramsav MaedonaM večkrat očital, da smo vršili nasilje nad formalnimi metodami demokratije. Res je, da mi stavimo prevlado delavskega napredka nad formalno demokratijo; toda imeli bi pravieo nadejati se, da bosta Macdonald in njegova stranka stavila demo-krntijo nad vse. Ali obstoj demokratije, ki trpi zltornieo lordov, se nahaja po našem mneriiu v nasprotju g samimi načeli demokratije. Resnica je. da mi stavimo nn*o de- snovnih in srednjih iolah. Ali da po« gledamo gospodarsko plat: naše rojake onstran meja izmozgavajo z neznosnimi davki ln bremeni, onemogočajo jim go« spodarskl razmah, kjer le morejo — na« ši Nemci pa se redijo kakor črvi v mo« kl. Kdo jim ovira In bojkotira podjetja, kdo jim gleda na prste pri bančnih in finančnih manipu'acijah? Nemški živelj pri nas je danes težko podložčn ln tvori posebno kasto, ki sc jc radi gospodar« ske prepotence znova lotevajo «herrcn« volkovske. alire. Cela vrsta koncesij, ki jo je nemški klub izmozgal od homogc« ne vtode, ni šla le na na račun naše eko. nomije temveč žal tudi nacionalnosti. V tem je treba remedure. Zato sta nastop samostalnih demokratov In za'et nem« škega kluba v objem razočaranega opo« mnkratijo še vodno nad monarhijo ali zicijskega kluba pričela naše nemštvo aristokra"iio. In to je ono, kar sem in nemškutarstvo navdaiati z brigo, S rekel v Tifli»u in v Batnmn. Ali naj , koncesijami ne pojde več, pa naj Nem« bo to neprrateljski nanad zoper An- ci kričijo knkor hočejo, pa naj dr. Ko« elijo? Ali pomeni Macdonaldova kriti- ro5ec obljublja zlata nebesa. In tudi ka sovVt-kcra sistema tuli neprlja- tendcncliozno in prisiljeno v zviševanje telisko dejanje zoper našo državo? | našega nemštva do primere s trpljenjem Vprašate me. kako smer ho zavzela našega rodu onstran meje se da zlahka borba med dnuro in tret.io internacijo- ozdraviti: ako Nemci in nemškutarija nalo? To je eno nnjtežnh vprašanj na vsi,k način hrepcniio po enaki u« naše dobe. Ramsav Maedona! I ie ii so'''- n"j povedo in skušalo bi se jim javil, da se ie d nt ca internaeiionn.la ustrc^'- zmagovito borila z Mo«kvo. toda pra-1 -- vi zmairalec je vedno oni, ki duseže — poslednjo zmago. Nemška bol Izplačilo diference uradniških plač za nazaj Plače državnih uradnikov po novem Novesad r , , . . . , 1 strani obsežen članek o samem zatiranju L'?.ne ic'V maj"' pnrw<,e flri!,,vn!m ,lr!ld nemške manjšino v Sloveniji. Uvodoma ™om dirc.enea med staro in novo pla-sicer razpravlja o položaju našega rodu °d.1' oktobra 1023 do maja 1024. Gd-onstran laških me nikov, da nato lahko ■ ' .'? 0(1 tp d'rereilt'0 le Prcduj- v paraleli tretira slovenskih Nemcev te- |me\ , ' Jlb J® ""dništvo n;i »» račun žave, črno popisane od najmanjšega dro- j biža do piedrznih zavijanj in z očitno tendenco, da poslužijo laški manjšinski politiki za protiutež in dobro pretvezo. Po zrušenju avstrijske vlade — pravi novi popisovalec »nemške holi» na Slovenskem — so lepe besede narod e vlade o ščitenj nemške manjšine ostale na papirju. Odpuščali so se nemški uradniki uvedel se je izključno slovenski uradni jezik in se odtlej vse nemške vloge rešujejo slovensko, nemški napisi so sc odstranili povsod izvzemši v Kočovju. In nato nemške šole! Preko noči so bile pre-pleskane, nemška privatne f Ci ta j: šulfe-rajnske!) šole pa so sploh doživele ne-slaven konec, vse do zadnje. Potetn pe-stitev nemškega društvenega življenja: Turnvereini so bili zapečateni, Gesangs-vereini so prišli ob glasove (namreč pri posameznih volitvah v odbore), celjskem« »Deutsches Hausu« je zmanjkalo denarja in je preko konzorcija zlezel pod sek-vester. ljubljansko širokoznano Firhar-moni.io je upravnik potom novnklic.inoga občnega zbora spravil v last Glasbene Matice: Kazina, ki stoji na najlepšem prostoru, je bila knzinotom »entz.ogen« in Izročena »tujim o»pbam» — bržčas Di-viziiski komandi, ki se je kmelu vselila vanjo. Končno je hi! razpuščen še «Den-tfher Krnlnlscher Lehrervercin«, ki je pilčakoval še nekak znaten leg-1... Vse ga v vsem je na Slovenskem bilo raz-pničenih nnd 200 nemških društev s premoženjem F0 do 100 milijonov Din. V političnem ožini je vladala še hujša grozota. Vsi »nemški« občinski odbori (v mariborskem okraju kar 47) so dobili slovensko gerente. In zeodilo se je, da so celo Maribor, '"olje, Ptuj, Kočevje in še mnogi bivši tabori, kjer se včasi Plevenei občinskih volitev niti udeleževali niso. dobili slovenske znstnpe. Pri ljudskem štetju 1. 1081. so se rodile prejelo. Nihče ni niti malo mislil, da bo skušala vlada izbegavati glede izplačila diference med staro in novo plačo, ker sta obe plači z zakoni določeni in je tudi teitnin izplačila nove plače jasno z zakonom ugotovljen. Do maja je uradMftvo prejrmnlo stire plače, torej mu od I. oktobra 1923. diferenca do višine nove plašč na znatne težkoče. In vendar jo pretila uradništvn že nevarnost, da izgubi diferenco plače za nazaj. V načrtu nove odredite o dra-lnjskih dokladah jc bila v čl. 29 sledeča določba glede Izplačila diference plače za nazaj: •Samo oni državni uslužbenci, katerih prejemki, odrejeni z. novim zakonom o uradnikih in ostalih diž. uslužhencih. so višji kakor so bili njihovi skupni prejemki (vračnnajoč tu plačo, vso draglnjske dodatke in prejete predujme) do konea aprila t. 1., dobijo razliko med dosedanjimi skupnimi prejemki in rodnimi prejemki, ki jim pripadajo po novem zakonu o drž. uradnikih in ost. drž. usluž benelh. Za uslužbence, pri katerih ne bi bilo nobeno razlike, so smatrajo izplačani prejemki do kraja mescea aprila t. 1. (vračnnajoč tu izplačane predujme za mesee januar, februar, marc in april) kot deli-nitlvrl«. Na ta način je hotelo ministrstvo financ uradništvu staro plače računati skupno z draginjsklmi dokladami in predujmi, pri novih plačah pa golo plačo, tako da ne bl bilo nobene razlike. Proti taki rešitvi so so uprli demokratski člini vlade tor je vsled tega v zadn;em trenutku vlada ureditev tega vprašan ta odgodila. Člen 29. se sedaj glnid: vZa deflnlllv-no ureditev vprašanja o pr«j)ti!i dohod Anketa o kreditni organizaciji uradništva Sinoči so je vršila v posvetovalnici ljubljanske Kazine anketa o kreditni organizaciji uradništva, kateri je predsedoval predsednik »Saveza nabavljalnih zadrug državnih 6inovnikov», gosp. Miloš S11 b 1 e r in katere so se udeležili poleg člana glavnega odbora Saveza gosp. A. Ribnikarja in člana nadzornega odbora Saveza g. Vogla rja, zastopniki 'naslednjih privrednih uradniških organizacij: za flranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani g. rač. nadsvjtnlk Roštan, za »Nabavijačko zadrugo državnih že-ilezničarjov v Ljubljani« predsednik gosp. ! C e r č e k, za »Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo« ter »Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Celju« g. V o g 1 a r, za »Hranilnico In posojilnico Učiteljskega konvikta« predsednik gosp. Alojzij Koeel in za »Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Ljubljani« tajnik g. Josip R e g u i Predsednik M. Štibler je poročal o nameri Saveza nabnvljačkih zadrug drž. nameščencev, da organizira v celi državi uradniške kreditne organizacije ter ustanovi v Beogradu v ta namen tudi jako centralo. Zahteva po organizaciji uradniškega krodita, ki je pereča za uradništvo vsepovsod, je tem večja, kor v smislu uredbe »Nabavljalne zadruge« nc smejo dajati robe na kredit. Načelnik Ribnik ar je opozarjal, da bi mogel Savez poleg tega, da Iz lastnih sredstev finansira kreditne zadruge uradništva, na podlagi svoje velike kreditne sposob-Inosti pridobiti tudi večjo kredite od Poštno hranilnice in Narodne banke. Uradništvo opravičeno zal.teva, da se zanj da na razpolago vsaj etkaj odstotkov vlog iz državnih denarnih zavodov. Govornik razpravlja podrobnoje kako bi so v pokrajinah izvršila organizacija uradnišk ,ga krel'ta. Predlaga tudi, da naj hi se uradniškim kreditnim zadrugam priključili še posebni oddelki za posmrtno in bolniško blagajno državnih namo-ščencev. Rač. nadsvetnik Roštan ptt-vdarja, da hi krediti Saveza moraii biti po nizkih obrestnih merah. Kreditnih organizacij naj bi poslovalo le tnalo število. G. Vogla r opozarja, da je inieia »Nalmvl'alna zadruga« v Celju že vse pripravljeno za osnovan'e posestrske kreditne zadruge, kor jo bila za lo potreba zelo velika. G. Cerček pojasnju-jo enake tendence pri železničarski zadrugi in opozarja zlasti na to, da bi morale kreditno organizacije pospeševati melo štcden'o. ki se pri železničarjih zelo lepo uvaia. G. Kecel pozdravlja organizacijo uradniškega kreaita kot zastopnik učiteljske kreditne zadruge. Po daljši debati so bile sprejete naslednjo smernice: I. Nujnost organizacije uradniškega kredita je neodložljiva, zlasti, ker je uredništvo izgubilo zaradi novega uradniškega zakona ter triletne izgube stalnosti sk-uhi ves zasebni kredit. II Za vsako oblast naj se določi, odnosno ustanovi v?,ij po eria Bamosttijna »Hranilna in po«ojilna zadruga« za drž. nameščence. Poieg teritoriji ih principov naj so za snovanje teh o sanizncij upoštevajo tudl potrebe poedinih večjih stanov, kakor železničarjev, učiteljev itd. in. Hranilna in posojilna centrala Saveza naj prtslttjp \ pokrajinah prvenstveno preko že obstoječih kreditnih zavodov drž. nameščencev. IV. Glavne kreditne naloge teh zadrusr naj bodo posvečene dajatvi malih moseč-nih kieditov za nakup robe v »Nabavlj. zadrugah«, dajatvi večmesečnih kreditov za nakup obleke, obutve, kuriva ter le v omejeni meri dajatvi drugovrstnih kreditov. Pospešuje naj se tudi mala šted-nja, četudi v prav malih zneskih in za krajši čas. Hranilne in posojilne organizacije drž. nam. naj organizirajo tudi posmrtno in bolniško zavarovanje drž. nameščencev. V. Dokler ni ustvarjena pri Savezu centralna kreditna organizacija, naj Savez izpesluje, da bodo državni zavodi, zlasti čekovni urad, dajali že obstoječim kreditnim zadrugam nekaj svojih vlog vsaj v okviru sedanje zakonske možnosti. V smislu gorenjih smernic bodo gospodarske zadruge iz Slovenije predložile Savezu nabavljačkih zadrug utemeljeno spomenico a prošnjo, da se čhnprejo Izvede kreditna organizacija državnih nameščencev. take »potvorbo«, da so komisarji poedine .lkih v obliki plač, draginjskih doklad ka-očitne ronegate in zapeljane odpadnike kor tudl izplačanih predujmov v dobi od kratkomalo zapisali za Slovence. Tako 11- oktobra 1923. do 1. maja 1921. bo mite tudi rr-'«-a — pravi člankar — da nister financ prcdloJil m'n. svetu na-i štetiu število nemškecra I knadni Dredlog«. Politične beležke + PilpogačarUa SKS. Naša SKS še vedno oflcljeino sodeluje v »Narodnem dnevniku« po članih konzorcija In po članih redakcije. V konzorciju Jc nastopila ta prememba, da je dr. Ravnihar zdaj tudi na zunaj In službeno radikal, kakor smo ml to vedno trdili. Z zanimanjem čitamo v »Kmetijskem listu«, kaj pišejo o svojih konzorcljallh. Koruptna banda, kačakl to je najmllejše kar sc tam piše o njllt. Najbolj pa je zabavno videti, kako se SKS hvallsa, da le dosledna. Dosledna pa res: z radikali v konzorciju, z radikali v objemu v tiskarni, obenem pa razsaja nad njimi. Dobro je vodil g. Pucelj svojo stranko: s pllpo-gačarstvom Jo Je srečno in trdno posadil med dva stola, kler bo končno obsedela. AH nI škoda naprednih moči, kl s tem propadajo? + Za koga bo t>as}l bič? V sredo je priobčil v našem listu načelnik »Orlovske zveze« g. dr. Makso Peterlln poslano, v katerem pravi, da niti sanjal ne bl, »da ste vi, v katoliških krogih vlso-kospoštovanl mogočnjakl, zmožni tako gnusnih laži In podlih Intrig, kakor ste jih producirall o meni za mojim hrbtom In Iz nizkotnih nagibov gole škodoželjnosti.« G. Peterlln Izjavlja dalic, da jc, hoteč priti spletkam do dna dosedaj še ^ sproti zadeval na »hinavsko umikanje« ter končuje: »Dasi sc tudl roki pravice ne odtegnete, bo poleg tega plačilo za vas — pasji bič! Mislim, da ie ta protest dovolj glasen. Kdor se čuti prizadetega — predme!« — »Slovenec« Je dosedaj na poslano g. načelnika Orlovske zveze dr. Maksa Pcterllna previdno In hinavsko molčal, ker menda meni, da Jc boljše ako sc smradu v klerikalnih organizacijah z mešanjem ne razkriva. Ni pa dvoma, da mora Iti v danem primeru za prav »čedne« afere, kl so pravi Izraz mišljenja In dejanj patentiranih naših katolikov. Vsekako le nekaj prav posebnega, ako žuga načelnik »Orlovske zveze« s poslanim v »Jutru«, da bo »v katoliških krogih visoko spoštovane mogočnjake« nagnal s pasjim bičem. Ako bl ne bili ti mogočnjakl pristni hinavci In tihotapci, bl mora II dati, vsaj na svojo čast nekaj, četudi jim llgurjanska morala dovoljuje, da so zlezli sramotno za plot ne da bl dali svojemu človeku zadoščenje za obrekovanje, čostikrajo In druge svoje vzorne katoliške lastnosti. Cc Je v klerikalni stranki sploh še kal dostojnosti, potem jc res potrebno, da »Slovenec«, kl je rad gostobeseden kadar pridiga o katoliški morali, pojasni javnosti za katere katoliške mogočnjake je namenjen pasji bič orlovskega načelnika. + Razpuščanje «Kulturbtind»-ovIh organizacij. V sredo so politične oblasti po vsej Vojvodini začele razpuščatl organizacije nemškega »Kulturbunda«. Zaplenile so blagajne In arhive, zapečatile jokale. Imovino organizacij pa deponirale. Iz nemških krogov se širi po Beogradu vest, da utegne biti zatvorjena tudl nemška gimnazija. Morda širijo to vest radi slabe vesti, da tudi v svojih zavodih mesto pouka v državnem duhu vodijo kulturbundovsko politiko? Ali ste že poslali^ naročnino za „Jutro" !z demokratske stranke V LJUBLJANSKI OILASTI SF. VRŠE TA TEDEN SLEDEČI SFSTANKI IN PREDAVANJA. V petek, dne 25. t. m. sc vrši sestanek demokratske stranke v Radohl na Do« lenjskem ob 5. uri popoldne. Kot dele« gat ccntra'e sc ga udc'eži g. Fr. Majcen. V Ljubljani sc vrši istega dne pre« davanjc g. prof. Dolžana «0 pračloveku® v sttlonu pri «Levu». Predavanje priredi ZKD. V soboto, dne 26. t. m. se vrši preda« ve.nje v Brežicah o «Nebcsnih prikaz« nih». Predava g. dr. Čadcž. Predavanje priredi ZKD. V nedeljo, dne 27. t. m. se vrši občni zbor k. o. JDS v Litiji. Udeleži se ga dr. Gregor Zcriav. V Dolu pri Hrastniku sc vrši javen shod ob 3. uri popoldne pri Ivanu Drak« s'criu. Udeleži sc ga dr. Stane Rape. V Št. Vidu Stičnl na Dolenjskem se v.-šl sestanek dem. stranke v prostorih pri oValdctu pod Ivančo gorico«. Ude« leži se ga Fr. Majccn. V Podgradu pri Novem mestu se vrši sestanek demokratsko stranke. Udeleži se ga Fr. Majccn. V Birčni vasi se vrši istotako sestanek demokratske stranke. Udeleži sc ga Fr. Majcen. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV: V nedeljo, dne 27, t, m. se vrše pre« davanja: V Dol. Logatcu ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Kuncu «0 vzrokih denarne krize«. Predava dr. A. Urbane. Na Vrhniki pri LJubljani ob pol 3 uri popoldne. «Datum križanja Krista». Predava g. Josip Zupančič. V Zagorju ob Savi ob 10. uri dopoldne v Rudniški restavraciji «Iz zemljcpisja in zgodovine Jugoslavije®. Predava prof. Josip Breznik. Na Lescah na Gorenjskem ob 2. uri popoldne v restavraciji pri Lcgatu na« sproti kolodvora «0 čebelarstvu«. Pre« dava g. Anton Likozar. V Mošnjah pri Radovljici ob 3. uri pop. »O verstvu pri starih narodih«. — Predava prof. Rado Pavlič. V Prlmskovem pri Kranju ob 3. uri popoldne »Pomoč domači živini v prvi sill». Predava g. živinozdravnik Lovro Tepina. V Skofjl Loki ob pol 10. url dopoldne. «0 pračlovekun. Predava g. prof. Dol« žao. V Koroški Beli oh pol 10. uri dopoldne v telovadnici «Sokola» na Javornlku »Socljallzem in demokratizem«. Predava g. Stojan Bajič. Po svetu — Izmenjava političnih ujetnikov med Francijo ln Nemčijo. Iz Strasbourga javljajo, da sta Francija hi Nemčija zadaje dni na železniški postaji Kehl izmenjali nekaj političnih ujetnikov. Francozi M izročili Nemce Sehwcbla, Bergerja in Gerdruma, Nemci pa so vrnili kapetana D'Armonta, Langa in Atiberta. — Reorganizacija sovjetske rdeče armade. V zadnjem času so bile Izvršene pri vodstvu rdeče armade temeljite iz-premembe, kl so so že dolgo pričakovale, Po deflnitivnem imenovanju Fruneeja m podpredsednika revolucionarnega vojnega sveta, je bil bivši komandant rdeče armade, Kamenjev. imenovan na mesto odpuščenega Lebedjeva za generalnega inšpektorja rdeče armade. Na predlog Frunceja in Nušlihta se IzvtSI v velikem obsegu tudi reorganizacija vsega osobja glavnega štaba ln bo premeščenih v Moskvo ln obratno okoli tiso« višjih oficir-jev. Dosedaj je izvedeno imenovanje dosedanjega komandanta IX. armadnega strelskega zbora, generala Velikanova, ki jo postal namestnik komandanta severno - kavkaške armade. Istočasno je bil izmenjan glavni komandant vojska na Povolgi, Kročkovski in imenovan na njegovo mesto dosedanji glavni komandant B. armadnega zbora Sedjakin. V moskovskih vojaških krogih smatrajo, da Je glavni inspirator teh izprememb Frunoe-jev svetovalec, general Tuhačevskl, znani komandant ruske armade v vojni > Poljsko. Borza 24. aprila: ZAGREB. Na efektnem tržišču Je bila tudl danes tendenca prijaznejša. Veliko zanimanje je vladalo za Slovensko, ki se je živahno trgovala in dalje porasla. Črvstejši sta bili tudi Eskomptna ln Ju-goslavenska. Od industrijskih papirjev je poskočila Sečerana. Nadalje Je bil živahnejši promet v Vojni ikodi. — Na devii-nem tržišču je bila danes tendenca nekoliko slabša. Tečaji vseh deviz razen Švice in Londona so popustili, Švica In London sta mednarodno čvrsta. Večji padec beleži Pariz, ki je oslnbel na mednarodnih tržiščih. Blaga Je bilo dovolj In je Narodna banka intervenirala le v devizi na Svlco. Promet je bil prilično slab radi rezervira-nosil kupcev, ker nastopa štiridnevna borzna pavza in se ne more predvideti, kakšna bo situacija po praznikih. (Radi pravoslavnih velikonočnih praznikov borza 4 dni ne posluje; naslednji sestanek Jo v torek 29. t. m.). Trgovanje se je gibalo največ v devizah nn Italijo, Prago ln Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2991.4 do 8021.4, Dunaj 0.1127 do 0.1147, Bruselj 0 dn 447.5, Budimpešto 0 do 0.11, Bukare-šla 0 do 42.5, Italija izplačilo 858.15 do 8< 1.15. ček 857.1 do 8(10.1, London izplačilo 852 do 855, New-York kabel 0 do 80.7^, ček 79.9 do 80.9, Pariz 530.4 do 535.4, Praga 237.5 do 240.5, ček 287.25 <1o 240.25, Švica 1422 do 1432, ček 1421 -'i 1431; valuto: dolar 79.125 do 80.125, aK 0.1128 do 0.1148. Kč 0 do 287, lire 355 do 358; elektl: Trgobanka 42 do 44, Eskomptna 144 do 145. Hipotekama 70 di 71, Jugoslavenska 123 do 124, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Prnštediona 915 do 920, Etno 140 do 142, Slavenska liO do 135, Eksploatncija 140 do 142, Sečerana 1135 do 1170, Isis 5 do 0, Narodna šumska 114 do 0, Nihag 120 do 125, Gut-m-nn 900 do 970, Slaveks 400 do 0, Slavoniji 123.5 do 125, Strojne 0 do 200, Trbovlje 605 do 815, Union 090 do 710, Vevče H7.5 do 0, 7 odst. investicijsko 67 do 70, Vojna škoda 181 do 184. CURIH: Reograd 7.15, New-York 5 London 2469, Pariz 86.50, Milan 25.10, Pra^a 16.625, Budimpešta 0.008, Bukare-št- 2.97, Sofija 4.15, Dunaj 0.0079375. T"ST: Beograd 27.80 do 28, Dunaj 0.0315 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 66.15 do 66.50, Bukarešta 11.25 do 12, Pariz 143.50 do 145, London 98.25 do 98.45, New-York 22.35 do 22.50, Ct -'h 306 do 400; valute: dinarji 27.80 do 28. avstrijske krone 0.0315 do 0.0820, dolarji 22.30 do 22.45, funti 98.10 do 98.25, 50 frankov v zlatu 86.75 do 87.25. DUNAJ: Devize: Beograd 876 do 880, Berlin 16.05 do 16.&5, Budimnešta 0.80 do 0.94, Bukarešta 808 do 870, London 811 OT do 312.300, Milan 3154 do 3176, New-York 70.035 do 71.185, Pariz 4662 do 4678, Praga 2102 do 2112, Sofijo 513 do 517, Curib 12.605 do 12.655; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 8150 do 8170, dinarji 873 do 879; efekti (v tisočih aK): Trgobanka 39, Hrv. hipotekama 50. Hrv. eskomptna 120, .IiiToslavenska 101, Trbovlje 524, Jesenice 1150, Gutmann 820, Slaveks 295, Slavonl-ja 100, Sečerana 960, Jull-Sfld 480, Anglo-bank 250, Bankverein 187, Lflnderb.mil 295, ZivnostenskA 825, Alplne 528, Poldi BliO, F'- >dn 1195, Dnlmler 23. PRAGA: Beograd 48.50, Dunaj 4.87, Berlin 7.85, Rim 157.25, Budimpešta 4.20, Pariz 231, London 148.425, New-Yor!< 34.15, Curlh 600.50. BERLIN: Reograd 5.28, MIlan 1C'& Praga 12.46, Pnriz 27.40, London 18.435. New-York 4.19, Curih 74.(11. NFAV-Vork: Reograd 125. Berlin 2825, London 437.02, Pariz 632, Curih 17.72 Rim 444.50, Dunaj 1412, Budimpešta 13, Praga 295.75. Rešimo softolsiii Tabor! Naši Kraji in Bitka v Mestnem domu KOMUNISTI IN KLERIKALCI RAZBI.JEJO SOCIJALISTIČNI SHOD - TAJNIK MEDNARODNE STROKOVNE ZVEZE MORA POBEGNITI _ KRVAVI PRETEPI S STOLI IN BATI. - INTERVENCIJA POLI. CIJE. LJubljana, 24. aprila, SoclJallstiCna stranka Jugoslavije (Pe tiCevci In Korunovcl) je sklicala za danes zvečer v Mestni dom Javen shod, na katerem je imel poročati tajnik medna rodne strokovne zveze amsterdamske Internacljonale, Ivan Sassenbach Iz Amsterdama o delavskih strokovnih organizacijah po vojni, skupščinski poslancc Ncdciko Divac pa o političnem položaju. Divac iz neznanih vzrokov nI prišel, pač pa mesto njega član strankine centrale g. Radošcvič iz Beograda. Proti zborovanju se Je od komunlstlč ne strani že vos teden vodila strastna agitacija, katero so na vso moč podpl-rall gotovi elementi lz klerikalne stranke, ki so očividno hoteli, da sc četrta oblctnlca klerikalne morije na Zaloški cesti proslavi s pretepom med delavstvom. Shod je bil napovedan za 7. uro. Komunisti so s svojo klerikalno rezervo za-sedli velik del dvorane ter se utaborll! na levici ln v centru. Njihov generalštab gg. dr. Lemcž, Makuc In Marcel Zorga je obdan od komunističnih občinskih svetnikov ter cele vrste maglstratnlh uslužbencev. 2e pred otvoritvijo Jc bilo opažati med zborovalcl zelo krepko razpoloženje. Clm pa je Fran Svetck Imenom strokovne komisije otvorll shod in zagrozil, da bodo socijalisti, ako bi hotel kdo motiti zborovanje, vračali klin s klinom, Je zakričal dr. Lemež: .Čemu Izzivate!. Ko so komunisti zaslišali glas svojega voditelja, so dvignili huronskl krik. V dvorani se je razbesnil vihar psovk in najbolj prostaških klicev. Položaj se Je pogoršaval od trenutka do trenutka. V divjem vrlšču so odmevali klici: .Zivlo Lenini Živela Moskva! Ven s patrijotlčno drugo Internacijonalo. Doli goljufi! Smrkovcil. Večina .ogorčenih klicev, se ne da zapisati. Oglušno žvlž-sanje in vpitje .Volite predsednika!, ic pretresalo dvorano, dvigale so se pesti ln kmalu tudi stoli. Svetck jc skočil na mizo In skušal pomiriti zborovalce, a zaman. Močna gruča komunistov se Je pre-rila med tem na oder in sploh v ospredje ter začela ogrožati sklicatelje. Na Svctkovo izjavo, da se shod toliko časa nc bo nadaljeval, dokler nc bo mir In da ga bo eventualno raje zaključil, ic komunistična večina odgovorila s prepevanjem internacljonalne himne In klici: .Ven Izdajalci delavstva! Živela proslava 1. maj nika!. Med tem je že pričelo po dvorani opasno prerivanje in na več krajih so se spopadle posamezne skupine. So-cijallstične voditelje, ki so hoteli delati red, so komunisti kratkomalo pometali iz dvorane In jim dali svoj blagoslov s pestmi. V splošni zmešnjavi se je poja-vil vsak trenutek sredi množice nov govornik, a v hrupu ni mogel nihče govoriti. Glavni poročevalec Ivan Sassenbach ie nekaj časa gledal divjanje, kmalu pa mu je neki dobro misleč sodrug nasve-toval: «Am besten Ist, dass Sle ver-scliwlnden!» O. Sassenbach je odgovoril: «Ich glaube auch. ter sc je nato umaknil Iz dvorane, ne da bi sploh prišel do besede. Njegov odhod so sprejeli komunisti z viharnim ploskanjem In hu-ronsklml klici: Abzug! Nekdo Je nato predlagal g. Makuca za predsednika. Ker pa g. Svetek predloga nI hotel dati na glasovanje, so prešli komunisti in klerikalci v .ostro, ofenzivo. Na odru je pričelo najprej močno prerivanje, ki pa se je v trenutku razvilo v Pravo bitko med socijalisti in komunisti. Slednji so najprej vrgli govorniško mizo ' odra, nato pa zagrabili za stole in tolkli preklnprek ž njimi po glavah In hrbtih socljallstov. Po dvorani so polomljeni stoli in klopi kar frčali po zraku. V Pol minute so bili socijalisti potisnjeni Iz dvorane, komunisti pa so še neprestano pritiskali za njimi. Divji krik se je razlegal po ccletn trgu pred Mestnim domom, pretrgan od bolestnih klicev ranjenih In tepenlh ter ogorčenih pozivov nekaterih posebno nesrečnih, ki jim je bila v gnječi raztrgana obleka. Medtem Je prihitela policija, ki je vdrla v dvorano, razgnala poedine šc pretepajoče so skupine In potisnila skozi vrata trlumflraiočl komunistični generalštab. Po dvorani Je Izgledalo kakor na bojnem polju: vse križem so ležali razbiti stoli, stolčene klopi, cunje od raztrgane obleke. Resnejše ranjene so bile štiri osebe, kl so morale poiskati zdravniško pomoč. Med zadnjimi so sc iz dvorane umaknili klerikalni podpihovale!, ki so sc smejali v pest, saj se jim Jc proslava Zaloške ceste sijajno posrečila. župan umre, bo Ljubljana Izgubo tako or-ganlzatorične moči zelo čutila. Sodba o njegovih političnih načelili Je lahko rav,- spal. Pogreb jo bil lep. Vreme, ki v tej spomladi še ni pokazalo prijaznega lica, se je zvedrilo ln najlepši dan te spomladi je bil dan njegovega od -hoda v večnost. Nebrojna množica se jo nabrala ob njegovem domu, da nn lična, glede enega pa smo edini: glede njegove marljivosti, njegovo skrbi za blagor mesta in gledo njegovega stremljenja, da bi odstranil nedostatke in uvedel izboljšave.* Bojazen zdravnikov, da si župan ne opomore več, se je uresničila. Dne 25. aprila popoldne je umrl, ker se je kap ! l' ® ,SOKOlSK? P- 'ovila. Dne 27. aprila popoldne se Jo T % vršil iz magistrata preko Starega trga k pokojnikovo srre, polno činov in sile, zvestobe in čuta za dolžnost. Zopetni vpad laške soldateske v Hotedršico Ni še dolgo tega, odkar so Italijani vdrli preko mejo v IlotedrSico, hotoč odvesti s seboj gostilničarja in posestnika Alojzija Brusa. Kaj hočojo pravzaprav od njega, sicer šo vodno ni jasno, dejstvo pa jo, da g. Brus nima miru pred Italijani, odkar je naša država na tej točki soseda Italijo. Bajo bi radi od njega, da bi jim šel na njihovo ozemljo podpisat razne izjave, kar pa Brus kot zaveden Jugoslovan vedno z vso odločnostjo odkloni. V noči od srede na četrtek so Italijani vnovič prekoračili našo mejo. To pot fi-nnncarji. Pri Brusovih so žo vsi počivali, ko jih prebudi iz spanja močen ropot. Trije italijanski financarji so skočili skozi okno v sobo, kjer jo spal BruB s svojo ženo in štiriletno hčerko, več pa jih raKn njemu niso bila tla ) ku 'h jo bilo skritih še zunaj hiše. Brusova. že-,z rožicami jn mora! je kot dijak pre-na je z otrokom zbežala in hitela klicat | sIcl,siti vse dobre in slabe strani slona pomoč, njenega moža pa so med tom j venskega naprednega dijaka. Študiral Italijani zgrabili za vrat, ga vrgli nn tla, | i® v Mariboru, kjer je dovršil gimna-suvali z nogami, teptali po njem in gn Z'J° v J^nulcu, kjer je absolvir: * i sledi na njegovem zadnjem potu. Prišla so zastopstva okrožnega sodišča, notarske zbornice, stari ♦ Triglava ili. so ga prišli kropit in sokolska društva iz Ormoža, Središča, Ljutomera in Ptuja, zadnja tri po deputacijah, so bila zastopana, Sokol Ljutomer je pri-hitcl s svojo zastavo, središkl Sokol i pa s sokolsko godbo. Domača požarna jo svetila in zastopana jo magistrata preko Starega trga k j ^ t0.r sv. Krištofu velikanski pogreb pokojnika, j k° P? 'P °b zvokih soko sko in sicer na občinsko troške. Krsto so no- vx° , P°?tr° ^ - ™10S°. 'r0.>m 1,1 sili meščanje, ki so ob njej svetili tudi z 1 ,v.PlKastm 1fJ1yrovod 7'ace Pikati pro-bakljami. Pela sta zbora Filharmon. dru-1 L^^f"' , Rt\ prlPluU v štva in čitalnice, za pogrebom pa sta šla' g?k2-'*« 8tra!11| v veJ in ™ta demonstrativno mrzlo posmrtni«, ter s,I P0zori5^ ja do l^opnhšča. tem prav neokusno pokazal mržnjo Nem-1 °,b ob njegovem cev proti rajniku Slovencu. Zupan je imel; "raj)u.m<1 & "J*1 ormo®kl doma?1 1600 goldinarjev letne plače, .prosto sta-1 ^P'.,katfr^a, "'°kP i? novnnje na magistratu in 100 goldinarjev P£knLn'k PO-t'^1. žalostinki: za kurjavo. - Mihael Ambrož jo bil rojen I"0?3 ,e. >n . «V.gred.; Ob 14. februarja 1808. v Ljubljani ln hišni Srob" ?c, £ 61>om'njal njega tn njego-posestnik. Po njegovi smrti e bil nn seji ^ t"?' v'" vT" 2'' 8. junija 1864. izvoljen zn ljubljanskega ' ^ ^ V x v™eml S?" župana dr. Ifeurik Costa. V »Novicah* je k0'"tV? in dn.mn2?-a. ,.dnlStva 1» 1° kolstva in domačega društva napisal "BleiwTlV VAmbrožJ^rec^V^! ^ Pokojnika starosta o'r- vršen nekrolog. Lujiza Pes|akova pa L1™.0^1 hoko,a s Protroaljlvim spoje zapela nemško pesem (cLaibacher Zei mTakm K°V0r0m-tung* 20. aprila), v kateri nnglnša zlasti Dr. Fran Strelec f (V spomin tihemu narodnemu delavcu.) V Ormožu jo dne 19. aprila preminul dolgoletni narodni boritelj ob naši severni meji, not.lr dr. Fran Strelec. Pohajal je iz kmečko rodbine <• Moška njcih ter si jo v sorodu tudi z znanim našim sokolskim borcem br. dr. Pivkom. Kakor vsem našim dijakom, tako tudi njomu niso bila tla Dopisi poznate! Poznato li njegovega bili s puškinim kopitom po glavi. Brus jo obložai nezavesten. Imel je poškodbo pravniške študije. In ta leta so oblikovala tudi vse njegovo poznejšo živijo- na čelu in temenu, na hrbtu in tudi po j nJp-rokah. Ker so se med tcin bližali naši ! njegovo notarsko mesto jo l>L'o orožniki, so italijanski junaki zopet na- ^ n!)'Ši severni meji v Gornji Radgo-glo zbežali čez mejo. Na oknu v Bniso- kjer si je s svojim finim družabnim vi hiši so pobito šipo in polomljen, ozi- čutom in z ljubeznijo pridobil srca rema izruvan je tudi okvir. |vseh. tako Slovencev kakor tamkajš- Zaradi novega vpada v notedršico vla- ".l'1' Nemcev, kljub temu, da je bil v da med tamkajšnjim prebivalstvom silno narodnih vprašanjih nepopustljiv, šc razburjenje. Ljudstvo zahteva z vso od- danes, po dolgih letih, se ga gornje-ločnostjo, da jih oblasti zaščitijo pred , radgonski okraj, posebno pa Radinei, neprestanimi veksacijami s strani Italija- spominjajo z ljubeznijo in veseljem, nov in da so meja tamkaj zavaruja tako, je bilo v Ormožu izoraznje.no meda bo Lahe enkrat za vselej minulo ve- st0 notarja, se je preselil v na.šo prle- ško soprestolico, kjer je bil istotoku glavna žila narodnega življenji ter ,;e soodločeval v vseli perečih narodnih vprašanjih. Ormoški Sokol si ga je izbral za prvega svojega starosto ter mu je starostoval skozi d.vset !et do solje za ekspedicijo čez mejo. Mihael Ambrož, ljubljanski župan Ambrožev trg v Ljubljani nosi svoje svoje obolelosti. V času našega narod-im; po izvrstnem županu Mih. Ambrožu, noga preporoda jc bil član Narodnega ki je danes pred 00. leti, dne 25. aprila sveta za ormoški okraj ter jo stal že 1884. umrl. V mngistratni posvetovalnici pr"-d preobratom trdno ob strani vsem visi velika oljnata slika, ki kaže simpa-' našim prevratnikom. tičnega gospoda s črno dolgo brado in z Bil je življenja mučenik. kakor jih zlatimi naočniki, držečega v roki Blei- je na tem svetu le malo. In iz teh t.«- weisove : župana Ambroža, ki je žav izvira tudi njegovo prelil,ijenje, načeloval kot odločen Slovenec in marljiv katero ga je mučilo doiga tr" leta in sodelovalec dr. Jan. Bleiweisa ljubljanski kateremu je končno mdlegei. Lotošnia občini od leta 1861. do 1884. Vodil je še spomlad ga je preselila v dn-gi boljši sejo obč. sveta dne 8. aprila in koncem svet. seje izjavil, da je potekla njegova funk-1 V soboto je zatlsnil v krogu svoje cljskt doba in dn se v kratkem vrše obč. hčerke, svakinje ter dveh svojih privolitve. Dne 20. aprila ga je zadela kap; jateljev ljubo oči. Eno njegovih -1-olrpla mu je desna stran telesa in govoriti niih vprašani so bile beseda na zdrav-ni mogel več. V podlistku z dne 23. aprila čitamo: . OI® t« v beograjski gledališki publiki jako priljubljen in gostuje v LJubljani za eventualen angcžma. Iz pisarno ljubljanskega gledališča. . Dizma prispeva . Tone Seliškar stopa nn plan z odlomkom iz nedovršenega romana »Umazana povest*, Avg. Plrjevec pa ob- j javlja člnnek o Mnksu Pleteršniku. Prof., M. Dolenc končuje spis {Slovensko ljud-1 stvo na Dolenjskem pred dvemi, tremi stoletji*, ki obsega mnogo doslej še neznanih podatkov iz tisto dobe. V (Književnih priobčilitr> srečamo kritiko o Opero Je dirigiral kapelnik Slatin, režiral pa Sibir-jaltov. Glavno žensko vlogo Snntuzio jo pela ga. Marta Rak, bivša članica zagrebško opere. Glasbeni pari so izvajali člnni splitske Filharmonije. Enodejanko ;. ioor, lovno, da imajo vizume za prehod skozi Ne izmeiujte denarja! Zakaj si no bi nakupili obleko, površnike eksaktno po modi izvrSe.ie is provrutne.n sukna po naiuižjili ccnnb pri 723 n \m LilEiČ, M škofijo 19 * Klranglovl potujeja t Francijo. Ora-i lisli javljajo, da jo v sredo s polnočnim vlakom dospel tja general VVrangel s Skoslovaškl poslanik na našem dvoru, go- tembra 1924. do 15. julija 1925. Rok za spod Jan Sefca. da službeno obišče mesto vlaganje prošenj Je do 1. junija 1924. Dru- Svleo preko Buxa, odkoder se pooajo v Zagreb ter prisostvuje svečani otvoritvi štvo Rdečega krila sprejemn še priglase za , »rancljo. zagrebškega velesejma. II. tečaj šole za čuvarice zdravja v Valje- 1 obflna. Kakor znano, e obči- ' 1 ranroski ...........„, v Zagrebu. V vu do 20. aprila 1924. In.erosentinje se n ' pasieg(1 kontumaca. Zagreb jo prispel včeraj znani francoski opozarjajo na oba razpisa v „,_ paleontolog nbbč Brenil, da si ogleda pa- listu*, leontološko zbirko tamkajšnjega Narodne, ga muzeja. Francoski učenjak se že de!J jem. Pišejo časa zanima za < korespondira z znanim hrvatskim paleon- ti i, za vedno minulih časih, ko so mu slo -enaki železničarji brezpogojno zaupali in Jih Je na Milna na otoku Braču postala silno bo-! stopek obrtnega reda in 1 prestopek ga ta vsled ogromne zapuščine, ki jo je ! pasjega kontumaca. .testiral v Ameriki umrli dnlmotinski ro-I u— Poskušcn vlom. V noči na sredo e- Gospod Deržif slovenskim žele,niča,- j i"* *argo. I>0 P™m obroku pred dvema ! Jc poskušal neznan vlomllcc udreti v icoskl učenjak se Ze delj jem. Pišejo nam: V članku mesecema je prispel seda j Ile drug I ob:-ok , hišo t Kn.pln.ke-a človeka, ter zadnje številke »Jugoslovanski Železni- ; v skupnem znesku 40.200 angleških lir Je ^ W „ ._..r_ ..,.:! Jar,EOSp Deržič milo joče po tistih rin. »terllngov. Te dni so je občinska uprava ho In poskušal s pilo prepil t železno 8 P' l erZ 0 J 0 ^ 11 7 ■ posvetovala o tem, kako se naj uporabi mrežo okna do stanovanja Viljema Bi« ogromna glavnica, ki znnša v naši valuli j schofa. Sredi dela pa je očividno moral okroglo 15.000.000 dinarjev. Med drugim 1 začuti šum, nakar je pobegnil brez uspe« je bilo sklenjeno, da bodo Imeli odslej,Ila ln plena. žo na oglu okrajnega glavarstva zopet ujeli. Drugi tovariš je mirno čakal svoje usodo na hodniku. a— Nevaren goljuf. Dne 25. marc« t. t. je stražnik aretiral mladega človei ka, ker je prišel preko avstrijske mej« brez vizuma. Imel je pa pravilen potni list na Ime Virt Robert Iz Prage. Ker se je zdel sumljiv, je policija takoj obve« stila praško policijo, da se ugotovi nje« gova identiteta. Po fotografijah in da. ktiloskopijah jc praška policija spoznal* v njem Cottrieda Miroslava, ki so ga že dalj časa zasledovala sodišča v Pragi ia Košicah radi velikih goljufij. Prepotoval je Madžarsko, Rumunijo, Bolgarijo tei prišel v Atene, kjer je izvršil več golju« fij in je tudi tamkajšnja policija dolga časa za njim povpraševala. Iz Madžar, skega je odšel v Nemško Avstrijo, od tod pa v našo državo, kjer ga jc zagrs« bila roka pravice. a— Samomor. Včeraj se je obesil * Mariboru brat znanega vinskega trgovci Frimmerjn, 82 letni zasebnik Ad. Frim. mer. Obešenca so našli včeraj dopoldne Vzrok smrti je bila duševna zmedenost; ki so jo povzročile razne skrbi. tologom vseučillšklm profesorjem dr. Gor janovičem, ki je odkril in opisal krnpln skega pračlovelta. Abbč Brenil bo tudi predaval v Zagrebu - kl ie blla P° Piratu ln pred voj- ka ln glavnega tajnika JDS. dr. Rapeta ter no re» »ad-pašo umrl. Javili smo, da je neznan Človek s strelom težko ranil Avdi Rustnmbega, znanega atentatorja na Esnd-pašo. Včeraj je Rustambeg v Tirani podlegel rani. _ * Avto zagreškcRa rameštništva razbit 55 nižjih poštnih uslužbencev voled tehniških, ovir preložena na nedeljo 4. maja 1.1. Odbor. zaclja. Vaši tako daleč, da Iz Celja 'somišljeniki" so" sTVozabiii » ™l ^sEčnih" <>7- votm zaWjuč'ifatb7tno' a so lz naših strokovnih rri- ; J J« °° -Hk— ' ^ ^ y ncdeljo, dn£ 27. , m. spevkov, pristradanili in krvavo prisluže- i Paznikih mudil na Sušaku, kamor je bil ..... .... * nnenol finnnunl rairiialm. Hr dlAioibnntnA prispel finančni minister dr. Stojadinovič. To priliko so izkoristili njegovi uslužben- v šolskem poslopju meščanske šole v času od 9. ure dopoldne do 5. ure po« izrazil tudi veselje nad zanimanjem, ki ga Toda o tem bomo že drugje govorili. Pri- » ^ « »»'™ \^et V s,ovenTo' Poldne obrtništvo kaže za svoje strokovne orgl %-topaslediea ^ Ji - Poskusno kuhanje , plinom v nizaci e, ki so sestavni strankin del! 2e- Naše"a da ,a,llh 'Judi mi no tudi neke„a ^erebškcen obrtnika Poto- Cel-Iu" Kakor smo žc Poročal1' namerava le, jo novooživljenemu društvu obilo z.pomni.esto inpu ™ * »J^Mkeg^brinli ^^ odsek Za plinarno v Celju preskusiti uspeha! Po govoru dr. Žerjava je prejel ?'"e n-'s v bodo{e * miru, to bo za Vas « uporabo plina pn kuhanju ter nuditi go« hoervtn ,.f»r«„. „ m za n,is vse najbolje. Politiko uganjajte ^ " otl Uublhni se ^ Iv i nri Ko, spodinjam priliko, da se osebno prepri« d organi- j„„K„.J.______F, .. čajo o vseh prednostih in eventualnih besedo referent za izpremembo dosedh- ,. ., , njih pravil g. Primožič, nakar so se javili v pohl,hli s,ran,il De v strokovni njui pravu g. rrimozic, nakar so se Javiti "'.j.------------s|anjevlci pri Žužemberku prevrnil v ja- -v " cv ,....... k debati med drugimi gg. Turk, Remžgar, Kntegorijsko organiziran **, rek Job ce9Pti. Vsl čiani veselo družbe so nedostatk h te kurjave Prvi poizkus se Rebek, Rozman in Rožič. Odbor je bil pooblaščen, da stilizira pravila v duhu, ki je bil naznaČ ~n na občnem zboru. Sle- lczničar. * Slovenski Pravnik št. 3 in 4. Univ, prof. dr. Krek končava v bili ranjeni, dve ženski smrtnonevarno. JC vršil včeraj dne 24. t. m ter se nada. Prepeljali so jih z železnico v Zagreb. ^ v kuhinJ' Gospodinjske šole skozi tem snopiču ^ ^ M, pnpolnem ^^^ | dva meseca vsak pondeljek in četrtek • Tatvina v Do^ah. Viktor Jerot je,drugtvo y Ce,Ju jma v aprila ob 20. uri zvečer prostorih hotela «Balkan» občni zbor, na kar se člani d ie so volitve in so bili soglasne izvolje- ^^ kntiko organizacijskega načrta o _ ni: za predsednika Josip Turk, za pod-; <.Vellkih 80l,xf1"niv. prof. dr Lapaj- lavšov kot hlap o Ribarsko c predsednika Josip Rebek, ključavničar; v no Pob,.Ja v,K{l:mku /Vprašanje medpokra-1 ™ v , T l n ie vlomil soboto' dnc 26' a odbor pa: GayorPRudolf, ključavničar, Ja-, J'"^J«*»»^"J. 'ellk^.u^ v f g^danevo^,atva^e7n muukrade! v gostilniških pr. Krojaškega pomočnika za veliko delo 1992.. snreime K. PUČNIK, Sodna ulica 3 letič Štetan, sobni slikar. Rožič Stetan, pleskar, Vidmar Kari, pek. Giud Ivan, brivec, Plčman Lovro, klepar, llibšer Hugo, fotograf, Lauter, gostilničar Lnvtižar, mesar. Pregledniki: Iglič Fran, krojač, Stare Fran, slikar. Delegata: Robek Josip In Primožič Ferdo. Pri rnznolernoslib so se oglasili k besedi: Ur. Žerjav, Rebek, . , ,, , Košak, Sajovlc, More, Rozman Spelelič 0 n,noCovrstni V3ebim raznih pravniških Franchetti in Primožič. Za izvolitev In ™SOV'SOV- SuoPiCu 50 pridejane kazenske predloge se je v iskrenih besedah zahvalil 0 , . , . , , , , , „ - , - , „ - g. Turk, ki je bil burno nklamiran Z Spomladanske tekme ptkarjev prlre- ob 8. uri zvečer v salonu «Pn Levu«, vzklikom na mnoga leta dr. Žerjavu in na dl klub ,iubi,eliev Pllčarjev v nedeljo, dne Gosposvctska cesta št. 16 predavanic. ^_ 27. aprila v lovišču občine Jezica. Zbira- Predava g. profesor Dolžan o «PmčIo« i-------------------— lPče Je ob 7. uri zjutraj na vrtu restav- veku«. Vstop prost. K obilni udeležbi profesor Lutien de Flagny tri klavirske racije Južni kolodvor. Priglašenih je lepo vabi odbor. u sud v Podgorici s svojim mnenjem pač osamljen. Univ. prot. dr. Dolenc pa obširno raziskuje, katerih dokazov se more v kazenski pravdi poslužiti odgovorni urednik. Poleg književnih poročil In raznih vesti je nova rubrika cRnzgled po pravniških fevijab*, ki bo Informirala čilatelje Iz Ljubljane u— Dramatični odsek kolizejskega po Htičncga društva priredi danes v petek skladbe, med njimi Debussvjevo radus ad število psov izvrstnega pokolenja. K tek-Parnassum. Profesor Lutien je nastopil mam so vabljeni kol gledalci vsi, ki se za lansko leto na koncertu zgodovine fran- n'mijo zn delo lovskih psov. o velikonočnih praznikih. celjsko javno bolnico so prepeljali 26 letnega kmečkega fanta Irmančnik F. doma iz Rečice v Savinjski dolini. Tc« kom pretepa je dobil s cepinom težko poškodbo na glavi, da obstoja velika ne varnost za njegovo življenje. Koliko je pa za praznike sličnih slučajev, ko ljudjo sploh niso iskali zdravniške pomoči. e— Nesreča. Pri padcu si je zlomil nogo Anton Tcrglav, ključavničar pri prvi žični industriji v Celju. Sunil ga je neki tovariš tako nesrečno, da si je nakopal to težko poškodbo. Iz Maribora a— Dva politična shoda. Snoči so pri« redili socijalistl shod, ki pa je bil jako Slovensko zdravnliko društvo pri redi v petek dne 25. t. m. ob 5. uri po« ' slabo obiskan. Otvoritev shoda se je za. poldne znanstveno scio v predavalnici , kasnila za dolgo časa. Končno se je coske pesmi. Sklepno točko pa tvori Jon- * KIub ljubiteljev p:ifarjcv v Ljubljani «Bolnice "za ženske bolezni®. Dnevni red: | zbralo okoli 300 ljudi. Nato je shod genova rapsodija za kvintet s spremljeva- ima svoi ob{"' zbor v soboto dne 20. aprt- j 1. dr. Ivo Pire, šef higienskega zavoda: otvoril urednik Eržen, govorili pn so nj-m klavirja. Vsi sodelujoči so priznani la 20. uri zvečer v »Rožrnh* hotela 1 Dva nova tipa desinfektorske opreme. | Ošlak, Bahun, Grčar in Favaj. Iz Ljub. umetniki solisti, ki uživajo v svoji domo-| Li.ion v Ljubljani. Udeležba za člane dolž 2. prof. dr. Al. Zalokar: Appcndicitis* ijnne se je udeležil zborovanja Breskvar vini, prav posebno še v Parizu, najboljM nosl- Adncxitls, Thrombosis ven. mcs. 3. 50. ki jc ostro nastopil proti sedanji vladi sloves. Vstopnice so že v razprodaji v Ma-! * Pripušfeni Italijanski lls'1. Po nnredbl, letnica Zbora liječnika Hrvatske, Sla« "n «Orjuni». Ostali govorniki so napa. tični knjigarni. ~ i našega notranjega ministra Je poštni debit Remčeva »Majuda* t mariborskem ^h0' dovoljen italijanskim lislom: , iCorrlere di Zora*, cl.a vonije in Medjimurja. u— Petindvajsctletnlco svoje poroke sta praznovala včeraj ugledni ljubljan« ski meščan, bivši dolgoletni občinski meriborske drnmo Brntini svoje nnjio- ■ Vedetla d' Uulia*, cL" Azionc* ter cPopolo svetnik, predsednik Mestne hranilnice vejše dramsko delo »Magda*. Dramo bo Triesle>. I ljubljanske itd., itd., lekarnar g. Ubald j dali vlado, dr. Brcjca in dr. Korošca radi krvolltja.kl so je pod njiju režimom do< godilo na Zaloški ccsti. Hkrati so zboro vali tudi klcrikalci, na katerem shodu je govoril poslancc Zebot. a— Zopet prijeti tihotapci. V včerajš. Občni zbor trgovskega društva „Merkur" Snoči se je vršil 23. redni občni zbor trgovskega društva »Merkur«, ki ga je otvoril predsednik g. Alojz Lilleg. Tajniško poročilo je podal g. Valentin Andrej Urbančič, ter naglašal, da je iz denarne krize izhajajoča splošna gospo« darska kriza bila v preteklem letu zelo občutna. Ta kriza je imela za posledico tudi precejšnjo nezaposlenost. Nadalje je poročal o delovanju društva v pro. šlem poslovnem letu. Omenil je v prvi vrsti vajenški odsek. Cim bo dovolj sredstev na razpolago se bo ustanovilo tudi vajenško zavetišče. Učni odsek je priredil v letošnji sezoni dobro uspeli tečaj za nemščino in Italijanščino. Le« tos se bo skušalo uvesti še več tečajev, poleg jezikovnih še strokovne za knji« govodstvo, stenografijo ln koresponden co. VeseličnI odsek ima v lanskem letu zaznamovati vsestransko lepe uspehe. V zadnjem času se jc oživel tudi pevski in dramatični odsek, ki ga vodi g. Via« dimir Pfclfcr. Končno je g. tajnik ome« nil društveno glasilo, ki se je imenovalo sprva ».Narodno gospodarski vestnlk«. Ker je prevladovalo mnenje, da je pri nas potrebnejši poučni list, se je listu dala ta smer ln se je prejšnje ime opu. stilo ter dalo na predlog g. dr. Windi« scherja novo ime »Trgovski tovariš«. Glavni urednik glasila je društveni od« bornik g. Kavčič. Udeleženo je tudi društvo pri akciji za »Trgovski dom«. Podporni sklad dru. štva jc podpiral nezaposlene in onemoglo člane ter vdove in sirote po rednih čla. nih. Sklad je Imel koncem leta 1923. pre« moženja 16.650. 73 dinarjev. Posredoval niča za službe jc v prošlem letu posre« dovala v 185 slučajih. Koncem leta 1923 je štelo društvo 2 častna člana, 8 usta« novnih članov, 794 rednih in 73 podpor« nih članov. Blagajniško poročilo, kl ga Je podal blagajnik g. Josip Krek izkazuje nekaj prebitka. Blagajnik je izrekel zahvalo vsem institucijam za poklonjcne denar« ne prispevke. Po blagajniškem poročilu, ki je bilo soglasno sprejeto, je bila tudi odobrena izprememba pravil v tem smislu, da se število odbornikov zviša na 28. Med te« mi je 12 trgovcev, 12 trgovskih nastav« Ijcnccv, 2 trgovki in 2 nastavljenki. Pred volitvami novega odbora je do« sedanji dolgoletni društveni predsednik g. Lilleg izjavil, da iz zdravstvenih ozi« rov ne more več sprejeti tega mesta. Zborovalce je ta vest sicer osupnila, a g. predsednik je trdno vztrajal na svoji izjavi. G. dr. Windischcr je nato v dol« gcm govoru orisal neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil g. Lilleg za društvo. Omenil je, da je g. Lilleg deloval pri društvu od prvega početka, bil 20 let v predsedstvu društva in celih 11 let dru« štveni predsednik. V istem smislu sta občlrno govorila tudi gg. Kavčič in Jelačin. G. Lilleg se je za izkazano mu priznanje prisrčno za« volil. Občni zbor ga je v priznanje nje« govih velikih zaslug imenoval za častne« ga predsednika društva. Za predsednika je bil nato izvoljen g. dr. Fran \Vindischer, za podpredsed« nike pa gg. Kavčič in Tori. Po volitvah je g. Lilleg zaključil lepo uspeli občni zbor. režimi in Inscenirnl g. Brntinn. Obse-1 * Na5 ii.Iezni. ki park. Nedavno se je j Trnlcoczy in njegova gospa soproga Ma« njem poročilu omenjeni tihotapec Fran ga 12 slik in podaja v novi obliki in na 'ZvrSIlo štetje lokomotiv in vagonov vseh rija v ožjem rodbinskem krogu. Naše Pirsch iz Gradca je iz zapora marihor« jako dramatičen način stnri mngdalenski železniških direkcij v Jugoslaviji. To iskrene čestitke! j skega sodišča skušal iztihotapitl pismo problem ženske-grešniee nn pot od prve- uradnih podatkih imamo danes v Jugosla-1 u— Pevski tbor oGlasbene Matice.« na svojega ubeglega tovariša tihotapca gn razočaranja študentovske ljubezni do v'i' za železnice z narmnlnlm tirom 1921 Danes ob 18. ženski zbor, oh 20. moški. Konrada Holzcrja, brezposelnega foto« I gonov, katerih je v prometu 24.140, za že-! mešani zbor. ; da njegovega imena ne bo izdal in naj Kantove dvestoletnico »Veznice z ozkim Hrom pa 703 lokomotive! u— Tombola Sokola I., kl se vrši 18. o prvi priliki v temnejši noči zopet pri« Na letošnje velikonočne ' in '"<50 vagonov. mn ia bo res ena najbolj bogatih nn do« nese z drugim tovarišem iz Gradca ciga v fnega finale v secirui dvorani bol-, l*'"omoliv (105o v prometu) in 41.841 va-: Jutri, v soboto ob 20. skupna vaja za grafa v Lipnici. V pismu mu sporoča, nišnice. Proslava Kiinijsbergu. »,U ICLUSlIje VCI.KUUUU.IB i - ~ -------I ........ ™ 'VO v,,., ll.juu.j »u uw- I----- ----o— -- , ------ praznike se Je vršila v KSnltrsbcrgu nn | * Metlika osnovnošolska mladina je bitklh. Drugi teden sc tablice začno pro« ! retni papir, njemu pa preskrbi advokat* Nemškem svečanoslna proslava Kantove-' 7-brn'a svojim zasužnjenim bratcem za pir-! dajati po vseh trafikah po 2.50 Din. — I da ga reši zapora. Pismo so stražniki ga spomina. Prireditve se je udeležilo he 25325 Din- Prisrčna hvala! i Kdor hoče biti za 20.000 Din bogatejši. ! prestregli, obmejni financarjl v Št. Ilju ogromno število častilcev filozofskega ge-' * Dragocena posoda kralj« Nikole. Lani naj kup! nekaj tablic. 1230 . pa so podvojili svojo pazljivost. V sre« nija. Zastopane so bile malone vse kul- E0 na Cetinju slučajno naleteli nn arhiv | u— Jubilej ljubljanskih postreščkov. | do ponoči so slišali ob progi po prihodu Vreme Dunajsko vremensko poročilo. Sinoči je na Tirolskem še deževalo, dočim so je na severovzhodnem robu Alp že zjasnilo. Danes je bilo večjidel oblačno. Avstrija leži na meji mrzlega zračnega toka. Tirolska bo prišla najbrže kmalu v gorek, južnozapaden tok. Tudi višinska postaje beležijo žo višjo temperaturo. Napoved za petek: Najprej boljše, toplejše, potem spremenljivo in deloma oblačno. Nestalno vreme ostane. turne državo. Posebno številna zastopstva bivšega črnogorskega dvora. O zlilninl in Letos je 60 let, odkar pozna tudi Ljub« tovornega vlaka neko žvižganje in kma« so prišla Iz Severne in Južne Ameriko, lniava. Podpisani preklicujem in obžalujem neresnične in izmišljene vesti, Id sem j''1 srebrnlnl se "ni vedelo ničesar In se jo i Ijana postreščke. V .Laibacher Zcitung« iu na to zasačili v grmovju Konrada j Siril o g. Jos. Rcichu, trgovcu v Mariboru, J - ....... • - da ima nn skladišču in da prodaja moitr" splošno domnevalo, dn so avstrijske čete z dne 19. aprila 1884 čita',o: «Od včeraj Holzcrja in Karla Pcrusn. trgovskega po ^ Ima nn skladišču in da prodaja n.u» q ob umiku pobrale dragocenosti ter lih imamo zdai tudi tukaj postreščke. No. močnika iz Gradca, kl sta pravkar pri« blaSo ln da njegova tvrdka slabo s. t " . ..*_.. ______, . i_n___j., u,____ *-_!— _ >ik.».trn i.in.f.in«. .. p„i. Ker vse to ni res rad prekličem m se w hvaljujem g. Reichu, da je odstopil od ka- Anglije, Japonske, Skandinavije, Nizozem sko in Avstrije. Več profesorjev je preda- — -......- i--------- —c- ------ • «---,-. r - ;-— -----t ■------------. -.„.„.„, , . - . . nt valo o Kantovi filozofiji, na velikonočni vzelo seboj. Sedaj pa so se omenjene dra-j sljo modro bluzo In čepico z rdečim tihotapila 40 kg cigaretnega papirja.^ Pri« ponedeljek pa je bil v Kantovem domu Secenosli našle v Zagrebu Ko Je neki pramom, ter s črko D (BW jo to«J ta blngoslovlien nov Kantov naerobni spo ■sni lik. i uradnik finančnega ministrstva imel posla «Dicnstmani«l) Ljubbana je bila pač še finančnem ravnateljstvu iskal pisarne, LV Zaerebu. so mu m nlnonvo noslovaaio I nemška in »emikutarabu Celo nov/iii« I da izroči nova fiosta. je eden tlhotans.. ženskega postopanja proti meni. ?eliks Toman. trsovefl. Marihor Katastrofa na gotthardski železnici Zgodovina železniških nesreč beleži pialo tako strašnih katastrof, kakor sc jc pripetila v noči od torka na sredo zjutraj na gotthardski železniški progi pri pellinzoni. Mesto Bellinzona leži v majhni kotli-nlci tešinskega kantona samo 237 m nad morjem ob vznožju treh gričev. Pokrajina je tu zelo romantična. Tik ob mestu teče v soteskah reka Tlčin, ki radi neurij često rada naraste. Mesto je zavarovano pred morebitnimi poplavami z nad pol kilometra dolgim nasipom. Cez reko vodi most, kl je 260 m dolg, 7 m širok ter Ima 14 lokov. V Bellinzoni se steka poleg glavne gotthardske proge še več stranskih železniških prog. V bližini bellinzonske postaje se je pripetila grozna železniška nesreča. Brzovlak, kl je prihajal i; Milana, je praV kar zapustil postajo in v par minutah vozil z brzino 60 km na uro, ker je imel veliko zamudo. Eksprcsni vlak iz Basla je bil v polnem diru ter Je bil namenjen na bellimonskt kolodvor. Ker Je imel tudi on zamudo, se je pravtako žuril in je vozil s polno paro, čeprav sc je bližal že postaji. Bilo Jc ob 2. ponoči. Potniki so spali In dremali ob zastrtih svetilkah. Naenkrat Je zagledal strojevodja lokomotive, kl je vozila v hrib, prihajati z gorskega masiva navzdol svetllkajočo se pošast. Niti pomislil nl, da bl mu utegnil voziti ua sproti brzovlak Iz Švice. Vendarle Je pi»-icgnil za zavoro. Bilo pa je že prepozno. V trenotku pa se je čul strašen tresk, ki le vse oglušll. Potnike Je vrglo s seae-žcv in postelj, lokomotivi pa sta se zarili druga v drugo. Položaj je poslabšal še ogenj, kl je Izbruhnil v vlaku, k( je prihajal Iz Italije, In kateremu Jc bil priklopljen direktni nemški vagon, k! ju imel acetllensko razsvetljavo. Nastala je strašna eksplozija, ker se je hipoma vnei plin, in lz vagona je buhnll plamen, ki se Je razširil na sosedne vozove. Vsi, kl so bili v vagonu, so planili kvišku, ter hoteli skozi vrata ln okna, da se rešijo., Eksplozija pa jih Je zadržala In storim svoje grozno delo predno so utegnili priti na prosto. Plameni so objeli trupla ter jih grozno obžgali. V strašnih bole. člnah so vsi potniki v tem vagonu Izdihnili. Ogenj se je med tem razširil tudi na sosednjo vozove. Trajalo Je Oo-bro uro. dokler so ljudje prišli k sebi ter videli v kakšnem položaju se nahajale. Tisti, ki so dobili samo lažje poškodb«,, so brž ostavlli vagone In začeli poma. sati pri gašenju. Ženske so skoro vse ležale v nezavesti In so Jih morali močiti z vodo in tretl po sencih, da so s« osvestile. Na mestu nesreče Je nastala silna p*-nlka. Lokomotive so ležale razbite nn kese. Promet na progi Je bil ustavljen in z bližnjih postaj so se pripeljale rw-šilne ekspedicije, kl so takoj začele » reševalno akcijo. Ugotovila so se stra-Jna dejstva. Najprej so spravili na varno težko in lahko ranjeno osobje In pot-tiištvo, katerega so odpremill v belllii-ronsko bolnišnico, kjer so ranjencem zdravniki nudili prvo pomoč. Sele poznale so začeli zbirati In vlačiti Izpod razvalin mrtva trupla. Dognalo se Je, da jo težko ranjenih nad 50 oseb, mrličev pn že doslej nad 30. Vlakovodje štirih strojev (vsak vlak je imel po dve električni lokomotivi) so ležali mrtvi med zmečka-nlm želczjem. Natančnih podatkov o žrtvah še nl. Ve se le to, da se Je v obeh vlakih vozilo 15 Švicarjev, 45 Nemcev, 52 Italijanov, 2 Norvežana, 2 Cehoslovaka, 2 Francoza, 2 Angleža In štirje Američani. Natančnu Identiteta žrtev še nl dognana. Najtežjo je določiti Istovetnost ožganih trupel, ki so zgorela v prvem nemškem vagonu, kier Je eksplodiral acetllen. Olede vzroka te pretresljive katastrofe se mnenja križajo. Dočim trdijo žc- lezniškl organi, da Jc povzročila nezgodo nenavadna zamuda obeli vlakov in brzina, s katero sta brzovlaka vozita, pravi druga verzija, da je zakrivil nesrečo Ie strojevodja vlaka, kl je prihajal lz MIlana. Ta je baje prezrl slgnai, kl Je stal na «stoj», In ker Je bil vlak v polnem diru, ga nl več mogel ustaviti. Matcrijal obeli razbitih vlakov, od ks>. terih so ostali deloma ohranjeni le m. kateri zadnji vagoni, je bil švicarski, ha-lljanski vlak jo bil sestavljen Iz šestin voz prvega In drugega razreda za potnike, enega voza za prtljago, poštnegn. vagona ln dveh lokomotiv. V Chlassti pred Belllnzono sc je italijansko vlako-spremno osobje Izmenjalo In na njegovo mesto so stopili švicarski železničarji. Poleg nenadomestljivih človeških žrtev je tudi matcrijclna škoda ogromna. Cenijo jo na 7 milijonov švicarskih frankov. Od materljala bo najtežje nadomestiti lokomotive, kl so bile napravljene specijclno za gorske vožnje po znani gotthardski progi. Kakšne_vsote pa bodo zahtevale od železnico rodbine ponesrečencev, to se še ne da približno ocenili. Qotovo je pa, da ta vsota nc bo skromna. Nesreča na gotthardski železniški progi je največja železniška nesreča, ki sc je doslej pripetila v Švici. Pred to nezgodo je pomembna železniška nesreča, kl se Je zgodila 21. novembra lani pri Pala-sieuxu. Zahtevala je 6 mrtvih In štiri težko ranjene. Pred to nesrečo Je pa veljala za najtežjo železniško katastrofo nesreča pri Dictlchenu, kl Jc 17. avgusta 1915 zahtevala 7 mrtvih ln 6 težko ranjenih. Otvoritev angleške državne razstave V sredo je angleški kralj otvorll v \Vemblcyu, velikem parku severozapad« no od Londona, angleško državno raz« stavo, ki je ena najveličastnejših in naj« večjih razstav, kar jih je sploh kedaj bilo. Otvoritvi je kljub slabemu, dežev« nemu vremenu prisostvovalo nad 150.000 ljudi. Slovesni akt je bil izvršen v na« lašč za to zgrajenem ogromnem stadi« onu, kjer je sprejel kralja in kraljico prestolonaslednik princ VValeški, ki je predsednik razstavnega odbora. Kralj je otvoril razstavo s skratkim nagovorom, v kterem je povdarjal, da priča razstava po svoji edinstveni veličastnosti o moči in ogromnosti proste zveze držav brit« skega imperija. Končal je z željo, da bl ogromno delo, ki ga predstavlja razsta« va, ne koristilo le britanskemu imperiju ampak vsemu svetu. Kraljev govor so razširili v svet po brezžičnem telefonu, tako da ga je po« slušalo hkratu več milijonov ljudi. Ministrski predsednik Macdonald se otvoritvenih svečanosti ni udeležil, ker je bil po nujnih vladnih poslih zadržan. Posetil pa bo razstavo še ta teden in ž njim vred tudi vsi oni člani vlade in par lamenta, ki v sredo niso bili navzoči. Razstava je sestavljena v največjem obsegu. Zastopani so vsi dominijoni, vse kolonije in vse države, ki stoje pod an« glcšklm protektoratom, zastopana več kot četrtina vsega prebivalstva na zem« lji. In to dejstvo je, ki daje razstavi po« seben čar, v tem je njen glavni pomen in namen. Gospodarskih ciljev ne zašle« duje, vsaj v prvi vrsti ne; gre pred vsem za politično stran: obiskovalci — in pričakujejo jih na milijone iz vsega sveta — naj dobe čim globlji utls o sil« nosti, o nepremagljivosti angleškega sve tovnoga imperija. X Načrti za nove zračne proge. Nemški »Aeroklub* v Berlinu snuje več načrtov za nove zračne proge, oziroma za podaljšanje že obstoječih zračnih prog. Zračno črto London- Berlin namerava podaljšati do Moskve. Na ta način bi potnik, kl se ukrca na letalo zjutraj v I Londonu, zvečer dospel v KOnlgsberg, naslednjega dna pred večerom pa bl bil žc v Moskvi. Druga nameravana zračna proga gre od Berlina do Stockholma z inedpostalama Bremen ln Hamburg. Tretja proga, katero ima »Aeroklub* v mislih, jc črta Berlln-Praga. Podjetje se nadeja, da bo vse te načrte lahko realiziralo deloma že letos, deloma pa prihodnje leto do spomladi 1925. X Anatole France proti podpičju. Francoski pisatelj A. France, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico svojega rojstva, priobčuje sedaj v francoskih listih protest proti uporabi podpičja. Temu ločilu ne pripisuje on nobene vrednosti In važnosti. Imenuje ga bastarda, ker nI niti vejica, niti pika, in pledlra za to, da se podpičje enkrat za vedno odpravi. X Prvi nebotičnik v Neinčlil so zgradili nc v Berlinu, ampak v Dilssel-doriu. Stavba je 55 In pol metra visoka in ima 13 nadstropij nad zemljo. Načrt za zgradbo jc napravil arhitekt prof. Krels, hišo pa je sezidala «Allg. Hoch-baugesellschaft* v Diisseldorfu. Imenovani nebotičnik bo v Nemčiji kmalu prekosila zgradba, katero dogotavlja isto stavbeno podletje v Frankfurtu ob Meni. Ta hiša bo za štiri In pol metra višja od dilsseldorfske zgradbe ter zaenkrat najvišja stavba na nemških tleh. X Nemški kronprinc — prostozidar. Nemški kronprinc sc je vpisal med prostozidarje. Listi poročajo, da se jc odločil k temu koraku vsled tega, ker se nadeja, da mu bodo prostozidarske organizacije v mednarodnem svetu pomagale na nemški prestol. Vest pa zveni precej neverjetno in tudi kronprinc sam jo dementlra. X Rusija nabavlja avtomobile. Moskovsko podjetje «Autoprompory» je podpisalo z Italijansko tvornico za avtomobile »Fiat* kupno pogodbo za 120 tovornih avtomobilov. »Fiat* izroči vozila proti dveletnemu kreditu. Rusija bo odplačevala avtomobile v rednih troineseč-nlh obrokih ter bo vozila porabila za Kavkaz, kjer Jc železniški promet zelo pomanjkljiv. X Pegasti legar v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da razsaja v mestu in okolici pegasti Icgar, katerega so tja zanesli najbrže cigani. Dosedai je tej epidemiji podleglo že mnogo oseb, ne-štcvllno pa jih je v karanteni. X Ameriško zračno brodovje na potu okolu sveta Jc pravkar dospelo na otoke Aleute, odkoder bo nadaljevalo svojo turo dalje po določenem načrtu. Vožnja Je dosedaj srečna In brez večjih nezgod ali znatnih zaprek. X Češko In hrvatsko. Iz Lcquctia, kjer se nahaja v Izgnanstvu družina Karla Habsburškega, živi tudi nadvojvoda Oton, prvorojenec Karla Zadnjega In ZI-te Parmske. Princ se uči raznih predmetov lil študira tudi Jezike — poleg madžarščine se baje bavl tudi s češčlno In hrvaščino. Habsburgovci namreč menijo, da pridejo še kdaj na ccsarsko solnce... X Hilda Hanlka porodila v zaporu. Na velikonočno soboto je Hilda Hanlka, morilka čsl. kapetana Hanlke, v hm skem zaporu, kjer jc sedaj pod nadzorstvom, povila dete ženskega spola. Otrok ostane do nadaljnega pri materi, njegovo nadaljno usodo pa določi sodišče. X Turški natečaj za spomenik I(e-mala paše. Angora Ima sedaj posebno komisijo za postavljanje spomenikov turškim rodoljubom. Pravkar Je komisija razpisala natečaj za spomenik Kema-la paše. Natečaja se lahko udeleže turški, nemški, francoski In Italijanski kiparji. X Strašno prorokovanje. Pctro-grajskl geolog profesor Fedorov je nedavno objavil rezultate svojih najnovejših raziskavanj. TI rezultati so povzročili strašno konsternacljo v celi Rusiji. Profesor je namreč Izjavil, da je ob severnem In južnem tečaju opažati neko čudno gibanje. To gibanje se tolmači tako, da so bo severno in Južno ledeno morje prelilo preko Evrope In Afrike ln oba kontinenta formalno razkosalo. Mnogi učenjaki so seveda izjavili, da so le Fcdorovc izjave sila fantastične. Pra-znovernl ljudje pa verujejo, da bodo vse tc grozote nastopile. Ljudski komisarji tu prav nič nc morejo pomagati. Narod jc zbegati in veruje v konec evropskega kontinenta. X Usodna vročina v Indiji. Iz Indije prihajajo dan na dan nova poročila o slini vročini, kl je letos nastopila izredno zgodaj. Slučaji solnčaricc so že sedaj posebno številni. Vse delo je zaostalo, ljudje skoraj nič nc jedo, temveč vžlvajo samo hladilne pijače In se kopajo ter počivajo. Janez Subic K današnji obletnici njegove smrti Rodbina Subicev v Poljanah nad Skof-jo Loko jc dala tri generacije, tri stopnje slovenskega umetniškega razvoja: ded Pavle Je poleg mlinarskega poklica rezbaril svetnike lil kipe, sin Štefan Jc bil rezbar In cerkveni slikar, vnuki so 511 po svetu In sc šolali pri velikih umetnikih. Največje ime In obenem največji pomen za slovensko slikarstvo sta si pridobila Janez in Jurij, ki sta oba rano legla v grob. Starejši Janez Jc umrl v Kaiserlautcrnu pred petintridesetimi leti, jedva v 39. letu starosti, komaj ua pr.igu moškega ustvarjanja. Janez Subic sc je rodil 26. okt. 1850 kot najstarejši siti Štefana Sublca. Oče ga ie sicer poslal v ljubljansko gimnazijo, a po dveh letih šolanja ga jc prldr-žal v svoji delavnici, kjer je pomagal pri ccrkvcnlh naročilih. Tudi samostojno jc žc izvrševal očetova dela, posebno pa pozneje, ko ga je poslal oče v uk k Janezu Wolfu, klasičnemu mojstru slovensko freske, idealnemu mučenlku v dobi političnega prebujenja slovenskega naroda. Iz VVolfove delavnice jc odšel Janez 1. 1871. na benečansko akademijo in po štirih letih šolanja preko Florence v Rim. Tovariš mu je bil češki slikar V. Hynals, učenec Wolfovcga prijatelja Feucrbacha. V tem času jc dobil akademsko darilo za kompozicijo »Raffae-lova smrt», pozneje predstavljano kot živo sliko v ljubljanskem gledališču. Glavni tema pa so ostale ccrkvcne slike. V Rimu je dozorela velika oltarna podoba sv. Martina za Šmartno pod Šmarno goro, preštudirano delo klasične vrednosti. Po vrnitvi v Poljane je slikal Janez (reške v Horiulskl cerkvi in v cerkvi v Bakru, kmalu pa se jc podal na Dunaj, kjer jc tedaj bival njegov brat JurlJ. Vstopil je v delavnico Hansa Makarta ter sodeloval pri ogromnem umetniškem aparatu jubilejnega sprevoda. Naročila Iz domovine niso izostala. V stik je prišel s Stritarjem ter mu narisal dve Ilustraciji za «Zvon«. Poleg Jurija jc bil tedaj v tovarišlji tudi pred kratkim umrli češki slikar Maks Pirner. Iz Dunaja je želel priti v Pariz, kjer je bival V. Hynais, a doletel ga je poziv v Prago, kjer so baš Cehi pričeli s slikarskim okraskom Narodnega gledališča. Prišel je tu v prijateljski stik z mojstri M. Ale- šem, I. V. Mvslbekom in mnogimi drugimi. Izvršil je več stenskih slik iz Ale-ševlh In Zenlškovih ciklov. Po končanem delu Jc bival Janez izmenoma na Dunaju in v Poljanah ter izvrševal naročila. L, 1883 pa so ga Celil pozvali vdruglč k delu za Narodno gledališče, kl je bilo med tem pogorelo. Tedaj jo dobil šc več del, kot prvič, da pogajali so se celo za Izvršitev glavno zavese ž njim. Naročilo Je dobil potem V. Hvnais, kl gu Je s pomočjo Jurija Sublca izvršil. Se eno javno naročilo je Izvršil v Pragi: grafitne slike na poslopju mestnega vodovoda, skupno delo F. Zcnlška In M. Aleša: potem pa sc je vrnil na Dunaj, kjer je nastala oljnata »Prodajalka sadja«. V Poljanah je bil 1. 18S4. navzoč prt očetovi smrti in je dovršil nekaj očetovih naročil. Tudi portretiral je mnogo. V Poljane Jc dobil poziv za profesorja na unietno-obrtnl šoli v Kaiserlautcrnu v Renski Palaclji. Tam ga je čakalo obilo dela. Novo muzejsko stavbo Je okrasil z mnugobrojnlmi alegoričnimi skupinami, zraven jc poučeval z Izvrstnim uspehom In v splošno zadovoljnost. Ko je muzej pogorel, je moral slikanje ponoviti, razen tega mu je vlada oddala konserva-torska, mnogi privatni naročniki pa različna dekorativna dela. V tetn času je prepotoval Nemčijo in Holandijo, kjer je sodeloval pri antwcrpcnskl razstavi. Za domovino je delal šc dvakrat; skupaj z bratom Jurijem sta okrasila novi ljubljanski muzej, kjer je »Karnijolija* Janezovo delo. Za delo »Oesterrclchischo Monarchie In Wort und Blld« pa jc napravil v zvezkih «Krain» In »Ktistcnlaml« precej Ilustracij slovenskih noš in narodnih običajev. Naporno delo v Kaiscrslauternu ic spodkopalo Janezu zdravje. Bil ie sploh nežne narave, občutljiv telesno ln duševno. Pljučnica, kl ga jc položila spomladi 1889 v postcllo, mu jc prekinila nit življenja 25. aprila. Slovesno Ic bil pokopan v Kalscrslautcrnu, vlada in družina Su-blčeva sta mu skupno postavile spomenik. Slikarsko delo, ki ga jc zapustil Janez Subic Jc vkljub njegovi zgodnji sinrti izredno veliko. Veliko tehnično znanje iu splošna vestnost sta mu dovoljevala ši-rokopotezno delavnost. Njegove cerkvene slike in freske se nahajajo na Kranjskem, v Primorju, na Hrvatskem in v Bosni. Cclo v Ameriko so jih odnašali misijonarji. Glavna posvetna dela pa so šc danes v zasebni lasti na Dunaju, v Monakovctn, Kaiserslaulernu in na Cc-škcin. Zbirko skic in načrtov nam je ohranil nedavno umrli svetnik Ivan Subic, Janezov bratranec, v neobičajnem razumevanju in pieteti. Popolen pregled In študij Janezovih slik pa jc še danes baš zaradi teritorljalne razdelitve skoraj nemogoč. Janez Subic se Jc razvil iz domačega cerkvencga slikarja v idealističnega umel nlka, ki Je pozneje v stiku s sodobnim življenjem pričel slikati realistično. Dasi jc deloval večinoma v tujini, Ima njegovo delo velik pomen za slikarstvo na Slovenskem, kajti razvoj Jc vendar navezal na njegovo stopnjo in sc poslej ni več prekršil. Želeti bl bilo le, da se ob priliki današnje oblctnicc omogoči Narodni galeriji nakup Subičcvih del, da bo pomembni umetnik lahko govoril svojemu, v petintridesetih letih dokaj napre. dovanemu narodu. Naša kultnrna zavesi in spoštovanje duševnega stvarnika bi na ta način najprimernejše počastila spomin Janeza Sublca. Br.; Ptičji pomenki <0, vi p* vaš jezik!* so je zadrla Stara kavka na frančiškanski corkvi nad mladim golobom. »Da vas le sram Velikonočno soboto ste Sli seveda ia Šmarno goro, samo da vam ni bilo treba za proccsijo. Poznam vas do kosti. Vi pa morala, vi pa veral Mislile si: »Na Šenklavžu sem rojen, bo že Bog skozi prste pogledal.* Pa ne bo! Ali mislite, da je Bog jurist s pokvarjeno vago, sleparskimi paragrafi in zavezanimi očrnil Bog bo takrat kar naravnost udaril in le glejte, kakšen odgovor mu boste dajali.* Mladi golob je bil preccj v zadregi, posebno ker se je vsa frančiškanska kavkarija smejala in se ščeperila nad "jim, nazadnje se je pa le ojunačil in odgovoril: „ "Ljuba kavka, bolj pobožna kot polena, bolj zato Cista, ker se te nihče ne usmili, bolj hudobna kot ljubezniva! Sodnega dne se jaz ne bojim. Co pa bodo gospod Bog knj pobarali, jim bom že tako povedal, da se me '"'do usmilili. Mislim pa, da votlo za moje grehe in jih najbrže ne ho possb-"o veselilo, če bi vso tisto grdobijo »novega pogreval in jo razkladal na Stroko pred nežnimi svetniki ln sramežljivimi devicami. Da 6e bom pa "a Ljubljano izgovarjal, kolikor so bo ,B daj o. tesra ra, prav ni« ne ta.iim. Ljubljansko močvirje, mogla, cviček in bar bodo morali tudi nekaj grehov nase vzeti. Z eno besedo, jaz bom ro kel gospodu Bogu, če me bo vprašal za mojo grehe: »Ljubi gospod Bog, saj sam veš, kaj bom pravil, Ljubljančan sem, to je vse!* . . .» Kavkarija se je jela dreti vsevprev. «Ne blatite našo prestolice! Izda ji ca 1 Radič! Pašič!* Te in druge, še hujšo psovke so letele na mlaiega goloba. Ko se jc skupščina pomirila, je začela stara kavka: »Žalostna leta smo doživeli. Ssn-klavški golob so dviga nad frančiškansko kavko! Ali mislite, da v Ljubljani ni več vere in morale? No, lo povejte, zakaj sto šli na Šmarno gojo mesto k picresiji?!* Golobič se jo razjezil in odgovarjal: »Kaj bom hodil k procesiji! Saj jih je bilo drugih dovolj! če vse bratovščine, lemonatarji, kanoniki in sam preljubi gospod škof ne izmolijo Ljubljani boljše morale, je tudi ubog golob, kakršen sem jaz, ne bo. No in kaj je bilo? Ali še ne veste? Komaj so procesije minulo in je morala na moh-ko legla na požegnano Ljubljano, Ja že ljubljanska pomladna ljubezen zažgala gozd pod Rožnikom. Presneti Ljubljančani! Trava in resje pod Tivoli jem in Rožnikom bi morala biti zanje železna, vsaj spomladi.* »Svinjarl Kvantačl Canural* so se začele dreti kavke nanj. Golobu je postajalo tesno. Stara mati kavka je prekipevala joze in boguvdanega sramu in siknila strogo mladičem, ki so radovedno prisluškovali: »AIo, marš na Prešorua! Zvečer pa nazaj, da ne bo pohujšanja!* Ko je mladi zarod od frčal na Prešernov ipo. uietiik, je pristavila oprezno: »Bog se nas usmili! V Ljubljani smo, spomlad jo in človek ne moro ničesar vedeti .. .» Golob se je okorajzil in prešerno nadaljeval: »Sicer pa so mi moji šen-klavški prijatelji natančno povedali, kake misli so obhajale Ljubljančane na velikonočni procesiji Če hočete, vam natančno povem.* »Le dajte, le dajte, če ni pohujšlji-vo,» so se otglasile radovedno frančiškansko kavke. Oolob sc Jc že košato odrezal: »Kaj bo poliujšljlvo, ko Jc pa resnično! Veste, pri nas Je stara golobica, kl gnezdi nad zakristijo: ta lina dar prorokovanja In zna čltatl človeške misli. Pri proccsljl je naskrivaj letala nad ljudmi In prisluškovala njih mislim. Strašno! Prav za nebom Je stopal bogat trgovec In goreče molil s svečo v roki: »Ljubi Bog, na) mojega konkurenta hudič vzame In cene blagu naj vsaj do Jeseni ne padejo. Tudi to lepo prosim, da bl banka ne prišla na sled mojim knjigam, sodnljo bom pa žc sam na ye-čerio Dovabli.*,, < , Z njim za par je šel velik industrijalec: »Ljubi Bog, ti veš, da brez tvojega blagoslova tudi industrija ne more procvi-tatl. Kaj bo beograjska vlada iu njene odicdbc, če bi nc Imela midva, ljubi Bog, svojega lastnega konta. Ti meni srečo, jaz pa tebi zvonove, saj lanskih še nisi popolnoma poravnal, ker si pustil delavce stavkati. Ljubi Bog, sedaj ml zopet grozi stavka, ti pa potrebuješ zvonov, kaj bi govorila, vsak pol kot stara kom-panjona ln tebi šc čast in slava povrhu, meni pa prav toliko denarja.* Tudi uradnik, kl je nerodno skrival za njima izposojeni cilinder, nl bil preveč skromen v svojih željah: »Ljubi Bog, predstojnik Jo obolel, saj jc bil žc zadnji čas. Mož je pobožen, daj mu zdravja In vzemi ga k sebi, saj imaš rad pobožne ljudi. Jaz pa naj sc še nekoliko pokorim na tem grešnem svetu: daj torej, da priden? po njegovi smrti na njegovo mesto. Tisto malenkost pri računih zadnjič ob sklepu ml pa odpusti! Bil je meglen dan, optik ml Jo vstavil napačno steklo pri očalih In zmotil sem se. Siccr pa nl bilo veliko. TI lc trgovce In banke poglej In končno pomisli, da sem uradnik.* Dijak, kl se je nanovo zaljubil, Jc molil: »Ljubi Bog, omehčaj Marici srce ln še bolj njenim starišem. Moji soneti tega nc zmorejo. Daj ml zadostno iz matematike in šc Marico povrhu, saj veš, da vsako pomlad resno mislim na poroko. Ljubi Bog, kl ml vidiš v srce, dal ml vsaj Marico, čc žc moram za zadostno odnehati, daj ml vsaj Marico, tudi v tem slučaju nl zaroka Izključena.* Sodnik In zdravnik sta pa precej enako molila: »Ljubi Bog, ti si večji od naju, tudi, v najinih strokah. Ce naju kdo obrekuje na onem svetu, nikar mu ne verjemi! Falot je. in neozdravljiv je bil, pa na) govori, kar hoče! Ti žc veš!* Advokat je mrmral zelo tiho In previdno: »Gospod Bog! Ce pogledamo na stvar zgolj Jurldično, tedaj moramo ozna čiti dejanski stan stvari takole: vsaka stvar Ima senčno iu solnčno stran. Vidiš, gospod, jaz sem se držal vedno senčno strani. Ker se jc manj videlo. Mojim žrtvam, ki se drznejo trditi pred tvojim obličjem o meni kaj slabega, pa nikar nc verjemi. SIcer pa prinesem na oni svet s seboj tozadevni dokazilnl materljal In vse potrebne paragraie.* Pek In mesar sta tudi prcccj enako molila: »Ljubi Bog, pravijo sicer, da dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Midva pa bl še rada nekoliko živela na tem svetu ln se zato drživa slabe mere In vage. Ko bo prišel čas. se bomo pa že poravnali. Tudi tisto o ščurku v žemlji In zastrupljen Ju s klobasami, kakor so zadnjič govorili In pisarili po mestu, n! res. TI že veš.« Gostilničar Je bil pa tudi zelo previden lil je zelo tiho molil: »O, gospod! Cctic lu porcijc ml ne delajo skrbi, pač pa vino. Naš narod vžlva v vsem nemškem gospodarskem žlvlje« nju. Cene so zelo neenake in nagibajo nn oslabljenje. V Franciji je železni in jekleni trg v znamenju valutnega vprašanja. Zboljša« nje franka jc cene železu in jeklu za inozemstvo močno podražilo, radi česar postaja angleška konkurcnca opasna. — Večina podjetij jo za enkrat z naročili popolnoma zaposlena. Na belgijskem trgu pokriva domači konzum lo najnujnejše potrebe. Prav močno so občutita nemška in angleška konkurcnca. Prošli teden so bile nastop« nc ccne: sirovo železo 440 belg. fr., žc« lezo v palicah 725 belg. fr., pločevina 875 do 925 belg. fr. za tono. Na luksemburškem trgu se jc položaj napram februarju močno poslabšal radi skoka franka. Domači konzum je rezer« viran, ker bo sedanje ccne v frankih previsoke. Ist tako peša izvoz, ker so ccne visoko nad svetovno pariteto. Luk semburška produkcija v februarju iz« kazuje napram istemu času lanskega lc« ta znaten pora9t. Na angleškem trgu pričakujejo po« novnih večjih naročil iz inozemstva. Po ložaj je že dalje časa prilično enak in so ccne precej stabilne. Le kupčija v sirovem železu je za malenkost popu« stila. Državna trošarina na vino in občinske dokiade V »Uradnem listu« št. 35 jc objavila dclcgacija ministrstva financ v Ljuhlja« ni statistiko o državni trošarini na vino (vinski mošt) in o občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922. in 1923. Iz tabele L jc razvidna obre« menitev vina z občinskimi dokladami, in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih pobirajo dokiade in Ste vlio občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obre« lucnitcv v posameznih občinah; iz tabele II. so pa razvidne količine vina, ki so lile zatrošarinicne v posameznih okoli« tih oddelkov finančne kontrole ter zne« ski državne trošarine in občinskih do« klad k tej trošarini, ki so bili od do« tičnih količin pobrani. Za letos jc morala delcgacija zneske državne trošarine in občinskih doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po davčnih okrajih, ker statistični dati po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi, V bodoče se bo to ure« dilo enotno. V ozemlju ljubljanske oblasti jc bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta: v letu 1922. 170.944.04 hI, v letu 1923. pa 192.o60.65 hI. Od tega odpade na Ljub« liano: v letu 1922. 63.575.14 hi in v letu 1923. 57.588.33 hI. Ljubljana je torej v letu 1923. nazadovala, ozemlje ljubljan« ske oblasti sploh napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti jc bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mo« šta: v letu 1922. 153.381.11 hI, v letu 1923. pa 201.175.09 hI; torej v letu 1923. napram letu 1922. znatno več. Državne trošarine (35 Din, oziroma za mošt 25 Din od lil) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti: leta 1922. 5.983.521 Din 67 p, leta 1923. pa 6,743.245 Din 45 p. Od tc svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922. 2,225.129 Din 90 p, leta 1923. pa 2,015.591 Din 55 p. V ozemlju mariborske oblasti jc pa bilo pobrane državne trošarine: leta 1922. 5,368.262 Din 13 p, leta 1923. pa 7,041.160 Din 93 p. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se jc gibala v letu 1922. kakor tudi v letu 1923. v splošnem med 25 odst. in 250 odst. drž. trošarine. Višje obremenitve so bile iz« jema. Pobiralo je pa občinske dokiade v ljubiianski oblasti od 362 občin leta 1922. 159 občin, leta 1923. pa 286 ob. čin; v mariborski oblasti pa od 699 ob« fin leta 1922. samo 114 občin, leta 1923. pa 259 občin. = Železniški promet z Reko. Pri ta- V vsem skupaj sc je na občinskih do« i grebški železniški direkciji se je vršila kladah k trošarini na vino in vinski mošt [te dni konferenca z delogati italijanske Tržna poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Oves: baški, duplikat kasa 250. Turšči« ca: baška, duplikat kasa 232.5 do 235; maj.junij, duplikat kasa 245; junij.jultj, duplikat kasa 250. Fižol: beli, duplikat kasa 735. Moka: baza «2» 442.5; «5» 340; «6» 330. Celokupni promet 40 vagonov. Tendenca mlačna. Dunajska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca zelo mirna. Kupčija skromna. Kupčijski zaključki v jugoslovanski in rumunski so jako redki. Avstrijska pše« niča se jc trgovala po 3250 do 3325 aK s postaje. Prijaznejše se je razvijala kupčija v rži. Radi majhnih zalog so cene ovsa čvrste. Prodaja turščice je na« dalje slaba. Notirajo za kg (vključno blagovnoprometni davek); pšenica do« mača 3250 do 3350, rumunska 3350 do 3500, jugoslovanska 3500 do 3600, rž domača 3100 do 3200, ječmen domači 3450 do 3600, češkoslovaški 3600 do 3900 ječmen za krmo 2750 do 2850, turščica 2750 do 2850, oves 2750 do 2850, moka «0» domača 5700 do 5800, madžarska 5200 do 5500, pšenični otrobi 2100 do 2200 aK. v ljubljanski oblasti probralo leta 1922. 4."53.589.51 Din (od tega zneska odpade na Liubljino 3,367.720 Din); v letu 1923. 10.722.392.28 Din (od tega v Ljubljani 5.215.618 Din); a v mariborski oblasti v letu 1922. 1.523.494.95 Din, v letu 1023. 0 030.26S.73 Din. Vsi ti podatki sc nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, nc pa tudi na šampanjcc in takozvana •fina vina«, kakor malaga sherv, itd. Evropski železni trg V glavnih evropskih državah, ki pro« ducirajo železo in jeklo, tožijo, da je povpraševanje v zadnjem času nekoliko popustilo. Cene pa se žc dalje časa dr« fijo na prilično enaki višini. Oslabljenje ccn v zadnjih dneh je prav neznatno. Na češkoslovaškem trgu pokazujc do« mači konzum vstrajno razpoloženje za nakupovanje in so izgledi, da bo to raz položenje še nekaj časa trajalo. Iz bal« Iranskih držav prihajajo naročila, ki pa niso baš velika, ker zaostaja tamkaj stavbna delavnost, kjer vlada precejšnja denarna kriza, zlasti v Jugoslaviji. Ju« goslovanskim uvoznikom so češkoslova« tke cenc previsoke. Na nemškem trgu je kupčija v zad« njih dneh tako v železu kakor v jeklu prccej popustila. V Nemčiji vlada hudo pomanjkanje denarja, ki sc težko občuti = Iianca commerciale Trlestlna je imela nedavno občni zbor. Celokupni promet v prošlem poslovnem letu je znašal 55„793,348.624 lir. Cisti dobiček znaša 0,208.861 lir, dividenda 8 odBt., to je 40 lir na dojnloo. Glavnica so bo po pooblastilu svoječasnega sklepa občnega zbora povišala sedaj na 100 milijonov lir z izdanjom 50.000 novih delnic. Ban-ea comraorpiale Triestina jo najvažnejši denarni zavod v novih italijanskih pokrajinah. = Češka Unlon-bauka poviša po sklepu glavno skupščine delniško glavnico od 160 na 200 milijonov K8 z izdajo 200.000 komadoc novih s 1. januarjem 1924. za dividendo opravičenih delnic. = Češkoslovaški lesni trg. «Carpathia» poroča, da je bil češkoslovaški lesni trg v prošlem tednu Izrecno čvrst. Vladalo jo znatno razpoloženje za nakupovanje, večjo kupčijske zaključke pa so ovirale predvsem finančno težkoSo. Nemčija se živahno zanima za oblikovee, toda ostro devizne odredbe in pomanjkanje denarja, ki se pa opaža tudi na vsoh srednjeevropskih trgih, zavira kupčije. Za razne vrste lesa bo zanimajo Belgija, Francija, Anglija, Holandska in Švica. Slednji dve se zanimata za hrastovo oblikovee, hrastovo bule ln frize. Domača kupčija je zelo živahna, vendar so domače ceno v splošnem pod eksportnimi. = Zopet bančni polom v Budimpešti. Iz Budimpošte poročajo: Bančna firma LengvAri & Germanusz je postala insol-vontna. Pečala se jo firma z borznimi posli, poleg tega pa s kupčijo z imobi-lijami, s posredovanjem itd. Pasiva znašajo veti milijard = Inflacija v Madžarski. V tednu od 8. do 15. aprila se je obtok bankovce? v Madžarski ponovno močno povečal, in sicer za 86 milijard na 1770 milijard mK. = Vprašanje romunskega posojila v Ameriki. Iz Bukarešte javljajo, da se rumunska vlada prizadeva dobiti veffji dolarski kredit v Ameriki. Vendar bo izgledi na uspeh jako majhni. itak preveč alkohola in savska voda iz ljubljanskega vodovoda je kakor nalašč zanj. Vedno sem skušal v svoji kleti posnemati, o gospod, tvoj čudež v Kani Galileji in to v veliko zadovoljstvo mojih gostov. Gospod, čc sc mi nl vselej posrečilo, odpusti! Ljudie so sitni, ampak jaz jih že uženem. Pijanci so In Jezike imajo. Ampak mašno vifio, kl ga dajem v cerkve, ni bilo po inoji vednosti sleoro nikoli zvodeneno!« v * * Oolob jc umolknil. Končno prav! stara kavka: «Glcjte sl no, taki sol Pa iih človek gleda na ccsti in jih spoštuje.. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi naše dične kavke molile,« ter je pri tem s pogledom ošvrknila mlado mater kavko. f Oolob pa pravi: «Da, saj res! Nad procesijo je frfotala pred rotovžem tudi mla da kavka in molila: «Ljubi Bog. vrzi staro kavko iz njenega gnezda. Stanovanjska kriza me sili k tci molitvi. Sta ra je In brez otrok, gnezdi pa že dve leti v svojem jalovem gnezdu za Bogom Očetom na pročelju cerkve, kjer se najlepše ljub!. Jaz pa imam otroke, daj meni gnezdo za Bogom Očetom!« Razjarjene kavke so se vrgle nn goloba, ga okljuvale In trgale, dokler nl revež padel ves krvaveč na tlak pred cerkvijo, kjer ie klavrno poginil. železniško direkcijo v Trstu glede prometa med našo državo in Reko. Določeni so dnevni redni tovorni vlaki v obe smo-ri ter časi čaitanja osebnih vlakov na Reki glede na priključke italijanskih vla kov. Razen tega so rešena vprašanja služ bo v zvezi 6 skupno službo na postaji Reki. Tri osebnih vlakih št. 312 in 313 bodo priklopljeni osebni vagoni za direktno zvezo Zagreb-Rim. = Železniška konferenca v Trstu o vprašanju jadranskih tarif. Pred prazniki sc je sestala v Trstu mednarodna konfcrcnca v svrho ureditve vprašanja tako zvanih jadranskih tarif. Na to konferenco so poslale svoje zastopnike Italija, naša kraljevina, Madžarska, Avstrija in Češkoslovaška. Konferenca je razpravlja^ i«; na podlagi predloga italijanske vlade, katerega kratka, vsebina je nastopna: pogodbeno stranke se obvezujejo, da za svoj uvoz in izvoz, ki gre preko pristanišč v Trstu in Reki, dovole na svojih žcleznicah popust, ki bi znašal 30 odst. napram lokalnim tarifom. Uporaba posojila Državne hipotekama banke. Ministrski svet jo sklenil razdelitev posoiila Državne hipotekarne banke v znesku 15 milijonov švicarskih frankov in '"b« mod drugimi: Skoplje 15 milijonov Din, Beograd 25 milijonov Din, Južna in Zapadna Srbija, Vojvodina, Hrvatska in Slavonija, Slovenija, Orna gora In Dalmacija po 5 milijonov Din. Prisilna poravnava beograjske Ko-mercijalne banke. Iz Beograda poročajo, da se je pri razpravi o prisilni poravnavi Komercijalne banke sklenilo priznati prijoriteto vložnikom pod 20.000 Din. Tem so naj vloge izplačajo tekom 6 mesecev z 10-odst. obrestmi. Pomorski promet naših pristanišč. Po izkazu pristaniškega poglavarstva je v šibeniško luko dopotovalo v prvem tromesočju t. 1. 415 parnikov s 100.125 tonami in 78 jadrnic s 3812 tonami, skupaj 103.937 ton. V istem času je prispe: lo v splitsko luko 1057 rednih in drugih domačili ladij, parnikov in jadrnic. Tujih ladij je prispelo skupaj 169. = Dobave. Pri odelenju za mornarico v Zomunu se bo vršila dne 14. maja ofer: talna licitacija glode dobavo 30 ton strojnega olja, 10 ton motornega olja in 10 ton bencina za motorje; pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa se bo sklonila dne 12. maja pogodba za dobavo 1400 kg zmleto rdeče papriko. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo dne 8. maja za dobavo 3830 kg drogov iz medi raznih dimenzij in dne 4. maja za dobavo 2 cistern pli-novega olja. Pogoji v vpogled pri ekonomskem odolonju Direkcije državnih železnic v Ljubljani vsak delavni dan od 10. do 12 ure. Sokol 20 letnica jeseniškega Sokola Letošnji zlet Gorenjske župe. Sokolsko društvo na Jesenicah bo pra« znovalo letos dvajsetletnico svojega de« la. Z ozirom na to priredi Gorenjska sokolska župa dne 13. julija župni zlet na Jesenice, z javno telovadbo članov in članic, prejšnji dan popoldne pa bodo tekmo vseh višjih in nižjih oddelkov cele župe. Vsi ti nastopi se bodo vršili na zelo ugodno ležečem zletnem prosto' ru v takozvanem Milanovem logu. Ta zlet bo gotovo najlepši zlet Go« renjske sokolske župe v dobi po vojni; tekmovalo bo okrog 30 članov v višjem in 80 članov v nižjem oddelku in tudi članice bodo pri tekmah dobro zasto« panc. Župni tehnični odsek je izdal v posebni brošuri opis vseh vaj za javne nastope ln tekme vseh oddelkov in v vseh društvih Gorenjske župe so telo« vadcl in telovadke že marljivo priprav« Ijajo na pomembno letošnjo sokolsko slavnost. Tudi jeseniško društvo se že marljivo pripravlja. Veselje je videti mlado telo« vadce, kako sc vežbajo žarečih obrazov v težkih vajah; oddelek se vrsti za od« dclkom ln telovadnica je vedno polna. Društvena godba sc vztrajno izpopolnju jc ln seveda tudi nastopi na župnem zletu. Poleg obilega dela, ki ga zahtevajo priprave za župni zlet, opravlja naše članstvo z vso vnemo tudi razna pri« pravljalna dela za zgradbo prepotrebne ga sokolskega doma; vse proste ure in vse nedelje pripravlja članstvo stavbni materijal, koplje gramoz in seje pesek, drugi zopet dajejo brezplačno priprego in vozila za dovoz materijala. Uspešno sc tudi med članstvom zbirajo obvezni« ce, s katerimi sc ustvarja soliden finan« čni temelj za izvedbo že pripravljenih načrtov. Z gradbenim delom se prične žc letos. In to je prav, kajti sokolskim Jeseni« cam je primerno središče vsega kultur« nega in narodnega dola že nujno po« trebno. M. S. jc P. C. Torino Igral kot v svojih najboljših časih, se laliko trdi, da sloves Gradjanskega nikakor nl odgovarjal dejanski moči jugoslovanskega prvaka. Zelo ncslguren je toliko hvaljeni vratar Vrdjuka. Tudi oba hranilca (Oolner In Remec) sta bila povsem nesigurna ter se držita vedno na isti črti.« Zelo porazno se izraža list o srednjem krilcu Rupecu. Napad jo bil v tekmi proti F. C. Torino konfuzen ter neodločen v končnih fazah svojih napadalnih akcij. V napadalni vrsti sta bila nekoliko dobra desno krilo In desna zveza (Vidnje-vlč ln Bablč). V splošnem Je bilo Jugoslovansko moštvo brez vsakega duha, brez odločnosti ln brez potrebne inteligence. da bl izrabljalo slabe strani svojega nasprotnika. Qlede tekme v MIlanu piše list, da Je Gradjanskl pokazal take pogreške, da se po vsej pravici lahko vprašamo, kako je moglo to moštvo doseči v Španiji In na Češkem tako lepe uspehe. Je II mogoče, da je apatični vratar Vrdjuka Igralec mednarodnega slovesa? V Italijanskih tretjerazrednih klubih Imajo boljše vratarje. Zelo nesigurna sta bila branilca, kl ne držita svojih mest In nimata nlkake prožnosti pri odbijanju žoge. Nekaj več sposobnosti je pokazala napadalna vrsta pod vodstvom žilavega Perške, kl jo Je dobro podpiral trdi srednji krilec Mantler. Oradiansk! se kot celota ni izkazal, n le malo vrlin so pokazali posamezni Igralci. Tudi »Corriere della Sera« poudarja, da ie Igra jugoslovanskega prvaka zelo razočarala. Milanski Igralci, med katerimi sta bila dva, kl želita ostati nepoznana (čuden pojem o amaterstvu! op. ured) so bili stalno v premoči. Zagrebški listi pripisujejo poraz Gradjanskega predvsem odboru, kl ne bi smel dopustiti, da bl odšlo moštvo v Italijo, čeprav se še ni odpočilo po turneji v Turčiji, »Novosti« pa celo pišejo, da Jim Je znano, da se Je Italijanski savezni ka-petan Pozzo, kl ie videl obe Igri, skan-dallzlral In da je bila publika ogorčena, ker Je smatrala tekme za »švlndel«. Nedvomno je, da je Gradjanskl povzro čil, da Je ravno mesec dni pred pričetkom Olimpiiade zatemnela slava o Jakostl našega nogometa. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora 23. t. m.) Prvenstvena tekma Ilirija : Hermes se vrši dne 27. t m. na Igrišču Ilirije. Predigra rezerv ob 14.30. I. moštvi nastopita ob 16. Blagajniško službo vrši S. K. Ilirija, službujoči odbornik g. Vončlna. — Prvenstvena tekma Ilirija : Jadran se določi na 1. mal na Igrišču Primorja. Predigra rezerv se vrši ob 16. I. moštvi nastopita ob 17.30. Blagajniško službo opravlja S. K. Jadran, službujoči odbornik g. Ing. Hrovatln. — K tekmam Ima postaviti vsak klub po 3 reditelje, kl se morajo javiti pol ure pred pričetkom pri služb, odborniku, ter za vsako tekmo po enega stranskega sodnika. Verificirajo se prvenstvene tekme: Rapid : Svoboda (Maribor) 4 : 0, Maribor Sokol I. v Ljubljani. Prosvetni odsek priredi v soboto, 26. t. m. ob 20. uri predavanje za članstvo. Predava prof. Dolžan: »O razvoju svetovja«. Bratje in sestre udeležite se predavanja polno« številno. Šport Gradjanski v Italiji Porazna kritika Italijanskega tiska Pod naslovom »Podprečnl nastop Jugoslovanskih nogometašev v Italiji« objavlja vodilni italijanski sportski list »La Gazzetta dello Šport« ?. dne 22. t. m. kritiki o tekmah v Turlnu In Milanu, pri katerih ie bil naš državni prvak Gradjan ski poražen v taki meri, ki ie niti naj hujši pesimisti niso pričakovali. List piše med drugim: »Jugoslovanski nogometaši, ki so prišli v Italijo z nekako ostentativno goto vostjo svoje zmage, so se morali preprl čatl o moči italliansiilh moštev. Čeprav : Ptuj 5 : 0, nadalje pokalna tekma Iliri. Ja : Jadran 7 : 0. Kaznujejo se z globo po 25 Din klubi Hermes, Primorje in Rapid, ker niso od. dali pri tekmah sodniku predpisanih po. stav moštva. Cita se s pravom nastopa dne 2. majj za S. K. Primorje: Zetne Josip. Tajnik II. Ostmark (Dunal) : lltrila. Danes ob iričetrt na 6. se vrši v LJubljani na igri. šču Ilirije zanimiva mednarodna nogo-metna tekma. Ilirija je pridobila z Ost. marko interesantnega prvorazrednega gosta z Dunaja, ki ic dosegel v medna, rodnih tekmah odlične rezultate. Opozo. rimo naj na težka poraza, ki iih Je pri. zadel lani Gradjanskeinu in Concordijl v Zagrebu. Nahaja se na daljši turneji, ka. tere cilj jc Beograd. Dosedanji rezultati na turneji se glase: Innsbrucker SV. 5 ; 2 in 5 : 1, rcprpz. team Tirolske 4 : 2. Poročila o tekmah v Inomostu povdar-Jajo sijajni stil Igre Ostmarke, solidno tehniko in veliko energijo moštva. N| dvoma, da bo današnja tekma nudila ve-lik športni užitek, zlasti ker se nahaja tudi Ilirija v dobri formi. Ilirija nastopi v običajni postavi levega halfa Igra Hus, napadalna vrsta igra v sestavi Vidmajer, Oman, Učak, Pcvalck I„ Zupan, člč I. — Predprodaja vstopnic v trgov!, nl J. Goreč. Znižane karte za dijake In redne člane se Izdajajo samo v pred-prodajl. Sedeži so numerlrani. Prvenstvena tekma llirila : Hermes se vrši v nedeljo 27. t m. ob 16. na prostoru Ilirije; rezervi nastopita k prv, tekmi ob 14.30. 1. maja sledi prvenstvena tekma Ilirija : Jadran In 18. maja Jadran : Hcrmes. Po dosedanjem stanju prv. tabele Ima Ilirija 4 točke, Hermes 2 in Jadran 0. Prvak ljubljanskega okrožja pride v fiuale s prvakom mariborskega ali celjskega okrožja dne 15. junija. Nov sportski Ust v Zagrebu. V Zagrebu Je pričel Izhajati nov sportski list ppd Imenom »Hrvatski Šport«. Izhajal bo vsak pondeijek. Ostmark v Beljaku. V sredo ie Ostmark igrala v Beljaku proti tamošnjemu Sportvcrelnu ter po lepi Igri z lahkoto zmagala s 4 : 1. S. K. Slovan v Ljubljani. Redni trening obeli moštev sc vsled tekme Ostmark : Ilirija vrši mesto danes — Jutri ob pol 17. url. Vsi igralci z opremo! — Tajnik. S. K. Primorlc v Ljubljani. Sledeči Igralci nai pridejo danes popoldne ob 16.30 v garderobo po svoje rekvizite za gostovanje v Celovcu: Jančigaj, Birsa, Vidlc, Vrančič, Piša, Vindiš, Camcrnik, Erman, Tcmovic, Pretnar K„ Bervar. Odhod v Celovec jutri v soboto zjutraj ob 6.20 Poslovni podpredsednik. mn o ri Lastnik In izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brototli. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. II EX.XN" družba za električno industrijo d. Z 0. Z. 412/a Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijala. — Cene izredno nizko. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. ft. 1, le Maribor, Uetrlnjska ulica št. 11, telefon 239. Izšla je knjiga Državne Mrii Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga sa naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova nl. 54 B33 -i i t tn im. d. d. v Ljubljani prodaja 127 nc vseh kakovosti, v oellh vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja ln razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ln angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brlkete PROMETNI ZHIIOD ZU PREMOG, D. D., 9 l]UBl]HIII - DlkloSICeva oeiti llo». 15/11. - xroxixixuxLiixmii.uxxxixxiiiixiiixujLUJ pf, Ljudevlt Pivko: Šifrirana pisma (D.R.U.P.) Archel je bil izobražen oficir finih nianir. Hotel mi je sporočiti svoje zadovoljstvo, kor sem obiskal italijansko oblasti v Mompianu, 6eS, kurto-azija dobro dč. Obisk je bfl baje tudi koristen, ker sem razgnal podpolkovniku Vecchiarelliju dvome, ki jih je imel zaradi čeških oficirjev. «Vi Italijani ste ekstremi. Preradi zaupate vsakemu človeku, tako pravijo, v istinl vam pa lahko neznatna malenkost vzbudi dvome in strašne sumnje — in človek, ki se smatra, da je med vami kakor prijatelj med najboljšimi prijatelji, opazuje strahoma, da ga glodate le na videz prijateljsko, v srcu mu pa ne zaupate . . .» »Tako tragično ne smete jemati današnjega pogovora v Mompianu. Jaz trdim baž nasprotno: v vas ima podpolkovnik kakor tudi major De Gior-gis zaupanje, zato vas je prosil, da mu pojasnite točke, ki jih on kot Italijan ne umeva. Vi ste mu pojasnili in zdaj je stvar v redu. — Glejte, jaz sem mnogo občeval v svojem življenju z Nemci in si domifiljujem, da poznam to pleme do dna, vendar ml je pa marsikaj v nemškem življenju Še vedno prava zagonotka- Vi Slovani ste nam pa še bolj tuji nego Nemci, morebiti tudi bolj nego afrikanski Zuavi — v nekaterih ozirih ste nam prava psihološka uganka.> »Kor zamotavate in mešate, kar je nam Slovanom jasno in priiprosto. Videli ste, da ste v primeru našega oficirja Junga hoteli brez vzroka napra-| viti afero iz ničesar. Jung bi vam ne bil hvaležen, ako bi slutil, kako debatirate o njem, Dečko je borce, poln idealizma, — tolče so v tej uri na Adamellu — pomislite!« »Jung ne tve nikdar, da smo imeli zaradi njega neprijetne pomisleke.* »Kako bi ne zvedel?* »Vi mu vendar ne nameravate sporočati . . .?* »Zakaj ne? Ob priliki mu pojasnimo na primeren način položaj, v katerem se je nahajal prve dni svojega legi jonarstva,* Pred vrati mojega hotela sva se poslovila. Naročil sem mn pozdrave za prijatelje v Mompianu in šel spat z občutkom, da se nam pripravlja težka borba zoper nekega zločestega, tajnega in nevarnega nasprotnika, tem nevarnejšega, ker ne vemo. kdo je in odkod širi svoj strup po Italiji. IV. V prvi polovici avgusta 1918 so imeli naši oddelki v raznih odsekih obilo težavnega posla. Klicali so me zdaj sem, zdaj tja in prevozil sem so križema po vsem vojnem pasu. V vsakdanjih novih skrbeh bi bil morebiti pozabil na «drup», ako bl ne bil opazil takorekoč vsak dan novih sledov neumorne propagando zoper logijonarjo. Dne 2. avgusta mi je izročil poročnik Polli v Ver oni propia pisma D. R. U. P. Dne 3. avgusta ml je sporočil kapitan Rendina željo in vabilo, naj ga obižčom v njegovi pisarni v Vicenzi, via Corona 14. Kapitan Rendina je imel, kakor sem videl ob tem obisku, posebno »politično* pisarno (»uffi-cio P») s spretnim osoBjem. V njegovi pisarni so se stekala od vseh strani poročila o delovanju protidržavnih elementov, rovarjev zoper vojno, av-strijakantov in podobnih ljudi. V vzorno urejenih fasciklih je kazal gradivo, s katerim obtožuje poedkie nevarne elemente. V posebnem oddelku je spravljal poročila o protidržav-nem delu duhovnikov, ki v svojih pridigah na prikrit način širijo nezadovoljstvo z državno politiko, rujejo zoper vojno in hvalijo Nomce. Papež simpatkira s Habsburgom. Vsi klerikalni listi pišejo zoper vojno in proces kardinala Gerlacha je obdolžil več visokih cerkvenih oseb gpijonaže v prid Avstriji. Mnogo duhovnikov je sicer dobrih domoljubov in obilo jih je padlo na bojiščih (italijanski duhovniki niso bili prosti vojaške službe), drugi pa širijo pod plažčcm krščansko ljubezni, avstrofilsko propagando. Obilo takih ljudi je Rendina baje žo »zaših, po drugo pa pošlje ka-rabinijerje, kadar bo dovolj obtežilnc-ga gradiva. — Občudoval se.m obsežnost to panoge italijanskega policijskega dola, o kojein nisem imel pojma. Rendina jo pa samo razkazoval in razlagal kakor prijatelj, ki te hoče poučiti in opozoriti, no pa zabavati ali se hvaliti s službenimi posli. Vodil me je k novinarskem j alt tiskovnemu oddelku («stampa»). GioliUijevi konser-vathni časopisi, zi,s*,i •uritHtl dnevnik »Stampa*, so pisali kaj radi v av-strofilsVcm duuu. Tu jo imel celo zalogo izrezkov. Nič dobrega ni Citati tuiii v socialističnih tisfh zlasti v osrednjem organu stranki »L' A valiti*, ki deluje proti vojni in jo sabotira na fronti in v ozadju z vsemi sredstvi. Pripovedoval mi jo o poizkusu tajnika socljallstične stranke, poslanca Bombaceija, ki je pozval jeseni 1917 vse eocijalnodemokratske župane, naj skličejo tisočo protestnih shodov zoper vojno. »Vidiš, dragi kapitane, koliko ničvrednih elementov živi v Italiji.* »Prijatelj, gotovo imaš tudi poročila tujih državljanov v Italiji?« »Tudi, tndi, to je drog rosort.* »Morebiti tudi o Jugoslovanih?* »Ne, teh doslej ni. Nekaj je pa že tukaj o CehoslovakUi.* • Komu rlajoš to gradivo na razpolago? Saj no spadamo pod italijansko jurisdikcijol* »Glode Cehoslovakov so omejujemo zgolj na nabiranje poročil, ki jih po potrebi pošiljamo vrhovni komandi in poveljstvu češkoslovaškega, urinadne-ga zbora.* »Generalu Grazianiju?* »Ako bi bilo potrebno.* Uvidel sem, da se je izognil ln da nI hotel dati jasnega odgovora. »Takega gradiva mi no moreS pokazati?* »Nimam ga pri rokah.* Zdelo se ml je, da Rendina ne govori rosnice. »Jaz sem pa že nekaj videl.* »Res? Kaj si videl in kje?* »Prijatelj, beseda mo veže ln ne smem ga izdati, ki nio je opozoril na propagando zoper nas.* »Dobro. A kaj ti je pokazal?* »Drup.* »A-a!« Rcmdina se je silno čudil. »Notabone. smatraj, da ti to besede nisem izrekel.* »Bil ti je zelo dober prijatelj, ako ti jo toliko zaupal.* »To je šo dobrota, da imamo nokaj dobrih in naklonjenih prijateljev, ina-če bi nas bila Italija morebiti žo snod-la, — internirala.* »Kako? Čemu?* | 2l „li»limi|i" Ii „2»ltti" fuki Miril 1 Oin Sl.o. n>k> »MMla * S* .DopIMVtn!«- ta .Inltva- a* raOuna »»•«» beMda 1 Din. - PrloMnlOo M U mali oglaal. kl m plaAaml f bw*J. Plato m labko tndi » znankah Na vprUanJa odgovarja oprava la, Sa ja rprUaa)a prUotann annaaka u odeorar Ur manlpalaaljaka pristojbina d Din). Krojaška delavnica 10 odda 8 stanovanjem vred. Pouudbe na upravo ..Jutra" t Mariboru pod ..KrojaC". 418 m Brivskega pomočnika | ln u 0 e n c a, sprejme takoj Dragan Llsac, Hrastnik. 6588 Pohištvo tsakovrstne spalnice lz trdeča .lesa, kuhinjske oprave ld., nudi po zelo ugodnih miah Matija Andlovlc, ml-rarstvo ln zaloga pohištva, LJubljana, Vidovdanska cesta št. «. 8602 Modistka Z. Gorjanc A Co., LJubljana, Sv. Petra ce.ta tt. 27, poleg bolela ..Tratnik" sprejemu vsakovrstna popravila slamnikov in svilenih klobukov. Postrežba točna. 728 Zasebno ufctlISCe za strojepisje. nena ura 6 Din. — 0. PetaO, Ljubljana, Rimska ceaia 17/1 8612 IflSNa (dobe) Notarska pisarna sprejme takoj stenograflnjo ia strojepisko ter kandidata ali uradnika — samostojno mot. — Ponudbe na upiavo ..Jutra" pod ..Notarska". S031 Pisarniška moč ttarejSa gospodična z zna-tjem slov, in nem. Jezika ter strojepisja, so ISCe. — Lastnoročno pisane pouudbe l navedbo starosti In dosedanje službe je poslati pod fifro ,.Maj 1000" na upra-ro „Jutra". 8644 Strokovnjak r Izdelovanju umetnega kajenja ln pokladalec teraca, »e sprejmeta za stalno. — LaHnorofino pisano ponudbe 8 navedbo stanu, starosti in dosedanje službo ter zahtevo MaSe Je poslati pod šifro ..tmctnl kamen" na upravo ..Jutra". 8646 Blagajničarka Sobro IzvoZbana, z večletno Prakso, ztt restavracijo, eo takoj sprejme. Pismene ponudbe nn upravo „Jutra" p™ ..Hotel". 8605 Dve pridni služkinji se sprejmete takoj proti dobri preskrb! v hifti In dobri plači. K. Polajnar, kavarna ,,Pre«eren" t LJubljani. 8446 (iščejo) Mlad trg. pomočnik meSane stroke, želi vstopiti v trgovino z Istim blagom v mestu ali na deželi. Plača v začetku lahko minimalna. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod ftlfro ,,ilarljlv 10". 8580 Dekle z dežele, Seli stopiti v službo b kaki majhni družini. Vefiia Jo Šivanja, kuhe in tudi drugih hlSnih del. — Naslov pove uprava ..Jutra" 8637 Potnik papirne stroke kl potuje po celi Jugoslaviji želi sprejeti podobne predmete v prodajo proti primerni proviziji. Cenjene po-i nudbe je nasloviti na upr. „Jutra" pod Slfro ..Papirna stroka". 8628 Prodajalka mešane trg. stroke, starejga moč z večletnimi spričevali, pridna In zanesljiva, teli premenltt mesto, najraje v LJubljano ali Maribor, sicer tudi drugam. Ponudbs pod ,,JunlJ" na upravo „Jutra" 8539 49 let star mož z zdravo ln pridno ženo, 4 otroci od 12-16 let. bivSl orožnik, izučen trgovec z meSanlm blagom ln lesom, že 6 let pri eni tvrdki v službi, po coll Sloveniji in v Banatu dobro poznan, želi službo kot oskrbnik, zastopnik, potnik. nakupovalec žita, lesa ali drugih poljskih pridelkov, ali pa kot sklsdifičar. CenJ. dopisi sc prosijo na upravo „Jutra" pod „Vesten". 8504 Šivalni stroj se ceno proda na Dolenjski cesti 12. 8630 Dirkalno kolo ..Legnano", se zelo ugodno proda. Naelov pove uprava „Jutra". 8518 Spalno opravo zelo lepo, novo, moderno s psilio, svetlo poililrano, prodam po zelo nizki ceni radi pomanjkanja prostora. — Naslov pove uprava ..Jutra" 850S Po znižanih cenah prodaja rsdl preselitve trgovina Marije Rogelj. Ljubljana. Llngarjeva ulica Stev. 4. V zalogi Ima razno sukno, cajge, kotentno, zeflr, ezport-cvlllh za modroce, kovtre, belo. rjavo za rjuhe, moško ln žensko perilo, kravate ln drobnarije. Zimsko blago pod lastno ceno. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike. Saino do 30. aprila. 7014 Stružnica ra železo, sposobna za struženje nad 1'5 m dolžine, se proda. — Ponudbe pod Slfro ,.Stružnica" na upr. .Jutra*. 8551 Andrej Berc6 Julči Berci, roj. Božič poročena LJubljana Šmartno pri Litiji 24. aprila 1924 Proda se njiva | Posojilo 15.000 Din na ljubljanskem polju, kl ,s6o za takoJ. naeam do-mori okroslo OOOn ali pa bro obresti. Naelov pri poza m en J a s travnikom v družntoi ..Jutra" v Marlbo-Mcstnem logu. — Več pove ru pod 81fro vknjižba", lastnik na Trnovskem pri- 422 ra stanu fit. 14. 8626 Zamenjam lepo stanovanjsko h I 8 o v Grazu proti hISI ali vili s prostim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod „HlSa ali vila" na upravo „Jutoa" 8252 Pletilni stroj 5/36 se proda. Kje, pove uprava „ Jutra". 8633 Prodajalka storejga, samostojna moč — zmožna tudi pisarniških del in gospodinjstva — išče primerne službe. CenJ. ponudbe na upr. ,.Jutra" pod šifro „Izvežbana". 8655 Kot kontoristinja ev. tudi blagajničarka, išče službo starejša moft. Cenjene ponudbo pod ,.Točnost" na upravo „Jutra". 8613 Oljnata $ta9kalnica (Hydravilčna) s 2 cilindroma, kotački Etol, mešalni stroj, pundva za proženje z mešalom, traiismlslje, ben-solni motor 10 Pil, parni stroj 3 PH, bo takoj proda Ponudbe na podruž. „Jutra" v Mariboru pod ,»Stroji". 420 m Moško kolo znamke „Waffenrad", prodam. Nov sistem ln malo rabljen. Ogleda se lahko od 1.—2. na Vodnikovem trgu fit. 5, dvorišče, 8573 Jabolka kupim. Ponudbe pod ,,Sadje" na upravo „Jutra". 84S0 Kupim Cankarja ln Tavčarjev ..Pravnik". — Ponudbe pod ,.Cankar" na upravo „Jutra". 8599 Kostanjeva tanin. drva ponudite z navedbo cene takoj plačujočl tvrdki Kupnlk, Podplat (Kraljevi vrelec). 8317 Stanovanje 2 sobe ln kuhinja, bo Išče v Radovljici ali bližnji okolici — Ponudbe se prosi na upr. „Jutra" pod Ins. fitev. 8502 Nudim večje posojilo proti dobavi stanovanja iu intabulacijl, v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim 3 sobe ln 1 čumnato poles vseh prltlklln. Zaže-1 jeni vrt nasadim ln o-kr-bujem rad sam. Miroljubna Btranka. Nakup hiše takoj aH pozneje možen. Pisma Jo nasloviti: P. G. Vlšnjan, poŠta Višnja gora. 8610 Din 10.000 poeojlla Iščem. Visoke obre-f ti, absolutno varno. — Ponudbe pod šifro , .Sigurno" na upravo „Jutra". 8435 Posojilo 20.000 Din Iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe z navedbo višine obresti na upr. „Jutra" pod „PoeavJe". 8546 Kdor mi najde boljšo ln 6talno namestitev v Ljubljani ali okolici, mu posodim brez obresti 15.000 do 20.000 Din. Ponudbe na upravo „Jutra" pod fiifro ,,Stalna namestitev". 8607 I Iz boljše družine pošteno dekle, zmožno nekoliko v kuhanju, šivanju ln likanju, želi službe pri boljši družini. — Cenjeno dopl3« na upravo ,,Jutra" z navedbo plnče pod šifro ..Zm^n« de/ie". 8615 Predti8karlca ' ?a ročna dela, samostojna prvorazredna moč, bo »Prejme takoj proti dobri Plači. Djordje Vukmanovlč, ^greb, Ilica 65. 8p40 Pevka JH tudi začetnica z dobrim ®°rran glasom, so Išče za &k° kapelo. - Slavko "fSkaj. kapelnlk, Ogulln, Poste reatante. 8536 Posfrežnica ' JJJSa, poštena se Iščo od f° 8. do pol 10. ure zju-|raj. za takoj. Naslov pove pr^va ..Jutra". 8510 Deklica ln nepokvarjeno, se d5inJnJt. 20 ,flhr'-»''-\v j star 27 let ter čedne zuna- t njostl. Sprojmo tudi drugo primerno mesto. Rcfleklante 1 prosim za naslov na upravo ..Jutra" pod , .Nepokvarjen služabnik". 8571! Zlato brlljante, dl.lamanle. se prrt-da v množini najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod ..rirfl^oronostl" na upravo „ Jutra". 8610 Lepo opremljena soba se odda s 15. majem. — Naslov pove uprava ,,Jutra" S606 Ooremljena s°!*a v eredlnl mesta, t razgledom na cesto, ne takoj odda 1—2 solidnima gospodoma. Naslov povo uprava „Jutra". 8600 Na stJ»r*ov?P?f» ln hrano se eprelme boljši gospod. — Naslov povo uprava ,,Jutra" 8521 Senarirana soba n souporabo kopalnice, elektrika in parketl, se odda. — Naslov povo uprava „Jutra" 8513 Tistemu, kl mi posodi 5000 Din ter me s tem reši lz hude stiske, hočem biti i odkritosrčna prijateljica in znunka. Zenitov ni lrklju- | čena. — Cenjene dopise so prosi pod „ Usmiljeno srce" [ na upravo „Jutra". 8608 Mlad trgovcc kl poseduje dobro Idočo trgovino v prijaznem kraju Dolenjsko, Žrli resnega znanja z gospodično ne nad 22 , let, čedne zunanjosti — po možnosti šivilja — kl nej bl imela tudi nekoliko kr pitala v svrho povečanja obrata — Resno ponudbe, čo mogočo s Bilko na upravo Jutra" ' pod „TnkoJšnja žentev". 8576 Mesečno so^o Išče samec. CenJ. ponudbe ' na upr. „Julra" pod ftlfro , „Soba". 8499 Trgovski pomočnik Železnlnar, želi prememhe mesta. Gre tudi na deželo. Dopiso eo prosi na Aloma Company, anončua družba v LJubljani. 85. h Kovaški pomočnik Izurjen v Izdelovanju sekir, motile ln drugega poljedol-«krga orodja, želi mesto. — Ponudbe na upravo „Jutrn" pod ..Fužina". S51S Najboljša kotesa, šivalne utroje, vsakovrstne stenske In žepne ure ter budilke. kakor tudi kolesne plašf-e, r.rafnlee ter vse dele koles, kupite najeennje v trgovini M. Plovel v Prenkl pri Medvodah. 8549 Motorno kolo 5—7 HP. Ampriksnakl i l>m«1en-linoltir.ffu. B premenj> valne brzine, v zelo do brom plnnu. sp nrorla za ceno 12.000 Din. Josip Grašič v Ptuju. S386 Trgovina z meSanlm blaotom ln mrnjalnlca pri Mariboru, 20 minut od postalo, s hramom. obstoječim is 2 sob, . 1 kuhinje, dalje veliko skla- ! difiče, pripravno za trgovino In sode. tri Četrt orsla zemlje, se takoj po ugodnih p> jro.Hh zaradi družinskih razmer proda, ali se zamenja proti drugI v mestu ležeči trgrvlnl. Naslov pri podrnS-nirl ..Jutra" v Mariboru I pod Slfro ,,Trgovina SOOO". I -521 rr. I 400 m tračnic ozkotirnih, ge rabljene, v dobrem stnnln, z dvema vozičkoma (Plattvragenl za prevoz losn, kupim. Cenjeno Rftnudbe na naslov: Komovc. akek. 8051 Crn glasovir t anglefiko mehaniko, dobro ohranjoil, kupim. Ponudb.; : na upr. „Jutra" pod ftlfro „Dober glocovlr". 8032 Kratek klavir dobro ohranjen, poceni prodam. — Naslov povo uprava „Jutrn". 8048 Klavir I znamko ..Sclinnbl" v Jako Jedilnico, moderno _________ _________ lahko tudi malo rabljeno, dobrem stanju, prodam vadi _ . ,,, „ kupim. Cena mora biti niz- pomanjkanja Pr0"tf,r" „„~ Posestvo tlllm Merlbo-C ka. _ Naslov pove uprava Naslov povo uprava riHrn pet oralov, sadonoaallc, njiv, travnikov In g.zda, velika zidana lilSa In hI.v za p?t glav živino, vse v naJbolJBeci stanju, se po.eni preda. — Naslov pove Is vljudnosti Breznik, Maribor, Glavni trr 18/11. 8571 ..Jutra". 8057 MlrarsVa obrt I Planino tlč« družabnika s 30.000 nov. takoj n a p r o d_n J po mn za povečanje obrata. _ zmern ceni. - Pojasnila J Naslov povo uprava ..Jutra" Plf^nl ••r"",r,n'„ 8020 . Miklošičeva cetta (. »»»-i v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm I & in 11» kupimo v VBaki množini iranko vagon, najraje na progi Zidani most - Brežicc. — Ponudbe z navedbo cenc, množiuo in kraja, kjer so hlodi lahko ogledajo, na 18(53 a ki, Jakil, Krmelj (Dolenjsko), Zahvala. Vsem, ki eo nam ob prebridki izgubi iskrenoljubljenega očeta, gospoda posestnika Btoli ob Btrani s tobžilno besedo iu ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo naj-priurčneiSo zahvalo. 1'osebno pa so zahvalitijemo prečistiti duhovžčini, krškemu in vidumskemu gasilnemu društvu, slednjemu izredno za po-dnrjeni venec. Stara vas pri Vidmu, dne 23. aprila 1924. 2029/a Žalujoči ostali. insorirajte ¥ ,Jutru6 2 86 «Gotovo da!» «Kdo vam je povedal zanjo?* »Grof Malonesco, vaš prednik. Povedal mi je, da je za časa velike revolucije tukaj v tisti sobici, ki sedaj služi za telefon, živela ves čas skrita njegova babica, in sicer celih trinajst mesecev. Železni zastor je bil takrat pokrit z nekakšno leseno steno, ki jc bila na zunaj popolnoma enaka ostalemu zidu.* «Škoda, da mi o tem ni nikdo povedal, tako da nisem vedel za zastor. Sicer je pa čudež, da me železni zastor nI ubil.* Zdi se, da ta možnost dekleta ni niti najmanj vznemirila. Ona enostavno pravi: «Dobro bi bilo, da se poišče mehanizem, Ce ni pokvarjen. Reč je že stara in ni čuda, čc ne funkcionira več dobro.* «Ne, gospodična! Naprava funkcionira brezhibno! Prepričal sem se o tem! Obtožiti se more torej kvečjemu le slučaj!* «Toda koga naj bi pa mogli obtožiti?* «No, morda pa kakšnega neprijatelja, ki mi še ni znan.* »Saj bi ne mogel ostati neviden.* «Samo ena oseba bi ga bila mogla videti, namreč vi sami, ker ste bili prisotni baš v moji pisalni sobi fačas, ko sem telefoniral, in slišal sem tudi vaš presenečeni vzklik, ko sem v slušalo govoril o gospej Fauville.* »Da, vest o njenem samomoru me je zelo presenetila. Neizmerno objokujem to žensko, ne glede na vprašanje, ali je kriva ali nedolžna.* •Ker pa ste vi bili neposredna soseda telefonsko kabine in jedva za dolžino svoje roke oddaljeni od mehanizma one naprave, bi bili morali videti eventualnega storilca, če je bil tam.* Ona nc povesi pogleda. Nekoliko zardi, potem pravi: «To je res, ali pa bi ga bila morala vsaj srečati, kajti odšla sem iz sobe potem, kar mi pripovedujete, jedva nekaj hipov preden je zastor zropotal.* «Gotovo,» potrdi on. «Toda to je čudno in neverjetno..., kajti v vsakem slučaju bi vi bili morali slišati ropot onega zastora ali pa vsaj moje klicanje in šunder, katerega sem napravil sam.* «Očividno sem takrat že zaprla vrata vaše sobe za seboj, kajti slišala nisem ničesar.* »Potem bi moral jaz smatrati, da sc jc kdorkoli skril v moji sobi ravno isti hip in da je moje osebje v sporazumu z onimi banditi, ki so krivi dvojnega umora ua Boulevardu Suchct, kajti gospod policijski prefekt je tukaj odkril tudi kos palico, ki je last enega teh banditov.* Dcklica izgleda, da je sedaj prav presenečena; očividno jej ta nova podrobnost ni znana. On se jej približa ln jo strogo motreč s trdim glasom pozove: »Priznajte vsaj to, da je vse to jako čudno in sumljivo.* »Kaj je sumljivo? »Ta serija dogodkov, ki govore vsi proti vam. Sinoči prva kopija onega pisma, ki je bilo pozneje objavljeno v novinah, davi potem ta železni zastor, ki me ujame, končno kos palico in prav nazadnje stcklenica z zastrupljeno vodo...» Ona sklone svojo glavico in zamrmra: »Zares, to je serija dejstev*. »Da, serija dejstev!* poudari on strogo. «Njihov pomen pa je takšen, da je izven vsakega dvoma, da pomenijo nastop nekega incni siccr neznanega, toda očividno spretnega in ncpomirljivcga, neizprosnega sovražnika, katerega se je treba resno bati. Njegova prisotnost jc izven diskusije, njegova delavnost je vsega priznanja vredna, njegova namera tudi jasna, Iznebiti se me hoče. S svojim anonimnim člankom me je hotel spraviti v zapor, z železnim zastorom me je hotel bodisi ubiti ali pa vsaj napraviti za hip neškodljivega, z manevrom s skrito palco me je hotel Iznova težko osumiti pred poli-cijo in iznova spraviti v zapor, in sicer prav spretno. Končno z otrovano pijačo..., tu ni dvoma, da mi jc stregel po življenju... Če pride sedaj bodalo alj strel iz pištole ali zopet otrov ali kaj drugega, to je prav za prav vseeno, glavno je, da izginem, da se me neznanec iznebi... Napoti sem mu, da nekega dne ne podeduje milijonov Mornigtonovih, do katerih bi neznaec rad prišel z manjšo upravičenostjo. Očividno ima mene za cilj isti, ki je odstranil pred menoj že druge. Štiri žrtve so že padle. Jaz naj bi bil peta. Tako je sklenil gospod Oaston de Sauverand ali kdorkoli drugi, ki je pravi ravnatelj teh podjetij. Njegov sokrivec pa je tukaj na mojem domu, v tej palači, ob moji strani, pazi na vsak moj korak in skoraj na vsako mojo besedo, živi v moji senci in gleda, kateri hip bi bil najbolj primeren za podjetje. Evo, sedaj mi je dovolj, in jaz hočem vedeti: Kdo je to?* Deklica je odstopila za korak in se sedaj naslanja z roko na mizico. Don Luis stopi korak nasproti njej ln je ne spusti iz oči, kakor da išče na njenem negibnem licu vsaj sled kakšne zmedenosti ali strahu ali vznemirjenosti, potem ponovi z večjim poudarkom svoje vprašanje: «Kdo je to?* «Tcga ne vem,* tnu mirno odgovori dekle. »Morda pa ni komplota, kakor mislite, in gre samo za slučajno nanizanje dogodkov...» Njega mika, da bi jej v obraz rekel: «Dekle moje, ti lažeš. Saj si ti tisti špijon, tisti pajdaš. Ti si poslušala moj razgovor z Mazcrousjem, samo ti si mogla priti na pomoč Gastonu Sauverandu, ga dohiteti z avtomobilom, ga odpeljati in potem v sporazumu z njim prakticirali njegov ostanek palice na moj divan. Tvoja je tista roka, ki me zadeva v zasedi.* teiirej Mariborski teiosko^) naznanja cenjenemu občinstvu, da s® le preselil is sedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti (Cafovi ulici) v elegantno, moderno, nanovo preurejeno Csrafsko dvorano z vhodom v Orašsko uSico št. 2. Telefon 219. prvovrstni letošnji izdelek I-C£t,B?tom. Din £$€»• £010/a franko ambalaža, franko postaja Maribor. Za večji odjem zahtevajte posebno ponudbo. Zofija Močnik naznanja v svojem, kakor v imenu vseli sorodnikov in znancev žalostuo vest, da je njeu soprog, gospod Stara rcnoni. trgovska tvrd' Peazlja In Itloiliti j v grada Preddvor pri Kranja r Sloveniji. Krasna solnflna lega na v/noiju velikanov Alp Grlntovca ia Storfifia. — Ozračje po zdravnikih dokazano lokovlto. Velike šums, izvrstna prilika za brlbolazca ln turiste ia rekonvalesrentfl. Stalne gledališke prid* slavo novo osnovanega vledaligkcga dmStva. — Krasno kopali, velik park, ponsije. — Zračne velike sobe. Oskrba prvovrstna, tirana obilna pil zelo nizkih conah. — Telefon ln posla v psnzijl. Vse leto otvorjeno. Ptigtasitvo Dl vodstvo penzljc. MS/* Prima Portland TrbcvsUsk! !n OMiirtl dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sptojema: H. Petrič, Gosposvelska cesta 16/1, III Telefon 343. 4"6/& Čitajte pesniški zbirki Fr. ZbaSnik PESMI Vez. 31 Din, broi. 15 Din, pošt. l'SO Din A. Debeljak in sence Bj Ve-.. 15 Din, broi. S Din, pošt. 1-33 Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Centrala za SHS; Zagreb Marutičeva ul. 5