♦                                                                                    -------------------------------------------------------------------------____
St. 117.                   V Mariboru, sobota 7. oktobra.           IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NftROD.
Izhaj.i trikrat na teilen, vtorek, četrtek in sotmto. ter veijapo pošti projeiuan, aii v Mariboru h pnšiljanjein na dom, »a eolo l*'to 10 fjoM.. /:i pol leta 5 ^<ml.. za e<itrt leta 2 K<»hl. 60 kr. — Za ozuanila sl> plačnjn oil navadno čctiritttopnti vr»w 6 kr. će se oznani'm i-nkrat tiaka. 5 kr. ću ne- tlvakrat in 4 kr. ee *;■ tri- ali včkrat tiska. Vsakokrat 8« plača atempelj za 30 kr.  —   Dopisi  naj  si> izvolo frankirati.   —   Rukopisi se ne  vraćaj".   —   Uredništvo je   v Mariboru,   v   koruški   ulici  hišn.   stev.   220.
Opravnifitvo. na ktero naj  ho blagovulijo pošiljati naročnin«*,   reklamacije,  oznanila.  t. j. administrativno reći. je v tiskarnici: F. Skazaindr., v  koruški ulici hitin. št. 229.
Domaće h\ slovanske novosti.
— Kakor čujemo, bode v graškom zboru dcncs   v   soboto   volitt'v   <l«»ž:<»ln«vgrix  o<l-
V>orsx, ktori se ima po dežclnem redu v vKjiki sesiji ponoviti. Ta volitev je lotos tem veeje važnosti, ker more proizvesti velik konflikt. — Znano je, da se voli (j deželnih odbornikov in siocr 1 iz sknpine velikih posestnikov, 1 iz rnest in trgov, 1 iz kiiu-tskih občiu in 3 iz ćele zbornice. Za Slove ne c je tor ej »amo npanje enep svojih za-stopnikov v skupini kmetskih volilnih okrajev v odbor upraviti, ker po konzervativni Nernei, ki imajo v tej skupini vceino, v tein vpraŠanji pra-vičnejši in svobodomiselnejši kakor tako imenovani liberalni, ki nišo Se do spoznanja prišli, da 400.000 Slovencem v štajerskem dcžclnem odboru zastop-ptvo po pravici gre. — Kakor iz poroeil dežel-uega zbora sprevidamo, je 5 ncmSkih dež. odbor-nikov iz povoda ilcrnianovega govora proti Heils-bergovemu predlogn, v kterem govoru je Hcrrnan dežclnernu odboru očital da „deželo k ftnancijel-neinu propadn tira" — v posebnom pismu na dež. glavarja izreklo, da uoče dalje s Herinauoni poslovati. Da, ti gospodje so tako dalce šli v svoji ueopraviecni občmijivosti, da se nišo hoteli več na deželno - odborsko klop nsesti, temuč soseller-mana oribali kakor gobovega, ali brezčastnega člo-vfka. Ta nevredna in gotovo neparlamentarna demonstracija je v vsoj zbornici najneprijetnejši vtis naredila. — Ker se bodo skoraj gotovo vsi, ali vsaj večina prcJHniih de.želnih odboruikov, volili. niogočc je, da, ako se g. Herman zopet voli, zdaj izstopivši ileželni odborniki svojo trnio dalje gonijo, ne udclože se dela, in ne bode nobenoga deželne^ra odbora! Takr» stoji stvar. Kako se bodo naši po-Blaut-i njoj  nasproti obrnili V
Kako mi stojimo s Normanom, te^a se i~itn-ti'lji našega lista «e dnmišljajo, namree da snio morali «e- prctl nedavno braniti naš list proti raznim  njegovim napadom, mi smo morali odbijati na-
čela njegove znane brošure , ktere so bile dale na-šiin narodnim nasprntnikom orožje pri zadnjih volitvah v roke , mi mislimo, kakor tuđi uraSki konncrvativei (glej „Volksblatt") niislijo, da je morda v tem času poniirjevanja Hermanov na-ein bil nepolitičen, — ali, kakor sim» v hvalezncrn »pomiuu Hermanovih prejšnjih '/.aslug za našo narodno ree, njegovo kandidaturo z vsem srcetn in 7. vsemi močmi podpirali, tako smo tuđi ]irepri-eani, da drugi slovenski poslanei ne bodo poslu-tlali nobenih obljub „liberalecv" in bodo pred očmi imeli, da Herman ni ničstoril proti na5i narodni ideji, če je tuđi zagrcšil proti formi. Zato pricakujemo od njih značajnosti da se ne bodo dali od demonstrativnih pceu upogniti, ter da bodo za llermana s konservativci glasovali, ker bi nasprotuo ravuauje ne bilo dezavoiranje forme, neg<> zatajenje p r i n c i p i j 11 c r m a n o v e g a govora, in odobravanje neparlamentarne demonstracije drugih nemško-liberaluih deželnih odbor-nikov.
— Se holj neprijetno zauimljivost ima volitev «l«»x«»liic?£rsx «><ll>*>i*iiilco. v ljjwl>-Ijoni. I/, denašnjega ljubljanskega dopisa je razvidno, kako se je vršila in dovršila. K temu, kar dopisnik poroča, pristavimo samo nekoliko v pojašnjenje našega stališea. Kakor nikjer, tako nam tuđi tu nij za osebo nić, nego za stvar in za načelo samo. Murnik ali Zarnik bi bilo vse eno pod enakimi razmerami. Ali baš razmere nišo enake. Dr. Zarnik šum ve, da bi bili „Slovenski Narodu in i njim vsi njegovi politični prijatelji od tište ure njegovi najbrezobzirnejši protivniki. ko bi on storil ali gov<»ril kaj proti uaši narodni ideji, ali toga nij storil. To bodi oinenjeno, da se niti ne. vidcz no kaže, kakor da hi bili v tem slučaji osobni. Dm. nasproti, kar se g. Murnika tiče, izrečemo, da g:i osobno tuđi spoStiijemo. Vendar hode g. Muruik sutii moral jiriznati, da kar se duševne moči, kar se narodnoga ddovunja, kar so dalje tiče zaslng za našo   literaturo in   vzbujenje slovenskoga ljudstva,
— uc more se on nikakor vsporediti z Zarnikom, zato nbžalujemo, da se nij iz teh obzirov sam proti-kaudidature odrekel. Kdor v narodnom obziru dela in <lukiti more, ta naj ima delavniuo, kjer že eukrat je. Da je stvar tako došla, l>ili so krivi osobni, to-rej maloetni razlogi.
—  V Ko r o akeni   deželuem   '/l>orn traja nemško-liberalno zaničevanje zaistojinika Slovencev g.  Einspieler ja dalje.  V i'/seji je posl. Jesernigg pripovedoval, da je vsled trtlive Kinspii-lcrjeve, ka v Celovcu uobedeu   uradnik slovenskoga jezika ni zmožen, našel jih  1:*», ki morejo   slovensko nrado-vati (zakaj   pa ne   uradujcjoV) ter to kot   nov dokaz za „bujskaiije Blovenekega proroka*4 (des win-dischen propheten) E. uavajal.  — Živio  „der \vin-disebe prophet/ in naj dobi kmalu dosti učeucev.
—   0   isterskeiu   dežclnem   zboru   »e piše „NovicamJ.    „V tein zboru  so štirje. Slovani: škof g.  Dobrila,  Franjo Marot,   Anton Uuhoša iu   Ivau (trobiSa,  dekan iz Krkavca. Od treb namestnih iz-horov   sta bila   izbora  kanonika  dr.  Foderetioa in [»osestuika Uogoviča potrjena;   g. Zamarina pa ro odvrgli. — Menda zato,    ker ni   vreden nasledoik laiu   zboru    odmrlega dr. Madonizze. Madntiizza je bil velik liberalec: katoliski ]>lovan Zamarin bi ga ne mogel prav nasledovati. Odbor je našel Zama-rinova izborna   pisma vsa v redu , a vendar izvon g<»ri   omenjeuih fSlovanov   ni noben poslanee  za-nj glasoval,   iu tako   je padcl.    Nadjaino so pa,   da bodo  njegovi    volilci   značajni   ter   ga zopet volili. On je   pošten  Talijan,    (losp.   liogovič   in  Feretič, ništa prišla v  zbor,   menda zato  no, kor so ju  li-beralei lani odvrgli kakor letos Zamarina. — Oh* čine  so  skoro  vse  so  s proMiijami oglasile, da bo-čej(» avtonomijo: pa italijanska i;os]>oda menda ne bode prošenj uslišala, češ, da so <>l»čino ]>roinajheue* Ah jaz bi tem   gospodom   doslednost   njihovih  bc-sedi pokazal  in hi rokel:  vsaj tuđi  zborček je pre-droben, treba ga je združiti   z /horom beK-  Ljubljane, da bode Istra s r c č n i d e 1 Slovenije v srečni AvRtriji/
Listek.
iz pismene zapusćine A. Tomšiča.
i.
Dr. li. !SlndUov»kT.
(Konce.1!
V demokratičnein smislu je Sladkovskv sode-ioval že takrat pri nekterih časnikib, ki so resnici svoje prostore, odpirali. Tosebuo kc je odlikoval kot dopisnik časnika _,Yečcrni list" in novin, ktero jo i/.dajala „Slovanska lipau. Ta čas je Sla«lkovskv ćelo prišcl v navskrižje z gg. Palackim in Ilieger-jem. Sladkovski je namree trdil, da cosar no smo sainohistno spremenjevati ustave, ki seje bila tačas izdelala, ampak da jo mora nespremeujeno ]>otr-diti; nekteri česki postanci, in med temi K. in l*al. pa so zagovarjali niisel, da Bine cesar svojevoljno spreminjati kakor mu drago in takrat je SI. v „Ve-černih listilr* polu nevolje pisal, da so eeski po-slanci  bolj ininisterski kakor ministri sami.
Ko bc je bil vzbuđil oktoberBki punt, vrnil se je .SI. zopet v Frago in se je udeleževal demokratičnoga gibanja proti reakciji, ki je začela pri vseh oknili zopet v deželu Icsti. 10. maja 1849 se je v Pr&gi oklicalo izjemno stanje,  Šladkovskega
so vrgli v ječo, 2 leti so ga imeli samoga v pre-iskavanji zaprtoga , potom ga je okrožnn sodnija na llradžinu ohsodila — k smrti! 2U. sept. lKr>O je bil ohsojen na vešala , milostivo so mu jo kazen zmanjsala na 20 let tcžke ječe. Šest let je sedol Sladkovskv v olomuški trdujavi. Ako prište-jemo 2 leti zapora na llradžinu, bil je vsoga vkup s let v ječi, v nezdravih oolioah in mokrih kaze-matab, kar je mu nu.ralo glodati na njegovom zdravji, vendar je od nekterih nevarnih holozni zopet okroval.
Na llradžinu v Pragi so mi pokazali že-lo'/o prepreženo okenoo, kjer je Sladkovskv dve leti zdihoval, kjer je pričakovat svoje smrti. Okence je navadno, in železen križ kakoršen je ia.ni, se more povsod videti. Vendar som ga dolgo ogle-daval. Prišel sem bil ravno iz Daliborke. Tako se zove grozovita 4 nastropja visoka jeca, kjer je moral Dalihor prvi, a ne zadnji umroti nečlove-čausko smrt, smrt glađu za svojo domovino. Dali-borka, ta stolp trinoštva, je padel in izgubil svojo moč, stara ženica nam je razkladala strahovitosti, ki so nekdaj tu vladale, razvedavi študeutjo ne po vrvoh spuščajo iz eue tamnice v drugo , kjer je moral nekdaj naelednik suniti kosti svojega pred-nika v niže brezdno v svesti si, da bo on moral en-
krat ravno tako umakniti se svojemu naredniku. Politična jeca na Hradžinuje sicer svojo žrtvo našega Sladkovskega zoptt ojmstila , a se dandene« si ob njenih križih razbija ^lavo |)olitični jetnik. Kakor jo ]>adla Daliborka, pa«lojo /anesljivo tuđi druge politične ječo, ako bo imelo človečaustvo kaj liiož, ki se hodo za njegove pravice onako neustra-šono potezali , kakor se je potezal in se šo zdaj potoguje dr. Karl Sladkovskv.
Osein dol gib let je ostal Sladkovskv v ječi. Pae je tu trpeh> njegovo telo, a ne njegov dub. Z navadno pridnostjo se je tu naučil SI. inagjar-skega jezika, kterega tako gladko govori, kakor traneoskega , italijauskegii in angloškega, seveda čisto neglede na neinški in  češki jezik.
10. maja 1H;")7 je bil SI. amnestiran, a pod strogo policijsko oko postavljen. Ker mu je bila vsa druga delavnost zaprta, stopil jo v spedicijo svojega svaka, kjer je ostal do leta IStiO. Okto-berska diploma ga je poklicala zopet na politično polje. Najprvo je postal sodelavec političuega časnika „ČasJ, od todje prestopil k demokratičnemu „Hlaeu^, kterega je bil V. Vavra ustanovi! , in kterega je kasneje SI. tuđi inedoval.
Ko se je potem ^Hlasu združil z Gregerjevimi „Narodu, listi'', prestopil je kot   glavui   eodelavec   .
— Onienili amo že pred nekoliko časoni, da bode 1. 1S72 ▼ Moskvi velika politehnićna izložba ali razstava, na ktero so povabljcni v»i Slova ni. L>enes dopolnujemo: Razstava se bode od prla IX maja 1872, v »lavu 2OOletnicc rojstva Petra Velikoga. Moskovsko vseričilišče, ki je priredilo slavno etnografsko razstavo 1. lsij7, bode tuđi to. Predscdnik je veliki knjez Aleksandcr Ale-kaaudrovič. a ministri Hnanc. vojsko in pomorstva bodo pomogali denarnn. Darov za velikost raz-stave jo došlo od različnih ruskih rodoljubov že nad 100.000 rubljcv. Naroen te razstave je, pokapati ruski napredck.
Tz dožolnili zborov.
Dcžrlni 7.l»or krt»uj»ki.
(7. seja dne 4. oktobra.) Po probranom in potrjouem zapisniku, prejsnjc soje, poprime za bettcdo poslanec dr. H 1 c i w e i s :
Slavni zbor! ohhajali smo ravno kar cer-kvano svečanost imendana presvitlega cesarja in vojvode našega. Poniljali snio gotovo vsi najtoplejše prošnje, da bi gospod nebes in zemlje mu dodelil moć, da dovrši to, kar si je v tcj za Avatrijo oaodcpolni dobi postavi! za svoj cilj in konce, rekSi: mir bodi med narodi! In to besede je pre»vitli cesar dejansko uresničil z velikodušnim reskriptom do češkoga deželnega -/.bora. (Živio!) Ta reakripr, gospoda moja, pomeni oljko miru t Avstriji! Da pa državna ladija, ktero so viharji t preteklih 10. letih gnali sem ter tje, pridc ven-dar enkrat v mirno zavetje, treba je. da vsi na-■odi lojalno ho presritlcmu cesarja na pomoč, in med teini narodi je gotovo slovenski narod tišti, ki ae sme šteti med vselej najzvestejše narode.
Svet dobro vo, slavni zbor, da hesede „hrast ■e omaja iu hrib. zvestoba Slovencu ne gane", nišo prazna fraza. Narod naš je to v burnih čaši h đejanski pokazat in to bode tuđi pokazal vsig-dar, ako mu bode zopet priliku dana. Temu priča smo mi zastopniki pio venskoga naroda na Kranj-ttkem, ki denes pred častiti prestol prinesemo nav-dušeni klic : Bog živi presvitlega cesarja, vojvodo naSega! (Ves zbor uavdtišcno trikrat kliče: Živijo! Slava inu!). Oosp. deželni glavar pa naj to prepo-nižno č^stitaiijc na imendan našega presvitlega cesarja po brzojavu na prestol poroča.
Deželni glavar dr. Ka/lug na.svetuje da se ta prcdlog odobri trikratnini živio-kliecni. (Živio! živio!
Na dnevni rod prestopivši se poročilo dež. odbora o novom statutu za ljubljansko glavno mesto preloži na dnevni  red prihodujc seje.
Predio«; nove   postave o pomnoženji   normal-nega aolskcga zaklada se po malenkostnih amen-deraentih,  ktere stavijo poslanci Irkič, Poklukar in Pintar potrdi.    Ta postava se glasi: Pogtava
od......
za vojvodstvo Kranjsko o nravnavi  doneskov   od  zapuščin   k normalnemu
šjolskenin zakladu.
S pritrjenjem dcželncga zbora Mojega vojvodstva Kranjskoga zaukazujem sledeče:
§  1.
Od v*»akc zapuščine, ki se je obravnala pri kaki kranjski sodniji ali pri kaki drugi v to oh-ravnavo postavno poklicani oblasti, se ima, počenši od tistega dne, kadar ta postava moč zadobi, do-nosek enega odstotka čiste zapuščine normalnemu Šolskenm zakladu Kranjskomu odrajtovati.
Nasproti temu pa se od tega časa ne odraj-tuje več dosedariji   donesek   normalnemu   zakladu.
§ ->■
Ta donesek ođrajtati imajo dedniki (jerbi) dolžnost, zato pa imajo tuđi pravico, da cn od-stotek zase utrgajo od zneska ali vrednosti volila (legata).
§ 3.
Oprosčene tega doneska so : a) vse dedsčiue, volila in ustanove,    ki   bo   na korist kranjskim javnim ljudskim in srednjim solani;
bi vse take zapuščine, od kterih po volji opo-roke kranjski normalni aolski zaklad toliko ali pa 3e več dobi, kakor bi dobil po raz-meri te postave;
c) vse take zapuščine, ktere po odštetili dolgo-vih, ki se imajo iz njih plaćati, ne dosežejo 30O gold. a. v.
§ 4.
Vsi normalnemu šolakemu zakladu in zapu-ščin dojiajajoei doneski se smejo, doklor postava kaj druzega ne zapove, kot tekoči dohodki rabiti, in v smislu § 0(> državne postave od 14. maja 1800 za namcuc javnega ljudskega aolstva obraćati.
Ustanovi janje dotičuega proračuna spada z ostaluni dohodki nonnainega šolskega zaklada v oblast deželnega zbora, — nakazovanje na pod-lagi proračuna dcžel. Solskemu svetu, — shramha in uprava toga zaklada pa v področje dežclnemu odboru.
§ 5.
l'obirajo se pa ti doneski v smislu minister-Kkega ukaza od s. novembra 1-S50. leta; v ta na-men imajn c. k. okrajne sodnije vsacega pol leta izkazc napraviti o vseh v preteklcm   pol   letu   za
k temu listu, kjer je še zdaj in kjer sem ga prvi-krat videl. Kekel sem, da je bil 81, napravi! svoje rigoroze, a opustil je bil javno disputarijo, in ker bo ga nokteri zarad pomanjkanja doktorstva za-binohovali, napravil je leta lHtJ»i še to, postal doktor vs*>ga prava.
Dasiravno jt; Si. pri časuikih ncutruduo dclal, razvija! je tuđi drugod delavnost, kteri se moramo res čuditi. Kladkovski je odlieen govornik pri narodnih Hvcranostih, in pri Musnvcm praznovanji sem imel sam priliko obuudovati njegovo govorničko spretnost.
Njegovo delovauje za razšir janje domaće obrtnosti je noprnincnljivo in je pomagalo mnogo mnogo k sodaujini slavnim češkim zmagam. V de-želuoru zboru ni je * svojo dialektično in nikdar ugnano zgovornostjo pridobil najlepše ime in brez dTombe je za Kiegerjem pni češki govornik. S Masoni si je Sladkovakv okolo Hebe zbral raočno utrauko, t. im. Mladočehe ali zaprav demokratične češko stranko, b kteri pripadaju tuđi fttareji možje da imenujem le slavnoga ranjkega Purkinja. Ta stranka je v državopravnih vpraaanjih vodno edina b t. imenovano »taročenko ali konaervativno, same da izkuča nektera druga vprašaoja resiti v bol svobodomiaeluem tunislu.
Uoklcr so Čehi še obiskavnli dcž. zbor, vo-lili so SI. v deželni odbor, zdaj ga uikdar uc iz-puste iz mestnegu zbora. Zdaj jo minio drugih opravil predsednik odbora za štavljenje českega naroduega gledišea: odkar on predseduje, je gle-dišče toliko napredovalo, da se bo moglo najkas-neje v ."5 letih odpreti.
Sladkovskv je neoženjeni, v svojem življenji čisto priprost, priljuden, vedno postrežen in delaven. Ker se je zadnje čaše zholjšalo tuđi njegovo zdravje, ni se bati, da bi ga ne čakala lepa bo-dočnost, ni se bati , da ne bi videl kako bo šla v klasje in dozorela ona setev, pri kteri je s tolikim požrtvovanjeui iu tolikim nesebičnim trudom aodcloval.
Za slovenske zadeve ima kakor vsi Čehi, odlični in priprosti, največc simpatije. Ko sem se od njega poslavljal, naročil mi je srčeu pozdrav vsem pravim rodoljubom in zapustil me je z obljubo : ttoditc prepričani, da borno Čehi vas Slovence povsod in vselej na vse moči podpirali; ka-der pa napravite kako večjo narodno slovesnost, bodem Vam jaz in gotovo ae kdo mojih sorojakov povrnil  Vaš pohod.  Na sviđanje v Sloveniji!
A. Toinšič.
odmerjenje davačinc dovršenih zapuščinah, od kterih se je izkazalo. da se je pri davkariji donesek k normalnemu solskemu zakladu odrajtal, ter imajo te izkaze v kontrolo deželnema računovodstvu izročiti.
Mojim ministrom za bogočastje in nauk, pra-vosodje in Hnanc se ukazuje izvršitev te postave. Pri poročilu dež. odbora, da se provzenio stroŠki za dovažne ceste pri kolodvorih Ljuhljausko-Trbi/ke železniee nasvetuje gosp. V C. Supan, da se ta važna reč izroči posebnemn odboru 7 ndov, kteri se takoj voli. Voljeni so: Jngovic, Kozler, Piutar,  Poklukar, Zagorce, Marnik, Supan.
Poročilo dež. odbora, da se za razširjenje Glavar-jcve bolnišnice v Komendi dovoli potrebnih 11.5«JO gold. se potrdi.
Ravno tako se tudf potrdijo poročila h'nan-čuega odseka o računskih sklepih in proračunih kranjskih ustanovnih zakladov. Kot dokaz, kako se na Kranjskom skrbi za dijake, naj služi to da je skupno premoženje zaklada kranjskih dijaških ustanov konec decembra 1870 znašalo 425.505 gld. 72 kr.
Odobri so tuđi poročilo finančnega odseka o dopolnitvi dne 30. septembra 1HG8 sklenenega si-stemiziranja plač uradnikov in služabnikov dežel-nih in o njih prošnjah, po kterem dobivajo pri po-močnem uradu: dež. koncipist Kreč stalne plače 800 gold., priklade 200 gold., praktikant 300 gld., pri deželni blagajnici blagajnik 1200 gold., kontrolor 1000 gold.; v posilni delavnici oskrbnik 1000 gold., kontrolor H00 gold., primarij «»00 gld., nadpaznika po 3(J0 in 300 gold., pazniki po 250 iu 220 oziroma 200 gold. Vrh tega se uvedo petlet-uice po 100, 50 in 25 gld.
O prošnji podobčine Narin za dovoljeuje de-loma potrjenje razdelitve onega denarja, kterega je južna železnica plaćala za soseskini svet se sklenc: Ciospodarstvu premoženja podobčiuc Narin se dovoli, da onih 2278 gold. 311/* kr., ktere je dobilo od južne železnice za prodani pnšnik, srne razdeliti med posamezue jiosestnike po zemljišeib, — in rnzdelitev že VJ. julija 1869 1. od južne ze-lezuice za soseskini pašuik prejetili 3895 gold. 18  kr.  se potrdi.
Pintar v imenu petieijskega odseka poroča o prošnji Mctličanov, da bi se vsaj polovica zem-ljiščnega davka odpisala zbog slabe letine. Naj se ta prošnja e. kr. vladi izroči, da bi bila, kolikor uajveč mogoče uslišani.
Poslance Kramarič prav g<»rko podpira to prošnjo ter razlaga, kako uenavadno slaba letina tare prebivalce Črnomalskega o kraj a, Preloke, Adlešič itd. Vinska trta tako slabo kaže, da kdor je lani dobil Uh) vedrov, jih bo lotos komaj deset in šc te mnogo slabše, kuruza debelača komaj deseti del oheta, isto tako zelje, repa proso in krumpir. Vrh tega se dola železnica iz Karlovca v Keko in mnogo hlapcev popušča dozdanji posel iu gre k železnici, kmet in grajščak nimata dc-lavnili moči. Kot zastupnik Čruomaljskega okraja prosi tcdiij prav srčuo, da bi se ondotnim prebi-vak'Cin iz teh razlogov odpisal zemljiščiui davek. Se sprejme po poročilu.
Kot zadnju točka na dnevnom redu je bila težko in radovedno pričakovana volitev dcžclnega odbornika in potrebnih  namestovalcev.
Kot dež. odbornik je izvoljeti Murnik s 4 glasi. fSikanje na galeriji.) Poslanca .Jugovic in Kotnik  ninta volila.
Za uamcstovalcn  se   volita korur Kramar iu Svetce. —  Konec ob 2'/^ uri popoldne. Prihodnja seja v sobotu ob   10 nri.
l><kž«*liMl zbor SttuJ^rMkl.
(rnvor posl. dr. Srneća.
(Konpr.)
Kazsodba, je-li kteri zbor, ponehej deželni zbor českega kraljeatva ali prihodnjf državni zbor, poHtaven, ne uanaša, mialiiu na te le točke . prviČ, da se nobeua oseba zbora no adeleži, ktera ni puMtavuo pokličuau;   drugiČ, da   uo v»e   oHebe, ki
no poklieane , povabljene ; tretjić da zbor zboruje na postavnom kraji, ia četrtič, da prcdaodništvo ima oma oecba, ki ji dostoji. Će ao te točko iz-polnenc, je zbor postaven, in nič no potuaga za-brambe vlagati proti sklopom, ki bi otegnoli ali mogli biti zunaj područja tega zbora, in zato tuđi nič ne koristi take zbore zapuščati, Kajti izstopivai i majo dolžnost, ndeleževati se dalje še poaveto-ranja in »klepov, ki so pojavni. Ce tedaj na Českem, Moravskom in Kranjskom manjaino de-žclnc '/.bore zapuščajo, ni majo prav in ao ono prelomilo ustavo, ne pa vlada, če je poslala reakript na deželni zbor. Treba jo vendar počakati boli zdaj »brani deželni zbor češkoga kraljestva, ki je zbran po novem deželnem redu in ki ga obiSče zgodovinska stranka itak a požrtvovanjem, povod dal Stirekcnm deželnemu zboru, da ta vloži za-brambo.
Bilo je žo rečeno, da imenovani reskript ni nobona postava; to je jasno, kajti postava bi se le mogla postaviti z dovoljenjem českega dežel-nega zbora in vlade. Pa tuđi ni poRiljenje (oktroiranje), kajti reakript ne spremeni nobenc obsto-jece postavo in ne določuje nič novoga. Ta reskript ni niti vladni predlog. kajti ne predlaga de-želncmu zboru nobene postave, ki bi so imela poflvetorati in določiti. Ce besedo reskript presta-virn, ne najdem nobenoga priličncjega izraza, nego : dopis. Kako ne more trditi, da je dopis na po-stavno zbran deželni zbor prelomba ustave, pre-loniba pravice? To že iz formalnih nzrokov ni mogoče.
§. 1D dež. reda tuđi ne pravi, da ima tUirski deželni zbor svoje mnenje izrckati o dopisih na druge deželne zbore; amp.ik bilo je že povedano, da ima St irski deželni zbor izustiti se o razgla-šenih obonih poatavah in napravah. Gospodom tedaj, ki so denašnji predlog stavili, ne mora jako muditi, kajti o dopisu na češki deželni zbor že denes zahramho skloniti, ac mi zdi doeti prezgodaj. Zakaj pa goapodje nič niao utorili. ko se je skle-nila sprava s Ogri? .Te vendar. »poročeTalee sam izrekel. kako neprijetne posledice je ta sprava za Htirsko imela. Ta sprava se je raz lasila po občni postavi in njeni naaledki, posebno ''enarstveni, za blagor de/.cle so pripoznani; takrnf tedaj bi deželni zbori imeli v&akako pravio • izustiti se, a takrat se je molčalo, zdaj pa bi žo itabrambo vlo-žili  proti prosteniu   dopisu!
Tuđi vspeb res.kripta ni tako strašanaki, da bi tnogel dati povod zahrambam. HoRpod poroče-valeo, je reskript prav uepopolnoma priobčil. V njom ue stoji samo, da se stare pravice českega kraljostva pripoznajo in da je Nj. veličanstvo pripravljeno jih potrditi s krouovau jsko prisego, ampak tuđi, da se deželni zbor českega kraljestva pozivlje, staro pravice v sklad spraviti z novimi napravami in s prsniomni drugih dežcl. To pa je gotovo silno potrčimo. Mislim, da som sprva v svojem govoru dokazal, da je v Avstriji stvarno in formalno raz-por med stari mi pravirami in novo ustavo; ta razpor se ima /adelati. da dobi Cislajtanija kak najhUreje zopet dovoljne razmere.
Nadalje če so gospod poroeevalec vsled čas-nikarskih iu zasobnih glusov boji, daše ne bi čea-kemu dežrliifinu zboru veeji delokrog dal v sod-nijskih reiV.h. no morem jaz tuđi v tein nič strašnoga najti. Dežolni zbor atirski ima (»-■} udov, dc-želni /bor reski okolo 200 : mislim dcželnemu zboru obstojećomu iz 2OO udov se sine vendai pustiti veei delokrop kot kteremu drugomu dežel-nemu /boru. ki ima manj udov, kajti več delav-cev more tuđi   več opraviti.
Dalje «e je reklo, da se utegnejo českemu kraljevHtvu tuđi donarstveni poboljški dovoliti. Td jo VBC* mof?oće. lu takrat, će utegnejo ti poboljgki naši dtv-eli v tikodo biti, bo čas — in jaz sam hc bom udeležil —- proti temu zabrambo vložiti. Do ^daj pu  hu  ni bilo povoda.
Na enem mostu poročila se mi xdt, je ono izre čeno, kar je po inoj em tnncnju povod dalo tej cei pravni /.abrainbi. Tam ho Slovanoni v obče in sicei }M-ocej debelo učita /.voza 7. drngiiiii elementi, ker
pro hoeejo narodno gospodatvo doseći iu gc v p°-| »iljenjo drugih zlo rabiti. Ali gospoda , najdem tu besedo : pbočejo", vpraiiam pa gospodo ustavne stranke, kaj pa eto Vi v zadnjih 10 letih storili,? Ali ho ne snicmo mi z večjo pravico pozivati na djanja nego nam smete Vi gospoda, oponašati uoteujc? Ali se ne spominjati, gospoda več, da niste Sruerlingovih patentov , ki so Vas poklicali v večino po načinu djanskim razmeram no odgovarjajočem, niti v eni točki premenili; da ste vse dotično predlože vsik-dar zavreli? ali ste pozubili, gospoda, na obsadni stan v l*ragi , na zaporc čeških časnikarjev, na kavcijske izgube V Ali ste, gospoda, Oalicijo pomirili ali ji lc kaj obljubili? Ali ste, gospoda, po-zabili, kako ho bili Čelii pri vsaki priložuoati v gledišču, v časnikih, v sodnjiščih zasmehovani, za-sramovani; kako je vsakdor ruislil, da Bog vo kake bistroumne burke ufanja če češki govor posnema? V8C to naj izobraženejši narod v Avstriji ni le do-volil, ampak 3o ćelo 8  ploskanjem hvalil.
Oospoda moja, cesarski reakript hoče temu razmerju konec storiti in skrajni čas je, da se ta-kemu razmerju v istini konce stori. Čo se Čobi v deželnem zboru zopet poatavijo v naravsko večino, ki jo v dežoli imajo, to ui krivica. Ce se pa to zgodi, bo vsled narodnostno postave, ki jo je vlada predložila, podeljena obema narodoma cnaka bramba, enaka pravica. Ali ste gospoda morda v zadnjih 10 letih kde kako enako postavo predložili? Nikdar.
Mi Slovenci tedaj ta reskript z veseljem pozdravljamo , in ga smatramo kot začetek istinite ravnopravnosti narodov. Končno bi šc vad nekaj omenil.
Najvijjo ceno dajem mirnim razmeram proti vsem vnajnim državam v obče in mirnim in prijateljskim razmeram proti ncniSki državi tlo posebej-Vprašain pa, čo utegue zopet, kar le bog obvari, vojska biti 7. nemsko državo, kaka bo ta vojska, doklcr ni mir napravljen s Cehi"? Želim da mir ako lo mogoce ostane, pa nikakor ne bi btel imeti, da bi Avstrija od tega odvi sela, da vnako leto od kneza Bismarka nprejnie apričalo pridnosti (Fleis-zettel) za dostojno obnašanje.  (Soglaaji' na desni.)
(10. seja 5. oktobra.) Na klo; i deželncgjv odbora sedi samo rairliuber poleg Hernana, drugi odborniki so so drugam poseli.
Dr. Srncc naznani interpelacije na vlado zarad pomanjkanja dveli kranjnih ao! kili svetov za ljudske sole v mariborskih  prednics^jih.
Dr. Vošnjak   stavi na vlado sledečo
interpelacijo rjhde   no rodnost ne ]jostave:
rLeto za letom so tUujersko-slovenski poslauci v vsaki sesiji te visoke zbornice povod imeli, svoje pritožbe zarad neizvedenja narodne ravnopravnosti v ftlovenskom Štajerji visoki vladi uaznauiti in jej naročali, uaj vendar cukrat načelo narodne ravno-pravno]»ravuosti tuđi glede slovenskoga Stajerja do veljave spravi. Naše pritozbe nišo bile sprojete, naše prošnje ho bile zastonj, in tuđi se dcues je ravnopravnost slovenskoga jezika v soli in uradu samo neizpolnena želja.
Ako hoče slovensko ljudstvo dohajati svojega soseda, kteri je v srečnejšeni položaji, ako se boce celoti naroda, ne samo posameznim mogoče storiti, da si potrebno r topi ujo izobražonja dohode, morajo biti učilišča na narodni podlogi postavljena: ako se neče. da ljudstvo mnogo ueprilik in škode trpi, tuorajo uradi v njegrovcin jeziku uradovati. Teli uajbolj naravnih pravio slovensko ljndstvu nema.
Na Ceskem ,   kjer   tuđi   dve   narodnosti eua
vspored druge živite,  kakor v uaši deželi,  z razloč-
kom, da so tam Cehi v večiui in Nemci v manjini,
je vlada   v deželnem   zboru   narodnost no  po
:   stavo predložila,   po   kteri   bi   se   izključivo   na
■  rodna vprašanja v deželncm zastopstvu   po narod
nili kurijah rešcvala.
Za Štajersko dozdaj enake vladne pred i loge ui bilo, dasiruvuo je iz ravno navedenih uz r rokov naroduostnu postava tuđi za naso doželt ,  »Uno   potrebna,   da vendar   eokrat tuđi slovenske
ljudstvo   v stvarno  posestvo onih   narodnih   pravic stopi, ktere ima ncmško od nckdaj.
Jaz torej stavim na c. kr. vladnega zastop-nika sledečo interpelacijo:
Glede na to, da prebivate v vojvodini štajerski dve narodnosti, nemška in slovenska, da vsaka iz-med njiju stannjc v celokupni masi;
glede na to, da ni ravnopravnost slovenskoga jezika niti v soli niti v uradu nreaničena;
glede na to naposled, da je visoka vlada dežel-nemu zboru kraljestva českega, kjer so enakc razmere , zarad branibe pravic tamošnjih narodnosti predložiti izvolila narodnostno postavo, dovoljujem si c. kr. vladnemu zastopniku vprašanje staviti;
ali vis. vlada hoče tuđi štajerskomu dcželnemu zboru dotično postavo predložiti."
C. kr. namestnik obljubi, da bode bode to interpelacijo vis. vladi predložil in v eni prih. seji odgovoril.                                       (Konce prih.)
Dopisi.
lZ TJllt»Uail4», 4. oktobra. |kv. dop.] Denes je bila v deželnem zboru volitev dežclnega odbornika in voljen je bil, kakor je že pisal po-ročeviilec iz deželuega zbora, s 4 glasi gosp. Ja-nez Murnik in je tako k svojim mnogim poslovom, dobil še enega, ki nese gotovih 1000 gld. na leto. Ta volitev ima ćelo zgodovino za ficboj. Naši po-slanci so se namreč razkrojili v dve stranki, v konservatino in naprednjaško. Prva je agitovala za Murnikn, eventuclno za Poklukarja, druga za dr. Zarnikn. l'o mnozih in več nego živahnih raz-pravah se je sklenilo, da mora glasovati ve.s narodni ^klub", in kandidatu, kteri bodcimel večino glasov, morajo dati svoje glase tuđi dotični po-slant'i izmed kurije ruest in trgov. Za dr. Zaruika so v klubu glasovali gg. Kozler, Kazlag, Kotuik, Kudež, Jugovic, Krauiarič, IMutar in Svetce, — za Murnika pa: Horak, (Murnikov tast!) V. C. Kupan, Košta, Barbo, Tavčar, Toman, Kramar, Irkič in Koren. Tako je Murnik, ker se je gosp. dr. Blei-weis glasovanja zdržal in ker poslaucev Zagorca 1 in Cirabrijuna uazočih bilo ni— v rklubu" za eu glas zmagal.
Izid te volitve je vzbndil vscobčo nevoljo in bo iincl, kakor vsaki rJu8tamentuotu, svoje na-slcdke, kajti pri toj volitvi je šio za več, nego zu osobo. Najhuje po proti dru. Zarniku agitovali gg. : Barbo, Tavčar in Košta. Slednjega glas ac je iz posvetovalne sobe čul ćelo na zborniško galerijo. Uzrok nevolje pa ne izvira iz zavidnosti. Vsakdo uaj ima svoj zaslužek za svoje delo. A gosp. Murnik ima itak že toliko poslov in služcb, da go tovo vee nego lahko izliaja, naj bi se bilo teda; tuđi komu driizenm kaj privoščilo in naj bi se služba deželnega odbornika sploh ne zlorabila kof ».regulator1* za dozdevno pravoslavno politično mer, ali pa kot hladilo za osobuo autipatijo in mržnjo, kar se je pri toj volitvi tako očevidno pokazalo.
Jako skrivnostno je tuđi to, da se je volil za odboruikovega namestovalca gosp. Svetce, kteii je še lc pred kratkim nastopil notariat v ldriji, kteri tedaj ne bo mogel biti v Ljubljani. Taka ho pota uarodne previdnosti.
Iz IJlit»l)Hlft<'. 5. oktobra. [Izv. dop.] Med uradnikitni, nad kterimi visi Dainoklov meč v podobi reorganizacije deželnih zavodov je tuđi znani gosp. l'rbas, sedaj uradntk v bolnišnici. Kakor ima ta inož čisto slovensko ime, tako je za-griznen neniškutar ali prav za prav renegat. Če le slovensko besedo čuje, ga preleti že kurja polt. Bil je do sedaj najmarljiveji ud zloglasnoga društva ,,Feucr\vchru ter je Čestokrat po krčmah se repen-čil in zabavljal narodnjakom in sploli vsemu, kar je koli narodnoga. Sedaj pa, ko je začela sapa bolj ua narodno Btran briti, je ta zviti mož obrnil plaše po vetru. Izbrisal ho jo iz društva rFeuer-wehru in baje toči krokodilove solze, da je bil - tako zaslcpljen in bil v protinarodnein taboru. Ni • ga več videti med nemčarji, ampak, kjer le moro
poiŠČe kakega merodajuega narodnjaka, da si nlajša svojo grešno vest. Zla^ti na ponlanca Irkiča ima go«p. l'rbae ^scharf1*, čeNtokrat r njim seta, kajti rad bi preko njegove osobe splezal na boljšo službo. I'a tu velja znani izrek: .Mati inerkt dio Absicht und wird verstimint;" mislim, da bodo tndi mcrodiijni krogi »poznali Vaš novi „taktiM-hcu Aufmarsch", tor ac ne dali sladkimi besedami prc-slcpiti, marvcC z Vanri, gospodine Urbas. posto-pali, kakor ste si zaslužili. Isto tako bi se utegnilo /.goditi gospodu FIcre-tu.
Zadujić omenjeni gosp. Adalbert Gertselier je moral zapustiti svoj posel kot „reporter" Lai-bacberiec, tcr se podati v Postojno na .svojo službo. Njegovo mesto pa je včeraj zavzimal zopet <\ kr. uradnik, namreč avskultant gosp. Kdvard I) e n. Ne vemo ali iinajo pri deželni smlniji ali premalo dela, ali prevce uradnikov. ali pa oboje, da pošiljajo avskultanta koj penny-a-liuer za Laibai-herico v deželni zbor. Če goep. liambcrg ne najde človeka. kteri bi poročal za vladni list, naj ga pa pusti. i'radniki pa nišo '/a to plačani in nameščeni, da bi njemu pomagali pnlniti list.
Politični razgled.
V notranji politiki ni poročati važne pre-nicmbe. Odbor eeskega dežclnega zbora, je izdclal žc svoj važni odgovor na cesarski reskript. V pone-deljek bode, pravijo, objavljen in Nemci bodo imeli /.opet na kaj kričati. Zdaj jin» la gradiva manjka, zato vadijo svoje ostroumje na miroljubni adresi vorarlberškega zbora in pogrcvajo fraze, s kterimi
je dolnje-avstrijski zbor zavrgel znane vladne pred-loge. Stanje Hohemvartovo je trdno in krt Beust. pravijo , da zopet mirnje. V višjih krogib nemajo o nemški opozicije nič vet'jc misli, kakor kakorje ta klika zasluži. — Po ne prav zanesljivem poro-čilo bodo vsi deželni zbori sredi tega nieseca zaprti . samo češki bo še nekaj časa zboroval, da voli i? protostom) v državni zbor, ki bi se imel že novembra sniti,
Izmed zunanjih dežel je zopet Šp an j s k <> na politično povrsje prišlo. Tri volitvi predvodnika nsi-rodnib zastopnikov (kortesov) je zmagala proti-mini-sterska stranka. Predvodnik miniserstva Zor i 11 :i je toroj odstopil. Liberalna in radikalna stranka pa za njega po Madridu demonstrnje in — za kralja, ki je bil tega „radikalnegau ministra iz-bral. Več veljakov ni hotelo za njim ministerstvo prcvzcti. Zdaj se je našcl neki Malcampo. — Na Francoskem nišo se r zatlnjo vojsko nikakov v redu. Thiers je sestavil komisijo, ki ima soditi o oficirjih. kteri so se bili Prusom rulali. To bodo morda na korist Napolconovcem, ker utogne mnogo vojakov razdražiri. Volitve v municipije bodo, pravijo, izpale v republikanskem iluhti.
Razne stvari.
•fNov humoristi čen li »t > .,Sršeni,u bode izdajal v Ljubljani g. Iv. Železnikar. Vcc o tem kasneje.
* Htuske banke in akcijska društva.i V barbarični Rusiji je občnih bank /.daj 20(5; zakladni    kapital   jim je    čicer   razmerno    skromen.
15—16 milijonoT mbljev; kljnbn temu Rpravijo vsako leto 200—300 milijonov rubljev v obrat in promet. še vceji obrat v denarjih delajo akcijska društva, kterih je 273. Njih obrat znaSa več. nego milijardo nibljcv na Teto. Kako narodno-gospodarstveno strašno hitro napreduje slovunska Rusija kaže sln-eaj, da je v zadnjih deset letib razmn(»žilo se Hte-vilo akcijskih drnštcv ali asoeijacij za 210 in za kapital ♦itiO milijouov  rubljev.
Za   TomSičcv   spnminek.
Troncsek    .    . 1»»m7 gld. 10 kr. <ioffp.  Anton baron Coj/. i/. Kranja    .    .      "JU    „     —   w
Skup    .    .  HJK7 g!d.   10 kr.
Dunajska borsa  4.   oktobra.
Enotni <lrž. <loi^ v l>;uikovcih   ,    ."iT ^i«U '.••">  kr.
Kinuni <lrž. ilolg v srvhni      .    .    tiS    „    iiO   n
Kreditne akcijo......"288    ,     60  ,
London.........1]H    „     -20   „
Sn'bro.........U",    .">0   ,
C k. c-kin........">    „    »!S   ,
Napol..........^    .     44    ,
fe   Kovane, uradno prcinkane Hft'jlMltttnf
Ži             Vfi&e četirivoglatc oblike:
9  Nonitdjn.-i iuoć:__l__2___|J_ _-r»___10      1'*   cent.
I   (Vna. 1,'!<1.:           1«    'Si   '2.r»    &*>      45      55.
P   Nusitcljua tnne: "20   2'»    ;IO   40   50   cont._____
I   tVna. irld.:          7O"~Hd~WrfOCrilO.
|   Nositrljiui iiuič:     1       '1         4___U)       '20    30   fat.
I  Nositcljiia mu£: 40   M> _«50_ _70___80 fht.____
i   Cona. gU\.\ '"' "-J0    -22 "    'Sft   '21.hU   HO.
f   IVff/#* Sit irlrlttO z železnim obroč-
|                 jem in utegi 'geviliti>:
B   Nnsiti-ljiia inoč: JJ>    '20    2:>    'M    40    ;M_    i'_p_nt_.
i   (ona. «1(1.:            TfibTfo 200 :2:i0 30U";>i")t>.
I                 ?fr>.*r#i€' !•«#*»;
i   Nositelju a nu>ir:      ."id     _»•.(»      70      SQ    100  cent.
£   (\;na. jfld.':              ;t.r>b    4iH>    4?»O~"filiO    fiOO.*
I   NoKiti'ljna imič:    l'2O   IM)   -HJ°„^^t.___
1   Cena, gld.":'"      tiOU   650   750   »00.
Manije rs*> sit rt v rii'tiffi* rafjr i #9 »tti'ffi.
J4C" NaroOilom proti pošiljanju denurja ali na poštno poduzetje  ustreže ])recej:
Wa.  Buyailiy *fc Contp«« tahrikanti vug in utegov.
I hum],   mrstn.   S< n<j< rMrasPt    Sr.   /".
JBotenJ** izotop
naj bodp reutuatične natun* ali naj izvira ix r>tlih zni«. f*e gotovo otolaži ako si; upotrcbljiiji.* Aim-therlnova   voda   m.wk   untta   '><!   dr.   ■#. 0J.
Pogtftn, c. k. dvornp£.i zobiic.^« /.dravnika na I>u-naji. mesto, llo^ncr^anHi', št. "J. Mi'd tciu ko ilosti hvaljenih pnmookitv dostikrat nič ne poiiiaga. a!i s.* pntrcbovati nv. da, ali pa zavoljn nrspretnosti v rab-Ijonji dru^L' buločinu in vnctja najiravi. druge znpot, kakor opiati. lahku micsvi-srijo — otlpravi aiiathc-rinova voda bolest lehko, hitro in gotovo, ker raz-draženi živce potolaai, njegovo ubčntijivost zuianj^a, in    liarinonijo    nictt  vnanjiini   in    notvanjiuii   urbani
zopet narodi. V flašah \u>   1 gld.   10 kr.
M*94MtfM1  SU   21>tH>.
Ta plomba obstoii ix onffja prahu in iz tekućino, ki se potrcbujt't.'i /,:i napoiiiftijo utiib zob, da so zupot taki kr» prej in se ni« diob<- š;1 dalje, ttr da no nstujajo v njih ostanki jedil. sline in dnij^t« tekočine, ki razjedo /,(d> in taku lndc/.^n narede.
Cena cnega rtni-a je '2 j^id.  H> kr.
te pnvsoil tildi v Neniškoin. v Svujei. na Turnkeni, v Arucriki. Holanliji. li.-lffiji. Italiji, na Hitskem. v zapadni Indii Knaniti in livaljonih aniklciv so v pravi in
frišni kvaliteti
v Mariboru v IJankalarjevi lckarniri. pri g. A. AV. Krmiva, lok. Marija pomoćnica. }>ii k. l\ Kulletni^u in v Tainrhmann-«ivi hnkvamk'i; vCelji pri CrispiTju in v Bamnbachnvi lekanii: v neinškein Lands-liorgu pri A. L. MUHcrju, lekarju: v Gleiehen-bt»rt?u pri V. pl. l-VIdbarhu, U'k.; v K o n J i cah pri ('. Fischerju. lek.; I^eiliuitz, lek. \mIovi' Kret/.i^'; LjutonuTii Ick. F. lV'N«iak; Murck lek. I., pl. SteinberK; v I'tnjuh'k. K. lJeithaimner; Uad^oni lek. F. Schiilz in J, Weit/-in^i'i-; v Ilrcžeali .I.Sehni-diTfcbitSL-h; Kofjati'i1 lek. Krisper: v Kislivodi vlekanii; Stain/, V. IMinonseliek. U-k.; Sl.Uistrci ■I. Dicnef«, lek.; Slnv. (Jr.idcii J.Kaligariu: T <ul-ćetrtek Vasulik lek. Varaždinu   A. llalter, lok.
Pri razsta/i v  Gradcu 1870.  I. s. zlato svetinjo nadarjena.
I'ivn štajarska r. kr. priv. tovarna (fabrika, o^nja hi vicituajvarnih
Magajnic W za taar in pisma, niz za pisanje
Vineencij-ii Kaiiduth-a v <»ra(lei,
priporoča svojo iz najboljšoga staj;irskega bla^a, s kljuuavnicami po posebnih pa-tontih. in Tiajiiolidneje dovriiono izdelke, za ktere. jo porok, po iako znižani ceni.
Proti primerin-mu vptačilu na olajšanje p. n. oboinstva tuđi plačila »a svote.
Izključljiva prodaja pri                                                                       m
A^TO^f KORONI.
(IH)                                                      žolerninar. dries^aese Nr. 10. v (Jradci.
Klemenz Miillerjevi
slavnoznani
miri .ttnthii   atroji   :<i  (Jn>zinc p<> Singcr-fir sistemi
kakor ludi Wheeler L Wilson, Howe, Gro-ver &. Baker-jevi ročni sivalnl stroji, stroji za pletenje štrikanje , igle, *ivanke. svila in niti se. dobivajo p>> najniži ceui na drobiio in na debelo. - Glavna kupčija šivalnih in pletibnih strojev
£1 Opernriiig 21 na Dunaji.
Prof<kM»i( maiouiutikv  pl. <lrlir<k
v Berlinu, WilholniBtrasse  S.
priporoča nvojo po raeijoinlnili anano.itnih naeelih ^ori postavljeno in v ]>ovcdanji i^rozrelih koinbinaeij oljHtujeei'
poduke za igranjo v ste^ilkini loto,
K<it hon<!rar za puniaganje pri ijfri se da 10 procentov dobička v i^ranji, v gr>-tuveni pa prečoj enkrat za naprej otltikodovanjo strowkov od 1 renp. 2 poldinarja, in sicer za eno inatrukcijo za estratto ali ambo 1 \'!d.. za temo ali ambo-terno pa "2 glct.
Na željo se prej natančnuje t*tvar razloži zaetonj.
Mulci s*e kjor jo treba.    llvaJil svojega svota ne boiu, velik vspeh je senan.
Naj se obrne naravnost do
profesori a niatoniatiko
pl. Orlic4k
■:3-J—r.                                                                          v Berlinu, Wilhelm8traase 5.
lzdatelj m odgovorni urednik MartinJeloviek.
Tiskar: F.  Skaza id drugi.