PoStnlns plačan* v gotovini Leto XIX.. št« 106 LJubljana, nedelja 8. maja 1958 Cena 1 Din Upravmstvo: LJubljana, Knafijeva 5 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratn) oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi ori poŠt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čislo 78 180. VVien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—v Za inozemstvo Din *0 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon 4t 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. X. telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. PRIJATELJ IN FRAN RAK ANGLIJE F1AGI IN BERLINU Obe zapadni velesili nasvetujeta prijateljsko ureditev manjšinskega problema na češkoslovaškem Praga, 7. maja. h. Danes ob 16 se je zglasil v zunanjem ministrstvu angleški poslanik Nevvton, uro pozneje pa francoski poslanik De la Croix, ki sta pri tej priliki izvršila že takoj po londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov napovedano demaršo glede ureditve nemškega manjšinskega problema na Češkoslovaškem. V merodajnih praških krogih poudarjajo, da gre za prijateljsko demaršo obeh zapadnih velesil, ki nima prav nič skupnega s kakim vmešavanjem v notranje zadeve češkoslovaške republike. Manjšinski problem je v toliko mednarodnega značaja, ker je načelna rešitev odrejena v senžermenski mirovni pogodbi iz 1. 1919. Francoska in angleška vlada sta dali češkoslovaški vladi prijateljske nasvete in izrazili svoje mnenje o problemu sudet-skih Nemcev. Vse to je v okviru mednarodnih dogovorov o narodnih manjšinah. Obe vladi sta podrobno razpravljali o tem problemu in izražata željo po načelni in pravični rešitvi. Nasveti obeh vlad so docela v skladu s smernicami, ki jih zastopa Češkoslovaška vlada in vsa češkoslovaška javnost. Češkoslovaška vlada pripravlja ne samo formalno ureditev narodnostnega vprašanja in rekapitulaci.jo dosedanjih zakonskih ukrepov, temveč tudi konrnove-Ijavno rešitev vsega problema v skladu z Interesi države, določbami ustave in v interesu mirnega sožitja vsega prebivalstva češkoslovaške republike. Pri tem opozarjajo na merodajnih mestih tudi na dejstvo, da zastopajo v mnogih nemških krogih v CSR isto stališče, ki ga zavzema češkoslovaška vlada, zlasti v notranji politiki. predvsem glede politične in kulturne samouprave Zaradi tega smatrajo francosko in angleško demaršo v merodajnih praških krogih za popolnoma razumljivo ker se tiče njene politične strani, pa tudi za povsem razumljivo s praktičnega stališča. v kolikor gre za iniciativo obeh velesil, za mirno rešitev tega problema. Zato je bila francosko^angleška demarša tudi v javnosti sprejeta zelo ugodno. Češkoslovaška vlada se docela strinja z intencijami francoske in angleške vlade in rada sprejme dobre nasvete obeh zanadnih velesil, kar je že tudi do sedaj dokazala z raznimi administrativnimi in zakonodajnimi ukrepi, ki jih je izdala na lastno iniciativo. Tudi v BsrlLna Beri n, 7. maja. h. Angleški poslanik Henderson je danes izvršil napovedano demaršo za mirno ureditev problema nemške manjšine v ČSR. V odsotnosti zuna-njena ministra Ribbentropa ga je sprejel državni podtajnik Gormann. Henderson je opozoril na analogno demaršo v Pragi, ki je bila sklenjena že ob priliki londonskega sestanka frmeoskih in angleških državnikov. Prvotno bi se imela ta demarša izvesti šele po povratku kancelarja Hitlerja iz Italije, v zadnjih dneh pa je angleška vlada svojo namero izpremeniJa in izvršila demaršo že sedai. očitno z namenom, da bi se vsa zadeva čim bolj pospešila. Odmev v češkem tlskis Praga. 7. maja. h. Češki tisk že danes na kratko komentira francosko in angleško de- maršo. »Česike Slovo«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, piše med drugim: Ker velja državljanska svoboda za sle-, hcrnega državljana ne glede na to. kakšen ! jezik govori, se samo ob sebi razume, da je rešitev sudetsko-nemškega manjšinskega problema stvar naše notranje politike in bo to tudi ostala čeravno smo pripravljeni rešiti ta probiem pre-o očmi vse Evrope. So gotove meie. preko katerih se ne more in ne sme iti Dolžnost češkoslovaške vlade je. da dokaže Franciji m Ang! ji. da je evropski mir v naši republiki v dobrih rokah. V »ličnem smislu komentira današnjo demaršo tudi »Narodni Politika«, ki naglasa, da Francija in Anglija ne izvajata nobenega pritiska in tudi nista stavili nikakih določnih zahtev, marveč sta dali samo splošne na&vete. Današnja »Prager Presse« piše, da med Prago m Berlinom ni nobene razlike v na-ziranju da je sudetsko-nemško vprašanje notranja zadeva češkoslovaške republike. Zato je tudi demarša splošnega značaja in se nanaša predvsem na možne mednarodne posledice. Angleški poslanik v Berlinu ni dobil odgovora sleče stališča nemške vlade. ker je zunanji minister odsoten. Aiaglsški glasovi London, 7. maja o. »Daily Telegraph« se bavi z današnjo angleško demaršo glede Češkoslovaške, ki je bila izvršena istočasno v Berlinu in Pragi. Angleška vlada je izrazila željo, naj bi nemška vlada vplivala na Henleina, da bi njegova stranka zavzela konciliantno stališče ob priliki pogajanja s češkoslovaško vlado Na drugi strani je angleški poslanik v Pragi svetoval češkoslovaški vladi, naj pokaže plemenite namene pri proučevanju zahtev su-detskih Nemcev Demaršo v Pragi je pod-vzel angleški poslanik v sporazumu s francoskim poslanikom, ki je prejel slična navod la od svoje vlade, vendar pa ni niti angleška niti francoska vlada postavila nobenih zahtev za rešitev manjšinskega vprašanja. ••DaUv E>:press« je mnenja, da se mora Češkoslovaška smatrati kot država, v kateri ni narodnih manjšin, temveč več narodov Zaradne velesile so zato svetovale češkoslovaški vladi, naj da vsem narodom, ki bivajo na področju republike, vse pravice, ki se lahko dajo v okviru češkoslovaške ustave. D?.. Krefta poroča fsrezidentu Bsnešu Prasra 7. maja. br. Zunanji minister dr. Ka.mil Krof ta se je davi vrnil iz Sinaje v Prago. Takoi po svojem prihodu je odšel k prezidentn republike dr. Benešu. kateremu ie poročal o poteku in rezultatih sinaiske konference Maile antante. Nato je dr. Kroita obfekaJ ministrskega predsednika dr. Hodžo ter se z njim dolgo razgovarjal o vseh perečih problemih zunanje politike. Govorila sta tudi o napovedanem obisku francoskega in angleškega poslanika v zunanjem ministrstvu. Zunanji minister dr. Krofta bo 20. maja podal v zunanjepolitičnih odborih obeh ( zbornic obziren ekspoze o mednarodnem po-' ložaju. Spinova stranka ostane samostojna Praga, 7. maja h. Pričakovanje Hen-leinove sudetsko-nemške stranke, da bodo tudi nemški aktivisti predvsem nemška poljedelska zveza in nemška katoliška stranka vstopili v sudetsko-nemško stranko, se ni uresničilo. To je predvsem posledica vpliva samozavestnega nastopa nemške socialno-demokratske stranke pri prvomajskih proslavah. Zato tudi člani nemške poljedelske zveze niso prešli v Henleinovo stranko, marveč so ohranili svoje organizacije. Vodstvo njihove stranke je danes izdalo oklic, v katerem pravi, da ostane nemška poljedelska zveza pod vodstvom profesorja Spine še nadalje samostojna stranka ter da njene organizacije niso razpuščene. Zatrjuje se, da bo stranka pri volilnem sodišču zahtevala razveljavljenje mandatov vseh onih .senatorjev in poslancev, ki so vstopili v sudet-sko-nemško stranko. Tudi Tardieu v obrambo češkoslovaške Pariz, 7. maja. b. V »Gringoiru« se v daljšem članku na prvi strani oglaša bivši ministrski predsednik Tardieu. čigar simpatije do desničanskega pokreta v Franciji so znane, in ostro zavrača mnenje vseh, ki mifllrjo, da bi se Francija ne smela postaviti na stran ČSR. Tardieu polemizira tudi s prof. Barthe-lemvjem in zavrača njegovo tezo, da bi pogodbi Francije s ČSR iz leta 1924 in 1925 ne bili več v veljavi ter pri tem tudi on opozarja, da je to tezo desavuirala Anglija samia. ki po kršitvi lokarnske pogodbe ne zastopa stališča, da je obveznosti iz te pogodbe ne vežejo več. Razen tega je vsakemu povprečnemu Francozu znano, da bi se Francija s podporo Češkoslovaški borila za 6voje interese. Tudi ni ČSR nikaka umetna državna tvorba, saj je billa ustanovljena z voljo vseh antanlmh si! ki -so ČSR priznale kot samostojno državo So pred koncem svetovne vojne. čsl. poslanik v Varšavi pri Becku Varšava, 7. maja. h. Češkoslovaški poslanik v Varšavi dr. Slavik je imel daljši razgovor s poljskim zunanjim ministrom, polkovnikom Beckom. Na prijateljski način sta obravnavala vsa sporna vprašanja med Poljsko in češkoslovaško in razpravljala tudi o problemih, ki se tičejo poljske narodne manjšine v ČSR. Politična zborovanja zopet dovoljena Praga, 7. maja. h. Uradno poročajo, da je notranje ministrstvo na osnovi sklepa vlade z današnjim dnem ukinilo prepoved političnih zborovanj, ki je bila izdana 31. marca. Odslej se zopet lahko svobodno prirejajo politična zborovanja po vsej državi. Mesto je obkolilo na tisoče kitajskih četmkov, ki jih Japonci še istss mogli razgsaati Peking, 7. maja. o Preteklo noč so japonske oblasti izvedle izredne varnostne ukrepe, ker so ^e zbale akcije kitajskih čet-nikov v mestu. Kakor sodijo, je bilo v Pekingu aretiranih več tisoč Kitajcev ki so osumljeni, da podpirajo četniško akcijo. Z zapadne strani mesta se še vedno čuje grmenje topov ter eksplozije letalskm bomb, kar je znak, da se še ni posrečilo potisniti četnikov dovolj daleč od mesta. Doznava se. da je v okolici Pekinga okrog 15.000 komunističnih vojakov, ki operirajo v manjših skupinah, poleg njih pa je še okrog 20 000 kitajskih vstašev, ki so dobro oboroženi. Širijo se alarmantne vesti, da so se velike skupine vstašev prebile skozi japonske črte Zdi se, da je Peking obkoljen od vseh strani, ker se čuje streljanje tudi od vzhoda. Trdijo, da je tam okrog 40.000 novih kitajskih vstašev, ki jim bo lahko obračunati z japodsko posadko. komaj 5.000 ljudi, ker so vse ostale čete poslali na fronto v Šantungu in Šansiju. Šanghaj, 7. maja o. V kitajskih krogih so se razširile alarmantne vesti, da je japonska posadka že zapustila Peking, vendar pa te vesti službeno še niso potrjene Japonci so se baje umaknili proti Tiencinu. kamor je tudi že pribežala japonofilska pekinška vlada. Izguba Pekinga bi pomenila za Japonce prekinitev zveze med severno in srednjo Kitajsko na najbolj občutljivem mestu Peking, 7. maja. o. V vsem mestu vlada velika napetost. Kitajci menijo, da bodo njihove čete v kratkem zavzele mesto. Govore, da pripravlja general čutel, ki je znan med narodom kot rdeči Napoleon, splošen napad na Peking. Boji v južnem šantungu Hankov, 7. maja AA. Kitajska poročila potrjujejo, da so se Kitajci umaknili vzhodno od Hančuanga in sicer na južno stran Velikega prekopa. V Cining je prišla še ena japonska divizija. Kitajci menijo, da bodo Japonci kmalu začeli napadati v odseku Lunghaj, jugozapadno od Sučova, da bi razbremenili glavno japonsko fronto pri Tajerčuangu in Tančengu. šansi zopet v kitajski posesti šanghaj, 7. maja. o. S kitajske strani poročajo, da je v kitajski posesti zopet vsa pokrajina šansi. razen nekaterih posameznih mest ob železniški progi Pukov — Ta-tung, ki pa so popolnoma odrezana od področja. katerega imaio zasedenega Japonci. S fronte pri Sučovu poročajo, da se japonske čete omejujejo izključno na obrambo svojih postojank. S španskih bojišč London, 7. maja. o. Vojni poročevalec »International News Servicea« poroča iz Saragose. da namerava nacionalistično vrhovno poveljstvo v najkrajšem času blokirati obalo, v kolikor je še v posesti republikanske vlade. Nacionalistična admirali-teta meni, da ima dovolj ladij za izvedbo tega načrta Med tem skušajo nacionalisti preprečiti z vsemi sredstvi transporte iz Barcelone v Valencijo, ki se ponoči še vedno vrše Francove čete prodirajo dalje proti Ca-stellonu.' kljub močnemu odporu republikancev Po hudi bitki se jim je posrečilo zavzeti kraj Hinoteros. južno od Morelle ter se utrditi na obeh straneh ceste, ki vodi v Castellon. Prepovedan madžarski list Budimpešta. 7. maja. h Notranji minister je za teden dni prepovedal izhajanje desničarskega dnevnika »Nemzeti« Uradno razlog za prepoved ni bil objavljen, zatrjuje pa se. da je sledila prepoved iz zunanjepolitičnih motivov. Oktavian Goga umrl Bukarešta, 7. maja A A. Daines popoldne je v starosti 57 let umrl bivši predsednik rumunske vlade in vseučiliški profesor, Oktavian Goga. Oktavian Goga je biil iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot nacionalni pesnik Ln 1905 je dobil najvišje odlikovanje rumunsike akademije, ki mu je 1. 1923 vnovič izkazala priznanje kot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje iin je bil L 1920 in 1921 prosvetni minister. Pokojnik je us.tanovil 1. 1932 ljudsko agrarno stranko, ki se je pozneje združila z ligo ljudske krščanske zaščite, prof. Cuze. Iz te fuzije je nastala narodna krščanska stranka, ki je 1. 1937 sestavila vlado, kateri pa je biilo usojeno zelo kratko življenje. Uspeh laburistov pri volitvah London, 7. maja. b. V kraju Lichfield pri Birminghamu je vladna stranka pri dopolnilnih volitvah doživela poraz Zmagal je kandidat laburistov Poole, ki je dosegel 25.586 glasov, dočim je njegov nasprotnik dobil 22.760 glasov Ker so bile to prve dopolnilne volitve po angleško-itali-janskem sporazumu, je njihov izid zbudil pozornost tudi iz zunanjepolitičnih vidikov Poole je sam po volitvah izjavil, da je pripisati njegovo zmago nepopularnosti Čhamberlainove zunanje politike. Lichfield predstavlja že deveto po poslednjih volitvah od laburistov osvojeno postojanko vladne stranke Prejšnji zastopnik Lichfielda. Lavat-Fraser, je pripadal vladni narodnodelavski stranki. Lep uspeli konjeniških oficirjev Beograd. 7 maja. p Skupina oficirjev konjeniškega polka v Nišu je dosegla lep uspeh, ko je v najslabšem vremenu prijezdila iz Niša v Beograd 247 km daleč ter prispela na cilj popolnoma zdrava in sveža kljub dvema neprespanima nočema. Današnja številka obsega 22 strani - Četrto nagradno nalogo in četrti del sestavljenke dobite na 7- strani. Pred sestankom sveta DN Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja ženeva, 7. maja. h. čeravno so na dnevnem redu predstoječega zasedanja sveta Društva narodov tako važna vprašanja, kakor so likvidacija abesinskega vprašanja, položaj v Španiji in na Daljnem vzhodu in priznanje absolutne nevtralnosti Švice, bo 101. zasedanje sveta Društva narodov dobilo poseben značaj že po navzočnosti številnih zunanjih ministrov. Poleg francoskega in angleškega zunanjega ministra, katerih udeležba je bila že v naprej zagotovljena, tudi navzočnost sovjetskega zunanjega ministra Litvinova in razgovori, ki jih bo imel s francoskim in angleškim zunanjim ministrom o daleko-sežnosti angleško-italijanskega zbližanja, o likvidaciji intervencije v Španiji, o mednarodnih posledicah avstrijskega Anschlus-sa, o možnosti obnove pakta štirih velesil in o ohranitvi raznih prijateljskih pogodb, zlasti francosko-ruskega pakta, ne bo ostala brez vpliva na razvoj evropskega položaja. Tudi navzočnost rumunskega zunanjega ministra Comnena je po sodbi ženevskih krogov velikega pomena. Kot bivši stalni delegat Rumunije pri Društvu narodov, velja za odličnega poznavalca ženevskih procedur. On bo slej ko prej zastopal stališče svoje vlade o nedeljivosti miru. Obenem bo zastopal stališče Male antante, glede katerega je bil med Prago, Beogradom in Varšavo dosežen sporazum na si-najski konferenci. Skupno stališče skandinavskih držav bo zastopal danski zunanji minister, ki bo po turnusu predsedoval tokratnemu zasedanju sveta Društva narodov. Belgijski zunanji minister Spaak, ki je nameraval prvotno že ta teden priti v Ženevo, je svoj prihod zaenkrat odpovedal. Če bo izostal tudi poljski zunanji minister Beck, potem bo k razpravi o nevtralnosti Švice pripuščen tudi švicarski zvezni svetnik Motta, tako da bo navzočih najmanj šest zunanjih ministrov. Večina delegacij prispe v Ženevo v ponedeljek dopoldne. Francoski ministrski svet Pariz, 7. maja. h. Danes ob 11. se je v Elizejski palači sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebru-na. Seja je trajala dve uri. Posvečena je bila predvsem zunamji politiki. Zunanji minister Bonnet je podal obširno poročilo o mednarodnem položaju in o zadevah, ki se bodo obravnavale na zasedanju sveta Društva narodov. Minister za narodno obrambo je predložil predsedniku republike v podpis ukaz, s katerim je imenovan general Keler za šefa generalnega štaba frameoskega vojnega letalstva, general Aube pa za generalnega inšpektorja letalstva in letalske zaščite. Van Zeelandov načrt v ženevi ženeva, 7. maja. b. že nekaj dni zaseda tu posebna komisija DN, ki proučuje reorganizacijo gospodarskih in finančnih organov DN. Pomen tega zasedanja, katerega se v imenu angleške vlade udeležuje njen gospodarski svetovalec Leith-Ross. v imenu francoske po Brunete, je v tem, da je bila na dnevni red postavljena tudi razprava o Van Zeeiandovem načrtu. Proti izvajanjem belgijskega delegata, ki je poudaril potrebo gospodarskega sodelovanja z Italijo in Nemčijo, je nastopil angleški delegat Leith-Ross, ki je med drugim izjavil, da je sedanji čas kaj malo primeren za gospodarsko sodelovanje. Njemu se zdi, da sploh še ni nastopil čas, da bi se začelo resno razpravljati o gospodarski pomoči nekaterim državam, pa naj se to zgodi v obliki večjih nakupnih možnosti surovin ali v obliki kolonialnih koncesij. Rimski razgovori Hitler in Mussolini sta imela včeraj ponovno razgovore o splošnem mednarodnem položaju Rim, 7. maja. h. Zaradi hudega deževja, so bili za danes napovedani manevri letalstva in vojske, ki so jih nameravali prirediti na čast Hitlerju, odpovedani, če se bo vreme izboljšalo, se bodo vršili jutri. To spremembo programa je kancelar Hitler izkoristil za ogled raznih znamenitosti Rima. Ponovno si je ogledal razstavo v Augusteu, in je obiskal tudi Pantheon. Dopoldne je imel Hitler ponovne razgovore z Mussolinijem. Višek današnjega dne bo slavnostna večerja, ki jo priredi na čast Hitlerju Mussolini v Beneški palači. Pri tej priliki bosta Hitler in Mussolini izmenjala zdravici. Splošno pričakujejo, da bosta v teh zdravicah podčrtala glavno vsebino in pomen svojih razgovorov. »Giornale d' Italia« posveča temu dogodku uvodnik, v katerem podčrtava, da je imel Hitler te dni priliko spoznati italijanski narod in mednarodno vrednost in pomen Italije, ki združuje ob Sredozemskem morju 45 milijonov. Eno roko nudi Italija srednji in Balkanski Evropi, drugo pa bližnjemu vzhodu. Zdravici, ki jih bosta nocoj izrekla Hitler in Mussolini .bosta znova svečano potrdili italijan-sko-nemško prijateljstvo. V svojih zdravicah bosta oba šefa jasno povedala svoje misli in svoje poglede na odnošaje med obema narodoma in do drugih držav. Na-glasila bosta, da hočeta nemški in italijanski narod delati in ustvariti novo medsebojno življenje in novo civilizacijo m stopati dalje po poti pravičnosti. Zato tu- di hočeta odkrit in resničen mir, obenem pa zaščititi svojo novo obliko življenja in svoj kulturni napredek pred vsakim tujim napadom. Kar se tiče političnih razgovorov med Hitlerjem in Mussolini jem izjavljajo tako v nemških ,kakor italijanskih krogih, da sta razpravljala o celokupnem mednarodna m položaju. Podunavje in Balkan ne delata težav Rim, 7. maja. o. Iz poučenega italijanskega vira se doznava, da Podunavje in Balkan ne predstavljata nobenih težav v pogajanjih med Rimom in Berlinom. O vsem tem so povsem odkrito razpravljali. Vsekakor bo potrebno, da se revidirajo gospodarski odnošaji Italije napram Madžarski, pri čemer bo vprašanje Trsta igralo najvažnejšo vlogo pri nadomestilu za izgubo avstrijskega trga. Kar se tiče Balkana, bi imel ostati skupno interesno področje, zlasti glede na rude, ki so potrebne Italiji in Nemčiji. Sklicanje rajhstaga Berlin, 7. maja. o. »United Press* poroča iz proučeaiih krogov, da bo Hitler takoj po povratku v Berlin sklical nemški državni zbor, pred katerim bo govoril o sedanjem političnem položaju, predvsem pa o zunanji politiki Nemčije. Pričakujejo, da bo njegov govor ob tej priliki vseboval tudi informacije o rimskih pogajam jih. Gospodarska pogajanja med Italijo in Nemčijo Potrebna je sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama Berlin. 7. maja. w. Priholnji teden se bodo pričela v Berlinu važna gospodarska pogajanja med Nemčijo in Italijo. KaJ1® bo prL-lo seda> do prav prisrčnih odnoša-jev med obema državama. Edini, ki je dogovor kritiziral, je bii WLn-ston Churchill- ki je obžaloval, da ni bil sklenjen ludi vojaški dogovor med obema državama. Kakor ie pokazala parlamentarna debata vlada ne samo v parlamentu, temveč tudi v narodu največje zadovoljstvo da je končno prišlo do bistvenega zbližanja med obema narodoma. Seveda pa so si pri tem tako v Angliji kakor na Irskem na jasnem. da ie glavno sporno vprašanje ■še odprto namreč vprašanje združitve obeh irskih držav, kar je ena izmed glavnih zahtev de Valere. bodoča mož arske ? Zanimanje angleških gopodarskih in finančnih krogov za Madžarsko Budimpešta, 7. maja. b. V političnem in gospodarskem življenju madžarskega naroda je mogoče opažati v zadnjem času prav tako nagel kakor pomemben razvoj. Prihodnji teden bo parlament izglasoval nekaj važnih zakonov, k: utegnejo bistveno spremeniti vojaško, gospodarsko, kulturno rs socialno organizacijo države. Gre predvsem za zakon o zopetr.i oborožitvi, zakon r> tisku in že večkrat omenjeni protižidov-?k; zakon. Vsi ti zakoni so več ali manj avto^tarnega značaia. zamišljeni pa so v glavnem samo kot okvir, v katerem se bo v bli žnii bodočnosti razviialo madžarsko javno življenje. Izvedba tako obsežnega programa pa po mnenju zmernih političnih krogov ne bo mogoča ako se poprej ne doseže mirnejše ozračje in ako se z vso silo ne nastopi proti skrajni desničarski propagandi, ki postaja bolj in bolj nevarna. Ni izkliučeno, kakor zatrjujejo na poučenih mestih, da utegne priti po 'sprejemu navedenih zakonov do večjih osebnih sprememb. Razširjajo se že govorice, ki za sedaj še n;so potriene in ki iih ni tnosroče kontrolirati, da utegne v kratkem nastopit: nova. močnejša vlada pod oredsed-stvom Tmredvia. sedaniega predseHn;ka madžarske narodne banke in prometnega mir^stra. Veliko pozornost je v tukajšnjih politič- nih in gospodarskih krogih zbudila vest, da bo v kratkem prišlo v Budimpešto večje odposlanstvo angleških bančnikov in vele-trgovcev. medtem ko bo bivši finančni minister Thamer Babingo, ki je predsednik Splošne kreditne banke, z mnogimi gospodarskimi strokovnjaki odpotoval v London. Ti medsebojni obiski dokazujejo, da se zanimanje angleških gospodarskih in finančnih krogov za Madžarsko veča. V Budimpešti se seveda v tej zvezi pojavlja velik optimizen. ker se bolj in bolj uveljavlja mnenje, da bi angleški gospodarski vpliv obenem z italijansko pomočjo ojačil madžarski položaj. Kritika madžarskega revizionizma Budimpešta, 7. maja. b. V snočnjj razpravi o protižidovskem zakonu je poslanec Serbenvi zelo ostro obsodil madžarski te-viz:on>7em Nedavno revizionistjčno manifestacijo moraio vsi pravi Madžari najodlo?nej-še posrraiati. Še več;o pozornost je zbudil orotirevizionistioni članek poslanca Zsilin-skerra v listu sMasrvarszae«. ki nravi, da Madžari ne «meio ruš;ti ČPJk™slovačke samo--toinosti. kaiti ohranitev češkoslovaške dr-"nvne suverenosti je tudi v interesu Madžarske same. sil^mfkMlomt teden ®fver jen Ljubljana. 7 maja. Za otvoritev protituberkuloznega tedna se je nocoj vršila v okusno okrašeni mestni zbornici svečana akademija, katere spored jc deloma oddajala tudi radijska postaja im ki^ je bila posebej še po zaslugi sodelujočih umetnikov resnično lep. manifesta-t:ven uvod v vrsto prireditev, ki naj bi te dni združile vso javnost v borbi nroti iiaj-zavratnejši sovražnici naroda Razen zastopnikov socialnih in humanitarnih organizacij ter zdravstvenih zavodov in ustanov akademiji prisostvovali tudi ban dr Natlačen. podpredsednik meste občine dr. Ravn'har dekan medicinske fakultete univ prof dr Kansky na"elnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kosi s šefom zdravstvenega odseka dr. Avramovi"em načelnik prosvetnega oddelka prof dr Sušni k. mestni fizik dr Rus predsednik Zdravniške zbornice dr. Meršol. šef zdravilišča na Golniku dr. N-nihai-er, zastopniki vseh srednjih in meščanskih šol in predstavniki državnih uradov. Zbrane goste je pozdravil predsednik Protitmberkulozne zvrzs. ki je organ. c • tla proti tuberkulozni teden, direktor" OUZD dr Bohinjec, ki je v prepričujočih izvajanjih utemeljil devizo, naj milijon Sloven-ecv v tem tednu zbere milijon dinairjev, s kater-mi bi bil položen temeljni kamen organizaciji pro t i tube rk ulozne borbe. Ban dr. Natlačen je poudaril pomen sodelovanja ob čim, banovine in države v borbi proti je-tiki in se iskreno zahvalil zvezi in njenim sodelavcem Radijski kvartet je ubrano zaigral Mozartov kvartet za violino, flavto in čelo v D-duru, podpredsednik mestne ob6-ne dr Ravnih ar pa je v toplih besedah povabil slovenska mesta in ob* ime k čim intenzivnejšemu sodelovanju v tej plemeniti akciji. Za zaključek sta nastopila šse člana Narodnega gledališča Fran Lipah in Sav-ka Se ver jeva. Lipah, ki je bil nedavno sam nekaj mesecev pacient zdravilišča na Golniku, je v prisrčno lepi, miselno bogati reportaži očrta,I dejanje in neham je bolnikov v san a toriju za je trme in je tako prispeval najgloblji, najpomembnejši de! sporeda. Severjeva je s toplim občutjem recitirala dvoje pesmi Kiopoičevo »Deževno pomlad« in Kosovelovo »Razočaranje«. Oba umetnika sta za svoje prednašamje žela mnogo iskrene pohvale. Koroški drabiž Celovec, 5. maja Nove oblasti so tudi na Koroškem pod-%-zele korake, da se zmanjša število brezposelnih. Zaenkrat so zaposlili največ ljudi pri popravah in gradnjah cest. Med drugimi se preureja cesta iz Pliberka v La-bud preko Žvabeka. Cesta med Celovcem in Gradcem se popravlja hkrati na več mestih in bo za promet sposobna že do 1. junija. V južnem delu dežele se bodo začele popravljati poti v območju Karavank, tako da bodo tudi gorske vasi bolje zvezane s svetom. V št. Jakobu v Rožu je umrla gdč. Marica Zvvitterjeva. ki je pred leti s šentjakobsko igralsko družino gostovala v ljubljanski drami. Iorov in nesloge v strnjene vrste hrvatskega narodnega pokreta. katerega edina predstavnica je danes pred vsem svetom HSS. Prekrščena občina »Službeni list« banske uprave objavlia kraljev ukaz. s katerim se dosedanje ime občine Jaknbski dol v srezu Ma^bor l^vi breg snremeni v »Sv. Jakob v Slovenskih goricah«. Odlikovanje Jana Bat'e V petek na pravoslavni Djurdjev dan, ki ga delavci Bafevih tvornic v Borovu že več let praznujejo kot svoj praznik, so letos to običajno svečanost združili s posvetitvijo in otvoritvijo nove osnovne šole, ki jo je zgradilo podjetje. Zato se je proslave udeležil tudi prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, ki je ob tej priliki v znak priznanju za zasluge na prosvetnem polju izročil dr. Janu Bat'i red Sv. Save I. razre-reda in direktorju borovskih tvornic Tonr Maksimoviču red Jugoslovenske krone ni. razreda. Važna razsodba beograjske kasacije Ob čina Pepeliste v Južni Srbiji se jc bila zadolžila pri Državni hipotekami banki. Občina je bi'a kasneje kot samostojna ukinjena in priključena sosednji občini Kri-'ovac. Krilo vško občino je sedaj tožila DHB za plačilo dolga bivše pepeliške občine. Okrožno sodišče je tožbi ugodilo, apelaoij-sko sodišče v Skoplju psi' jo je nato odbilo 'ostavilo se je na stališče, da občina Kri-ovac ni zavezana k plačilu tega dolga, ker °b združitvi te obveze ni izrecno prevzela. Zadeva je končno prišla pred kasacijsko sodišče v Beogradu To je odobrilo stališče apelacijskega sodišča in mu dodalo, da se po novem zakonu o občinah vasn smatrajo cot posebni deli občine in da so lahko pravne osebe, ki morejo samostojno pridobivati pravice in prevzemati obveze Zaradi tega sme DHB zahtevati plačilo dolga samo od vasi Pepel ista, a ne od cele občine. Codreanu obtožen veleizdaje »Politika« poroča iz Bukarešte, da je državni tož'lec pri sodišču za zaščito države definitivno sestavil obtožnico proti Korneliju Codreanu, voditelju razpuščene Javni telovadni nastop ljubljanskih srednjih šol Pred mnogimi tisoči gledalcev je včeraj z lepim uspehom nastopilo 5000 mladih telovadcev in telovadk Ljubljana, 7. maja. Na Stadionu ob Tyrševi cesti so danes ob 15. z javno telovadbo nastopili dijaki vseh ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. Namen takega vsakoletnega skupnega telovadnega nastopa, ki so se že pred leti uvedli po srednjih šolah, jc ta, da ob zaključku vsakega šolskega leta prikaže teles-no-vzgojno kulturo im njen napredek med našo šolsko mladino. Za današnji telovadni nastop se je iz ljubljanskih srednjih šol zbralo okrog 5.000 mladih telovadcev in telovadk. Organizacija nastopa je bila v rokah telovadnih učiteljev s posameznih zavodov, nastop sam pa je vodil telovadni učitelj g. Kozak Treba jc priznati, da so telovadni učitelji v kratkem roku od februarja. odkar so pričeli vežbati za nastop, mladino odlično disciplinirali in izveibali, tako da so se vaje izvajale točno in v redu. Pri vsem tem pa so imeli dijaki le eno skupno vajo. ker jih v času pouka pač ni bilo mogoče pripraviti več. Že okrog 2. ure so čete mladih telovadcev in telovadk veselo korakale iz svojih šol proti Stadionu, kmalu za njimi pa so se zvrstile ccle procesije svojcev in drugih, kj so si želeli ogledati lepo prireditev. Zbralo se je več tisočev gledalcev. Prireditev je potekla točno po sporedu. Ob 15. je že bilo na telovadišču vseh 5.000 nastopajočih strumno po^trojenih, ko je dal voditelj g. Kozak s poveljniškega odra znak za »mirno«: pozdrav državni zastavi. Godba je zaigrala državno himno in na visok mlaj so potegnili veliko državno troboj-nico. Takoj za uvodno slovesnostjo je ti-sočglava armada zapustila telovadišče, na katerem je ostalo le 600 učenk višjih razredov gimnazi.i m učiteljskih šol. Vzorno so izvajale proste vaje s priključenim kolom. Točnost izvajanja gibov jc poudarjalo še vzorno kritje. Za drugo točko so nastopili učenci nižjih razredov klasične gimnazije pod vodstvom učiteljev telovadbe gg. Miloševiča im Pima- ta ter v šestih skupinah izvajali razne vaje in igre. Sledile so vaje im igre učemcev nižjih razredov I. državne realne gimnazije pod vodstvom telovadnih učiteljev Čopa. Kozaka in Zaletela, nato one učenk l in II. razreda vseh gimnazij. Prav tolik«* razgibanosti ao prinesli na zeleno polje učenci nižjih razredov III. državne realne gimnazije pod vodstvom telovadnega učitelja g. Kovalske- ga- Šesta točka sporeda pa je gledalce navdušila kakor na velik: lahkoadetski tekmi: šlo je za »čast« med moškimi gimnazijami, ki naj bi jo reševal stafetni tek. Za favorita je veljala štafeta III. državme realne gimnazije, ki je imela na svoji strani tudi največ navijačev. Nu, pričakovanja so se izpolnila in tekači III. realne gimnazije so zmagali z lepim naskokom v času 48 sekund na progi 400 m. torej v prav odLačnem času. Drugo, trotje in četrto mesto so zasedle po vrsti štafete I. državme realne gimnazije, dTugo moštvo III. državne realne gimna-zije in učiteljiščniki. Zmagovalno štafeto so pozvali pred tribuno, kjer so ji izročili lepo izdelano diplomo, delo učencev prof. Antona Koželja s I. državne realne gimnazije. Poslednji dve točki sporeda so izjx>lnile tretješolke vseh gimnazij, ki so, oblečene v pestre decve. izvajale tri srbska kcLa in dva češka plesa, ter učenci višjih gimnazijskih razredov in učiteljišča, skoro 800 po številu, ki so nastopili s prostimi vajami, dokaj težkega sestava Bili so prav tako odlični v vseh pogledih^ kakor njihove enako vrstne tovarišice, ki so nastopile s prostimi vajami za prvo točko. Tehnična organizacija nastopa je bila brezhibna. Brez odmora so si sledMe točka točki, tako da je bil dokaj obsežni im pestri spored zaključen že v poldrugi uri. Nastopajoči famti in dekleta so se razhajali enako zadovoljno kakor množice gledalcev. Bil je to pravi praznik naše srednješolske mladine, ki naj bi se redno po navijal ki stopnjeval od Leta do leta. Očitki beograjskega »Vremena« dr. Mačku Pod naslovom Ozlovoljenost v Zagrebu zaradi zadnjega nastopa dr. Mačka« pii-občuje beograjsko »-Vreme«, glavno glasilo JRZ zanimivo poročilo iz Zagreba. Najprej trdi, da naraščata med zagrebškim prebivalstvom, zlasti v vodilnih gospodarskih krogih, kritika in nezadovoljstvo z akcijami in zadržanjem dr. Mačka. Nato Vreme« nadaljuje: ■Posebno močno ozlovoljenje je izzval zadnji letak dr. Mačka. Splošno prepričanje je, da dr. Maček to pot ni postopal po lastni iniciativi, temveč po vplivih s strani, ki nima nikakih zvez z ideologijo dT. Mačkovega pokreta. V krogih, ki so zainteresirani na zadnjih dogodkih, izzvanih po letaku dr. Mačka, se mnogo govori, da je dr. Maček izdal ta letak na prigovarjanje dr. Rudolfa Bičaniča, direktorja in enega glavnih organizatorjev Gospodarske sloge, številni hrvatski politiki in gospodarski činitelji že dolgo obtožujejo dr. Bičaniča, da je v zvezah z židovskimi krogi. Zaradi tega je prišlo na zagrebških ulicah celo že do vzklikov proti dr. Biča-niču, od dr. Mačka pa so že mnogokrat zahtevali, naj se odreče njegovemu sodelovanju. V zagrebškem javnem mnenju prevladuje sedaj prepričanje, da bi ti židovski krogi v zadnjem času, po priključitvi Avstrije, zelo radi vnevčili svoje premoženje. Da, bi ljudje prišli do denarja, s katerim bi mogli kupovati židovsko blago, so Židje s posredovanjem dr. Bičaniča dosegli pri dr. Mačku, da je objavil oni fa-mozni letak. Zanimivo ie v tej zvezi, da javnemu mnenju ni ostalo prikrito tesno sodelovanje med dr. Mačkom in zagrebškimi Židi, ki se jih tu di"žijo tudi vsi levičarski elementi. Znano je. da je nedavno eden glavnih predstavnikov zagrebških Židov javno izjavil, da bodo zagrebški židje moralno in materialno podpirali pokret dr. Mačka.«: čehoslovaki vodijo 2:1 Zagreb. 7. maja. o. Pred rekordnim številom občinsUa — na teniškem igrišču ASK na šalati se je zbralo 3000 gledalcev — se je danes popoldne nadaljevala borba za Davidov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Če-Ska dvojica Menzel-Čajnar je premagala našo dvojico Punčec-Mitič po težki torbi 11:9, 3:6, 10:8, 6:2 in vodi zdaj Češkoslovaška 2:1. Igra je biila izredno zanimiva in napeta od začetka do komca. V prvem in tretjem setu sta Punčec-Mitič obakrat imela odločilni žogi za set in zmago, a nista uspela. Pun-čeč je bil ves čas izvrsten. Mitič pa slabši kakor se je pričakovalo, zaradi česar sta napravila vtis nevigranega para. Nasprotno sta se Cehoslovaka dobro razumela in je bi! zlasti Menzel sijajen a tudi Cejnar je le malo zao?ita:al za njim. Jutri sta na sporedu še dva simgla in sicer med Menzlom in Punčečem ter med Hechtom im Mitičem. Slednjega je naš savezni kape-lan določil, ker je Pallada v igri z Menzlom popolnoma odpovedal. Izgledi Jugoslavije za končno zmago so minimalni. Zaradi odlične igre gostov splošno pričakujejo, da bo končno stanje 4:1 v korist Češkoslovaške. * Milan, 7. maja. A A. (Štefani). Danes se je tu začela 26. kolesarska dirka okoli Italije. Prva etapa Milan — Torino znaša 282 kilometra. Odhodu 500 biciklistov je prisostvovala velika množica in kolesarje navdušeno pozdravljala. Duhlin, 7. maja. AA. (DNB). Pri današnji tekmi za Davisov pokal med Italijo in Irsko je zmagala italijanska dvojica Ta-roni in Quintavale v 4 setih, z izidom 6 : 3, 4:6, 6:1, 6:2. Italija vodi 2 : 1. Sondermajer v avdienci Beograd, 7. maja. AA. Danes popoldne ob 6. je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienco zastopnika predsednika Aerokluba Tadijo Sondermajerja. Ob tej priliki mu je Sondermajer poročal o organizaciji mednarodne letalske razstave v Beogradu, ki jo bo jugoslovenski Aeroklub priredil pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Knez Pavle je pokazal živo zanimanje za to važno pro«. pagandno prireditev našega zrakoplovstva. Otvoritev letalske zveze z Sofijo Sofija. 7. maja p. V ponedeljek bo slovesno o tvor jena potniška letalska zveza med Sofijo in Beogradom Na tej progi bodo vozila letala jugoslovenskega A-ro-puta. Prvo letalo bo odletelo iz Sofije " Beograd v ponedeljek ob 10 dopoldne im sncer z uradnimi predstavniki ter novinarji Predsednik vlade pri ministru Cvetkoviču Beograd, 7. maja. AA. Proti večeru je predsednik vlade dr. Stojadinovič obiskal v k!rurgičnem oddelku beograjske državne bolnišnice obolelega ministra za socialno politiko Dragišo Cvetkoviča. Seja vodstva JUU Beograd, 7. maja p. V ponedeljek im torek bo v Beogradu seja glavnega odbora JUU, na kateri bodo razpravljal' o raznih aktualnih učiteljskih stanovskih zadevah. ljudske fronte. Codreanu bo obtožen veleizdaje Razprava proti njemu bo še ta mesec Bukareški listi obširno pišejo o obtožbi proti Codreanu in med drugim navajajo, da je prodajal zaupne državne dokumente neki tuji državi Po zatrjevanju listov bo sodna razprava prinesla na dan stvari, ki oodo izzvale izredno senzacijo po vsej Evropi. Ivan Vesenjak umrl V petek zvečer je umrl v Krčevini pri Mariboru bivši minister in poslanec g. Ivan Vesenjak. star 57 let. Zadela ga je kap. Pokojni prof. Vesenjak je bil doma iz Moškanjcev pri Ptuju. Doštudiral je za profesorja in služboval najprej na ljubljanskem. pozneje na mariborskem učiteljišču. Po prevratu je šel čisto v politiko, bil ponovno izvoljen za poslanca bivše SLS in bil 1. 1924 v Davidovičevi vladi minister za agrarno reformo. V svojiih mladih letih se je udejstvoval tudi na novinarskem polju im je urejeval glasilo dr. Ploia »Slogo«. Pozneje se jc priključil SLS, v kateri je igral precej vidno vlogo. Pokopali ga bodo dames v Mariboru. Naj v miru počiva! Žalujočim svojcem naše sožalje. Vremenska naooved Zemunsko vremensko poročilo: Viso& pritisk nad Sredozemskim morjem je vzrok, da pritiska topli zrak čez Balkanski polotok v srednjo Evropo, kjer je pretežno oblačno vreme z visoko toploto. Hladni zrak iz arktičnih predelov se spušča čez britansko otočje in Skandinavijo v vzhodno in srednjo Evropo ter ustvarja precejšnjo oblačnost s plohami. V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme z dežjem od časa do časa. Temperatura se je dvignila. Najnižja Osijek 3, najvišja Mostar 19 C. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme s plohami. V severni polovici se bo nekoliko ohladilo. -Zagrebška: Zmeren porast temperature, oblačno deževn, močni vetrovi. Dunajska: Povečini oblačno, od časa do časa dež, nekoliko hladneje.