ARHIVI XIX 19% 11, arhivskih londo»' in zhirk 111 Iz arhivskih fondov in zbirk Urbar . gospostva i »knita n let 1621-1848 DANiFJA JUR1C1Č-ČARGO Urbar jc zgodovinski vir, ki sc začne pojavljati v 12 stoletju, in se kon'muirano izdeluj: do konca fevdalne dobe. Za slovensko ozemlje so ohranjeni urbarji od 13. stoletja dalic Beseda urbar jc staronemške^a izvora in pomen' zemljo, ki duje donos oziroma zemljiško rento. Urbar-boMcb jc knjiga, v katero sc zapisuje zemlja, ki daje rento ali renta .sama.2 Nastanek m razvoj urbarjev je neposredno povezan z zemljiškim gospostvom, ker so sc v urbar vpisoval prihodki m pravicc. Prihodki in pravicc so sc vpisovali z namenom zavarovali gospošunsko premoženje m iz potrebe po pregledu nad dohodki gospostva, torej za dokazovanje pravic in za upravljanje zemljiškega gospostva Kol lak jc urbar zna čilno arhivsko gradivo vsakega zcr.iliškcga gospostva. Urbarje so redno obnavljali Obr.ova ur barja jc bila narejena zaradi sprememb posest nega stanja, podložniških dajatev, služnosti in pravic ob nastopu novega lastnika idrJ Star,:jsi urbarji, ki so nastali do 15. stoletja, so le ponL posesti in /cmljiške rcnlc Urbarji, ki so nastali od konca 16 slolelja dalje so obširni popisi dajatev in bremen podložni kov, pravic gospostva i nI davkov. V 18 stoletju sc popisi dajatev omejijo na šlcfilčno navajanje cesarsko-kraljcvih dajatev, gospošcinskib dajatev, malib pravic .n dakc l rbarji so lahko splošni ali dcini. Splošni zajemajo celokupno zaokroženo ozemlje posameznega zemljiškega gospoda, delni se nanašajo na manjši de) ali dele posesti kakega zemljiškega gospoda (npr. urbar enega urada znotraj zemljiškega gospostva). Pod delne urbarje uvrščamo tudi popise ene same zvrsti dajatev enega zem- JMJuji^n iialnjiH jc nuslala na •pi/Unči raziskovalnega pnijckl« i/, nrliivislike v telili ffi^- l^jS Delovni nasbiv linije nalile jc hi: Ra/viij uihaija ¡n vseh urticriahih /apisnv ixl 1 fttMK 1H4K na sliivciskcm ciniine.ii proslom. V ireh lelih sem uspela prcj:lcilali in nbilclali urbarje ¿iisposlcv Uislra, tilcit in Ribnica. Ker mi /a giispiislvii Ribnica "hranjeni uiharji v ias.ivni knnlinuilcli. sem .sc mllofila, da jrtiarjc nmenjent^a pispusiva 11i icmdjiicj- pregledam in po,kniani i/ilclali pregtcil ¡.lanja pa^csli nnienjcnc^a «osposlva. Ciispml.irMka in jlru/bena /B.Kliivina Slnvc.iccv, It /v. IJruJbtna razmerju in pihanja, Ljubljana 19X0, str 172. Brna IJmck. Rc Turi nira ni urharji ilcJchiiknc'jih j,ospii.slcv na Kranjskem.Zgixluvinski iasnpis 4/1 sir. 311. l.s[n..slr. .111. Ijiškega gospostva. Od leta 1500 naprej začnejo ločevali različne zvrsti urbarjev.^ Temeljni ah osnovni urbar (Stockurbar) jc služil več ¡ct za odmero n kontrolo dohodkov Nove temeljne urbarje, v katerih so dopollnjcvali in usklajevali temeljne urbar, so imenovali reformirani urbarji. Ti so znaciln zlasti za dcželnokncžja posestva. Priročni urbar (Haudurbar) je urbar ki so ga uporablja1 za tekoče poslovanje. Bil jc prepis temeljnega urbarja in sestavljen za krajše časovno občinbje. Kot rezultat davčne reforme cesarice Marije Terezije so se začeli izdelovati t.i rektificirani urbarji ali štiftregistri IJrhar nam priča o stanju pnscsii zemljiških gospostev, o podlož likih in njihovih dajatvah ter sluz.nost'b. Zaradi tega ji prvovrsten vir za proučevanje gospodarske zgodovine in razvoja gospodarske moči posameznega gospostva in njegovih podložni kov. Posredno nnrn kot vir ponuja podatke o podložnikih in njihovem socialnem, pravnem in gospodarskem poloZaju lin sam urbar vsebuje dohodke enegs gospostva na določenem ozemlju in v njega niso vneseni podatki o mogoči ablasli drugih zemljiških gos postev na istem ozemlju. Zalo jc rekonstrukcija agrarne strukture nekega ozemlja mogoča le z uporabo drugih virov, ki navajajo posest vseh gospostev v nekem okolju. URBARJI ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE Arhiv Republike Slovenije hrani številne urbarje in zapi.se iirbari.ilnega značaja. Čeprav vsi izvirajo i/, delovanja zemljiških gospostev in sc na la tuci nanašaj.», so bili nekateri zaradi različnih okoliščin in zaradi potreb upravnih organov izločen :/ fondov posameznih zemljiških gospostev. Tako sc v Arhivu RS urbarji branijo v različnih fondih in zbirkah, kol so Viccdomski urad za Kranjsko, zbirka urbarjev graščinski arhiv ali Tcrczijanski kataster. Skupina, ki jo imenujemo grasčinski arhivi, predstavlja v Arh:vu RS del najstarejšega obra njenega arhivskega gradiva, obsega 86 fondov zemljiških gospostev v skupni dolžini 431 5 Guspii.larska in dm/benj /gndnvina Sliivcnccv. II. /v. sir. 172. 112 ly. arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 tekočih metrov. Fond enega zemljiškega gospostva sestavlja različno arhivske gradivo, ki sc nr.ruiša na upravno, gospodarsko, sodno m cerkveno življenje določenega gospe s t va. Glede na različne funkeijc, ki so jih zemljiška gospostva opravlj-ila, sc jc za urejanje tovrstnega gradiva naredil^ shema za njegovo popisovanje. Ta /.a-jem? naslednje kategorije gradiva: normalia (listine, okrožnice, patent: dr), dornmicalia (gradi«), ki sc nanaša na [¡«rti del posesti, k. gaje zemljiški gospod ohdeloval v lastni režiji s pomočjo tlake pudložnikov), ni stkali" in gospodarski obrati gradivo, kL sc nanaša na posest, ki so jo neposredno obdelovali podložni ki v lastni režiji in so za njo plačeval? dajatve), civilatcnsia (gradivo mest in meščanstva, ki so bila v sestavi zemljiškega gospostva), ccclc-siartiea (gradivo župnij, patronatov, hcneilkatov in drugih cerkvenih mšiitucif znotraj zemljiškega gospostva), iustitialia (sodne zadeve v eivHncm in kazenskem pravu. Če je h i Jo zern hiško grspostvo sedež deželskega sodišča), korespondenca, farrtliaria (družinrke zadeve lastnikov in njihovih rodbin), posebno udejstvovanje (gradivo o javnem udejstvo vanju lastnikov gospostva v deželnem in državnem javnem, političnem ali znanstvenem življenju), gradivo nahornookrnjne gosposke, gradivo rr.crijc, okrainc gosposke, g^^nc občine, gradivc d ugih graščin v okvim določenega gospostva, cxstranca/' Med fondi graščinskih arhivov so v AR S zastopana posvetna cerkvena oziroma s amor lanska in dežel no-knežja zemljiška gospostva i/ treh slovenskih zgodovinskih pokrajin. Kranjske, -tajer.ske in Primorske. Ker so urharjt izdelovali v.s polrehe upravljanja, so ti ena glavith katcgouj arhivskega gradiva znotraj onda enega zemljiškega gospostva. V skupini graščinskih arhivov so bili urbarji do sedaj oopisani le v primeru, Če sc je uredil in popisal posamezni graščinski fond. Arhivskega popisa vseh urharjev, ki jih v okviru grasčinskih fondov hrani Arniv RS, ni. Eventualni sistematični popis bi nedvomno pokazal obseg tovrstnega zgodnvinskega vira po posameznih časovnih obdobjih ter stanje le-lega (pošk:)dbe zaradi nepravilne hrarnhc, herljivost idr.). Urbarji so gradivo vezano v knjige, za'o sc tudi znotraj fonda enega zemljiškega gospostva hranijo kot posebna kategorija knjige, za rav liko od ostalega gradiva, ki jc spisovno in povezano v iasciklc. Razen rokopisnih knjig, ki jin po vseh zunanjih i notranjih značilnostih imenujemo urbarji sc znotn j ohranjenega arhiv skega gradiva gospostev nahajajo I udi t. i. lirha-rialni zapisi ah registri. To so vsi listi zapisi, ki sc nanašajo samo na določeni del prihodkov zemljiškega gospostva. Takšni so npr. registri gorninc, registri desetine (vinske, žitne, od pri rastka. od drobnice idr.), rcgisti in al i h pravit, Splilini pregled fnmlnv ilrJjvncpa arhiva LRS. Ljubljana l%0. sir. 145-146. registri od veličine, tlačni registri in podohno. l'o izgledu so lahko vezani v knjige ali v pcsaincznc zvezke in snopiče in se pogosto nahajajo med skupino gradiva, imenovano ruslicalia. ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO RIliNICA Zemljiško gospostvo Rihni-a sc v virih pojavlja v 13. stoletju. Leta 1220 jc Engclhcrt s Tur aka dal hratom Karlu, Ruporiu in Alhertu iz Lo/.a v fevd vas S odra žico v svojem rihniškem gospostvu.7 V začetku jc bilo torej po osehnem položaju m pravnih lastnostih lasti .i kov posvetno zemljiško gospostvo. Od ] 263 so ga imeli v lasti OrtenhurŽiinr, po njihovem izumrtju leta |4]X Cel Vini. Leta 14^6 jc gospe stvo kol dedi na Celjskih grofov pripadlo Habshuržanom11 in poslalo dcželnokncžja lasi. Kot dežel noknežje zastavno gospostvo je večkrat menjavalo za-slavne imetnike in v začetku 17. stoletja, ko so zastavljena gospostva za knežje tinancc izguh Ijala svoj pomen, prešlo v last Janeza lakobn Kh sla.y Dve leti p< prevzemu gospostva so Khisli izdelali urhar 10 Gospostvo so leta 1641 kupih pl. Tnllcgkhi za 63.937 goldinarjev. 7-ad-nji Trillegkh je umrl leta 1701. Lcla H38 sc kot lastni ki omenjajo Cohcnzli. Ti so gospostvo lcla {810 prodali Antonu Rudczu iz Ko Ijc Glave za 16U.000 goldinarjev čudeži so ostali lastniki Ribnicc dc leta 1945.11 Kot delegirano gospostvo jc hila Ribnica sedež, deželskega sodišča na hornookrajne gosporke, v Času ilirskih provinc pa menja Urharji gospostva Rihnica sc hranijo med gradivom fonda AS 774 (Graščina Ribnica), knjige številka 2-25, Vsi so vezani v knjige, z usnjenim, platnicami ali platnicami iz kartona. Zaradi neprimerne hrambe do prihoda v arhiv so nekateri poškodovani od vla^ ; in inscklov. Pisna podlaga !c papir, jezik nemščina, pisava pa gotska Kurziva. Velikost knjrg jc različna, Starejši urharji so veliki 20 cirt x 31 cm, leta 1784 se pojavi urhar velikosti 31 cm x cm, poznejši so velikosti 24 cm x 38 cm. V začetku 19. stoletja sc urbarji pojavljajo kol knjige s tiskanimi vzorci za vpisovanje denarnih dajatev Z vidika diplomatikc so urbarji gospostvu Rmrica, nastali od leta 1621 do 18^8. sestavljeni iz naslova in konteksta. V tem oziru sc ino*no razlikujejo npr od rcfonniianih urbarjev dcžcl-noknežjin gospostev, ki vsehujejo še ugodni in Frane Kits: Gradivi t /a /gindiivinu Slnvcnccv v srednjem veku, V. kniiga (1201-1246). Ljubljana 192K. Mr. 1M-IM 11. 3tO: ' dedimus in fcuilum Sinu I ras f® villain que iaccl in Wcinic/, scil iccl in ilnnrimn nnsltn in Rcwcnic/". v M .Smitlc Graiiina Hibnica, sir. 5. I'rav 'am. AS-774, Gnspuslvn liibnica, knjiga 2, Jrhar jc bil i/dclan v Iclu 1621. '' I'rav lam. 12 1'rav lam. <\KHLVl XIX iy% E arliívskih fondov in zbirk 113 zaključili protokol.1-1 Naslovi urbarjev '/. 17. stoletja vseb»jejc opredelitev urbarja (Haupt Urbar, .S točk Urhar, H and Urhar), ime gospostva, za katerega jc sestavljen (Herrscbafft Reifnitz), in letnice., za katere jc urbar veljaven. Opredelitev urbarja žc v naslov» ostane tudi v mlajših urbarjih (Stil(register). V urbarju iz let 1770 1779 sc v naslovu omenja ludi takratni lastnik gospostva grol G vi do pl. Cobenzl in sc opredeli njegova vsebina (popis vseh pod loži: i kov in njihoviii slnžnosti, ki jih dolgujejo cesarju in kralju ter zemljiškemu gospodu) 1 Glavni del urbarja predstavlja kontekst. Ta vsebuje popi*; posestnih enot (buba, kajža, domcc, mlin) po upravnih enotah (urad; in župc) in vaseh (vasi so naštete znotraj upravne enote). Tam kjer nižja uprava gospostva rt- bila urejena kof posebna upravna enota, sc navajajo le na/.ivi posamezn.h vasi ('/ oznako dorff). Leta 1621 sc v urbarju omenjajo župc Breze (Ficlach), Dolenji Lazi, Loški Potok in Kuje. V poznejši n Dihurjih ni veti omemb žup, obstajal pa j urad l^oški PoIok., sestavijen v. vasi Retjc, Mal Log Na Hrcgn pri Tabnni, Travnik, Srednja vas in -iegova vas. Uživalci posest riib enot so navedeni po imenih, pod imenom uživalca so navedene njegove dajatve, slnžnosti in pravice (če iib jc imel). Popisi posestnih enot so narejeni po velikosti. Najprej so IvpisinS cele bnhc, zatem polovične, četrti nske... Če je k kmetiji spadalo kakšno dodatno kmetijsko zcmljišcc ah gospo darska enota, jc to posebni navedeno. Za seznamom podložni kov, ki so uživali različno veliko Muho, sledi seznam pndružnikov (kaj žarjev. domcc v), njihovih posesti ir obveznost Kakšna jc bila velikost posamezne cclc bube iz, urbarjev ni razvidno, vendar različno visoke dajatve za enako posestno enoto kažcio na različno velikost kmetij v okviru i.itcga zern Ijiškega gospostva H kontekstu priševamo tudi t i. dodatne člene (Adftional Artikel), ki so značilnost r.¡formiran h urbarjev dcžclnokncžjib gospostev,1 Dodatne člene vsebuje lc urbar iz leta 1621 n so pravzaprav prepis dodatnih členov novorclorm i ranega urbarja gospostva Rib;»ca iz leta 1615, ki > je bilo gospostvo še deželnokncija lasi. Ti dodatni členi vsebujejo navodila z» zastavne, imetnike o vseh spornih vpraša; ijin I gospostvu, urejujejo pravice in dolžnes" podložni kov fpro daja Inib. spon med podložniki in soseskami d"dovanje ipd). Raz.cn dodatnih členov vsebuje isti urbai tudi dodatek z razhgo desetin, tlake, mer v kašči, opisom dcželnosodnib meja, gozdov '■l E. l'ttKk, nav. ilcli), slr 112 AS. aS-774. Ribnlea knji^a 13 "... Herrn Guidn Grafen Cohen/1 gehdriji in Unter Vieri) Krnin ligcnd Aller dur-h di-alhctn EchSiX- Untenhannen zu IVaslicrcn Schiddi^cn Kayvcr. urul Kiinig. auch Ohr'gkheillichen Graben und Dienstbatkcitcn" 15 F UnKk.nav.delo.Mr.3iy. in pravic do izkoriščanja gozdov (zimina, lov na polhe), opisom ustanov in benefikatov v župniji Ribnica ecrkvcnc odvclšcinc, popisom denarja od stojnic po proščenjib, opisom cest, pno dr»h dajatev ob dedovanju kmetij, mesarskih in ribolovnih pravic. Leta 1573, ko je gospostvo hi'o šc deželno knežja komorna posest, jc obsegalo 161 kmetij Te so bile v trgu Ribnica in v vaseb Gorenja vas, Hrovaea. Goriea vas, Otavice, Lipovec, Grčaricc, Rakitniea, Dolenja vas, Prigorica, Pristava. Za doljc, Gorenji Lazi, V gori pri Taboru, Sušjc Mal- Zapotok, Ve»ki Zapotok. Vinicev Sinovica, Jurjcviea, Brežc, Dolenji Lazi, Bczgovica, Za pnže, Kavn dol, Lipovšeica, Za mostee, Sodra-žica, Žigmaricc, Subadol, Na Bregu pri Žig-iriaricah, Loški Potok in Retjc.1 £ S pomočjo urbarjev sem ugotonia. da sc jc posest do leta 1848 malo spremenila leta 1659 jc gospostvo imelo 169 1/2 kmeti j (brc;: trga Ribnica, skupaj z trgom Ribnica okrug 192 kmetij), izgubile jc kmetiic v vaseh Grčaricc Pristava, Bczgovica n Subadol. Na novo so bile v gospostvo vključene kmetije v vaseh Makovžc (1 huba), Nemška vas (1/2 bube), Preska (l buba), Jclovee d buba), Sv. Ana (2 bubi) in Podklance (7 1/2 bub). Istega leta je ¿upa (pozneje urad) Loški Potok obsegala šc vasi Ma'i Log, Na Bregu pod Taborom, Travnik in Srednja vas od leta 1707 pa šc Šcgovo vas. Lita 1759 sc jc gospostvo povečalo za 30 1/2 krnet i i tako [menovanega Willingraniécvcga imenja v vaseh Slatnik, Sajcvcc, Kot, Poden 'cr Se z.a nekaj dodatnih kmetij v vaseh Sušjc in Vinice. Istega leta jd gospostvo obsegalo 201 kmetijo. Po zadnjem urbanu iz let 1830-1848 je gospostvo štelo 245 1/2 kmetij (leta 1784 jc namreč dodatno pridobilo šc nekaj kiretij v vasi Dane). Velikost domin ikalnc poccsti sc .skozi ribniške urbarje ne da spremljali. Edina omemba pristave in pristavske zemlje jc v urbarju iz leta I621.1 Takrat jc imelo gespustvo dcminikalno posest, kt jc obsegala 3 njive v skupni velikosti 6 1/2 oralov (tag paw), od tega jc bila ena njiva velikosti 5 oralov, na novo izkrčena v začetku 17 stoletja; k pristavi ic spadal šc majhen vrl ob gradu, ki jc služil za domače potrebe, ter 2 travnika, katerih pridelek jc ocep,cn na 50 snopičev (Ií¡ir.dcrl) sena na leto. Stavbni kompleks v pristavi jc zajemal veliko 'ítalo za govedo s prostorom za gnoj ter stari skedenj s senom Medtem ko jc gospostvo neznatno povečevalo svoje posest, so sc posamezna kmetijska zemljišča vse bolj drobila na manjše enote Dro- M. Sunile. GraiCina Ribnica, sir. (t. 17 AS. AS-774. GraSiinu Ribnica, knjiga 2. 1K P(|'1v jc v zginli.vipopi. ju poznan, raz.lanap ga / Limrent ki>-tnnizacijskih nii>?jii*sti in povičevai.jem populacije (gii_j: G«. piKlarska in druJbena zgodo"!na II.. ur 443-444) Pri zašla vn i h gospoilvih di> drobi ienja krnel i j prihaja Udi m rad i interesa zastavnih irnclrikov ki .so zlasti v IH. Suletju z 114 ly. arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 bitev je najbolj opazna v drugi polovici 18. stoletja. Lola 1621 je bilo od P9 Kmetij se 42 celih. Leta 1759 se y število cclih kmetij zmanjšalo na 17, leta 1818 pa v gospostvu Rib.iica ni bilo več celih kmetij. Sorazmerno z. zmanjševanjem števila celih kmetij se je povečevalo število kmetij, ki so bile manjše od četrtine ccle kmetije. Leta 1621 je bilo lakih kmetij 5, leta 1830 pa 211. V J 8. stoletju se začncio pojavljati delitve kmetij tudi na več kot 100 delov cele kmetije. Tako se npr. v urb^ju iz let 1748-57 navain huba velikosti 13/288 delov cele kme tijc. J Spremembe se kažejo tudi pri manjših posestnih enotah oziroma pri lirlih zemljiščih, ki se v urbar h navajajo posebej ali kot deli kmeti' ali kot samostojne posestne enote \ poseti enega podložnika Taka zemljišča so njive, rovti, travniki gmajne, ograja, vrtovi, zcljnik- idi Opazne so spremembe namebnojti teb zcmliiše in nji bovo drobljenje v vse manjše k^sc. Zaradi obeh vzrokov je težko spremljati število omenjenih kmetijskih zemljišč. Zdo je težko opredeli"! na primer število njiv leta 1621 v priirrcrj-ivl s sto leljnm pozneje. Leta 1621 se namreč v urbarju omenjajo enostavno njive. Leta 1748 pa se pojavijo izrazi njiva, veliki, njiva, 1/2 njive, njivica, kos njive, del njive, nova njiva icir Pri dolo čanju vscb.nc posamezni! izrazov pa nastanejo problemi zaradi različnega izrazoslovja za enako kmetijsko zemljišče. Tako sc npr vrlcvi označujejo kot garlen, ort, orli. gartl. Ograde sc ime nujejo ograda, umfang in einfang revli sc imenujejo lali, gere\vl, rcul, neugcre\vl. Travnike in senoželi označujejo z ¡/.razi wx",c, wi;;cnfcld, vviseflcek, wisenmadt. Nekateri kosi zemlje sc enostavno imenujejo zcmjisčc (grur,dt) ali samo kos (stijekl). Kakšna je kultura tai in velikost teh zemljišč, sc ne da ugotov;ti. Novinc (nciibrueh, neugcrcittlcr) sc v gos posivil Ribnica pojavijo v 18. stoletju.21 Za ta novopridobljena zemljišča je gospostvo zahte valo posebne dajatve. Novinc so različna kme tijska zemljišča: gmajne, travniki, rovti, njive. Konec 18. stoletja novinc kot posebna kategorija kmetijskih zemljišč izginejo iz urbarjev irl se tako kot ostala podobna kmetijska zemljišča priključujejo k posestni enoti • kmcliii. Kmetje co uživali svoje hube po kupnem pravu (kirufrccble), ali so jih imeli v zakupu (milnih hucbcn). Kmetija pn kupnem pravu jc bila dedna last uživalca v njegovi ndbini. Tako kmetijo jc smel uživalcc predrti.32 Za zaKiipno kmetijo jc podložni k nb nastopu plačal zakup večanjem Sicvila kmrlii povečevali svoje doh itlkc ne ';!ciJc na ra/nieria v vcli-knsl! kemtij fv»lcj: Dušan K;is, Urbarji /ti Ucli» krafinu in Žum bcrk <15.-1 fi sinlcljc). Viri /a /giKlrvinii Slovencev. 13. knji-ga, SAZI/. Ljubljans ¡TOf.slr. 103-107). } AS. AS-774. Graščini Ribnica, knjigi 11 AS. AS-774, Graščina Ribnici, knjiga 11. 21 AS. AS-774. Graščina Ribnica, knjiga 5(1711-1714) G< >potlarska in druJbcna zgodovina, JI. /v, nav. deli), sir. 422. nino, Na kmetiji jc lahko podloznik ostal do smrtno, vendar taka kmetija ni bila dedna. V rtbr-.ških urbarjih sc prvič srečamo z izrazom zakupna kmetiji leta 1759 ob omembi l.i. Wil hngraničcvcga imenja. Lc to jc bilo sestavljeno iz. 30 1/2 zakupnih kmetij. Te so počasi prešle iz zakupnih v kupne in žc leta 1798 sc pri Wil lmgraničcvcm imenju zakupne kmetije nc omenfajo več Na rekah Ribnici, Bistrici :n liakitn.ui ter v vasi Tabor le bilo nek-ij mlir ov obrtnega značaja. Ti so bili samostojne gospodarske enote, od katerih ic gospostvo pobiralo dajatve tako kot od ostalih kmetijskih zemljišč Leta 1621 sc v ribniškem gospostvu omenja 32 takšnih mlinov Njihovo število sc ustali v začetki 18 stoletja (leta 1711 je ribniško gospo:;tvo pobiralo posebne drjatve od treh mlinov pri Taboru, 29 mlinov na Bistrici. 4 mlinov na Ribnici in 6 mlinov na Rakit.iici). Mlini so bili sestavljeni iz. mlinskih kamnov (Muhi Laufcr) ali mlinskih koles (MiihI Radcrnj Zagc (Saagj sc posebej omenjajo od leta 1 715, stope (Stampij pa od leta 1719 dalje 'teviio mlinov začne upadali konec 18. stoletja (leta 1810 sc oinerja Ic še H) mlinov na Bistrici. 4 na Ribnici in na liakitnici). K iniinom so, tako kol k kinciijnii, pripadali po sainezni kosi kmetij;,kih zemljišč (?.c omenjene njive, travniKi, revli idr.) Dajatve od mlinov so preračunavali po številu mlinskih kamnov oz.i roma koles Mlin s štirimi mlinskimi kamni jc veljd kol polovična kmetija, iruin s tremi mlin ,sk:mi kamni kol 3/8 kmciijc, mlin z. dvemr mlinskim? kamnoma jc velji 1 četrtino kmetije 23 Razen mlinov, k so veljali /.a samostojne gospodarske enote se v urbarjih omenjajo tudi mlini, ki so bi'i dc! posamezne kmetije Zanje jc gospostvo pobiralo lc drobne denarne dajatve. Dajatve od pod!c?.nikov so šle zemljiškemu gospodu, ribniškemu župniku, v urbarju iz let 1770 P 9 sc omenjajo tudi cesarsko-kraljeve dijatve24 Ribniški župnik jc dobival naluralnc daiatcv, imenovano odvelščina. Leta 1621 so podložniki za odvetšeino dajali pšenico, pro^o, oves, piščanec, jajca, lan in ics Od leta 1659 dalje so podložn ki za odvetšeino dajali samo žito Zemljiškemu gospodu so šle pravdne dajatve in tlaka Obe dajatvi je pobiral v naluri ali v denarju. Od pravdnih dajatev v denarju jc zemljiško gospostvo pobiralo čin?, in denar za male pra«iec. Od nuturalr.ih dajatev so podložniki oddajah žito, in sicer pšenico, proso in oves. V vseh urbarjih sc omenja tudi dajatev lanu v povesmah (harroislen). Raz.cn žiita so podlož-nik uijfili koštninc (v naluri ali dcnarj:i), drva (Holz), maščobo (schinalz), sol, strešne skodle 2:1 AS, AS-774. G.aVinj Ribnica, knjiga \l). 24 AS, AS-774. Graščina Ribnica, knjiga 13. Mera /a lan jc bila čehulj, ki sc jc ilclila na 15-lfi povesi511 (rayMcn, rcis(cn). <\RHiyi XIX 19% I/, arhivskih fondov in zbirk 115 (Dachsehiiill), drva ob Božiču, piščanec (1719 1722) 1er gobe (mauraehen) v škallah. Zemljiški gospodje so praviloma pobirali ob določenih ter mirti h,® vendar sc v ribniških urbarjih lo rik|cr ne omenja Natural ne dajatve so merili v mzlič ni h merah. Žito so oddajali po merah ki so velja le na gospoščinski kašči (caslcn schafft. Drva so merili v snopičih (BundcrP in tovorih (.saumb), ian v povesmih (reisten), skodle v kosih, sol v mernikih (quart, quart ni k). Razen za čini in male praviec so ribniški gospe :lic pobirali denarne uaiatvc za tovorni no (saum fart) za l'ak o (robat ), za maščobo, denar od mcsnic in gostiln (1621) 1er mitnino (1621). Denarne enote, uporabljene v vseh urbarjih, so bde goldinar, krajcar in denarié. V urbarji) iz let 1759-69 se kol denarni cnoli poja,Fiia šiling (schilling) in picning. Cesa rs ko-kraljeve daialvc so hile činž, d.ivck in konlrib'.icija.2' Piavdnc dajatve so v posa in zii h vaseh oddjali v različnih količinah, odvisno od vrste krnelijske proizvodnje in vel kosti kmetij Kontinuiteta oddaje določenin kmetijskih pridelkov pa je pokazatelj usmerjenosti kmetijske proi/.vodnic. Razen služnosti in obveznosti so v zemljiškem gospostvu pndloiiniki imeli lud" določene praviec, ki so bile povezane z njihovim gospodarjenjem. Vendar so za določeno pravico morali gospostvu plačevali, V gospostvu Rihnica :;o podložmki plačevali za pra 'ico sekan ir drv, za pravico do pase in stelje 1er za pravico žganja oglja (kohlcnbrenne). Tlako, ki je bila ročna ali vprežna, je rihniško gospostvo Sc lela 1621 zahtevalo v naturi. Pod ložniki so bili v z.vczi z obdelovanjem zemlje obvezni kosili, grabili, kopali žeti in pleli. vinorodnih krajih se je uveljavila llakú prev ra mošla in vina v klet. Tovorili sc morali ludi žilo do kašče. Od lela 16^9 je gospostvo nameslo l lake in tovorjenia zahteva It denarno nadomestilo. Pretvarjanje llake v denarno daiatev kaže na zmanjševanje domiiiikalncga zemljišča, ki a gospostvo ohdcluje v lasîni režiii. Oben ;ru. se še po tem letu v posameznih vaseh pot a vi j n zahteva po l laki v nal uri Take kot ostale dajatve je bi:a l:idi tlaka odr.eriena po posamezni gospodarski cnoli. Urharji v dnigi polovic ¡8. stoletja zahle vajo od podložnikov, [ci sed i je na knicl:'n, ročno tJako, llako ob popravilu gradr in tovorjenjc drv za kurjavo. Od domccv isf urbani zahtevajo dnigatinc tlako: obdelavo dpmim kalnih vrtov, ".rlaicv žita, prinašanje pisem v druga gospostva. Tlake .-so delili tudi na odmerjeno In n ^odmerjeno. Najvišja odmerjena tlaka v .ibniskih urharji h zna.ia ,2 dni Ncodmcrjena in izrednn tlaka se omeniata le v urbarju iz Ici 177Q n79, in sicer 1 Jan izredne tlake, ter neodmejena I:. LmcL.nav. i'ct«. Mr. 315. 27 AS AS-774. Graščina Ribnica, kvijijia 12. ročna in vprc?.na tlaka. Popis desetin vsehuje le urbar iz. leta 1621 Podložniki so dajali dc.ctino od /ita (pšcnica, rž, proso, ječmen, oves in ajda v raz.ir.cnu: 2A Insl niku gospostva, 1/3 župniku), od prirastka jag njetov in kozi ičcv ter desetino od čebeljih p,\ njev Od uvedbe davčnega sistema jc pomembno denarno dajatev podložnikov piedslavijal davek (steucr) in (v /ibniških urbarjih od lela 1659 dalje) kontribiuija (k™iribution). POPIS URBARJEV GOSPOSTVA RIBNICA 1600-1848: 1) GLAVNI URBAR GOSPOSTVA RIBNICA IZ LET^ 162.' (Hr.upt Stok-Urbarium der Hcrrschaft Reilnilz de Anno 1621), 1621 1621, papirna podlaga, 303 izpisane slnmi, vezan v usnic, platnene vrvice, velikost 22 cm x cm, jezik in pisava: nemščina, gol ska kur/iva, signalura: AS 774, knjiga 2 (gr a. V, knj ga 2) 2) URBAR GOSPOSTVA RIBNICA IZ LBTA 1659 (Urbarium .iber die Herrjchafft Reyff nitz auf das Secblzeehen Hunderl Ncin und (iinltzigistc Jahr), 1659 1659, papirna pod laga, 284 /pisanih strani, brez. platnic, velikost 20 em x 31 cm. jezik in pihava: nemščina, gotska kurziva. signal lira: A S-7 74, knjiga 3 (gr. a. V, knjiga 3), poškodovan od vlage 3) /Urbar gospostva Ribnica/, 1710-1710, papir na podlaga. 427 oštevilčenih izpisanih listov, vezan v usnje, železna sponka odpadla, veli kost 20 em x 31 cm. jezik in pisava: nem ščina, golska kurziva, signatura: AS 7?4, knjiga 4 (gr. a. V, knjiga 4), manjkajo listi št. 1. 4, 5, 47- 50, 62 63 4) /Urbar gospostva Ribnica/, ¡711-1714, papir na podlaga, 335 r:p''sanih listov, h rez. platnic, velikost 20 cm x 30,5 em, jezik in pisava: nemščina, golska kurziva, signalura: AS-774, knjiga 5 (gr. a. V, kniiga 5), poškodovan, manjka nekaj listov na začetku 5) /Urbar gospostva Ribnica/, 1715-1718, papir na podlaga, 510 izpisanih listov, vezan v usnje, železna sponka odpadla, vclikosl 20,5 cm x 33 em, jezik in pisava: nemščina, gol ska kur; iva, signalura: AS-774, Hjiga 6 (gr a. V, knjiga 6), manjka nekaj začetnih 1 i slov ler nekaj listov med tekst am 6) /Urbar gosposlva Ribnica/. 1719-1722, papirna podlaga, 427 izpisanih listov, vezan v usnje, velikost 20.5 cm x 31 em, jezik in pisava: nemščina, gotska kur/iva, signalura: AS-774. knjiga 7 (gr. n' V, kn;iga 7) 7) /Urhar gospestva Ribnica/, 1723 1726, papirna podlaga, 288 izpisanih lislov. vezan v usnje, veliV.osl 20 em x 32,5 cm, jezik m pisava: nemščina, gotska kurziva, signalura' AS-774, knjiga 8 (gj a. V, knjiga 8) 116 ly. arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 X) /Urbar gospostva Ribnica/, 1726-1730, papirna podlaga, 266 izpisanih listov, brez platnic, velikost 20 cm x 31,5 cm, jezik :n pisava: nemščina, golska kurziva, signatura: AS 7/4, knjiga 9 ígr. a. V, knjiga 9) 9) /Urhar gospe siva Ribnica/ 1738-1743, papirna podlaga, 460 izpisanih listov, vezan v u.;nje, ur.njcnc vrvicc odpadle, velikost 20 cm x 32 cm, jezik] in p sava: nemščina, gotika kurziva, signatura' AS 774, knjiga 10 (gr a. V, knjiga 10), na koncu jt nekaj izrezanih listov 10)/Urbar gospostva Ribnica/, 1748-1757, papir na podlaga. 507 i/pisanih strani, vezan v usnje, velikost 20 x 33 cm, jc:-.ik in pisava: nemščina, golska kurziva, signatura: AS-7'74, knjiga 11 igr. a. V, knjiga 11) 11)/Urbar gospe siva Rihnica/, 1759-1769 papirna p~)dlaga, 868 oštevilčenih izpisanih listov, vezan v usnje, «eliknsl 20,5 cm x 33 cm, jezik in pisava: nemščina, gotska kurziva, signatura AS-?*^, knjiga 12 (gr. a. V, k.ijijia 12), manjka začetek urbaria 1?) ŠT1FT REGISTER GOSPOSTVA RIBNICA (Stift Register Reiffniz. Pfandlscbilling Herrschaft Herrn Herrn Guido Grafen Cobcnzl gehörig in Unter Viertel Crain ligend Aller durch die alhero gehörige Unterthannen z.u Prasliercn Schuldigen Kayser.(lichcn) und Köni".iHehcn) auch Obrigkeitl'chen gaaben und icnslbarkcilen), W70-1779, papirna podlaga, 797 oštevilčenih^ izpisanih listov, vezan v usnje, usnjene vrvicc gUpadJcl velikost 21 crr x 31.5 cm, jezik in pi ;ava: nemščina, gotska kurziva, signatura: aS-774, knjiga 13 ígr. a V, knjiga 13), poškodovane platnice 13) /Ratificirani urbar gospostva Ribnica/, 1784 1797, panima podlaga, 224 oslcvilcc nih izpisanih listov, vezan v usnje, velikost 31 cm x 44 cm, jezik in pnava: nemščina, gotska kuiziva, signatuia: AS-774, knjiga 14 (gr a V, knjiga 14), poškodovane pklnicc, manjka nekaj začetnih listov ter listi 956-873 in 888 ¡124. od listov 990 do 993 poškodovan od vlage 14) PRfROČNl URBAR GOSPOSTVA RIB NICA ZA PODI-OŽNiKE. Ki SO NASTANJENI V ŽUPNIJI RIBNICA OD 1754-1797 ÍHand ürbarium der Hcrrrschafl Rcifmlz über die :n der Plarr Rcifnil/ wohnhaften Unterthancn seit anno 1784 his 97), 17G4 1797, papirna podlaga, 764 oštevilčenih izpisanih listov, vezan v usnje, velikost 30 cm x 41,5 cm. jezik in pisava nemščina, golska kurziva, signatura; AS-774. knjiga! 15 gr a. V knjiga 15) 15) PRIROČNI URBAR GOSPOSTVA RIB NICA ZA TISTE PODLOŽNI KE, KI SO NASTANJENI V DEŽEL NOKNEZJl LO-KALJJf DOLENJA VAS IN V ŽUPNIJI RIBNICA {Hand Ürbarium der Herrschaft Rciiiiitz üher dic in der landesfiirsllichcn loca lie Nidcrdori' und der Pfarr licifnitz seshaften Untcrlhancn), 1798-1810, papirna podlaga, 767 oštevilčenih zpi.i:ai)ih listov, vezan v usnje, velikost 30 cm x 43,5 cm, jeziK in pisava: nemščina, goSktf kurziva, signatura AS 774, knpga 16 (gr. a. V, knjiga 16) 16) /Urbar gospostva Rihnica, 1. del/, 1818 1829 papirna podlaga, 157 izpisanih listov hrbet vezan v usnje, ostalo v karton, velikost 24 x 38,5 cm jezik in pisava nemščina, gotska kurziva, signatura: AS-?14, knjiga 17 (gr. a. V knjiga 17) 17)/Urb~ gospostva Ribnica, 11. del/, 18i8-1829, papirna podlaga, 154 izpisanih listov (fol. 236-491), hrbet vezan v usnje, oslalo v karlon, velikost 24 cm x 38 5 cm, jezik in pisava: nemščina, golska kurziva, signatura: AS-774, knjiga 18(gr.a V knjiga 18) 18j/Urbar gospe Iva Ribnica, IV del/, 18181829, papirna podlaga, 217 izpisanih lislov (fol. 816-1117), hrbcl vezan v usnje, ostalo v karlon. velikost 24 cm x 38,5 cm, jezik in pisava: nemščina, gotska kurziva, signatura AS 774, knjiga 19 (gr. a. V knjiga 19) 19) /Urbar gospostva Ribnica. V. del/. 1818 1829, papirna pudlüga, 155 izpisanih lislov (tol. 1176-1407), hrbet vezan v usnje, ostalo v karlon, velikost 24 cm x 38,5 cm, jezik in pisava: nemščina, gotska kurziva, signatura ^S-774. knjiga 20 (gr a V knjiga 20) 20) PRIROČNI IJRISaR GOSPOSTVA RIB N1TA, I 'Icl (H;:nd Urhariiun der Hcrrsehaft Rcifnitz 1), 1830-1848, papirna podlaga, 281 izpisanih lisolv (fol. I 23U), hrbet vezan v usnje, oslalo v karlon, velikost 24 cm x 38 cm, jezik ir. pisavi: nemščina, gotska kur živa, signatura. AS-7/4, knjiga 21 (gr. a. V, knjiga 21) 21) PRIROČNI URBAR GOSPOSTVA RIB NIC A, II. del (Hand Urhariuir der Ilerrschalt Rmfnitz 1830, 11), 18301848. papirna pod laga, 314 izpisanih lislov (fol. 236-491, ->97 707). hrhel vezan v usnje, ostalo karton, velikost 24 cm x 38 cm, jezik in pisava: nem ŠČina, golska kurziva, signatura: AS-774, knjiga 2? (gr. a. V knjiga 22) 221 PRIROČNI URBAR GOSPOSTVA RIB NICA, 111. del (Hand Urbarium der Hcrr schafl Rcifnitz 1830,1II), 1830-1848, papirna podlaga, 289 izpisanih listov (fol. 4