ŠOLSKE IN UČITELJSKE RAZMERE NA JAPONSKEM. Hitri razvoj industrije, nasprotje, ki nastaja vsled tega med kapitalom in de« lavstvom, in prehod države v štadij imperi* alizma na Dalnjcm Vzhodu so činitelji, k: določajo položaj sedanje japonske šole. V zadnjih tridesetih letih so se osnovne šole na Japonskem nacionalizirale in centralizirale; nadzira jih osrednja vlada. Od šolos obveznih otro'k jih obiskuje šolo 98%. Pouk je patriotičen in šovinističen in služi notranji in zunanji sili cesarstva vzhajajočega solnca. Vojaška zvestoba in pokorščina industrijskim podjetnikom ter velikim posestnikom so cilji šolske vzgoje. Zgodovina vojne s Kitajsko in Rusijo naj vzbujajo v mladini ljubezen do domovine. Leta 1922. je bilo 131.643 učiteljev in 63.554 učitcljic, skupaj 195.197. Učiteljstvo je udružcno v pokrajinskih organizacijah, v zvezi pokrajinskih organizacij in v nacionalni organizaciji. Vsaka ima svoje glasilo. Državs na ali nacionalna organizacija je bila usta* novljena leta 1923. in zboruje vsako leto; leta 1924. je predložila vladi tele zahteve: zviša=> nje učitcljskih plač, izenačenje s srednješol= skimi profesorji, izdajanje siužbenega lista, ustanovitev posebnega zavoda za politično vzgojo in podporo učiteljem za potovanje po Kitajskem. Učitelje plačujejo občine, ki jim država odklanja podpore; prejemki učiteljev so za* radi tcga premajhni, da bi se pošteno preži« veli in da ibi se posvetili strokovnemu in kuU turnemu razvoju. Glede plače se delijo uči» telji v stalne, začasne in nadomestne. Su« plenti imajo za polovico manjšo plačo od stalnih ali titularnih, zato po pravici zahtes vajo enako plačo za enako delo. Prejemajo osnovno plačo in službene doklade. Stalni učitelj v mestu dobiva na mesec 75 jenov, t. j. nekaj čez 2000 Din, v vasi pa 62 jenov. To je zelo malo, če pomislim'O, da stane vzdrževanje družine 122 jenov, t. j. 3400 Din na mesec. Učitelji so slabše plačani od dr« žavnih uradnikov, učiteljice slabše od učite» Ijev. Pravico do pokojnine ima učitelj po 25 službenih letih. Prepovedano jc učiteljem, da bi pripa« dali kaki politični stranki ali da bi ustanav* ljali sindikate; tudi svobodno misliti ne sme« jo, ker morajo priseči, da ne pripadajo in da ne bodo pripadali nobeni organizaciji ali stranki, katere delovanje ne bi soglašalo z njihovo stanovsko dolžnostjo in zvestobo, ki so jo dolžni državi. Vlada pa je spoznala, da sta šolski pouk in vojaštvo premalo mogočna, da bi ji pri* dobila narod in zagotovila zmago v bodoči vojni; zato je začela ustanavljati tudi voja^ ške kadre za mladino, po duhu, ciiju in or= ganizaciji podobne italijanskim ifa^ističnim avanguardistom. Vojaška vzgoja japonske kmetske in delavske mladine v starostni dobi od 16. do 20. leta je vpeljana v vse osnovne šole; dijaki na licejih in visokih šolah se ude« ležujejo vojaških vaj na svojih šolah. Mla^ dino vežbajo rezervni častniki in jo pouču= jejo v taktiki in drugih vojaških vedah. MIa= dina ni obvezna, da bi se udeleževa'a voja^ ške vzgoje, vendar se ji ne brani, ker ima potem to ugodnost, da se ji zmanjša aktivna vojaška služba na tri mesece. Državni pros račun odkazuje za letošnje leto nad 138 mi* lijonov za mladinske vojaške kadre. Cilj vojaške vzgojc pa ni le okrepitev armade, ampak tudi obrambna sila proti no* tranjim nemirom. Kako podobne in skoro enake so si tedaj šo^ske razmere na Japon= skem in v Italiji!