C« J narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 7. avgusta 1878. Obseg: Razpis 4 državnih štipendij na c. k. viši kmetijski šoli Dunajski. — Najbolji in najcenejši pripomoček zoper snet v pšenici. — Mravlje niso sovražnice , ampak dobrotnice sadnemu drevju. — Gospodarske novice. — Kako naj stariši izrejajo svoje hčerke. — Ali u ali v ? — Popotne črtice. (Dal.) — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari« Razpis 4 državnih štipendij na c. kr. viši kmetijski šoli Dunajski. Na c. k. viši kmetijski šoli Dunajski (k. k. Hochschule für Bodenkultur) se oddadč za prihodnje šolsko leto 1878/9 4 državne štipendije po 400 gold., in sicer dve za učence kmetijstva, dve pa za učence gozdarstva. Prošnje se adresirajo na c. kr. ministerstvo bogo-častja in nauka in se zadnji čas do 25. septembra t. 1. izročijo rektoratu gori imenovane više šole. Priložiti pa se mora prošnji veljavno spričalo uboštva, spričalo mature gimnazijske ali višerealkine, pa Če ima kdo še kaj druzega, kar mu utegne služiti v priporočilo. ^ Na Dunaji 1. dne avgusta 1878. «M— * i M Gospodarske skušnje. Najbolji in najcenejši pripomoček zoper snet v pšenici. S temi besedami ' se v časniku „Oesterr. landw. Wochenblatt" priporoča višnjevi ali kup r eni vi-trijol (Kupfervitriol) zoper snetjavo pšenico (Weizen- brand\ 4 Sol, ki se v išnj e v vi tri j o 1 imenuje, ni sicer nobena nova stvar, vendar ker jo neki pošten kmetovalec po najnovejših skušnjah v navedenem časniku tako živo priporoča in želi, da bi se to priporočilo tudi v našem časniku razglasilo , zato mu radi spolnujemo željo njegovo in priobčimo tudi v „Novicah", kar on piše o tejietvari. Zmirom in zmirom — pravi — se ponavljajo pritožbe, koliko škode vsako leto snet pšenici prizadeva in kako kmetovalci iščejo pomoči, da bi v okom prišli tej nadlogi. Na neki veliki grajščini južno zahodnega Moravskega upotrebujejo višnjevi vitrijol za obrambo pšeničnega snetu s tako izvrstnim vspehom, da se vse čudi. Jaz sam sem se tega prepričal. Ko je na njivah druzih bližnjih posestev snetjave pšenice bilo veliko, ni bilo tukaj nobenega sledu o njej. Na enem imenovanih bližnjih posestev je bilo toliko snetjave pšenice, da je 75 odstotkov pridelka pod zlo šlo, — na polji navedene grajščine pa je bila pšenica čisto zdrava, ker imajo navado, da seme pred setvijo vselej namakajo v vodi, v kateri se je raztopilo nekoliko višnjevega vi-trij ola. Take skušnje so pač kažipot vsakemu gospodarju, da v nemar ne pušča toliko koristnega sredstva, ki se rabi tako le: V kadi, napolneni z gorko vodo, se raztopi v i š-njevega vitrijola, ki se v vsaki specerijski štacuni dobi funt po kakih 30 kraje., toliko, da na vedro vode pride malo manj kot 1 funt najfinejega vitrijola. Pše-nično seme se vsuje v koš in ta koš se postavi v kad. Vitrijolova voda razmoči seme v košu in naredi, da, ko se v košu seme premeša, vsa lahka in snetjava zrna splavajo na vrh. Ta zrna se posnamejo od zdravega semena, ki se potem iz koša vzame in na rjuho razgrne, da se posuši. Vsak koš mora najmanj 5 minut se namakati v vitrijolovi vodi. To je gotovo lahek in dober kup pripomoček, da se gospodarji gotovo rešijo snetjave pšenice. Tako piše „Oest. landw. Wochenbl.", s katerim se tudi mi skladamo o tem , da se višnjevi vitrijol že od starodavnih časov prišteva onim sredstvom, ki pripomorejo k obrambi snetu v pšenici. Že leta 1779. namreč je zaslovčla ta sol, katero je Pre vos t posebno priporočal, vendar treba je gospodarju, ki hoče žito ubraniti snetjavosti, paziti še na marsikaj druzega, da mu ne postane žito snetjavo, in to je, da si za setev izbere zmirom popolno zrelo seme, — da raji stareje seme seje, ne pa še le prejšnjeHeto pridelanega, — da izbere si prav čisto in ne nasmeteno seme in tako, ki je bilo na suhem mestu spravljeno, da žita ne seje na njivo s premladim gnojem in preveč pognojeno itd. Mravlje niso sovražnice, ampak dobrotnice sadnemu drevju. Zelo razširjena je kriva misel, kakor o marsikaterih drugih živalih, tako tudi o mravljah, da sadje na drevji kvarijo. Resnica je le to , da lezejo na drevje in zalezujejo raznoteri mrčes, ki ugonobuje sadje, kakor mušice (listne uši), škrlatne uši, gosenične ostanke, njihova jajca itd. Da so mravlje koristne drevju, je temu med drugim dokaz tudi to, da na Laškem v več krajih nalašč mravlje imajo zato, da z dreves trebijo škodljivi mrčes. Slavni Ratzeburg trdi, da mravlje pokončujejo mušice, njih ličinke in mešičke, nikdar pa zdravega sad j a ne ogrizej o in tudi nikoli zdravih dreves ne ranijo. Grof H. Attems v časniku „der prakt. Landwirth" pripoveduje, da v svojem vrtu nalašč velika mravljišča 248 ima, katera skrbno varuje, kakor pravi, na korist sad- let staro * nim drevesom; eno teh mravlj zdaj Prepoved, da se konji ne smejo prodajati v tuje meter široko; na nobenem mestu celega vrta čez drevesa tako čista vsega mrčesa , kakor tu dežele, je vlada Avstrijska zdaj preklicala. in jabelka tako ne rodij > kakor tu; res je, da se mravlj Podučne stvari. piškavib jabeik , hrušek itd. rade lotijo, zdravih pa ne > zato to ) če ljudj mislij 9 golj domišlija; pišk da so mravlj avo ali črviv dreves brez mravelj. Ce v Črvivem sadj škodljiv pade z hajamo mravlje, ne smemo misliti, da so one krive čr- tako-le: na Kako naj stariši izrejajo svoje hčerke. Na to vprašanje odgovarja nek Amerikansk časnik vivosti ne 9 ne 9 9 črve lovij one lezejo v piškavo Zanimivo zato 9 da tudi to , kar Friderik Izobrazite jih dob j naučite kuhati i Müller poroča iz Brazilije, kakor di mra bavba" drevo enacega zasledil pri akacijah škodljivih žaželk; Belt je 99 Im- ikaj krpati 9 plesti prati 9 šivati i 7 da bodo znale obleko same narediti in zašiti; učite jih dobro peči in te j i m da Tedaj vrtnarji! ne preganjajte rujte jih svojemu drevju na korist narejenih jedilih mnogo dd prihraniti apotekarskih škov. Učite jih, da goldinar ima 100 krajcarj po dobro in da mravelj, marveč va- to je prava varčnost, ako se manj potrosi, kakor skupi in da taki, ki več izdajo, kakor dobijo, pridejo na be Laneno seme dobra živinska krma. raško palico. Učite jih 9 obleka in lep priprosta oblek stoji kakor svilena > ki m Dobro laneno seme se lahko dobro prodd po sla- > bem semenu pa ne bo dobrega prediva. Zato je bolje da se tako seme za krmo porabi in se ž njim drugo žito prihrani. Goveda se dado z lančnimi prešami (Leinkuchen) dobro in hitro odebeliti (spitati), če se jim jih na dan po do 272 kila poklada. Kjer pa iz lančnega semena ne morejo prešati olja, naj se seme kuha, in kuhano s kako Učite jih, da je polno in okrogl 50 jetičnih krasotic; učite jih pi lep _ ______a _ _____ _ u 3 dobre močne ki živini dobro tekne čevlje. Recite jim, da se obraz pokvari z lepotilom in več vredno, kake no sij modercem na zadrguljo. Vlite jim zdravo ljudsko pa met, zaupanje v samega sebe; učite jih marljivim biti > uč drugo krmo vred govedom daje po kilo na dan. Mla- da Pež hoditi in pobožnim. Dajte jih, če imate za to denarja glasbe, slikarstva in drugih znanosti, a ne pozabite jim reči, da za žene so to le postranske reči. Recite jim 9 bolj dim prascem, kise ne redijo dobro, se tudi pomaga s vse prezirajo kar , kakor voziti se. Učite jih prazno. Učite jih 9 da srečneg kuhanimi lanenimi prešami ali kuhanim lanenim seme- Breje krave lože teleta storijo in bolje mol- zakona ne naredi ne čast ne denar moža 9 ampak di nom. žejo, če se jim par tednov pred teletenjem daje kuhanega lanenega semena. J uni ca m, katere imajo prvikrat tele njegov značaj. Ako so se vse to naučile , pustite jih potem brez vse skrbi, da se možijo, ako kdo pride po nje, in verujte, da bodo dobre in poštene žene. imeti, naj se 4 dni pred teletenjem vsak dan pol litra kuhanega lanenega semena daje. Sicer pa je kuhano laneno seme tudi zdravilo pri vnetih čevah in pomaga, če je živina zapečena. Laneno seme je vsakako za krmo več vredno Jezikoslovne stvari. kakor lanene preše, v katerih moknati del ostane pa je bilo izprešano. Zato gospodar i olje sam sebi na Ali u ali v. Kakor reka naprej teče, tako se tudi jezik vedno škodo dela, če lan, ki za seme ni dober mesti da bi ga za živinsko krmo porabil. Zapomnite si to, gospodarji! Muhe v hlevih. 9 prodd na- bolj razvij jezik varuj devacno in gi Slovnica, ta nekak 9 ki pravilnosti Ker si sem ter priza 9 bi jeziku dali čedno in pristojno obleko 7 pravijo nekateri, da se nam tujci posmeh so t 9 oni se nam ne No 7 t posmehuj toiiko zarad Ce je veliko muh v hlevu, so one velika nadloga živini, da ne more mirno jesti in ne mirno počivati. tega prizadetja, ampak nam samim sploh. 9 skem arod Na take ljudi se ne moremo ozirati 9 dasi nas Edi tej gotova pomoč pravijo „ Puč Nov << proti pitaj s philologische nation Da to je naša ča9t adlog so t f hlevu. Zato naj gospod onih tičic v blev , če si gnjezdo napravijo v delaj na to, da privabij Zato se je pa tudi naš jezik v čuda malo letih, ko so drugi trebali stoletja, tako izobrazil, ukrepil in razvil naj nekoliko desk vodoravno (horizontalno) pribijejo pod stropom, da si lastavice morejo kakor noben drug jezik na svetu ne. Med vsem 9 tudi med slovanskimi jeziki, se je naš jezik ohranil dosedaj gnjezdo napraviti j bolj čistega Drug jeziki težavno bij a j tuj besede 9 nas pa tako drzen, da se jih celö poprijema j — Gospodarske novice. se ve da. velikrat ajmanje potrebe U j T V A 4 U l V» V 1/ 1 w M 4J Ir^J t l i JUJ w V M » ^ v-r w w Marsikaj smo že v slovnico sprejeli, zlasti od Srbo * Epp hrvatov / in dok nedostatoega. Sprejmimo še to 9 kar južnem (Laškem) je županstvo ticji je zares potreb lov za tri leta prepovedalo, in to zato, ker so Lahi taki norci na male tiče, da vsako leto vse polovijo in snedč } ne 9 sprejmimo je ga na- d zarad tega pa so se g tak m drugi mrč te g kaj pa? to-le malenkost: U mesto V 9 za- se nam ne bode slovstvo podrlo, pač pa še le podprlo. Pri nas in pri Cehih , ki pa v tem o p o m vse pol sme leta nobeden nobeneg , da so sadna drevesa in druge rast- niso posneme vredni, opravlja črka v dve službi požeruhov. Od zdaj naprej tedaj ne kala in konsonanta, na primer vo- Voda V vodo. kar ne tič vjeti 9 prodaj ga prinesti, če noče biti ostro kaznovan tako! pa tudi ne na Prav gre, jem da bi razne gl pisal z k i m znamen Ločimo to tudi mi, kakor izborno ločijo Srbohr * srednjih državah Amerikanskih so pridelali zimske pšenice obilo i pomladanska pšenica vati in drugi Slovani. Navajam pa za to svoje priporočanje te staroslovenščina ni tako pisala, loge pa je v več krajih po vremenskih ujimah veliko škodo trpela. ker to stvar čila j prvi pisate novoslovenščine so to razločevali, pisavsi v'; tudi novejši pisatelji so tako delali 7 P* 249 pavši U 18 55 > gleJ na pr Rozmanovo katehetiko „u Celovcu ", kar poti. To zapazivši poprašam moža, ki mi pride naproti mati; menda se jim J UM i -»■•V« "J MU V « vr «M l/VUV WIM V )} W vtv f v/v» VV«« X V OM^/VIM« T UI I & ^ U4 UCiMj »I JULI * J/l UCt^/l V ti | pa trma drugih slovnikov ni hotela posne- moram li iti^v Metliko nazaj , ali pa je druga pot do je zdel li preveč pravoslaven ; nas narod govori u, narod pa je tu merodajen, a ne ceste proti Črnomlju. t> a prosti narod, nego i omikanci izgovarjajo u le idite tu preko reke, pota ne morete zgrešiti > ne v f že zarad biagoglasja, ako tudi samim sebi nasprotovaje J) lšfij 0 V j U J O Kj UUi C9U1 ptATC« A 4J k U tt « | A€»J t A K^f C «JCK i OA1 JL UUC4J «I C» T i J V LU J/V/ U J UgU V WUA ^VUUQU UCt UCOUU j 1IX Slovenci, prevzeti nemškega upliva, napak izgovarjajo slednjič po mnozih ^križempotih dobro razgret in poten se obrani prava izreka, kajti Stajarski je sicer mnogo steza, a vse peljejo na ono cesto" odgovor prijaznega možd. 9 9 Je Tedaj zavijem po njegovem poduku na desno , m pridem vendar na Črnomaljsko cesto. Solnce hudo nobenega. Pridem do mosta čez La- 9 mizi , zdraf itd., kar V kakor trdi f, na pr. filjub bi se ne godilo, ko bi se ta glas pisal s posebnim in svojim pravim znamenjem; pripeka, vetriča se za znaten korak pri- hinjo. Tu je selo z imenom Primostek. Voda sama je bližamo Hrvatom in Srbom, dasi je to slovo videti le podobna Krki in Kolpi, temna, globoka, počasi tekoča, malega pomena; imajo tudi drugi Slovani slično lo- znana zarad velikih dobrih rakov. Od tod do Pod- Poljaki imajo za naš glas u, ki ga napak in ne- zemlja je še vroča čilo. rodno zaznamljamo z v, angleški široki w 9 kateri bi pot, kamor stih. sem prišel še le ob enaj* se tudi nam priporočal spodtikali; ) ko se malosrčniki ob-nj ne niku, ker pa ga ni bilo Oglasim se brž pri svojem prijatelju gosp. žup- ker uvedba tega razločevanja in doma, stopim v bližnjo krčmo. pisanja ne prizadeva nikakib tegob in nikomur, niti pisateljem Gostilničarju je na obrazu videti, da je Žid, a niti črkostavcem pisali v za ll. Ugovarjalo j ker ni prav nobene potrebe, da bi govori prav dobro hrvaški. in ko zazvoni poldne, vzamemo vsi pokrivala bi se, da v pri glagolih, na pr Všteti Jaz 9 Ušteti, je vendar potreben, že zarad razločevanja, pa mislim, da ne in sicer zato, ker tukaj ni prav za prav nobene razlike in zato je tudi narod ne dela onda tudi žid. vem; a Je delal krčmi je še par ljudi glav, raz molil ali ne, in če je, kaj je molil, ne se je tako 9 kakor da bi molil. Ko je odzvonilo, pride prijazni gosp. župnik po 9 prasa, če ni bilo nekega gosposkega človeka tu. Predno ako hoče pa razločevati in je to zares potrebno j pa še more gostilničar odgovoriti pravi: ušteti se. Kaj se bode kmet še le na podlagi sebi nemškega jezika učil 9 kdaj ima v slovenščini pisati loči ? Ce Vpeljati ein-, upeljati ent-fUhren, tedaj se ga narod ogiblje in rajše pravi odpeljati. Srbohrvati, neimajoči tega tan- Všteti ali ušteti, ako njegov izgovor tega ne bi pa utegnil v takem izgovoru nastati kak dvoj : Pelj od kod Bili smo dobre volje, jaz poseb rakov iz Lahinje, dobrega domačeg gled m in me je lep razg 9 Obedovali smo v lopi na zračnem vrtu led čez Kolpo po Hrvaški zemlji Ijo izvrstnih živahnega vina in pogovora. To je življenje, če je vse domače rodno! Srce ti res izkipi prave srčne radosti 9 vse na- kolasnega razločevanja, se vendar v svojih pojmovih in v preciznem izražanju nikdar ne motijo. Pa kdor ima rad to rogovilo in pa polglasni e, no, naj se mu ne pregovarja to veselje! Raje naj bi se pesnikom privoščila ta Po kosilu se vdam prijazni ponudbi gospoda župnika, da narediva kratek sprelet v Adlešiče, od ko-dar mi je do Črnomlja ravno tako daleč, kakor od Podzemlja. Dva majhna, a brza konjiča naju vlečeta licentia, kedar so s kakim zlogom v zadregi. glo čez bogato polje po cesti ob Kolp Gribljah Čudno bi bilo pa res, da bi drugako pisali, drugako pa izgovarjali, kakor počnejo smešni Angleži, ne le v slovstvu, ampak tudi v dejanstvu, ki so se mora cela biti", pa so vendar si na tihem najlepši kos odkrhnili, samo zato, cela" ostala! kar naju ustavi župan, pnprost mož, ki mene poznä in nama postreže s kozarcem ,,rujnega" vina , potem se grdo pridušali, da ,,Turška spustita konjiča zopet v tek in se vstavita še jima je moj in župnikov prijatelj, spoznavši naju 9 leg obraza odpri vrata na župniko ) ko svit- da bode Turška nam pretekle popolda ure prenaglo Zopet > rad 9) 99 Novice" se od nekdaj ne ustrašijo tekoj rabiti 9 9 so bil a je dobro, naj tudi v prihodnje pišejo zgled u mesto V, ako nečejo biti prehitene drugim za lep uver- ) zakaj n sem do dobra, da se bode pisalo tako, vsaj u ima pri nas domovinsko pravico. *) M. jaz ostal pri svojem^ prijatelju po duhu in peresu mudilo se mi je v Črnomelj , od kodar sem hotel na vsak način drugi dan še priti v Semič. Britko je človeško življenje, ker ima vsak svojega gonjača. dolg Ker je pot od Adlešič do Črnomlja pusta i in precej pošljem po Požeka. Kdo je PožekV Župan Ad- Ozir po domovini. Popotne črtice. (Dalje.) Popevanje pastirjev me je tako mikalo leski, dobro izveden mož, bralcem „Novic" že znan spisih o tamošnjih krajih, čvrsta po oseba, odlikuje se po bno z jasnim, reznim izgovarjanjem slovenskih besed Naj p > da sem še z nami kozarec pride v svoji belo-kranjski obleki 9 in ga pij > le pri mostu čez Kolpo pazil 9 da nisem na pravi potem pa gre po svojega konjiča in možaka spo # kje Navedeni predlog, da bi Slovenci pisali u povsod 7 izgovarjamo u, ne pa v, je resnega prevdarka vreden, pride nazaj v , gosposki" obleki. Jaz sem znal že pred dvema letoma, zato sem se tudi ta pot prav rad peljal ž njim , ker vč pot kratiti z raznimi pripo vedkami iz tega oddaljenega kraj Poslovivši se od zato smo radi vzeli pričujoči Članek v svoj list, ki se sicer ne briga za marsikake druge neopravičene novotarije, o katerih je gotovo, da so le ephemeride. ,,Novice" so že pred 20 prijateljev zlezem na voz, drčiva o mesečni noči proti Crnomlj Mij poze konj in tako leti toliko pisale o bližanji slovenščine hrvaščini (srbščini), o nekaj lučic Ura je bila menda^ v ze deset odbila 99 To J C r n o m U( 9 ko gledava potopu slovenščine v hrvaščino in o občnem jeziku slovanskem, in kmalu potem se pripelj da nočejo dandanes prazne slame mlatiti. Naukom zdrave pravilnosti pa so listine „Novic" zmirom odprte, zato so, rece moj čitalnico, ki je že od nekdaj v v mesto ter zavij k v n gradu a sedem prijateljem, ki so si o milem večeru izvolili vrt za go kakor gori rečeno, rade dale prostora pričujočemu članku že- stilno sobo leče, da bi nam strokovnjaki ,,sine ira a „studio" Mij svojo mi- kmalu proti domu Požek pa drine a svojim konjičem sel razodeli o predlogu pisateljevem, ki se sklada s tem, kar trdijo Metelko, Potočnik, Janežič v svojih slovnicah, da se Tudi tu je bila novica o mobilizaciji razburila vse mesto, ker je več mladenče v slovenščini u izgovarja kot u v nemščini, v pa kot w. Vred. h stanov imelo v rokah list, da morajo v 24 urah odriniti. Zato se je tudi tu pogovor vrtil večidel okoli tega. Vendar smo * prešli tudi na drugo tvarino in živahno se menili do pozne noči. Ko se drugi dan zbudim, lije dež kakor iz škafov. Kaj bo li zdaj z mano? Prijatelji imajo vsi svoja opravila, toraj bo težko dobiti druščine. Sam pa človek o takem vremenu tudi ni volje, da bi sedel in pisal. Podam se v čitalnico. Tu berem liste vse od konca do kraja, še celö „Turški list". Ko sem bil pred dvema letoma tu, imela je čitalnica lepše in veče prostore; zda] pa se je iz njene dvorane naredila dekliška šola, v katero res hodi nekaj deklet, kakor sem videl. Črnomelj je po večem ndrodno mesto, čeravno tudi nekaj zagrizenih nemčurjev v njem prebiva. Med te spada zdaj tudi že okrajni glavar, anno 1848. najiz-vrstnejši deklamat<>r Koseskovega „Kdo je mar" in pa klasičen slov. gledališk igralec, gosp. Jan. Mah kot, po svetu znan zato, ker je o zadnjih volitvah kot kandidat nemčurske stranke slavno propadel; dobil je namreč le 7 glasov in bil zavoljo tega tako zelen, da mu je ostal priimek „zeleni Janez". Crnomaljčani so pa tudi res pravi hudirji. Ne , da bi bili takrat, ko je njihov okrajni glavar ,,ne voljen" domu pripeljal se, obesili črne zastave, so mu pripeli na vrhu velikanske lipe pred cerkvijo närodno zastavo, katero je moral videti, če je le skoz okno pogledal. V svoji opravičeni jezi je ukazal, da se mora zastava sneti, a — — kdo bo splezal na vrb lipe po-njo? Beričev se ni nobeden upal, ker je bilo nevarno, drug pa nobeden ni hotel plezati po-njo. Toraj je ostala zastava vrh lipe tako dolgo, da sta jo dež in veter razcapala, drog pa še zdaj moli kvišku in jezi „zelenega Janeza". Ko sem ga čez več let zopet videl, nehote se mi je zakolcalo: „Et tu mi fili?!" Zavoljo dežja sem moral ostati v Črno mlj i pri dobrem prijatelji še do druzega dne. Žal mi ni ravno bilo, ker smo se zvečer živahno zabavali. V nedeljo zjutraj pa sem odrinil proti Semiču, čeravno je bilo vreme tako nestanovitno, kakor zvestoba dandanašnjih deklet. Prijatelj me spremi po blatni poti precej daleč, potem se poslovim od njega s prisrčno zahvalo in ko-račim skoz zelo dolgi gozd. Biizo konca me doide drug prijatelj z vozom, na katerega sedem po njegovem povabilu tem rajši, ker je začelo zopet kapljati. Gozd mine in prične se planota. Tu zagledava Semič in cerkev, na zvoniku pa vihrajočo dolgo närodno zastavo. Kdo vraga jo je nesel celö nad križ! Pozneje sem videl junaka, ki je to storil brez vseh priprav, brez lestve plezaje po strelovodu na vrb zvonika, kjer jo je privezal, da menda ostane gori tako dolgo, kakor ona v Crnomlji, ker se ne bo nihče upal po-njo iti. Mož mi je rekel, da ne3e ndrodno zastavo v vsako višavo, a druge ne. Vrlo! Beli Kranjci so narodni junaci, katerih ne omaja nobena sapa, kakor tudi Gorenjcev ne. Slava jim! Pa ne le z vrha in lin zvonika vihrajo zastave, tudi prostor pred cerkvijo je zastavljen z zelenjem, maji in zastavami. Vse narodne in cesarske! I, kaj je to? Cemu toliko ljudstva? A ne samo ljudstva, tudi gospode je veliko in sicer raznih stanov. Kaka slovesnost se ima li obhajati? Kar zabuči z zvonika mogočen A-glas. Kako veli-častno doni, kako vse gleda veselo v zvonik m se čudi mogočnosti brona! Kaj tacega ni daleč okrog, od Ljubljane do Karlovca gotovo ne. Zdaj pač urnem, zakaj seje zbralo toliko ljudstva, kakor na kakem taboru. SemiČani so dobili nov včliki zvon iz J. Hilzerjeve livarnice v Dunajskem Novem mestu in ta ima danes prvič peti. Zdaj pridružijo se tudi glasovi: D} Fis7 A. Res, dobro se vjemajo, akord je lep, veselje bi bilo slišati , če bi se vstreženo zvonilo, a ne, kakor je tu povsod navada, da samo včlikega gonijo, z drugimi pa pritrkavajo ali klenkajo. Zvonč — pravijo — ie mrličem. Podam ae v zvonik in tu vidim, da je tudi una- nja oblika zvond, ki tehta 50 centov, krasna. Na obrazih vseh ljudi se lesketd zadovoljnost, ponosnost. Začelo se je kmalu slovesno božje opravilo. Cerkev je natlačeno polna; ženske sneženo-belo oblečene in z rudečkastimi prti na glavi , nekatere tudi z rude-čimi nogovicami; res, prav lepo jih je videti, ker so tudi čedne postave in ličnih obrazov. Kar me je pa še posebno veselilo, je to, da je skoro vsaka imela molitveno knjigo v roki — znamenje, da zna večina ljudi brati. Vendar se temu nisem na to „vižo" čudil, kakor minister Stremayr, ki je v Krškem videč enako prikazen v cerkvi rekel: „Schau, schau, die Leute sind ja civilisirt". Pred mašo je gospod Novomeški vikar ljudstvu prav razumno razkladal pomea zvonov pri cerkvi in v življenji; pri maši pa sem občudoval jaz posebno prve pevke glas , ki je bil tako tenak , da bi ga bil lahko „v šivanjko vdel" — kakor je rekel moj prijatelj. Slovesno opravilo mine in prične se obed. „Stol" se je organiziral prav po parlamentarni hrvaški šegi, bila je „gosposkau in „poslanska" zbornica s stolarav-nateljem , fiskusi in sudacem. Bilo nas je lepo število, a vsi närodni, le eden je bil „Daniel in der Löwengrube", pa eden nemškutar ne naredi celega „stola" nemškutarskega. Ko nas je dobro Semiško vino nekoliko razgrelo, pričele so se napitnice; prva je veljala domovini, druga našemu očaku dr. Jan. Bleiweisu, in tako jih je prišlo na vrsto še več tudi ndrodni duhovščini; celö deželnemu predsedniku Kranjskemu se je napilo, a le s tem pogojem, da ostane „objektiven" kakor je obljubil. Napitnice so spremljali pevci z domačimi pesmami in veliki zvon s svojim mogočnim glasom. Skup smo bili do večera, potem je odšlo nekaj gostov, nekaj pa nas je ostalo še pri gostoljubnem in veselim „kučegazdi"; ti smo se pozneje spravili iz ofi-cijelnih v privatne departemente in smo še katero rekli. Še le pozna ura nas je gnala k počitku. (Dalje prihodnjič.) Politične ötvari. govini. Skoro poldrugo stoletje je že, kar Bosna ni videla orožja Avstrijskega, in ravno letos bo 190 let, kar je cesarski orel zletel čez Savo. Jeseni leta 1697. je namreč princ Ev gen pri Derventu in Magljaju (kjer so tudi zdaj naši prvič naleteli na oborožen upor) potolkel Turke, katerih je čez 5000 tu padlo; leta 1716. pa je bila naša vojna zadnjikrat tam in osvojila si Bo-s e n s k i Brod. Zdaj pa je na prav tem kraji prestopila Savo četa barona Fi lip o vi ča in se pomika prav po isti poti proti Sarajevemu. Pri tej priliki par besedi o tem mestu. Sarajevo (turški „Bosna Sarai") je glavno mesto obeh dežel, Bosne in Hercegovine, ter sedež vseh vojaških in svetnih gosposk. Prebivalcev ima okoli 50.000, po večem mohamedancev; kristijanov je blizo 5000 sta-rovercev in okoli 1000 katoličanov, ciganov tudi skoro 1000, judov pa 3500. Tujih zemljakov stanuje tu blizo 3000 duš. Mesto je staro , Rimljani so mu rekli „ Šarite"; nekdaj je bilo še bolj obljudeno, a število prebivalcev je vpadlo, kakor pod polomesecem vsa sploh 251 vpada. Gibanje je vendar tu zelo živahno, ker je trgovina obširna. Proti temu mestu je zdaj nagle hoje na poti četa generala Filipoviča. Ko je prestopila 29.julija Savo, je skušal Turški poveljnik izročiti nek protest, ki je prihajal boje od Turške vlade. Ta namreč še zdaj noče popolnoma pri voliti zasedbi in stavija pogoje; tudi je skoro gotovo, da podpihuje mohamedance na upor z orožjem. Dokaz temu je najjasnejši to, da je v Sara-jevem nastal pun t, zaneten po nekem turškem razbojniku z imenom Hadži Loja. Puntarji so izgnali vse gosposke, tudi Avstrijski konzul Vasic je pobegnil, in zdaj divjd druhal posebno proti drugovercem; sploh je zdaj tam vlada brez vlade, popolna revolucija. Zato je pa oddelek generala Filipoviča dobil povelje, hiteti kolikor se da, da pride v to mesto. A ue samo tu, po vseb krajih se napravljajo mo-hamedanci z orožjem na upor. Pri Magij aj i in v Žepčih, malih mestih ob cesti proti Sarajevemu, so napadli naše sprednje straže in ubili okoli 70 huzarjev. To Kaže, da pot do Sarajeva ne bo gladka in mirna. Enaka poročila so od drugih krajev , tudi četa , ki se pomika proti Mostaru, je imeia že boj z ustajniki. Kakor v Sarajevem, je punt tudi v Mostaru. To mesto je glavno mesto Hercegovine, ima okoli 22.000 prebivalcev, med katerim je le blizo 5000 starovercev in 1000 katoličanov, vsi drugi so mohamedanci. Te so Lojevi rovarji nahujskali proti Avstrijski armadi, podpira jih brez dvoma sama Turška vlada v Carigradu, da bi pozneje mogla reči, da se okupaciji ne upira le samo ona, ampak tudi prebivalstvo. Dobrovoljni razglas našega vojnega poveljništva do Bošnjakov je toraj ie pri kristjanih padel na rodovitna tla, pri mohamedancih pa na trdo skalo. Zato bo treba s temi drugače ravnati in po zadnjih krvavih bojih se sliši, da bo res vojao poveljstvo izdalo vse drug oglas. Vsega tega bi ne bilo treba, če bi bil Andrassy zasedel Bosno o pravem času, ko mu jo je ponujala Rudija. Vsemu temu nasproti pa trdi „Obzor", da v Mostaru ni nobenega upora in da je naša armada že 5. dne t. m. zvečer zasedla to mesto — po prebivalcih slovesno sprejeta. Kjer je kak upor, ni proti Avstrijski armadi, ampak proti Turški vladi. Pri teh poročilih, ki s o drug drugemu navskriž, pač že težko čaka vsak zanesljivih novic, zlasti mi Slovenci, ker imamo doli svoje drage. Mnogovrstne novice, * Vročina v Ameriki je v nekaterih krajih, posebno v dolini reke Missisipi-a in v severno-zapadnih državah, poslednji čas tako strašna, da je v St. Louisu zbolelo 1500 oseb, od katerih jih je umrlo 150; ljudje so morali vsa dela, tudi javne službe opustiti po dnevi in jih preložiti na noči. V mnogih krajih južnega Missouri-a in Kanzas-a so vsa poljska dela opravljali ie pri mesečni svetlobi. Fahrenheitov gorkomer je kazal 101 do 110 stopinj gor kote v senci. Skoro isto taka vročina je bila v Kanadi in južni Virginiji. * Vojni stroški Rusije v voj s fei s Turčijo so znesli 988 milijonov rubljev. Te stroške sta imela dokazati 2 uradnika Ruskega finančnega ministerstva, ki sta prišla tudi v konferenco Berolinsko zato, da bi dala potrebna razjasnila o tem, koliko odškodovanja more za vojne stroške Rusija zahtevati od Turčije. Iz Rusije 27. junija. —17. — Rezultati Berolinskega kongresa so že davno vsem znani. Citateljem „Novic 4 bo gotovo zanimivo slišati, kako Rusko časopisje sodi o delu „Evropejskih mirotvorcev". V Berolinu in v Londonu so hiteli brž drugi dan po podpisu traktata natisniti ves ta „instrument". 19. julija, ko smo v Rusiji prejeli dotiČne Berolinske ia Londonske Časopise, so Moskovske „Vedomosti* prinesle sledeči kratki članek o dotični temi: „Londonsko in Berolinsko časopisje si ni moglo kaj , da ne bi bilo pospešilo razglasiti tekst traktata, predno so ga vladarji potrdili. Mi smo ga ponatisnili v včerajšnjem listu. Nam se zdi od več, tolmačiti ga. Cemu klati mrtvo telo? Nikdo ne veruje v stanovitnost tega miru. Naši nasprotniki obhajajo veliko zmago. Angleški ministri se vra Čajo s kongresa kakor triumfatorji in pijani od svoje zmage so z&bili vsako spodobnost. Govor Dizraeiijev v parlamentu, katerega smo danes prejeli po telegrafu, se slabo veže z govori Pruskega naslediča princa in kan-calarja Nemškega cesarstva , s katerimi sta domov odpustila delegate kongresa. Ona dva oba sta nam velela veseliti se, a Londonski triumfator pojasnuje, česa naj se veselimo. ,Anglija je — pripoveduje Dizraeli — Rusiji zakričala: stoj! ter je rešila neodvisnost Evrope, za-grabivši v svoje roke Kiper in Turškega sultana na korist drugih držav po bregu sredizemskega morja in posebno Francije. Prečudni cinizem! Mi tedaj naj se radujemo zmage, katero slavijo nad našo očetnjavo naši zlobni vragi? Mi naj se vspokojimo na tem in naj bomo dovoljni s tem, v čemur nam vraždebni interesi vidijo svojo veliko in polno zmago? Smemo povedati resnico? Mi smo preverjeni, da delo še dolgo ni končano in da radost naših nasprotnikov je prezgodna; mi celö mislimo, da iz vseh diplomatov edinemu Bea-konsfildu se bo Rusija imela za kaj zahvaliti/4 Tako so Moskovske „Vedomostiu pisale ravno pred tednom in od tega časa niso prinesle ne enega članka več naravnost na temo Berolinskega traktata, pač pa vsak dan ostro kritikujejo in neusmiljeno Šibajo goljufijo in fanfarade Londonskih farizejev. Da se razglašajo nekatere priprave, postaviti armade Ruske na mirno stanje, zavoljo tega še nikdo ne verjame, da bo res mir. Berolinski traktat vladarji morda bodo potrdili; al zavoljo tega položaj narodov še ni bolji. Ta traktat ne samo ni razmotal vzhodnega prašanja, ampak še bolj zamotal ga je: razmere držav so bolj nejasne, narodi bolj razdraženi, strasti bolj vzburjene, kakor do Berolinskega kongresa. Berolinski traktat, če bo prav potrjen, ne bo imel dolgo veljave, zakaj on je prekanjena goljufija, katera je zdaj morala vsem odpreti oči ne iz-vzemši pomagavca Andrassya. Greci jo, katero je Anglija grdo ogoljufala, bo težko vspokojiti; Italijo je tudi Angleško farizejstvo razjarilo; Francija se kuja, kakor otrok, ki mu nekaj ni prav; sama Avstrija, ki je bila Angležem na pomoč, je neusmiljeno zapeljana. In Če se prav na dve ali tri ieta mir ohrani, kakošno korist bo Avstrija imela od Jugoslovanskih žuljev ia od železnic v Solun in v Carigrad? Kakor je v prejšnji dobi Avstrija sebi in tudi slovanstvu na lastno škodo pomagala odpreti Donavo Angleški trgovini, tako zdaj tudi Avstrija na lastno škodo pomaga odpreti železne poti na Balkanskem polotoku A n g 1 eš k i trgovini. Ko bi Avstrija kaj koristi imela od škode , ki jo dela Rusiji, tedaj bi se reklo, da Avstrija dela politiko za svoje interese, al škoditi sosedu na lastno škodo, tako politiko naj razume, kdor more! Ko bi se bile na Balkanskem polotoku ustanovile take politične ndrodne razmere, kakoršne je želela Rusija ustanoviti, to bi bilo na 252 korist še bolj Avstriji, kakor Rusiji: morje bi bilo odprto Rusiji na Balkanski polotok, Avstriji pa morje, reke in železnice; Avstrija bi imela na Balkanskem polotoku borbo samo z Rusko konkurencijo. Al Magjarska strast in pusti strah pred panslavizmom je Avstrijske diplomate oslepil, da so na lastno škodo delali v roke Angliji ; konkurencije z Anglijo Avstrija ne bo mogla prenašati, Pred 15 leti je na niži Donovi skoraj edina Avstrija kupčevala; 1875. leta pa je že 3/i vsega na nižji Donavi prodanega blaga bilo Angleškega, samo '/4 pa vseh drugih držav, ki tam kupčujejo, z Avstrijo vred. Kakor je v poslednjih 15 letih na nižji Donavi Angleška trgovina Avstrijsko izpodrinila, tako jo bo zdaj izpodrinila iz vsega Balkanskega polotoka. Od Balkanskih železnic — prihodnost bo to učila — Avstrija ne bo imela druge koristi, kakor to, da se bo za kratek čas vozila v Solun in Carigrad na „špancir" in da Pe-štanski in Carigraški softe se bodo lahko večkrat dober kup videli. — Pa, kakor sem rekel, tukaj smo vsi prepričani , da Berolinski mir bo kratek in da še le po novi vojski se bo rešilo Slovansko vprašanje bolj temeljito kakor po sv. Štefanskem miru. Valuta se je po sv. Štefanskem miru popravila; po Berolinskem miru pa se je začela naglo kaziti: zlato se je v enem tednu podražilo za 17 kopejk na polimperial, storubljevi loži notranjih posojil pa so padli za celih 10 rubljev, namreč od 245 do 235 rubljev. Zbori na dobrovoljno floto se z vspehom nadaljujejo. Kako malo pravični so Rusiji inostranci , so med drugim tudi Francozi na Pariški svetovni razstavi pokazali. Eksperti komisije za svilne izdelke, ogle-davši Rusko svilno tkanino, katero so poslali na razstavo Moskovski fabrikantje Borodin, Nikitin, Gorajev, Timašev, Zolotarev in Ribakov, so našli, da te svilne tkanine z gazovimi uzori so tako popolne in prekrasne, kakor Lijonske, — Moskovski fabrikantje da tedaj niso razstavili svojih Moskovskih izdelkov, ampak Lijonske! Ko je Ruski poročnik na Parižki razstavi g. Natalis to razsodbo ekspertov slišal, je precej poslal v Moskvo ko-mitetu za Parižko razstavo koščike imenovanih tkanin s priporočilom, da naj se komitet v dotičnih fabrikah prepriča, kdo ima prav: ali Ruski fabrikantje, ki trdijo , da so razstavili svoje izdelke, ali pa Francoski eksperti, ki jih obdolžujejo goljufije. Moskovski komitet je na to povabil Francoskega konzula seboj v fabrike imenovanih razstavljavcev; tu, ne pa v zalogah ali pro-dajalnicah, ampak v samih fabrikah so odrezali kosove ravno dodelane tkanine, zavili in povezali dobro ter zapečatili s pečatom Moskovskega komiteta in s pečatom Francoskega konzula, in tako zapečatene zavitke poslali v Parižko razstavo, kjer je komisija ekspertov pri-poznala, da pod pečatom poslane tkanine so prav take, kakoršne imajo Ruski fabrikantje v razstavi. Gosp. Natalis je pisal Moskovskemu komitetu med drugim tako-le: „V Franciji, Angliji in Nemčiji nikakor ne hotč verjeti, da Ruska manufaktura je dosegla tako visoko popol nost in da Ruske fabrike so v stanu proizvoditi tako dobro tkanino , kakor zagranične. Odveč bilo bi razlagati, kako važno je, da ekspertom komisije dokažemo polno resnico. Ako dokažemo, da te svilne tkanine so produkt Moskovskih fabrik, tedaj bodo morali Ruski manufakturni promišljenosti pripoznati na razstavi polno čast brez stesnjave, kakor po pravici zasluži nenavadni napredek naših manufakturnih fabrikantov". — To se je zgodilo in mi smo prav veseli, da so Francoski eksperti taki skeptiki; oni so, dovolj grdo zase, vendar temeljito in neopovrgljivo dokazali, da Ruske svilne tkanine Moskovskih fabrikantov, če niso boljše od Francoskih , so vendar vsaj ravno tako dobre in izvrstne, kakor najboljše Francoske , namreč take, da jih sami Li jonski eksperti ne razločijo od Lijonskib. Gremo , gremo naprej v vseh zadevah , in sicer gremo še bolj naglo naprej, kakor je zapadnim naprednjakom ljubo. Naj si to zapomnijo protivniki Rusije! Od Bosiliške meje 27. julija. — Vedno bivamo še v Kosovcu, ali, kakor se čuje, le še kaka 2 dni, naj-brže bodemo odrinili v pondeljek na mejo Turško. Včeraj prevzel je našo brigado nadvojvoda Ivan Salvator Toskanski, generalmajor. Pri tej priložnosti ponovil je ves polk prisego. Jako resen dogodjaj; bili smo vsi iznenadeni, ko je polkovnik s slovansko besedo velil „k prisegi"; on sam bral je prisego in vse ljudstvo ponavljalo je besede njegove. Sliši se tu, da je v Ljubljani mnogo laži razširjenih, na priliko , da so se naši vojaci s Turki že spoprijeli, in da je bilo mnogo ranjenih ; da je bil nek vojak zarad nepokorščine vstre-ljen itd. Vojaka je tu toliko zbranega, da je vsaka koča prenapolnjena, in vsled tega je velika dragina. Letina bode prav dobra, sadje, posebno česplje, so tako polne, da že komaj svojo težo prenašajo, tudi polje je jako lepo, al druzega se ne vidi, kakor koruza, zelje, sem ter tje krompir ali fižol; ajde še nisem videl nikjer, ravno tako tudi repe in korenja ne. Pšenico in oves so že pospravili, reži pa tudi nisem videl. Pridelali so mnogo, al veliko se žita zgubi, predno ga spravijo. Na polji ženica žito požanje, al ne tako nizko kakor pri nas, ampak poldrugi čevelj od tal, pusti potem klasovje ležati tako dolgo, da ga pridejo možki v snope vezat; tako se pa mnogo klasovja pozgubi. Žito ostane potem na njivi tako dolgo, da se osuši. Suho žito nasadijo na prostih tleh in konji ga potem omlatijo; da se to godi bolje površno, se razume samo ob sebi. Čistijo žito tako, da mečejo omlateno tvarino kvišku; dobro žito dalje pada, pleve in slabo žito pa blizo ostane. Vidi se tu veliko konjske in goveje živine, perutnine in prešičev. Mnogo sveta pa leži neobdelanega. ¥ Goric! 4. avgusta. — Razen mestnih ljudskih šol so vse druge leto končale. Letnik ste izdali po navadi gimnazij in viša realka; žensko izobraževališČe pa ne, in to tudi po navadi. Od tega poslednjega učilišča smo le po strani kaj izvedeli; tako na pr., da je bila zrelostna preskušnja prve 3 dni t. m., da se ji je podvrglo 7 vzrejank in da so 3 izmed njih preskušnjo opravile odlično. Dalje sem slišal praviti, da je bilo v štirih italijanskih tečajih kakih 87 učenk (v dveh prvih po 20, v 3. 40, v 4. 7), v treh slovenskih pa 41 učenk (v 1. tečaji 16, v 2. 12, v 3. 13). Prav za prav pa niso tečaji čisto italijanski in slovenski, ampak le dekleta. — Gimnazij je štel letos konec 2. semestra 282 učencev -J- 51 (slov. učencev) v pripravljavnici. Po narodnosti jih je bilo 123 Ita ijanov in 127 Slovencev; pravih in pseudo-Nemcev 32. — Realka je imela 254 učencev; Italijanov 186, Slovencev 35, Nemcev 33. — Mikavni so letos sestavki v obeh srednješolskih letopisih. Prvi spis v gimnazijskem programu nosi naslov: „Notizie varie intorno il dialetto friulano", spisal gosp. prof. Fr. Simzig; drugi pa: „Začetek svetovni oblasti akvilejskih patriarhov in pokneženje goriških grofov"; spisal g. Š. Rutar. — Pretresla nas je v petek zvečer smrtna vest: „Gospod kanonik Budal je umrl"! (Umrl je za mrtudom po 7. uri zvečer.) Dopoldne je bil še pri preskušnji v mestni ljudski šoli; po kosilu se je ulegel in — ! Bil je rajnki v Gorici in naši škofiji vi8okospoštovana oseba. Rojen 1807. v Sf Andreži ^pri Gorici), mašnik od 1. 1831; zaporedoma kaplan v Sem-pasu, katehet c. k. normalke v Gorici, ravnatelj zavoda za gluhoneme, dekan v Kanalu, kanonik in ravnatelj centralnega bogoslovskega semenišča, prvo3tolnega kapiteljna dekan, prej nadzornik ljudäkih šol, zdaj nadzornik za veronauk, vitez Franc-Jožefovega reda itd» 253 Bil je duhovnik zgledno pobožen, mož naj blažjega sred, Vam utegnilo kaj služiti ovo prsmo , Vam ga tu zopet ves vnet za šolstvo in za krščansko odgojo mladine; priložim.*) Njegov brat piše, da že 31/, neprenehoma delaven. Predsedovati preskušnjam bilo je dežj tam a mrzličnih da ni toliko kot lani 2 meseca ni me njegovo najveČe veselje; odtrgala ga je smrt prav od je bilo 500 samo šolsko-preskušne mize: umrl je v svojem poklicu še ) oni stanujejo ? lani jih e 71 let star! Danes ob uri zvečer bo mož zaslužil uliva. kakor je velikansk pogreb; škoda, da se dež sum > Sinoči so zaprli kakih 7 oseb, na katere leti da so obesili italijansko zastavo na zvonik tukajšnje včlike cerkve. Celovca avg Kakor drugod je tudi tukaj deželni odbor razglasil poziv, ki rodoljube cele dežele kliče na pomoč sirotam, ki so brez zaslužka in kruha doma ostale po odhodu svojih očetov v Bosno. Revščine je res zdaj sila veliko , in prvikrat se čutijo nadi kateri so dobili to leto lep obnese, priča denar za kokone, ki so jih prodali deloma za seme, za svilo. Tako, na pr e dobii Mirni peči, ki Tako tudi gosp j gosp P deloma iz Podborsta pri letos okoli 400 gold, za kok pnik-To m iz Suhorj in M a h v Slateneku pri Novomestu. Da pa svilorej senice svilorej gosp e go in da poginejo, kakor se sčm ter t;č sliši t 9 liki trud in stroški ne bodo v resnici zastonj paziti se mora, da kupi se dobro seme zdravih me preiskovane, in tulj katerih gosenice bile so skrbno da se potem gosenicam poklada zdravo in ne mokro murbino listje. Prav zdravo seme dobi se pa pri zgoraj imenovanem gosp. Po v še tu. Ljubljane. {Odbor družbe kmetijske) je v nedeljo imel sejo, v kateri se je med drugim sklenilo to-le: Ker je si. ministerstvo kmetijstva odobrilo predloge subven- cijskega odbora, se razpišejo premije (v znesku 50Q gold.) za umno obdelovaoje senožet in za zasadbo gozdnega drevja (tudi v znesku 500 gold.); v podporo novih sirarskih združeb hoče si. ministerstvo dati 600 gold., za nakup plemenskih bikov pa je že dalo 1800 gold. Žalni šati zato , ker družba kmetijska letos ni dobila nobene vslišala pa se poleg Kranja, ki je po svoji šolski mladini letos dal 90.950 gld., da Prošnja krajnega šolskega sveta v za denarno podporo čebelarstva se ni mogla vali subveocije, pač pa čebelarska družba je prošuja gosp. Japelna, učitelja v ŠenČurji škodljivih metuljev nabrati, ter se mu je dalo 15 jih obrne za darila pridni mladini. Za Radol j ško kmetijsko podružnico se je izvolil nov odbor, ka teremu je predsednik gosp. Fr. Legat, posestnik v Lescah, za odbornike pa g. Fr. Hudovernik (pred- gosp Vaf 8ednika namestnik), gosp. Jan. Wucherer Sturm in gosp. Anton Wester. Poročilo je centralni odbor radosten na znanje vzel, isto tako tudi poročilo podružaice Vipavske, ki se je pomnožila z mnogimi udi, da napravi, kakor lani, tako tudi letos 8. dne septembra javno tombolo z dobitki koristnega kmetij- skega orodja in pa razstavo grozdja in vina. Želji glavnega odbora za obdelovanje Ljubljan- skega mahu 9 naj bi mu družba kmetijska odstopila za pisarnična opravila eno svojih sob, in še dvema drugima željama hoče centralni odbor rad vstreci po dogovoru ž njim. — Konečno je stavil dr. Bleiweis predlog: naj se družba kmetijska obrne na si. ministerstvo kmetijstva, da blagovoli delati na to I da se * Drugi pot marsikaj posnamemo. Hvala! Vred. 254 onim posestnikom manjših kmetij na Kranj- Prage. Svetli eesarjevič Rudolf, ki prišel s kern, ki so morali v vojaško službo stopiti in dom v glavno mesto Češko 1. dne t. m., kjer ostane dalje svoj brez gospodarja zapustiti, za čas njihove vo- Ta časa , je bil sijajno in živim veseljem sprejet. Vsa srca jaške službe oprostijo gruntnega davka. Ta je ganila ljudomilost cesarjeviča, ki je tudi Češkega predlog, ki ga je poročevalec podprl s temeljitimi raz- jezika popolno zmožen. Po letu 1871. je to drugi pohod iogi, kazavši na to, da če država in dežela skrbite za njegov v prestolico Ceskih kraljev; naj bi bii zarija rodovine svojih uradnikov, bi le pravično bilo, da bi bolje prihodnosti, katere je po vse vreden narod Ceski l država nekoliko tudi skrbela za rodovine kmetijskih Naj bi za zmirom omolknilo kvakanje tistih osodnih pose&jnikov, ki se v vojaški službi žrtvujejo državi y j aj ov^ v v uj ooni piu^ui i* t t * uj v/ ui ua v ^ p ä u« wv «v ? v jw ^mwm w » v» v« j ^/c* iu u j tu ▼ \j uv njej največ dohodkov po davkih dajejo, je bil soglasno čejo, po kateri en narod gospoduje vsem drugim, ki za- sprejet z dostavkom gosp. predsednika barona Würz- ničujejo pragmatično sankcijo in oktobersko diplomo, bacha, da bi se vse tiste od svojih gospodarjev zapu- in zmirom in zmirom tišijo v to, da bi Čehi prišli v scene kmetije začasno oprostile davka , katere z dokla- državni zbor ter s tem pokazali, da so se uklonili volji dami vred manj kot 100 gold, davka na leto pla- ustavaški. Lojalni Cehi bodo prišli, gotovo prišli v dr čujejo. žab, ki se zovejo „ustavoverci", pa tako ustavo ho žavni zbor a takrat, ko mu bode vlada z novim (Odbor za obdelovanje ljubljanskega mahu) je in trdnim programom na čelu. Svetli eesarjevič imel v soboto 3. t. m. svojo prvo sejo. Navzočih je bilo bode se zdaj sam prepričal, da je laž vse, kar časniki 15 udov. Po živalmi obravnavi se je sklenilo, da je po- a la „N. fr. Presse" trobijo svetu. žiganje mahu letos po primeri prešnjih let in dose- Hrvasko. Volitve poslancev za deželni zbor danjih postav dovoljeno; vendar pa bo močvirski odbor nadvladujejo zdaj vsa druga politična vprašanja da naj Tudi 31 meč- tukajšnje volitve ne bodo gladko tekle, kajti dosedanja deželnemu zboru predložil prošnjo virske postave od 23. avguste 1877. o tem smislu pre- narodna večina Hrvaškega zbora zadela bo na veliko naredi, da se v prihodnje ne bode požigalo samo od 15. opozicijo, brez katere volitve nikjer niso, al nadejati se avgusta do konca decembra, ampak tudi čez zimo in smemo, da možje, katerih domoljubje je po mnogoletnih pomlad do 15. maja vsakega leta. Potem se je volil skušnjah potrjeno, ne bodo propali zato, ker jim ni bilo ožji odbor, ki bode imel pripravljati gradivo za pri- mogoče väega doseči, česar so gotovo tudi sami želeli. hod nje seje ta odbor so bili izvoljeni gg.: Janez Borštnik iz Dola, Andrej Knez, župan iz Viča, Franc Ogersko. kaj celč se je Strašanske so vol.lne borbe tukaj ! In zgodilo ? Ministerstva predsednik Tisza Kotnik, posestnik iz Vrhnike, dr. Josip Kozler iz Ljub- propal je v Debrecinu, svojem rojstnem kraji Ijane, Martin Perucci iz Lipe, dr. Josip Poklukar in katerega je dobil ime Franc Potočnik iz Ljubljane. i tigra Debrečinskega". Tisze v DebreČinu je tem bolj pomenljiv Od tistih 300 gold., ki jih je svetli eesarjevič bil dosibmal vsaki pot od leta 1860. Rudolf daroval po odhodu naših vojakov zapuščenim rodovinam in jih c. kr. deželnemu predsedniku na razpolaganje dal, je on po nasvetu okrajnih glavarjev in tika tukaj od Propad zato, ker je izvoljen in je objavil, da noče nikjer drugej voljen biti. Vzrok propada njegovega je vsakako njegova vnanja p oli- ki so v naj- Ljubljanskega županstva 15 rodovinam hujši revščini, razdelil po 20 gold. — Deželni odbor z razdelitvijo nabranega denarja čaka na poročila županov in fajmoštrov ter bo potem začel razdelitev. obsedel je na tleh med dvema stoloma. On z Andrassyem vred je največi protektor Turkov i aranzer magjarskega softizma ) zdaj pa se Turčiji na ljubo m ustavljal, kakor so Magjari hoteli, zasedi Bosne po Avstrijsko-ogerski armadi in tako je Bosna grob nje-Veselica, ki jo je družba dosluženih voja- g0v. Agitaciji Magjarski na pomoč je prišel tudi Košut, , .. . - ' • - • - .ki kov napravila v nedeljo na Kozlerjevem vrtu, je v podporo zapuščenim rodovinam naklonila lep donesek ka- hudo obsojujete politiko* Andrassy-Tiszino. To je plača ki je v očigled volitev poslal Magjarom dve pismi kih 500 ge'd. — Denar, ki so ga tukajšnja narodna društva nabrala po svoji zabavi v isti blagi namen nepoštenemu značaju! ) ) Iz Nemčije. svoji napis: 7) Da stranka, katera nosi na zastavi Prekucija svetd", na Nemškem čedalje se bode izročil deželnemu odboru h koncu tega meseca ko bode kegljanje končano, katero je osnovalo dra- močnejša prihaja, pokazale so ravnokar nove volitve matično društvo v čitalnični restavraciji z jako ličnimi poslancev v državni zbor Nemški. ,,Die Weltgeschichte in dragocenimi dobitki. steht von einer neuen Phase; dagegen hilft kein Leugnen Zdaj je tudi že drugi sekundarij naše bolnišnice und kein Vogel-Stransspolitik spielen" — piše pod na-gosp. dr. K r sni k negloma poklican v vojaško službo. Slavni nas Ko s es ki biva s svojo rodovino zo- . . ^ 4____ _ _ . _____ ______ f _ pet letos, kakor lani, v jako mu priljubljenem Pod- ni bTl po godu; dobil* bode zdaj novega, ki mu bode še «t M « « ^ ^J I/ «a m ^ « ^ LJ /v i m. ^ ^ . ^ f I1 ^ L _ _ J * • i i /\ j k /\ i\ ^ * i v • i § t i • i • « w i slovom „Die rothe Liga in Deutschland" časnik „Pol. Frag.". Bismark je razpustil državni zbor. ki mu manj volit v seč. brez j i nad Kranjem. Poletna soparica Tržaška tudi častitljivega našega starčeka, ki 12. dne prihodnjega meseca etopi v 80. leto, napotuje v jeseni vsako leto v svojo domovino, da se okrepča po hladnem čistem zra- j Q t a" načela 800.000 odločnih socijalistov je prišlo y in če tudi niso zmagali s svojimi kandidati > j® zmagala druga stranka s svojimi, ki pod drago krinko Id ku. Mili Bog ga nam V " • ZIVI še mnogo let! Včeraj pa kako Je se goji in se „napredna stranka" zove. v Berolinu? Od 164.000glasov so kon je za čas počitnic prišel z rodovino svojo v Kranj ve- servativni možje (maršal Moltke, minister Falk in naš rojak gosp. Bradaška, ravnatelj le cenjeni gimnazije Zagrebške. Dobro došel! kr. dvorni pridigar Stöker) dobili okoli 20.000 glasov, soci-j ali s ti 56.336; napredna stranka, ki je zmagala, pa in ima ■ a<> le to ime, v bistvu pa je socijalistična > Novicar iz domačih tujih dežel. je dobila okoli 87.000 glasov. Lepi časi se bližajo človeštvu, ako „rudeča" pošast, rojena na Francoskem > Dunaja. Uradni časnik „Wien. Zeitg." je na- šega tako čvrsto naprej , katere edina vera je znanila, da je presv. cesar podpisal Berolinsko pogodbo Podpisali so jo tudi že vsi drugi vladarji, pa tudi sultan Turški. pravi: „kdor kaj ima, je ta ) da to drugim vkradel!" Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaziiikovili naslednikov v Ljubljani.