pmtiiim nvmmmi Leto III., štev. 39 Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . 240 K mesečno. ......20 m ca Inozemstvo . . 600 s Oglasi za vsak mm viilne Stolpca <68 «nm) . * K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . J » Posamezna Stev. SO P8f« 2 If Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičev« eesta št 16/» Telefon it 72. Opravnlštvot It*sernovs ellca tfv Telefon št 86. Račun kr. pošt ček. ar»d> štev. 11.842. Ljubljana, 14. februarja. Z objavo teksta memoranda, ki so sa sestavili poslanci Hrvatskega bloka, je prišel sam blok, kot tudi časopisi, ki veljajo kot njegova oficijozna ali pa vsaj poloficijozna glasila, v veliko zadrego. Da obstoji memorandum, tega si ne upajo zanikati, ker vedo. da se nahaja v zanesljivih rokah točen prepis francoskega originala, katerega tekst smo v prevodu objavili tudi mi. Sedaj se na celi črti umikajo. .Obzor* pravi, da je memorandum le »n-> vinarski članek*. pripravljen za ženevsko »Revue pour la defense des droits des peuples* in da zanj večina poslan-eev Hrvatskega bloka ni nič vedela. Ta trditev je v protislovju z vso stili-zacijo in zunanjo opremo »članka*. — »Jutarnji Li«t» zopet izjavlja, da na konferenci bloka dne 14. januarja ni bil niti predložen, niti odobren, niti podpiran kakšen memorandum, ko'i bi imel biti poslan v Genovo, temveč jc ta memorandum samo članek, ki je bil poslan ne v Genovo, temveč v Ženevo! Vprašanje, ali je bil na blokaški konferenci »a članek prečitan in odobron. pušča »J. L.» odprto. Oba svoja oficijozna lista desauvirn-'o v «IIrvatski» gg. Radič. Košurič in kr. minister na razpoloženju (ki t0 svoje časti ne odloži, akoravno je medtem ustanovil že svojo republiko) Drinkovič. Imenovani voditelji »Hrvatskega bloka* priznavajo obstoj memoranda, izjavljajo pa, da predstavlja le v načelu sprejet načrt, o katerem se bo dpfinitivno razjiravljalo šele na ple^-r.arni seji bloka, ki bo sklicana takrat, kadar beograjska vlada določi svoje delegate za Genovo. Ker je besedilo spomenice francosko, izgleda, da ie razpravni jezik gospode iz Vlaške ulice francoski. Ker če ne bi bil. ne vemo, zakaj pod milim Bogom je načrt, ki naj bo šele podlaga diskusije, v francoskem jeziku! Že na tej konsta-taciii se vidi, kako bedasti so izgovori blokaške gospode. Najžalostnejše pri tem je pa, da so slavni voditelji tudi to pot pokazali vso svojo straho-petnost. Knrajžni so le — iz zasede. Gospodje so se ustrašili. Izvzevši morda ljubljansko Peskovo glasilo, je vsa jugoslovanska javnost odbila njihov veleizdajniški poskus. Celo slovenski klerikalci so se odmaknili. Načelnik SLS dr. Korošec je včeraj na Vrhniki, akoravno je kot opozicijona-lec za vsako ceno pritrdil kritiki upravnih razmer, ki jih je (če bi bile res tako grozne) notabene tudi sam zakrivil, ker je bil skoraj dve leti eden od odločilnih ministrov Jugoslavije, vendarle previdno izrazil svoj dvom o dopustnosti takih spomenic. Da ni imel poguma obsoditi blokaškeea početja, je karakteristično za njegovo pozicijo v današnji klerikalni stranki in — za odmev, ki ga je izzval Finžgar je v historični članek. Preko cilja streljajo nekateri beograjski listi, ki premalo upoštevaj}, da je memorandum delo nekaterih brezumnih in brezvestnih desperadov, da pa zanj ne odgovarja hrvatski del na-Kega naroda. Grožnja, da bo treba, »če že ni drutrače*, razjedinjenja. dokazuje isto pomanjkanje pravega narodnega čuta. kakor Radičev memorandum. Z Ogromnimi žrtvami celega naroda in predvsem srbskega dela je bila ustanovljena Jugoslavija in s prevelikimi žrtvami celega naroda brez razlike plemena se ta naša država danes ustvarja, konsolidira. da bi smeli Srbi ali Hrvati ali Slovenci drugi drugim govoriti o razjedinjenju! Navzlic vsemu odporu, ki se pola-Sca iskrenega Jugoslovana pri čitanju blokaškega memoranda, blokaški ap.d ne oprošča nobenega treznega politika. >3a išče v nj?m jedro hrvatskega problema. Prvič čujemo konkretno besedo hiokaških voditeljev in pričakujemo, da bomo izvedeli, kje bi mogli patri-jotični možje pričeti ono delo sporazuma, o katerega potrebi se danes čuje toliko lepih besed. V gravaminalnem delu memoranda pa ni niti enega specifično hrvatskega vprašanja! Tam so le v groteskni pretiranoeti naštete po-greške naše uprav,«, ki jih enako čutimo i Hrvati i Slovenci i Srbi; tegobe in nedostatki našega mladega državnega življenja, ki iih čutijo v mnogem oziru mnogi drugi deli naše domovine bolj negi oni kraji, katerih zastopniki so blokaški poslanci. Vsi vemo in vidimo, kako Zagreh. hrvatska industrija. trgovina, obrt bogatijo s pomočjo cele Jugoslavije — memorandum pa pravi, da gre Hrvatska svoji neizogibni gospodarski katastrofi nasproti! Gotovo je mnogo bridkega v našem življenju. Pa ravno bljkaški poslanci niso s prst.»m genili, da pomagajo odpravljati ia DODravloatL kar m dobro, ter Svečanosti ob kraljevi poroki VSA SLAVNOST BO IMELA NARODNI ZNAČAJ. Beograd, 14. februarja. (Izv.) Včeraj ob 10. uri je tukajšnji romunski poslanik v svrho priprav za svečano zaroko kralja Aleksandra s princeso Marini o odpotoval v Bukarešto. Danes je imel odbor za izvedbo svečanosti o priliki kraljeve poroke sej J. na kateri je bil sestavljen program, ki se predloži vladi in kralju, da podasta svoje mnenje. Na podlagi tega načrta se bo izdelal definitivni program. Kraljeva poroka se bo vršila najbrže 4. junija. Svečanosti bodo imele strogo naroden značaj. Vršile se bodo tudi raz- ne kulturne in umetniške manifestacije, kakor veliki simfonični koncert, slavnostna predstava v gledališču, beneški večer na Donavi, umetniške razstave in velika parada vojske. Svečanosti bodo trajale pet dni. Minister dvora Jankovič in predsednik beograjske občine sta posetila danes ministrskega predsednika Pašiča, s katerim sta konferirala glede priprav za kraljevo poroko, posebno pa glede prihoda romunskega kralja Ferdinanda v Beograd, ki se pričakuje začetkom aprila. Finančni odbor sprejel dvanajsline NAKNADNI KREDITI ZA BOLNICE. Beograd, 14. febr. (Izv.) Danes se je vršila plenarna seja finančnega odbora na kateri se je nadaljevala razprava o budžetnih dvanajstinah za meseca marc in apriL Finančni minister je pristal na to, da se ministrstvu za narodno zdravje votira za izdržavanje bolnic izvanred-ni kredit od 1,700.000 Din, za Srbijo in Čmo goro, 1 milijon Din pa kot izredno pomoč za bolnice v krajih izven Srbije in Čme gore. Odbor je dalje odobril kredit 500.000 Din za zgradbo epidemijske bolnice v Beogradu. Posl Miloje Jovano-vič je zahteval, da sekcija finančnega odbora preišče, kje leži vzrok slabega stanja bolnic. Odbor je odobril dalje kre- dit 825.000 Din za študentske menze na univerzah. Zabeležila se je ▼ zapisniku tudi zahteva dr. Koruna, da se predloži soznam dijakov ia njih staršev, ki prejemajo štipendije. Zahteva, da se Štipendije izenačijo za dijake, ki študirajo v domovini, za dijake pa, ki študirajo v inozemstvu, povišajo. Prečitano je končno poročilo, ki se ima priložiti predlogu zakona o budžetnih dvanajstinah. Poročilo )e sprejeto in potem skupaj s predlogom o dvanajstinah poslano predsedniku skupščine. S tem je razprava o dvanajstinah ▼ odbora končana Razprava ▼ pletumu zbornice se prične 16. febr. Pred novo italijansko okupacijo Reke? FAŠISTOVSKI NEMIRI SE NADALJUJEJO IN NARAŠČAJO. -NAPAD NA KVESTURO. - ZANELLA PROSI POMOČI V RIMU IN BEOGRADU Trst, 14. febr. (Izv.) Iz Reke prihajajo vesti o novih spopadih med fašisti in varnostno stražo ter pristaši Zanelle. V mestu vlada velikansko razburjenje. Fašisti ponoči ustavljajo mime pasante in jih preiskujejo ter strahu je jo; napadajo in ogrožajo tudi redarje z bombami, puškami in sam 'kresi ter jih pretepajo. Pri sobotnih nemirih so fašisti in bivši srditi d'Annunzia o pusto šili stražnici na Mlaki, na Belvedere ter odnesli iz nju vse pohištvo. Stražnica na postaji je poškodovana. Vdrli so tudi v poštne urade in preteipli uradnike. Zanellova vlada Je prosila Italijansko brigado Bergamo za pomoč proti dlvja-Jočlm fašistom. Zanellov dopisni utad dementira trditev, da je 95 odst. reških redarjev Hrvatov in vesti, da bi bili Hrvati vdrli v mesto, kakor pišejo italijanski listi. Za-nella dementira tudi vest, da so redarji napadli fašiste, in trdi v brzojavki, poslani «Eri Nuovi* in »Piccolu*, da je re- j «ko meščanstvo na strani vlade in da razgrajajo samo tu~i pretepači, ki so do-šdi*" motit mir na Reko od drugod in ki jih je samo kakih 150. Zagreb, 14. februarja, (tzv.) Tukajšnji členi reške Jugoslovanske stranke so prejeli nocoj z Reke alarmantne vesti o novih velikih nemirih, ki so jih izzvali fašisti danes popoldne. Že zgodaj zjutraj so začeli fašisti razgrajati po mestu, tako da so strahovali vse prebivalstvo in so osta- Jugoslavija in genovska konferenca POSVETOVANJA MALE ANTANTE SE ZAČNO V SOBOTO. Beograd, 14. februarja. (Izv.) Naša vlada še dosedaj ni dobila iz Rima odgovora na noto, v kateri je zahtevala razna podrobna pojasnila o genovski konferenci, in zato tudi že ni mogla dati definitivnega odgovora na povabilo. V političnih krogih se pričakuje, da bo najbrže med Poinearejem in dr. Benešem dosežen v Parizu glede genovske konference sporazum, kl bo zadovoljiv tudi za našo državo. V diplo- matičnih krogih se zatrjuje, da bo šla Mala antanta v Genovi paralelno s Francijo. Kakor poroča današnja »Pravda*, se sestanejo eksperti Male antante k posvet ">vanjem v Beogradu v soboto dne 18. februarja. Meritorna posvetovanja pa se bodo začela naibrž šele, ko se povrne češki ministrski predsednik dr. Beneš s svojega potovanja v Pariz in London. le trgovine in ysl obrati zarti. Popoldne ob 4. uri pa so fašisti napadli z bombami ln puškami kvesturo. Razvil se je pri tem srdit boj s policijo; baje je na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Fašisti so dalje zaplenili vagon obleke, kl je došla z Dunaja za reško policijo Obleko so deloma porazdelili med seboj* ostanek pa polili s petrolejem in bencinom ter zažgali. Na Reki vlada nepopisna panika. Ljudje poskušajo bežati, a fašisti stražijo po ulicah ln ne puste nikogar iz mesta. Promet med Reko in Sušakom je popolnoma prekinjen. Za nocoj napovedujejo fašisti nove atentate. Trst, 14. februarja. (Izv.) Nocoj j* prispelo iz Rima poročilo, da je zaprosil predsednik reške vlade Zanelle rimsko vlado, naj zasede začasno Reko in razoroži fašiste in ardite. Zagreb, 14. februarja. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka se je obrnili na zunanjega ministra dr. Ninčida * prošnjo, da ukrene vse potrebno v za ščito jugoslovanskega življa na Reki Pričakuje se, da bo zaprosil tudi predsednik Zanella našo vlado, naj jugo slovanske čete sporazumno z italijan skimi razorožijo reške fašiste ln vzpa stavijo v mestu red. Tajnik reške ju goslovanske stranke Stejlč je obiska) v tej zadevi danes tudi italijanskega poslanika v Beogradu Manzonija. Zaročna darila dsvonjkih kmetov Nratju Aleksandru Beograd, 14 febr. (Izv.) Danes je bil spre^t od kralja v avdijenci kmot M. Tubič iz Temena v Slavoniji, od kjer je prinesel kralju razne darove, ki so $h zbrali slavonski kmetje kot poklonilo ob kraljovi zaroki. Kralj je bil zelo vzrado-ščen nad pozornostjo slavonskih kmetov in se je revanžiral s srebrno dozo, ki jo je podaril Tubiču v spomin. MINISTRI V AVDIJENCAH PRI KRALJU. Beograd, 14. februarja (Izv.) Danes dopoldne je sprejel kralj v avdijenci vojnega ministra generala Vašiča, s katerim se }e dalj časa razgovarjal. Sinoči Je bi! na dvoru pri večerji minister Pribičevič. Kralj le tudi sprejel min. predsedika, ki mu Je poroča! o pripravah za potovanje k zaroki. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 14. februarja. (Izv.) Včeraj popoldne Je imel demokratski klub sejo, na kateri je minister Pribičevič poročal o volilnem zakonu, čigar načrt ie bil odobren od ministrskega sveta. Do kakega sklepa nI prišlo, ker ni bilo navzočih zadosti poslancev in so se pojavili tudi razni pomisleki, o katerih bo treba še temeljito razpravljati. Razprava proti vidov* danskim atentatorjem Beograd, 14. febr. (Izv.) V razpravi proti vidovdanskim atentatorjem je govoril danes bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič, ki je v svojem govoru razpravljal o marksizmu, revoluciji in delovanju komunistične stranke, naglasujoč. da je komunistična stranica kot legalno priznana delovala v občinskih upravah in po svojih predstavnikih tudi v skupščini in je ravno s sodelovanjem pri ustavi dokazala, da ni pripravljala revolucije. Izražal je tudi svoje začudenje, da se je pripravlja revolucija ▼ Novem Sadu, za katero niso vedli niti v Beogradu, niti v Zagrebu, niti v Ljubljani Kaclerovič je dalje kritiziral Obznano in zakon o zaščiti države in proslavi ;a! sovjetsko Rusijo, pri čemer je bil od predsednika ponovno poklican k redu. Razprava je bila zaključena ob pol 12. uri in se bo nadaljevala ▼ četrtek, ko bo Kaclerovič nadaljeval svoj govor. GOSPODARSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Beograd, 14. febr. (Izv.) Pogajanja z avstrijsko delegacijo glede dvignjenja ae-kvester so do sobote prekinjena ker morajo avstrijski delegati za sklenitev končnega dogovora prositi svojo vlado za nove in»trukcije. Stopili so zaradi tega s svojo vlado že v brzojavno zvezo. ustvarjati bof.iše. Niti enkrat niso vršili svoje poslaniške dolžnosti! Ker jim za to manjka i volje i sposobnosti ter najbrž tudi moralične sile, zato vidijo zdravilo proti stanju, pod kat v rim trpi cela država, ne v reformi naše uprave, čiščenju korupcije, reviziji naše gospodarske politike, moderniziranju pogledov na naše državno in narodno življenje — temveč v ustanovitvi samostojne hrvatske republike. Pri tem predrzno predpostavljajo, da bi v državi, ki bi bila pod vodstvom Radičev in Košu tiče v zavladale idealne razmere. Ako ne priznamo, da je rešitev hr-vatskecra nroblema v razstroju Jusr;> slavije, potem nam je tudi blokaški memorandum jasen dokaz, da je hrvatsko vprašanje identično s srbskim in slovenskim, s kranjskim, dalmatinskim, bosanskim, srbijanskim, katoliškim, pravoslavnim in muslimanskim: vsi hočemo živeti v državi, katere uprava in politika se zavestno, pošteno m dosledno briga za dobrobit velikega naroda jugoslovanskega. Tu jo treba Se t večjo vnemo nego dosedaj zastaviti svoje sile. V parlament gospodje blokaži fn za veako zdravo, pozitivno misel ln delo Vam bo ve« narod dolžen hval0 ter Vam odpusti Vaš memorandum ln Vašo re-oubliko. Dr. Wenel v Parizu Pariz, 14. febr. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je izjavil dopisniku »Intransigenta*, da je došel v Pariz, da referira zaveznikom o položaju v Srednji Evropi. Izjavil je nadalje, da se bodo zastopniki male antante še pred genovsko konferenco sestali k razpravljanju o programu, s katerim bodo skupno nastopili na konferenci Dopisniku »Petit Parisiene* je izjavil dr. Beneš, da vzdržuje Češkoslovaška že dve leti trgovinske stike z Rusijo in da je promet povoljen. Češki komunisti nadaljtaleto stavko Moravska Ostrava, 14. febr. (Izv.) Danes dopoldne se je delo v 14 rovih ostrav-skega revirja zopet pričelo. Pričakuje se, da se tudi delavci ostalih 33 rovov povrnejo tekom jutrišnjega dne na delo, akoravno »ih komunisti z veliko agitaei.io skušajo pripraviti do nasprotnega sklepa. •vetuVjč iim, naj vztrajajo pri vseh svojih zahtevah nepopustljivo ter naj izsilijo svoje zahteve z ustavitvijo dela v vseh rovih. Moravska Ostrava. 14. febr. (Izv.) V Ignacijev! ;«.mi pri Marijini gori se .ie danes zat ' - delo. t ostalih jamah ostrov-skega revirja pa Se ne. Danes se > vršila tu konferenca komunističnih rudar-«v, ki so sklenili, da še ne gredo na delo, ker niso zadovoljni s rezultatom rrraških pogajanj. MASARYK ČASTNI OBČAN VELIKE PRAGE. Praga, 14. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji praške osredn^ upravne komisije, na kateri so bila praška predmestja priklop-liena praški občini, ie bil predsednik dr. Masaryk soslasno Izvoljen za prvega častnega meščana Velike Prage. Tudi nemški zastopniki so glasovali za to. PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI V BOLGARIJL Sofija, 14. februarja. (Izv.) V nedeljo se vrše v vsi Bolgarski občinske volitve. Agitacija Je že v polnem teku. Najagil-nejšl so zemljoradnikl Tudi bolgarski poslank na našem dvoru, g. Todorov se nahaja na agltacijskem potovanju po Bolgariji. Opozicija pričakuje od vlade prisilnih ukrepov, da si osigura večino. MEDNARODNE ŽELEZNIŠKE KONFERENCE. MIlan, M. februarja. (Izv.) Prihodnji teden se prične v Meranu mednarodna železniška konferenca, katere se udeleže v svrho proučevanja mednarodnih voznih redov !n že!ezn!čarskih tarif delegati Avstrije, Švice In Nemčije. Obenem z genovsko konferenco se otvorl v Italiji tudi velika mednarodna železnlčarska konferenca, katere se po svojih zastopnikih udeleže vse države sveta. Mraz le vesfno pritiska Beograd, 14. februarja. (Izv.) Poročilo centralnega observatorija javlja, da se temperatura od včeraj sem v Evropi nI nič izpremenila. Še vedno vlada v Jugoslaviji in Madžarski najhujši mraz. Danes je znašala temperatura v Beogradu — 20, v Somboru — 23, v Debreczinu — 20, v Zagrebu — 18. Najtoplejši kraj Evrope je sedaj Malta, kjer znaša temperatura plus 13. Iz Francije Javljajo nastop iugr in obilno padanje dežja. REDUCIRANJE AMERIŠKEGA MORNARIŠKEGA PRORAČUNA. Washin.lton, 14. februarja. (Izv.) Držav-ni tajnik za mornarico Je v senatu izjavil; da Je država prihranila v mornarišketr proračunu za bodoče leto 17 miliionov dolarjev. In da bo prihodnje leto namesti 90 milijonov za zgradbo novih ladii potrebno samo 45 milijonov. To je uspe!" washingtonske razorožitvene konference ZBOROVANJE BREZPOSELNIH NA DUNAJU. Dunaj, 14. febr. (Izv.) Danes dopoldne se je tukaj številno obiskano zborovanje brezposelnih vršilo. Na tem zborovanju so zahtevali brezposelni odpravo nadur in akordnega dela, ker bi si samo na ta način mogli brezposelni najti zaslužk*. Po zborovanju so brezposelni napravili ' obhod po meetu, ki pa se je mimo vrši!, čeprav so se meščani bali. da se bodo ; ponovili dogodki z dne 1. decembra !aa-i skega leta j STANOVANJSKI ZAKON SANKCIONIRAN. Beograd, 14. febr. (Izv.) Kralj je dane« podpisal novi stanovanjski zakon, ki ga. 'je bil odobril zakonodajni odbor. OBMEJNA ŽANDARMEPIJSKA TELEFONSKA SLUŽBA. ' Beograd, 14. februarja. (Izv.) Ministrstvo pošte in brzojava je pričelo sporazumno z notranjim ministrstvom z obnovitvijo in razširjenjem telefonskih zvez med žandarmerijskimi postajami na albanski in bolgarski meji. SVATOVSKA DRUŽBA UTONILA V TISI. Budimpešta, 14. februarja. (Izv.) Iz Segedina poročajo, da se Je zgodila na reki Tisi, ki Je zamrznjen« tako, da s« ljudje vozijo preko nje z vozovi, velika nesreča. Velika svatovska družba se }e hotela v ponedeljek prepeljati z vozovi čez reko, v sredi pa se je mahoma udri led in v mrzlih valovih Tise Je našlo vseh 25 oseb svatovske družbe nepričakovano tn tragično smrt, med njimi tudi oba novo poročenca. AMNESTIJA ZA- ČEŠKE KOMUNISTE. Praga, 14. febr. (Irr.) Predsednik M*. san k bo amnestiral 500 komunistov, ki s« i hoteli leta 1920 uvesti r Češkoslovaški sovjetski »ežim. Pomiloščena bosta tudi voditelja Busa is Zacotockj. Seja ljublianskega občinskega sveta DEMOKRATSKI KLUB PROTI POVIŠANJU DOKLAD. - OGROMNA NOVA BREMENA ZA LJUBLJANČANE. Ljubljana* 14. febr. DanaSnJo Sejo otvori župan dr. Perič t>b 17. ter imenuje za overovatelia obč. svet Freiiha in Orehka. Opraviči obč. svet. dr. Puca, ki se zaradi bolezni seje ni mogel udeležiti. Naznanila predsedstva. ni v skladu s predlagatelji. Finančni od-sek predlaga uvedbo plačilnih listkov po vzorcu Ciril-Metodcve družbe. Ta davek znaša za obiskovalce gostiln fn kavam dnevno 1 K, za obiskovalce gostiln od 21. ure naprej ln obiskovalce kavarn od 22. ure naprej pa 2 K. Obč svet. dr. T r 111 e r, naglaša, da bo kontrola skoro nemogoča, in predlaga. Župan naznani, da je dobila mestna ob-, naj se narnest0 predloženega načrta raje iiina na častitke povodom zaroke našega kralja z princezinjo Marijo zahvalo kabinetne pisarne. Nadalje poroča, da se ni udeležil kongresa francoskih županov, ker naprosi vlado, da dovoli zvišanje trošarine na vino od 2 do 3 K, kar bo mestni občini neslo do 2 milijona kron. Obč. svetnik Tavčar se etrinja z dr. ?e po posvetovanju z večino prišel do pre- TriUerjevim pret1!0?om z dodatkom, da se ____hr*T. nnsehneea ' r .. r ...... pričanja, da je udeležba brez posebnega pomena in prosi občinski svet, da odobri »ijegovo postopanje. Pač pa je mestna občina ljuhljanska poslala predsedniku zvene francoskih županov, Adrieu Gilly-ju, brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prijazno povabilo. Od zadnje občinske seje je prejel mestni magistrat 57.930 kron za mestne re-Veže. V domovinsko zvezo mestne občine so Mi zazun šestih sprejeti vsi prosilci. Kot zastopnik mestne občine se izvoli v odbor Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice obč. svet. dr. Viktor Peterim, prof. v Ljubljani. Sklep večine za velikansko povišanje vseb doklad. Prf poročilu referenta Juga je prišlo do ostrih debat fn mestoma tudi do prav smešnih scen. Pokrajinska uprave je zavrnila prošnjo mestne občine o uvedbi novih obč. doklad. Občinski svet sklene poslati novo prošnjo. Občinske doklade naj se zvišajo, in sicer: hlšnonajemninski Javek za 35 odstotkov, občinske doklade na zemljiški davek in splošno pridobnino 50 odstokov, poviški na vse ostale davščine od 65 do 85 odstotkov. Z ozirom na ta predlog koalicije poda obč. svet T r 11-lerv imenu demokratskega kluba načelno izjavo: Demokratski klub Je že pri proračunski debati ostro nastopil proti povišanju občinskih doklad in z isto odločnostjo nastopa tudi danes, ker nikakor ne more privoliti v povišanje istih, ker ne zaupa koaliciji, v kateri ima, kar priča izkušnja, giavno besedo SLS, katere zgodovina je tsmna in njen nastop še danes tak, da se ji nikakor ne more zaupati mestnega gospodarstva. Povdarjal je, da bo glasoval njegov Klub proti povišanju občinskih do-Oad. Obč. svet. Tavčar se čudi. da JDS glasuje proti povišanju občinskih doklad ir. d3 ne zaupa večini. Pravi, da nikakor ni res, da bi v koaliciji imela glavno besedo SLS. Obč. svet. Stanovnik odgovarja drju. JTrillerJu, da SLS ni bav, bav, ki se ga JDS boji, ampak da je to enotna volja koalicije in zavrača napad na SLS češ, da ima dr. Triller namen razbit: koalicijo in vsaj eno stranko prodobiti za JDS. Dr. Triller: »To Je resnica 1» Povišanje občinskih doklad je bilo nato sprejeto z glasovi kotirane večine. Nov davek na parcele. Živahna je bila iudi debata o županovem dopisu glede načrta občinskega davka na nezazidane stavbne parcele. Ta davek znaša pol odstotka od cenilne vrednosti nezazidane parcele, katero določi mestni magistrat, poviša se pa na dva odstotka, ako se parcela v dveh letih ne zazida in po dveh letih na 4 odstotke. Tega davka so proste parcele, ki so last države, mestne občine in raznih humanitarnih društev. Predlog finančnega odseka je bil sprejet z glasovi večine. Davek za obiskovalce gostiln ln kavarn. Glede davka na obiskovalce gostiln ln tavam naglaša finančni odsek, da se zastopniki gostilničarjev in kavarnarjev z načrtom ne strinjajo, pač pa da želijo, da se njih lokale obdači le takrat, ako se podaljša policijska ura. kar pa seveda naj uvede tudi plačilne listke. Predlog finančnega odseka je bil sprejet. Davek za igralce kart. Predlog obč. svet. Jegliča SLS glede uvedbe davka na igralce kart po javnih lokalih je bil tudi sprejet. Ta davek znar ša za osebo 8 K. Obč. svetnik Ttrrk je ostro nastopil proti koaliciji, češ da hoče uničiti orbt in le povečati draginjo. Večmilljonske obremenitve mestne občine. Za zgradbo dveh mestnih stanovanjskih hiš se dovoli najeti pri Mestni hranilnici znesek 10 milijonov kron. Soglasno sprejeto. Ravno tako se dovoli najem posojila za povečanje mestne ubožnice v Japljevi ulici, kjerbiva sedaj 150 ubožcev, v zneska 5 milijonov kron. Na dopis gospodarskega, urada glede nakupa Auerspergovih travnikov v Rar kovi jelši se sklene iste kupiti za 358.000 kron, to je po 2 K kvadr. meter. Glede 6 dopisov gospodarskega urada, glede kredita za razne prezidave v vojašnici vojvode Mišiča se sklene nakazati znesek 58.000 kron s pogojem, da jamči vojno ministrstvo za povrnitev denarja. Za poprave v mestnih Šolskih poslopjih se odobri 1 milijon kron na breme proračuna za bodoče šolsko leto. Z ozirom na dopis Mestne hranilnice glede prošnje Stavbne zadruge mestnih uslužbencev za dovolitev posojila za zgradbo lastnih hiS se ugotovi, da je prošnji nemogoče ustreči. Vsled vladne prepovedi, ker ni zato rezervnega, zaklada. Predlog obč. svetnika dr. Pestotnika, da se oprostijo telovadne prireditve od občinskih taks in veseličnega davka je bil sprejet. Obč. svetnik Kralj je dodatno k temn predlogu predlagal, da naj bodo proste davka tudi športne, in sicer plavalne, lahko-atletične m nogometne prireditve, ako niso zvezane z veselicami, kjer se točijo alkoholne pijače. Sprejeto. Poročilo stavbnega odseka. Prošnji odbora za prireditev Ljubljanskega velikega sejma za nadaljnjo prepustitev mestnih travnikov v to svrho se ugodi, istotako se ugodi razširiti te prostore do poti, ki pelje ▼ Šiško za Kozle rje vim vrtom. Prošnji ljubljanske pravoslavne cerkvene občine za prepustitev stavbišča za zgradbo pravoslavne cerkve na Slovenskem trgu se ne ugodi. Zato je treba dobiti drug prostor. Obč, svet. Kosmač proti klerikalcem: Sv. Jožefa cerkev jim dajte. Poročila šolskega odseka. Volitev 4 članov in 4 namestnikov v mestni Šolski svet odpade, vsled ukaza pokrajinske vlade, ki naglaša. da so člani v prejšnjem obč. svetu izvoljeni še pravi zastopniki v meetnem šolskem svetu. Dr. Stanovnik govori o pravi nesigur- nosti pokrajinske vlade. Vsled brezdelnega postopanja šolske mladine se sklene urediti iolske vrte in igrališča za vso ljudsko in mešč. Šolsko mladino v Mestnem logu. ki ga bo upravljal strokovni učitelj-vrtnar. Predolg obč. rrec. JegttBa gfede poflr-žavljenja dekliškega liceja se načeloma odobri, vendar pa poudarja obč. »vet. dr. Triller, da je poslopja last mestne občine in da mora država poJopje prej odkupiti. Soglasno sprejeto. Na predlog obč. svet. Turka g. župan ob 20. uri zaključi sejo in naznani, da se ista nadaljuje jutri ob 17. uri popoldne. Kurirski dekret R. Hercigonie Poleg senzacije s klevetniškim pismom R. Hercigonje je objavil St. Protič v »Radikalu* Se eno: prepis kurirskega dekreta, ki je bil izstavljen Her-cigonji dne 11. aprila 1919 od notranjega ministrstva za brezplačno potovanju iz Beograda v Zagreb, Sarajevo in nazaj. Takrat je bil notranji minister Sv. Pribičevič. Kurirski dekret je torej še en dokaz za intimnost medsebojnih stikov med Pribičevičem iu Hercigonjo! Tako fruktificirajo ta kurirski dekret blokaški listi, ljubljanskemu njihovemu najnovejšemu tovarišu »Jugoslaviji«' pa to še ni dovolj, ona trdi, da je Her-cigonja s tem kurirskim listom od tuji jarem. Matei Hubad Novi intendant ljubljanskih gledališč. Minister prosvete je imenoval ravnatelja »Glasbene Matice* in ljubljajiske-;ja konservatorija Mateja Hubada za upravnika našega gledališča. Ob tej priliki naj se spomnimo tega, za našo glasbeno umetnost prezaslužnega moža. tudi mi. Matej Hubad je bil rojen dne 28. avgusta 1866 v vasi Povodje pri Skaru-cini. Po dovršeni maturi v Ljubljani in odsluženem vojaškem letu se je leta 1887. vpisal na dunajskem konserva-toriju za glasbo in igralsko umetnost. Študira! je 'harmonijo m kontrapunkt pri slavnem skladatelju dr. Antonu Entcknerju. orgije pri profesorju Fock-serja, klavir pri profesorju Ludvigu in eolopetje kot glavni predmet pri pro-f^orju Forstinu. Dne 1. decembra fggi je vstopil v službo pri Glasbeni Matici v Ljubljani kot učitelj klavirja, petja glasbene teorije, glasbene zgodovine in kot pevovedia Matičnega pevskega zbora. Od leta 1891. naprej jO bil artistični vodja šole Glasbene Matice. Prvi njearov triumf sta bila dva velika Matična »potresna* koncerta na Dunaja 1. 1895. Na enem je Matični zbor izvajal Dvorakoveea »Mrtvega ženina*čin je to svojo kompozicijo Dvorak sam dirigiral. Isto leto je Hubad nastopil dveletni študijski dopust, med katerim ga je nadomestoval pri Glasbeni Matici dr. Cerin. V teh dveh lerih je Hubad dovršil dunajski konservato-rij z odličnim uspehom, v splošni pedagogiki, učni metodiki, glasbeni literaturi in zgodovini, akustiki, glasbeni estetiki in solopetju. Ostalih šest mesecev dopusta je porabil za študijsko potovanje v Prago, Monakovo, Draž-dane, Lipsko, Berlin, Krakovo itd. Kot profesor solopetja je izvežbal mnoge koncertne, oziroma operne pevce, med drugimi Miro Dev - Kostaperarija, Lovšetovo, Irmo Pollakovo, Marico Peršlovo, Rijavca. Tličiča. Križaja, Be-tetta in dr. Priredil je z Matičinim zborom več koncertov v Trstu, na Dunaju. v Opatiji, Sušaku in Zagrebu. Pod njegovim vodstvom je izvajala Matica Dvorakove »Stabat mater*. »Mrtvega ženina*. »Sveto Ludmilo*. Beethovnovo »Missa solemnis*. Bossijev »Canti-cum*. Perosijev »Natale*, Haydnwo »Stvarjenje*. Brucknerjev »Tedeum*. Sattnerjeve »Asumptio*. »Soči*, «Jef-tejevo prisego* in »Oljki*, Mozartov »Reciuiem* itd. Leta 1919. ga j® imenovala Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti y Zagrebu za. Sajia. Tekom svojega 281etnega delovanja v Ljubi iani je bil ravnatelj Hubad trikrat član intendanture slovenskega gledališča: leta 1901. in 1902. so -e pod njegovim vodstvom dale tri Wag-nerjeve opere »Lohengrin*, »TannhHu-ser», »Hohndec*. v Času, ko je opera imela enega samega kapelnika in le vojaško godbo. Drugič je bil Matej Hubad v intendanturi L 1892,—189L in tretjič skupno « pesnikom Zupančičem in profesorjem Kobalom. Matej Hubad ima nevenljive zasluge za povzdigo slovenske narodne pesmi in za slovensko vokalno petje sploh. Poleg trga je skromno Matično glasbeno šolo povzdignil v konservatorij ter osnoval dramatično Solo po vzoru dunajske. Dne 1. decembra lanskega leta je praznoval SOletnico svojega delovanj pri Glasbeni Matici. Sedaj pripravlja koncertno turnejo po Jugoslaviji, ki se bo začela maja in na kateri se bodo izvajale reprezentativne slovenske, hrvaške ln srbske skladbe. Imenovanje velezaslužnega ravnatelja Hubada ra intendanta naSega gledališča ljubljanski glasbeni krogi kar najtoplejft pozdravljajo. Po svefu — Znamke za pomoč gladniin Rusom. Češkoslovaški legijonarji so naprosili ministrski svet. da se 7. marc. rojstni dan predsednika Masaryka, proslavi tako, da se izdajo posebne znamke v korist gladnim Rusom. V ta namen se bodo najbrže uporabili preostanki takozv. «Hrad-čanskih znamk* s posebnim pretiskom. Predlog bo sigurno sprejet, a znamke se bodo gotovo dobro prodajale, ne le Iz humanitarnih razlogov, ampak posebno, ker bodo tudi za filateliste velike vrednosti. — Krivci Karlovega puča na Madžarskem. Madžarsko državno pravdni-štvo Je sestavilo obtožnico zopet častnike. k! so se udeležili znanega Karlovega puča. Obtoženi so: 2 generala. 20 polkovnikov, 4 podpolkovniki. 1 kapetan in dva nadporočnika zaradi zločina veleizdaie in pobune in nekateri tudi zaradi odrekanja pokorščine. Major Osztenburg Je obtožen posebej, ker spada pod orožništvo. — Kinematografi na Češkem. Na Češkem imaio okrog 500 kinematogralov, ki dajejo na leto okrog 250.000 predstav. Gledalcev Je bilo v teh kinematografih v lanskem letu 40 do 60 milijonov, ki so plačali približno 150 — 180 milijonov češkoslovaških kron. — Poslanec dr. Baeran — railijon-ki dedič. Vodja antisemitov v Brnu, Schindler, Iti je umrl te dni. Je imenoval nemško - nacionalnega poslanca v praškem parlamentu, dr. Baerana, ki js vrgel zadnjič smrdljivo bombo proti predsedstvu In potem pobegnil, za glavnega dediča premoženja, ki ic ceni 1.250.009 čsfkih kron. Pro sveta Slovenska Malica. Knjige Slovenske Matice za leto 1921. so Ušle in pisarna jih ie pričela razpošiljati. Prvotno Je bil namenil odbor članom po štiri publikacije. Cene pa so med tem tako narasle, da le brez izdatne izgube nemogoče dati za 40 kron štiri knjige. Cbn! naj se torej zado-vole s tremi Izdanji. !n sicer prejme vsak roman Lermortova cJunak našega časa», Pavla Golie »Večerno pesmarico* in dr. I. Laha »Začetki Slovenske Malice*. Četrto knjigo pa — dr. D. Lončarja »Politično življenje Slovencev. — prejmejo člani 25 odstotkov ceneje nego drugi kupci. Cena te kniige je 12 Din, drugih v podrobni prodaji pa: »Junak našega časa* 10 Din, »Večerna pesmarica* 7 Din, ra »Začetki Slovenske Matice* 3 Din. Ljubljanski čianl naj pridejo po knjige sam« in prinesejo s seboj potrdilo o plačani članarini. Knjige dobe v matični pisarn? vsak delavnik od 3. do 5. ure. Članarina za leto 1922. bo odvisna od ccn tiska, ki še niso določene. Poleg teh kniig Je izdala Matica v tekočem društvenem letu »Zemljevid slovenskega ozemlja* (cena 20 Din), dramo F. S. Fm?garja ^Razvah-na življenja*, P. Golie »Pesmi o zlatolaskah. in V. JeraJevo ilustrirano zbirko otroških pesmi »Iz LJubljane čez poljane.-, V kratkem izide dr. Iv. Laha obširna auto logija čeških pesnikov. Vabimo vse, naj pridno segajo po izdanjih Slovenske Matice. III. umetniški večer prirede v sobot-, zvečer v ljubljanskem Mestnem domu gg. A. Podbevšek, Štefanija Ravnikar in Trne Seliškar. — Začetek ob 20. Gostovanje beograjskega gledališčs. Dramski ansambl beograjskega gledališu pripravlja daljšo turnejo po vseh vojvodinskih mestih, kjer priredi proslave tristoletnice velikega francoskega komedi--grafa Moličra. VprizarjalI bodo samo Mt>-iierjeva dela, ki so se igrah v Beogradu povodom njegove proslave. Vprašanje skopljanskega gledališč•!. Vse muslimanske kulturne, politične in gospodarske organizacije so izročile po svojih predstavnikih muslimanskemu klubu v narodni skupščini spomenico, v kateri prosijo klub za intervencijo, da se omogoči še nadaljnji obstanek skopliar-skega narodnega gledišča. Georg Brandes, slavni nordijski literarni kritik In esejist, praznuje te dni svojo osemdesetletnico. Svoje čase je bil docent na univerzi v Kodanju in Je predaval o smereh v literaturi. Bil Jc najdrznejši bojevnik za novo podlago znanosti In umetnosti, ki ie odločujoče vplival na BjStn-stjerna, ibsena, Strindberga, Gcijerstama, ie prvi pisal o Nlctzschciu, odkril svetu Flauberta, brata Concourta, Schnltzleria. 5hawa, Taineja, Stuarta Milla, Verhaere-na, VVhitemana, Ku-Hung-Minka, Anatc'a Franca — napisal brezkončno število de-hovitlh esejev, vzgajal, bodril, uničeval, vodil, delal. Napisal je doslej najtemclii-tejšl knjigi o Shakespeareju in ravno ta dni Izide pri Rcissu v Berlinu izpod njegovega peresa zanimiva knjiga o Goetheju. Brandes je eden največjih duhov moderne dobe. Današnja moderna literatura Je njegovo dela Med svetovno vojno ie bilo mnogo slišati o nlem, saj Je bil najbolj strupen sovražnik Clemenceanove politike In Je imel s pariškim »tigrom-- nešteto aier. Pozna menda vse politike in literate sveta in je kot osemdesetlctnlk se ves mladosten In čil. 2lvl največ v Parizu, včasih tudi v Berlinu. Paul Mounct umrl. V soboto Je umri v Parlzu slavni tragedik Mounet, k: je -d leta 1889. dalje blestel v pariški »Cfr.c-die Frangaises-. Šport Nadalnje simskosportne tekme v Boh:* nju se vrše v nedeljo dne 19. t m., in sicer sankaška tekma za prvenstvo Ja-goslavlje in smuška tekma v skokih. Prijave sprejema športna zveza v LJubljani. Snežne razmere v Bohinju so izre^. ugodne, kar se Je pokazalo posebno pri zadnji smuškl tekmi. Sankališče ln skakalnica bosta za tekmo popolnoma pripravljeni. — Športna zveza. Drsalna tekma na Bledu, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m, bo edina drsalna tekma v Sloveniji. Ker so za ta šport letos vremenske razmere precej ugodne ter je vsakomur koiikortoliko mogoča trens-ža, upamo, da se pravočasno, to Js dne 17. t m. prijavi dovolj tekmovalcev, ker bl se morala sicer tekma odpovedati. Tekmovalci Imajo polovično vožnjo. Prijave Je nasloviti na športno zvezo Ljubljana, medtem ko je podrobnejši razpis v III. številki »Športa*. Glavna skupščina kolesarskega Savrsa Iv Zagrebu se vsled zimskosportnih tekem v Bohiniu ln na Bledu odgodi tia poznejši čas. Dan objavimo pravočasno. — Jugoslovcnski kolesarski podsavez zs. Slovenijo. Dunajski *Rapid-> poražen v ŠparJjf. Velika nogometna tekma, ki sc ie vršila te dni med dunajskim prvakom »Rapi-dom* ln mojstrom Španije, S. K. »Barcelono* v Barceloni, je končala z zmago Spancev z rezultatom 4:2. Tekmi je prisostvovalo na tisoče ljudi, ki so z zanimanjem zasledovali boj med dvema svetovno znanima kluboma. Po zmagi ced praško šparto in dunajskim »RapiGom> ; zavzema sedaj S. K. »Barcelona* bre« j dvoma prvo mesto v evropski nogometni tabeli. Pri zadnjih štirih velikih tekmah, ki so se vršile v Barceloni, Je Hlo navzočih. kakor navaja statistika, nad 140.000 lludl, kar je gotovo rekordno itevilo. Lepa statistika iatnč! tudi tt dober njateri-jelnl uspeh. • Odbor sttreSnske organizacije JDS v LJubljani ima danes sejo ob 5. uri popoldne v tainištvu JDS. • Imenovanje. Pri generalni rudarski direkciji ministrstva Sume ln rudmkov sta za tekoče leto imenovana » člana g. Vinko Stergar, rudarski glavar za Slovenijo in Mohor Pimat, načelnik osrednjega urada državnih montanističnih o-bratov v Ljubljani. • Skupščina sodnikov v Zagrebu, v nedeljo se ie vršila v Zagrebu ob veliki u-deležb? pod predsedstvom sentemvira Lončka sknpščma hrvatsko-slavonskib Hodnikov, na kateri je sodnik dr. Ilire poročal o velikih materialnih neprilikah tednikov. Odbor kljub številnim akcijam tti imel uspeha in je podal zaradi tega demisijo. ki je pa skupščina ni hotela vzeti na znanje, ampak mu je soglasno izrekla zaupnico ln pa pozvala, naj še enkrat poskusi z intervencijo. Septem-vir VukoviS je naglašal, da so sodniki •redno bolj obloženi z delom, dočim Je njih število vedno manjše. Leta 1895 je r3o na Hrvatskem in v Slavoniji še 369 sodnikov in samo 189 odvetnikov, letos pa je še samo 867 sodnikov in že 550 odvetnikov. Na skupščini je bilo sklenjeno, da se v ministrstvu pravde po sestanku sodniških udruženj v Beogradu, ki se bo vršil dne 15. febr., izvrže še enkrat potrebni koraki, katerih uspeh bo mero-riajen za nadaljnjo zadržanje sodnikov. • Sanatorij v Delnicah v spomin Dražkoviču. Svoječa«no so domačini v Delnicah sprožili idejo, da naj se postavi zavratno umorjenemu velikemu jugoslovanskemu patriiotu, ministru Draškoviču, spomenik. 0 vprašanju je sedaj razpravljal tudi že tamošnji občinski zastop, ki je sporazumno z državnimi oblastmi sklenil, da se v trajen spomin na velikega pokojnika postavi mesto navadnega spomenika raje aanatorij z Draškovičevim imenom. Tako bodo Delnice nedvomno na najlepši humani način proslavile spomin na ministra Draškovifa. • Spomenik prvi vstaji v Srbiji. V t-asi Orašcu v Srbiji, kjer je izbruhnila pod Karagiorgjem prva vstaja proti Turkom, nameravajo postaviti velike-bu vojvodi krasen spomenik. • Županske volitve na Primorskem. V Koprivi je bil izvoljen za župana vrl narodnjak Josip Vrabec. Tudi oba nodžnpana sta zavedna Slovenca. V Nabrežini je bil izvoljen za župana s sdovenskimi glasovi Italijan Tomaž Boschetti. v Voloskem - Opatiji pa Italijan drč Nol Perchich. V Dolini pri Trstu so v?} tamošnji občinski svetovalci v manifestacijo narodne zavednosti pristopili kot člani k političnemu društvu »Edinost* v Trstu. • Krajevna organizacija JDS v Krškem »i je za leto 1922 izbrala sledeči odbor: predsednik dr. Fran Kandare, podpredsednik dr. Tomaž Romih, tajnik Ivo Rum-pret, blagajnik Fran Jurčec. • Redek jubilej. Dne 17. februarja bosta obhajala Ivan Jurca, lesni trgovec in posestnik in njegova soproga Marija v Gorenjah pri Postojni 651etnieo poroke. Pred petimi letimi sta čvrsta in zdrava praznovala demantno poroko. Vzornima »koncema in gospodarjema kličemo: Na mnoga leta! • Smrtna kosa, V Kočevja je umrl v nedeljo g. Hans Arko, knjigovodja kočevske mestne hranilnice in oče odvetnika g. dr. Hanaa Arkota. V Ljubljani je umrl v pondeljek g. Ivan Bergant V Celju je nmrla dne 7. febr. ga Marica Jeki-ča, primi »ska begunka, soproga g. Jeki-ča, ravnatelja podružnice »Savinje* v Beogradu, navdušena Jugoslovanka Naj ji bo lahka slovenska žemljica ki jo je tako ljubila, g. soprogu pa naše iskreno sožalje. V Matenji vasi je umrl v 85. le-bi starosti Ivan Smrrtu, znan po vsem Krasu kot Lenčajev Janez, na Pivki pa kot Znideržičev stric Bil je samec do smrti. • Boj draginji! Prejeli smo: Na podlagi zaključka sestanka združenih strokovnih organizacij javnih in privatnih nameščencev ter delavcev v Sloveniji, ki se je vršil dne 11. februarja 1922 ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega magistrata, a« skliCe v nedoljo dne 19. febr. ob 10. uri dop. javen protestni shod proti draginji in kritičnem položaju manuelnega is duševnega proletarijata. V četrtek dne 16. febr. ob 7. uri zvečer se vrši zopet ?5 st 2M z dne ,9. oktobra ške psihologije črpa Lichtcnberger g'obo- ;'u 1 - _____________v IrnU narnčill """ ko poznavanje rodbine, v kole naročju sej b)"'ako ^ za w/m polfabrikatov iz razvilaio njegovi mali Junaki, m zato je, ^£ke „/5 naredbe 61602. Prošnje v zadevah, ki so navedene pod g. drja. Ivana Tavčarja D, Tavčar, je j ^ £ ] ^«/5^61602, in k svoji zdaj umrli sestri. Zatrjeval je večkrat, da šteje na Raki prebite ure med najlepše svojega življenja. Pokojni-ea je bila kot vzorna žena priljubljena in spoštovana daleč na okoli. Njen sin prvega zakona je g. Alojzij Vehovec, prometni kontrolor j. ž. v Mariboru. V drugem zakonu je bila poročena z g. Ivanom VarSkom. vodjo SKS v Raikem o. |M, „, ^ ________ kolišu in vzornim, umnim gospodarjem vila pri Javnem nastopu, so v prvi vrsti vinogradnikom in čebeljarjem. Bodi do- i namenjeni predzietni dnevi, to so štiri ne-bri soprogi in materi, usmiljeni ženi blag delje pred glavnimi zletnimi dnevi, ki J m Sofeolshi vestnih SOKOLSKI NARAŠČAJ NA VSE-SOKOLSKEM ZLETU. Jugoslovcnskemn Sokolskemu naraščaju, ki se prvikrat pokaže v večjem šte- v mladih letih kot dijak in visokošolec 2- -------.----- , ___i_ ruamt » »• —------- >•— rad zahajal v solnčno Rako k pokojnemu ™m Pref,va ° ' ,n ™ noimT točko a)l M re5uiejo istega dne' k° d°" stricu-žuSku Antonu Tavčarju, ki je poda o spejo s pošto, ako Je prosilec navedel ba še tip starega kranjskega duhovnika, i »kar mu bo naše občinstvo gotovo hva- uvQzn0 carinarnico in toCno opisal dele, ležno. katere uvaža, odnosno priložil prepis fak ture in naznačil, kje in na kakšen način hoče strojne dele uporabljati Prošnje v zadevah, ki so navedene pod točko b), se ravno tako rešujejo takoj po dospetju, vendar uvozniki večinoma ne izpolnjujejo potrebnih pogojev, to Je smatrajo, da Je kak gotov predmet poilabri-kat tudi, ako se ne more za takega smatrati. Dalje ne predložijo uverenja ministrstva trgovine ln Industrije V. oddeika, da se taki polizdelki ne izdelujejo sploh, aH ne v dovoljni količini v naši državi. Skoraj brez Izjeme prosilci tudi ne opišejo načina tehničnega predelovanja, ako-ravno Je to predpogoj, da naznačiio, na kakšen tehničen način izdelujejo iz uva-žanih polfabrikatov dovršene fabrikate. Dalje ne navaja, kolika Je letna poraba polizdelkov ln koliko le letna produkcijska kapaciteta dotičnega industrijskega podjetja Razen tega ne navedeio niti uvozne carinarnice, in tako se godi, da generalna direkcija dostavi odlok drugi carinarnici namesto oni, kjer le blago dospelo. Ako pa so prošnje opremljene vsemi podatki, ki so zgoraj našteti, trdi generalna direkcija carine, da se potrebno dovoljenje takoj izda. Vsled tega opozarjamo vse uvoznike, posebno industrijska podjetja, da priložijo svojim prošnjam vse zahtevane popise, in da pošljejo prošnjo na generalno direkcijo. predno prispe blago na carinarnico da se Jim bo pravočasno izdalo dovoljenje ln da se izognejo plačanju ležarine. spomin! • Nova lekarna v Ptuju. Ministrstvo za narodno zdravstvo je podelilo provizorju Leustekove lekarne v Ljubljani, mag. pharm. Bopomilu Orožnu, koncesijo za novo javno lekarno v Ptuju. * Za otroško bolnico v Mariboru. V Mariboru se je konstituiral pripravljalni odbor, ki ima nalogo, ustanoviti društvo za zgradnjo in vzdrževanje otroške bolnice v Maribora. bodo izpolnili nastopi članov ln članic. Naraščajevega nastopa se udeleži vsa so-kolska mladina naše domovine. Poleg mladega bosanca se uvrsti mladi sremec, šumadijec, ličan. dalmatinec Itd. Ves mladi zbor naj pokaže združeno in ujedtnje-no domovino, posejano z nežnim sokol-sklm cvetjem. Moški in ženski naraščaj ter deca obojega spola se zberejo te dni na zletlšču. da se spoznajo, da vidijo, da ni razlike med njimi — pa bodi njih dom • Preprečena železniška nesreča Na pod sivim Triglavom ali pod skalnatimi zagrebškem državnem kolodvoru bi se v gorami albanske meje. Tako ie zamišljen naraščajev dan na vsesokolskem zletu. Katera nedelja bo določena naraščanju, še nI gotova. Sicer pa to ne sme motiti prav nič dela v telovadnicah. do konca julija 1922. morajo stati naraščajeve vrste pripravljene in iz-vežbane za odhod na veliki dan. Število mladih Sokolov mora biti veliko, njih Iz-vežbanost pravilna In popolna. Dve nalogi imajo torej prednjakl naraščaja, ki ju moraju izpolniti, da bo nastop veličasten. Dolžnost prednjakov Je. da skrbijo za red in dostojno vedenje v tc-lovadnicl. za pravilno in redno telovadbo. Pri telovadbi Je treba ponovno opozarjati naraščaj na vsesokolskl zlet in na stroške, ki so zvezani z zletom. Navajati bo Sokollče na varčnost in zbiranje zletnega londa, ki bo opravičil tudi manj Imovltim udeležbo na zletu. Druga skrb le delo v telovadnici. Redovne in proste vaje, orodna telovadba in Igre se morajo vrstiti pri telovadbi naraščaja po načrta, ki ga moraio sestaviti prednjaški zbori, naraščajevih prednjakov. Proste vaje za moški naraščaj so iste, kakor so bile določene preteklo leto za zlet v Osijeku. natisnjene so v Soko-liču v letniku 1920., str. 151. Tudi proste vaje za ženski naraščaj ostanejo lanske vaje, ki se nahalajo v Sokollču v letniku 1920, str. 10. ozir. 69. Moška deca nasipi z vajami s palicami. Objavljene so v Sokoliču letnik 1921. Za žensko deco so določene vaje s ploščami, objavljene v Sokoliča letnik 1921. Vaje na orodju naj bodo primerne naraščaju, torej ne pretežke, ki škodujejo mlademu telesu. Prcd-njaki naraščaja naj ne bodo ponosni na svojo vrsto. H s; trudi v stojah, vrti ve-letoče; pomislijo naj, da so to vaje za članstvo ln ne ca naraščaj. Ne pozabite na igro. Se ena težkoča Je. ki bo marsikje ovl rala veliko udeležbo naraščaja pri vsesokolskem zletu, to Je nabava naraščaje-vih krojev. Zato jc treba misliti na to zapreko že danes in mogoče jo bo premagati. S pravočasnim zbiranjem denarnih sredstev za nabavo krojev se odpomore tudi tc) težkočk Dela in priprav ie torej v Izobilju, zato bratje na delo! pondeljek kmalu zgodila velika železniška nesreča. Varaždinski osebni vlak je namreč privozil z veliko naglico po progi, na kateri je stal vlak za Bakar. Med pot-niki varaždinskega vlaka je nastala velika panika in silno vpitje. Nesrečo je preprečil strojevodja, ki je pravočasno opa-zil veliko nevarnost in z vso energijo zavrl stroj. • Stari dravski most v Mariboru so začeli podirati, oziroma odvažati. Delo je prevzel neki stavbenik iz Slov. Bistrice, ki dobi poleg lesa še podporo od države. • Nezgoda. Zavirač južne železnice v Mariboru, Alojzij Rav S. je v Prevaljah tako nerodno skočil na vlak, da si je poškodoval rebra in so ga morali prepeljati v bolnico. ° Aretirana madžarska odvetnika v Prekmurju. Madžarska odvetnika dr. Wal.v in dr. Cifrak iz Murske Sobote sta bila na ovadbo nažega konzulata v BudimfieSti aretirana radi vohunstva in izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. Oba sta se odlikovala tudi o priliki zadnjih nrotijugoslovan-skih demonstracij v Murski Soboti in orišla tudi takrat radi osumljonia vohunstva v preiskavo, ki pa je bila pozneje ustavljena- • Rodbinska tragedija ▼ Kočevju. O rodbinski drami Koenig, o kateri smo poročali ie dne 6. febr., se nam dodatno še poroča: Sodne poizvedbe so nedvomno dognale, da je glade čevljarja Koeniga izključen umor ali nasilje. Take vesti se namreč razširjajo v zadnjem času, bogve iz kakšnih namenov. Napram fantastičnim govoricam je vsekakor previdno« na mestu. • Obsojen mesar. Mariborski mesar Štefan Drafella je bil obsojen na 650 K globe ali S dni zapora, ker ni hotel prodati uradniku Stancerju telečjega mesa kljub temu, da je imel v mesnici Se celega teleta. • Žrtev alkohola 401etna Marija Pašnik. ki je bila brez dela in je prenočevala po hlevih, je te dni pri odhodu iz Kun-pleževe gostilne v Mariboru vsled pijanosti padla tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in kmalu nato umrla Imela je pet nezakonskih otrok, ki jih je prepustila svoji usodi. • Selitev v zapor. Neki lSletra krojaški v2jer>ee v Maribora je peljal po cesti voziček s posteljo. Redarju se je zdel sumljiv in ga je zato ustavil. Vajenec mu je odgovoril, da se seli. Ker pa je bila po-stelja last erarja, se je moral krojaški vajenec preseliti v zapore. • Na tehničnem plesu je bila izgubljena črna pahljača z nojevim perjem. Najditelj naj jo odda v uptavništvu »Jutra* proti dobri nagradi. ANDRE LICHTENBERGER V LJUBLJANI. V prlhodniih dneh pride v LJubljano znani francoski pisatelj Andrč Lichten-berger (izgovori Lištamberžč) ta bo imel tu v nedeljo dne 19. t m. Javno predavanje o »francoski rodbini*. Rojen leta 1870, Izhaja Uchtenberger iz stare alza-ske vseučiMške rodbine: njegov stric Pč-dčrie Lichtenbsrger, priznani protestantski teolog, ie eden izmed utemeljiteljev protestantske teološke fakultete v Parizu; nlegov brat Je znamenit profesor na pariški univerzi in pisatelj številnih literarna- ia mnetnlžko-krltlčaft deL Asdrž U- Sela zletnega tinantnesa odseka se vrši v petek dne 17. t. m. točno ob pol 8. zvečer v saveznih prostorih v Narodnem domu. Na rednem občnem zboru Sokola v Za-soriu ob Savi dne 29. januarja 1922. Je bil Izvoljen sledeči upravni odbor: Starosta Ferdo Poljšak, podstarosta Albin Or-čar. načelnik Fran Kolbe, blagajnik Ru doli Ahčan, ajnik Lavoslav Mrnnh, gospodar Jože Grm. zapisnikar Slavoi Saks. odborniki: Kazimir BlaJ. Boris Črne, Ivan Firm, Janko Hočevar. Ciril Lazar, Umck Pranjo, namestniki Alojzij Kolenc, Drago Korbar, Fran Hladnlk, SlavoJ Kušar. Anton Majer, načelnik prosvetnega odseka Matija Pelko, preglednika Lavoslav Jerin in Franjo Stepišnlk. Posla'1 smo brzojavno čestitko k zaroki NJ. Vel. kralja Aleksandra ter Savezu protestno resolucijo proti separatističnemu ta Izdajalskemu nastopu Sokola na VVflsonovem trgu v Zagrebu. Spominjajte se naSih obrambnih druStev! Darujte za Jugoslovansko Matico, m Družbo sv. Cirila ln Metoda ta a Goenosvetski Znat = Promet bankovcev Narodne banke SHS je znašal po izkazu od dne 31. ja nuarja 4,^70.895.740 dinarjev. Od 22. do 31. januarja je množina bankovcev zopet zmanjšana za 22.931.440 dinarjev, tako da se je samo v mesecu januarju zmanjšal promet za okoli 125 milijonov dinarjev. — Obveščanje interesentov o prometnih omejitvah na železnici. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je intervenirala pri inšpektoratu državnih železnic v svrho mnogobrojnejšega dostavljanja vagonov za izvoz lesa in drv. Obenem je zbornica prosila, da bi se objavljale vsakokratne prometne omejitve in izpre-membe. Inšpektorat državnih železnic je sporočil, da jo od druge polovice mcseca oktobra pa do konca deccmbra nakazoval na prošnjo zveze industrijcev razj»o-ložljive odkrite vozove za rezan in tesan les ki je bil določen za izvoz v Italijo. Meseca decembra pa je že začel deloma od italijanske železniške uprave doposla-;ie prazne vozove nakazovati tudi za drva. V preteklem mesecu je nakazoval vslod izboljšane vozovih; situacijo tudi lastne vagone za drva in sicer v prvi vrsti samoumevno onim [.ostajam, kjer je bila potreba najnujnejša. Inšpektorat pripominja. da pričakuje, da bodo prihodnji mesec krita vsa naročila vagonov tudi za drva ako bo sedanja ugodnejša vo-zovna situacija trajala še nadalje. Razen tega je dal inšpektorat vsem postajam Iržavuih železnic nalog, da takoj po prejemu javno izvesijo vsa brzojavna in pismena obvestila ki se tičejo prometnih omejitev In ustavitve prometa ua posameznih progah in postajah. « Deklarirani vrednosti poštnih paketov. Iz mnogobrojnih vprašanj je razvidno, da vlada med trgovskimi krogi še nrecejšnja neinformiranost glede meje lopustne deklaracije vrednosti za poštne pakete. Zaradi tega obveščamo vse interesente, da je po »Službenem listu poštnega ravnateljstva v Ljubi !ani» z dne 10. julija 1921. št. 31, največja teža poštnih paketov v tuzemskem prometu določena z 20 kg, vrednost pa je neomejena. Za pakete, katerih vrednost presega 1000 dinarjev, se plačuje vrednostna pristojbina kakor za denarne pošiljke, to je za vsakih 1000 dinarjev ali del tega zneska še po 1 dinar. Na to določbo opozarjamo vse interesente posebno manufakturne stroke, ker vrednost njihovih pošiljatev v poštnih paketih redno presega vsoto 1000 dinarjev. - Lesul trg. Vsled porasta češkoslovaške krone je izgubila Jugoslavija hudo konkurentinjo na znnan.nh lesnih trgih — Češkoslovaško. Predvsem konkurira Jugoslavija češkoslovaškemu izvozu v Avstrijo in Orijeot. Izvoz lesa iz Češkoslovaške j« popolnoma zastal, ker konkurira uspešno Češkoslovaški tudi Poljska, ki na temelju vereailsk* uocod- be Izvažati les t Nemčijo eartae preda. Visoko stanje češkoslovaške valute bo odprlo Jugoelaviji mogoče tudi madžarski trg, kamor se je doslej največ izvažalo lz Češkoslovaške. Prodaja lesa Kr. direkcija toma ▼ Vinkovcih bo prodala dne 6. marca ob 10. uri dopoldne dražbenim potom hrastov in drug les v panjih. Predmetni og las je v pisarni trgovske »n obrtniška zbornice v Ljubljani na vpogled. «■ Dobava konopnine. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje ns lan 8L marca ponovno ustno ofertaJno licitacijo glede dobave 20.000 kg konopnine. Predmetni oglas je v pisarni trgov-ske in obrtniške zbornice v Ljubljani ns vpogled. Prodaja oljnatih sodov. V pisarni te-ženjerskega odelenja Dravske divizij?k-> oblasti v Ljubljani, se bo vršila dne 10. marca ob 8. uri zjutraj ustna licitacija 24 lesenih sodov od avtomobilskega olja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske i; obrtniške zbornice v Ljubljani na vp?-gled. Parohrodna zveza Trst-Odesa, Spe;. d. d. »Orient* nam na podlagi brzojavk« iz Trsta poroča: Ker so se mednarodni odnošaji z Rusijo zboljšali in zlasti v Južni Rusiji vlada mir, bo poskusil »Lloyd Triestino* po večmesečnem prekinjen ju zopot vožnjo v Odeso. Med 20. in 28." febr. odpluje poseben parnik za Odeso. Tovornine so od skupine in. (Carigrad itd.) Llovdove tarife od avgusta 1921. Ce bo ta vožnja pokazala da j« možnost in potreba zvezo dana, prifc« zopet redni promet Tret-Odesa Zerjavne (dlzallčne) In Jezbue pristojbina Iz Trsta nam poročajo, da so sedaj tudi vse subvencionirane parobrod-ne družbe ustavile zaračunanje jezbn? pristojbine (Staugebtihr), tako da se od dne 7. febr. za vsa vkrcanja ki se izvrš« potom stalnih obrežnih žerjavov, pobira še samo žerjavna pristojbina (Krahntas-se) v znesku 4 lir za 1000 kg. (Za mehek les 4 lire per kub. meter). = III. Mednarodni liberški velesejeffl. Trgovski in industrijski krogi v Slove-ni ji se opozarjajo, da se bo in. mednarodni vclese:em v Libercu (Češkoslovaška) vršil od 12. do 20. avgusta 1922. Rok za priiavljenje razstavljalcev zače nja z dnem 1. februarja in konča dn« 15. aprila 1922. Tukajšnjim interesentom ki se nameravajo udeležiti liberškepa ve-lesema, da« informacije kakor tudi vse potrebne tiskanice konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg - Alzaškl hmeljskl trg. It Straebou? ga nam poročajo z dne 12 febr.: Po dol o-em odmoru je prišlo pretekli teden do par kupčij po okoli 650 frankov Na dežel. ni več mnogo blaga Stan hmelj se zelo ponua, a kupcev ni. Nova francosko-poljska trgovinska pogodba, vsled kat«: re se je znižala uvozna carina na poljste hmelj od 70 r.a 17.50 franka za, 50 zelo pritiska na cene starega hmelja J. L. Borza Zagreb, devize: Berlin 1S4 — 155.80, Bukarešta 240, MIlan <465 - ^. London 1337 - 1340. Newyork kabel 307.50 _ 308.50, ček 304,50 - 305.50, Pari?: 2545 - 2055. Praga 584 - 587, Dunai 4 75 — 4.90, Budimpešta '7.50 — 48: vc-lute: dolarji 303 - 303.50, rublji 20 — 24, nanoleondorli 1090, marke 150 — 153, 'eji 238. Banka za Primorje 770. Trgovinska obrtna banka 285 — 290. Brodska banka 380. Hrvatska eskomptna banka 790 — 795. Jadranska banka 1100 — 1150, .lugoslovenska banka 490 — 494. Ljubljanska kreditna banka 925. Slavenska banka 516 — 520. Praštediona 5100 — 5425. Rečka pučka banka 460 — 473. ^ Slovenska eskomptna banka 625. Srpska banka 730 — 735. Dubrovačka paropl. družba 4600. Slavonija 680 — 690. Union banka 2700 — 2800. Deograd. valute: dolarji 76, marke 39, leji 59.50. levi 51. napoleondorii 280; devize: London 335 Pariz 660, Ženeva 150C, Praga 146, Dunaj 1.22. Berlin 38.50, Milan 368, Budimpešta 12. Curih, devize: Berlin 2-52. Newyori: 5.12, London 22.22, Pariz 43.87, Milan 24.15, Praga 9.67, Budimpešta 0.80. Zagreb 1.60, Varšava 0.15, Dunaj 0.18, avstrijske žigosane krone 0.09. Dunajska borza danes m no tiral a Praga, devize: Berlin 2557^^-86.771/-, Curih 1038 — 1037. Milan 250 — 25?: Pariz 452 — 454, London 229 — 281. Newvork 52.50 — 53.50, Beograd 68.12 — 69.12, Sofija 35.10 — 39.90. Dunaj 0.73 — 0.9S, Varšava 1.25 — 1.85, Budimpešte 7.R2VS — 8.42%, valute: marko 25.97y3 _ 26.77%, švicarski franki 1025 — 1032, lire 847 — 249. francoski franki 449 - 451, funti 228 - 230. dolarji 52.25 — 53.25. dinarji 65.12 — 06.12. levi 33.85 — 84.65. avstrijske krone 0.73 — 0.93, poljske marke 1.25 — 1.85, madžarek« krone 7.82% — 8.42V2. Berlin, devize: Italija 952 — 954. London 867.60 - 869.40, Newyork 199.30 — 199.70. Pariz 1723.25 — 1726.75, Švica 8896.10 — 3903.90. Dunaj 6.33 — 6S7, Praga 377.10 — 377.90, Budimpešta 81.06 — 31.14, Zagreb 64.50. Sofija 13S55 — 138.85. Odgovorni urednik Vit F. Jelen«, Lastnik in izdaiateli Konzorcij »Jutra*« fcRANlSLAV NtfSlC: * Devetstopetnajsto «E, te jc strašno dolga fronta« oporeka kavarnar, ki motri nejevoljno dolžino uvodne črte, katere tudi s pranjem več ne spravi «Da, če bo treba nazaj, da jih kolikor mogoče globlje potegnemo za seboj v planine!* dodaja kavarniški strateg ter živahno ugovarja: «In, potem bo odločilna bitka, morda tukajle, nekej v dolini Morave.* .. cPri BagrdanuJs pritrjuje navdušeno tretji, »Kajti taBagraan ia že par generacij sem nekaka svetinja, čeprav je zablodila med ljudstvo menda iz šolskih nalog naših učencev vojne akademije ter velja kot edini zaslon moravske doline ter vse južne ^•eTo se pravi, da zopet zapustimo Beograd?* vprašuje pisimist, ki se ne vmešava v razgovor, ker spremljajo vsako ntegovo opazko z besnim napadanjem. « Beograd?* se vznemiri mazač gosenice. «Ni potreba, jaz mislim, da nI potreba.* #Kako bi držali Beograd, če jih hočemo pričakovati pri Bagrdanub pristavlja suhoparno in skoro zlovolino pesimist. «Pa naposled naj ga vrag nosi! Zakaj bi ga ne.» vpije vsebolj navdušeni strateg. Pesimist nekaj zarenči, a oni ognjevito brani svoje mišljenje. ^Prvič. ko je padel, mi lahko verjamete, sem jokal, kakor U izgubil koga svojih. A tedaj je bilo vse drugače. Videli smo, ?csko smo grešili, ker smo ga toliko časa držali, njegova izguba nam ie prinesla zmago.» __ «Pa vseeno....* pbskfaSa pqšfmisč nekaj povedati, toda navdušeni ga že tisti hip preplavi s tako ploho, da ne more izustiti niti besedice. •Naposled, nI vredno o tem govoriti, morda sploh ne pridemo do Bagrdana, morda jih skrhamo že prej. Preje smo branili Beograd sami, branili ga z žandari in tretjepozivniki, v resnici niti ti ne, po zapovedi so ga izpraznili. Sedaj je nekaj drugega; pri Beogradu stoje francoski in angleški topovi, a po Donavi so posejali ruski minerji mine. Naj poskusijo!* Tako razlaganje izpopolnjuje povest nekega, pred kratkim došlega beograjskega begunca in pogovor obstane zopet pri vprašanju obranitvi Beograda, preskoči nato v dolino Morave ter že v drugo obvisi nad Bagrdanom.* «To je prirodna trdnjava, vam pravim!* vpije čez mizo civilni vpoklieanec, ki je delal na vojaSki postaji. Navdušeni pomoči zopet svoj svinčnik v pivo, a pesimist, vrže kakor brez zvtze svojo bombo: «A Bolgari?* Doktor, ki ni bil nikak pesimist, pa se vendar ni tako hitro navdušil za vsako stvar, pridene polglasno, kakor sam zase: •Da, tudi na te moramo računati!* Navdušeni plane kvišku. •Niti najmanje, kaj mislite za vraga!* •A oni mobilizirajo!* dostavi doktor mirno. •Zase, ali če hočete za nas, za zaveznike!* •Dal bog!» se ojunači pesimist, zavedajoč se, da je našel v doktorju svojega pomagača. •Predvsem ne mobilizirajo samo Bolgari, temveč tudi Grki, a brez vsake sumnje oprezaie tudi Rumunija, le telegrama še ni. Če bi Bolgari mobilizirali proti nam, je Grška vezana že z ; ugovorom, ffa nas brani f; fafe?sfc FomtmTja, ki M gotovo ne dopustila premembe položaja na Balkanu, kakor ga je ustvaril bukareški dogovor. Torej je sedaj jasno, kam zavozi Bolgarija, Se nas napade. Toda ona neče tega! Če bi hotela, kako bi zamudila tako ugodno priliko lansko leto, ko so zavzeli Avstrijci zapadno Srbijo. Pa če tedaj ni tega storila ter se pripravlja šele sedaj, pomeni to, da nikakor ne proti nam. Jasno kot beli dan!* konča zmagovito navdušeni. 2ivahen razgovor sc vname. Tudi oni, ki se doslej niso vmešavali, prično razlagati. Vpijejo pa tudi tisti, ki so do sedaj ves čas mirno in hladnokrvno govorili; skratka, razgovor se razdivja v nervozno prepiranje. Nekdo navaja Radoslavljev govor; drugi članek francoskega časopisa, tretji računa na pokrivala! svoje doze številke balkanskih armad; četrti navaja dosledno srbsko-grški sporazum; peti zaupa svoj pogovor e ruskim konzulom, ki je dobro poučen, da bodo Bolgari udarili na Turke. Vsak dokaz, s katerim kdo osveži razgovor, podžiga j ogenj, da sika plamen vse višje, se razvija in objema vednd f večje število govornikov. I Tako pri eni mizi. Pri drugi vodi razgovor gospod redkih, sivih las, svetlih, izbuljenih oči, kateremu skače jabolko neprestano gori in doli, kakor kroglica živega srebra v barometru. Kakor hitro prične, vstane kroglica prav do brade, kadar konča, pade nazaj v ovratnik. On je beograjski begunec ter odhaja zelo pogosto po važnih opravkih v Niš, odtod se vrača vselej s polnimi žepi različnih kombinacij, ki iih je črpal iz pogovorov «s tem ali z onim*. Razume se, ti «ta ali oni* so vedno važne osebnosti ali vsaj kdo s takimi zvezami. Zato govori on le v širokih potezah, o glavnih rečeh. (Dalje prihodnjič.) Simfonični koncert n^isstsene Matice" {V. simfonični koncert .Orkestralnega društva Glasbene Matice*, ki se ie vršil v ponedejek večer pod vodstvom prof. Je-raja v Ijublj. Unionu je dobro uspek Orkester Glasbene Matice je bil pomnožen s člani gledališkega orkestra in godbeniki dravske divizijske muzike, da je štel skupaj 82 članov, kakor je bilo potrebno za izvajanje Beriiozove sinfonije, ki je tvorila glavni del koncerta Na prvem mestu koncerta le bila Stanislava Biničkega uvertura k Vojnovlčevi drami »Ekvinokcij*, ki ni niti močna niti fntereoatna in je vkljnb nekaterim mestom z dobro gradacijo v violinah vendarle ponesrečena, česar bi najgcnialnejši ititerpret ne bil mogel zakriti. ' Boljši je bi! Petra Krstiča »Rondo* Iz silite za godalni orkester. Iz treh not se-stoječi tema je prišel svojih menda šestnajstkrat, vedno znova, včasih celo dosti originalno zopet na površje. Vkljub par snostom, ki so dišala skoro malo banalno, ie bil to vseeno še »rondo comme i! iaut». Lukovo iamozno »Meditacijo na staro-ceški koral sv. Vaciava. smo že enkrat slišali v unionski dvorani. Genialna stvar; žal da je bila izvedena včasih malo medte. Nekatera mesta so skoro utonila. Slabo izvedena meditacija ni bila. boljša bi bfla lahko, predvsem kar se tiče sozvočij v godalih. Linije so bile sicer vzorno obdelane. Od Berlioza nam je dala »Matica, svoje čase že »Rimski Karneval«. To pot nam je pa neumorni prof Jeraj serviral fantastično sinfonijo. Berlioz je bil tudi v življenju tak fantast, kakor v glasbi, kar sicer nI navada. Kot dvanajstleten dečko se je že nesrečno zaljubil in letal okrog s samomorilnimi naklepi. Liszt in Chopin sta ga nekoč lovila vso noč okrog Pariza, v strahu, da' bi se jima ne ubil. Venomer je bil nesrečno zaljubljen in le divjal po svetu za neusmiljenimi lepoticami; končno se je tudi res ustrelil. Kakor z vročo paro te objame ta Štefanija. Toliko razbrzdane strasti ni slepa najti na tako majhnem kupu. Vsa stvar je res presenetljivo podobna divjim vročičnim sanjam. V kaosu ognjenih izbruhov in divje bolesti nenadoma pronikne melodija, vsa bela in lepa od hrepenenja — to je slika oboževane deklice, ki se odmiče, ko jo hoče človek objeti, da planiti strast in ljubosumnost do neba. Četrti stavek z žalno koračnico je silen, najbolj »fantastičen« je pa menda izmed vseh peti. Zdi se ti, da vidiš vse postave is Faustove »Wa!purgisnacht» pred se-boi. Tudi ljubica pride, toda sedaj ima rožičke na glavi In pleše nesramen bale*. Simfonija je bila precizno podana. Linije so bile izklesane, tematična plat orkestralne diferenciacije, sploh muzikalno-tehnična plat brezhibna. G. JeraJ si zna disciplinirati orkester in ga brzdati z želelo roko do konca, kar se ne posreči vsakemu. To pa lahko rečemo, da je bilo katerokoli mesto obdelano s enako paž-njo in preciznostjo, pa vzemi prvo noto simfonije ali pa zadnjo. Kar se tiče notranje interpretacije, bi pa rekel, da je zahtevala simfonija ve? temperamentne r.e »znanosti in Iskrečega esprlta. Včasih jc tista akademska preračunjenost skoro malo zazebla... V tem oziru sta bila pa zidnja dva stavka izjema, ta dva sta kresala Iskre. Celotni vtis je povsem po-voljen. Unionska dvorana je bila nabito polna in g. Jeraj je žel obilo zasluženega priznanja In pohvalo za svoj trud, ki ni bil majhen, zlasti če .se pomisli, kako dobro je uvežbal ogromen orkestralni aparat, ki 'e bil sestavljen Iz članov treh godb. S. V. Razne vesti PO EKSODU NAŠEGA DIJAŠTVA IZ PRAGE. Praga, 1 februarja. (Izv.) Činjenlca, da je bil velik del jugoslovanskega dija-štva zaradi visoke valute češkoslovaške krone, odločil zapustiti Prago ter nadaljevati študije bodisi na Poljskem, na Dunaju, ali v Monakovem, je dala povod, da se z zadevo peča tudi širša javnost. Od merodajne strani se predlaga, da naj bi se denar jugoslovanskim visokošo!cem nakazoval preko Narodne banke SHS ter češkega bankovnega urada tako, da bi sc zamenjava denarja vršila po posebej dogovorjenem ugodnem kurzu. Tudi bi mogi biti jugoslovanski visckošo'ci na priporočilo svoje vlade oproščeni na vl-sekih šolah določenih trks za inozemce ter v tem pogledu Izenačeni s češkim di-jaštvom. OT1GDBITEV KONFERENCE NASLEDSTVENIH DRŽAV. Rim, 13 februarja. (Izv.) Konferenca avstro-ogrskih nasledstvenih držav, ki bi se morala vršiti dne 15. t. m. v Rimu, bo najbrže na prošnjo češkoslovaške vlade za nekaj časa preložena. ŠTEDENJE V ČEŠKI DRŽAVNI UPRAVI. Praga, 13. februarja, (fzv.) Od parlamenta imenovana varčevalna komisija, ki jI predseduje dr. Kramar, je najprei odpravila Iz ministrstev 72 avtomobilov. Dr. Kramar Je dalje izjavil, da bo treba Izvesti tudi dalekosežno redukcijo državnih nameščencev, kl jih je samo pri državnih železnicah 15.000 preveč. TURKI ZA SVOJO ARMADO. Carigrad, 13. februarja. (Izv.) Velika narodna skupščina v Angori Je dovolila dva milijona turških funtov za narodno armado. Angorska armada se nadeja, da bo mogla dobiti za Inštruktorje reorganizirane armade tudi nekaj francoskih oficirjev. DOBIČEK ČEŠKE TOBAČNE REŽIJE. Praga, 13. februarja. (Izv.) Češka tobačna režija izkazuje za preteklo leto nad eno milijardo kron čistega dobička. MADŽARSKI DEFICIT. Budimpešta, 13. februarja. (Izv.) Finančni minister Kalay je Izjavil, da ie pri-manjkljal v madžarskem državnem proračunu tako velik, da se bodo morali tiskati novi bankovci, ako se ne posreči doseči znižanja. Trenotno se vrše pogajanja glede vprašanja, koliko premoga mora dobavljati Madžarska mali antanti iz pečujsklh premogovnikov. ERZBERGERJEVA MORILCA V BUDIMPEŠTI. Dnnaj, 13. februarja. (Izv.) Semkaj Je prispelo zaupno poročilo, da se nahajata Crzbergerjeva morilca, Schulz iu Thieles-sen v Budimpešti. AMNESTIJA NA IRSKEM. London, 13. februarja. (Izv.) Irska pro-vizorična vlada Je proglasila splošno amnestijo za vse osebe, ki so bile obsojene tekom zadnjih nemirov. ZBOROVANJE UPNIKOV RUSIJE. Pariz, 1 . februarja. (Izv.) Danes Je bilo tu pod predsedstvom poslanika Nou-lcnsa otvorejno Zborovanje inozemskih upnikov Rusije. Noulens je v svojem otvoritvenem govoru naglašal, da na kako svobodo dc!a in priznanje privatne lastnine v Rusiji za enkrat še nI niti misliti. Ruska vlada lahko obljublja, kolikor hoče, vendar pa tujih podjetnikov ne bo spravila poprej v Rusije, dokler ne poda zadostnih garancij, da bodo lahko nemoteno izvrševali svoje koncesije. POŠTNI PROMET MED RUSUO IN ITALIJO. Rim, 13. februarja. (Izv.) Vsled sklenitve trgovinske pogodbe s sovjetsko Rusijo, Je obnovljen poštni promet med obema državama. Brzojavni promet se prične že dne 15. L m. Vremensko poročilo Ljnblana. 14 februarja 1922 Ljubljana 306 m md morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm 7. 7412 —135 brezvetra megla — 14. 73'J-O -47 »ever jasuo — 21. 738-5 -78 brezvetra 1» — 7. 770-4 —7-0 megla — 7. 770 9 -160 m — 7. 7700 -12« 19 n — 7. — — — — — 7. 770 2 -100 m jasne — Ljubljana . Liubljana . , Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost. . V T.Jubltani barom, pada, temp. stanovitna. — Solne« vzhaja ob 7-08, zahaja oh 17-23. Zabave f. ČAJANKA »ŽENSKEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI* bo v soboto dne 18. t m. ob pol 21. uri z zanimivim programom in s sodelovanjem godbe dravske divizijske oblasti. Ponovno vabimo člane in prijatelje društva, da se odzovejo polnoštevilno. Vstoprtce se bodo izdajale pri blagajni po 15 Din za osebo In po 5 Din dijaške vstopnice. sakevrstne obleke kemično čisti ia barva v vseh nian-sahtovarna Jos. Reich, Ljubljana Sprejemališče: Selenburgova ulica M. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, KoCevJe, Novo mesto. železoinsrja in.speeerists, sanetljivega pridnega in poltenega, ra takojšnji nastop sprejme tvrdka Jos. TolassL, ielecainika ia ipecerij«ks trgovina, Logatec. 878 Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „JUTRO" Stari papir kupujemo stalno po dohrib eenab, cele vagone kakor tudi manjše množine. Ponudbe naj se vpošiljajo na Združene papirni.e Verte pri Ljubljani, postaja Zalog. MMM — «0 lin« 01» r—. «wM> «4ai|a|tti S mm« • Ot«. - Tign« Mp•■•« > Ota. >uti» Mi«li*|tk S MM« 7 OI» - »'.4. M nvil «L»M» •»• • — nt.n». 1 «•• ipraivn m i »k« » vitoa •nista«, cmok* m -iv— 9 Op. ava za modno trgovino se proda, Og eda se: Dvorni trg 1. Knjigovodjo, 267 stareiSo izurjeno mo', ve?č tudi stro>epif ja in korerpnu-dence (»lov. - nrmšk.), išfe (tpocialna mannfakturna vele-tvrdka v Ljubljani. Začasne nismee ponndbe na upravo »Jutra* pod »VelctvrJka*. 8kladli6nlk se i:če za nek« špecerijsko veletrgovino v mestu. Vsa o?Krl pod št 31/a. Trgcvskl satraflslk detailitt), starejša moč, se išče za neke epeeerijsko trgovino v mesta Hrana in stanovanje v hiši Ponudbe na upravo »Jutra* pod H 30/a. '.i 16 do 17 it t rtarega. Vi obenem ;?r •'»i eira. sprejrae sne-dicivko [> J.etje. Vestnost in IniljJa preu!-4.!rr8zba predpogoj. Ponudile pol »Tekač* na upravo »Jutra*. Vj*caarm Zelo lepi pes. 380 volčje paMne, pran Dober-man, a kratkim repom, osem mesteev star, najboljši -a učiti, se pioda. Csna 600 dinarjev. Vprašanja pod«Hol-mes* na upravo »Jutra*. Neko lesno industrijsko podjetje m deželi (Kranjsko) išče izurjenega 877 strojarskega la soda-flitnkcgs pomočnik.a. Služba stalna, plača prvovrstna. Ratnotam »f kupi tudi sodavldarskl ctroj t rtekleoienmi vrel ter modele za cementne oevl, Pounutie ua Al >ma Comoanv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6000 kroa posojila išče slepce (inv.l, katere rabi za obrt (3 mes.) Obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe prosimo na upravo »Jutra* pod št. 6322. 886 ttlio alt vilo v Liubliani, event. g trgovskim lokalom, kupim takoj. Naslov povč An. za v. Drago Bvseljak, Ljuhljana, Sodna nliea 6. 389 Zamenja stanovanje zračno, svetlo, z električno hiljo, na cesto, obstoječe is dveh sob in kabin je, z dvema aH tremi sobami ia kubiojo, če moeoče v sredini me^ta. Istotam 6e sprejme več go^po-; dov ali gospodičen na domačo meSčanako brano. Naslov po«< iz prijaznosti i uprava »Jutra*, Prešernova ulica 64. 21 a Skladltta: Balkan, d. d.. Dunajska e. 33. fd.p. Spediclla: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d p.] Trgovine: L, Miku*, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15 Oerenda Fran, konfekcija, mauutak-tura na debelo, najnižje oeue, Emon-*ka cesta 8. J. Kostevc, manulaktorna trgovina, Sv. Petra cesta. A. Žibert, Prešernova ulica, priporoč; svojo veliko zalogo čevljev. I. Fon, specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6. Matej Orehak, modna trgovina in zaloga čevljev, Kolodvorska aL 26. Razmnoževalni aparatli 14. p.] Bar Franc, Cank. nahr. 3. Tel 407. M. Schubert. Kongresni trg. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6. Kteparstvo: T. Kom, Poljanska cesta 8. Seliškar Ivan, nrar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvr-čnjem točno in cena_ Brusovniea: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ure, zlatnina in sre^rnma, Ivaa PakiŽ. Stari trg 20. Mehanična delavnleai |d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 f>u*Kar|l: Kalaor F iC, Selenburgova al. 6. Pisalni stroji ( (d. p.I Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 nOrlent-4 d. A, Sodna nlica štev. 3, telefon 463. Oh!*ka, perilo, različna drobnarija, Fran Kraškovič, S ari trg št 22. Nizke cene. Modna trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cene. Trgovina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36. F. Fajdiga ain, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustantjvliena L 1879. ;A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr-nino. urami itd. Selenburgova ulica. znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje tovarna vžigalic in kemikalij družba z o. z. RUSE pri MARIBORU. nt Telefon Interurban: 188. Brzojavi: Vžigalice. Za papirnate odpadke plata vel Kakor vsak drugi 391 tvrdba V. Pantiolzer, Ljubijo, Fražahova ulica.