Leto IX., štev. 42. PciiaiBa pl*«*«« » gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 17. oktobra 1925. mm ponedeljka In dam p* prazniku vaak dan. OrednlBtvo in npravnlStvot I^A^ana, poBtni predal štev. 168. H telegrame: »Naprej«, Ljubljani. Čekovni račun it 18.807. Današnja številka Din 1*5(1. Stane mesečno . . . . Din 25'— | za inozemstvo .... Din 85 —• | Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besefii 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine piosie. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. začasno le enkrat na teden I*'* stane mesečno © diparjev. Vil., .Uiev. -42. £Sp tr*Js. ■:> pf. ■* l|> . -- - v . 3» t 'v' AA«*.''— •»-* ki r»t : GScisilo Kmetsko eSe t£s-/st^c zveze Slone le.iio '7 Din mes 'č;ir. 6 i. n Edinstvo sindikatov. Problem edinstva sindikatov (strokovnih organizacij) ni šele od danes na dnevnem redu. Ta problem je prišel na dnevni red takej po prevratu, takoj po razpadu avstroogrske monarhije. In ne samo v SHS državi, temveč v vseh takozvanih nasledstvenih državah, tako posebno v Češkoslovaški republiki, v Rumuniji in v Poljski republiki. V vseh teh državah so bile prejšnje strokovne (sindikalne) organizacije odtrgane od svojih central in pripuščene same sebi. 1919. leta smo imeli v SHS državi v glavnem 6 popolnoma samostojnih socialističnih strokovnih pokretov v posameznih pokrajinah: v Sloveniji so bile te strokovne organizacije kot najslarejše tudi še najbolje združene v Strokovni komisiji. Na Hrvaškem je bil strokovni pckret tudi pred vojno slabo razvit, a v glavnem združen ckoli Občega radničkega saveza. V Besni in Hercegovini je bilo razmeroma dobro organizirano strokovno gibanje v tesni zvezi s socialistično stranko. Prav tako je bil srbski Glavni radnički savez v najlepšem kontaktu s srbsko socialno demokratično stranko. V Vojvodini in Dalmaciji sicer še niso utegnili organizatorično združiti cd central odtrgane strokovne zveze, vendar so posebno v Vojvodini sindikalne organizacije bujno živele, delovale in se borile. Vse te različne medstrokovne centrale (razen Strokovne komisije) so se združile leta 1919. na kongresu zedinjenja v skupne centralo, tako-zvano: Centralno radničko sindikalno veče (CRSV). Vendar je bil ta prvi kongres bolj manifestacija zedinjenja kakor pa resnično duhovno in organizacijsko združenje. Leta 1620. bi se moral vršiti prvi kongres Centralnemu rad. sindikalnemu veču priključenih organizacij v Vukovaru. Vlada pa je takratni že sklicani kongres prepovedala radi »boljševiške nevarnosti <. Tako je delo združenja ostalo nedovršene. Nato pa je sledila Obznana«, ki je imela za posledico, da so bile vse CRSV priključene organizacije prepovedane. Komunistični klub narodnih poslancev je takrat zahteval cd vlade, da vse sindikalne organizacije zopet dovoli, t. i. razveljavi nezakonito »Obznanc«, sicer bo klub demonstrativno zapustil kenstituanto. Na to klubovo zahtevo se je sestal ministrski svet, ki je s svojim odlokom zopet dovolil delovanje sindikalnih organizacij pri CRSV. Delavstvo pa se ni zadosti energično borilo, zato mnege organizacij pod pritiskom lokalnega terorja ni obnovilo svojega delovanja. Zakon o javni varnosti in redu je spravil sindikalne organizacije zopet v težko situacijo. Sindikalne organizacije so torej mnogo in največ pretrpele radi političnega terorja, ki je množico razredno le slabo zavednih članov uplašil in vrgel v brezbrižnost. To je bilo tem lažje, ker je gospodarska kriza v letih 1920, 21 in 22 omrtvila produkcijo in trgovino. V tem tako težkem času pa se je izvršil v komunistični delavski stran- ki razkel, ki se je razširil tudi na sindikalne organizacije. Izključeni zaupniki iz komunistične stranke so organizirali Socialistično partijo Jugoslavije in kmalu nato tudi Glavni rad; savez. CRSV je bilo stavljeno izven zakona ter se je nato deloma zopet obnovilo v Centralnem rad. sindikalnem odboru (CRSO) v Beogradu Člani razpuščene komunistične stranke pa sc poskušali legalizirati svoje delovanje v Neodvisni delavski stranki. V Sloveniji je do političnega razkola prišlo malo pozneje. Vsem nam je znano, kako so nastale iz Socialno-de-mokratične stranke, sedanje tri frakcije: I. Socialistična stranka, ki temelji na dobri tradiciji socialne demokracije in tvori nekako sredino delavskega pekreta; 2. Neodvisna delavska stranka, ki je bila ustanovljena ob znanem puču v Socialistični stranki delovnega ljudstva in v kateri so v glavnem skrajni levičarji v besedah, a v dejanjih v enotni fronti s 3. Socialistično partijo Jugoslavije, ki tvori skrajno desnico. V tej so na Slovenskem disidenti iz socialno demokratične stranke, ki se po svoji ideologiji popolnoma strinjajo s fašistov-skimi demokrati. Dasiravno so torej v Sloveniji tri politične frakcije na razrednem stališču, vendar strokovne organizacije niso bile vse razklane. Razen rudarske se razkol v večjem obsegu ni nikjer izvršil. Sicer so skrajni levičarji poskušali razkol v raznih organizacijah, a vse to so bili samo eksperimenti neizkušenih. In vendar: strokovno gibanje v Sloveniji je na tleh bolj ko v katerikoli drugi pokrajini, d asi je vodstvo Strokovne komisije vse do danes izključno v rokah desničarjev. Ravno la desničarska politika v strokovnih organizacijah, (birokratizem, ministerializem in oportunizem) je kriva današnje slabosti strokovnega pekreta v Sloveniji. Zaradi te politike se je posrečilo čisto kapitalističnim nerazredniin strankam pridobiti tla med delavstvom. Slovenska ljudska stranka je radi te politike mogla organizirati svoie strokovne organizacije skoraj v vseh strokah. Seveda: če je cilj strokovnih organizacij samo strokovni interes, čemu bi potem delavstvo ne bilo organizirano pri SLS, ki se izborno bori za drobtinice z gospodove mize! — Poleg Jugoslovanske strokovne zveze (klerikalcev) imamo še Narodno socialno strokovno zvezo in »Strokovno unijo« (demokratsko). Obeta se še Strokovna organizacija samostoinežev. Čemu tudi ne, ko delavski voditelji sami govorijo in pišejo, da moraio biti strokovne organizacije strankarsko nevtralne! Take strankarsko nevtralne strokovne organizacije pa lahko mnogo bolje vodi v boju za strokovne drobtinice gospod tovarnar Pollak s pomočjo gospoda Gosarja ali Bonač preko Strokovne unije ali Prepeluh preko neke nove strokovne organizacije kakor pa recimo- gospod Svetek, ki je v vseh drugih organizacijah tudi predsednik in ne more povsod uspevati ... Politična ali strokovna nevtralnost je v bistvu eno in isto. Propagirati tako nevtralnost, tc pomeni prepeljava-ti delavce v kapitalistične organizacijo ali z drugimi besedami izročiti ovce volku v pašo. Naša parola tudi v strokovnih kakor' v vseh drugih delavskih organizacijah mora bili: politična aktivnost, politična zavednost, ki je najmočnejše orožje proti kapitalizmu. Iz strokovnih organizacij mora politika ven, to je resnica, ali samo kapitalistična (oportunistična) politika, da napravi prostor delavski socialislični politiki! To je tako preprosto in jasno, da lahko vsakdo razume. Zato pa kongres sindikatov v Beogradu, ki se je vršil te dni, ne more doseči združenja sindikatov. 'Na temelju politične ali strankarske nevtralnosti združene organizacije niso nič drugega ko trdnjava kapitalistov v delavskem razredu, trojanski konj v delavski Troji. Zato moramo odločno nastopiti proti združenju na talcem temelju, pa naj jo propagirajo tudi najbolj »revolucionarni« »komunisti« ali pa najstarejši kristanovci. Združenje delavskih organizacij mora temeljiti predvsem na razrednem boju, t. j. na socializmu, na socialističnem programu. Boriti se mora za osvoboditev delavskega razreda iz duhovnega in materialnega jarma kapitalistov. To je temeljni pogoj združitve. Drugi pogoj je ureditev sindikalnih organizacij na demokratičnem temelju. Progresivni prispevki v strokovnih organizacijah morajo biti pravično določeni in dohodki pravično razdeljeni. To se da urediti, če članstvo samo odloča v organizacijah. Zato pa mora biti zavedno. Če Haramina, eden glavnih »nevtralcev« in referent na kongresu, prihaja iz Zagreba »reševat« naše sind. organizacije, a v samem Zagrebu in okolici ne more organizirati hrvaških delavcev, bo naše delavstvo že toliko zavedno, da bo zaprlo vrata in svoj žep takim »nevtralcem«. Demokratičen način uprave zahteva neke samoupravo krajevnih, pokrajinskih in glavnih strokovnih in medstrokovnih instanc. Po vsem svetu je ta stvar tako urejena, da kongres določa tudi kvote, ki pripadajo pokrajinskim strokovnim instancam. Za Slovenijo je ta stvar posebno važna že radi tega, ker moramo voditi propagando v svojem jeziku. Ne samo propagando, temveč tudi upravo. Vprašanje enotnega tiska in enotne uprave za Slovenijo je zelo važno vprašanje. Vseh teh vprašanj pa kongres, kakor sodimo po predlogih za resolucije, ni niti reševal. Zato more ta kongres napraviti le še večjo zmedo, še večji kaos med delavstvom, kakor je bil dosedaj. Tz vsega tega pa se učimo: brez zavednosti ni napredka delavskega razreda. Brez organizacije pa ni sredstev za propagando znanja in zavednosti. Brez političnega boja je nemogoče zboljšati delavskemu razredu trajno njegovo gmotno in duhovno stanje. Zato proč s politično in strankar- ske nezavednostjo, ki je čiste kapitalistična zmotna parola. Živelo duhovno in organizirano edinstvo delavskega razreda na socialističnem temelju. . K. Izpred sodišč*. Okrajno sodišče v Ljubljani jo 30. septembra 1925 na tožbo Konstantina Ivanoviča Rvndina, zastopanega j>u dr. Knafliču, obsodilo Zvonimirja Bernota, da kot odgovorni urednik Na preja- pred objavo ni čital člankov, ki so izšli v a) št. 14 z dne 4. aprila 1925 pod naslovom Razputina zli duh v Mežici«; b) v št. 16. z dne 18. aprila 1925 v črnoobrobljenem okviru z začetkom »Mi podpisani naznanjamo tužno vest '. . .«; c) v št. 17 z dne 25. aprila 1925 pod naslovom »S svinčenih tal« in s tem zanemaril ono pažnjo, ki bi pri nje dolžni uporabi izostala uvrstitev kaznive vsebine in sicer ad a) »Ej koliko zaslužnih mož ima naša domovina, da bi jih morala nagraditi z letoviščem in pisanjem nakaznic za premog... Rudnik bi redil enega parazita manj — sploh pa je treba pri svincu ljudi, ne duhov, ne pobeljenih grobov. Kadar bodo Angleži spoznali to... gnilobo, jo bodo pognali k večnemu počitku in to gnilobo bomo tudi tako dolgo razkriva^ li..., da bo vsem zasmrdelo; ad b) celotne vsebine.— posmrtno naznanilo za komisarjevičem — zasebnim obtožiteljem; ad c) po potrebi »državni komisar ;, kadar je treba potegniti kakega župana za nos, je postal po milosti božji in objektivnosti ostale porodi-ške dvojice predsednik bratovske skladnice... Do sedaj je ta gospod opravljal težki posel izdaje treh, štirih nakaznic za premog na dan in se na ta način vežbal v funkciji bodočega upravnega svetnika ...« Le ta posel in vsestranska objektivnost porodice ga je usposobila za to mesto, ... saj imate močne in zdrave komolce. Ali bo dovolj močna tudi sposobnost ... Bratovske skladnice in že veste, kakšna pamet... kar v objektivnem oziru tvori pogrešek zoper varnost časti zasebnega obtožitelja. Zakrivil je s tem prestopek po čl. III. zakona z dne 15. oktobra 1868 d. z. št. 142 in se obsoja po istem členu na 300 Din globe, v slučaju neizterljivosti na 6 dni zapora in po § 398. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in objavo razsodbe. Op. ur. Kakor smo že zadnjič poročali, je bil obtoženec sočasno oproščen zaradi očitka »po potrebi doktor«. Ta očitek bi bil žaljiv le tedaj, če ne bi bil resničen. Ako piješ ,BVDDHA‘ rai, vživaš že pa zemjii r«j! Kd: Kakor klerikalci? Dolgo časa so mislili zlasti na Kmetih, da je oni stroj najbcljši, ki ima največjo teže. Kaj se je zgodilo? Izkušnja je dokazala, da ne gre za težo, če hočeš nabaviti stroj, temveč gledati mcraš na kakovost materiala, iz katerega sc stroji ali njegovi deli setavljeni. Znano je, da sc noži iz posebnega jekla (n. pr. Solingen, boljši in če njih dele tehtamo, lahko najdemo, da v teži ni razločka, pač pa v uporabi. Zakaj te? Napačno je zamenjati težo z mcčjo. Teža sama še ni nič. So pa ljudje, ki pravijc, da se mero socializem razviti na temelju teže voditeljev in ne na kakovosti njihovega mišljenja, njihovega dela, njihove za-* vednosti. Zavednost je kakor rezilo pri nožu. Brusi se rezilc naše zavednosti na socialističnem programu in čim bolj je brušeno, tem bolj služi S( cialistienemu napredku. Zavednost je edini pravi temelj socializma. Kdor gleda na težo, t. j. na te, ali je predstavnik vpliven kapitalist, ta je podoben nazadnjaku, ki kupuje težke masivne streje iz slabega materiala. Socialistično gibanje so ustvarili reveži na premoženiu, a bogataši v mišljenju. Možje so bili to, ki niso priznali tazen socialistične ideje še zlatega boga. Tudi taki ljudje so ga vodili k napredku in ne kapitalistični tudisocialifiti«. Le-ti so najčistejše nauke socializma zamazali, kakor da bi socializem ne mogel živeti brez kapitala, privatnega kapitala. Oni so privlekli v čisto soc. idejo kapitalistično naziranje in so samo zadrževali napredek socializma, ker so na njegov račun obogateli, ne pa z delom svojih rok. S poštenim delom nihče ne obogati. Zato taki kapitalistični socialisti ne morejo in ne smejo biti zagovorniki čistega socializma. Današnja cerkev živi od krščanske ideje onih, ki niso imeli niti glave kam položiti. Predstavniki cerkve so obogateli s kupčijami z vero, s krščanstvom. Ali niso kapitalistični »tudi socialisti? popolnoma enaki cerkveni gospodi? Ta cerkvena gospoda ima med svojimi svetniki može raznih naziranj; tako je patriarh sv. Bazilij rekel: »Bogataš je tat«, sv. Ivan Zlatoust: »Bogataš je ropar«. Kljub temu cerkev ni prepovedala bogastva svojim članom, kaj še svojim služabnikom — cerkveni aristokraciji. Naš nauk naj bi pa bil njenemu ^nak?! Kje naj bi se potem razločevali od kapitalistov?! Kakor ideja krščanstva ne napreduje več, temveč nazaduje v številu svojih vernikov ravno radi svojega moralno slabega kapitalističnega predstavništva, tako bi nazadoval socializem, če delavstvo svoje naloge ne bi razumelo. S takimi predstavniki, ki bi pridigovali kakor neki cerkveni kapitalisti, naj živi socializem?! Danes je socialistična ideja še krepka, ker je še iniada in kolikor toliko čista kapitalističnega sorodstva, kakor je bilo krščanstvo, ko je še bilo v povojih. Če pa ne nastopimo že sedaj proti napačnim prerokom, bomo kljub Marksovim in Engelsovim naukom si zredili kapitalistično kasto predstavnikov, kakor si jih je cerkev kljub sv. Baziliju in Zlatoustu in drugim. Zato nastopamo proti Kristanovi kom-paniji. Človeška družba je podobna vozu, na katerem sedi nekaj ljudi, a voz vleče dolga vrsta trpinov. Krčevito se drže oni na vozu voza, da ne bi padli z njega — nekaj pa se jih jc prijelo veza, da bi skočili nanj. Komaj zleti kdo z voza, se mora oprijeti in vleči, a na vozu ima že svojega namestnika. Tudi buržujski socialisti sede na vozu. Ker pa vedo, da bo prijetna vožnja trajala le še nekaj časa, bi si radi podaljšali te sladke trenutke — zato vpijejo vpreženim trpinom: »Fantje, le počasi — preveč se ne mučite — smo vaši prijatelji tu gori — v kompromisu smo sklenili, da smo zadovoljni s počasno, a sigurno vožnjo!« Ubogi izmučeni trpini pa deloma mislijo: »Hvajabogu, imamo še nekaj prijateljev, nekaj naših na vozu,- in še rajši ga vlečejo čez-živi jenske strmine. Da bi pa gospoda stopila z voza ali ga razbila — o tem ni govo- ra. Socializem pa mora krepiti vpre-ženi masi zavednost in ne biti »tolažba« za nadaljnje trpljenje, le zavednost bo razgnala družbo na vozu in razdrobila voz na drobne kosce, kajti naša pesem pravi: »Bratje vsi enaki smo«. Če bomo še nadalje hodili pota, ki jih nam kažejo Korun — Svetki smo podobni onemu, ki ima v rokah jajce in gleda nanj, kdaj bo ura kuhana. Razno. r Politične novosti. G. Pašič se je vrnil živ in zdrav v Beograd. — Parlament bo imel v soboto zopet sejo. — Radič bo postal baje ministrski podpredsednik. Finančni odbor parlamenta je začel sejati že pred par dnevi. Dr. Gosar je predlagal že pred časom, naj se ukine davek na ročno delo. Finančni odbor je te dni razpravljal o njegovem predlogu, in sicer tako, da te razprave ni mogoče imenovati drugače kakor cinično posmehovanje proletariatu. Jutro« pravi namreč, da je treba teren za take predloge pripraviti. Kaj se to pravi? Ali je morda treba pripraviti delavstvo, da ne bo protestiralo proti odpravi tega krivičnega davka? Kar čudno se nam zdi, da ni »Jutro« tudi kaj takega napisalo. Isti list poroča tudi, da nameravajo odpraviti »pozneje« davek na ročno delo, to pozneje pa bo najbrže takrat, kadar bodo pogruntali kako drugb obliko za obdavčenje delavstva z istim uspehom. Vsi tkzv. delavski listi bodo zdaj najbrže zavpili, njih voditelji bodo pa še nadalje ostali na vozu, o katerem zveš kaj več v članku »Kakor klerikalci?« r Zveza industrijcev je imela 14. t. m. svoj občni zbor. Med resolucijami, ki jih je sprejela, bo naše delavstvo zanimala najbolj prva, ki zahteva revizijo zakona v zaščito delavcev, zakona o inšpekciji dela in zakona o zavarovanju delavcev. Kakšni so zakoni, ki jih koncedira buržuazija proletariata, o tem ni treba posebej pisati, znani so iz prakse. Praksa pa je taka, da jo delavci živo čutijo bodisi kot breme, najbolj pa v tem, da tistih zakonskih določb, s katerimi bi si še lahko kaj pomagali, oblasti sploh ne izvajajo. Da Zveza indutrijcev teh zakonov ne mara zboljšati, tako namreč, da bi se zboljšali delavcem v prid, tega ni treba posebej dokazovati, pač pa hočejo inuustrijalci še zadnje ostanke odpraviti. Zanimivo je čitati »Slovenca : v uvodniku toči solze, ker se delavcem tako slabo godi, na prezad-nji pa hvali Zvezo industrijcev in nje delo! (Glej Slovenca z dne 15. t. m.!) r Beograjska »Politika« je meščanski dnevnik, piše pa približno tako, kakor je »Narodni dnevnik«, preden je šel Radič v vlado. »Politika« je poročala o nedeljskem sindikalnem kongresu, na katerem so sklenili strokovno enotnost, to-le: zedinjenje med organizacijami Glavnega radničkega saveza in delom Centr. rad. sind. odbora je bilo sklenjeno soglasno, ker se opozicionalni delegati niso udeležili glasovanja. Koliko je bilo opozici-onalcev, »Politika« ne poroča, pač pa, da je nastopil neki delegat — menda iz Zaječara — ki je protestiral proti takemu načinu zedinjenja, češ, na vsakih 10 delegatov na kongresu pride 7 proletarskih nastavljencev in da delavstvo sploh nima besede na kongresu. r Minister za promet je pred 2 mesecema obljubil znižanje železniških tarif. 1. oktobra so bile tarife za tovorni promet res nekaj znižane, obljubljeno znižanje za osebni promet je pa izostalo. V kulturnih državah se mora minister vsaj opravičiti, če kake tako razglašene obljube ne izvrši, pri-nas je pa vse tiho ostalo. r »Organizirani železničar« je ne ve se čigav list. Ker je proletariat nezadovoljen in precej »levičarski«, se kaže tudi ta list levičarskega. Da pa ne bi prišel v zamero ne zgoraj ne spodaj, se vsakega levičarstva tako boji, da nekaj časa ni hotel biti na Turjaškem trgu. Da bi pa nalovil več železničarjev, se laska vsem brez razlike, in vabi na »razredni boj« še celo klerikalce itd. Lastnik lista je neznan konsorcij. Na uredniškem mestu pa sedi g. Ant. Mozetič, ki je iz l jubezni do enotne fronte kandidiral in bil tudi izvoljen za občinskega odbornika v Mostah — na klerikalni listi. Železničarjev ne bo speljal h klerikalcem, zato je šel sam, od železničarjev pa zahteva le nevtralne?!. Vam se ni treba za politiko nič brigati, bom že jaz, ki sem prijatelj g. župana Oraž-ma.« Vsi agitatorji enotne fronte brez prepričanja delajo tako, in vsem se izplača, dokler je delavstvo nezavedno, da ne more vzeti svoje usode samo v roke. ;r Volitve v obrtno in vzklicno sodišče v Ljubljani bodo dne 18. in 20. oktobra 1925. in sicer volijo: I. volilni razred delodajalcev, oziroma podjetnikov, v torek, 20. okt. od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22. na Mestnem trgu; II. volilni razred delavcev, ozir. delojemalcev v nedeljo, 18. okt., istotalčo ob 8. ure zjutr. do 13. ure popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katere so bile že dostavljene vsem vpisanim volilnim upravičencem v njihove obrate, ozir. v delavnice. Volilni upravičenci, katerim se pa radi sprememb obratovališča niso mogle do-• staviti uradne izkaznice in volilne glasovnice, so označeni v uradnem razglasu, ki je nabit na deski na magistralnem poslopju. Le-ti morejo dvigniti svoje izkaznice in glasovnice še pred volitvijo med uradnimi urami v mestni posvetovalnici soba št. 22 in na dan volitev v zgoraj označenih volilnih lokalih. Ako Iiočeš postati star, vživaj ono jed, ki so jo vživali naši stari, to je mleko in jajca. Iz teh snovi so narejeni makaroni in špageti tovarne »Pe-katete«. Dobijo se v pol kg zavojih. S ter modno b'cjo, pletcmue, no- j suXa i C. "Mf- a bliv.u P.-«šomove (3 m) za ž.-nski p>ašč. *UKr>o (5 m) /.n ss moške obleke, doui>ifc sufc*no — (13/, m) za moški suknjič, fini v«- S3 lour za ženskf plašče 140 ct, čista volna, vse harvoDin <30. 553 vr?l b!a'’" n 10 DH w. rss A POTOKAR, UUBllflNS, g&SSJg § El!!!!!Hni!lin!nilI!!n!n!IIII!l'!ll!Ilini!lllllinilinilli!!li'!n'i'iiillll!!Hh' Pravica združevanja. Od pradavnih časov velja pri kapitalistih načelo, da se proletarci ne smejo združevati. Dokler je vladal su-ženski sistem, je bilo združevanje sužnjev že samo na sebi kaznivo. Mogočneži so predobro vedeli, da je njih moč prešibka, če se sužnji združijo. In tam, kjer so morali bili sužnji pri delu združeni v večjih množicah, taki sc bili vkovani v železje, da so bili brez moči. Tako n. pr. veslači na ladjah, ki jih je moralo biti mnogo (takrat še ni bilo strojev!) so bili k veslaški klopi za nogo priklenjeni. Še bolj nego preprosto telesno združevanje so mogočneži prepovedovali idejno združevanje. Od pradavnih časov so vse konfesije prepovedovale svobodno misel, svobodno razgovarjanje o raznih idejah in razširjanje novih idej. Tako se je zgodilo, da nikdar nobena religija ni pridobila velike svetovne moči, doftler se ni združila z državno močjo. Kajti religija sama, dokler je res samo religija in nič drugega, nima nikake zunanje, telesne, gmotne moči na razpolago; religija je svetovni nazor, ideja, ki po svojem bistvu ne more biti nasilna in vsiljiva. In le zato, ker mogočneži niso dovoljevali idejnega združevanja, edinole zato so ostale globoke ideje omejene le na majhen krog. Če so se razširile, so se razširile s pomočjo državne sile, ki se jili je posluževala na demagoski način v dosego svojih nikakor ne idejnih ciljev — zato so pa take »podržavljene« ideje zgubile vso svojo idejno čistost in smisel. Zgled za to imamo najlepši polovično delo, csno pranje. sncžnol)elo perilo. iScmo v teh ovojih.nik.dar odprto.) A 'V'Ali ^Sj^^l^iT1’*' .- i- 20 m nočnc<;a c< firja Din 2?G‘- , 20 m trpežnega oltsfcrta Din 230'—, 20 m mo.'i"' rodr^vtpo (>’ruk) Din 240*--, 20 n> krasne^ parhn^tn 7t> otročje in žensk«1 oMcle. Din 300- 10 r- h!o<■"• •-'n« dvojno široko (caji,a) /a moške rbWie Dir. 395*-, 20 ni nočnc<;a c< firja Din 220'- . 20 m trpežnega oksforta Din 230'—, 20 m mo.'i"' rodr^vtro (>’ruk) Din 240*--, 20 n> krasne^ parhartR 7t> otročje in žensk«1 oMcle. Din 300- 10 r- h!o<■"• •-'n« dvojno široko (caji,a) /a moške cbkke CM" 395*-, plnlnu Dir. 200’—, 20 m sirovega plutna Din »60'— razpošilja v krščanstvu, ki je bilo na najgroznej-ši način zatirano, dokler se ga ni polastil rimski imperij. Kot rimska državna vera (torej konfesija, ne več religija) je pa krščanstvo raslo in raslo, obenem pa tudi zgubljalo ves svoj religiozni idejni sijaj. In še dandanes, ko je svobodna misel razbila zvezo med papeštvom in kraljestvom, med predstavnikoma vere in države, še zdaj si krščanstvo ne da dopovedali, da naj bo le ideja, ampak ^vatikanski jetnik« se še vedno vsiljuje na prestol rimskih cesarjev, da bi od tam gospodoval vsemu človeštvu. Posvetnega gospodstva si želi krščanstvo in s tem najjasnejše dokazuje, da ni več religija. To je samo zunanja organizacija, cerkev, stroj brez duha. Da bo mera polna, si je katoliško krščanstvo nadejalo še naslov »bojujoča cerkev« in res smo doživeli, da so se katoliške množice v svetovni vojni bojevale med seboj na življenje in smrt za interese svojih katoliških velikih duhovnov, cesarjev in bankar-jev. Ali ni taka cerkev popolnoma podobna velikanski galeri, ki ic gonijc vesla priklenjenih sužnjev? In ali ni imel Svetek potemtakem prav, ko je na občnem zboru Kons. društva za Slovenijo zahteval, naj tudi to društvo postane »bojujoča cerkev«, torej enaka galera, katero bo priklenjeni proletariat gonil po ukazih kapitalistov? In dalje, ali niso kristanovske strokovne organizacije enake galere? Zaradi ljubega kruhka so delavci prisiljeni plačevati prispevke, čeprav jim to in ono ni všeč, potem pa, ko se jim v glavi zabliska, ko začnejo misliti in se pripravljati za socializem, za razredni boj — takrat jih kapitalovi pooblaščenci vržejo ven. Koliko izključevanja smo dosegli v zadnjih letih in zlasti zdaj, prav zdaj, ko toliko govorijo o združenju! Pa še bolj jasno. Ideja »Skupnega doma« jim je bila napoti, zato so pozimi sklenili, da bo vsak izključen iz strokovne organizacije, kdor bo pri »Skupnem domu« sodeloval. Po vsem svetu se tvorijo sekcije. Sekcija pomeni delo za omejen delokrog v skupnem okviru. Na tem temelju je mogoče brezpogojno vse združiti, ki hočejo delati za razredni napredek. Torej ideja, proti kateri ne more prav noben pi oletarec ničesar imeti. I’a gospoda okoli zelenih miz, ki ni bila zmožna stvarno debatirati proti »Skupnemu domu«, ga je sklenila ubiti s tem, da ga — prepove. Pa kaj je pomagal indeks prepovedanih knjig umirajoči sveti cerkvi? Nič! Indeks je bila le dobra reklama. Škoda, da kristanev-ci niso javno prepovedovali, to bi bila tudi reklama. Ne gospoda! Pravico združevanja bo proletariat imel, pa če hočete ali ne. Če še toliko govorite o široko- grudnosti in svobodi, nič vam ne bo pomagalo, jasno se vidi vaša ozkosrčnost in tiranstvo. Le na »Skupnem domu« se učite, kaj je širokegrudnost — mi nismo še nikdar nikogar izključili, vsi so šli sami, ko so izprevideli, da je zanje socializem prehud poper In še danes imamo v stranki ljudi, ki so sočasno tudi v vaših strokovnih organizacijah, pa jim nihče ne grozi, da morajo od tam izstopiti. Bodi, kjer hočeš, pravico združevanja imaš, pa čeprav se združuješ za še tako malenkosten namen, recimo za oboževanje starih copat. Pravico imaš tudi. časopis izdajati v ta namen, in prav je, če ga izdajaš po resnični svoji potrebi in če najdeš ljudi, ki ti ga plačajo. Tudi za združenje latinice s cirilico lahke ustanoviš časopis — samo od nas ne smeš zahtevati, da ti ga plačujemo, ker za take reči res nimamo denarja. Vi pa branite svojim ovčicam pogledati v »Skupni dom«, citati »Naprej«, gledati v bodočnost — in če se vendarle predrznejo, jih izključite! Le tako naprej! Ta vaša klerikalna zatelebanost v nezmotljivost gospode okoli zelene mize, ta vaša brezmejna kratkovidnost in slepota za idejo na eni strani, na drugi strani pa velike oči in še večji žep za denar, to je pomagalo, da je »Skupni dom« tako hitro dosegel prvo združitev, združitev vseh njegovih nasprotnikov. Druga združitev napreduje že tudi, a ko bo izvršena, takrat se bosta pomerila dva razreda. Do takrat pa — na svidenje! ^UlČEKMKUH0(t kalo 200C Din. Ko sem jaz v Šoštanju nekatere sedruge vprašal, že jim je kaj znanega o tem, so mi odgovorili, da je treba držali vse tajno, da organizacija ne razpade. Tcrej ljudje, ki pokrivajo razne deiravdačije, si upajo očitati meni »diplomata«, ker ne najdejo nobenega stvarnega razloga. Priznam, tla sem Dvoršaku povedal, da ne maram služiti birokraciji v Zagrebu. Radoveden sem le, če bo tudi Dvoršak toliko junak in priznal svojo izpoved, da ima dobro eksistenco kot mizar pri občini mariborski zato, ker včasili tudi gospodom uradnikom kaj posebej napravi. Huda je ta reč! »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce«. Jaz seveda ničesar ne očitam Dvoršaku, ker je on tisti, ki je hvalil s. Bernota, da je njegovo delovanje pravilno, obenem pa udrihal po Čehu, Krajcerju in Erženu. Glede trditve, da sem jaz slabo govoril o s. Bernotu, pa prosim: dokažite, da bom spoznal zadnjega in najbolj skritega lažnika v Mariboru. Kar se tiče ljudi, ki delajo razkol v delavskem gibanju, te najdete v Mariboru, in sicer prave mojstre. Glej: Nachtigall, Golouh itd. Tu imate razkolnike! Glede bilance ORS laže Dvoršak, če trdi, da sem rekel, da je pravilna. Rekel sem le, da ORSJ nima nobene bilance, ki bi bila od kongresa potrjena. Na izjavo ss. Franc Kosmusa, Ivan Verhov-ška in Viktorja Vuka pa samo to-le: Članom SDZJ v Sloveniji ni dovolj, da ete napisali izjavo, da ste vse v redu našli. Člane zanima predvsem: a) koliko plačujočih članov ima ORSJ? — b) Koliko ima podružnic v celi držali, ne samo v Sloveniji? — c) Koliko imoviine ter gotoviine? To je važno, kajti znano je, da »Radnički Glasnik« ni izšel že dva meseca radi pomanjkanja denarja. Da sa-vez dobro gospodari, tudi ne drži, ker plačuje mesečno okrog 3000 Din najemnine, 4000 Din plače Haramini in še dva tajnika v Beogradu, kjer je tudi deficit bil v času, ko sem se jaz v Zagrebu nahajal. Izjava je nezadostna za delavce, ki mislijo, in se čudim, da ji je dal s. Vuk svoj podpis. Glede Verhovška bom o priliki spregovoril, ker on predstavlja samo 4 člane v Zidanem mostu, Kosmus pripada k >nezavisnim« in je stvar taktike, da lima socialpatriotsko organizacijo radi »uje-dinjenja« strokovnih organizacij pod firmo GRSJ ali bolje rečeno SPJ. Alojz Leskošek. Hranilne vloge na 10 % obresti. Zadnji izkaz 3. oktobra 1925 Din 113.790.49 ta leden vloženo Din 70.- izplačano Din 113.860.49 Din 569.— Stanje Din 113.291.49 Garancijski sklad. Vloge do 10. oktobra 1925 Din 2.093.85 Din ta teden Skupaj Din 2.098.85 (Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imel:' dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vlog*' se pa lahko odpovedo na tri mesece.) s Vrhnika. Podružnica del. telovadne in kulturne zveze, »Svoboda« na Vrhniki priredi v nedeljo dne 18. septembra popoldne izlet v Dolnji Logatec, kjer se udeleži predavanja o pomenu esperanta in naknadne proste zabave. Zamišljen je pešizlet v Logatec, če bo lepo vreme, sicer bo pa določil čas odhoda in vse drugo sestanek članov i Svobode«, ki bo v nedeljo dopoldne ob 8.15 uri v gostilni »Pri Jurci« na Vrhniki. — Odbor. Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Kdor resnica posedati nnU, si 2 lažjo pomaga. Pod tem naslovom so napisali mariborski generali SPJ v »Delavcu« št. 19 z dne 10. oktobra 1925 daljšo reč v obliki članka, ki ga je podpisal dosedaj javnosti neznani Ivan Dvoršak. Da članka ni sam pisal, je razvidno že iz tega, da Dvoršak ne zna slovensko pisati. Na organizacijo ORSJ v Zagreb je pisal vedno v nemščini. V članku je polno podtikovanj in samohvale po receptu mariborskih »socialistov . Dvoršak se hvali, da je zastopal podružnico Ruše; to je grda laž, še večja laž je, da štejejo Maribor, Sladki vrli in Ruše 250 članov. Res je le, da je v Mariboru 70, v Sladkem vrhu 45, skupaj 115 članov, in ne 250, ker je v Rušah samo 35 članov. Res je, da je Dvoršak v Zagreb poročal, da se je vršila poneverba v Mariboru pri občinskih delavcih, Dvoršak je tudi sporočil, da pri usnjarjih v Mariboru tudi ni bilo vse v redu, zato se usnjarji ne marajo organizirati v Ljubljano. Golmajer je pa v Mariboru v strokovnem tajništvu vpričo s. Čeha in mene izpovedal, da je v Šoštanju pri usnjarski podružnici manj- Od 1. jan. 1925 do 10. okt. 1925 (nabrano Franc Krajnc, Mislinje Franc Zinoj, Velenje Jožef Vrabič, Velenje Franc Vode, Velenje Jožef Koželj, Velenje Maks Koželj, Velenje Slavko Rupnik, Velenje Ivan Terbulj, Velenje Stanko Camlek, Velenje Franc Pirmanšek, Velenje Jožef Ulrich, Velenje Franc Ramšak, Mislinje Avgust Papeš, Mislinje Ivan Verhnjak, Mislinje Jožef Aberšek, Mislinje Neimenovan, Mislinje Josip Resnik, Štore SSJ v Štorah, drobiž Din 4.199.35 Din, 10.— Din 5.— Din 3.— Din 2,— Din 2,— Din 5.- Din 2.— Din 2,— Din 2.— Din 2,— Din 2.— Din 5.- Din 5.- Din 5.- Din 5.- Din 5.— Din 5.- Din 1.50 Skupaj Din 4.267.85 Brezobrestne hranilne vloge. Zadnji izkaz 26. sept. 1925 Din 1.072.60 ta teden vloženo Din 580.— Skupaj Din 1.652.60 s V prihodnji številki bo objavljena pro- računska tabela. Mežiška dolina. Minulo nedeljo (4. t. m.) je bil v naši dolini velik praznik, kajti vsi kon-sumi so bili zaprti. Pa smo povpraševali in izvedeli smo, da se vrši zadružni tečaj v Prevaljah in da se prodaja v skromni sotoi »Svobode« priznana zadružna modrost »na-žajfane žrtve«. In res. V par urah smo se silno mnogo naučili, zlasti od Svetka, ki je zajahal to pot uradniškega konjička in trdil, da smo vsi nastavljenci uradniki, z razločkom seveda, da smo mi po prodajalnah taki, ki nosimo vreče moke, a oni v centralni pisarni nosijo Žaklje z denarjem. Tako se nam je namreč zdelo. Zadružni odbori prodajaln v Mežiški dolini so bili polnoštevilno zastopani doma, navzočih pa je bilo vseh skupaj razen nas komandiranih nameščencev celih — pet ljudi. Torej zadružna ideja raste. In ker raste, je prišlo v debato zlasti pri — »agitaciji« sledeče: Dajati se sme na ikreci e- fisto. dn se lahko iztirjajo pozneje 20% orbesti, kritje za nižje cene moke se dobi s 5% odtegljajem na vagi. Žganje se sme po prosti iz proste roke nakupovati in prodajati po prosti roki. Kadar je sejm, naj naše zadruge napravijo šotor na trgu z napisom: »Prodaja se le članom«. Izvedeli nismo, kako naj konsumi drug drugemu odjemajo odjemalce, da nudijo ugodnejše cene kakor prodajalne iste zadruge, istotako nismo izvedeli, kako se naj plačujejo revne šivilje za šivanje hlač, srajc itd. in kako tedaj, če to delo prevzame konsumsko sorodstvo. Natančno se je poročalo, kako se naj dvigne promet guštanjške prodajalne, namreč s tem, da se prisilijo ljudje, da tam nakupujejo, ko se je vendar vsa nevarna kislina že porabila za privatne špekulacije. Poročali s6, kako je možno konkurirati s črnim konsumom, da dobita oba enake profite. Nadalje katere nakupovalce naj smatramo za člane, četudi niso plačali ficka za delež, kako naj skrbe konsumi, da g. Čop kot gostilničar ne bo imel izgube. Pa ta referat je došel prepaz.no, istotako drugi, ki dokazuje, da »Naprejevci« niso zvesti člani, četudi vse nakupujejo v konsumu in torej o zadrugi nimajo pojma, zato ker hodijo še na tečaje, kar onim ni več treba. Tudi o mavrici se je govorilo in sklenilo se je poiskati še zastavonošo in na občo željo bo naprošen kak višji aristokrat v naši dolini. Svetek jih pozna. — Za danes do-sfti. Iz tega se vidi, da je bila razpravna snov vzeta iz praktičnega življenja in je torej v*a že mnogokrat preizkušena. V lepem složnem razpoloženju smo se razšli po skupnem obedu. ~7T X.," 1925." — 2500*”" k%. lil r v**. J*. v*. ocitejle si v rianuiakturni in modni trgovini 'fe^starilčnllc — Ce8.« Znižane ceno i;: -3 pri večjem nakupu analni popust. Posirei-ba soiidiut! Bla pošle vsakemu zastonj, vzorci • vini i.-v »ov.nie. Naročila čez Din 500'— l>.)s;niiH »ir. “ c'M'Ob c« »te. msa* Za takojšnji nastop se išče prvovrstni vešč dela z oblikovalnimi stroji. Kupujta pr; tvrdkah, Sel otli^ajo v našem listu! osiješko tovarna in livarna strojev D. D. Osijek. Tvorniea dežnikov in solncnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trs štev. 43 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli _ velikosti po iicijuiiii ceni. ■ ~ ■ ,«nwu Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskili vrst. V PŠih rokah je kakšno ako zlata, rudeca, modra, Črna, rajava vedno t>o tebi prijateljica prava f deiajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani no CATNO ROiKiCt m C tir 11 mi/a, 'r' 7, 'ir mburja/oča {a/tnimencvaniK Ruska čajna mešanica posebne jniinema za priprave r. samovarju, ker tudi pri dalj/emu vlečenju ne postane grenka. (mm rocka ROŠKA nudeča osebine polna, aromatična čista Ondo- Cei/Ion čajna mešanice, rvegfinejSih. izbir, pri iafiktm. pope ^ku brez pri.močneni z. smetano prtporo- •zlata oboke plemenita in najfinejša zdraoitilčna mešanica o najdotvršenejii popolnosti, miina obstoječa čajna mešanica naj finejših coetoo in nepre . hosijitta p izdatnosti, o porabi ne dražja kot srednje vrste. močan,pJemenit,ankmd okusu odgcjarjojcčt, posebne rrimeren za uživanje•r.jebr- priljubljene, v; ftjetna čajna rn.cCan.ica JcOČl. C , > i- i {. l j f tuš pri i?< jnectu uživanju nobena okusna utrujenost. smetane i Ckiiil Vel. ee-»ljo:sk>ft deLvcev za /bite čev je. Služba stalna. Neoženjeni imajo prednost. Prva Bjelovarska ivumea ci.eia Adnif Uvtiral, Bjelovar. LCIdO SUK*fO, i P i i S b 0 .IliUrJiC tfi --frtiiii, p.iiUiU, hittCfeVtliu, Uirvuk.tiO i kupite v prvovrstni kakovosti najceneje v Ce!iu rr! -Solncu priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškei itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cena ikCdo VžaiTi pomaga slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? N. ŠOŠTARIČ, Maribor J Aleksandrova cesla štev. 13, ♦ Ker le tu prodaja dobro biu$jo za obleko in perilo po nizki ceni. j NT. pr. platno po Din 8’ , 9' , 10' , 12' itd. sukno po Din 50'—, ♦ 80' , 70' , 80' itd. izgotovljene srajce Din 39' spodnje hlače | Din 24'- nogavice Din 7.—, 8*—. Kdor nima denarja dobi na obroke. Palača Ljubljanske banko in Gospe.ve! Usi nadomestni del i editne :a e. 14. crrema. C \ I \ Trgajoče in zbadajoče bolečine v udih \ \ I / in sklepih, otekline, zverižene roke in \ \ I / noge, trganje in zbadanje v raznih te- \ \ j / / lesnih delih, Se celo slabost v očeh, so ^—N\ \ J / pogosto posledice revmatizma in pro- \ ',/—tina, ki morata biti odstranjena, ker •—. j \ \ \ /Mt \ se drugače bolezen vedno bolj razširja. \ AhVA Nudim vam Vi 'l\ V /X/ j/ zdravilno pijačo, ki razkraja sečno ki- V\j\J lf//I/ slino in pospešuje prebavo in Izloče- vdy ir vanje, torej nikako takozvano univer- žalno ali tajno medicino, temveč pro-—SP dukt, ki ga daje dobra mati narava za —blagor bolnemu človeštvu. Vsakemu brezplačen poskus! Pičite mi takoj in prejeli boste iz moje v vseh deželah ustanovljene zaloge popolnoma zastonj in poštnine prosto poskus s poučno razpravo vred. Potem se lahko sami prepričate, da je sredstvo neškodljivo in da hitro učinkuje. Avgust Mgrike, Berlin - Wiimersdorf, BrudisalarstrsBi 5, nbt. 3?4 Aohnino in galanterijo ier di .nižar.ih cenah dobile samo v POPRA Vir,A sandrova cesta 88 MIIP češkega in ancleškegn H ^1 1 11111 VLIJ jetno nizki ceni in sicer od Din 250'— naprej v razpošiljalnici • Josip Ivančič, Ljubljana Miklošičeva c, 4 (nasproti frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe 1 Prepričajte se! da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo bogato zalogo. Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje! — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke. KonfeKciJska tovarna FRAN DEREM DA A. CIE., LJUBLJANA. Mehanik Ivan Legat Specialist za pisarniške stroje Mariboi 3amo Vetrinjska ulica št. ;30 Telefon Slev. 434. Oglašajte v „Napreju!“ »SLOGA«, r. a ■ o. p. — IsOaJridPm fe edgovanm ■ it«Im UEA NHinLlITl (v tret. Mlir« M in KDB). — la tidnrai »Merkorc v Ljubljani: A. SEVER