T
Pred 250 teli
Po Vabazorja
L. 1689 j« Janez Vafliart Vain*«» v Ndrnbergu izdal »»oje ogromno delo »Cast Vojvodine Kranjske«. Po krasnem piesteljevem uvodu *c vrsti cela vrita pozdravnih peami v nemškem in latinskem ter več p«ami v alo-venskem in hrvatskem jeziku. Slovenski pozdrav sc ({lasi:
»Zaititno voiejne te Krajnake deiele k'le-ttm usčh hvale urednčm bukvam Krajnskiga popiavajna visoku ilahtnu rojeniga Goapuda Jan<'«a Rajborta Valvasorja...«
Pozdravna pesem pa »e začne takole:
»Je pčrlču enkrat tajst« dan s tulikčm prolnam pfcrpeUn. O srečne dan? O srečna luč? Katera ima! tok veliko muč, de te bukve pčrpelal. n*m to pravo luč podal...«
Slovenske in nekaj tatinskih pesmi ie napravil Jožef Siaencelli. hrvatske: .Paval Ritter, aliti Vitezovich, zlati Vitez.«
Gorenjsko
Valvazor je delil Kranisko v pet delov: Gorenj:ko, Dolenjsko, Srednjo Kranjsko, Notranjsko in Istro.
0 Gorenjski pričenja Valvazor tako:
»Ohmejit«v Gorenjske, ki se aplolno ime-nn|e G Л r e n s k a Stran pričnem najprej pri mestu Ljubljani (ki leti med Štirim' del) in sicer nad mestom med Krakovim in Trnovim. tam kjer ae izliva v reko Ljubljanico v da mala Ljubljanica. Gradatica imenovana « Valvazor ie potegnil mejo ob Gradalici tja onostran Polhovega gradca, nato pa po vrhovih Julijakih Alp, Karavank in Kamniških planin nazal do Save pri Zagoriu.
«Prebivalci so pravi Kranjci po jeziku in obleki: kajti govore dobro kranjsko hodijo v kranjskih notah: izvzemam le va* Bitnje, kakor jo aplolno nazivljejo. Tu govore sinko nemško in kranjsko, med aeboj mešano. Pri Beli peči ljudje ne znajo kranjsko, ampak govore prav In aamo nemško.«
«Ljudje ao zdrave nature, močnega telesa, čvrsti in umi. delavni in postrežni.«
»Med njimi je mnogo tovornikov »zamar-jev«, kakor jih imenujejo, ljudi, ki na konjih in tovorni živini prenašajo blago Je tndi mnogo rudarjev in veliko tkalcev in trgovcev. Tovore blaHo na konjih v Gradec, na Dunni. Salzburg. Trat. Gorico in ie v mnogo drugih kra|ev, namreč vino, olje, sol, žito. platno, livo srebro, železo, jeklo. Ker v vaej deželi oi pravih voznikov, ki bi nalagali, kskor na Nemikam težke tovore, vozijo na malih vo-
Tako |e živel Goren|«c pred 250 leti. Kaj pravit«, kaj a« j« apremenilo od tistih dob?
Gorcnjaks mesta in trgi. Valvazor našteva naslednje: mesta Kranj, pol mesta Ljubljane. Radovljica, Kamnik: trgi: Jett-nice, Tržič. Bela peč. Vače Izvzemli Belo peč pri vaeh omenja Valvazor, da j« Is slovenski naziv aplolno v rabi.
Samostanov a 4 ljubljanskimi vred navaja 9; župnl| 41, obljudenih gradov 76, neobljudenih in razpadajočih gradov pa 18, med njimi Goričanc in Kolovec.
Med gorenjake (are itei« tudi lent-peterako (aro pri Ljubljani, ki je tedaj obacgala 25 podružnic, med njimi poleg sedanjih še: D. M v Polju, av. Andreja v Kaliju, av. Jurij ob Savi sv Kancijan v Sev-lah. av Kriitof pri Ljubljani, av. Ana v Javorju. sv. Miklavž v Lipoglavu, »v. Simon in Juda na Rudniku, sv. Marijo na Rožniku, sv. Simon in Juda na Viču. sv Martin Pod smreko. av Anton v Brezovici, »v Lovrenc v Dra-gomtju, av Jan Krslnik v Logu sv Martin v Notranjih goricah, av. Duh v Vnanjih goricah V tei (ari so na leto kratili 300 otrok, pokopali pa manj ko 100 mrličev.
Vas! in Ifudje
»Bled leži pod blejskim gradom tik ob blejskem jezeru. Njegova okolica je precej neravna Prehivalci izdelujejo lesene posode «
»Kranjska gora je velika vas pod snežniki ob Savi.« Valvazor pravi, da je m'zlo tam gori in slaba zemlia. »Nad to vasjo ic luknja, ki jo je skozi ska'o snržnika narava sama tako pripravno izdolbla, da lahko greš peš skozi goro. Ponekod jc pač Ire^a lesti po vaeh štirih. Toda to je vcbkn prednost, da lahko prideš v Bovcc, ker imal sicer več milj ovinka ...«
D r a g o m e I i je vlika vaa ob Pšati V niči ie mnogo tovornikov, ki tovore blago na konjih.
Domžale so velika vaa... v leni ravnini ... Poleg drugih je mnogo tovornikov.
Brile leže med visokim tlorovjem blizu Kolovrata. Valčani so včasih bolj pobožni ko včasih: pred nekaj leti so tam ubili mežnarja. tudi župnika so s kamenjem zbili a konja.«
»Ihan je blizu Krumpcrka... Prebivalci delalo postelje in hodijo po tem poslu po svetu, tudi ženske, otroci in m"žje...«
»Homec je imenitna vas ob Bistrici... na cesti med Ljubljano in mestom Kamnik
->Siška. le četrt ure od Ljubljane. je velika vas z lepim dobrim polierr» in sadjem, kar neguje narava in pridnost. Tu ima Ijub-
Vlpsvci b Vlpavka.
Valvasor pita: Vipavci imajo avoj aedež na lakozvsnem Notranjskem na goriških ali furlanskih mejah in * nakatarih »neb okrog Vipa»«. Kranjec jih imenuje Vipave« (Vipatue) in jim seveda v jeziku oi «oak, kar iagovora tite. Sicer pa |a razloćak majhen. Njihova no*a jc tudi nekoliko drugačna
kakor drugih Kranjcev, kakor kal« slika.
z«h. česar tovorniki na konjih ne morejo pre-naiatL Mnogi spravljajo tako jeklo in železo dvakrat na t«d«n v Ljubljano in dovažajo odtod v avoje rudnike žito in drug živež. Mnogi, ki kupčujejo a platnom, ga apravljajo v Italijo. Tudi takih ni malo. ki kupčujejo a konji in jih prodajajo v Italijo.« Nato popiauje, kako sami tko doma sukno. delajo sita, kar vac gre v tuje dežel«, c«lo č«z morje. Kupčujejo z domačo volno. Gorcnjaki ovčji sir pa j« tako dob«r in okuaen. da ga »prodajajo v Nemčijo za parmezan.«
»Rede mnogo živin«, ovac, koza. volov in posebno mnogo nad va« lepih konj Močno trgujc|o z rdečim in črnim cordoanskim usnjem. ki ga tod marsikje izdelujejo, in ga izvažajo daleč notri v Rimsko cesarstvo.«
Opiauf« nadali«. kako daleč po svetu (na Holandako, Angleško in v Frandjol gredo zdravilna ol|a, ki jih znajo pridelovali, ter polhov« kož«.
•Velika množina ljudi, ki a svojim rokodelstvom pridobivajo dela za svoje zobe, dela dog«, tehtarje. »kale, kadi, vsakovrstne aode ln poaodj» Drugi pa izvabljajo svojo hrano iz afiv«, obdelujejo čudovito dobro polj«. Premnogi pa a« pečajo z lovom in zasledujejo Jivlačioo.«
ljanska goapoda mnogo pristav.«
»Zagorje leži pol milje od Galenpcrga proti Savi... med viaukim gorovjem. Ti valčani so skupaj a svojimi sosedi pred nekaj leti začeti splošen upor in deželni punt...«
Vaeh gorenjskih vasi nnlteva Valvazor nad 150. Na teh vzgledih vidimo, knko se je svet v zadnjem četrttisočletju zasukal.
Dofenjsha
Valvazor pravi, da ae Ia del dežele aplolno nazivlje »Da len ska Stran«. Pričenja pa ae v Ljubljani pri frančilkanskem stolpu (sedaj Vodnikov trgj. Meja gre ob Ljubljanici do Zaloga, odtod po Savi do Mokric na meji Slovenske Krajine, čez Gorjance do Novega mesta, ob Krki mimo Soteske in Žužemberka do vasi Krka ter odtod na Šmarje. Škofljico in Ig do Ljubljanice in oh njej do Ljubljane nazaj.
»Dolenjci so pravi naravni Kranjci, govore vai dobro kranjsko, pač pr malo zategujejo besede. V njihovi noši je precej razlike... Ljudje ao dobrega zdravja, močni in delavni, ker so jint za delo, ki ga opravljajo, take telesne sposobnosti potrebne, zato jim jc narava podelila potrebnih moči. Kakor imajo ptice, ki daleč hodijo po hrano in morajo zalo
daleč letati, močne peruti, tako je dana sila in moč ljudem, ki si morajo alužiti kruh s teleano močjo Takih pa j« na Dolenjakem največ .., Mnogo je tovornikov, voznikov in brodnikov. Tovorniki (zamarji) tovore vino do Ljubljane. Tudi vozniki vozijo vino na vozeh le do Ljubljan«. Brodniki pa po Savi z vaem blagom iz Hrvalkega, Štajerskega in Dolenj-akega gredo proti Ljubljani in aicer v tako napornem delu. da se človek po pravici čudi, odkod tem ljudem taka moč, ki obvlada celo tako deročo reko, da jih mora nositi proti svojemu toku Tudi navzdol vozijo vse blago.
Mnogi kupčujejo s platnom, zelo mnogi z voli, ki jih prodajajo v Benetke. Tudi drugače zaalužijo mnogo pri različni živini, svinjah, ovcah, kozah, volih ... Mnogi trgujejo z lanom, drugi z medom, ki ga na Dolenjakem vsako leto pridelajo atrašno veliko. Poleg teh ao drugi vsakovrstni rokodelci.
Pošten znoj jim pije polje, ki ga vneto
imajo prav lepo ramo po tj«. Med valčani je mnogo konjskih kupčevslccv.«
• Smarj« ao velika vas od Ljubljan« proti Viinfi gori. Tam j« mnogo tovornikov .. .a
»Martinj« vas blizu Trebnjega v Temenici. Ta velika vaa apada pod vilnjegorako gospostvo. C« je tr«ba prijeti zločinca in ni nobenega biriča, ga morajo ujeti valčani, ali pa biriču pomagati...«
«Šmartno je 4 milje od Ljubljane, nedaleč od Save na rodovitnih tleh. Zemlj« je I« za 4 grunte, a je vaa razdeljena na male hišice. Prebivalcev je več ko ato, med njimi precej tovornikov in rokodelcev, poaebno mnogo usnjarjev, ki izdelujejo črno usnje Dobil tudi prccej mnogo krčem, in sicer... 18. Kajti tem ljudem gre vino bolj v slaat ko voda ...«
»Trebnje je aicer velika, a zelo blatna in umazana vas med Ljubljano in Novim meatom, ima pa lepo polje in travnike. Pri Trebnjem jc dobiti mnogo atarin -. n poganakih grobov in novcev ...«
»St. Vid je velika vaa pri Stični z dobrim blagoslovljenim poljem Tu prebiva mnogo rokodelcev in je mnogo gostiln ter po več žegnanj na leto ...«
Tovorniki na poti.
Slika nam kaže, kako so v Valvazorjevih časih na »i predniki po Notranjskem. Dolenjskem in Gorenjskem tovorih žito, vino in drugo blago.
in pridno obdelujejo; posebno pa še, in še mnogo bolje vinograde, katerih jc tod obilo. T« obdelujejo z neverjetno pridnostjo.«
Tako je bilo v glavnem življenje naših dolenjskih prednikov pred 250 leti.
Mesta in IrQi
Valvazor naltcva pet mest in 5 trgov. M e s t a i Krlko (Keršku). Kostanjevica (Ko-stajnnuca). pol mesta Ljubljane fLublana). Novo mesto (Novo mestu) in Višnja gora. Trgi: Litij;.. Mokronog, Radeče, Žužemberk. Svibno.
Samoslnni in iuoniie
Sem prišteva Valvazor ljubljansko škofijo in jezuitski (Sv. Jakoba trg) ter frančiškanski (Vodnikov trg) samostan v Ljubljani. Vseh samostanov je 9, župnij pa 29. med njimi meat-na župnija v LjuMjani. Med samostani navaja Stično in Pletcrjc.
Za vzgled navedemo, da je župnija St. Vid pri Stični štela tedaj 29 podružnic, med drugim 3 na Primskovem a tabori in Veliko Loko V tej fari je umrlo na leto 250 ljudi, 300 pa so jih krstili.
Gradovi
Obljudenih gradov je naštel Valvazor na Dolenjskem 92. ined njimi ljubljanski Grad in Rakovnik pri Ljubljani; neobljudenih in zapuščenih pa 14.
Dolžniške vasi in raščani
»Dolenjska ima oboje: zelo rodovitno zemljo in pridnega obdelovalca, zato je gosto naseljena in ima mnogo velikih vasi.,.« Valvazor pravi, da je dolenjskih vasi toliko, da ne more vseh naštevati. Iz njegovega seznamu omenjamo le nekatere:
»Dobrunjc, Zgornje in Spodnje, so velika vas eno miljo pod Ljubljano z ravnim in rodovitnim poljem ... To vaa bi lahko imenovali tudi vas peric, ker tu stanuje mnogo peric, katere vsak teden Rodijo v Ljubljano po umazano perilo in ga pero. Tudi belijo platno in prejo.«
»Laniše je velika vas pri Šmarjah. Včasih je bila tu župna cerkev, aedaj pa jc v Šmarjah.«
»Ccrovca je blizu Wagcnsbergo. Leži v dobri in rodovitni dolinici in preživlja mnogo kovačev, ki iz železa izdelujejo vsakovrstne stvari...« (Danes menda ni tu nobenega kovača, ampak same kmetije.)
»Mirna peč (Valvazor pravi Medna peč) je med Trebnjim in Novim meatom. Pred nekaj leti je toča pobila žito. Zato ao hoteli kmetje nad župnika, da bi ga premlatili mesto zbitega žita. Ta pa jc pred tem apoštovanim obiakom nepričakovano pobegnil ter ae i« skrival, dokler s« razjarjenim ljudem ni polegla jeza Preprosti kmetje namreč verjamejo, da morejo duhovni gospodje odvrniti točo...«
»Krcanic« ao ob Savi nad Poganikom.
Stanga je biln podružnica lmartin»ke fare, toda že tedaj sloveča božja pot sv. Antona Padovanskega. Valvazor pripoveduje, da je eden njegovih podložnih po priprolnji av. Aniona ozdravel od težke kile Pravi, da je sum porok za resničnost lega čudežnegn ozdravljenja.
Velike larc, mesta, obrtni kraji, gor«, reke, rudniki — to vse je tu izpuščeno, ker o tem piše Valvazor obširno drugje. Tu omenja lc življenje našega kmeta na vasi. Več obrti in več trgovine — fc zdi človeku — jc bilo takrat. Tudi takrat so ljudje hod*!i v tujino, toda vedno so se vračali domov, za katerega ao trpeli.
Drugi deh Kai'ske
Med Srednjo Kranjako šteje Valvazor Belokrajino in sedanjo Dolenjsko od Novega mcata proti Kočevju in Ribnici: Kočevsko, Ribniško in Suho Krajino. Pravi Kranjci so mu tudi tu le tisti, ki slovensko govore. Kočevarji pa govore nerazumliivo nemščino. Domača obrt je že tedaj redila te kraje. V delu Srednje Kranjake (misli Belokrajino in Gorjanc«) pa stanujejo Vlahi ali Uskoki, ki so starovcrci ter govore jezik, podoben hrvaškemu. Ti so na glasu kakor bojevniki in hajduki.
Notranjska: Tu je nalel Valvazor sledeče prebivalalvo: prave Kranjce, Krašev-ce. Vipavce. Pivčane in Ciče. Kralevci. Vipavci in Pivčani so pravim Kranjce^ zelo podobni. Kranjci žive od Vrhnike proti Postojni, Pivčani na Pivki, Vipavci v Vipavi, Kralevci pa tja do Devina, ki |c edino meslo tega dela dežele. Ajdovščine noče šteti med mesta. O vseh teh prebivalcih je Valvazor poln hvale.
Peti del Kranjake je pri Valva-zorju Istra s svojim prebivalatvom. Tu loči prebivalstvo v dve vrsti: Dalmatine«, ki žive okrog Reke. Kaatva. Lovranc, Moščcnic in tam okrog ob morju, ter govore dalmatinski jezile «. Drugi det prebivalstva ao pravi Iatrani ki žive okrog Pazina.
Vidi pa ae Valvazorju, da je Istro razmeroma najmanj poznal O Srednji Kranjski in Notranjaki pa je zbral toliko gradiva, ki ga obdeluje s tako ljubeznijo, da bi bflo vredno, ko bi o tem kedaj drugič na tem mestu obširneje govorili.
•
Leta 1938. bo preteklo 250 let, odkar je Valvazor izdal avoje znamenito delo čnst dežele Kranjske«, ki je pravzaprav čast Slovencev. Ali ne bi kazalo, ko bi a« ga ob tisti priliki dostojno spominjali? Ni bit sin пл/cgu naroda, bil pa je goreč prijatelj alovenskega ljudstva, ki je gorel hrepenenja to deželo in tn ljudstvo napraviti poznano v tedanjem kulturnem svetu. Iz t« ljubezni jc zapravil svoje premoženje in umrl revež — za čast Slo-vancev.