LETO XXIX, številko 5, 7. moreč 1997 ZGORNJES A. VINJSKI Ceno 239,00 SIT ČASOPIS i Mr L j» f • Priloga: Prenova stanovanja Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. * purani 5 tedenski______________ * kokoši nesnice rjave 18 tedenske * kokoši grahaste 12 tedenske _____ * kokoši grahaste 8 tedenske ______ * kokoši bele pitanci _____________ Obveščamo vas, da v Zadružnih trgovinah sprejemamo do 17.3.1997 naročila za purane in kokoši za nadaljno rejo: _1.380 SIT ___890 SIT ___640 SIT ___520 SIT 395 SIT DOBAVA BO 20. MARCA Na zalogi Imamo tudi vsa krmila za perutnino: NSK, BRO-starter, BRO-finišer, PUR-starter... Se priporočamo! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Vedno prijazno pri roki BANČNI AVTOMATI LB SB VELENJE D.D. Kaj pa če ne? Kaj storiti, če avtomat ne deluje, oziroma sveti tla njem rdeča luč? Najbolje je obiskati drugi najbližji avtomat ali pa se vrniti čez nekaj minut. Bančni avtomati so sicer vodeni iz istega centra, ni pa nujno, da odpovedo vsi istočasno. Bančni avtomat ne deluje: ■ker ga skrbnik polni z denarjem (traja le nekaj minut) ■zaradi težav na telekomunikacijskih linijah (do ponovne vzpostavitve) ■zaradi rednih vzdrževalnih del (enkrat do dvakrat letno) ■zaradi fizične okvare - tujka v čitalcu kartic, zmečkanega bankovca, itd (do odprave napake) ■prekinitev dobave električnega toka (do ponovne vzpostavitve) Če je rdeča luč kljub vsemu bolj "vztrajna" kot Vi, Vas morda lahko "potolaži" dejstvo, da je Vaš denar ostal varno naložen v LB SB Velenje d.d. OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV ŠM SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 NUDIMO VAM: * domače in uvožene korekcijske okvirje in stekla, kvalitetna zaščitna sončna očala, očala za zaščito pri delu, popravila očal, vrvice, etuije, krpice... * tekočine za kontaktne leče, povečevalna stekla * ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE (kot so: akustimulator, kosmodisk) * NOVOST: VEČ VRST \ DALJNOGLEDOV: (pustolovski, lovski, klasični) * strokovno svetovanje YZ/j Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatefj: \\v\' N . • \\ Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.,. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, \ telefon in faks: 063/833-230. žiro C . račun 52810-685-13016 ' ' V Glavni in odgovorni urednik: F ranoi . Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik. Ciril Sem. Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Alenka Kiemše, Igor Pečnik, Marija ' j Sodja-KIadnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba. Zavod za gozdove C ' ' Tajnica uredništva: Barbara F.aeirkovnik j Računalniška obdelava Tomaž Pajk . Trženje: Sx\ '''' 'M,-' Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savinjske novice /\ ; / . Savinjska cesta 4. 3331 Nazarje . E-pošta: 'o šavinjske.noviceji siol.net Internet: \\ \V\\\ X\\\W\\N http//:^TOvirietia.eunet::si/9^ '^^XXXXČ\ IGKA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo /\V\/ najkasneje osam dni pred izidom XX Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2. i992 šteje časopis med: proizvode informativnega značaja, za katere se\/ plačuje davek od prometa proizvodov • poitojiiijtsXjX. '\;o\ Xv. X Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja . .. ' Pisem bralcev in oglasov ne. lektoriramo. \ •• $\\\ / za naslednje Ob slovesu od zime, kije bila na prehodu iz leta 96 v leto 97 kar krepka in nam je dodobra “požrla ” dobršen del zalog kuriv ter ozimnice, smo prihajajoče pomladi zares veseli. Z njo namreč prihaja tudi nov življenjski ciklus, tako v naravi kot tudi pri nas, ljudeh. Marca se sicer lahko zgodi še vse mogoče, toda upamo lahko, da se vendarle ne bo zgodilo nič podobnega. Za vse tiste, ki načrtujete spremembe v svojih stanovanjih, pa smo pripravili tematsko prilogo. Privrženci smučarskih skokov ste verjetno kar težko pričakovali tokratno številko, saj smo napovedali osem lepih nagrad v obliki brezplačnega ogleda finala svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Planici. V sodelovanju s celjskim Izletnikom obljubo izpoljnjujemo oziroma jo bomo izpolnili, ko bomo prejeli kupone z vašimi odgovori. Primož Peterka nas je v zadnjih tednih sicer nekoliko razočaral, vendar ne gre dvomiti, da bo v dolini pod Poncami spet tisti “pravi”. Osem sedeževje glede na število bralcev Savinjskih novic seveda zelo skromno, zato bomo v prihodnji številki začeli objavljati kupone za naš tradicionalni avtobus zvestobe. Naš vodič Aleksander Videčnik že razmišlja o trasi letošnjega izleta. Pred dnevi mi je prišepnil, da nas bo popeljal na Primorsko. V prihodnji številki se torej začne zares. Do takrat lep pozdrav! đfiđ. /rzarcvz -d/sievu že/za vodč/jriv č/de/zz /fra/^a/rz Srfzvl/ydÄiÄ ZZOZJŽc/ //rer/zifiJ/fsc' IZ VSEBINE: Dohodnina za leto 1996: Znana lestvica za h X odmero................ 4 Območna gospodarska zbornica: Prilagajanje Evropi.......... 4 Sejem Moda - Fashion 97: Odmevna predstavitev Elkroja................5 Gornji Grad: Razgrnjeninačrti za \ ■ o radar.................6 Upravna enota Mozirje: Polovičen uspeh denacionalizacij e....8 Center za socialno delo: Otroški dodatek v letu ' j 1997 ..:......;9. UNZ CeljeXX celjskem............. .10 Galerija Mozirje: Literarni večer s Tomom Križnarjem..............12 Noč na Attemsovem trgu................. 14 Intervju: Slikar Jože Napotnik..16 Mozirska koča: Domačnost na 1344 m.. 18 Priloga: X Prenova stanovanja......24 Zeleni Franček: požiganje suhe trave..31 Mladi bobenček: Glasbena lestvica \\ \\\\\ V\\\\ \V,\\ \ \ ...\\ SV\\\ \\ osnovnih šol..........33 Za razvedrilo: 8. marec XXX.........40 NASLOVNICA Pred vzletom Fčto: M i ran Žerovnik Dohodnina za leto 1996 Znana lestvica za odmero Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je povprečna plača zaposlenih v Sloveniji lani znašala 1.549.500 tolarjev. Na tej osnovi so v ministrstvu za finance izdelali lestvico za odmero dohodnine in izračunali zneske olajšav. Lestvica za odmero dohodnine za leto 1996 Če znaša letna osnova SIT znaša davek nad do SIT SIT 770.355 17% 770.355 1.540.710 130.960+ 35% nad 770.355 1.540.710 2.311.066 400.584+ 37% nad 1.540.710 2.311.066 3.081.421 685.616+40% nad 2.311.066 3.081.421 4.622.131 993.758+45% nad 3.081.421 4.622.131 1.687.078+50% nad 4.622.131 Splošna 11 -odstotna olajšava, ki velja za vse davčne zavezance, znaša 170.445 tolarjev, za 100-odstotne invalide 1.549.500 tolarjev, 40-odstotna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo študentje in dijaki, ki so delali preko študentskih in mladinskih servisov, znaša 619.800 tolarjev, za starejše od 65 let pa velja 8-odstotna olajšava, ki znaša 123.960 tolarjev. Olajšave za družinske člane: za enega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana 154.950 tolarjev, za dva otroka 387.375 tolarjev, za tri otroke 697.275 tolarjev, za štiri otroke 1.084.650 tolarjev itd. Za motenega otroka je olajšava 50-odstotna in znaša 774.750 tolarjev. GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Prilagajanje Evropi Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje se je pred štirinajstimi dnevi sestal v Topolšici. Tokrat so bili na sejo vabljeni tudi vidnejši gospodarstveniki iz regije, kajti na dnevnem redu je bila tema o prilagajanju asociacijskemu sporazumu med Slovenijo in Evropsko unijo. Strokovna razmišljanja je podala mag. Andreja Jerina, ki f>ri (Jospodarski zbornici Slovenije vodi lani ustanovljen oddelek Evropske unije. Vrnila seje v leto 1992, koje Evropska unija nastala, in opozorila na njene osnovne cilje. Nato je opisala potek slovenskega približevanja uniji, v sklopu katerega je doslej gotovo najpomembnejši asociacijski sporazum, podpisan 10. junija lani. Tega dne je Slovenija izročila uniji tudi prošnjo za polnopravno članstvo v EU. Slovenski parlament doslej omenjenega sporazuma še ni ratificiral, po “domači” ratifikaciji pa ga morajo potrditi še evropski parlament in parlamenti držav članic. Ratifikacija asociacijskega sporazuma je neposredno povezana z vprašanjem nakupa nepremičnin s strani tujcev, kar je nenazadnje tudi vprašanje spremembe slovenske ustave. V vsakem primeru je časa za ratifikacijo še zelo malo, saj se bo evropski vrh junija letos ne sestanku v Amsterdamu odločal, kakšen odnos bo poslej imela unija do pridruženih članic. Asociacijski sporazum, ki gaje z EU sklenila Slovenija, v svoji vsebini opredeljuje obliko političnega dialoga, prost pretok blaga, gibanja delovne sile in ustanavljanje podjetij, plačila, kapital in konkurenco, ekonomsko sodelovanje, boj proti kriminalu in Osimske sporazume. V sporazumu je predvideno šestletno prehodno obdobje, v katerem bo potekala liberalizacija slovenskega trga, izvozne dajatve se ukinjajo, postopoma se zmanjšujejo uvozne dajatve, opredeljena je možnost uvedbe količinskih plafonov, posebni protokoli so določeni za tekstil, jeklo, kmetijske proizvode, vina in pijače, zelo pomembno pa je pri tem poreklo blaga. Za prilaganje Evropski uniji je ključnega pomena notranji trg. Unija je zato pridruženim članicam ponudila pomoč v obliki “bele knjige”, ki je v bistvu zbirka neobveznih pravnih smernic. EU ima namreč nekaj skupnih politik, kjer države izgubljajo nacionalno suverenost: varstvo okolja, kmetijstvo, ribištvo, transport, zunanja trgovina, energetika, razvoj, regionalna politika, carine... Bistvo vsega tega je, da se “umazane” tehnologije odvijajo izven meja Evropske unije. Evropska unija v obdobju prilaganja nudi tudi tehnično pomoč. Za Slovenijo je ključnega pomena pomoč iz programa Phare. Mag. Andreja Jerina je v procesu približevanja Evropi opozorila tudi na vlogo Gospodarske zbornice Slovenije. Državna uprava ne čuti potrebe, da bi zbornico formalno vključila v te aktivnosti, kljub temu pa skuša GZS tudi v tej fazi pomagati gos- KF IG O M -M .N I X na -A\ -A M G) V čigavem interesu je slaba informiranost? Tako kot v nekaterih drugih lokalnih časopisih smo tudi v Savinjskih novicah letos ostali brez že ustaljene rubrike o dohodnini, v kateri smo vas vsako leto v tem času informirali o vseh novitetah in o pravilnem izpolnjevanju obrazcev. Zakaj tako? Z Davčnim uradom Velenje, v sklop katerega spada tudi izpostava v Mozirju, smo se dogovarjali, na kakšen način tokrat predstaviti omenjeno tematiko. Ko je bila na vrsti realizacija, pa je s sedeža Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani prispelo nepričakovano obvestilo, da bo v namen informiranja javnosti tiskovna konferenca (samo) v Ljubljani (prav gotovo samo za nacionalne medije) in da davčni urad ni poob- laščen za posredovanje informacij. Si lahko kaj pomagamo? Ne veliko. V vsakem primeru smo dolžni zahvalo velenjskemu davčnemu uradu za pomoč in sodelovanje, na vodstvo DURS-a pa velja nasloviti vprašanje, v čigavem interesu je slaba informiranost davkoplačevalcev? Predvidevamo, da so omenjeni instituciji znani primerjalni podatki o branosti dnevnikov in lokalnih časopisov. Vsaj za Savinjske novice lahko trdimo, da so najbolj efektiven medij v Zgornji Savinjski dolini, saj pridejo skoraj v vsako hišo. Čemu sc torej izogniti takšnemu mediju? To (očitno) vedo samo v Ljubljani. Franci Kotnik Zgornjesavinjski podjetniški center Notarska listina uradno podpisana Na sedežu Zgornjesavinjskega podjetniškega centra - ZPC v Mozirju je bila minuli torek krajša slovesnost ob uradnem podpisu notarske listine o ustanovitvi centra. Kot smo že poročali, so lokalni podjetniški center ustanovile zgornjesav-injske občine, območna obrtna zbornica, podjetji Epsi Nazarje in Vising Mozirje ter samostojni podjetnik Rudi Hramec. Uradnemu podpisu, ki so ga opravili vsi ustanovitelji z izjemo lučkega župana Mirka Zamernika, ta naj bi to storil takoj po sprejemu sklepa na lučkem občinskem svetu, so prisostvovali tudi predstavniki republiškega zavoda za zaposlovanje, mozirske upravne enote ter direktorja regionalnega in republiškega podjetniškega centra Franc Ban in Božo Marot. Slednji je ob tem dogodku, s katerim je center tudi pravno formalno zaživel, poudaril, da gre za vzorčni primer v Sloveniji, in izrazil željo, da bi ZPC podjetnikom uspešno nudil celo paleto storitev na enem mestu, da bi poleg tega postal razvojni center za svoje lokalno okolje in da bi uspešno deloval v smislu pridobivanja državnega denarja za lokalni razvoj. Več o dogodku v prihodnji številki. Franci Kotnik podarstvu. Po besedah Jerinove se približevanje Evropski uniji v vsakem primeru ocenjuje kot nuja, vse bolj pereče pa postaja za Slovenijo vprašanje časa, saj močno zaostajamo na področju harmonizacije zakonodaje. Neratifikacija asociacijskega sporazuma bi pomenila, da bo “vlak odpeljal naprej brez nas” je svoje razmišljanje sklenila mag. Andreja Jerina. V drugem delu seje upravnega odbora je o strategiji povečanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije spregovoril mag. Peter Suvorov. Franci Kotnik Sejem Moda - Fashion 1997 Odmevna predstavitev Elkroja Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je zadnjo februarsko soboto končal sejem Moda - Fashion 1997. Na 3600 kvadratnih metrih razstavnih površin je letošnje pom-ladno-poletne kolekcije predstavilo 189 razstavljalcev iz 18 držav, med njimi jih je bilo 130 navzočih neposredno. Med slednjimi je bilo tudi pod- jo predstavitev na omenjenem jetje Elkroj Mozirje, kije na sejmu predstavilo blagovni znamki Carier in Delmod. Elkroj je bil med redkimi razstavljalci, kije za predstavitev izbral modele iz jesensko-zimske kolekcije, kot je to običajno na tujih modnih sejmih v tem letnem času (Elkroj je letos že sodeloval na modnem sejmu v Kölnu). Prav zaradi izbora kolekcij na razstavnih prostorih sejmu opravil nadvse profesionalno. Njegov razstavni prostorje bil kot vedno zelo opazen in vzorno urejen. Ob tej priložnosti so v četrtek, 20. februarja, petič zapovrstjo izžrebali srečne “carier-iste”, torej kupce izdelkov Carier. Žrebanje privlačnih nagrad (obisk modnega sejma v Parizu za dve osebi, vikend paket za dve sebi v Termah Čatež, hlače Cari- Elkrojeve kolekcije so vzbujale pozornost obiskovalcev (foto: F. Kotnik) (pomladno-poletne kolekcije, ki bi morale biti pravzaprav že v trgovinah, je priporočal organizator sejma) je v strokovnih krogih padlo kar nekaj pikrih pripomb. Spomniti se velja, da so slovenska tekstilna podjetja v preteklosti sejem celo že bojkotirala. Vsekakor splošna ocena sejma Moda -Fashion 1997 ni bila najboljša. Razstavljalci so v glavnem le pokazali oziroma dokazali svojo prisotnost na tržišču. Ne glede na vse to je Elkroj svo- er) je popestril Tržaški oktet. Meseca aprila bo Elkroj Mozirje praznoval 50-letnico obstoja. Častitljiv jubilej bodo v podjetju praznovali delovno, brez velikega “pompa”, zavedajoč se, da jim bo uspeh v prihodnji polovici stoletja prineslo, tako kot doslej, samo kvalitetno delo. Prav ta namen bodo v posodobitev proizvodnje letos vložili preko milijon nemških mark. Franci Kotnik pe&jiriHMKt KPTtŠfK Ste si uspeli spočiti? Večina prav gotovo še ne, saj so bili napori s pripravo letnih poročil zadnje tedne resnično izčrpajoči. Da se ne bi prehitro polenili, nas sedaj čaka urejanje dokumentacije za letošnje leto in seveda sklepni del državljanske dolžnosti za leto 1996 - dohodninska napoved. Dohodninska napoved seje dodobra prijela, zato večjih pretresov ob sestavljanju letošnje napovedi najbrž ne bo, saj se zakon na tem področju ni bistveno spreminjal. Dohodninske napovedi za leto 1996 ne bodo vlagali: - zavezanci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki v letu 1996 niso imeli po zakonu o dohodnini obdavčljivih dohodkov; - davčni zavezanci, katerih davčna osnova v letu 1996 zmanjša manj kot 170.445 SIT (Samostojni podjetniki z nizkim rezultatom ali izgubo dohodninsko napoved izpolnite in oddajte, saj bo dokončni rezultat vašega poslovanja določila Davčna uprava z odmerno odločbo); - dijaki in študentje, ki so imeli v letu 1996 samo prejemke za delo preko študentskih servisov s potrebno koncesijo, prejeti znesek pa ne presega zneska 790.245 SIT - prejemniki pokojnine kot edinega prejemka, če med letom niso plačali akontacije dohodnine; - nerezidenti, ki niso bivali v Sloveniji nepretigoma 6 mesecev, kljub doseganju obdavčljivih dohodkov; - rezident, kije bil zaposlen pri tujem delodajalcu v tujini, ne glede, ali seje iz Slovenije vsak dan vozil na delo v tujino ali pa je v tujini začasno bival. Preden se pripravite k temu sklepnemu dejanju, skušajte zbrati vse podatke in uveljaviti prav vse možnosti, ki se vam s samim zakonom ponujajo. Olajšave za znižanje davčne osnove: % Znesek olajšave 8% (seniorska olajšava) 123.960 10% (1. otrok, drugi vzdrž. člani) 154.950 15% (2. otrok) 232.425 20% (3. otrok) 309.900 51% (delo preko štud. servisov) 790.245 Pri uveljavljanju otrok kot vzdrževanih družinskih članov, pretehtajte, ali je otroke bolj smotrno uveljavljati za celo leto in upoštevati morebitne lastne prihodke, ali pa jih uveljavljati samo za čas, ko lastnih prejemkov niso imeli. Pri tem seveda kot lastne dohodke otrok upoštevate samo dohodke, ki znižujejo olajšavo vzdrževanih družinskih članov. Otroke lahko uveljavlja katerikoli roditelj, ne glede na to, kdo je otroke uveljavljal med letom. Izberite najugodnejšo možnost! Vida Skok Zlatarstvo ROŽIC Na trgu 7 ‘ v Grabnerjevi hiši V Mozirju tel.: 063/832-200 ZA DARILA OB DNEVU ZENA IN MATERINSKEM DNEVU Odprto: NON-STOP: 8.00 - 19 00, sobota: 8.00 -12.00 ^^^^^amm—^^^ VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca 1997 od 10. do 15. ure. Informacije so na voljo na GZ Maribor, ga. Breznik, tel. 062 227 371. 2. Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico županije VAS poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Szombathelyu, 13.3.1997 ob 10. uri. 3. Ljubljanski sejem vabi k sodelovanju na strokovno sejemsko prireditev SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE 97, ki bo od 20. do 23. maja 1997 v Ljubljani. Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: 061 17 35 397 pri Gorazdu Majcnu ali Sonji Pavličič. 4. Obveščamo vas, da podjetje PROMO International iz Tuzle v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Bosne in Hercegovine sejemsko prireditev MEDNARODNO GOSPODARSKO SREČANJE in sicer od 22. do 26. aprila 1997 v Tuzli. 5. Na Savinjsko-šaleški OZ Velenje imamo na razpolago gradivo o prioritetnih naložbah v BiH in telefonske številke ustreznih institucij. Brošuro je predstavil Oddelek za obnovo in mednarodno pomoč Ministrstva za zunanje zadeve BiH na sestanku SEP, dne 23.1.1997 v Sarajevu. 6. V okviru dolgoletnega gospodarskega sodelovanja Slovenija-Bavarska, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Generalnim konzulatom v Miinchnu organizira konferenci v MüNCHNU, 3.-4. junij 1997, in v Niim-bergu 5. junija 1997. Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Oddelek za mednarodno sodelovanje, Maja Polajner, tel.: 061 12 50 122. 7. Vse kadrovske delavce vabimo na seminar UVAJANJE POSTOPKOV ZA ZMANJŠANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI IN DVIG MOTIVACIJE, ki ga organizira GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje 12. marca 1997 od 9. do 17. ure v Velenju. Prijavnice in program seminarja so na voljo na GZS, območni zbornici Velenje, 8. GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok oh jezeru Balaton v Hotelu Ezustpart, 7.-8. maja 1997. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE, TELEFON: 063 856 920, TELEFAKS: 063 855 645. Občina Nazarje Za kanalizacijo telefoni V Nazarjah v teh dneh zaključujejo gradnjo kanalizacijskega voda ob Za-drečki cesti in v delu novega naselja. Po opravljenih preizkusih tesnosti in tehničnem pregledu bo na vrsti individualno priključevanje na sistem. Medtem v občinski upravi že proučujejo možnosti za gradnjo novega kanala, na katerega se bodo imela možnost priključiti tista gospodinjstva v strnjenem naselju, ki trenutno te možnosti še nimajo. Z gradnjo tega kanala naj bi pričeli še v letošnjem letu, po opravljenih priključitvah pa bi Nazarje v ekološkem smislu res storilo korak naprej. Se pa v tem kontekstu kažejo tudi omejitve, saj je čistilna naprava v Mozirju, na katero se priključujejo omenjeni kanalizacijski vodi, praktično že v celoti izkoriščena. Preobremenitve seveda niso dovoljene. Javno podjetje Komunala Mozirje kot upravljalec sistema zato v sodelovanju z nazarsko in mozirsko občino išče dolgoročno rešitev tega problema. Medtem se v občini Nazarje začenja akcija gradnje novih telefonskih priključkov. Celjski Telekom bo nadaljeval s polaganjem optičnega kabla od Nazarij do Šmartnega ob Dreti, v tem kraju pa naj bi zamenjal tudi telefonsko centralo in povečal razvodno omrežje. Na ta način bodo ustvarjeni pogoji za nove telefonske priključke, ki pa po prvih informacijah ne bodo ravno poceni, saj bo potrebno k osnovnemu plačilu priključka, ta znaša dobrih sto tisočakov, prišteti še 700 nemških mark v tolarski protivrednosti. Slednji znesek bo mogoče plačati v sedmih obrokih. Na območju Nazarij bodo telefonske priključke dobili tisti interesenti, za katere bodo delavci Telekoma ugotovili, da že imajo tehnične možnosti za priključitev. Ti naj bi k osnovni ceni priključka doplačali 350 DEM v tolarski protivrednosti. Na občini ob tem poudarjajo, da se trudijo po najboljših močeh, da bi občanom zagotovili kar najbolj ugodne pogoje nakupa telefonskih priključkov, vendar so v Sloveniji na tem področju še vedno velike razlike med podeželjem in mesti. Občina bo skušala v namen širitve telefonskega omrežja pridobiti nekaj finančnih sredstev od države iz naslova demografske ogroženosti. Franci Kotnik e-pošta: savinj ske.novice@siol.net Gornji Grad Razgrnjeni načrti za radar Pričakovati je bilo, da bo država po navideznem zimskem mirovanju nadaljevala aktivnosti, ki jih načrtuje v zvezi postavitve radarjev na Menini. Temu v potrditev govori tudi nedavni obisk Mirana Bogataja, državnega sekretarja za obrambo, v Gornjem Gradu. Tem bolj, ker je do srečanja med sekretarjem in predstavniki odbora za začito Menine pred radarji ter županom in predsednikom sveta občine Gornji Grad prišlo na pobudo visokega državnega uradnika. Državni sekretar je pred bolj ali manj presenečene Gornjegrajce razgrnil projekt vojaškega radarja na Šavnicah. Iz njega je razvidno, da bo stala radarska kupola na samem vrhu Šavnic, seveda sodi poleg objekt za posadko, ki naj bi štela minimalno petnajst, v izrednih razmerah tudi do trideset mož. Predpostavka, da se gradnja objektov načrtuje v alpskem stilu, verjetno ne odtehta dejstva, da bo vendarle vse grajeno po vojaških normativih, vključno z ograjenim področjem Šavnic. Miran Bogataj je sicer vseskozi poudarjal velik pomen varstva okolja, v tem stilu naj bi bila zgrajena tudi oskrbovalna cesta iz Tuhinjske doline, da o telefonskem vodu, ki bo zaradi radarske potrebe povezoval Za-drečko s Tuhinjsko dolino, ne izgubljamo besed. V razpravi seje ponovno potrdilo, da ostaja stališče gornjegrajskih borcev proti postavitvi radarjev še naprej trdno in neomajno. Že pred letom izražen “proti” je bil odgovor tudi to pot, velja pa zapisati besede državnega sekretarja, kije zatrdil, da vojska ne bo niti enega koraka storila na silo. Za bralce med vrsticami je jasno, da bo država pač izkoristila druge metode, kijih ima v okviru zakonskih pooblastil v rokah. Slednjega državni sekretar ni rekel, je pa po njem povsem nepotrebna gradnja civilnega radarja, ki ga načrtujejo na Vivodniku. Zračno pokritost prostora lahko menda zagotovijo z vojaškim radarjem. Gre za iskrene besede ali samo za prefinjen manever in manipuliranje z ljudmi? So bile iskrene besede sedanjega podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki jih je lansko poletje kot predsednik SLS izrekel na Menini planini? Če bomo v vladi, je rekel, bomo storili vse, da radarja na Menini ne bo! Za nameček je v rokah omenjene stranke tudi obrambno ministrstvo. Ne ključno gotovo pa pomembno politično vprašanje, ki bo od ugodnem razpletu nezadovoljne volilce SLS iz Zgornje Savinjske doline zaradi sodelovanja stranke v Drnovškovi vladi prepričalo v pravilno odločitev strankinih prvakov. Edi Mavrič Nazarje Regijsko povezovanje Župani zgornjesavinjskih in šaleških občin so se v zadnjem obdobju že nekajkrat sestali, da bi med občinami Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje vzpostavili tesnejše sodelovanje. na konkretno podjetniško in kulturno izmenjavo. Proces naj bi se nato nadaljeval v oblikovanje skupne regije, v kateri bi imela vsaka od občin ustrezen status. Pred nedavnim so se zbrali na sedežu nazar-ske občine. Zgornja Savinjska in Šaleška dolina že imata nekatere skupne ustanove, območno gospodarsko zbornico na primer, sodelovanje pa naj bi se v prihodnje razširilo KF Župani in županja si prizadevajo za širše sodelovanje med občinami (foto: Jože Miklavc) Mozirje Pobuda za muzejsko sobo Mozirski kulturni in turistični delavci žc dalj časa razmišljajo o muzejski sobi, v kateri bi številnim turistom, pa tudi domačinom, pokazali del dediščine, kije nastajala in še nastaja v kraju in njegovi okolici. V ta namen je bil pred nedavnim tudi prvi informativni sestanek. Na pobudo Ivana Zupana, predsednika iniciativnega odbora pri mozirskem turističnem društvu, so se sestali župan in državnozborski poslanec Jakob Presečnik, dolgoletni kulturni delavec, publicist in zbiratelj narodnega blaga Aleksander Videčnik, ravnatelj osnovne šole in sedaj tudi podžupan Anton Venek, župnik Ivo Suhover-šnik, predsednica turističnega društva Mojca Finkšt in člana TD Pavla Trogar ter Alojz Plaznik. Lokacija za muzejsko sobo še ni znana, ker se ponuja več možnosti. Že doslej je zbranega precej gradiva, ki govori o bogati mozirski zgodovini, naravni in kulturni dediščini ter ljudskem izročilu. Vsebinsko zasnovo muzejske sobe so zaupali Aleksandra Videčniku. Letos mineva 105 let, odkar je prišel v Mozirje za dušnega pastirja Anton Aškerc. O tem, kako bodo počastili spomin na uglednega slovenskega pesnika in duhovnika, doslej še ni bilo govora. Ljubno ob Savinji Posvet o sonaravnem turizmu Sekcija za ekološki turizem pri Slovenskem ekološkem gibanju je pred tednom dni v penzionu Planinka na Ljubnem organizirala posvet o sonaravnem turizmu v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. Posveta so se poleg članov sekcije udeležili predstavniki zgornjesavinjskih in koroških občin, kmetijske svetovalne službe in turističnih kmetij. Udeležence posveta je pozdravila ljubenska županja Anka Rakun, kije poudarila opredelitev občine za razvoj turizma in drobnega gospodarstva. Opisala je prizadevanja za manjšo obremenitev okolja in pri tem izpostavila gradnjo kole-ktorja in čistilne naprave. Opozorila je tudi na pereč ekološki problem zaradi puranjih farm ter seznanila prisotne s pobudo za formiranje krajinskega parka Tirske peči, kjer gnezdi planinski orel. SEG je nevladna ekološka organizacija, ki je bila ustanovljena pred petimi leti in ima trenutno 1033 članov. V sklopu gibanja deluje 36 projektnih skupin oziroma sekcij, med katerimi je tudi sekcija za ekološki turizem, kiji predseduje dr. Franc Pečnik. Le-taje tudi vodil tokratni posvet, katerega vsebina seje nanašala predvsem na ekološki turizem na kmetijah. O tem pa več v prihodnji številki. Nova kolektivna pogodba Počasno usklajevanje Kot je bilo pričakovati, so pogajanja o prenovi obstoječe oziroma sprejemu nove kolektivne pogodbe zagospodarstv izredno zapletena, saj tako delodajalci kot sindikati vztrajajo na pogajalskih izhodiščih. Kljub temu pogajalci upajo, da bodo splošno kolektivno pogodbo prenovili do konca marca. V dosedanjih, šest tednov trajajočih usklajevanjih je pogajalcem uspelo dogovoriti vsebino sedemnajstih členov veljavne oziroma dvaindvajsetih členov nove pogodbe. Enotnost so dosegli predvsem pri vprašanjih prevzema na delo k drugemu delodajalcu, dela na domu, določanju presežnih delavcev, arbitražne komisije pri določanju presežnih delavcev, delavnega časa, pravil za nočno delo, pravice do odsotnosti z dela z nadomestilom plače in brez njega. Pogajalci se zavedajo, da čas nikakor ni njihov zaveznik, saj je bila po enostranskem odstopu veljavnost pogodbe podaljšana najdlje do maja. Glede na dinamiko dosedanjih pogajanj gre pričakovati dodatne zaplete, izhajajoč iz dejstva, da poglavitna vprašanja, med drugim tudi tarifni del pogodbe, pogajalce še čakajo. Edi Mavrič POSLANSKA PISARNA Občane občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče obveščam, da imam odprto POSLANSKO PISARNO VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU OD 13. DO 16. URE V PROSTORIH OBČINSKE UPRAVE OBČINE MOZIRJE Telefon: 831-004 ali 831-856 Za razgovor se lahko najavite tudi izven tega časa na isti telefon pri ga. Meti Paučnik. Jakob PRESEČNIK poslanec Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru RS KF Franci Kotnik Upravna enota Mozirje Polovičen uspeh denacionalizacije Na mozirski upravni enoti so prejeli 222 zahtevkov za denacionalizacijo, od katerih je bilo 14 združitev zahtevka, devet jih ni spadalo pod zakon o denacionalizaciji, 31 zahtevkov so odstopili Ministrstvu za kulturo, šest pa sodišču. Ostalo je torej 162 zahtevkov, od katerih jih je bilo do konca lanskega leta rešenih 83. V nadaljnjih 52 zadevah so bile izdane delne odločbe, tudi po več delnih odločb v enem primeru, za vse te primere pa so nerešene še odškodnine za premoženje, ki se ne more vrniti v naravi. Med ostalimi 27 nerešenimi zadevami je 12 primerov agrarnih skupnosti, osem odškodnin in sedem nerešenih v pripravi. Zaradi ugotovitev, da republiški državni organi nimajo pregleda nad stanjem izvajanja zakona o denacionalizaciji, je bilo ministrstvo za pravosodje lani zadolženo, da pripravi pregled na osnovi enotnega računalniškega programa, ki je bil instaliran na vseh upravnih enotah in ministrstvih, ki so zadolžena za izvajanje omenjenega zakona. Na upravnih enotah, torej tudi na mozirski, so podatke zaradi modifikacije programa glede na cilje analize vnašali trikrat, poleg tega pa se izvajanje zakona mesečno spremlja še po eni verziji, kije v uporabi že od začetka veljavnosti zakona o denacionalizaciji. Državni zbor je konec leta 1995 sprejel Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja, kije imel za posledico določene aktivnosti državnega tožilstva, javnega pravobranilstva in ministrstva za notranje zadeve. Slednjemu so morale upravne enote poslati v pregled vse izdane ugotovitvene odločbe o državljanstvu upravičencev po 63. členu zakona o denacionalizaciji, ki niso bili vpisani v evidenco o državljanstvu. Na mozirski upravni enoti je bilo pet takšnih primerov in za vse je bilo ugotovljeno, da v postopkih ni bilo nepravilnosti. Državni tožilec je upravni enoti za štiri primere predlagal ali obnovo postopka ali izrek odločbe za nično. To so bili primeri, koje bilo upravičencem vrnjeno več kot 200 hektarjev oziroma je bila izdana ugo- Upokojenci letos od ZPIZ-a ne bodo prejeli vlog za varstveni dodatek (kot sojih lani), pač pa so po Zakonu o pokojninsko invalidskem zavarovanju sami dolžni ZPIZ obvestiti o dohodkih v preteklem letu. Rok je 31.3. v koledarskem letu. Priporočamo upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek, da se zglasijo na najbližjem m atičnem uradu Upravne enote Mozirje, kjer bodo dobili obrazec potrdila o premoženjskem tovitvena odločba o državljanstvu po 63. členu. Upravna enota je za vse omenjene primere napisala temeljite obrazložitve o poteku postopka, pridobljenih listinah in razlogih za sprejete odločitve, nakar je državni tožilec na podlagi teh obrazložitev vse zahteve umaknil. V denacionalizacijske postopke se je lani začelo aktivneje vključevati tudi javno pravobranilstvo, ki je za več primerov zahtevalo predložitev listin in obrazložitve sprejetih odločitev, vendar v končni fazi zoper nobeno od odločb ni vložilo kakšnega pravnega sredstva. V letu 1996 je bila s strani upravičencev vložena ena pritožba zoper izdano odločbo organa I. stopnje in sprožen en upravni spor. Od organov II. stopnje so na Upravni enoti Mozirje dobili v ponovni postopek dve zadevi' iz preteklih let pa je na vrhovnem sodišču nerešena še ena zadeva. Postopki denacionalizacije so sprožili tudi vrsto postopkov na premoženjsko pravnem področju, ko stranke predlagajo obnove postopkov, izrek odločb za nične itd. Gre za primere, ko je bilo premoženje podržavljeno na način, ki ga zakon o denacionalizaciji ne predvideva, in tudi za primere, ko si občani preprosto razlagajo, da morajo vse nepremično premoženje, ki so ga izgubili, ne glede na način, dobiti nazaj. Primeri so praviloma zelo zahtevni, saj gre tudi za poznavanje zakonodaje stare Jugoslavije, dolgotrajno iskanje listin ipd. Na mozirski upravni enoti sov preteklem letu po predhodnem dogovoru z dekanom mozirske dekanije Jožetom Gračnerjem opravili predstavitev stanja na področju denacionaliza- stanju z vpisano družinsko skupnostjo. Ta obrazec morajo potrditi še na izpostavi davčnega urada v Mozirju. Na obrazec naj upravičenci napišejo še številko pokojninske zadeve iz odločbe oziroma številko s pokojninske nakaznice. Na obrazec lahko napišejo tudi izjavo, da drugih dohodkov v letu 1996 niso prejemali (v primeru, daje pokojnina njihov edini dohodek). KF cije in razgovor o tej problematiki z župniki vseh rimskokatoliških župnijstev v Zgornji Savinjski dolini. Pripravili so pismen pregled stanj a vračanja podržavljenega premoženj a in izpostavili probleme, s katerimi se srečujejo v posameznih primerih, in previdevanja, kako in kdaj bodo postopki zaključeni. Takšen način informiranja je bil sprejet zelo pozitivno. Medtem pa je na državnem nivoju veliko pozornosti vzbudila pobuda mag. Janeža Černača iz Gorenja pri Kočevju za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma Zavarujmo naše gozdove, sestavljena iz štirih podvprašanj. V času zaključka redakcije še ni bilo znano, ali bo Liberalna demokracija Slovenije nekoliko spremenjeno Čemačevo pobudo vložila s podporo 30 podpisov poslancev, kar bi postopek za izvedbo omenjenega referenduma bistveno skrajšalo. Zato več o tem prihodnjič. Franci Kotnik Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343 Radio Polzela vabi k sodelovanju tržnike za področje Zgornje Savinjske doline. Če vas to delo zanima, se oglasite na tel. 720-770 ali 722-222! Obvestilo upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek Upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, morajo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije do 31. marca 1997 predložiti potrdila o premoženjskem stanju in druga dokazila o svojih dohodkih in prejemkih ter o dohodkih in prejemkih drugih družinskih članov v letu 1996. Kdor tega ne bo predložil, se mu bo varstveni dodatek prenehal izplačevati s 1. majem 1997. Center za socialno delo Uveljavljanje otroškega dodatka v letu 1997 Na podlagi 57. člena Zakona o družinskih prejemkih (Ur. 1. RS štev. 65/93, 71/94 in 73/95) obveščamo vse prejemnike otroškega dodatka kot tudi tiste, ki ga doslej niso prejemali, da bomo v mesecu marcu 1997 sprejemali nove vloge ali vloge za podaljšanje pravice do otroškega dodatka pri Centru za socialno delo Mozirje. Pri našem centru bodo vlagali zahtevke vsi občani, ki imajo stalno oziroma začasno prebivališče na območju občin: Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče. Vloge bomo sprejemali na Centru za socialno delo Mozirje, Na trgu 20 (TVD Partizan) v drugem nadstropju, soba številka 3, na uradne dneve, to je: ponedeljek od 8. ure do 15. ure sreda od 8. ure do 17. ure petek od 8. ure do 14. ure Prosimo vse vlagatelje, da upoštevajo navedene dneve, saj zaradi obsega dela strokovne službe ob neuradnih dnevih vlog ne bo mogoče oddati!!! Občani bodo podatke prinašali na obrazcih, ki so v veljavi že od lani in jih bo mogoče od 24.2.1997 dobiti v vseh knjigarnah in papirnicah v Sloveniji (obr. 8,41). K obrazcem so priložena navodila za izpolnjevanje, zato prosimo, da jih upoštevate in natančno izpolnjene vloge dostavite v predvidenem roku. V primeru, ko vlagatelj ne bo oddal popolne vloge, se bo ta zavrnila kot nepopolna in postopek za dodelitev otroškega dodatka ustrezno podaljšal. Vloge, ki bodo na center prispele v danem roku od 1.3.1997 do 31.3.1997 bodo veljale za prevedbo otroškega dodatka s 1.5.1997 in bodo o pravici do otroškega dodatka izdane nove odločbe z veljavnostjo od 1.5.1997 do 30.4.1998. Tudi v tem letu bodo do otroškega dodatka upravičeni vsi tisti, ki z dohodkom na člana v preteklem letu ne bodo presegli 110% od povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu (podatek bo objavljen v uradnem listu). Višina otroškega dodatka je odvisna od dohodka na družinskega člana in se dodeli v % od zajamčene plače (7%, 10%, 13%, 16%, 19% in največ 22%), ki je prav tako vsake tri mesece objavljena v uradnem listu. Vsem prejemnikom otroškega dodatka, ki ste potrdila o šolanju za otroke stare nad 15 let oddali že v septembru ali kasneje za šolsko leto 1996/1997, potrdil ni potrebno prilagati, temveč jih boste predložili za naslednje šolsko leto spet v septembru 1997. Vse tiste pa, ki boste vloge podajali na novo, morate predložiti tudi potrdila o šolanju za otroke stare nad 15 let (dijaki, študenti). Vlogo za uveljavitev otroškega dodatka izpolni vsak občan sam, razen osebnih dohodkov, katere morajo potrditi (žig in podpis) ustrezne službe, kjer so vlagatelji zaposleni; upokojenci predložijo potrdilo o celoletni pokojnini, ki ga vsako leto prejmejo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vsak občan predloži vlogo za uveljavitev otroškega dodatka osebno pri Centru za socialno delo, v kolikor je zaradi določenega razloga zadržan (bolezen...), mora k vlogi priložiti fotokopijo osebnega dokumenta. Če bi se odločili vlogo.poslati, prosimo, da ta vsebuje vse zahtevane podatke (kot tudi fotokopijo hranilne vloge, podpis, datum, fotokopijo osebnega dokumenta...) ter da si občan potrdilo od priporočene pošte zadrži do izdaje odločbe. Center za socialno delo Referat za zdravstveno vzgojo Cepljenje proti klopnemu meningitisu Ker se okuženo področje, kjer se nahajajo klopi, ki prenašajo viruse klopnega meningitisa, razteza tudi v Sloveniji, strokovnjaki iz Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije priporočajo, naj se vsi tisti, ki se veliko zadržujejo v naravi, cepijo proti klopnemu meningitisu. Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. Nevarnost okužbe s klopi traja od februarja do novembra. S cepljenjem se lahko zaščitimo pred klopnim meningoencefalitisom, proti boreliozi pa še ne poznamo cepiva. Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Bolezen poteka v dveh fazah. Na mestu vboda pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Prva faza se začne približno 7 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (glavobol, bolečine v mišicah, slabo počutje...). Pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, druga faza bolezni z visoko vročino, močnim glavobolom in lahko celo z nezavestjo. Bolezen lahko zapusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije. Le redko je to smrtna bolezen. Bazično cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva, vsakih pet let pa je potrebno poživitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva. Najbolje je, da prejmemo 1. dozo cepiva še v hladnih mesecih, 2. dozo 14 dni do 3 mesece po L dozi, tako da oseba prejme vsaj dve dozi cepiva do takrat, ko nastopi aktivnost klopov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, učinkovito in ga cepljeni dobro prenašajo. Spodnja starostna meja za cepljenje je eno leto, zgornje starostne meje pa ni. Namesto da se odrečete sprehodom v naravo in nabiranju gozdnih sadežev, se raje odločite za cepljenje. V vsakem primeru pa je dobro, da se pred odhodom v naravo primemo oblečete in primemo zaščitite pred nadležnimi klopi. Tudi različni repelenti (to so mazila in spreji proti klopom), ki s svojim vonjem odganjajo tako klope kot druge nadležne žuželke, naj ne manjkajo v vaši domači lekarni. Klopa morate vedno odstraniti, a nikoli s silo. Na klopa za nekaj minut nanesemo plast kreme ali olja, da klopov prijem popusti. Nato ga s pinceto previdno odstranimo. Klopa nikoli ne odstranjujemo s silo, ker bomo pri tem odtrgali samo zadnji del, klopova glava pa bo ostala v koži, kar povzroča gnojenje. Čim hitreje klopa opazimo in ga odstranimo, manjša je možnost okužbe. Vse informacije dobite na območnem zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, tel.: 37-112 ali pri svojem zdravniku. Milena Grudnik viš. med. sestra Vabljeni na 7. ARNIČEV ZIMSKI POHOD NA RADUHO, ki bo 15. marca 1997 s pričetkom ob 6. uri izpred gostilne Kmet v Lučah. Pokrovitelj pohoda: Gorenje Promet - Servis Velenje in Mga Nazarje UNZ Celje Zadovoljiva varnost na celjskem “Delavci UNZ Celje smo si pred dobrim letom v letnem načrtu dela zastavili dokaj visoke cilje, katere smo najbolj odgovorni za delo policije v tej upravi pripravili na podlagi analiz, strokovnih predvidevanj in jasne ocene o kadrovskih in strokovnih potencialih,” je na nedavni tiskovni konferenci dejal načelnik UNZ Celje Stanislav Veniger in nato v nadaljevanju z zadovoljstvom ugotovil, da smo lani na celjskem živeli dokaj varno. Iz obširnega poročila, ki so ga poleg načelnika UNZ predstavili načelnik inpektorata policije Bojan Vrečič, načelnik urada kriminalistične službe Dušan Mohorko, načelnik OKC Edvard Mlačnik in šef urada načelnika Drago Vornšek, smo povzeli nekatere bistvene podatke. Kriminaliteta V letu 1996 so kriminalisti obravnavali 4.543 kaznivih dejanj, kar je skoraj 500 manj kot leto poprej, raziskali pa sojih kar dobrih 70 odstotkov. To je najviš-ja raziskanost v zadnjih dvajsetih letih, ki jo bodo po Venigerjevih besedah težko ohranili. Kljub temu pa je za lansko leto značilen porast nasilnih kaznivih dejanj, kot so umori, poskusi umorov, ropi, telesne poškodbe, kakor tudi kaznivih dejanj organiziranih združb (tatvine vozil, nedovoljen promet z orožjem in mamili ter belim blagom). Ne glede na porast najhujših kaznivih dejanj je njihova raziskanost zelo dobra: 100-odstotna pri umorih in poskusih umorov, 98-odstotna pri hudih telesnih poškodbah, 100-odstotna pri posilstvih, 78-odstotna pri ropih, teh je bilo lani kar 45, 40-odstotna pri tatvinah itd. Poleg naštetih kaznivih dejanj so kriminalisti razkrinkali dve organizirani združbi, ki sta se ukvarjali s tatvinami in prodajo ukradenih vozil. Prometna varnost Na območju UNZ Celje se je v lanskem letu pripetilo 10.338 prometnih nesreč, ki jih je obravnavala policija. 45 nesreč se je končalo s smrtnim izidom; umrlo je 54 oseb, tri manj kot v letu 1995 in najmanj po letu 1970. V nesrečah je bilo huje telesno poškodovanih 344 oseb (18 odstotkov manj kot leto prej), 1.075 pa lažje. Obravnavali so 473 prometnih nesreč s pobegom (22 odstotkov več kot leta 1995), kar pomeni, da je kultura udeležencev v prometu še vedno na nizkem nivoju. Preiskanost Načelnik UNZ Celje Stanislav Veniger (v sredini) ocenjujejo varnost na celjskem kot zadovoljivo (foto: Jože Miklavc) šitev predpisov, ki določajo prekr- prometnih nesreč s pobegi znaša preko 90 odstotkov. Med vzroki prometnih nesreč prevladujejo neprimerna oziroma neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje. Od skupaj 45 prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 18 povzročiteljev pod vplivom alkohola. Največ prometnih nesreč se je pripetilo v naseljih, naj večji krvni davek pa je zahteval odsek Slovenike med Arjo vasjo in Slovenskimi Konjicami. V letu 1996 so policisti na celjskem izvedli kar 166.574 različnih represivnih ukrepov ter vodili postopke zoper 98 tisoč udeležencev v cestnem prometu. Skupno so odredili 23.896 preizkusov alkoholiziranosti (37 odstotkov več kot leto poprej), k temu pa je potrebno dodati še celo vrsto preventivnih dejavnosti. Na osnovi vsega naštetega je jasno, daje dejavnost policije pripomogla k zmanjšanju smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu, zato bodo z represivnimi in preventivnimi ukrepi nadaljevali tudi letos. Javni red in mir Število vseh evidentiranih kr- ške, se je v letu 1996 povečalo za slabe tri odstotke, število kršitev javnega reda in miru pa se je v primerjavi z letom 1995 zmanjšalo za 1,3 odstotka. Tako so policisti in kriminalisti obravnavali skupno 5664 prekrškov, med katerimi so bili najpogostejši prepiranje in vpitje, motenje nočnega miru ter pretepi in žaljivo vedenje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da iz leta v leto narašča neupoštevanje odredb in nedostojno vedenje do uradnih oseb. Povečuje se tudi število tistih prekrškov, kijih policija zazna z lastno dejavnostjo, manjša pa število prekrškov, kijih obravnava policija na pod- lagi prijav prizadetih ljudi. Zelo velik je porast kršitev zakona o proizvodnji in prometu z mamili, kjer še posebej izstopa mesto Celje. Operativno komunikacijska dejavnost Na tem področju so največ pozornosti namenili interventnim časom oziroma hitrosti prihoda patrulje na kraj dogodka. V UNZ Celje so uspeli ta čas bistveno izboljšati in tako znaša pri sprožitvah signalno-varnostnih naprav 5,44 minute, pri kršitvah javnega reda in miru 16 minut in pri prometnih nesrečah 15 minut. Sicer pa je OKC Celje v lanskem letu prejel preko 80 tisoč klicev na linijo 92 oziroma 113, od tega je bilo interventnih klicev, ki dejansko sodijo nanjo, okoli 13 odstotkov. Število pritožb občanov, ker so menili, da so policisti ravnali nezakonito ali so se pritožili nad ravnanjem policije, je bilo v lanskem letu skupaj 143, od tega 28 utemeljenih. In kako je z varnostjo v Zgornji Savinjski dolini? Delo policijske postaje Mozirje je predstavnikom občin in upravne enote minuli torek predstavila komandirka Olga Kladnik Fajmut, o tem pa več v prihodnji številki. Franci Kotnik Uživalci mamil vedno mlajši Med najbolj zaskrbljujoče podatke iz poročila o delu policije v minulem letu gre gotovo šteti ugotovitev, da se starostna struktura uživalcev mamil (še vedno) znižuje, kar še posebej velja za intravenozne uživalce mamila heroin. Tega v vedno večjem obsegu uživajo celo mladoletniki, stari 14, 15 in 16 let. Policisti ocenjujejo, daje heroin, zasežen na območju UNZ Celje, turškega izvora, ki ga tihotapijo predvsem po tako imenovani “novi balkanski poti”. Tudi v lanskem letuje bilo nekaj primerov, ko so posamezniki ob vrnitvi s turističnih potovanj na Nizozemsko tihotapili kokain, ecstasy (XTC), marihuano in njene derivate. V Slovenijo prinašajo kvalitetna semena za vzgajanje sadik marihuane, ki vsebujejo neprimerno večji odstotek psihoaktivnih substanc. V minulem letu so na celjskem zabeleželi tudi en primer smrti zaradi uživanja mamil. KF Zdravniki zaščiteni, kaj pa bolniki? Nikakor ni lahko biti bolnik, še teže je, če iz kakršnega koli razloga bolnik medicini ne zaupa. Če tudi je tako vedno pričakujemo, da se bomo znašli v varnih in strokovnih rokah zdravnikov, ki nam bodo pomagali najti pot do zdravja. Skrb za pacienta se kaže samoumevna, vendar niso redki primeri, ko ni vedno stoostotna. Zdravniška zbornica Slovenije' ima v svojem statutu zapisano, da zastopa in ščiti interese zdravništva, njena skrb je ugled zdravnikov in sicer tako, da preko medicin- zdravnikih, ki je še v postopku sprejemanja, bodo nepravilnosti in morebitne nepravilnosti v zdravstvu kaznovane 100-odstotno višje kot doslej. S tem ukrepom se želi pred- skega kodeksa preverja ravnanje zdravnikov in po potrebi proti kršiteljem tudi ukrepa. Poleg tega zbornica daje in podaljšuje, po potrebi tudi odvzema, dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov, izvaja strokovni nadzor ter nenazadnje zagotavlja pravno pomoč. In kaj preostane bolnikom, ki jih betežnost zdravstvenega stanja postavlja malodane v odvisen položaj v odnosu do zdravnika. V Sloveniji je bil pred kratkim prvič zabeležen primer odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje zdravniškega dela. Po presoji strokovno - medicinske komisije je bila ugotovljena pomanjkljiva strokovna usposobljenost. Tudi sicer morajo zdravniki dokazovati strokovno usposobljenost za nadaljnje delo vsakih sedem let. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti je za opravljanje dejavnosti brez dovoljenja določena kazen najmanj 50 tisoč tolarjev. Enaka vsota je predvidena tudi za kaznovanje zdravstvenega zavoda, v kolikor je dokazana v ustanovi storjena napaka oziroma prekršek. V primeru, da se bolnikove pravice kratijo, če ni zagotovljena nujna medicinska pomoč, če se opravi nujni medicinski poseg brez predhodnega bolnikovega soglasja, če zdravstveni delavec opravlja delo, za katerega ni usposobljen in še v nekaterih primerih. Po novem zakonu o vsem doseči red in zakonitost pri opravljanju zdravniške prakse. Kot primer - zdravnik je lahko kaznovan, če pogojuje dajanje nujne zdravniške pomoči z vnaprejšnjim plačilom ali če ne opravlja zdravstvene službe samo v specializaciji, za katero ima licenco. V primeru, da pacient meni, da zdravnik ni ravnal pravilno, se lahko obme na Zdravniško zbornico Slovenije in zahteva strokovni nadzor. Tega opravi komisija treh zdravnikov, ki so izbrani med najbolj usposobljenimi na določenem področju. Redni strokovni nadzor se finančno pokriva iz proračunskega denarja, za izrednega pa mora naročnik seči sam v žep. Zanj mora odšteti 3000 DEM, ki pa se mu povrnejo, v kolikor so domnevne nepravilnosti med nadzorom potrjene. Potrditev je podlaga za tožbo, velja pa povdariti, da je tožilec zbornice samostojen organ, ki ima pravico in dolžnost tudi samostojno zahtevati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev pri opravljanju zdravniške službe. O odgovornosti zdravnikov za kršitve odloča razsodišče zbornice. Po znanih podatkih se še ni zgodilo, da bi naročnik izrednega strokovnega nadzora dobil povrnjene stroške za plačilo postopka, kar potrjuje dobro zaščito uradnih zdravnikov. Edi Mavrič Obrtna in gospodarska zbornica Vajeniški sistem v poklicnem izobraževanju Obrtna zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije si prizadevata za čim hitrejše uvajanje vajeniškega sistema v poklicnem izobraževanju. Gre za izobraževanje, pri katerem šola zagotavlja teoretični del izobraževanja, delodajalec - obrtnik ali podjetje - pa vajenca praktično usposablja, za kar mora imeti ustrezna - verificirana učna mesta. Učenec prejema v času šolanja nagrado za delo in ima pravico do dopusta. Čas šolanja se mu v polovični višini šteje v delovno dobo. Pred začetkom šolanja starši, delodajalec in šola sklenejo pogodbo o izobraževanju, s katero se obvežejo, da bodo izpolnjevali svoje obveznosti. Trenutno je možno izobraževanje na takšen način za devet poklicev. V programih je teža na praktičnem delu, zato so učenci po končanem šolanju usposobljeni za delo in ne potrebujejo pripravništva. Teoretični pouk je običajno organiziran tako, da je učenec na primer v enem tednu dva dni v šoli in tri dni na praktičnem delu ali pa je teoretični del združen v nekaj tednov trajajoče šolanje, ostali čas pa je učenec na delu. Na našem območju je največ možnosti, da se prične s takšnim načinom izobraževanja za poklic avtomehanik. Center srednjih šol v Velenju je pripravljen organizirati teoretični pouk tako, kot zahteva vajeniški sistem, če se bo zbralo vsaj 30 učencev. Vajeniški sistem ima velike prednosti. Učencem daje solidno praktično znanje, nagrado in pokojninsko zavarovanje med izobraževanjem, delodajalcu - obrtniku ali podjetju - pa zagotavlja, da si sam usposobi bodoče sodelavce. Država jim pri tem sofinancira del prispevkov in nagrade. Dodatne informacije so na voljo na Zgomje-savinjski obrtno podjetniški zbornici Mozirje (tel. 833-112) in Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje (tel. 856-920). Franci Kotnik S N na internetu: http//: www.inetia.eunet.si/ savinjske.novice Literarni večer s Tomom Križnarjem Mana “Življenje je trpljenje. Preživeti pomeni najti smisel trpljenja. Vendar nihče ne more povedati drugim, kakšen je ta smisel. Vsak ga mora odkriti sam zase...,” je po Rudol-phu Franklu na začetek svoje prve knjige O iskanju ljubezni zapisal ekonomist, strojnik, novinar in popotnik Tomo Križnar. Sla po novih spoznanjih in iskanju nečesa globljega, ga je gnala naprej. Spet je sedel na kolo in v Tibetu odkril Šambalo, po Avstraliji in Novi Zelandiji puščal Samotne sledi, v Srednji Ameriki pa zaslutil skrivnost Velike skrivnosti - Mane, kot je tudi poimenoval svojo četrto knjigo. “Učiti se moramo videti lepoto,” pravi Tomo Križnar (foto: Ciril Sem) Fotografije, ki so v soboto, 15. februarja, s svojo navzočnostjo spremenile podobo mozirske galerije, so nastajale po celem planetu in prav vsaka predstavlja delček zgodbe o življenju. Tomo Križnarje navzočim v galeriji povedal, da najraje slika ljudi: “Zdijo sc kot rože, kot drevesa, ki zrastejo v različnih klimatskih razmerah. Mnogokrat mi je pogled skozi objektiv priklical dobro voljo, večkrat sem sc skozenj celo zaljubil.” Po ogledu razstavljenih fotografij seje središče dogajanja preselilo v sosednji prostor, kjer so bili že pripravljeni skrbno izbrani diapozitivi s Tomovega zadnjega popotovanja po Srednji Ameriki. Na prošnjo voditeljice večera, Vladimire Planovšck, predstavnice organizatorjev prireditve Zavoda za kulturo Mozirje, knjižnice in galerije, je Tomo Križnar najprej razjasnil pomen Manc: “Mana je nevidna žlahtna sila, ki omogoča življenje. Nima niti začetka, niti konca. Nije mogoče videti, ne otipati, in vendar nas povezuje. Mi smo del velike življenjske energije. Ljudje bomo preživeli le v sožitju z naravo. Če odmre drevo, žival, bo odmrl tudi človek. Bog je velik, ampak drevo je večjo.” Kalifornija. Gola, sušna pokrajina, v kateri več let brez dežja zdržijo le “bratje in sestre” kaktusi. “Učiti sc moramo videti lepoto, to pa zmoremo šele, ko smo svobodni,” pravi Tomo Križnar. Lepo je ob prekrasnih prizorih daljnih dežel prisluhniti na poti porajajočim sc razmišljanjem in vprašanjem brez jasnih odgovorov. Lepo je potovati s sliko, domišljijo in besedo, ki kar sama od sebe poišče primemo mesto v človekovi podzavesti. Na svojih poteh Tomo vedno išče zametke ali ostanke nečesa prvinskega, pa naj bodo to kulture Aztekov, Majev, Eskimov, Bušmanov ali Aboridžinov. Verjame, daje vsak človek lahko njegov učitelj. Iz vseh sprejetih naukov in miselnosti poskuša izluščiti jedro in vse skupaj spet narediti uporabno. Na podoben način je razmišljal tudi prof. dr. Anton Trstenjak: “V svojem prizadevanju za življenjsko harmonijo je človek ustvarjalen le, če najde kamen modrih, to je zlato sredino, zlati rez med starim in novim, gozdom in mestom, življenjem in tehniko, naravo in mehaniko, med soncem in senco, torej sredino med skrajnostmi, samo sredina ima dušo, diha in oživlja.” Popotnik in pisatelj Tomo Križnarje spoznal, da ga na pot kliče mati in ljubica - Zemlja, vedno znova pa ga nazaj potegnejo korenine, ki izhajajo iz Gorenjske in Zgornje Savinjske doline. Marko Slapnik Luče ob Savinji Dan oddiha (s košem smeha) Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, edino tovrstno v Sloveniji, sestavlja enajst slepih in slabovidnih igralcev iz različnih slovenskih krajev, med katerimi je tudi Frenk Moličnik iz Luč. Vadijo ob koncu tedna v Breznici, v mesecu kulture pa so s komedijo Dan oddiha gostovali v Lučah. Tamkajšnja osnovna šola jim je spričo neprimernih pogojev v gasilskem domu (ob odjugi je točila streha) ljubeznivo ponudila svoj večnamenski prostor, ki za spremljanje gledališke igre sicer ni idealen, a kljub temu sprejemljiv. Obiskovalci so zasedli vsa prosta mesta na sedežih in z nestrpnostjo pričakovali začetek komedije v treh dejanjih Dan oddiha ruskega avtorja Valentina Petroviča Katajeva. Kako se bodo slepi in slabovidni igralci pod režisersko taktirko Mateje Fabjan znašli na odru? Odgovor je prišel kmalu in bilje kratek: odlično! Ne glede na svoje težave z vidom so igralci suvereno obvladovali odrski prostor in se pri tem tako rekoč niso razlikovali od “običajnih” igralcev. In kako jim to uspeva? “Veliko pozornosti posvečamo gibom in mimiki, saj je slednja pri ljudeh z motnjami vida zelo neizrazita,” je v gledališki list zapisala Meta Pavšič, sicer nosilka ene glavnih vlog. “Potrebne so posebne oznake za orientacijo; tudi scena mora biti vedno natančno na določenem mestu, da si lahko ustvarimo dobro sliko. Vsi ti drobni kamenčki sestavljajo prijeten mozaik, v katerem se nam odkriva komedija Valentina Katajeva. Veste, smeh v našem počitniškem domu nikakor ni prepovedan. Vabimo vas, da se nasmejete skupaj z nami.” In smeha zares ni manjkalo. Za zvrhan koš gaje bilo - od začetka do konca predstave, v kateri smo bili priča nenavadnim zapletom v počitniškem domu Jurček, kjer nabavni referent Zajec (Viki Vertačnik) išče podpis šefa Miklavca (Frenk Mlačnik) za nakup kvalitetne oljne barve, pri tem pa skoraj razdre tri zakone, da o zdravstvenih posledicah vpletenih ne govorimo. Tudi upravnici doma (Meta Pavšič) zadeve v določenem trenutku uidejo iz rok, toda vse skupaj se, kot se za komedijo spodobi, konča tako kot je prav. “Smeh nas ohranja in poživlja, daje moč za odločitev, da gremo naprej, ponuja olajšanje in kratek odmor, ko smo utrujeni in naveličani,” je še ena izmed misli, zapisanih v gledališkem listu. Ta večerje bilo v Lučah natančno tako, le da sem se na poti domov, ko mije v ušesih še odmeval neskončen aplavz obiskovalcev, spraševal, kdo je na tej predstavi komu več podaril - slepi igralci občinstvu ali obratno. Bilo je enkratno in nepozabno. Franci Kotnik Nabavni referent Zajec išče šefa Miklavca (foto: B. Kanjir) Kviz Quo vadiš Zmago bi prinesel višnjanski polž Prvi program Radia Slovenija pripravlja vsak mesec radijski kviz Quo vadiš, v katerem se pomerita dve ekipi. Vprašanja so sestavljena iz treh področij: poznavanje svetega pisma, ekologije in slovenskega jezika. V četrtek, 13. februarja, se je ekipa oddaje Quo vadiš mudila v Mozirju. V okviru meseca kulture sta ZKO Zgornje Savinjske doline in mozirski župnik, Ivo Suhoveršnik, gostila ekipo, ki pripravlja priljubljeni radijski kviz. Člani dveh ekip, domače in gostujoče iz Stožic, so dobili obsežno gradivo, iz kateregašo se pripravljali na zahtevna vprašanja. Ta vprašanja pripravljajo prof. Otmar Črnilogar, dr. Dušan Plut in dr. Matjaž Kmecl. V dvorani mozirskega kulturnega doma se je zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem spremljali potek kviza. Za začetek je Ivo Suhoveršnik kot dober gostitelj pozdravil ekipi in predstavil kraj Mozirje. Po njegovem govoru in nastopu okteta Rožmarin se je začelo resno delo. Po prvem krogu je bolje kazalo domači ekipi, ki pa je v drugem sklopu vprašanj zaostala za eno točko. Odločilen je bil tretji krog, tako imenovanih težkih vprašanj. Domačini so odgovorili na tri vprašanja od postavljenih štirih. Na vrsti je bila ekipa Stožic. Na vprašanje, ki se je dotikalo prebivalcev Višnje gore, Stožičani niso našli odgovora. Žal ga niso vedeli niti člani domače ekipe in tako je bil končni rezultat za eno točko v prid gostov. Na koncu zmagovalec niti ni bil tako pomemben. Pomembno je bilo tisto znanje, ki so si ga tekmovalci pridobili in ga bodo ohranili. Iz vprašanj in odgovorov so se veliko naučili tudi poslušalci, ki so spremljali kviz iz dvorane. Benjamin Kanjir Ta svet je pesmi vreden Tako so si rekli pevci mešanih oktetov Savinjski Ave in Rožmarin ter člani Mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja, in gotovo je tako kot pred leti F. M. Ježek nosila v sebi ta stavek tudi prof. Tadeja Cigale, ko je s svojimi pevci pripravljala program za nedeljski koncert v Nazarjah. Šestnajstega februarja so na deske odra Delavskega doma Nazarje pred polno dvorano najprej v poltemi stopili pevci Savinjskega Ave. Iz teme prihajajoči klavirski zvoki izpod prstov prof. Katje Kovač so naznanili pričetek koncerta. Kot se za mesec kulture spodobi je preko naših “pojočih nosilcev izročila” najprej “spregovoril” France Prešeren. Savinjski Ave, ki se je prvič in gotovo ne zadnjič predstavil v tej zasedbi, je ubrano zapel še o rojstvu in Claptonovih nebeških solzah. Prešernovi verzi so se spet oglasili iz ust pevk in pevcev Rožmarina ter v čudovitem samospevu Irene Šuligoj. Oktet Rožmarin je z žarom, ki ga je odsevalo tudi poslušalstvo, odpel še tri pesmi, nakar je Benjamin Kanjir, ki je s prijetnim veznim tekstom skrbel za pove- zovanje programa, na oder povabil goste iz Velenja. Mešani pevski zbor Gorenje praznuje letos dvajsetletnico delovanja, že leto dni pa prepeva pod umetniškim vodstvom Tadeje Cigale. Zbor, ki ima v svoji zbirki tri bronasta odličja z mednarodnih tekmovanj, se je savinjskemu občinstvu predstavil s sedmimi skladbami tujih in domačih avtorjev. Veliki finale je bil res velik. Vsi nastopajoči so kot en zbor zapeli slovensko narodno Škrjančbk poje in za konec še Prešernovo Zdravico, pri kateri seje na pobudo dirigentke oglasila tudi dvorana. Za lepo doživetje, ki botruje zavesti o bogastvu slovenske kulturne dediščine, se velja zahvaliti tako pevcem kot tudi organizatorju koncerta, Kulturnemu društvu Nazarje. KD Lojze Savinšek Nova Štifta “Bosa v parku” Zdi se, da je komedija ameriškega avtorja Neila Simona Bosa v parku, pred tremi tedni so jo premierno uprizorili Novaštiftni gledališčniki, zopet udarec žebljička na center glavice. V Novi Štifti so znani po uprizoritvah lahkotnih komedij, tudi tokrat se niso izneverili izročilu, ki je mimogrede pisano na kožo domače publike. Prepolna dvorana prenovljenega kulturnega doma je po odzivu sodeč vedela, kaj sme pričakovati od domačih odrskih ustvarjalcev. Scenska zasnova, ki je precejšnja kopija gornjegrajske Gospe ministrice, nakazuje pozitiven zasuk od klasičnih postavitev, ki so bile z obveznim loputanjem vrat že kar moteče. Poleg tega modernejša scenska kreatura dopušča precejšnjo možnost igralske improvizacije, ki je maloštevilni igralski ekipi skorajda neznanka kljub temu, da je v podzavesti posameznih igralcev čutiti naboj sproščenosti. Sama zgodba nakazuje zaplete, kar se za komedijo seveda spodobi, že na samem začetku. Avtorje dogajanje postavil v peto nadstropje, vse prej kot komfortnega stanovanja, ki mlad, komaj poročen par Kati in Petra (Branka Pistotnik in Matija Rihter - Mato) mati in nadstanovalec. Polnost ljubezenske idile, težave so le v sla-ben stanovanju, ki je za nameček precej visoko, gotovo ne olajša življenja. Že omenjenim ob bok velja postaviti še telefonskega monterja (Janez Suhovršnik - Tomas), ki s precej cinično indiferentnostjo, ki bi lahko bila še za odtenek živahnejša, lajša stanovanjske tegobe zgoraj omenjenih. Komedija za smeh, prav to, kar ljudje potrebujejo. Režiser Jože Petek je z razpoložljivo ekipo postavil projekt, ki je zagotovo vreden ogleda. Mogoče v bodoče nekoliko več inovativnega poguma v ustarjanju posameznih likov. Vendarle govorimo o rutiniranih igralcih, ki so razen debitantke Bernarde Suhovršnik preizkušnjo odra že davno prestali. Kakršnokoli izdvajanje posameznih igralcev bi bilo neodgovorno početje, že postavitev sama pomeni za Novo L . Bosa v parku je prava komedija za smeh nikakor ne more zadovoljiti. Številni zapleti med zakoncema, ki jima za nameček otežujeta situacijo še ženina mati Mimi (Bernarda Suhovršnik) in hvalisavo prebrisani stanovalec iz mansarde nad njima Viktor Vesel (Ivo Rihter), privedejo mlado ženo do razpoloženja, v katerem je ločitev edina možna “streznitev” nekoliko melanhonično nastrojenega soproga. Do usodnega koraka seveda ne pride, celo več, zbližata se njena Štifto, izjajajoč iz razmer, v katerih delujejo, velikanski uspeh. Predvsem zato si vsi skupaj, imenovani in neimenovani, zaslužijo priznanje, saj s svojim delom krepko prekašajo sami sebe. Velja si jih ogledati, nenazadnje nudijo debeli dve uri sproščenega razpoloženja, ki lahkotnosti navkljub skriva v sebi srčiko sporočilnosti. Na gledalcih je, dajo odkrijejo- Gornji Grad Umetniški večer «Noč na Atemsovem trgu« Le malokdaj se imamo priložnost zbrati in prisluhniti besedam umetnika v njegovem najglobljem pomenu. V Gornjem Gradu so se v soboto predstavili kar trije ustvarjalci umetnosti. Ervin Kralj, slikar in grafik Brane Brezovnik, pesnik, in Edi Mavrič Savinjčan, pesnik in publicist, so za nekaj trenutkov pretrgali enoličnost in plehkost vsakdana. Dvorana gostišča Trobej se je do sedme ure zvečer napolnila z gosti. Pogovor s slikarjem in predstavitev pesmi obeh pesnikov so v celoto povezali pevci vokalne skupine Ave in povezovalka programa, Tanja Cizej. Brane Brezovnik, Ervin Kralj in Edi Mavrič Savinjčan so se pogovarjali s Tanjo Cizej (foto: S. Slapnik) Lepa Njiva V eni sapi dve nevesti Mladinska skupina prosvetnega društva Nagelj iz Lepe Njive, se je tudi letos lotila izpolnitve zahtevnega projekta. Veseloigra v treh dejanjih, avtorja C. Golarja Dve nevesti, je bila trd oreh, seveda pa ne tako, da ga mladi igralci ne bi zmogli zdrobiti sebi v prid. Večer se je pričel z Zdravljico, ki jo je zapel Savinjski Ave. Kot prvi nam je bil predstavljen Ervin Kralj, gost iz Maribora. Ervin Kralj je aktiven na mnogih kulturno - umetniških področjih. Kot krajinar goji predvsem likovno tehniko risbe s kredo in slikanje s pasteli in gvašem. V prostoru gostišča je postavil zanimivo razstavo z naslovom Od risbe do male drobne grafike. Približal nam je svoje umetniško ustvarjanje motiva vrezanega v linolej. Nekaj besed o ex librisu, pa zanimivosti iz njegovega učiteljskega poklica in nasploh iz pestrega življenja slikarja, nam je osvetlilo predstavo o neutrudnem človeku, umetniku. Sodeloval je že na preko sto skupinskih razstavah doma in na tujem in postavil preko šestdeset samostojnih razstav v Mariboru, Sloveniji in tujini. Edi Mavrič Savinjčan je urednik naše literarne priloge ter predsednik in umetniški vodja Kulturnega društva Gornji Grad. Kljub direktnemu izražanju je pri njem moč slutiti še nekaj pomenljivega ozadja, ki daje poeziji poseben značajski slog. “Trubadurska iskrivost ljubezenski in domoljubni poeziji, s filozofskim spogledovanjem nedojemljive skrajnosti -smrti- odčrtava temeljno sporočilo sobivanja.” Pesnik in publicist je razkril delček svojega razmišljanja tudi v pogovoru. “Premalo razmišljamo o duhovnosti, o tem kar bogati in združuje človeka.” Na svoj način namje prebral tri pesmi: Dediščina, Čas in Globočine prozornosti. Brane Brezovnikje študiral teologijo v Mariboru in Ljubljani. Služboval je na Polzeli, Mariboru, sedaj pa živi in deluje v Gornjem Gradu. «Vzdolž simetrale od Robanovega kota do Celja se mu je približal zakriti prostor skrivnostne prostosti. V njemje hrepenenje po neznanih besedah.« Nežne in lepe pesmi so misli srca in segajo v onkrajno. Skladnost, ubranost in umirjenost vodijo pesnika k Bogu, a ker je le človek, so mu blizu tudi stanja, ki so vse prej kot harmonija. Brane Brezovnik je tudi sam predstavil tri svoje pesmi: Polzela, Nekje na Lentu spodaj in prej ter Gornjegrajski kvadratek neba. Umetniški večer so omogočili gostišče Trobej in Kulturno društvo Gornji Grad. Vsaka beseda je iskala pot do srca in najbrž j i tega ni bilo mogoče preprečiti. Lepe misli bodo obrodile nova razmišljanja v življenjih navzočih ob tem večeru. Slavica Slapnik Uprizoritve iger v Lepi Njivi imajo že dolgo tradicijo. Mladi se pred mesecem kulture zbero in s trdim delom naštudirajo kakšno izmed iger, ki jih slovenski narod premore izredno veliko. Mladi lepanjivski igralci navdušujejo (foto: B. Kanjir) Večinoma te igre upodabljajo kmečko življenje, redko kdaj pa manjka kmečka ohcet. Tako je bilo tudi letos. Morda le s to razliko, da je bila v letošnji igri ohcet ena, nevesti pa dve. Na premieri, ki je bila v soboto, 15. februarja v dvorani podružnične osnovne šole v Lepi Njivi, se je, kot je tukaj že v navadi, zbralo veliko ljudi, ki so zapolnili prostor do zadnjega kotička. Pa jim ni bilo žal. Pestra igralska zasedba, hudomušno upodobljeni liki in razgibana zgodba, so dali čar celemu dogajanju. Morda je med igralci manjkal samo eden, Andrej Vodovnik, ki pa je letos prestopil v režiserske vrste. Ognjeni krst je dobro prestal, vrzel, ki je nastala na odrski deski, pa so igralci tudi spretno zapolnili. Dve uri spletov in zapletov prinese presenetljiv konec, srečen za vse udeležene. Pohvala vsem sodelujočim, ki naj jim bo aplavz vzpodbuda, da naslednje leto zopet združijo moči in se lotijo svojega naslednjega projekta. Benjamin Kanjir Razstava skulptur Bernarda Sešla V okviru meseca kulture so v Galeriji Mozirje 21. februarja odprli razstavo skulptur Bernarda Sešla. Umetnik se je v začetku ukvarjal s slikarstvom, kasneje pa je spoznal tudi svoje kiparske talente, ki jih je do doslej predstavil na štirih samostojnih razstavah. Bernard Sešel se je rodil leta 1946 v Završah pri Slovenj Gradcu. Leta 1985 je postal član društva Šaleških likovnikov. Svoja likovna dela je predstavil na 4 samostojnih in 15 skupinskih razstavah. Leta 1987 seje vpisal v4-letno šolo kiparstva, ki jo je vodil akademski kipar Ciril Cesar. Po hudi nesreči se je leta 1992 upokojil in se začel aktivno ukvarjati s kiparstvom. Umetnika in njegovo delo je na otvoritvi predstavila umetnostna kritičarka Milena Koren Božiček. Svojo ustvarjalno dimenzijo je Bernard Sešel našel v trodimenzion-alnosti. Izhaja iz forme krogle, ki je begala že mnoge pred njim in bo kot izhodišče še mnogim v bodočnosti. Sešlov opus bi lahko razdelili na štiri večje cikluse, ki pa se med seboj povezujejo in prepletajo. Sprva so to realistični portreti, ki jih je kasneje nadomestil s figurami iz krogle ali na krogli, in simbolizirajo osnovo nastajanja. V nadaljevanju je njegov razvoj rasel v smeri modeliranja in ekspresivnosti, ki jo ponazarja vse večje poudarjanje notranjih občutij kiparja. Od umetnika, ki je tokrat predstavljal 26 svojih skulptur, si lahko obeta- KD Zgornje Savinjske doline Z novim vodstvom do novih uspehov Kinologi iz Zgornje Savinjske doline, združeni v skupnem društvu s sedežem v Mozirju, so se prvo februarsko nedeljo zbrali na občnem zboru na vadišču v Varpolju. Pregledali so opravljeno delo v minulem letu, si zadali naloge za letos in izvolili novo vodstvo, kateremu predseduje Vinko Jeraj. V letu 1996 so se vodniki reševalne enote udeležili teoretičnega in praktičnega pouka v Ljubljani, pet vodnikov se je udeležilo tečaja na Vršiču, nato pa so organizirali še tridnevni lavinski tečaj na Menini. Lavinske izpite na Zelenici so opravili trije vodniki s psi, nekakšen vrhunec aktivnosti v lanskem letu pa je predstavljal poletni tabor Varpolje 96, na katerem so sodelovale enote reševalnih psov iz vse Slovenije. Dejavna je bila tudi komisija za šolanje, kije organizirala tečaj osnovnega šolanja, malo šolo in oktobra še državno prvenstvo šolanih psov. Dejavnost kinološkega društva je bila skozi vse leto pestra, pri čemer ne gre spregledati opravljenega dela na vad-bišču v Varpolju. Tudi plan za letošnje leto je zelo dinamičen. V zimskem času potekajo seminarji na kinološki zvezi v Ljubljani, ki se jih udeležujejo tudi člani KD Zgornje Savinjske doline. Marca bodo sodelovali na zimskem usposabljanju na Vršiču, v tem mesecu pa se bo pričel tudi tečaj osnovnega in nadaljevalnega izobraževanja iz poslušnosti, obrambe in sledenja za vodnike in pse. Aprila bodo lavinski izpiti v Tržiču, zgomjesavinjski kinologi pa bodo organizirali lavinski tečaj v Logarski dolini, na plazu pod Planjavo. Pomladanski del bodo sklenili z junijskim srečanjem kinologov v Varpoljah in rednimi izpiti za pse in vodnike. Odlična organizacija lanskoletnega tabora enot reševalnih psov je društvu prinesla “mandat” zanj tudi letos; potekal bo od 28. do 31. avgusta. Jeseni bo potekala tudi mala šola za vodnike in pse, izpiti reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb, 20. septembra pokalna tekma v agilityju in 27. septembra regijsko srečanje kinologov in pokalna tekma v poslušnosti, obrambi in sledenju. V načrtuje tudi finalna ureditev objekta ob poligonu, na katerem manjka še fasada, ureditev pritličja in okolice objekta. Z novim vodstvom bo zgomjesavinjsko kinološko društvo, ki mu je v minulem obdobju zelo porasel ugled na republiškem nivoju, gotovo zmoglo realizirati tudi tako zahteven plan. Franci Kotnik mo še veliko ustvarjalnih in unikatnih idej. Marsikatera izmed njih bo okrasila naše domove, ki bodo s tem dobili novo razsežnost v dojemanju umetnosti kot sprostitve notranjih občutij. Otvoritev sta s kratkim koncertom popestrili učenka glasbene šole Nazarje Alja Koren in profesorica Jelka Hrovat. S svojim pristopom sta obogatili obiskovalce otvoritve in jih duševno pripravili na dojemanje vsega lepega, kar je bilo razstavljeno. Benjamin Kanjir Bernard Sešel v mozirski galeriji (foto: Ciril Sem) Klub zgornjesavinjskih študentov Ustanovni sestanek Študenti iz Zgornje Savinjske doline so se v petek, 14. februarja, zbrali na ustanovnem sestanku kluba v Šport centru Prodnik v Juvanju. Sestanka se je udeležilo 45 članov, ki so sprejeli pravila delovanja in izvolili vodstvo kluba. Na predlagana pravila o kulturno delovanje), o programu delovanju so bile podane manjše pripombe, nato je bil pravilnik sprejet. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni Alojz Prislan (predsednik), Saša Poznič (tajnik), Sabina Hribernik (blagajnik), Marko Krajn-er in Boris Turk (člana). Nadzorni odbor sestavljajo Vesna Franko, Majda Golob in Matej Hohnjec, disciplinsko komisijo pa Barbara Pavlin, Tomaž Dobrovc in Matej Fabjan. Na sestanku seje izkazalo, da obstaja interes, da stvar končno zaživi v polnem razmahu, saj je večina prisotnih pokazala pripravljenost za sodelovanje in uresničevanje idej. Tako se bo celotno delo porazdelilo na vse člane in ne samo na nekaj “garačev”. Na sestanku so bile podane tudi smernice delovanja (rekreacija, brucovanje, izleti, dela več v prihodnji številki. Podani so bili zelo zanimivi predlogi, ki pa naj zaenkrat ostanejo skrivnost. O dejavnostih bomo sproti obveščali uredništvo Savinjskih novic. Klub šteje sedaj približno 55 članov, saj se tokratnega sestanka niso udeležili vsi, ki so bili prisotni že na prvem sestanku. Žalostno je, da študenti iz Ljubnega in Luč niso pokazali nobenega zanimanja za sestanek, čeprav je bil prav zaradi njih preložen. Upati je, da se bodo klubu sčasoma priključili tudi omahljivci. Študenti računajo tudi na pomoč zgomjesav-injskih županov, podjetnikov in ostalih občanov. “Dokazali bomo, da smo vredni zaupanja in ponos doline!” smelo zatrjujejo. Največja izbira jeansa - kavbojk v Zgornji Savinjski dolini v trgovini JASMIN Gornji Grad, Attemsov trg 17, telefon 843-577. Znamke: -BLUE PETRO!______3.850 SIT - RITTERS____.....4.700 SIT - CASUCCI________.5.200 SIT -TIFANY___________5.830 SIT - LEWIS 50! ORIGINAL ...8.910 SIT -POLICE______7.980 - 8.910 SIT Moške in ženske številke od 36 do 56, otroške številke od 1 do 14 let. Različne barve in modeli. servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, : 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 MOTORNA KOLESA - MOTORNA KOLESA * TOMOS * PIAGGIO REZERVNI DELI - REZERVNI DELI * SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA HONDA, LETNIK 97 REZERVNE DELE POŠLJEMO TUDI PO POŠTI. Tel. 063 32 481 Jože Napotnik je slikar, še bolj kot to, je človek, ki išče izvirnost v lepoti in iskanju sožitja v nadgrajevanju človeških želja, iz katerih nastajajo čudovite slikarske stvaritve. Njihov izvor je v duši slikarja, ki mu je materialnost odvečno, vendar nujno sredstvo preživetja. “Z očmi poslušam glas in gledam sliko z ušesom” SN: Jože, ljudje te poznajo predvsem po tvojih odličnih scenah, ki jih pripravljaš za televizijske prireditve, kot so Marjanca, Boš videl kaj dela Dolenc, Po domače in še kaj bi se dalo našteti. Kdo je po tvojem slikar Jože Napotnik? Napotnik: Počutim se popolnoma normalen človek, tako kot vsi ostali okoli mene. Že kot zelo mlad sem začutil v sebi slikarsko energijo, nenazadnje sem že takrat delal razne kulise. Torej lahko rečem, da bi sedanje delo lahko delal vse življenje. A kaj ko gre življenje svojo pot in ni vedno mogoče delati tistega, kar znaš in želiš. Te besede ne zadevajo bivšega sistema, v mislih imam zgolj službene situacije. Povedati moram, da v mojih mladih letih ni bilo toliko možnosti za šolanje. Takratni ravnatelj šole v Šmartnem ob Paki meje vprašal, kaj me vese- li. V zadregi sem po nemško spravil iz sebe, da želim postati slikar. Odšel je k očetu in mu priporočil mojo željo. Oče je v Šoštanju našel slikarja, naključje je naneslo, da sem takrat malal tudi šolo v Gornjem Gradu. Mojster je bil tudi cerkveni slikar, tako sem dobil priložnost kaj malega naslikati. Danes sklepam, da nisem bil pravilno poklicno usmerjen, vendar zaradi tega ne obsojam staršev. SN: Pa vendar, kdaj si začutil, da je tvoje življenje neprizivno povezano zgolj z lepoto, iz katere očitno črpaš življenjsko in ustvarjalno energijo? Napotnik: Brez sprenevedanja lahko rečem, daje lepota osnova. Vse, kar sem kdaj počel, je bilo povezano z lepoto. Slika je lepa, moje oči vidijo in zaznajo lepoto. Nisem govornik, v sliki izpričujem neomajno povezavo z lepoto. Še danes nisem zadovoljen, ničesar in nikoli ni zadosti lepo. Iz lepote izvira vse, navsezadnje tudi poslovna uspešnost. Tako kot se v športu in glasbi sprašujemo, kje so skrajne meje dosegljivega, je ta nezaznavna razsežnost še težje določljiva. SN: Govoriš o neomejenosti meja. Si filozof? Napotnik: Pri opazovanju Jože Napotnik med razgovorom za naš časopis (foto: Sašo Bernardi) samega sebe sem spoznaval in raziskoval, razmišljal ter se dokopal do notranje bogatih spoznanj, ki izpolnjujejo zunanjost. Zadovoljen sem, da sem kar sem. Več ne želim biti. Ob vsem spoznanju sem bil neposredno povezan z ljudmi, saj je vsa moja ustvarjalnost namenjena njim. SN: Kaj pa kulturne inštitucije? Imam občutek, da slikarske samorastnike tako imenovani likovni umetniki z akademskimi naslovi na nek način zavračajo. Napotnik: Podzavestno vedno ostaneš tam, kjer pač si. Rad bi povedal, da poznam akademske slikarje, ki zelo težko prodajo svoja dela. Zakaj tako, na to morajo odgovoriti ljudje, v tem primeru potrošniki. Vrednotenje umetnosti si ne more lastiti nobena inštitucija, še manj posamezniki. Zase menim, da sem notranje toliko bogat, da lahko vse, kar ustvarim, ponudim ljudem. Še enkrat povdarjam, zame je osnova lepota, ob tej razsežnosti na denar enostavno pozabim. Sicer pa, tudi znotraj likovnih umetnikov so rangi. Nekateri so dobri, spet drugi slabši, tako kot je v življenju nasploh. SN: Slikarski občutek manjvrednosti je očitno kategorija, ki pri tebi ni prisotna? Napotnik: Vedno sem želel ustreči: Vse, kar sem ustvarjal, je bilo izpolnjevanje želja drugih. Z svojimi idejami sem osnovno zamisel zgolj dopolnjeval in nadgrajeval. SN: Ustvarjalnost črpaš iz notranje energije. Napotnik: Moja notranjost je povezana z naravo, iz preprostega vzroka, zato ker je lepa. Ne poskušam ustvarjati težkih in zamorjenih del. Ljudje potrebujemo sproščenost, sodelovanje in mir. Zato v mojih slikah ni vesolja, ni telefonskih drogov in podobnih stvari. Veliko mi pomenijo planine, žal mi je, ker ljudje tako neodgovorno spreminjamo naravo. Jaz pa vidim, kako lepa roža je kamen. Vendar je ne boš videl, če ne boš opazoval, kako voda žubori okoli kamna. Nihče ne bo nikoli sposoben aranžirati vsega, kar narava sama postori. Zato z očmi poslušam glas in gledam sliko z ušesom. Vedno znova opazujem. V tem čutim zlitje z naravo v občudovanju lepote. SN:Kot sva že omenila, te ljudje poznajo po velikih scenskih projektih, ki jih ustvarjaš za nacionalno televizijo. Nenazadnje si v zadnjih letih veliko ustvarjal tudi v Zgornji Savinjski dolini. Lep primer je Gornji Grad. Napotnik: Vedno znova opazujem, zato si ne znam predstavljati lepega programa brez lepe scene in seveda tudi obratno. Vse se navezuje na lepoto narave. Rad bi povedal, da se nisem nikoli vsiljeval, vedno so me iskali. Sem pač tip človeka, ki se ne zna prodajati. V začetku sem delal manjše televizijske projekte. Srčno rad pa delam velike slike, v njih je veličina. V mislih imam sliko Trške Gore za Slakovo prireditev v Novem Mestu. Tudi v tej sliki se vse navezuje na lepoto narave. Zadovoljen sem, ko vidim “Ne znam si predstavljati lepega programa brez lepe scene in obratno.” (foto: Sašo Bernardi) druge, ki najdejo zadovoljstvo v mojem delu. Ljudje uživajo v lepoti. Vse misli se navezujejo na notranjo lepoto, ki se izraža skozi delo. Ne vem, če bi znal narediti kaj grdega, če pa že, bi rad vse popravil. SN: Poleg omenjenih velikih projektov si neumorno slikaril in tudi razstavljal. Napotnik: Res je, nikakor ne bi želel prezreti slikarskih razstav, navsezadnje so me preko njih ljudje spoznali. Prvo razstavo sem postavil v Šmartnem, sledile so manjše postavitve, vendar zaradi drugih obveznosti nisem uspel slikati toliko, kot sem želel. Med ostalim sem razstavljal tudi v Celovcu. Na podlagi te razstave sem pridobil status samostojnega kulturnega delavca. SN: Jože, kaj je zate kultura? Napotnik: Kulturo imam za največjo svet- injo. Strahotno jo spoštujem, čeprav se večkrat zalotim ob vprašanju, kaj je še kultura, kje so njene meje. Mogoče se sliši nenavadno, zame so kultura tudi lepo zložena drva ob hiši. Kulturo vidim lepo, v povezavi z plemenitimi čustvi človeka. Zato zavračam kulturo nasilja, ki naj jo vsakodnevno prikazujejo preko filmov in tudi gledaliških projektov. Drugo so gledališke drame iz resničnega življenja, ki se na tak način izražajo. Tudi humor je ob dostojni prezentaciji kultura. Skratka-kultura je lepa stvar, ki jo gledaš in poslušaš, znotraj tega bogatiš sebe. Večina ljudi želi biti bogatih, vendar bogastvo ni v denarju. Bogastvo je, če te nekdo pozdravi, prav pozdrav je temelj kulture. SN: Realnost resničnega življenja je vendarle nekoliko drugačna. Brez denarja se preprosto ne da preživeti. Napotnik: V tem je moja naj večja muka. Težko vrednotim dobra dela, ki jih namenim ljudem. Prav zaradi golega preživetja sem primoran tudi služiti denar. Odnos do kulture mi odvrača primerjavo z denarjem. Enako je tudi z načrti. Življenje me je izučilo, da ni dobro preveč načrtovati. Žal mi je samo, da nisem več ustvaril v preteklosti. V prihodnje želim ustvarjati samo za ljudi, v njihovo zadovoljstvo. SN: Hvala tizarazmišljanje,kijevsvetu pridobitništva že skoraj unikatno. Pa vendar, dovoli vprašanje. Se resnično zavedaš svojega notranjega bogastva in čustvene energije? Napotnik: Velikokrat opazujem lepoto, ki me tako prevzame, da me oblijejo solze. Teh solz me ni sram. Solze se ne rojevajo samo iz bolečine, solze so lahko tudi odraz občutene lepote. Pogovarjal se je Edi Mavrič Savinjčan apecar P3 PONOVNO NA TRŽIŠČU! VOŽNJA Z “A” IZPITOM O PIAGGIO servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481,411-665, faks: 063/411-664 Na obisku v Mozirski koči Domačnost na 1.344 metrih nadmorske višine Ko s Cirilom stopiva skozi vrata v prostor ob šanku, mamljivo pridiši iz kuhinje. Pogledam na uro - bliža se čas kosila. Zunaj na terasi možje v najboljših letih glasno kramljajo o zadnjih dogodkih v slovenski politiki, ko iz kuhinje k nama pristopi gospodinja in naju povpraša, kaj bova naročila. “Vi ste gotovo gospa Anica, oskrbnica Mozirske koče?” “Da... Pa vi...” “Franci Kotnik, urednik Savinjskih novic.” “Aha, Savinjske novice! Poznam časopis, velikokrat slišim zanj, ko se gostje pogovarjajo, da so v njem brali to in ono. Toda naročenega nimamo, le občasno tu in tam kaj preberemo...” Ko si seževa v roke, me ne preseneti, daje tudi njena dlan tako prijazna kot njen pogled. Zdi se mi, da ji je kar malce nerodno, vendar ne neprijetno. Ljudje so do novinarjev včasih nezaupljivi. S Cirilom naročiva vsak po svoje; njemu tega dne prija predvsem kava, sam si zaželim požirek borovničevca. Kmalu sta skodelica in Šilce na mizi, z Anico pride k mizi tudi mož Milan in oba prisedeta. Milanove oči so živahne, neprestano švigajo po prostoru sem in tja in preverjajo, če gostom pri ostalih mizah nič ne manjka. Usta mu med pogovorom o vremenu, ki je tega dne skoraj pomladansko, lezejo v rahel nasmeh. Anica in Milan Jevšnik sta doma iz Gaberk pri Šoštanju. Upravljanje koče sta prevzela s prvim majem lanskega leta, torej pred slabim letom dni. Anica je izkušena gostilničarka, delala je v gostilni v Gaberkah, Milan je že v pokoju. “Dolgo sva si želela, da bi šla na svoje, in ko se je ponudila priložnost, sva jo izkoristila...” pove argumente za njuno odločitev Za slovo od zime M9 100, Anica in Milan ievsnik - skrbna gospodarja Mozirske koče (foto: Ciril Sem) Anica in zazdi se mi, da hoče še nekaj dodati. Toda stavka ne dokonča. “Kako ste bili zadovoljni z obiskom koče lansko leto?” zato vprašam sam. “Lansko poletje je bilo vreme slabo, zato tudi obisk ni bil najboljši, žal pa tudi turistična agencija, s katero sva sklenila pogodbo, ni bila najbolj uspešna pri prodaji kapacitet naše koče.” Vrem3e seveda ne more biti dve sezoni zapored tako slabo, ugotavljamo v nadaljnjem razgovoru vsi štirje, nakar prijazno oskrbnico povprašam o ponudbi koče. “Kar se gostinske ponudbe tiče, dajemo poudarek domači hrani. Vedno je na voljo topel obrok, enolončnica, na primer, prav tako tudi domači narezek. Danes imamo za kosilo domače koline, skuhamo pa seveda tudi kompletno kosilo, le daje v tem primeru zaželena predhodna najava po telefonu 831-121. Enako velja za zaključene družbe. Večkrat spečem štrudelj ali krofe, skratka nekaj domačega.” Kako pa je s prenočišči, me zanima. “V koči je vsega skupaj 52 prenočišč, v sobah sta dve do šest postelj. Lahko se dogovorimo za polpenzion ali polni penzion, odvisno od želj a gostov. Vsekakor je koča zelo primerna za šolo v naravi, razne tečaje in podobno.” Nato Anica odhiti v kuhinjo, Milan pa še enkrat poudari, daje obisk v koči tako pozimi kot poleti neposredno odvisen od vremena. Slabo vreme zadrži ljudi doma, bo že res tako. Ko se iz kuhinje znova prikaže Anica, postane vonj po sveže pečenih krvavicah in kislem zelju tako mamljiv, da se mu s Cirilom res ne moreva več upirati. In ko oskrbnica tudi nama servira okusno kosilo, pomislim, kako žal je lahko ženi, da ni šla zraven. Za tri žlice tega zelja bi šla na Mozirsko planino tudi peš. Okrepčana z odličnim in obilnim kosilom se s Cirilom odpraviva nazaj proti hotelu. Še posnetek pri šanku za objavo in nato rokovanje. “Zelo rada imata planine, da sta se odločila za takšen način življenja,” pomislim, ko se poslavljamo. Veliko uspeha v prihodnje, čim več planincev, tistih “ta pravih” in tistih bolj nedeljskih jima zaželim, medtem pa v sobo vstopajo že novi gostje... Na svidenje, Anica in Milan! Franci Kotnik Pise: Marko Slapnik «p-—-«.m Dežele polnočnega sonca KMETIJE PODOBNE SLOVENSKIM Kar 75% gozdov je v zasebni lasti. Tipična norveška kmetija ima okrog 20 ha kmetijske zemlje in 60 ha gozda. Odvisno od nadmorske višine in lege se kmetje ukvarjajo z žiti, govedorejo, kozjerejo ali ovčjerejo. Zelo pomembna je proizvodnja mleka, ki pa tudi na Norveškem ustvarja presežke. Na kmetiji Johanesten v bližini Brandbuja oddajo letno 60.000 litrov mleka, imajo pa tudi precejšnjo čredo bikov in telic. Zaradi pomanjkanja padavin morajo večino kmetijskih površin umetno namakati. Sadijo predvsem koruzo, ki jo uporabljajo za silažo. Les iz gozda prodajo in ga za svoje potrebe kupijo. Podobno je z mesom. Tukajšnji kmetje so veseli, da niso v Evropski skupnosti, saj dobijo tako za svoje pridelke več kot bi sicer. Enako se godi tudi ribičem. Kljub vsemu pa se vpliv EU-ja močno odraža v njihovi cenovni politiki. Na približno enem odstotku norveških kmetij so se lastniki odpovedali uporabi pesticidov in se podali na trnjevo pot prehoda na ekološko kmetovanje, ki traja tri do pet let. Profesor Johan Sward se na svoji kmetiji poslužuje le zelenega gnojenja z mešanico detelje in trav. Odkar ne uporablja več dušikovih gnojil, pravi, da so rastline bolj odporne in nima več težav s plesnimi. Ukvarja se predvsem s pridelavo krompirja, ki dosega na trgu zaradi ekološkega pristopa pridobivanja kar za 50% višjo ceno. Zanimiv možakar, tale Johan. Vozi se z avtomobilom častitljive starosti in malo za šalo malo zares preprosto pravi: “Zaenkrat me dovolj dobro prevaža, sicer pa, če se ukvarjaš z ekološkim kmetovanjem, vsaj v začetku nimaš denarja za kaj boljšega.” Lepe želje za nadaljno pot, obljube, nasmejano slovo od novih prijateljev in že smo spet na poti. Cesta, ki pelje do Nordkappa ,nas vodi proti severu. V ogradah ob cesti se pasejo vse manjše črede govedi in vedno večje trope ovac. Ob poti nas spremljajo lesene barvaste hiše, ki so tu za razliko od švedskih, večinoma rdečih, zelo pisanih barv. Stene so bodisi bele, rumene, rjave, plave, zelene, črne, okenski okvirji pa so večinoma beli. DEŽELA GORA, VODA IN POLNOČNEGA SONCA Razgibana pokrajina fjorda (foto: M. Slapnik) Z bližnjih, s travo pokritih vrhov nad gozdno mejo, nas pozdravljajo bele krpe talečega se snega. Malo pred mestom Otta se na pobočjih pojavijo belo razpenjeni proti, reki padajoči slapovi. Že dejstvo, da ima Norveška 18 nacionalnih parkov in skoraj 1.200 naravnih zavarovanih območij, veliko pove o pestrosti dežele gora, fjordov in polnočnega sonca. Lepote narave veličastnega severa sem nehote primerjal s tistimi, ki jih poznam že iz otroštva. Občutek, da so barve tam gori močnejše, bolj kričeče, sem si dovolil priznati šele proti koncu našega potepanja. Nebo je bolj modro, oblaki bolj beli, še smreke se zdijo temnejše. Vfsoke stene, pretežno iz gnajsov, so tudi v soncu videti mokre in nasploh temnejše od naše Ojstrice. Proti Andalsnesu, mestu na obali, se z obeh strani ceste padajoči beli slapovi zgostijo. Penasta belina se meša s temno zelenimi iglastimi krošnjami in mahovi. Ustavili smo se podnajvišjo steno na Norveškem. Meglam dež sta nam prihranila čas in energijo, ki smo jo namenili vzponu na Trollveggen. Do obmorskega mesteca Älesunda nas je cesta vodila preko gorskega prelaza nad zgornjo gozdno mejo. Tukajšnje ceste se neredko povzpnejo od morske gladine do planinskih trat nad mejo gozda in se spet spustijo le borih sto metrov nad morje. Borbena cona gozda pripada kržljavi puhasti brezi (Betula pubescens), ki se ne višja od štirih metrov obupno bori za svoj prostor pod soncem. Malo nižje proti jugo-vzhodu se ji pridruži še navadna breza (Betula pendula) in rdeči bor (Pinus sylvestris), ki jo neusmiljeno preraste, čeprav tudi ona poveča svoje dimenzije. Slaba ura vožnje po mirni vodi Geiranger fjorda mi je še vedno živo pred očmi. Preproge zelenja na temnih skalah, beli slapovi, kot da bi mirovali na svoji uhojeni poti, sneg vrhov in mrke skale brez zelenja, vse mistično polzi proti temnozeleni gladini, v katero smo z ladjo vrezali belo sled, ki se zdi le podaljšek enega izmed slapov. Opuščene kamnito-lesene kolibe na strmih pobočjih nemo pričajo o trmasti vztrajnosti žilavih staroselcev, galebi pa z razigranim spreletavanjem privabljajo zamaknjene poglede obiskovalcev. Strma cesta s številnimi serpentinami je pod našimi kolesi poskrbela za to, da smo se še pod močnim vtisom morja morali hitro privadili na sneg in led okrog nas. Ustavili smo se na planoti več kot 1.000 m nad morjem, kjer se je jezero še skrivalo pod ledeno-snežno odejo. Reka številnih brzic nas je pripeljala do za življenje ugodnejših klimatskih razmer, kjer smo se spet utaborili v samem gnezdu antiturističnih dejavnikov - komarjev. Malo nižje ob reki je sicer zgledno urejen Donfoss kamp, a mi smo se odločili za cenejšo varianto, vsaj kar se denarja tiče... DOMOVANJE VELIKANOV Kljub občasnemu rosenju iz temnih koprenastih oblakov smo se “kleni slovenski mladci” podali na naj višji vrh najbolj severne evropske dežele. 2469 m visok Galdhopiggen nas je na ledeniku nad poletnim smučiščem pozdravil s soncem. Vidljivost res ni bila ne vem kako dobra, a dovolj, da smo se zavedli vzvišanega imena tukajšnjega nacionalnega parka Jotun-heimen - domovanje velikanov. Park obsega najbolj gorate predele Norveške s številnimi vrhovi, ledeniki in jezeri. Dež, sneg, megla in veter so pregnali sonce in nas na hitro odpravili z vrha in nič več prijaznih zasneženih pobočij. Čemerni smo se vozili proti Oslu skozi, kljub dežju čudovito pokrajino in le tu in tam postali, “pofotkali” in jo spet odkurili naprej. Slovensko hribovsko oko, vajeno gostih razgibanih gozdov, takoj pritegnejo plan-otasti presvetljeni borovi gozdovi tajge s sivo-rumeno-zeleno preprogo grmičastih lišajev. Ko se tako prevzet nad filigransko mojstrovino narave s fotografskim aparatom čepe plaziš med borovnicami, brusnicami, lišaji in odpadlimi storži, se počutiš kot v nekakšnem rastlinskem Minimundu-su. Z vej kot v pravljičnem skrivnostnem gozdu visijo temni bradasti lišaji, ki ponekod precej na gosto poraščajo borove veje. Nizke, vitke breze, nad njimi gorske trate, še višje sneg, pod pasom brez pa redki bori z lišaji in gozdnimi sadeži; tu in tam preprosta lesena hiška s prikupno streho iz travne ruše; divje rečne brzice, leno umirjena jezera: vse to in še kaj seje mešalo z dežnimi kapljami, ki so zdaj hitreje, zdaj počasneje polzele po oknih okrog nas, med enolično vožnjo nastajajoče namišljene lupine. Doživetja, shranjena v kupih prospektov, fotografij, zapiskov in nenazadnje v skritih predalčkih naše podzavesti, bodo v začetku pogosteje, nato pa vse redkeje, a zato nič manj zaželjena priplavala med vsakodnevne tegobe jutrišnjega dne. Zanje se moram zahvaliti prijateljem, ki so jih sooblikovali, kot tudi tistim, ki so nam to omogočili. Med drugimi so nam pri zbiranju sredstev pomagali: Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Gozdno gospodarstvo Postojna, Arko d.o.o., Krka tovarna zdravil Novo Mesto, Unicommerce, Zavarovalnica Tilia, avtopralnica Jevšnik. Hvala! Konec so PLAC 3, LJUBNO OB SAVINJI, tel. 841-466 RoMarg Id.o.o. Parižlje 38/E, BRASLOVČE j I Tel.&Fax.: (063) 720-587 Ponudba za mesec marec - vsa vrtna semena - semenski krompir - fižoli, grahi, čebulček, šolotka, zelje - umetna in naravna gnojila ZELO UGODNO korita cvetlična 40, BO, BO in 80 cm ter lončki vaeh velikosti Posebna ugodnost - EDINI V SAVINJSKI DOLINI - za člane kluba GAIA, kateri imajo 5% popust na vse UNICHEMOVE izdelke. Pri nas se lahko tudi včlanite v klub GAIA. v- JZku/no cra/rz (jzfdio usfez/ia /2 z c szćcrćf Se priporočamo izdelovanje in prodaja otroške konfekcije tel. 832-141 cm čAm VELIKA IZBIRA SPOMLADANSKIH NOVIH MODELOV VETROVK FANTOVSKE: OD ŠTEVILKE 1 DO 14 B DEKLIŠKE: OD ŠT. 1 DO 12 V SREDINI MARCA BODO NA RAZPOLAGO TUDI ŽENSKE JAKNE IZ BRUŠENE SVILE OD ŠT. 38 DO 46. RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE ■ ZELO UGODNO! Vabljeni v novo industrijsko prodajalno ČIRA-ČARE v Nazarjah! vz/ytv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Vam nudi: ženske vetrovke po izredno nizkih cenah že od 9.405 - 13.183 SIT še cenejše so moške vetrovke in sicer od 7.425 - 8.425 SIT Ker ponavadi pomladi prenavljamo stanovanje, Vas vabimo, da si na oddelku ogledate bogato izbiro preprog, tekačev, zaves, obenem pa sprejemajo tudi naročila za izdelavo zaves po meri. Na oddelku POHIŠTVA Vam nudijo tudi široko izbiro športnih rekvizitov. VOZILA Z MOTORJEM 1.3i in VW MOTORJEMA 1.6, 1.9 D KREDIT DO 5 LET LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV, PRODAJA RABLJENIH VOZIL . FELICIA ZE ZA 1.269.396,00 Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil DELOVNI ČAS: OD PON.-PET.8-16URE P8@ PRAPROTNIK d o o. Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063/861-570 Šport center PRODNIK Juvanje 1 Ljubno Nudimo vam tudi: Za večje skupine * NEDELJSKA KOSILA pripravljamo: * PIZZE * poroke * DOMAČE JEDI... * obletnice VABLJENI * krste TUDI V * obhajila in podobno FITNESS STUDIO! TURISTIČNA AGENCIJA A Grad Vrbovec Nazarje Telefaks: 831-316 TRETJE TRADICIONALNO SMUČANJE FRANCIJA - TIGNES 26. april - 3. maj m neu - najem apartmaja s SKI karto, otroci do 15. leta popust Zdravilišče N+Z = 25 DEM na dan N0\/0$1: Letovanje v Črni Gori in še veliko drugega! DESET VPRAŠANJ ZA... Jožeta Žunterja (24), uradnega prodajalca znamk Fiat, Alfa in Lancia, voznika Fiata PUNTO 90 EL, letnik 94 Moj odnos do avtomobila ... ...pravi, da le dobro vzdrževanje dovolj dober. Večinoma me jezi, da... ...Slovenci ocenjujemo ljudi po avtomobilih. Moja želja za prihodnost je... ... veliko prevoženih kilometrov z dobrim avtomobilom. Najlepši trenutek, odkar imam vozniški izpit.... ... prvi samostojni kilometri. Najbolj strašen trenutek v vozniški karieri... ... bum... Odnos alkohol- voznik... ...temelji na načelu “kadar piješ, ne sedi za volan”. Slovenci smo vozniki... ...ki premalo gledamo na druge udeležence v prometu. Moj sanjski avto je... ... Alfa Romeo GTV V6. V sanjskem avtomobilu bi... ...se vozil in vozil... Rad bi rekel bralcem Savinjskih novic... ...veliko sreče pri izbiri avtomobila in še več pri vožnji. IN KAJ BO IVOVEGA? MERCEDES Za starostjo pride mladost. Vsaj tako trdijo mercedesovi strokovnjaki. V poletju prihaja prenovljeni razred C. V 99. letu nas pričakuje kupe razreda C, kar pomeni sprednje luči od razreda E in podvozje od C. Kot novost nas bo razveselil razred M , ki bo čistokrvni terenec. Prav tako pa lahko v prihodnje pričakujemo nove motorje, saj je večina le-teh v mercedesih že precej zastarelih. Nov bo 6 valjnik s po dvema svečicama na valj in triventilsko tehniko. Čistost izpuha bo 50% večja od EU meril. Menjava olja pa šele vsakih 30.000 km. No, in? LUČI, LUČKE, BRLJIVKE Vsaj nekako tako bi lahko definirali svetilnost dandanašnjih sprednjih žarometov v sodobnih limuzinah. Če je bil stari mercedes C klase le brljivka, je v 97. letu z novimi žarometi prava lučka. Torej so kritike zalegle. Če mislite, da ima A3 dobre luči, se motite. Da lada samara ne osvetljuje cestišča več kot odlično? Poskusite to prepričati ekipo AB! Daje 406 pravo razočaranje in V 40 le povprečnež? Več kot odličen pa je BMW 5 in VW vento, kakor tudi golf. In kako rešimo problem! GRETJE ŠIPE Vam je gretje zadnje šipe odpovedalo? Vedno zjutraj preklinjate, koje na zadnji šipi zgolj zmrzal? Ni problema! Če ni "crknjena” varoval-ka, je pretrgana žička. Varovalko lahko zamenjate na 1,2 in tri.Kako pa popravimo žičko? Mesto, ki je pretrgano, zavarujemo z obeh strani z lepilnim trakom (da ne popacamo šipe), nato pa pretrgana konca povežemo z bron-co-barvo (slika zgoraj). In jasen pogled je zopet tu! Igor Piše: Aleksander Videčnik Kulturno -zgodovinski spomeniki Planina - podružnična cerkev sv. Miklavža Cerkev leži v dolini potoka Ljubnica. Sestavljajo jo pravokotna ladja, nekoliko ožji a enako visok, tristrano zaključen prezbiterij, ki mu je na severu prizidana nadstropna zakristija. Pred ladjo je postavljen zvonik. Streha zvonika je pločevinasta, ostale strehe so krite z opečnim bobrovcem. Zunanjščina je preprosta in nerazčlenjena, na vogalih zvonika so vidni sledovi slikanega šivanega roba. Okna so pokončno pravokotna. Notranje stene členijo pilastri, ki nosijo v ladji tri plitve kape, v prezbiteriju pa kapo in podkupolo. Zidana pevska empora počiva na toskanskem stebru. Prezbiterij je dekorativno poslikan. Oltarni nastavki glavnega in obeh stranskih oltarjev so naslikani. Med cerkveno opremo sodijo še orgle in prižnica. Križev pot je kakovostno delo ljudskega podobarja iz druge polovice 19. stoletja. Cerkev je leta 1631 imela še obokan prezbiterij, ravno krito ladjo in gotski glavni portal. Zvonik, ki je dozidan okoli leta 1800, so leta 1888 dvignili za eno etažo. Leta 1864 so staro cerkev podrli in zgradili sedanjo zgradbo. Podolševa - podružnična cerkev sv. Duha Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, nekoliko ožji, a enako visok tristrano zaključen prezbiterij. Na severni strani ladje je prizidan zvonik, na severni strani prezbiterija pa nadstropna zakristija. Zunanjščina je členjena s pilastri, ki so vtisnjeni v grob omet, kakor tudi obrobe polkrožno zaključenih oken. Pilastri delijo ladjo na troje polj, ki so obokana s plitvimi kupolami. Plitva kupola pokriva prezbiterij. Vsi trije oltarji so delo Ignaca Oblaka iz Celja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Na slavoloku visi ikonografsko zanimiv lesen relief iz petnajstega stoletja in prikazuje sv.Trojico, to je Boga Očeta na sredini, Kristusa na desni in sv. Duha na levi podobi mladeniča. Med cerkveno opremo sodi gotski kelih in dva misala iz leta 1607 in 1650. Cerkev je leta 1631 imela svođen prezbiterij in rven poslikan lesen strop. Cerkev so razen zvonika leta 1884 podrli, novo pa so že leta 1891 blagoslovili. Zvonik so povišali za eno etažo leta 1886. Utrinki z Vsak kraj ima inje imel zapisovalca dogajanj. Tudi na Ljubnem je tako. Leta 1963 je Franc Šer-bela napisal svoje spomine. To je dokaj obsežno delo, ki poleg podatkov o osebnih doživetjih priča še o marsičem, saj je pisec kar sproti omenjal dejstva, dogajanja na temelju lastnega spomina. Tako njegov zapis za vsakega raziskovalca preteklosti kraja in ljudi v njem predstavlja hvaležen vir. Naj torej navedemo nekaj njegovih - Šerbelovih pripovedi. Koje leta 1916 pričel Šerbela šolanje na ljubenski osnovni šoli, je na tej šoli učil še nadučitelj Peter Vudler, ki je na tej šoli služboval polnih 42 let, vse do upokojitve. Učili so še trije učitelji, zakonski par Sotler in gospa Lorger. Vudlerja opisuje pisec kot odličnega sadjarja, kije učinkovito poskrbel za napredek sadjarstva v kraju in okolici. V spominu je piscu ostal dogodek, ko so avstrijski vojaki snemali cerkvene zvonove in jih metali pred tedanjo staro šolo na bjubnega Placu. Bilo je to 20. novembra 1916. Takoj po končani prvi svetovni vojni so na Ljubnem ustanovili Zadružno elektrarno, centrala je bila zgrajena na Kolenčevi strugi, nekaj luči je zasvetilo že leta 1919. Dočim so Ljubenci vodovod zgradili že leta 1908 inje bil med prvimi v dolini. Vojna je prinesla razne bolezni, tako je razsajala griža, kije terjala kar nekaj smrtnih žrtev. Na cerkvenih vratih je visel napis Tukaj razsaja griža. S pričetkom šolskega leta 1921 je na Ljubno prišel učitelj Milko Rajner z ženo Lucijo. Za Vudler-jem je prevzel vodstvo šole. Rajner je leta 1922 ustanovil Pevsko društvo Raduha. V učilnici šole pa so postavili mali oder, na katerem so prirejali igre. Lotili so se kar zahtevnih iger kot Domen, Veriga, Razvalina življenja, Plavž in še druge igre so doživele uprizoritev. Kasneje so pevsko društvo preimenovali v Pevsko in prosvetno društvo Raduha, hkrati pa so ustanovili knjižnico. V „ KRESNIČKE v . i s Vc... Če je usoda Bog, potem verujem v temeljno sporočilnost, ki črpa korenine v nedojetosti zemeljskega stvarstva. Edi Mavrič Savinjčan m BMc servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 TOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS RAV4 2,0i GX4WD5 vrat NOVOST PICNIC MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING Hz mozirskega arhiva Ciganska premetenost Še ni dolgo tega, ko meje ogovorila gospa iz okolice Letuša. Povedala mi je, da njena mati še zelo dobro pomni razne dogodke v zvezi s Ciganom Pavletom in njegovo ženo Urško. Med ostalim ji je ostala tale Urškina potegavščina še posebej v spominu. Znano je, da sta se Pavle in Urška veliko zadrževala tudi v Letušu in to najraje pri Mlinarjih. Nekoč so imeli pri hiši veliko žehto in kot je bilo tedaj v navadi, so oprano perilo sušili na prostem. Pavle in Urška sta tam v bližini taborila in seveda je Urško pritegnilo lepo perilo in še lepši predpasniki. Tudi naglavne rute so bile v pranju in bila jih je kar cela zaloga... Urška je smatrala, daj e ta ponudba namenj ena nj ej, saj je včasih rada imela kaj novega na sebi. Tako je izbrala ustrezno ruto in k njej odgovarjajoči predpasnik. Oboje ji je kar dobro pristojalo in kot je bilo v družini že v navadi, Pavle ni spraševal od kod Urški tako imenitna oblačila. Prav lepo sta se poslovila od Mlinarjev, kot se pač spodobi, ko greš od hiše, kjer si marsikaj dobil in bil takorekoč gost. Mlinarica je kaj kmalu opazila, daje z Urško vred izginila lepa nedeljska ruta in še lepši predpasnik. Ko sta čez nekaj tednov spet prišla na dvorišče Mlinarjev, je Mlinarica na Urški videla tako ruto kot predpasnik. Prijazno ji je dejala, da oboje dobro pozna in da je verjetno last Mlinarjev. To je seveda povedala dokaj ironično, saj sta tako ruta kot predpasnik bila že v tako slabem stanju, da bi ju nihče od domačih ne želel več obleči. Če bi mislili, daje Urški bilo kaj nerodno, potem se pač motite! Mirno je odvrnila Mlinarici - ja, če je to tvoje, potem ti pa seveda rada vrnem. Take umazanije pa v hiši Mlinarjev niso poznali, zato je gospodinja oboje rade volje prepustila premeteni Urški v nadaljnjo rabo.... Prihodnjič ne prezrite avtobusa zvestih naročnikov Mozirski pesnik in publicist Žiga Laykauf je kot trški arhivar leta 1926 napisal precej obsežno gradivo o vsebini mozirskega arhiva. Taje tedaj še bil nedotaknjen v hrambi tedanje občine. Kot smo ugotavljali, so Nemci leta 1943 vse občinske arhive v dolini odnesli pod pretvezo, da jih rešujejo pred uničenjem po partizanih. Del, naših arhivov je v Gradcu, del je bil vrnjen v Maribor, Celje in še kam. Del, in to najvrednejši, pa je postal žrtev uničenja po bombardiranju minoritske cerkve na Ptuju leta 1944. Profesor doktor Pavle Blaznik, kije takoj po šestdesetih letih vodil vračanje dela arhivov iz Avstrije, je zatrjeval, da so bili v minoritski cerkvi, ki v času nemške zasedbe ni več služila kot cerkveni hram, zbrani arhivi nekaterih štajerskih občin, med njimi tudi naših. Daje šlo za najstarejše listine, dokazuje tudi dejstvo, da teh ni najti niti v Avstriji niti pri nas. V graškem arhivu sem našel le kopijo trških priligejev iz leta 1581, ki jih je podpisal nadvojvoda Karol V. Žiga Lay kauf je torej za svoj zapis o trgu Mozirje uporabljal še vse izvirne listine, ki so pozneje bile uničene oziroma izgubljene. Prav zato so navedbe Laykaufa toliko pomembnejše. Poleg objav v celjski Novi dobi, najdemo Laykaufovo Vojno kroniko (1914 - 1918) v Zlati knjigi tržanov. Izpis o mozirskem arhivu pa je najden v zasebni zbirki in iz njega povzemamo današnje podatke. Laykauf piše, da se reformacija v trgu Mozirje ni uveljavila, tako kot seje na Rečici in posebej še v Vrbovcu, kjer je bil celo reformatorski kaplan. O kmečkih uporih pa navaja pisec, da so bili pogosti v okolici Gornjega Grada, posebno pa so hudo divjali v letu 1635, ko so uporni kmetje oplenili grad Vrbovec in Rudnik nad Rečico. Toda upornega vodjo Gregorja Brezarja so biriči prijeli v Mozirju in ga odvedli v Vrbovške zapore. Turki so večkrat pustošili v krajih blizu Mozirja. Tod sem so pridrli leta 1680. Za seboj so pustili veliko opustošenje, še bolj pa je prebivalstvo prizadela črna smrt -kuga, kije razsajala v trgu in okolici. Tudi mozirski župnik Anton Usarje postal žrtev kuge. Na kraju, kjer je umrl, so farani postavili znamenje, ki ga danes ni več. Del tega spomenika je za srečo vzidan v Šuštarjevi hiši, tako je Laykauf zapisal. Kuga je še posebno hudo razsajala v Mozirju leta 1682. Pisec je poudaril, da hrani trški rahiv še posebno veliko listin iz časov francoske zasedbe naših krajev - o tem pa kdaj drugič. 3§čemo stare fotografije Sliko nam je poslala Ana Hudej s Tera. Na njej je skupina ljubenskih krojačev, ki so opravili tečaj v letu 1910. Znano je, da je bilo Ljubno središče odličnih obrtnikov in nekaj združenj. BARVE SPREMENIJO DOM Pleskajmo z domišljijo, ne le s čopičem! POMLAJEVANJE DOMA Topli februarski dnevi so gotovo tudi vas napeljali k razmišljanju o preurejanju doma. Nekateri načrtujete velike posege in le še čakate na pravi trenutek, drugi bi morda zamenjati tla v kuhinji ali preuredili podstrešje.... Kakorkoli že - dober nasvet je pol opravljenega dela! S to mislijo smo v uredništvu Savinjskih novic zasnovali temo meseca, ki govori o notranji prenovi doma. V besedi in sliki vam na naslednjih straneh na kratko ponujamo nekaj predlogov, ki vas bodo morda spodbudili k lepšanju doma. Verjamemo pa, da so za vas enako dragoceni napotki, kje se oskrbeti s potrebnim materialom in kam po nakupih. Ne oklevajte! Naj tudi vaša hiša ali stanovanje postaneta dom, v katerem boste z veseljem pričakovali to pomlad. nova stanov^ Pripravila; Karolina Vrtačnifk KRATKI NASVETI PODSTREŠJE - Če razmišljate o ravnem stropu mora biti v več kot polovici bivalnega prostora strop visok najmanj 2,5 metra (upoštevajte, da nekaj centimetrov izgubite s talnimi in stropnimi oblogami). KLETNE STOPNICE - Prazen prostor pod njimi izkoristite za vgradno omarico ali pa namestite regale, ki bodo nadomestili shrambo ali ropotarnico. POPESTITEV - Če boste fuge med keramičnimi ploščicami pobarvali z npvo (drugačno) barvo, boste z majhno potezo temeljito predrugačili videz kopalnice ali kuhinje. TAPECIRANJE - Pri polaganju tapet se na zidu pod položeno tapeto velikokrat pojavijo nadležni zračni mehurčki. Če se po sušenju ne poravnajo, vbrizgajte malo lepila (naprimer z injekcijsko brizgo) in tapeto poravnajte z (kuhinj skim)valjarjem. NOVA VRATA - Stara vrata lahko prenovimo bodisi s samolepilno tapeto ali s tankimi Beljenje, barvanje, pleskanje ..., kakor koli že imenujemo nov nanos barve na stene ali stropove - prav tako kot izbira pripomočkov in mojstra je pomembna izbira pravih barv. Pri tem ne mislimo le na kakovost, ampak predvsem na odtenke. Domiselno izbrani in prilagojeni našim zamislim pripomorejo, da še tako čuden prostor prikupno zadiha in nam polepša ure, ki jih prebijemo med štirimi stenami. Osnovne barve, ki jih uporabljamo v stanovanjih, običajno zajemajo belo, rumeno in drap barvo. Največkrat se odločamo za monotone nanose, saj vzorčkov skorajda ne najdemo več. Če nam je všeč klasika, nič zato! Le upoštevajmo nekaj osnovnih pravil: Sobo z visokim stropom optično znižamo tako, da v barvi stropa prepleskamo še 15 do 20 centimetrov vrhnjega dela sten. Učinek še povečamo, če uporabimo temnejšo barvo, kot so tla. V dolgih in ozkih hodnikih pa dosežemo navidezno spremembo tako, da eno ali obe čelni steni prebarvamo z močno barvo (strokovnjaki svetujejo na primer oranžno), ostali pa nevtralno. Obratno majhne predsobe spremenimo s svetlomodrimi toni. Kaj pa stopnišča? Ta so bolj vedra, če jih prebarvamo svetlo rumeno, svetlo rdeče ali - svetlo zeleno. Zeleno, ki te ljubim zeleno Tako rekoč univerzalna barva torej, ki bi lahko marsikdaj nadomestila že kar dolgočasno belo, čeprav ta deluje sveže in prijetno. V nežnih odtenkih je primerna za spalnice, svetla ali celo travnatozelena pa spodbu-jata tek in družabnost. Torej kot nalašč za bivalne kuhinje, čeprav sc menda obnese celo v delovnih prostorih, vendar bolj kot dodatek na podlago v barvi sonca. Mnogokrat jo uporabijo tudi za pleskanje otroških sob in igralnic. Še o mešanju Čeprav je v prodaji že skoraj nepregledno število barv, sc vendar lahko zgodi, da si bomo zaželeli poseben odtenek. Če sc bomo mešanja lotili sami, bodimo previdni! Barvo dodajamo po kapljicah, saj lahko zelo hitro dosežemo povsem drug barvni ton. Upoštevajmo tudi, da sc ton nekoliko spremeni, ko sc barva posuši. Zlasti mat barve rade potemnijo. Ker pa sc vsak odtenek obnaša nekoliko drugače, je najbolje, da mešanje prepustimo strokovnjaku ali pa sc dobro pozanimamo, kako kombinirati. Vijolične barve na primer ne bomo dobili, če bomo zmešali katero koli rdečo in modro. Svet barv je zares skrivnos- ten. S poskusi v kmečkih hišah in hlevih so že davno dokazali, da svetlo modra barva uspešno odbija muhe. Zelo veliko zelenih rastlin v prostoru lahko precej spremeni barvo sten in stropa. Najljubša barva za bivalne prostore je zelena, sledijo rjava, rumena in sončno oranžna. lesenimi letvicami. Lahko zamenjamo stare kljuke z novimi in jih dopolnimo z barvnimi robovi v različnih tonih. SVETLOBA - Spet prihajajo v modo stekleni zidaki (pripravljene “prizme”); tokrat kot domiselne pregradne stene znotraj bivalnih prostorov. ARHITEKTOVA RAZMIŠLJANJA Imate srednje veliko, kvadratno kopalnico. Široka banja v kotu, dva umivalnika, bide in straniščna školjka. Vse je postavljeno po načelu ugodja in prostornosti. Toda mamica povije dojenčka. Vaša družina ima novega člana, ki v kopalnici daje prednost uporabnosti pred ostalimi karakteristikami. Da lahko prostor uporablja več družinskih članov naenkrat, ločimo sanitarni in kopalniški del. Straniščno školjko in bide postavimo ob zunanjo steno na vsako stran okna, prostor pa pregradimo s steno. V umivalnem delu široko banjo nadomestimo s standardno. Namesto dveh umivalnikov postavimo le enega, drugega pa zamenjamo s kabino za tuširanje. Tako bodo lahko v preurejenem prostoru svoje potrebe hkrati opravljali vsaj trije člani vaše družine. KOPALNICA Iz Pepelke v princesko Morda ste se tudi vi čudili tipskim gradbenim načrtom, ki so še pred nekaj desetletji vsebovali kopalnice z dvojnim umivalnikom in klopco za počitek! Marsikje so spretno načrtovan prostor racionalizirali kolikor je bilo le mogoče. Sodobni trendi pa so zavezniki tokrat drznih arhitektov: kopalnice postajajo vse pomembnejši del doma in če sledite času vam gotovo ni vseeno, kako izgleda. To seveda ne pomeni, da boste središče intimnega sveta po vsej sili večali in se ubadali z nepotrebnimi izdatki! Dovolj bo, če boste do adaptacije, na primer menjava svinčenih cevi s plastičnimi -ploščice izbrali skrbneje kot pred Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./ fax: 063/715-931 Največja izbira talnih oblog v Savinjski dolini! PONUJAMO VAM PREKO 200 VRST TALNIH OBLOG. tekače, preproge, dekorativno blago, skaj, pluto, moltopren, namizne prte in predpražnike in kot novost: - velika izbira zaves standardnih mer in po naročilu z raznim okrasnim blagom - tapiciranje sedežnih garnitur, stolov... TALNE OBLOGE VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI ZAROBIMO, PRIPELJEMO NA DOM IN POLOŽIMO! Možnost plačila na 3 čeke in 5% popust za plačilo nad 50.000 SIT. leti. Modna zapoved številka ena, za katero sploh ne kaže da bi se nameravala posloviti, je večbarvna keramika'z borduro. Tla in še vrsto ali dve na steni obložimo s temnejšimi (toplejšimi) zidove pa s svetlejšimi ploščicami. Kombinacijo dopolnimo z dnevno borduro, ki vsebuje obe uporabljeni barvi in zaključno talno ploščico tik pod stropom. S tako izbiro ploščic kljub relativno visokim cenam bordur ne morete zgrešiti - še tako majhna kopalnica deluje razkošno. Če pa preurejate večje prostore, si boste morda omislili tako imenovani francoski vzorec - tri ali štiri različne vzorčke (enobarvne, črtaste, cvetlične) v enakih odtenkih. Pomembna so tudi ogledala. Povsem navadno ogledalo bomo domiselno predugačili z dobro izbranim okvirjem, priljubljena pa so tudi vzidana ogledala kjer okoli zrcala naredimo okvir iz bordure ali raznobarvnih ploščic. Vendar se pri slednjih pojavi manjši problem, če se zrcalo razbije... Predmet občudovanja so po novem tudi straniščne metlice. Te niso več skrite nekam za školjko, ampak skupaj z obešalniki, stojali za brisače in lončki za ščetke tvorijo že kar razkošne celote. Zavese. Morda se vam zdi čudno, zakaj jih povezujemo z notranjo prenovo stanovanja. Vendar so lahko prav zavese tista pika na i ki z malo truda in denarja povsem spremeni prostor. Omarice v kopalnicah naj bodo iz trpežnejših materialov in če je le mogoče dvignjene nekaj centimetrov od tal ali pa na plastičnih nogic- ah. Vzdrževanje bo veliko lažje, če boste z oblogo iz enakega materiala, kot so omarice, obložiti stene pralnega stroja pa bo tudi ta postal dopolnitev, ne pa moteči element vaše sprostitve, če se še vedno niste ogreli za nobenega od predlogov pa vsaj zamenjajte ročajčke na vratih elementov ali pa pokukajte med kratke nasvete, kjer smo predlagali barvanje fug. Zapomnite si, da jutro začnemo v kopalnici, po jutru pa se dan pozna... Elektro trgovina SolilfltU [^WCIJAy_MARCUJ97_"] 1. Velika izbira svetil, lestenci, plafoniere, ind. luči plafoniere od 700 SIT dalje 2. Vse vrste kablov zemeljski kabli,žice... kabel PPY3x 1,5 50 SIT AKCIJA kabel PPY 3x2,5 70 SIT AKCIJA avtomatske varovalke 770 SIT 3. Vse za telefonijo, velika izbira telefonskih aparatov telefon ISKRA855/10 7.380 SIT AKCIJA Poleg navedenega: akustika, pribor za TV instalacijo, kasete video in avdio, diskete, žarnice in ves elektro instalacijski material. Prepričajte se sami o ugodni ponudbi Delovni čas: vsakdan7h-18h; sobota7h-12h 3330Mozirje, Nove trate 49; tel. 063 831-007 NOVOST V NAŠEM DOMU Savna kot enostavnost in zdravje Že nekaj let med Slovence vztrajno prodira navada, ki prihaja s skandinavskega severa. Gre za savno, o kateri vsak izmed nas ve, daje to neke vrste vroča kopel, ki dobro dene zdravju in splošnemu počutju. Tisti, ki se redno savnajo, se pohvalijo, da so le redko prehlajeni. Obiskovanje savne je poleg tega tudi družabni dogodek. Ker pa prihaja iz tistega dela Evrope, po katerem se radi zgledujemo, je to tudi moda. Beseda savna je finskega izvora, označuje pa obliko kopeli, ki je v tej severni deželi v navadi že stoletja. Je izmenična kopel, v kateri telo najprej pregrejemo (zrak v suhi savni doseže od 40 stopinj Celzija pri tleh do 100 stopinj pod stropom) ter kasneje ohladimo (v hladnem zraku v predprostoru in pod mrzlo prho). Zrak dodatno navlažimo, ko se savna nekoliko ohladi - takrat na vroče kamenje zlijemo nekoliko vode. V savno gremo navadno trikrat za deset do petnajst minut, vmes in po savnanju pa se v predprostoru ohladimo in počivamo. Savnanje tako traja dobro uro, po njem pa moramo nadomestiti tekočino, ki se je s potenjem izločila iz telesa. Družba, zbrana na vročem zraku Savno sestavlja lesena kabina (zaprt lesen prostor, ki zadržuje toploto), kije običajno opažena z smrekovim lesom. Les uporabljajo, ker je naravni material, ki se kljub zelo vročemu zraku nikoli ne segreje toliko, da bi se na njem spekli. Velikost se ravna po številčnosti družine in njenih navadah: če v savno povabijo tudi prijatelje in sorodnike in iz nje naredijo prostor za družabni dogodek, bodo pač zgradili nekoliko večjo. V savni so običajno tri lesene klopi na različnih višinah, na katerih vladajo tudi različne »vremenske« razmere. Na najnižji klopi je nekoliko manj vroče (40 do 50 stopinj Celzija) in bolj vlažen, zrak na vrhu pa je suh in doseže približno 80 stopinj. Peč kot srce savne Zelo pomeben kos opreme v savni je seveda peč. Danes največ uporabljajo električne, za družinsko uporabo zadostujejo take z močjo 6 kW. Peč greje na vročino odporno kamenje (na primer granit), ki toploto oddaja v okolico tudi potem, ko jo ugasnemo. Sveži zrak mora v kabino vstopati pod pečjo, da se ogreje in dvigne pod strop. Ko se ohlaja, pada proti tlom, se navlaži in izhaja skozi zračnik nad tlemi -najprimerneje je, da sta peč in izhodni zračnik v nasprotnih vogalih. Predprostor savne služi za drugi del izmenične kopeli - ohladitev in počitek. Najprej nas (predvsem pljuča) ohladi hladen zrak, potem pa »skočimo« pod mrzel tuš. V predprostoru mora bili le okno, ki ga po končanem savnanju odpremo in savno temeljito prezračimo. Zakaj ne bi imeli savno tudi doma? Izgradnja savne v domači hiši ne zahteva veliko: primeren prostor s hladno vodo in odtokom kjerkoli v hiši ter voljo, da se te navade oprimemo. Manjšo savno (za eno ali dve osebi) pa lahko postavimo kar v nekoliko večji kopalnici. Savna običajno ni investicija, ki bi presegala razumne meje družinskega proračuna. Na našem trgu obstoja veliko ponudnikov savn, ki vam naredijo načrt in postavijo ali pa prodajo “naredi sam modele” tistim, ki se izdelave domače savne lotijo sami. Cena za družinsko savno s pečjo, ki sprejme tri ljudi (velikost kabine 1,80 x 1,50 m) je približno 4.000 nemških mark. Če jih nimate na kupčku, vam lahko pomaga banka z ugodnim kreditom. Del fotografij in zamisli povzet po Selbermachen-kein problem y;:| KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo široko paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti gotovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 let. Izhodiščna obrestna mera že TOM+ 9,5%. Dobrodošli, več informacij Vam bomo z veseljem posredovali v poslovalnici Šoštanj, Ulica Lole Ribarja 2, tel. 063/883-020. : “ Tjc. 0'J Jjtsibi tlovifCp- ' KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko Tel. 063/720-072, Saks 063/726-390 * Obnovo štorih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) CeN€ SO IZJ6MNO UGODN€! Primer starega obnovljenega okna Izdelava termoizolacijskega stekla po zelo ugodnih cenah! VSE NAREDIM SAM Polaganje parketnih desk Potrebujemo: vzvod, gumijasto kladivo, navadno kladivo, svinčnik, mizarski meter, belo lepilo za les, žago, kos lesa z utorom, dleto, vodno tehtnico, deščice za razmik, kotno ravnilo, že pripravljene parketne deske, dobro voljo in nekaj potrpežljivosti. Ta parket lahko polagamo na že obstoječe talne obloge, ki jih ni treba odstranjevati. Torej so tla pripravljena, da zažarijo v novi podobi brez posebne predpriprave! Prvo vrsto parketne deske odmaknemo s pomočjo zagozd od zidu za približno 15 milimetrov (s tem poskrbimo za “dihanje” lesa). Pazimo, da so deske obrnjene z utorom pro- Sedaj pa k drugi vrsti! Parket namažemo z lepilom na tisti strani, na kateri je utor. Nanos je lahko točkast ali po celotnem robu: namažemo po obeh robovih. Pri polaganju utor druge deske nataknemo na rob prve. Kos lesa z utorom nataknemo s stranjo utora na parketno desko. Z gumijastim kladivom ga tolčemo toliko časa, da se deski povsem spojita. Odvečno lepilo na stičišču obrišemo s krpo. Postopek ponavljamo do zadnje deske, ki jo odrežemo po širini - glede na preostali prostor. Pri polaganju zadnje vrste si pomagamo z vzvodom. Utor in rob se morata povsem prilegati tudi na koncu! Smo v zaključni fazi polaganja. Odstranimo vse zagozde. Robno odprtino med steno in parketom prekrijemo z zaključno letvijo, ki jo z žeblji pritrdimo na zid (če jih pribijemo v tla, ta ne morejo dihati!). Napovedujemo: Prihodnja tema meseca, ki bo v celoti posvečena gradnji in večjim prenovitvenim posegom, bo izšla 4.aprila. Vabimo vas, da se oglasite s predlogi. Oglaševalci, ki želijo seznaniti bralce s ponudbo blaga in storitev, pa dobijo več informacij pri Heleni Kotnik (telefon 0609/647-240) ali v uredništvu (063/833-230). TAPETNIŠTVO AČKO Cesta 1/6 3320 VELENJE tel.&fax. 063 853-238 Email:tapetnistvo.acko@siol.net VAM NUDITAPECIRANJE: • vseh vrst sedežnih garnitur • kavčev • kuhinjskih kotnih garnitur • vseh vrst stolov (kuhinjskih, pisarniških idr.) • tapeciranjevrat • obnova lokalov! DEMONTAŽA, MONTAŽA IN PREVOZ ZAGOTOVUENI! SE PRIPOROČAMO!__________________ v W Benda Marjan 1 .OKI-: 33, Mozirje , .. Tei...INx: (063) 0.32 -, 163 \ \ PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * OKVIRJAMO TUDI SLIKE * * PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU Naročila sprejemamo tudi na mob. 0609 643-842 Z ELO 06 OBME C E lil/ u HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel.&fax: 063 722-055 GRADBENIKI POZOR BRAMAC STREŠNIKI Z DOSTAVO _ _ 119,00 CEMENT ITAL _ _____ 620,00 JUP0L 25 kg _____ 2.693,00 CISTERNA za olje 20001 _ _ _ 38.987,00 ARMATURNA MREŽA, IZOLACIJA, OPEKA, BARVE IN LAKI, ŽELEZNINA, ELEKT. ORODJA... TALNE PLOSCICE "SMOU" Ne pozabite: 722-055 JUTEKS JUTEKS je že znano ime med uporabniki Vinil talnih oblog. S proizvodnjo Vinil talnih oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga. Vse Vinil talne obloge iz Juteksa se proizvajajo v skladu s sistemom zagotavljanja ISO 9001, ki smo ga pridobili v letu 1994, kar zagotavlja konstanten nivo kakovosti. Vinil talne obloge proizvajamo v širini 2 in 3 m in v različnih debelinah. Vinil talne obloge z oznako BLUE LINE so površinsko dodatno zaščitene proti nečistočam, kar omogoča, kar omogoča lažje čiščenje. Vinil talne Obloge JUTEKS zagotavljajo zelo udobno hojo, dobro dušenje udarnega zvoka in dajejo prijeten občutek v prostoru. Primerne so za bivalne prostore, vrtce, pisarne, bivalne prikolice; odvisno od kakovosti in namembnosti Vinil talne obloge. PRIČAKUJEMO VAS V SALONU TALNIH OBLOG JUTEKS V ŽALCU! UGODNA PONUDBA! INFORMACIJE TELEFON: 063/715-015 VLJUDNO VABLJENI! Ostale informacije: Marketing Juteks, Hmeljarska 1, Žalec, telefon: 063/715-310 Poleg kuhinj domačih proizvajalcev vam nudimo: kvalitetne masivne kuhinje tudi z vgradnimi aparati iz uvoza n Nudimo vam strokovno svetovanje tudi na domu d Možna montaža in brezplačna dostava po vsej Sloveniji Selška 1C, Mozirje Oglasite se in se prepričajte tudi o ugodnih nakupnih pogojih! Nazarje Tei.: 832-011,833-671 HELKO IZOLES Ljubno Tel.: 841-573 VSE ZA PRENOVO STANOVANJA Plflill ««•»!■• ▼ HAI«: • Lestenci in plafonjere • program Helios, • tuš kabine Jub, Belinka • sanitarna keramika • parket iz uvoza • keramične ploščice • gorilci Hansa Pričakujemo vas od 7.30 do 19• ure netil Cizej d.o.o. Parižlje Ob peti obletnici večji prodajni prostori Zasebno podjetje Cizejevih iz Pariželj, ki se ukvarja s trgovino, instalacijami in storitvami, je pred nedavnim napolnilo prvih pet let delovanja. Ob tej priložnosti so predali namenu povečano in posodobljeno prodajalno. Pred pol desetletja seje vse skupaj začelo v bistveno manjšem obsegu, z dvema zaposlenima. Direktor podjetja Ivan Cizej se tistih časov spominja z nasmeškom na ustih, saj je današnja slika popolnoma drugačna. V podjetju so redno zaposleni štirje, odpirajo še dva oziroma tri delovna mesta, celotno poslovanje pa je v celoti računalniško podprto, kajti njihov razvoj ne gre zgolj v smeri večjega obsega poslovanja, ampak dajejo velik poudarek tudi kvaliteti ponudbe: kako čim bolje zadovoljiti povpraševanje kupcev. Samo kvaliteten odnos do strank je garancija za uspeh na daljši rok in to dejstvo pri Cizejevih upoštevajo od vsega začetka. V povečani in posodobljeni prodajalni v Parižljah vam nudijo kompleten program za centralno ogrevanje, vodovodne instalacije in opremo kopalnic. Vedno imajo na zalogi vsaj pet različnih tipov peči za centralno ogrevanje, od klasičnih na trda goriva do oljnih in plinskih, večinoma tujih proizvajalcev, kot so Sime, Feroli, Finterm, nekaj pa je tudi domačih: KIV Vransko, Stadler Feroterm... Sodobne napeljave za ogrevanje si ni mogoče zamisliti brez regulacijskih naprav. Priporočajo izdelke Firšt Rototehnike in nekaterih drugih proizvajalcev. Pestraje ponudba radiatorjev, kjer lahko kupci izbirajo med modeli Korado in Vogelnot ter Aklimat, raznovrstna pa je tudi izbira grelnikov vode (bojlerjev). Seveda ne gre spregledati kopice za izvedbo napeljave potrebnih manjših elementov, vključno s cevmi. Poleg črnih imajo v prodajnem programu tudi bakrene cevi, za katerimi v zadnjem času vlada vse večje povpraševanje. V času odgovornejšega odnosa do okolja vse bolj prihaja v ospredje plinsko ogrevanje. Iz vodovodnega programa velja omeniti proizvode domačih firm Titan, Kovina, Ar-mal, Unitas in Tiki, vedno imajo na zalogi vse vrste cevi, tako pocinkane kot odtočne PVC. Zelo bogat je tudi program kopalniške opreme, kjer so poleg izdelkov domačih proizvajalcev Kolpa in Gorenje Notranja oprema na voljo tudi uvoženi, ki se med sabo razlikujejo po ceni in kvaliteti. Tu so nenazadnje še Bogato založena prodajalna Cizej v Parižljah (foto KF) toplotne črpalke različnih proizvajalcev in program izdelkov za zalivanje (črpalke, cevi, pribor...), ki s pomladjo znova postaja aktualen. Vse pri Cizejevih kupljene izdelke vam na vašo željo dostavijo na dom in tudi opravijo montažo. Tako j c njihova ponudba res celovita. Prodajni pogoji so več kot ugodni: pri takojšnjem plačilu vam priznajo popust, omogočijo vam obročno odplačevanje, urediti pa je mogoče tudi različne bančne kredite. Med slednjimi so v zadnjem času še posebej aktualni tako imenovani ekološki krediti. Delovni čas prodajalne Cizej v Parižljah je od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. V nujnih primerih vam bodo postregli tudi izven navedenega časa. O vseh podrobnostih se lahko pozanimate po tel. 720-181 in 720-065 ter mobitelu 0609/617-441. Cizejeve poleg opisane poslovne uspešnosti odlikuje tudi pozitiven odnos do narave. Radi planinarijo, v zimskem času pa je njihova priljubljena oblika rekreacije tek na smučeh. Redno obiskujejo Logarsko dolino, kjer so pogoji za sprostitev in oddih tako rekoč idealni. Vsem strankam se zahvaljujejo za zaupanje in se toplo priporočajo za sodelovanje tudi v prihodnje. EP Pod zelo ugodnimi pogoji oddamo v najem poslovni lokal v izmeri 45 m2, lociran v pritličju nove avtobusne postaje v Mozirju. Vse informacije po telefonu: 063/715-733 int. 233 ali 713-167, vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro. a» DU SETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV STIHL - JONSERED HUSQVARNA - SOLO o MOTORNE ŽAGE ◦VRTNE KOSILNICE (s košem ali brez, različne širine noža, s pogonom ali brez) o MOTORNE KOSE (STRANSKE ali NAHRBTNE) o MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE o REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA GENERALNA POPRAVILA KOSILNIC IN PRODAJA REZERVNIH DELOV MAG, ACME, LOMBARDINI, BCS, SIP, GORENJE MUTA... VABUENI! Odprto: od 7- do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. Na trgu 36, Mozirje pestra izbira pletenih kompletov iz mešanice bombaža in akrila, blagovne znamke krilo z zadrgo + pulover.........- 7.200 krilo + pulover z zadigo.........= 6.900 krilo + pulover žakard (vzorec, enob.) - 5.040 krilo + pulover na ovratnik......= 8.680 krilo + pulover na ovratnik+ brezrokavnik....................“10.210 krilo + chanel jopica............=9.720 NA ZALOGI TUÖI NOVE POMLADANSKE JAKNE IN PESTRA IZBIRA KAVBOJK. MOŽNOST NAKUPA NA VEC ČEKOV IN KARTICE VISA, ACTIVA, EUROCARD. Vabljeni! KMETIJSKA SVETOVALNAl SLUŽBA SLOVENIJE Pomladanska dela na travinjn Letos se bo verjetno več kmetov odločilo za pašo, ker bodo tako prišli najhitreje do krme, ki je zaradi izpada pridelka v preteklem letu primanjkuje že za zimsko krmljenje. Paša je najcenejši vir prehrane govedi, zato moramo pašnike in travnike pravočasno pripraviti, da bodo spomladi čim hitreje ozeleneli. Tisti, ki že imajo urejen pašnik, so se že ali pa se še bodo lotili popravljanja ograj. Pregledati je potrebno celo ograjo in poškodovane kole in izolatorje zamenjati,preveriti moramo tudi spoje žic, da bo povsod v ograji pravilna električna napetost. Če je žica zaradi snežne odeje raztegnjena in napenjalni osnovni koli zrahljani, le-te zabijemo in napnemo čico. Če v jesenskem času nismo travne ruše pokosili oziroma popasli in imamo oaze s staro, dolgo suho travo, jih moramo očistiti. Staro suho travo je potrebno pograbiti z ruše, da bo lahko mlada trava spomladi hitreje odgnala. Najslabše je,če staro suho travo očistimo s požiganjem. S tem, ko požgemo staro travo, nam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kvalitetnih trav, hkrati pa nam toplotno obdela seme plevelov in manjvrednih trav, ki potem hitreje vzkalijo. Počgane površine so hitro zelene s pomočjo slabih trav in plevelov, ki nam v prehrani goved prav nič ne koristijo. Toplota ognja nam v vrhnjem sloju zemlje ne uniči samo rastnih vršičkov kvalitetnih trav ampak tudi koristne organizme in mikroorganizme, ki v tleh spreminjajo organsko snov v hranila dostopna rastlinam. Zelo pomembno je tudi, da ugotovimo, kaj seje tekom zime zgodilo na travinju. če je zimska zmrzal dvignila in potrgala korenine trav in metuljnic, ki zaradi tega nimajo več stika z zemljo, je potrebno takšne površine poval-jati. Z valjanjem pritisnemo travno rušo ob zemljo, rastlinam pa omogočimo stik z zemljo in hranilnimi snovmi. Poškodovane in oslabljene rastline tako hitreje počenejo korenine in ozelenijo. Brananje priporočamo na zelo težkih in zbitih tleh, kjer je dolgo ležala snežna odeja in je močno zbila travno rušo. S travniško brano prerežemo korenine travne ruše, razgrebemo krtine in ostanke organskih gnojil. Najbolj je priporočljivo gnojenje travinja na osnovi kemične analize tal, s katero se ugotavlja zaločenost tal s hranili. Gnojenje s fosforjem in kalijem se lahko opravi že jeseni ali pa tudi spomladi. Z njima lahko gnojimo na zalogo, saj se praktično ne izpirata iz tal. Z gnojenjem z dušikom pa se lahko tudi “ taktizira “. če vam grozi pomanjkanje krme, morate čim prej pognojiti (marec, ko se pojavijo prvi zeleni listi trav) tisti del travinja, ki ga boste najprej uporabili.Tako .... (£)trideja Mudimo vam največ in najboljše, kar potrebujete za uspešno delo na vrtu, v nasadu... ter rejo hišnih ljubljencev! Vse to po konkurenčnih cenah. VABLJENI ^3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331J boste imeli prvo pašo skoraj 10 dni prej kot ponavadi. Ker bo dušik če v aprilu porabljen, morate v začetku maja rušo ponovno dognojiti, da bo trava še naprej dobro priraščala. Na pašniku ali travinju, ki ga boste uporabljali šele v maju, pa lahko gnojite šele aprila, koje že toplejše vreme. V tem času ruša hitreje raste in če je v tleh dovolj hranil bo tudi pridelek večji. Spomladi in za dognojevanje je potrebno 40 - 60 kg čistega dušika na hektar, to pa je v: 270 - 400 kg/ha NPK 15-15-15 ali 310 - 460 kg/ha NPK 13-10-12 ali 150 - 220 kg/ha KAN ( 27% ) ali 20m3 nerazredčene gnojevke na hektar. Preden vozimo gnojevko na trav-inje, jo moramo razredčiti z vodo, ker s tem dosečemo: - boljše izkoriščanje dušika iz gnojevke, - zmanjša se nevarnost, da se gnojevka zaskorji na površini in tako zaduši travno rušo, - boljše siliranje krme, ker ni zamazana, - ni nevarnosti, da bi začgali rušo. Marija Mikek Vitamin E V predzadnji številki smo govorili o vitaminu C, enem od antioksidantov, danes pa si poglejmo nekaj o vitaminu E, prav tako antioksidantu, ki pa je za razliko od vitamina C topen v maščobah . Nalaga se v jetrih, maščobnem tkivu, srcu, mišicah, modih, maternici, krvi, nadledvičnih žlezah in hipofizi. Za razliko od vitamina C, se le-ta meri v i.u. (mednarodna enota in ustreza 1 i.u. vitamina E enemu miligramu). Sestavljen je iz tokoferolov (alfa, beta, gama, delta, epsilon, zeta, eta in theta). Najučinkovitejši je alfa-tokoferol. Priporočljiva dnevna količina za odrasle je 8 do 10 i.u. Enako kot vitamin C se v telesu shranjuje sorazmerno kratek čas. Že z blatom se izloči 60 do 70 odstotkov dnevne količine. Kako nam pomaga vitamin E? Telesu zagotavlja kisik in s tem povečuje našo vzdržljivost; skupaj z vitaminom A varuje pljuča pred onesnaženim zrakom; preprečuje in topi krvne strdke; preprečuje utrujenost, pospešuje celjenje opeklin; pomaga pri zniževanju krvnega tlaka; igra pomembno vlogo pri preprečevanju splavov; pomaga pri odpravljanju krčev v nogah in krčev pri športnih naporih. Najboljši viri so: žitni kalčki, sojino zrnje, rastlinska olja, brstični ohrovt, listnata zelenjava, špinača, obogatena moka, polnovredno žito in žitarice, jajca.... Tudi vitamin E nam je na voljo v obliki raznih pripravkov v obliki olj ali suhih tabletk, topnih v vodi. Pri kupovanju tega vitamina bodite zahtevni kupci. Od prodajalcev zahtevajte, da vam ponudijo izdelek, ki je naraven, ki vsebuje celoten kompleks vitamina E, tokoferole in tokotrienole, kot jih zasledimo v naravi, daje postopek pridelave hladen, se pravi, daje olje iztisnjeno po hladnem postopku (tu se kalček počasi stisne pri nizki in nadzorovani temperaturi, kar omogoča ohranjanje hranilne vrednosti v končnem izdelku), ne uporabljajte pa izdelkov, ki so pridobljeni s stiskanjem s pomočjo topil (v tem primeru se olje iztisne s pomočjo kemičnih topil) in izdelkov pridobljenih s pomočjo stiskanja pri visoki temperaturi (pšenični kalček se tu skuha in stisne). Kakovost je odvisna tudi od kraja, kjer pridelujejo pšenico, načina predelave, od vrste pšenice in drugih dejavnikov. Kdo so sovražniki vitamina E? Toplota, kisik, temperature pod ničlo, priprava hrane, kontracepcijske tablete, odvajala,... Veliko dejstev govori v prid vitamina E. Ker odganja proste radikale, preprečuje oksidacijo. Zmanjšuje pogostost koronarne srčne bolezni za približno 40 odstotkov, kar potrjuje že staro domnevo, da antioksidanti varujejo arterije. Omenimo dve raziskavi, ki sta zelo prepričljivi. Prva je osem let spremljala 87 tisoč medicinskih sester, ki so redno izpolnjevale vprašalnike o svoji prehrani, navadah in zdravstvenem stanju. Analiza je med tistimi, ki so vsaj dve leti jemale vsaj 100 i.u. vitamina E na dan, ugotovila 41 odstotkov manj koronarne srčne bolezni kot med ostalimi. Druga raziskava temelji na štiriletnem spremljanju 40 tisoč moških. Pokazala je, da seje nevarnost za koronarno srčno bolezen med moškimi, ki so vsaj dve leti uživali vitamin E vsak dan, zmanjšala za 37 odstotkov. Ne pozabimo - bolezni srca in ožilja so na prvem mestu umrljivosti pri nas. Zato vitamina Enikakorne gre zanemariti. Izsled- ki znanstvenih raziskav vedno znova pospešujejo prodajo prehrambenega dopolnila z vitaminom E. Zavedati se moramo tudi, da je široka uporaba vitamina E poceni - neprimerno cenejša od zdravil in samega zdravljenja holesterola in ostalih kardiovaskularnih obolenj. Koronarne srčne bolezni se začnejo z oksidacijo (procesom, ki povzroča tudi rjavenje kovin) holesterola LDL. Dogajanje ima tri glavne stopnje: LDL se nakopiči v arterijski steni in oksidira. Oksidirani LDL, ki lahko poškoduje arterijsko tkivo, pritegne bele krvne celice. Bele krvne celice pogoltnejo oksidirani LDL, se tako nakopičijo v arterijski steni in končno zožijo žilno svetlino. Posledice so vam gotovo znane. Motnje krvnega pritiska, infarkt, kap... Nadaljujemo lahko z dejstvom, da vitamin E kot antioksidant odvrača tudi rakava obolenja, preprečuje katarakte (sive mrene),... Izboljšanje vitaminskega stanja z ustreznimi prehrambenimi dodatki je varno in poceni, kot sem že omenila. Zadostno uživanje vitaminov in mineralov bi moralo biti na seznamu ukrepov za zdravo življenje, skupaj z normalno telesno težo, telesno dejavnostjo, varno spolnostjo, nekadilstvom, in še s čim. Z »zdravo pametjo« bomo povečali imunost in zmanjšali pogostost okužb, dosegli pomembne cilje in zmanjšali stroške zdravljenja. Dvakratni nobelovec dr. Linus Pauling (1954 kemija, 1962 mir), roj. 1901, je trdil, dajemanje večjih odmerkov vitamina C in E preprečuje raka na prostati. Sam je dolga leta jemal po 800 i.u. vitamina E in kar 18 gramov vitamina C na dan.. Umrije star 93 let. Tudi dr. Rimm, vodja ene od prej omenjenih raziskav, pravi, da poleg tega, da pazi, da uživa zdravo prehrano in se dovolj giblje - za vsak primer vzame tudi 200 i.u. vitamina E na dan. Spremenimo ugotovitev ameriškega strokovnjaka dr. Walterja Bortza s strani fordske univerze: »Živimo premalo in umiramo predolgo!« No, toliko v razmislek. Tibaja Požiganje suhe trave, listja in vejevja Leske in jelše so že skoraj odcvetele, telohi, zvončki, trobentice in žafrani so pokukali iz suhega listja. Pomlad si odeva svoje svečano oblačilo. Vsako leto znova smo jo veseli, še zlasti letos po dolgi, mrzli, sneženi in megleni zimi. Zdaj se začenjajo spomladanska opravila: potrebiti, pograbiti in pospraviti je treba suho travo, listje, odmrlo in obrezano vejevje po naših vrtovih, sadovnjakih in travnikih. Večina ljudi potem, ko ves material spravi na kupe, naredi kot so delali naši predniki: pritakne vžigalico in vse pokuri. Hitro in enostavno, pa je res tako? Se kdaj vprašate, kakšne so lahko posledice požiganja? Oglejmo sijih! 1. S kurjenjem se porablja kisik, pri gorenju nastaja ogljikov dioksid. Pri gorenju nastaja neprijeten dim, ki včasih zakadi in zadimi cele vasi in naselja, zlasti če se kuri bolj vlažen material. Z dodajanjem drugih odpadko v na ogenj (npr. plastika, guma) se pri gorenju sproščajo zelo strupeni plini, ki jih hočeš nočeš vdihavamo največ mi sami, trpijo pa tudi naši sosedje. Kdor meni, da so to le majhne količine in neznatne posledice, se moti. Tako sami sebi po nepotrebnem onesnažujemo zrak. 2. Če gledamo stvari širše, s perspektive našega planeta Zemlje, je kurjenje organskih odpadkov le še dodaten nepotreben prispevek k ogrevanju atmosfere in spreminjanju podnebja. 3. S kurjenjem suhe trave in gozdnih obrobkov na travnikih in pašnikih, kijih nismo kosili, povzročamo veliko požarno nevarnost. Zaradi nizke količine padavin vlada v tem času suša, vse je suho in zelo vnetljivo. Ogenj se lahko v trenutku razširi in nam uide iz kontrole. Koliko nepotrebnih požarov so morali naši gasilci že pogasiti. Zadnji je bil samostanski hrib v Nazarjah, celo južno pobočje je pogorelo prej kot v desetih minutah, čeprav so gasilci takoj posredovali. Zato priporočam veliko pazljivost pri kurjenju! 4. S kuijenjem vplivamo na rastlinski in živalski svet, posebej živali se ognja zelo bojijo. Če so prepočasne, jih čaka smrt. Pašniki in gozdni obronki so zavetišče rastlinskim in živalskim vrstam, ki smo jih pregnali iz močno gnojenih ter obdelanih polj in travnikov. Če jih bomo s požiganjem pregnali še od tu, potem se nimajo več kam umakniti. Zato vas prosim za obzirnost pri požiganju. Iz povedanega sledi skupna ugotovitev: POŽIGANJE SUHE TRAVE, LISTJA, VEJEVJA, VRTNIH ODPADKOV JE NEPOTREBNO IN ŠKODLJIVO. Skrajni čas je, da se tega vsi zavemo. Če požigati ni pametno, kam pa potlej s temi odpadki? Kako naj ravnamo, da sebi, okolju in naravi ne bomo škodovali? Vse organske opdadke preprosto spravimo na kup v neugleden del vrta, na rob travnika, pašnika, sadovnjaka in jih pustimo, da se po naravni poti razgradijo in iz njih počasi spet nastane rodovitna prst. Važna je izbira tega prostora. Naj bo na bolj skritem mestu, dostopen za dovoz odpadkov in izogibati se moramo bližine voda, izvirov in potokov. Pravzaprav bi morala vsak hiša, še posebej pa kmetija, imeti tako odlagališče za organske odpadke. Seveda pa moramo poskrbeti, da se na takem odlagališču ne odlagajo nevarni in nerazgradljivi odpadki (plastika, kovine, steklo, odpadna olja,...). Moderna beseda za proces razgradnje je kompostiranje. Pri kompostiranju proces razgradnje pospešimo tako, da odpadke najprej zdrobimo, potem jih nalagamo na kup po plasteh in dodajamo še star zrel kompost, lahko pa tudi nekaj hlevskega gnoja. Tako v mesecu ali mesecu in pol nastane kvaliteten kompost, ki ga uporabimo v vrtu in za sajenje okrasnih rož v korita. Če svoj vrt gnojimo s kompostom, pridelamo bolj zdravo povrtnino. O tehniki in koristih kompostiranja si lahko preberete v vsaki dobri knjigi o vrtnarjenju. Želim vam, da v letošnji pomladi dihate čist zrak! Tudi sami lahko nekaj storite, da se bo želja uresničila! Zeleni Franček 112^1 ■■fi llfl 'SyK* UP 4EL HtJP KL I *ÖCDT TEL: POLZELA 720-592, VELENJE 863-960 mmm* ALTO od 12.990 DEM SWIFT od 14.990 DEM BALENO od 19.990 DEM wasai s BALENO 4WD od 24.990 DEM SAMURAI 4WD od 23.990 DEM VITARA 4WD od 31.990 DEM NOVO NOVO VITARA TURBO DIESEL 2.0 PROMOCIJSKA CENA 39.990 DEM UGODNI KREDITI, STARO ZA NOVO Pa smo zaključili z vsemi počitniškimi dnevi do nad-aljnega. V nedeljo sem malo iskala informacije, kaj se je in kaj se ni dogajalo med "dopustom”. Eni ste imeli počitnice en teden, drugi cel mesec, a stavim, da so vsem minile prehitro. Ti različni termini "nepou-ka” so bili za nekatere prav moteči in so povzročili tudi prenekatero zavist, ko je brat lahko šele začel poležavati, sestrica pa je že spet morala sesti iv šolsko klop. 'Kaj bi temu pomagalo, ne vem, lahko pa se pozanimaš na Ministrstvu za šolstvo, saj se mi zdi, da tam delijo te vrste milost oziroma nemilost. Splošno ravnanje in počutje v času počitnic je bilo moje prvo standardno vprašanje. Malo me je še zanimal praznik Valentinovo, bil je v času počitnic (za nekatere), in nazadnje želje za izboljšavo življenja "zatiranega sloja, fešte in žura željnih anketirancev". Kaj je nastalo, se vidi. Jože in Simona Slapnik v družbi bratranca Tomaža in sestrične Tatjane iz Podkuma pri Zagorju ob Savi Cela stran naših ”čajtng” . MARKO PRESEČNIK iz Mozirja, študent prvega letnika geodezije na fakulteti v Ljubljani Med letošnjimi enomesečnimi počitnicami se nisem kaj dosti učil, saj me k učenju ni priganjal kak izpit (imel sem le en kolokvij). Cez teden sem bil s punco, med vikendi pa sva skupaj odkrivala pomanjkanje "fest”. Včasih sva obiskala Zmajevo votlino. Želel sem si smučanja kje v gorah in seveda ob večerih dobre družbe in prisme zabave. Plan, da bi jo v dvoje mahnila nekam na prave pestre počitnice, je padel v vodo, na Valentinovo nama je "zimska bolezen”prekrižala načrte. Rahla smola se temu reče. Prisluhnil bi: Parnemu valjaku, Bajagi, Oliverju Dragojeviču in kakim rock and roli izvajalcem. Všeč so mi dobri pikniki. SIMONA SLAPNIK iz Šmartnega ob Dreti, študentka drugega letnika Visoke upravne šole v Ljubljani Med počimicami sem se z učenjem pripravila na dva izpita, šivala, kuhala (ne ravno na lasmo pobudo), brala romane, časopis in seveda Savinjske novice. Na računalniku sem izdelala seminarsko nalogo. Na Valentinovo sem morala na izpit, tako da ni bilo nič z praznovanjem ljubezni. Nasplošno sem bila nekaj časa doma, del počitnic pa sem preživela v Ljubljani. Klepet in kava sta pač nepogrešljiv del bivanja v mestu, Iger študiram, zato sem po to šla tja, ostalo pa sem dobila doma. Nič nisem pogrešala. Poslušam Klaidermana in če je dobra družba vse po vrsti. Odvisno od počutja. JOŽE SLAPNIK iz Šmartnega ob Dreti, učenec 7. razreda OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad V času počitnic sem se precej prevozil z motornim kolesom, igral na računalniku igrice: descent, magic theater, Sibirija... in pomagal doma na kmetiji. Vem, da sem se ”mav premav učil” pa kaj zdaj morem. Veliko sem prebiral pisma, saj sem jih s pomočjo rubrike za dopisovalce v reviji Jana prejel kar 38. Seveda so bila to pisma bralk, da bo vse jasno. Moj glasbeni idol je Adi Smolar. EVA BASTL iz Nazarij, dijakinja 4. letnika Srednje komercialne trgovske šole v Celju Zjutraj sem kljub počitnicam zgodaj vstajala. Rada se ukvarjam s športom, zato sem veliko kolesarila (vsak dan po 30 km). Sem vegetarijanka in pripravljanje zdrave hrane mije v veliko veselje. Popoldne smo hodili s starši na potepe. Zvečer smo šli s prijateljicami in prijatli ven. V Celju nam je všeč Bar flay, pa tudi v Ljubljano smo šli pogledat, kaj pamemega imajo tam. Hodila sem tudi v times, pa brala tabloide in šla v kino. Rada imam vožnjo z avtomobilom. Igrala sem tudi klavir in se vsak dan določen čas učila. Valentinovo sem preživela s prijatelji. Pogrešam več krajev za mlade, družabna srečanja, organizirane športne aktivnosti. Lepo bi bilo, če bi se lahko udeležila še kakega dobrega rock žura in da bi Boy Zone obiskal našo dolino. PETRA UGOVŠEK iz Ljubnega, učenka šestega razreda OS Ljubno ob Savinji En dan počimic sem preživela pri sestrični, sicer pa sem malo dlje spala, brala, igrala računalniške igrice in se tudi učila. Hodila sem še na sprehode, se rolala in pomagala stari mami. V soboto smo šli poslušat Godbo na pihala, v nedeljo pa odrsko igro. Za Valentinovo sem od atija dobila čokoladne srčke. > Rada bi v živo slišala Kelly family in Pop design. DEJAN UGOVŠEK iz Ljubnega, dijak drugega letnika Srednje elektrotehnične šole v Ljubljani, smer telekomunikacije Vsako jutro sem spal dlje kot po navadi. Učil sem se, kolikor se mi je ljubilo, gledal televizijo ter igral računalniške igrice in prebral dve knjigi (ena od teh je bila za domače branje). Od športa sem največ igral tenis, na vrsto pa je prišla tudi odbojka in košarka. Včasih me je pot zanesla v Planinko in sem tam igral biljard. V času svojih počitnic sem pogrešal več sošolcev iz OŠ. V Ljubljani smo v šoli le štirje, tako da med počitnicami resno primanjkuje družbe. Za Valentinovo mislim, da sem bil bolj priden kot po navadi. Pogrešam več kulturno, glasbeno zabavnih dogodkov za mlade. Na koncertu bi rad poslušal Šank rock, Parni valjak in Pink floide. GOZDNI DIRIGENT Jutro v gozdu. Sončni žarki so pregnali mrak, veter pa je prevzel nalogo, da očisti gozd megle. Vse je tiho, le tu in tam kakšen list zapusti vejo, na kateri je preživel svojo mladost. V ostrih zavojih se spusti proti tlom, kjer se bo v družbi vrstnikov postaral. Takrat pa prepara zrak nenavaden ropot. Zdi se, kot da bi krokodil odpiral svoj gobec, ali pa so morda v gozd prišli gozdni delavci? Na deblu stare bukve je stal fin gospod, oblečen v svetleč frak z belim ovratnikom. Bil je kot dirigent pred velikim gozdnim orkestrom. Namesto dirigentske palice je imel velik kljun, s katerim je po votlem deblu udarjal prve takte gozdne simfonije. Ali ste že spoznali umetnika? Orkestru je dirigiral detel. S svojim kljunom je udarjal po lubju, daje letelo na vse strani. Ob zadnjem taktu skladbe je odkril črva, ki je ravno zajtrkoval na stari bukvi. Detel je pogoltnil slastni zalogaj in stari bukvi podaljšal življenje. Ta pa ga je v zahvalo skrila v svoje naročje. Sanja Prosen, 4.a OŠ Mozirje Mentor Judita Marovt ZABAVA EJ! Dragi prijatelji! Od tokratne številke dalje bo naša in vaša rubrika nekoliko drugačna. Poleg novic iz sveta zabavne glasbe v sodelovanju z radijem RAP iz Polzele začenjamo z objavljanjem Glasbene lestvice osnovnih šol. Najprej nekaj osnovnih pojasnil. Lestvico bomo v pismeni obliki objavljali v Savinjskih novicah, v zvočni obliki pa na Radiju Polzela. Vedno se bo pet skladb z največ prejetimi glasovi uvrstilo na naslednjo lestvico, dodali pa jim bomo še pet novih predlogov. Na RAP-u bo lestvica na sporedu vsako soboto po izidu Savinjskih novic (torej vsakih 14 dni) od 10.30 do 11. ure v oddaji Čenčarije. Slišite jo na frekvenci 89,1 MHz. Kako glasujete? V Savinjskih novicah bomo poleg lestvice vsakokrat objavili tudi glasovnico za glasovanje. Z eno glasovnico je mogoče glasovati samo za eno skladbo, ki je takrat na lestvici. Glasovnice je potrebno poslati na naslov RAP-a najkasneje do navedenega datuma. Glasovanje za posamezne skladbe bo potekalo tudi preko radija v času omenjene oddaje. Radijski glasovi so enakovredni glasovom po pošti. Ob koncu meseca vsi glasovi oziroma glasovnice sodelujejo v žrebanju, katerega glavna nagrada je Walkman, ki ga podarja pokrovitelj Zadruga Mozitje. Ime nagrajenca bo objavljeno v prvi naslednji številki Savinjskih novic in prvi oddaji Čenčarije po opravljenem žrebu. V gozd prišla tetka je jesen, vse živali pa kot blisk se pripravljajo za ta obisk. Veverica prinesla slastne je orehe, zajček našel velik je korenček, ježek težko nese zrelo hruško. Lisica ulovila je fazana, čebelica medu nabrala, kmalu se pričela bo zabava. Erik Dobrovc, 4.b OŠ Ljubno ob Savinji Mentor Ana Kamplin SKRIVNA BITJA IZ GOZDA Nekoč je živel lesni črviček Fido po imenu. Izlegel se je v rovu pod lubjem. Ko je odprl očije pred njim stala mama. Dajala mu je poslednja navodila za na pot. Fido je žalosten odšel izpod lubja po svetu s trebuhom za kruhom. Večkrat je stradal in večkrat so mu skrbni gozdarji odnesli deblo izpred nosu. Lepega zimskega dne sta v gozd prišla gozdarja. Požagala sta smreko, jo oklestila in odšla. Fido je zbral še poslednje moči in se odpravil k smreki. Pogrizel je lubje, se najedel in užival pod njim. Tam se je dobro počutil. Deblo je tam ležalo tri, štiri dni. Tako črvičku ni bilo treba skrbeti za hrano. Takrat je bil Fidov želodec poln kot žoga. A žal so naslednji dan prišli gozdarji po hlod. Preden so ga naložili na tovorni avto, so mu odstranili lubje. Težka gozdarjeva noga je stopila na lubje, pod katerim se je skrival Fido. Dolgo je ječal pod težo, vendar je kljub požrtvovalnosti omagal. Peter Marčinko, 5.a OŠ Mozirje Mentor Marija Venek Nagrada za pravilen odgovor v februarju -Walkman, ki ga podarja Zadruga Mozirje - prejme: Urša Cajner, Pusto Polje 18, Nazarje. Zadruga mozirje Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Vse jasno? Torej začnimo! Glasbena lestvica osnovnih šot Predlogi: 1. Culture Beat - The megamix Z. Robert Miles - One and one 3. Red 5 -1 love you... Stop! 4. Bryan Adams - I’ll always be right there 5. Aerosmith - Tailing in love 6. CITA-Zoom 7. Spice girls - Wannabe 8. Toni Braxton - Un break my hearth 9. No doubt - Don’t speak 10. 3T -1 need you j Glasbena lestvica osno vnih so/ MAREC 1997 I Glasujem za skladbo izvajalec - skladba ( Ime in priimek____________________________ Naslov____________________________________ Kupon, nalepljen na dopisnici, pošlji na naslov: RAP - Radio . Polzela, p.p. 30, 3313 Polzela najkasneje do petka, 14. marca /997j Logarska dolina 12. smučarski tek Podjetji Logarska dolina in EPSI Nazarje ter Športno društvo Solčava so v nedeljo, 23. februarja, organizirali 12. smučarski tek Logarska dolina 97. V prekrasnem vremenu je nastopilo 82 tekačev in tekačic v štirih kategorijah, kar je bilo sicer nekoliko manj, kot so organizatorji pričakovali, kljub temu pa je prireditev lepo uspela. V kategoriji moških do 40 let, ki so se pomerili na 30 kilometrov dolgi progi, je bil najhitrejši 33-letni Branko Trstenjak s časom 1:14:21,7. Na drugo mesto seje uvrstil 37-letni Tine Zupan, ki je za zmagovalcem zaostal le dobro sekundo, tretje mesto pa si je pritekel 31 -letni Boštjan Lekan s časom 1:14:30,9. V kategoriji moških nad 40 let je zmagal 44-letni Alojz Gril, ki je za 30-kilometrsko progo potreboval uro, 19 minut in pet sekund in pol. Dobrih pet minut počasnejši je bil 47-letni Niko Svolšak, na tretje mesto pa seje uvrstil 51-letni Milan Vidic, kije za drugovrščenim Svolšakom zaostal slabe pol minute. V kategoriji žensk nad 30 let, ki so prav tako tekle na 30 kilometrov dolgi progi, je s časom 1:43:44,0 zmagala 40-letna Božena Lipej, druga je bila 45-letna Marija Kavčič, kije za zmagovalko zaostala minuto in 12 sekund, tretje mesto pa je pripadlo 32-letni Suzani Krebs, ki je za progo potrebovala še 36 sekund več kot Kavčičeva. Na 8-kilometrskem trim teku je bil najhitrejši 46-letni Ivan Fal-noga, ki s progo opravil v 22 minutah in 34 sekundah, drugo mesto je osvojil 29-letni Matjaž Rajter s časom 24 minut in 4 sekunde, na tretjo stopničko pa se je povzpela predstavnica nežnejšega spola, 21 -letna Nataša Pukl, kije do cilja potrebovala 25 minut in 48 sekund. Nekateri tekmovalci so imeli pripombe'glede sprememb kate-- gorij in proge glede na prvotna določila, kar pa v celoti ni pokvarilo lepo izpeljane tekme. Franci Kotnik Športna šola nogometa V mesecu februarju je v Mozirju začela delovati športna šola nogometa. Namenjena je predvsem predšolski in šolski mladini. Treningi se odvijajo v telovadnici TVD Partizan, in sicer za nogometaše od 5. do 10. leta starosti ob torkih in četrtkih od 15. do 16. ure, za nogometaše od 10. do 16. leta starosti pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 16.15 ure. V poletnih mesecih bodo treningi potekali na igrišču NK Elkroj v Lokah pri Mozirju. KF Osnovnošolsko DP v judu V Slovenski Bistrici seje v soboto, 15. februarja, odvijalo osnovnošolsko državno prvenstvo za starejše dečke, letnik 1982-1983. Tekmovanja se je med več kot petdesetimi os- novnimi solarni iz cele Kocbeka iz Gornjega Gradu Gornjegrajsko šolo je predstavljal Peter Stakne, kije član ju-jut-su kluba Samuraj Gornji Grad, s svojim trenerjem Tomijem Stankovičem. Peter je nastopal v kategoriji do 55 kg. Čeprav je prvič tekmoval v judu, seje Peter tudi v tej, zanj novi športni disciplini odlično znašel, saj je (kljub sodniški pristranskosti) dosegel sed- ije udeležila tudi OS Frana mo mesto. S tem je vzbudil pozornost med nekaterimi trenerji juda, saj so se po njegovih borbah začeli spraševati, kdo je ta fant. Dobil je celo ponudbo iz judo kluba Maribor Branik, da bi v prihodnji sezoni tekmoval zanje. Tomi Stankovič Ženske, njihovo življenje in delo v zgodovini Na pobudo Američanke Klare Zo- janja, tako v kulturi kot v znanosti, tkin, so se leta 1910 v Kopenhagnu Slikarka Ivana Kobilica, pesnica zbrale socialistke iz vseh dežel in javno objavile svoj manifest. Zahtevale so volilno pravico, večjo socialno varnost, za enako delo enako plačilo, zaščito otrok in odpravo trgovine z belim blagom. Določile so, da bo 8. marec mednarodni dan žena. Te njihove zahteve so bile leta 1945 priznane in uzakonjene pri organizaciji Združenih narodov v Parizu. Narava je ženske določila, da rojevajo in ohranjajo rod. Vsega hudega, kar se je v teku zgodovine zgrnilo na človeški rod, so bile v veliki meri deležne ženske. Vojna - bič človeštva jim je pobirala može in sinove. In vse delo za preživetje družine je ostalo na njihovih ramenih. Vojna pa ne pusti za sabo samo zmagovalce in mrtve, pusti tudi ranjence. Grozote na bojišču je videla angleška medicinska sestra Florence Nightingalova in je z 38. bolniškimi strežnicami odšla na krimsko bojišče na Krim. Tam je organizirala prve ekipe za pomoč ranjenim in bolnim vojakom. Na bojišču je delala od leta 1854 do leta 1856. Ker moč in oblast ne miruje, so si sledile tudi vojne. Turški vpadi, kmečki upori in spet so bile ženske tiste, ki so lajšale gorje trpečim. Tudi mi Slovenci smo imeli in še imamo veliko Florenc Nightingal. Slovenske ženske so se težje a vendar enakovredno z moškimi vključevale na vsa področja ustvar- Luiza Pesjakova, pisateljica Zofka Kvedrova, Marija Kmetova, igralka Vika Podgorska, v šolstvu Minka Govekarjeva, v znanosti Angela Piskemikova. Tudi v trgovini in obrtništvu so bile uspešne. Zenske - delavke pa so imele mnogo ovir. Njihova pot izobraževanja in pridobitve poklica je bila težka. Vendar so z občasnim delom pridobivale delni zaslužek. Niso bile zdravstveno in nepokojninsko zavarovane. Mnogo jih je odšlo za zaslužkom v Trst, Egipt, Aleksandrijo in v Ameriko. Ženske so v času med obema vojnama aktivno posegale tudi na politična dogajanja. Po drugi svetovni vojni je prispevek žensk pri izgradnji porušene domovine, oblikovanju družbenega sistema, socialne, zdravstvene in izobraževalne politike velikega pomena tudi za delovanje žensk danes. 47 odstotni delež družbenega proizvoda je delo žensk. Gotovo ni vsaka ženska zrela za politično delo. Toda ali je za to delo zrel vsak moški? Odgovor bi bil: “Demokracija nas je obdarila z razslojevanjem ali kakor zdaj temu pravijo za mnogo življenj na obrobju.” Vsem ženskam za 8. marec iskrene čestitke in lep pozdrav! Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Udbovski dosjeji Nimam namena se spuščati v to, ali je uredništvo tednika Demokracija modro in pravilno ravnalo, koje objavilo nekaj seznamov tajnih sodelavcev iz rezervnega sestava politične policije. Ni pa možno soglašati s tem, kar je zapisala gospa Vera Poličnik v 4. št. SN, ko sodelavce politične policije primerja in enači s tistimi, ki na prošnjo in razglas polic-ije in kriminalistične službe pomagajo izslediti storilca hudo kaznivega, odnosno, kriminalnega dejanja. Med temi in onimi je velika razlika, če že ne kar diametralno nasprotje. Rezervni sestav politične policije je imel nalogo čuvati sistem - to je komunistično ideologijo in vladavino pred morebitnimi notranjimi nasprotniki režima. Popolnoma nekaj drugega pa je, kadar policija objavi, naj občani pomagajo izslediti storilca hudega kriminalnega in kaznive- ga dejanja. Če pa je temu tako, kakor nas poučuje gospa Vera Poličnik, da so opravljali tajni rezervni Udbovski vohuni, špijoni in špiclji častno ter družbeno koristno poslanstvo, potem pa si mirne duše lahko štejejo v čast, da jih je vsaj Demokracija z delno objavo njihovih imen počastila. V njihov zagovor pa si upam trditi, daje bilo visok procent tistih, ki jih je Udba na tak ali drugačen način dobila v svoje zobčenike, poštenih in po srcu dobrih. Niso nastavljali ušes, raje so se umaknili od tam, da niso nič slišali in nič poročali. Če bi se vsi striktno držali navodil svojih šefov, bi se najbrž v tistih časih še veliko več nedolžnih državljanov znašlo pred CK-jevskimi tožniki in sodniki. Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Popravek informacije V 4. številki SN smo v rubriki “kronika” pod naslovom Kurilno olje izteklo v Savinjo na podlagi informacije iz UNZ Celje objavili, da so olje iz Savinje odstranili celjski poklicni gasilci. Izkazalo seje, daje bila informacija netočna, saj so omenjeno delo opravili gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz občine Mozirje. V času od razlitja 5. februarja do pregleda inšpekcije 7. februarja je bilo pri dežurstvu angažiranih 15 gasilcev. Avtobusu odpadlo rezervno kolo 18. februarja se je ob 14. uri zgodila prometna nesreča na regionalni cesti Letuš - Mozirje. Nevenka S. iz Mozirja je z osebnim avtomobilom vozila v smeri proti Mozirju, koje z avtobusa, kije vozil pred njo, nenadoma odpadlo rezervno kolo. Nevenka je vanj trčila in poškodovala svoj avto. Zoper voznika avtobusa Jožeta N. so policisti napisali predlog sodniku za prekrške. Neprevidno prehitevanje 18. februarja seje nekaj minut po 18. uri pripetila prometna nesreča na regionalni cesti med Varpoljem in Šentjanžem. Erik M. iz Gornjega Grada je z osebnim avtomobilom vozil za voznico Julijano Ž. iz Nazarij in jo pričel prehitevati v trenutku, ko je njega že prehiteval drug voznik. Koje le-ta Erika opozoril z dolgimi lučmi, je slednji sunkovito zavil nazaj na desno, začel zavirati, vendar je kljub temu trčil v zadnji del Julijaninega avtomobila, ki seje zato prevrnil na streho. V prometni nesreči je nastala znatna materialna škoda. Vlom v stanovanjsko hišo V noči z 20. na 21. februarje neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Franca Z. z Ljubnega. Lastnik pogreša fotoaparat s teleobjektivom, vreden okoli 400 tisoč tolarjev. Tatvina avtoradija V noči z 21. na 22. februarje neznanec na doslej nepojasnjen način prišel v osebni avto, parkiran pred lokalom Zmajeva votlina v Nizki, in iz njega odtujil avtoradio. S tem je lastnico Simono P. iz Nazarij oškodoval za približno 55 tisoč tolarjev. S ceste na streho, nato pa še oh avtoradio 22. februarja je ob 3.55 uri Ema R. iz Tiroseka vozila osebni avto s Črnivca proti Gornjemu Gradu. Med vožnjo je zaspala, zato je zapeljala s ceste na travnik, kjer seje avto obrnil na streho. Ema se pri tem k'sreči ni poškodovala inje odšla po pomoč, medtem pa so neznanci njen avto postavili na kolesa in iz njega ukradli avtoradio. Pobegnil po trčenju 22. februarja je nekaj minut pred 19. uro Aleš H. vozil osebni avto iz Radmirja proti Gornjemu Gradu. V bližini odcepa za glinokop je vozil preveč po levi in zato trčil v nasproti vozeči avto, ki gaje vozil Erik M. iz Gornjega Grada. Po trčenju je Aleš odpeljal naprej, toda malce kasneje je zapeljal s ceste ter trčil v drevo. Avto je pustil na kraju dogodka in peš odšel domov, od koder pa je tudi kmalu odšel in se skril. Policisti so seveda izvedeli zanj in so zoper njega že napisali ustrezen predlog sodniku za prekrške. Poškodovan osebni avto 23. februarja je neznani storilec med 13.30 in 20. uro na parkirnem prostom pred avtobusno postajo v Mozirju poškodoval osebni avto, katerega lastnik je podjetje FIT iz Velenja. Na avtomobilu je razbil žaromete in zadnje luči ter vetrobransko steklo. Škodo so ocenili na okoli 180 tisoč tolarjev. Travniški požar 23. februarja so bili policisti ob 15. uri obveščeni o travniškem požaru v Nazarjah. Vzrok, zaradi katerega je zgorela trava na površini okrog 50 arov, je zaenkrat še neznan, policisti pa apelirajo na občane, naj bodo pri požiganju trave izjemno previdni. Nekdo mu je podrl smreke 24. februarja je Jože P. iz Tera obvestil policijo, da mu je neznanec v Rovtu pod Menino podrl šest smrek v skupni izmeri okrog 10 ku-bikov, ni jih pa odpeljal. Za storilcem še poizvedujejo. Ukradli so avtoradio in Walkman 24. februarja so bili policisti obveščeni o kraji, ki se je v soboto zgodila v prodajalni Izoles v Nazarjah. Pogrešali so avtoradio in Walkman. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so krajo izvedli mladoletniki in otrok, zoper katere bodo primemo ukrepali. Povzročitelj nesreče sladkosned 26. februarja seje nekaj minut po 19. uri zgodila prometna nesreča v Mozirju, v križišču za Žekovec. Jože Š. iz Vrbja pri Žalcu je vozil osebni avto iz trga proti omenjenemu križišču. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola je trčil v osebni avto, ki gaje v smeri proti trgu vozil Vladko R. iz Velenja, slednjega pa je pri tem odbilo v osebni avto, ki ga je za njim vozil Bogdan S. iz Velenja. Prometna nesreča seje končala z materialno škodo, povzročitelj Jože Š. pa je kraj nezgode zapustil peš, nakar so ga policisti izsledili v slaščičarni. Tovornjak se je prevrnil □ 27. februarja je ob 5.30 uri Franc Ž. iz Nizke vozil tovorni avto iz Mozirja proti Ljubiji. V bližini obrata Cinkarne Celje je zapeljal na bankino in nato na travo, kjer seje vozilo prevrnilo na streho. Voznik v nesreči ni bil poškodovan. Najdena verižica 27. februarja je pošteni najditelj na policijsko postajo prinesel verižico z obeskom iz rumene kovine, ki jo je našel v Mozirju. Lastnik jo lahko dobi na postaji. Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje v soglasju s Komisijo za kadrovske in administrativne zadeve Vlade Republike Slovenije razpisuje prosta delovna mesta 1. strokovni sodelavec I. (v glavni in sprejemni pisarni) v Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve 2. strokovni sodelavec I. (za lokacijske, gradbene zadeve) v Oddelku za okolje in prostor, prbmet in zveze ter gospodarske dejavnosti in 3. referent I. (turizem) v Oddelku za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti, za določen čas ('nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in posebnih pogojev določenih v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91,22/91,2/ 91-1., 4/93) izpolnjevati še naslednje pogoje: za delovno mesto navedeno pod 1: - višja strokovna izobrazba upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje osnov računalništva za delovno mesto navedeno pod 2: - višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali gradbene smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje osnov računalništva za delovno mesto navedeno pod 3: - višja strokovna izobrazba, pravne, upravne ali turistične smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje osnov računalništva Izbrana kandidata pod 1 in 2 bosta morala opraviti tudi preizkus znanja iz Zakona o upravnem postopku. Z izbranima kandidatoma pod 1 in 2 bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave, življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 8 dni po izbiri. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 1. februarja tega leta smo se za vedno poslovili od našega dragega Rudolfa HRENA iz Nazarij Rudolf seje rodil 9.4.1923 v vasi Kokarje kot zadnji otrok materi Mariji in očetu Francu. Bilje sin delovnih, poštenih in spoštovanih staršev. V rani mladosti je Rudolf glede na takratne razmere živel kar lepo, vendar ne dolgo. Tudi njega je zajela vojna vihra 2. svetovne vojne. Bilje mobiliziran v nemško vojsko. V enotah te vojske je prevandral Balkan in jugovzhodni del Evrope. Premiki in bitka so zahtevali veliko trpljenja od vsakega vojaka posebej. S kolikšnimi napori so se spopadali vojaki, mora opisati le udeleženec tega pekla. Rudolf je bil enkrat ranjen. Po končani 2. svetovni vojni je Rudolf moral zopet obleči vojaško obleko. Moral je iti na odsluženje vojaškega roka v jugoslovansko vojsko. Koje prišel od vojakov, sta se z Angelco Čeplak domenila za skupno življenje in se junija leta 1948 poročila. Rodili sta se jima hčerki Milena in Marija. V veliko veselje pa so jima bile tudi tri vnukinje in trije pravnuki. Rudolf je bil zaposlen v Glin-u Nazarje. Leta 1997 je šel v zasluženi pokoj. Kot vesten delavec je prejel več priznanj in pohval. Z ljudmi seje zelo razumel. Rad seje pogovarjal z njimi, jim pomagal z nasveti, pa tudi z delom. Koliko dobrih prijateljev in znancev je imel Rudolf, dokazuje tudi dolga vrsta tistih, ki so ga s solzami v očeh pospremili na njegovi zadnji poti. OBVESTILO OBČANOM OBČINE MOZIRJE Spoštovani občani! Vabimo Vas, da se oglasite na Občinski upravi vaše občine, kjer Vas bomo sprejeli: Župan Jakob PRESEČNIK - ponedeljek od 10.00 do 15.00 ure Podžupan Anton VENEK-sreda od 14.00 do 17.00 ure -petek od 11.00 do 14.00 ure Predsednik Občinskega sveta Dr. Anton JEZERNIK - četrtek od 9.00 do 11.00 ure Veseli bomo, da nas boste poiskali in se z nami pogovorili o utripu vašega kraja in tudi o morebitnih problemih, ki tarejo krajane. Nasvidenje na občinski upravi! Župan Jakob Presečnik OBVESTILO Vladimir Prelesnik, Solčava 31, p. Solčava, obveščam, da z 31.5.1997 preneham z dejavnostjo Splošno mizarstvo s.p.. J KI) ZGORNJESAVINJSKE DOLINE OBVEŠČA VSE LJUBITELJE, DA SE JE PRIČEL TEČAJ OSNOVNEGA ŠOLANJA PSOV. INFORMACIJE LAHKO DOBITE VSAKO NEDELJO OB 10.00 URI NA VADBIŠČU V VAR-POLJAH. Že mesec dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v mislih naših večno še živiš. V 70. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica Marija PODMENINŠEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, seje spomnili v molitvi, darovali sveče, svete maše in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku M. Pušenjaku za opravljen obred slovesa. Zahvaljujemo se sestri Šusterjevi in dr. Blažičevi za pomoč ob njeni bolezni. Vsi njeni ZAHVALA Potem, koje po daljši in mučni bolezni 9. februarja 1997 umrl Rok VERK mož, oče, dedek in pradedek upokojeni poslovodja trgovine ZKZ Mozirje v Ljubiji in smo ga 13. februarja 1997 na mozirskem pokopališču pospremili k večnemu počitku, bi sc radi, še vedno pretreseni v globoki žalosti, iskreno zahvalili dr. Ivanu Butu in dr. Karmen Fürstovi ter patronažni sestri Sonji za dolgoletno požrtvovalno skrb in zdravstveno nego, vsem skrbnim zdravnikom in obzirnim sestram ter osebju internega oddelka Bolnišnice v Topolšici, ki so mu v zadnjih trenutkih njegovega bivanja olajšali trpljenje, gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred, ZKZ Mozirje in gospodu Lojzetu Plazniku za iskren poslovilni govor, restavraciji Gaj, mozirskim Pustom za častno stražo in spremstvo ter gospodu Stanetu Podscdcnšku za poslovilni govor, pevcem za poslovilne pesmi in gospodu Damjanu za "Tišino". Iskreno sc zahvaljujemo tudi vsem sosedom in prijateljem, ki ste nesebično pomagali ves čas dolgotrajne bolezni, z razumevanjem lajšali trpljenje v najtežjih trenutkih in nesebično priskočili na pomoč ob žalostnem zadnjem dogodku. Prav tako sc zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekli oziroma sporočili iskreno sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Žena Malči, hči Tinka z možem, vnuka Rok in Tomaž s soprogama, pravnukinja Nika, pravnuk Nejc ter vsi drugi sorodniki V nepričakovanem, trudnem hipu se zdrzneš, oči gledajo, begajo! Še živiš... A pride trenutek, koraka ni več. Pogrezaš se... Molk je zdaj tvoj... Oči ti zapre mehka roka. Iz prostora dokončnosti greš v prostor nadaljevanja. ZAHVALA Ob težki ločitvi od našega dragega moža, ata, starega ata in brata Jakoba ŠTORGLA iz Podveže pri Lučah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim bivšim sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraze sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen verski obred, pevcem, govorniku in organistu. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Zg. Savinjske doline, za pomoč pri lajšanju bolečin njegove težke bolezni, prav tako tudi osebju bolnišnice Golnik. Se enkrat vsem hvala. Vsi njegovi Ob rojstvu ti sveče življenja, je zagorela vse skozi, si skromno, delovno in pošteno živela. Pred letom dni v bridkosti od doma, slovo si vzela po 80. letu starosti in bolezni ti sveča življenja je dogorela. ZAHVALA Angele DELEJA tete iz Pustega polja Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste stali ob strani in pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev in jo pospremili na zadnji poti. Posebno še zahvala dr. Širku za dolgoletno skrb na domu, zahvala osebju doma starejših občanov Velenje, gospodu župniku Luknerju in Kocmutu, vsem sorodnikom, GD Gorica, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru Luče, upokojencem, sosedom; še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Fanika POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 03.03. do 09.03. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, od 10.03. do 16.03. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, od 17.03. do 23.03. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418. Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure. ••••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvežer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. •••••••••••••••••••••••••••••a« DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 03.03. do 09.03. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877, od 10.03. do 16.03. Lever Peter, Paška vas, tel.: 885-150, od 17.03. do 23.03. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263. Med službenim časom pokličite 831-910, Nazarje od 7. - 15. ure pokličite 702-118, Šempeter izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ jc na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jcromcl. ••••••••••••••••••••••••••••••s MATIČNA KRONIKA ZA MESEC FEBRUAR 1997 ROJSTVA: Rodilo seje 5 deklic in 3 dečki. POROKE: PURNAT Mihael iz Florjana pri Gornjem Gradu in FRICELJ Mateja iz Potoka; BASTL Damjan iz Poljan in ENCI Marija iz Šmiklavža; GRUDNIK Boštjan iz Tiroseka in ROBNIK Irena iz Okonine SMRTI: PRESEČNIK Janez iz Lenarta pri Gornjem Gradu, KLEMENČIČ Janez iz Ljubnega ob Savinji, HREN Rudolf iz Nazarij, KREBS Frančiška iz Florjana pri Gornjem Gradu SAR US d. o. o. ■Sa vinjska c. 4 Nazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel 832-822,0609-646-442 KINO MOZIRJE 8./9.3.1997 PRAVI POGUM - drama Režija: Edward Zwick Vloge: Meg Ryan, Denzel Washington Podpolkovnik Serling (Washington) dobi nalogo, da preveri predlog, da bi nekemu častniku posmrtno podelili naj večje ameriško priznanje. Ker so za to čast predlagali žensko, kapetanko Walden (Ryan), kije med Zalivsko vojno za ceno svojega življenja rešila helikopter vojakov, je naloga težka. 15./16.3.1997 NA VSE ALI NIČ - romantična komedija Režija: Ron Shelton Vloge: Kevin Costner, Rene Russo, Don Johnson Roy jc propadli igralec golfa, ki se preživlja s poučevanjem golfa. Tako spozna lepo psihologinjo, ki v njem vidi več kot nesposobneža in ga spodbuja, da nastopi na profesionalnem turnirju v golfu. Bo Roy zmagal in si pridobil naklonjenost psihologinje? PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URL KINO NAZARJE 8./9.3.1997 NA VSE ALI NIČ - romantična komedija 15./16.3.1997 FARGO - triler Režija: Joel Coen Vloge: Frances McDormand, Steve Buscemi... V zakotnem mestecu Fargo se nepomemben prodajalec domisli načina, kako se bo rešil finančnih težav. Dvema nepridipravoma obljubi plačilo za ugrabitev njegove žene. Od tasta bo tako izsilil veliko denarja. Načrt se iz minute v minuto podira. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17. URI. KINO UUBNO 7.(OB 20.URI)/9.3.1997(OB 17.30 URI) BLISK SMRTI Režija: John Gray Vloge: Steven Seagal, Julius R. Nasso Jack Cole je detektiv z mračno preteklostjo in lovec na serijskega morilca. Njegov stil je poseben... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URI. 15./16.3.1997 NA VSE ALI NIČ - romantična komedija Obvestilo Anton Kaker s.p., Zidarstvo, Juvanje 3, p. Ljubno ob Savinji, obvešča, da s 31.5.1997 preneha s svojo dejavnostjo. Cvetke in koprive »Obljubili smo vam, poleg še boljših novic, boljšo grafično podobo SN, predvsem pre-poznavnejše slike. Zdaj so tu, le kaj bodo bralci in soustvarjalci še našli, da bo naše ustvarjalno delo še naprej spremljalo slovensko godrnjanje...?!« je minule dni razmišljal Franci Komik - Zadrečan, srknil kavo in izbrane misli zapisal. (PEPI PRESS) Ni pa naš sitni urednik edini Zadrečan, ki mu tokrat poklanjamo koprivo. Še večjo sije z zamudo na tiskovno konferenco mozirske policije prislužil nazarski župan. Pa ne toliko zaradi zamude same ampak predvsem zaradi njegove izjave ob prihodu na kraj dogodka, daje mislil, da bo kljub temu med prvimi. Očitno je župan navajen (beri: razvajen) z ohlapnimi časovnimi termini, po katerih se redno sestajajo zgomjesavinjski župani in županja. Pri tem (kar se zamud tiče) menda prednjači ljubenska županja, toda tokrat je presenetila vse (še najbolj pa nazarskega župana) in prišla na konferenco točno ob uri sklica. (ŠE DOBRO, DA POLICIJA ZA ZAMUDE NE KAZNUJE) Pa ostanimo še malo pri naših dragih voditeljih. Še istega dne so se namreč zbrali ob podpisu pogodbe o ustanovitvi podjetniškega centra, kjer jim je gospod notar zelo natančno pojasnil, kaj podpisujejo in kako. Cela zadeva je v dobršni meri spominjala na sklenitev zakonske zveze med dvema mladoporočencema. V konkretnem primem je bilo teh sicer več, prispodoba poroke pa zato ni bila nič slabša. Ker ob podpisu ni tekel šampanjec, je upati, da tudi ločitve, kije ponavadi zelo boleča, ne bo. (TUDI ČRNOGORSKEGA BOTRA NISMO OPAZILI) Čisto za konec še ena kratka vest, ki tudi ne bi smela povsem neopazno mimo davkoplačevalcev. Po dolgem in negotovem odločanju se je vendarle zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Ljubenska županja je javno prestopila prag tamkajšnjega gostišča Planinka. Omenjen lokal v zadnjem času vodi Mozir-jan, ki mu je županja očitala predvsem to, da je na Ljubno pripeljal belo blago z vzhoda. (JE BOJNA SEKIRA ZAKOPANA?) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n OVEN od 21.3. do 20.4. Sporekli se boste in očitali partnerju nekaj, kar vam ni bilo všeč pred dnevi. Čeprav ne boste mislili preveč resno, bo partnerja vendarle prizadelo. Pomagalo bo, če mu boste razložili, kaj vas je pripeljalo do takega mnenja. Pokažite mu tudi, da ste veseli, kadar se kdo trudi za vas. Uspeli boste, če se ne boste zanašali le na golo srečo, temveč si premišljeno prizadevali. Na delovnem mestu boste imeli opravka z nekoliko zadržanimi, previdnimi ali celo trmastimi ljudmi. Ker vam je vseeno uspelo, da ste si izbojevali neodvisen položaj, so vam naložili neke dodatne odgovornosti. Ni treba, da jih izpolnite, saj ste svobodni. In tega se zavedajte. Ne silite preveč v ospredje! BIK od 21.4. do 20.5. Ne bo vam veliko do takih ciljev, ki jih lahko dosežete le z naprezanjem. Izbirali boste linijo najmanjšega napora. Lahko bi si privoščili počitek, vendar bo videti, da vam drugi niso pripravljeni streči. Namesto tega boste srečali precej ljudi, ki bodo veseli, češe boste zavzemali za njihov blagor. Pri tem boste uspešni, kar plavali boste na njihovih čustvih. Vaše skrite ljubezenske dogodivščine, tudi želje bodo ugledale luč sveta. Zgodilo se bo na neprisiljen način, v družbi ali na potovanju. Zaradi tega boste prisiljeni deloma spremeniti svoje načrte. Boste pač nek drug dan bolj pljunili v roke. Tedaj boste sami in imeli boste čas, da naredite zaostalo delo. Pridite pravi čas z zabave! DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Med zidovi vas lahko zadrži le obilica drobnega dela. Glejte, da boste med ljudmi, vsak trenutek si lahko popravite razpoloženje tab, da ogovorite tega ali onega. V stikih z odgovornimi ljudmi bo pogovor o pomembnih zadevah, zato bodite resni. Pri delu boste tako lažje napredovali. V ljubezni vas je čas prehitel. Nič več ne boste tako jasno razmišljali, pred kakšno izbiro ste. 0 čemer ste sanjali, sedaj imate. Ce ste se ušteli, boste ugotovili naknadno. Je pa ugoden čas, da svojo zvezo tudi formalno potrdite. Zna biti dovolj razumevanja in ne bo zmanjblo visobletečih ciljev. Poudarek je na partnerstvu in sodelovanju, kjer se sbpne poti ne smejo razcepiti. RAK od 22.6. do 22.7. Spet boste nekoliko bolj radoživi kot sicer. Da se boste /V" malo sprostili, bodo poskrbeli trenutni izzivi. Spoznali Q boste družbo, ki vam bo predlagala to ali ono. Znali se boste odločiti. Sicer bodite previdni, bjti občutljivi boste tako za prijetna kot neprijetna presenečenja. Na delovnem mestu se boste zelo radi postavljali pred drugimi. Posebno boste pozorni na predmete, ki bi vam morebiti povečali ugled v njihovih očeh. Počutje bo zelo pomembno za pogovore in sploh odnose z ljudmi. Z velikimi odločitvami pa raje še nekaj časa počakajte. Finančno bo prišlo do sprememb, ki jih boste izredno veseli in jih boste znali tudi dobro izkoristili. Naužite se varčevati s svojo energijo. LEV od 23.7. do 23.8. Bolj ko se bo nekaj zdelo pustolovsko, bolj boste navdušeni, toda ne pripravljajte se prezgodaj, kajti lahko se zgodi, da bo ideja za vas zanimiva le toliko, da boste o njej govorili. Ka boste dosegli dovolj pozornosti, bo ideja postala nepomembna In neprivlačna za vos. V družbi boste sicer zelo radi, večino časa pa se boste zadrževali doma. V vaših odnosih z nasprotnim spolom bodo rahle napetosti. V tem razmerju bo partner deloval preveč vodljivo, zahtevno. Vi pa boste pričakovali priznanje za občutek varnosti. Najbolje boste stvari reševali s pogovori, pri čemer si izberite vodilno vlogo. Dojte predlog in ne odlašajte. Oprostite nekomu. DEVICA od 24.8. do 23.9. Raznovrstne stvari boste doživeli. Doma boste težko zdržali, rajši se boste potepali obli. Biti med ljudmi in se jim po možnosti predstaviti s čim novim. Prav tako vam bo v zadoščenje, če boste začeli neko delo ob podpori drugih. V veselje vam bo, če jih boste lahko poučevali... tisto, kar pač znate. Neka opravila pa boste odložili za nekaj časa. Vse, kar boste počeli v krogu svoje družine, pa morate delati v dvoje. Zamisel naj bo vaša. Posredi vaših dejanj naj bo ljubezen... do staršev... do otrok... partnerja ali prijateljev. Vedeli boste, da karkoli storite, bodo sadove uživali tudi drugi, in da plodovi dela tujih rok lajšajo vaše breme. Ce ste včasih osamljeni, vzemite v roke lahko berljiv roman. si TEHTNICA od 24.9. do 23.10. fN Ob nekem ljudsbm praznoverju boste napenjali ™ ™ ušesa, vprašali se boste, ali niste vraževerni, br se ““““ vam bo zdelo, da lista trditev drži. Srečevali se boste s skrivnostnimi doživljaji in na trenutb boste slabo orientirani. Potem pa se bo izkazalo, da se vse na čuden način ujema. V ljubezni nekoliko negotovosti, denar pa utegnete dobiti. Ne zadržujte se preveč v zaprtih prostorih, da vaša preobčutljivost ne bo še narasla. Poglejte v prebujanje narave, toplo sonce in zvončke. Ce ne boste poskusili, ne boste vedeli, kako lepo je. Zato se prepustite. Najprej akcija, potem pa razmišljajte o njej. Nepričakovan obisk ob nepravem času vas bo spravil v slabo voljo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Malce vas bo jezilo, ko boste vse okoli opazovali s spomladanskim hrepenenjem v srcu. Sproščeni ljudje, ki se zabavajo, za vas pa, kot da je najneprijaznejši letni čas. Poglejte resnici v oči, imate obilo časa, da naredite tisto, kar je na vrsti za vas. In bodite veseli, da vas pri tem nihče ne moti in ne ovira. Res pretirano pomagajo ne... Toda tolikokrat ste se oprli na lastne sile, da tudi zdaj ne bo pretežko. Potrebno podporo iz okolice boste dobili naslednji teden, ko se utegne pojaviti neprijetna izkušnja. Le zaupajte vase, če pa se zdi potrebno, nekaj spremenite v svojem življenju. Ponujena vam bo priložnost, da se z nečim novim resno ukvarjate. Pazite na živce in želodec. STRELEC od 23.11. do 21.12. Imeli boste veliko idej, ki bi jih želeli uresničiti, hkrati pa boste dovolj potrpežljivi, da boste najprej dokončali delo, ki ga opravljate ta hip. Ce se bodo nekateri novi načrti izkazali kot ne preveč pomembni, še preden bodo sploh prišli na vrsto, pozabite nanje, kot da jih nikoli ni bilo. Naslednji teden boste razmišljali o nekem odnosu, ki se je teden prej odvijal. Mislili boste, da bi potekal drugače, če bi vi drugače ravnali. Presenetil vas bo nek dogodek, ki ga ne boste pričakovali. Ne dovolite, da bi vas vrgel iz tira, saj znate hitro reagirati. Ko ste med ljudmi, jim pokažite razumevanje, ko ste sami, lahko razmišljate drugače. Množica planetov v vodnarju apelira na vaš naravni čut o povezanosti s kozmosom, torej lahko način mišljenja najbolje uravnavate po kozmičnem ritmu. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Neprijetno in težko obdobje, ko ste imeli opraviti predvsem s službenimi zadevami, počasi mineva. Zdaj bi želeli nadomestiti vse tisto, kar ste v družinskem krogu zamudili. Čez vikend se boste najraje zadrževali doma ali pa si boste izbrali miren dan v krogu ljudi, ki vas podpirajo, kjer se dobro počutite in ljudem tudi zaupate. Razmišljali boste o svojih preteklih in prihodnjih načrtih, novi izzivi vam bodo dali nov polet. Da se boste lažje orientirali, boste potrebovali kakšnega pomočnika, ki bo stvari do konca izpeljal. Kar ste si vtepli v glavo, boste v resnici lahko tudi izpeljali, vmes pa bo čas tudi za čustveno življenje. Ne prehitevajte dogodkov, pustite času čas! VODNAR od 21.1. do 20.2. Poskušali boste urediti odnose s svojo okolico, kajti zavedali se boste, kaj želite uresničiti skupaj z njimi. Proti koncu naslednjega tedna se boste lahko v skupnosti z drugimi ljudmi lotili nekega novega dela. Nekatere dogodke boste gledali manj rožnato kot v preteklih dneh. Postali pa boste bolj odločni. Kdaj pa kdaj se boste tudi zaleteli in posledice nosili sami. Še bolj previdni pa bodite, kjer je možna finančna nevarnost. Saj boste poskušali hitro reagirati, vendar vas bo prestrašil občutek, da vam zmanjkuje časa. Želja po dokazovanju bo ostala prekrita, zato boste radi zbijali šale, tudi na svoj račun. V številnih novih okoliščinah se boste dobro znašli, če le ne boste komplicirali. V situaciji, ki vam ni všeč, poskušajte nekaj spremeniti. RIBI od 21.2. do 20.3. Stanje, v kakršnem ste, vam zelo ustreza. Vseeno pa vas vznemirja potreba, da bi vi sami prišli do izraza. V družbi boste povzdignili glas,'da boste bolj opazni, da bi morda lahko navezali intimnejši stik. To vam bo tudi uspelo, če boste le želeli. Po eni strani bi želeli živeti lagodno, po drugi pa bi se radi izkazali na način, ki vas dela drugačnega od drugih. Naslednji teden boste imeli veliko ustvarjalne energije, to bo čas, ko bo lepo, četudi vam ne bo šlo vse lepo od rok. Ne izgubite potrpljenja niti tedaj, ko bo potrebno malo potrpeti, lega bo še veliko. Če boste znali ohranjati voljo in ob neodločnosti ne boste klonili, se nadejajte veliko drobnih prijetnosti. Prijetno počutje v skupini. DARILO Šimen je prišel v trgovino in dejal: "Želim kupiti res lep klobuk ženi za osmi marec!" "Gospa bo gotovo zelo presenečena," je dejala prodajalka. "Vsekakor da bo, saj pričakuje kostim." PREDLOG "Zakaj se ne ločite od moža? Alije okras vašega balkona?" "Ne gre za balkon, je zaradi spalnice!" ODPRAVIL OPRAVLJANJE "Ali veš, da tvoja žena hodi s Tinom? Ali veš, daje on zelo slab človek?" "Poslušaj me, sosed. Če moja žena s kom hodi, je to moja stvar. Če hodi s Tinom, je to njena stvar. In če je Tina slab človek, je to njegova stvar." MAMIN NASVET "Nina, stopi z lestve dol ,hlačke se ti vidijo!" "Nič hudega, saj jih lahko slečem!" _ HUMORESKA "Pospravi za sabo!" sem lepo vzgojno rekel naši 'ta mali'. "Ob tvoje copate se spotikam po vsej sobi." Pravzaprav pa sem imel občutek, da mi njeni copati sledijo po vsej hiši, tolikokrat sem se že zapletel vanje. Bil sem razpoložen in vzgojno siten: "Kdo bo pa kozarec umil?" "Oči..." Sin me pocuka za hlačnico. "Mami danes praznuje osmi, marec," me opomni, da sem prestrog z njo. Ampak kako naj ji drugače dopovem, da ne maram, da obleke, ki sem ji jih zlikal, vrže kar med nezlikane. Takšna je kot hčer, .še moje kuhe ne pohvali. Takoj je pa užaljena, če nič ne rečem, ko ona zamenja gumo na avtu. "Spet si kupil Jano!" je mimogrede namignila, da sem šel preko družinskega proračuna. Grem v njeno delavnico in ji prinesem cel kup dvakrat dražjih revij o računalništvu in ji jih pomolim pod nos: "Oprosti, ampak tu notri ni kuharskih receptov, ti pa hočeš vedno kaj novega na mizi!" Umakne se, ker ve, da sem ob prazniku žena vedno bolj tečen. Sosedov sin je v šolskem spisu o mamicah napisal, da bi morali osmi marec ukiniti. "Ko vidim soseda v kopalnici," s tem je mislil name, "kako čisti ploščice in polira ženine škorence, se mi zdi, da je enakopravnost med spoloma prekoračila mero." Pa fant še nima dvanajst let. Na! Žena se je spet zleknila pred televizijo in leti po kanalih z daljincem! Ne boste verjeli, slika na našem 'teveju' se sploh ne ustavi več. Najbrž je aparat vzel za njemu dano, da mora šibati po programih in da mu sledi izklop, če ostane pri eni oddaji več kot pet sekund. "Kaj sploh vidiš v trenutku, ko se ustaviš na programu, ki ga v naslednji sekundi preskočiš?" sem jo vprašal. "Zdolgočasen obraz mladega zvezdnika, ki še ne ve, da bodo zdaj zdaj snemali filme v barvni tehniki" reče in se zameri Tonyju Curtisu. Obstane pa pri akupunkturi kung fu filmov. Sinu pokrijem oči, ko ninja pika svojega negativca z letečimi zvezdicami. "Tole pa ni ravno vzgojno za otroka," ji namignem. "A mu je že odsekal glavo?" vpraša hčer, ki se vrača iz kuhinje s pudingom. "Tu imaš rože!" rečem ženi. "Čestitam za praznik! Sin ti je nabral zvončke," rečem in pomignem malemu, da da oba šopka mamici. "Aha," je rekla žena, ko je Japonec mlatil Kitajca ali obratno. S sinom sva se spogledala, skomignila z rameni in pustila ženski pri njunih kung fu filmih. Naj uživata svoj osmi marec, jutri hčer čaka pranje avtomobila, ženo pa naporna fiizbal tekma. Zvečer miježena vrnila rože. Saj! Jutri jim je treba zamenjati vodo! V spalnico je prišla v najlepši spalni srajci. Skočila je v posteljo, se stisnila k meni in me zmedla z vprašanjem: "Dragi, so tebi všeč Japonke?" "Da, draga, jaz nimam nič proti sandalom," sem se skušal izmuzniti. "Nisem tega mislila," je rekla in se stisnila k meni še bolj tesno. Ni se mi sanjalo, kam ta reč pelje in sem za vsak slučaj rekel: "Glava me boli." "Nične de," reče, "bom pa jaz zgoraj," še veselo doda, ko me je narava končno izdala in pokazala, da sem moški. Žan Kdor dela, tudi greši. Kdor nič ne dela, nič ne greši. Kdor piše, ta laže. Kdor nič ne piše, nič ne laže. Žan ima kratke noge. Žena F ŽAN V MLADIH LETIH Žan sreča prijatelja in mu veselo pove: "Odkar sva se zadnjič srečala, se je število mojih bralcev podvojilo." "Čestitam. Nisem vedel, dasi se oženil." ŽE OBŽALUJE "Vse kaže, da se moj blagajnik, ki je pobegnil s hčerko in blagajno, že kesa." pravi bogataš svojemu znancu. "Kako? Ti je vrnil denar?" "To ne, pač pa hčerko!" NENAVADNA LOČITEV Zakonski par seje hotel ločiti. Lastnina in otroci, vse gre na pol. Ampak otrok je pet. Zakonca sta šla k odvetniku, ta pa jima je predlagal salomonsko rešitev: "Ostanita skupaj še eno leto. Tako bosta imela šest otrok, vsak bo dobil po tri." Mož je takoj pripomnil: "Kaj pa če bo rodila dvojčke?" Žena mu je zabmsila: "Poglej si, no, mojstra za dvojčke. Če bi čakala nate, ne bi mela niti teh pet otrok!" SESTAVIL: METOD ROSC INDIJANSKO PLEME V SEVERNI DAKO Tl RUMENO ČRNI PTIČ PEVEC AM. PEVEC A PRAVNI PREDPIS SLOVENSKI SLIKAR (IVAN) ZNAMENJE V HOROSKOPU ZNAMENITI MENIH NA GORIATO S (O UGORU) PRIPRAVA ZA MERJENJE ODDALJENOSTI TARČE. TELEMETER ITALIJANSKO MESTO V PIEMONTU ZLI DUH. SATAN ORELV GERMANSKI MITOLOGIJI MOŠKI LIK V KRŠČANSKI UMETNOSTI SAVINJSKE NOVICE AFRIŠKA ANTILOPA S TEMNIMI LISAMI LUKSEMBUR- ŠKI SMUČAR (MAR C) ZD RAVILO OSEBNI ZAIMEK MITOLOŠKA USTANOVIT. KARTAGINE LETOVIŠČE V ČRNI GORI SLOVENSKA PESNICA (META) TROPSKA SMOLA 'ANJTCNO MESTO V ARGOLIDI JEDRNATO IZRAŽENA MISEL LADIJSKI VIJAK LETALSKI VIJAK LJUDSTVO V BURMI CEVASTA TESTENINA SIRSKA TISKOVNA AGENCIJA ,P,E,k„ UKRAJINSKA UM. DRSALKA BAJUL LJUDSKA REPUBLIKA POSLANEC. POVERJENIK ZGODOVIN. UTRDBA V TEKSASU FRANCOSKI PISATELJ. AVTOR TREH MUŠKE TtRJE (ALEXANDRE) AFRIŠKI PITON MESTO V BAČKI OB TISI KEMIČNI ELEMENT (O) PRITRDILNICA VZPETINA SAVINJSKE NOVICE BIVŠA GRŠKA OSVOBODIL-NA FRONTA MESTO NA VZHODU KAZAHSTANA STRUPENA KAČA PREŠERNOVA PESEM SLOVENSKA OPERNA PEVKA (BOŽENA) PRIJETNA DIŠAVA HANS AR P ZBORNIK. KI IZHAJA LETNO STARA PLOSKOVNA MERA MUZEJSKA GLOBINSKA SLIKA AMERIŠKA AGENCIJA ZA VESOLJSKE RAZISKAVE MINI SLOVAR J AJAGUZ: Mesto na vzhodu Kazahstana; AKOS: Zdravilo; OKSANA: Ime ukrajinske drsalke Bajul; AKINDIN: Menih na Atosu (Gligorij); ALAMO: Zgodovinska utrdba v Teksasu; ORANT: Moški lik v krščanski umetnosti; a Rešitev vreišnie križanke: RP, Ana, uragan, Donava, gost, OL, trlo, Adi, epigraf, Brit, saloon, anali, Brisbane, lok, ol, tetanus, Apij, Torkar, Omiš, Oona, NT, Henček, Anita, interes, Ivan, Oto, alt, Talj. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 4. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Marija Tajnik, Rečica ob Savinji 88; 2. nagrada (plošča za dve osebi): Darja Kaker, Juvanje 22a, Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Cveta Praznik, Lačja vas 28, Nazarje. Dobitniki koristijo nagrade v gostišču Trobej v Gornjem Gradu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 5. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 14. marca 1997 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica; 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica; 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. VtOP/c ® ca fl® CAFFE-TROPIC PRAŽARNA ŽALEC 714-285 POSEBNA PONUDBA V NAŠEM KAVNEM BUTIKU V ŽALCU: MLETA MINAS KAVA (lOOg) SAMO 90 SIT ZA GOSTINCE: servisni sladkor (natisnemo vaš logotip) (Sg) samo 394 SIT za kg Možnost ugodnega nakupa iz premične trgovine CAFFE-TROPIC NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 -041. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH! Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. PREVOZI IN IZKOPI gramoza, zemlje; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841 -611. MARINET d.o.o. Vse kar ste si od nekdaj želeli izvedeti o ponudbi izdelkov in storitev na slovenskem trgu, pa niste imeli kje vprašati. 063 441 441. ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p. Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/885-304, 833-503 (biro), 0609/624-658. VINOGRADI IN BRAJDE Imamo na zalogi betonske stebre za vinograde in brajde ter cestne robnike, po zelo ugodni ceni. Tel. 831-124. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Okenske police po meri in unikatni nagrobniki s postavitvijo. Tel. 063/857-558. ZAPOSLIMO CVETLIČARKO aranžerko z izkušnjami za samostojno delo v cvetličarni v Gornjem Gradu. Tel. 061/621-360. ZDRAVJE IN POČUTJE i vam lahko izboljša REIKI. O terapijah ali tečaju se pogovorite na št. [o 62/3^754.___________________________________________________ Prodam metersko dvojno pomivalno korito, rabljeno. Tel. 846-019. V Mozirju prodam hišo in parcelo. Tel. 832-756. Prodam R4 GTL, I. 86, bele barve, registriran do junija 97. Tel. 831 -104, Robi od 16. ure dalje. Rabljeno otroško sobo prodam. Tel. 843-381.____________________ Prodam rolerje SCO Rome Roces, črne barve, rabljene 2 sezoni, št. 40/ 41, cena ugodna. Tel. 833-187. Prodam nov, še zapakiran pralni stroj. Inf. po tel. 844-393. Prodam hladilnik - 30 1, dobro ohranjen - Gorenje. Tel. 832-190. Ugodno prodam semenski in jedilni krompir. Tel. 064-491-072. Brejo kravo po izbiri prodam. Tel. 844-108. Prodam gorsko kolo Scott team racing limited, shimano deore XT, rock shox judy XC amortizerji, alu., staro 9 mesecev, odlično ohranjeno, cena 2400 DEM. Tel. 843-092, Luka. Prodam 4-nitni gospodinjski over-lok, malo rabljen, dobro ohranjen. Cena 700 DEM. Tel. 844-240. Rdeče vino (isabela) prodam po 200 SIT. Tel. 831-377. Prodam hišo in 900 m2 zemlje v Šentjanžu. Tel. 0602 38-169. Smrekove rante, primerne za fasadne odre, palce in drva, prodam. Tel. 841-196. Gorsko kolo Wheeler 6000, oprema STX, amortizerji, cena 1000 DEM. Tel, 843-678. Prodam Zastavo 850, reg. do 11/ 97, rjave barve. Tel. 853-513. Iščem delo (sestavljanje, pakiranje, ipd.). Delal bi na svojem domu. Tel. 843-644. Tomos 15 SLC, 7800 km, 1. 1985, zelo ohranjen, prodam. Cena 37.000 SIT. Tel. 833-147. Prodam Z 101,1- ’78. Tel. 832-765. Prodam originalne Roces ščitnike za rolerje, malo rabljene, 2 komolci, 2 kolena, cena 5000 SIT. Tel. 831-820, Uroš. Prodam snow board Simms, dolžina 160 cm, freestyle, trde vezi Goltes, vožen 1 sezono, cena 350 DEM, CD-ROM igra: Crusader -no remorse - 2000 SIT. Tel. 831-820, Uroš. Hišo v III. gradbeni fazi, 1000 m2, v bližini centra Mozirja, na sončni legi z razgledom, prodamo. Inf. na tel. 832-813 po 16h._____________ Prodam Yugo 55 A, 1. 1986. Cena po dogovoru. Tel. 833-205. Prodam Citroen AX 1.4 GTD, 1. 1990, cena 6700 DEM. Tel. 831-527. Prodam 2 bikca, stara 10 dni. Tel. 831- 404. Prodam APN 6,1.1995. Tel. 0609-633-614, popoldan. Prodam jedilni krompir. Tel. 832- 523.____________________________ Prodam moško kolo Rog, žensko kolo Rog, otroško kolo BMX. Kolesa so zelo malo vožena, torej v dobrem stanju. Tel. 841-027. Prodam sivo teličko, 100 kg, za zakol ali nadaljno rejo. Atelšek Miloš, Ter 61, Ljubno/Savinji. Prodam avto prikolico in motor za Ford Escort, starejši letnik. Tel. 843-004. Prodam R5 Campus, 1.8/92,4x100 W zvočniki, 56000 km. Tel. 841-373. Prodam domačo svinjsko mast. Tel. 845-137. Prodam Fiat Pando, I. 85, registriran do 5/97. Inf. na tel. 844-409. Prodam R4 GTL, 1. 1988, reg. do 11.11.97, cena po dogovoru. Tel. 841-068. Prodamo seno. Tel. 832-402, Kos Vera, Brezje 36 a, Mozirje. Prodam silažne bale. Inf. na tel. 841-315. Molzni stroj National, prodam. Tel. 841-089.________________________ Prodam kvalitetno seno in otavo. Tel. 832-178. Prodam teličko čmo-belo, A kontrola, staro 2 meseca za rejo ali za zakol, tel. 843-475. V centru Mozirja oddamo že vpeljan lokal z živili. Inf. na tel. 720-502, po 18. uri. Prodam telico sivo-rjavo, brejo 6 mesecev. Tel. 841-302. Kupim parcelo, hišo, vikend, man-jšo kmetijo v okolici Polzele, Braslovč, Šmartna. Tel. 858-513, 061 448-735. Lokal v centru Mozirja oddam. Tel. 061 1592234. Trosobno stanovanje v Nazarjah 64 n2 + 13 m2, klet, prodam. Tel. 832- 984. Fiat Tipo 1.7 DS, 1. 94, prodam. Tel. 831-039.___________________ Prodam koše vseh velikosti. Tel. 832-470. Prodam Zastavo 101,1. 89, reg, do 7/97, cena 3.800 DEM. Tel. 841- 751.____________________________ Komplet za enojno posteljo iz ovčje volne Merino, nov, prodam. Tel. 831-739. vas vabi v svoje trgovine! Tokrat vam po ugodnih cenah nudimo: OLJE SONČNI CVET ........................... 159,90 sit/l PIZZA ŠUNKA ..................................649,90 sit/kg DIMLJENE KRAČE .............................399,90 sit/kg GKSTRA CENA!!!!!!!!!! DETERGENT ZA POMIVANJE POSODE 'DUFI".............^J49,90 za lit Ugodne cene sadja in zelenjave, BANANE ....109,90 sit/kg, POMARANČE .........109,90 SIT/kg. Akcija traja od izida Savinjskih novic do vključno 14.3.97 VABLJENI! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 4/91 35900 630.000,00 R5 CAMPUS 5V 6/91 41000 630.000,00 R5 CAMPUS 5V 4/90 84000 577.500,00 R 19 TS 5V 4/89 62000 850.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 8/93 44000 1.170.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 6/94 80000 1.250.000,00 CLIO 1,2 RN 5V 9/93 43000 1.120.000,00 R5 FIVE 3V 3/95 37000 927.612,00 R4 GTL 1/90 90000 407.400,00 CITROEN AX CABAN 1,1 6/93 32000 810.000,00 MATUTI 800 3/93 65000 455.112,00 NISSAN MICRA 1,0 LX 5/93 47000 955.500,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 829.500,00 UNIS GOLF JX 9/87 154000 522.723,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. BI )Qn d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.C RENAULT marec Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje Telefon v lokalu: 063/ 832 541 inf. 17 VSEM ŽENAM IN DEKLETOM, ČESTITAMO ZA PRAZNIK VABIMO V NAŠO PO NAKUPIH Celje - skladišče ^BOOOlBDBCs ^ (Zelje Prometno, gostinsko in turistično podjetje Aškerčeva 20, 3000 CGUE 8 063/485-011 in ZGORNJE S AVIN J S KI ČASOPIS vas peljeta v Planicol Obkrožite pravilne odgovore na zastavljena vprašanja in pošljite kupon, nalepljen na dopisnici, na naslov SAVINJSKE NOVICE. SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE najkasneje do petka, 14, marca 1997. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 8 (OSEM) POTNIKOV, ki si bodo 22. marca 1997 brezplačno ogledali FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH V PLANICI .Tib. ____________________________ VPRAŠANJE ŠT. 1: Izletnik Celje ima v svojem voznem parku: a) 42 avtobusov b) 262 avtobusov c) 1100 avtobusov VPRAŠANJE ŠT. 2: Prvi Slovenec, ki je poletel dlje kot 200 metrov, je: a) Primož Ulaga b) Bogdan Norčič c) Primož Peterka VPRAŠANJE ŠT. 3: Savinjske novice prihodnje leto praznujejo: a) 30 - letnico izhajanja b) 20 - letnico izhajanja c) 10 - letnico izhajanja ime in priimek naslov D-Per 7/1997 COBISS POLETITE V TANDEMU! V času smučarske sezone na Golteh lahko poletite na relaciji Medvedjak - Zekovec, Stari Stani - Radmirje ali Ljubno, Stari Stani - spodnja postaja žičnice Ročka. INFORMACIJE NA RECEPCIJI HOTELA NA GOLTEH ALI NA TEL. 063/843-296 ALI 0609/625-960 ŠOLA LETENJA SKY VAM NUDI TUDI: - BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE - TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI - NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ] 107,8 A4hz[