AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB
NO. 81
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 7TH, 10.37
LETO XL — VOL. XL.
Med prijatelji Roosevelta je nastal oster spor radi načelnih naziranj. Senator Wheeler, liberalec, napada predsednika
Washington, 6. aprila. Senator Wheeler iz Montane je včeraj napadel predsednika Roosevelta, ker je predsednik zadliji teden izjavil, da so cene življen-skim potrebščinam, pa tudi cene Jeklu in bakru previsoke.
Senator Wheeler je bil še pred nekaj meseci eden najboljših prijateljev predsednika Roosevelta, katerega je dosledno zagovarjal v senatu. Toda odkar •ie Roosevelt priporočil reorganizacijo najvišje sodnije, sta se pa Prijateljstvo Roosevelta in set-natorja Wheelerja ločila.
Senator Wheeler je včeraj izjavil, da Roosevelt nima prav, ko je trdil, da so cene bakru in jeklu previsoke. Obenem je senator Wheeler izjavil, da če bo Roosevelt proti visokim cenam Materiala, da bodo delavci zopet dobili znižane plače.
Senator Wheeler prihaja iz države Montane, kjer se danes pridela največ bakra v Zedinjenih državah. Povprečno zasluži v Montani delavec v rudniku za baker $7.75 na dan. Senator Wheeler pravi, da je to prenizka
plača, in prav ima.
Toda senatorju Wheelerju je odgovoril senator Robinson iz Arkansasa, ko je povedal, da ob času ko so kompanije zvišale plače delavcem za 75 centov na dan, so obenem tudi dvignile cene bakru.
Zvišane cene bakru znašajo $30,000,000 na leto, dočim so se delavske plače zvišale za samo $3,000,000 na leto. Kompanije so profitirale, je dejal senator Robinson, delavci so profitirali, toda 90 odstotkov profita bodo še vedno imele kompanije deset odstotkov pa delavci. Zakaj torej lamentacije proti Rooseveltu! je dejal senator Robinson.
"Senator Wheeler," je rekel senator Robinson, "bi moral od časa do časa spregovoriti tudi besedo za delavca. Povišanje cen bakra za $30,000,000 na leto'na vsak način opravičuje delavce, da dobivajo letno $15,000,000 več kot dosedaj. Bakrene kompanije bi lahko plačevale $10.00 na dan, pa bi še vseeno imele $25,000,000 čistega profita na leto,"
-o—
Sest milijonov letno za ci-j vilno vojno v Ameriki
Cleveland. — Bivši kongres-man Fenerty je imel včeraj v Clevelandu govor, tekom katerega je povdarjal, da rdečkarji potrošijo v Zedinjenih državah letno šest milijonov dolarjev za civilno vojno. Naslov govora, ki ga je imel Fenerty je bil: "Ameriška filozofija življenja napram komunizmu." "Rdečkarji so bolj na delu danes, kot pa pravi Amerikanci," je dejal Fenerty. "Rdečkarje dobite v naših šolah in univerzah, ponekod celo na cerkvenih prižnicah, v Uredništvih velikih časopisov in Ha javnih shodih." Mr. Fenerty je govoril na zborovanju organizacije Knights of Columbus in je Povedal, da nikakor ne napada s svojim govorom komuniste, Pač pa ima govore le, da dobijo komunisti priliko, da izvedo čisto resnico, katere ne morejo dobiti h svojih lastnih virov.
-o-
Poroka slovenske zdravnice
Dr. Angela Dejak, prva slovenska zdravnica v Clevelandu se je na velikonočni pondeljek Poročila s profesorjem, dr. J. F. O'Donnellom. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Vida in poročne obrede je izvršil msgr. Poni-kvar. Poročenca sta odšla na poročno potovanje v Washington, L. C., odkoder odpotujeta v New York, kjer ima profesor službo. Nameravata potovati tudi v Evropo. Dr. Dejak je začasno opustila svoj zdravniški urad v Clevelandu. Nevesta je hčerka spoštovane slovenske družine, Mr. in Mrs. John Dejak, 1413 E. 55th St. Mladi slovenski zdravnici želimo mnogo sreče v novem stanu irt upamo, da se zopet vrne nazaj v Cleveland. Seja v Collinwoodu
Nocoj večer ob 7:30 se vrši v cerkveni dvorani na Holmes Ave. zelo važna seja pevskega zbora žirija ml. Vsi starši so prošeni, da pridejo, zlasti se pa opozarja one, ki so prevzeli delo za koncert, da pridejo. Koncert se vrši prihodnjo nedeljo zvečer. — Predsednica.
Mestna elektrarna
Direktor mestnega utili-tetnega oddelka, Mr. Franlc Wallene, je izjavil včeraj, da bo tudi mestna vlada v nekaj tednih pripravljena, da zniža ceno elektriki, kot jo je znižala privatna družba, The Cleveland Electric Illuminating Co, I ni e n irji mestne elektrarne »o že na delu, da doženejo, če more mestna elektrarna znižati cene. Do znižanja cen bo gotovo prišlo ,toda koliko bo znašalo znižanje, se ne more še vedeti. Privatna kom-panija bo prodajala elektriko Clevelandčanom po 1. maju mnogo cenejše kot pa mestna elektrarna.
Franco tolaži Mavre
Seville, španska, 6. aprila. General Francisco Franco, vrhovni poveljnik španskih nacionalistov, je včeraj obljubil dobre in visoke nagrade afrikanskim Mavrom, ki se borijo ž njim proti madridski vladi. Obljubil je mohamedanskim Mavrom, da jim bo plačal potovanje v Meko, ki je "sveto mesto" za mohame-dance in da njih službe na španskem bojišču ne bo pozabil, pač pa jih bogato nagradil. Mavri so dosedaj bili ena najbolj izdatnih pomoči na španskem bojišču.
Italija ne bo podpirala nevtralnosti na Španskem. Laška vlada citira akcijo francoske vlade, ki podpira madridsko vlado
Rim, 6. aprila. Visok laški uradnik se je izjavil, da se bo Italija najbrž umaknila iz zveze 27 evropskih držav, ki so priglasile zadnje čase popolno nevtra-liteto napram Španiji. Italija dolži Francijo, da je prva prekršila določbe nevtralitete.
"Italija," se je izjavil laški minister za propagando, "se ne bo ozirala na predpise drugih držav, ker je jasno dokazano, da države, ki so podpisale nevtralno pogodbo glede Španije, ne izpolnjujejo določb pogodbe.
"Italija sicer ni pripravljena pošiljati nadaljno vojaštvo v Španijo, toda bo najbrž prisiljena k temu, ker ostale države podpirajo madridsko vlado. Italija bo nastopala glede položaja španske civilne vojne natančno tako, kakor to delajo ostale države."
Laška vlada je obdolžila francosko vlado, da je v dnevih med 1. in 25. marcem storila sledeče:
francoska vlada je poslala socialistični vladi v Madridu 109 zrakoplovov, 10,000 pušk in dovolj streljiva za armado 50,000 mož.
Rusija je ob istem času poslala madridski vladi 10 vojnih letal, narejenih v Rusiji, nadalje 35 bombnih zrakoplovov narejenih v Oehoslovaški in 34 vojaških zrakoplovov narejenih na Nizozemskem.
Francoska vlada je nadalje posredovala, da je neka dunajska orožarna poslala v Španijo stroje, ki izdelujejo dnevno 126,-000 krogel za puške. Francoska vlada ima nadalje naročilo od madridske vlade za 50,000 puš^ in 50,000,000 krogel.
Ob istem času se poroča, da so nacionalisti v Španiji dobili več zmag na južni in severni fronti. Trdnjava Onchiadano na severni fronti je padla, poleg tega so pa nacionalisti osvojili mesta Verderin, Moncgategue in Oleata. V splošnem se pa položaj ni spremenil.
Chrysler štrajk bil sinoči poravnan
Lansing, Mich., G. aprila. Go-verner države Michigan Frank Murphy je v torek večer naznanil, da je prišlo do sporazuma med United Automobile Workers unijo in med Chrysler kor-poracijo.
Kompanija bo priznala unijo kot zastopnico za kolektivno pogajanje za vse one delavce, ki pripadajo k uniji.
Unija trdi, da pripada 59,-000 izmed 67,000 Chrysler delavcev v unijo. Dne 8. marca je unija zahtevala od Chrysler kor-
poracije, da je edina zastopnica vseh delavcev, ki delajo pri Chryslerju. Ker je kompanija to zavrnila, so delavci zaštraj-kali.
Kompanija se je včeraj tudi zavedala, da ne bo pospeševala ali finančno podpirala kako unijo, ki bi bila na-protna United Automobile Workers of America.
Unija se je pa zavezala, da ne bo več razglasila sedečega štraj-ka, dokler traja pogodba med
unijo in kompanijo. Pogodba poteče 31. marca, 1938.
Unija se je nadalje obvezala, da ne bo "ustrahovala" drugih delavcev, ki ne spadajo v unijo, niti ne bo vpisovala člane v unijo na kompanijskem svetu ali ob kompanijskem času.
Da je prišlo do mirne poravnave se je največ zahvaliti go-vernerju Murphyju, ki je spravil fkupaj Chryslerja in Lewisa. Več tisoč delavcev se še ta teden vrne na delo, ostali pa v pondeljek.
Shod jeklarskih delavcev
V soboto večer 10. aprila ob 7:30 se vrši v Slovenskem narodnem domu shod vseh delavcev, ki so zaposleni pri American Steel & Wire Co., naj bo kjerkoli v Clevelandu. Povabljenih je več izvrstnih govornikov, ki bodo razložili sedanjo situacijo v tej industriji. Sklicatelji shoda vabijo vsakega je-skega delavca, da se udeleži tega shoda.
Zopet v bolnici Mrs. Josephine Desonija je bila ponovno odpeljana v Charity bolnico. Nahaja se v sobi št. 319. Družina Desonija se nahaja na 957 E. 236th St. v Euclidu. Dobri ženi želimo, da bi čimprej okrevala.
Župan Burton zavlačuje železniško vprašanje
že lansko leto, aprila meseca, je potekla pogodba med mestom Clevelandcoj in med družbo cestne železnice v Clevelandu. Pogodba določa, koliko sme računati družba cestne železnice za voznino in kakšnih ugodnosti so deležni, potniki na uličnih karah. župan Burton je ves čas trdil, da mora imeti "dovolj časa," da do-ženc, kaj naj bi bilo najboljše za mestno prebivalstvo. In to št udi ran je položaja traja sedaj že eno leto, ne da bi se kaj konkretnega ukrenilo. Mestna zbornica, ki ima vrhovno kontrolo nad poslovanjem cestne železnice, cinca in cinca že celo leto. Očitanja prihajajo od ene kot druge strani, da kompanija zapravlja denar v škodo klientov. Toda ni mogoče dobiti enega samega councilmana, ki bi znal nastopiti in povedati, da je čas, da se naredi konec neznosnemu stanju. župan Burton bi lahko naredil pritisk na mestno zbornico, toda očividno je bolj zaposlen s. politiko kot z mestnim gospodarstvom. Končno besedo bodo imeli volivci, kajti letos so županske volitve v Clevelandu. --o—-
Če ne plačate vožnje, ste ubiti
Washington, 6. aprila. Udru-ženje lastnikov ameriških železnic sporoča, da je bilo lansko leto ubitih nič manj kot 2,786 oseb, ki so se vozile po raznih tovornih vlakih — brezplačno. Ljudje si želijo prihraniti vožnjo, pa skačejo v vozove ali pod vo-1 zove vlakov in se pri tem največkrat ponesrečijo.
--o-
Veseli dogodek Mr. in Mrs. John Yager, 15501 | Lucknow Ave. sta dobila sinčka ' prvorojenca, katerega so vsi ve-' seli. Mamica in dete sta prav ' zdrava. Iskrene čestitke! Mamica se' nahaja v St. Luke's bolnišnici.
Važna seja trgovcev V četrtek 8. aprila, ob osmih zvečer, se vrši zelo važna seja članov Progresivne trgovske zveze v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsak član te organizacije naj bo navzoč.
Dva kozarca žganja
New York, o. aprila. Er-skhie Rogers, član višje sodnije države Nrm York, je včeraj ugodil p-ošnji porotnikov, ki so imeli razsoditi o zelo resnem slučaju glede nekega morilskega slučaja. Trije porotniki so povedali sodniku, predno so se umaknili k posvetovanju, da bo posvetovanje trajalo precej dolgo in da bi radi tekom posvetovanja imeli požirek pijače. Sodnik je izjavil, da dovoli vsakemu porotniku tekom- posvetovanja dva velika kozarca žganja — na državne stroške!
Svet je zgubil pravo vero v Boga...
Cleveland. — "Eden izmed največjih vzrokov, zakaj se svet danes pripravlja na ponovno klanje je, ker je svet zgubil vero v svojega Stvarnika," se je izjavil te dni Rev. Dr. Albert W. Beaven, pr e d s e d n i k Colgate-Rochester semenišča. "Je vprašanje med življenjem in smrtjo, če verujete v Boga," je nadalje-vad dr. Beaven. "Kar vi mislite, to tudi naredite, in če pozabite Boga, pozabite svojega Stvarnika, v vas se vseli sovraštvo, nastane nesporazum, prepir, poboj med narodi, ki ne poslušajo poglavitnega nauka Boga — ljubi svojega bližnjega kot samega
Washington, G. aprila. Senatna zbornica kongresa je včeraj sprejela novo .postavo v korist premogarjem v okrajih mehkega premoga. Predlog gre sedaj v poslansko zbornico, kjer bo najbrž tudi sprejet.
Reakcionarni senatorji, republikanci, so napadli predlog tekom zadnjih štirinajstih dni, toda kc nčr.o je bil sprejet s 58 glasovi proti 15 kljub grožnji, da Lo najvišja sodnija ovrgla to postavo, kakor je zavrgla prvotno Guffey postavo v korist premogarjem v okrajih mehkega premoga.
--1
Za katoliške šole
Skoro brez debate je včeraj senatna zbornica državne posta-vodaje v Columbusu sprejela predlog, da se da podpora katoliškim šolam v državi Ohio. 25
Zagovorniki nove premogar-ske postave so pa mnenja, da bo nova postava potrjena tudi od najvišje postave, ker v novi postavi so izpuščene vse one točke, napram katerim je najvišja sodnija ugovarjala.
Nova Guffey-Vinson postava doleča, da se ustvari komisija obstoječa iz sedmih mož, ki naj določi minimalno plačo za pre-megarje. Obenem pa določa postava, da ima komisija pravico dclcčevati cene premogu, da tako prepreči, da premOgarske družbe ne bodo izkoriščale odjemalcev premoga.
Rusi na španski fronti
Cordoba, 6. aprila. Najnovejši ruski zrakoplovi na španski fronti socialistov so včeraj prvič 1 ubijali med nacionalisti. 15 boljševiških zrakoplovov se je pojavilo sinoč na tem mestom. Pobili so stotine oseb in porušili stotine hiš. Več bomb je padlo tudi nad bolnišnico Rdečega križa, kjer je bilo mnogo bolnikov in ranjencev ubitih. Videti je bilo, da so sovjetski piloti namenoma metali bombe nad bolnišnice.
sebe. Naše življenje mora biti na gotovi podlagi. Sleherni izmed nas ima gotovo filozofsko naziranje c življenju. Samo norec govoril v svojem srcu, da ni Bega, in norec začne s poboji in klanjem, dočim iskreno verni krir.tijan ne bo začel s pobijanjem, razven če bo branil svojo posest, človek je ustvarjen, da živi v tovarišiji, v skupnosti. Toda kadar se začnemo sovražiti, postanemo podobni živalim. Bodisi kdor hoče, kdor začne s klanjem nedolžnih ljudi, ta nima vere v Boga in pri Bogu tudi mesta ne bo našel. . . -o--
Msgr. Duffy umrl
Splošno poznani Msgr. Eugene Duffy, direktor katoliškega pokopališča v Clevelandu in hišni kaplan v Charity bolnici, je preteklo nedeljo nenadoma preminul na domu svoje sestre v Ely-riji, ko je praznoval svoj 61. rojstni dan.
Razpisan natečaj
Slovenski Dom na Holmes Ave. razpisuje oddajo dela za zgradbo pivnice poleg sedanje stavbe. Kdor se za delo interesi-ra, naj položi svojo ponudbo najkasneje do vštetega 17. aprila na tajništvo Slovenskega Doma.
71 žrtev
Avtomobili so v Clevelandu letos ubili že 71 oseb. Lansko leto smo imeli ob istem času le 56 avto žrtev. Očividno je, da povzročajo avtomobili več smrtnih žrtev kot vse druge bolezni. Vzrok: neprevidnost voznikov.
Pokojni Edward Prijatelj
Kot smo včeraj kratko poročali je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani rojak Edward Prijatelj v starosti 52 let. Rarijki je bil doma iz Ribnice, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Ranjki je več let vodil brivnico v poslopju Louis Starmana na E. 200th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Pauline, rojeno čampa, in dve hčeri, Pauline in Vida, sina Edwarda, v stari domovini pa sestro. Pokojni je bil član društva Ribnica št. 12 SDZ in društva Lun-der-Adamič št. 20 SSPZ in delničar S. N. Doma na St. Clair Ave. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti na 19851 Nauman Ave. v cerkev sv. Kristine in na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostali družini.
Ogromen piknik
že sedaj se opozarja naše občinstvo, da priredi Progresivna trgovska zveza ogromen piknik na 27. junija v Wildwood parku, to je vzhodno od Euclid Beach parka, ob jezeru. Takrat bodo dali trgovci mnogo nagrad. Podrobneje o tem pikvuku bo še po-rečano pozneje.
V bolnici Mr. Marinko, 1234 E. 74th St. se nahaja v Glenville bolnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
senatorjev je glasovalo za in, sa-mo 11 proti. Glasom sprejetega
I predloga bo država plačevala denar šolskim odborom v posa-
i
'meznih krajih, in šolski odbori bedo plačevali katoliškim šolam. Da postane predlog postava mora biti sedaj odobren še od poslanske zbornice. Dvomljivo je, če bo tudi poslanska zbornica sprejela isti predlog. Pred dvema letoma je senatna zbornica sprejela enak predlog, ki je pa Lil pozneje v poslanski zborni-c' poražen- Predlog ima v poslanski zbornici mnogo nasprotnikov. .
--O-i-
Francija, Anglija, Belgija prosijo za pomoč
London, 6. aprila. Tri evropske demokratske države, Anglija, Francija in Belgija so sklenile, da se obrnejo za pomoč na vlado Zedinjenih držav, da pomaga Evropi, da v resnici začne z raz-oroževanjem. Državniki omenjenih držav so prepričani, da mora neprestano oboroževanje Končno pripeljati do popolnega ekonomskega bankrota, že lansko leto je izjavil predsednik Roosevelt, da je Evropa blazna, ko nadaljuje z oboroževanjem in da se z dobro voljo in čistimi idejami lahko najde pot med narodi, da se preneha z oboroževanjem in da države delujejo v mirovnih ciljih, in ne da bi nabavljale nove topove, bojna letala in streljivo. V finančnih krogih Evrope je znano, da financirji sami več nimajo dosti zaupanja v razne evropske države, ki so tako zadolžene, da kljub najbolj visokim davkom ne morejo več zmagovati stroškov, ki so potrebni za upravo držav.
-o-
Batov zrakoplov
Iz Chicage se poroča, da se je včeraj' tam ponesrečil zrakoplov, ki je last znanega čehoslovaške-ga milijonarja in lastnika tova-i*en za izdelovanje čevljev, Jo-nana Bata. Mr. Bata sam ni bil v zrakoplovu, toda trije potniki in pilot so bili nevarno ranjeni.
Zadušnica
Za pokojnim Frankom Deja-kom se bo brala sv. maša zadu-šr.iea v petek 9. aprila v sv. Vida , cerkvi ob priliki 27. letnice smr-i ti pokojnika. Sorodniki ranjke-ga in prijatelji so prijazno vab-i ljeni.
Gredo v New York
Naš Ježe Pozelnik, lastnik Clair-Doan kegljišča, nam sporoča, da odpotuje v četrtek v New York na veliko ameriško tekmo keglašev. Na tej tekmi bodo navzoči najbolj znameniti keglavci, kar jih pozna Amerika. In seveda, naš Jože Pozelnik, ki je bil že od nekdaj vodja kegla-škego športa med Slovenci v Clevelandu, mora biti tudi zraven. Saj se bo pa tudi postavil. Z Jožetom potujejo tudi kegljači Ed Jeršan, John Korman, Art StrobeljMn še par drugih prijateljev. Keglaške tekme se bodo vršile v New Yorku v petek in v soboto. Ob priliki obiska v New Yorku bo Mr. Pozelnik obiskal tudi uredništvo "Glas Naroda" in našega opernega pevca Mr. Anton Šublja. Mr. Pozelnik se vrne v Cleveland prihodnji pondeljek.
Iz bolnice
Iz bolnice se je vrnila Mrs. Johana Miklavčič, 1032 E. 71st St. Nahaja se še pod zdravniškim nadzorstvom.
V bolnico
i S Svetkovo ambulanco je bil ; odpeljan v St. Alexis bolnišnico mladenič Howard Velkovar, 928 E. 212th St. Podvreči se bo moral operaciji.
Senatna zbornica je sprejela novo postavo v korist premogarjev, Premogarske družbe bodo tožile na najvišji sodniji
z
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7TH, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Oleveland, Ohio
6117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50.
Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00.
Za Evropo, celo leto, $8 00.
Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months.
European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 180», at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1879.
_No. 81, Wed., April 7, 1937
"Mogočno ameriško časopisje"
V	"Congressional Record," ki je uradni zapisnik zborovanj poslanske in senatne zbornice ameriškega kongresa čitamo večkrat jako zanimive stvari, katerih sicer ne bi mogli zvedeti nikjer drugje. V tem uradnem zapisniku poslovanja ameriškega kongresa dobivamo skrito med vrstami dogodke in doživljanje med ameriškim narodom, o katerih sicer nikdar drugače ne bi zvedeli, da ne bi bili naši kon-gresmani tako prijazni in nam z njimi postregli v svojem uradnem zapisniku.
"Ameriška Domovina" je že mnogokrat tekom zadnjih let povdarjala, da je ameriško časopisje, tiskano v angleškem jeziku, zgrešilo svoj poklic v tej ali oni zadevi. Večina ameriških naših kolegov pri časopisju, ki se tiska v angleškem jeziku, je tako starokopitnih, da bi jih lahko primerjali z uredniki Mussolinijevega ali Hitlerjevega kova. Kar ne morejo in ne morejo razumeti, da gre svet naprej.
V	tej zadevi je kongresman Marty Maverick iz države Texas govoril zadnji teden nekaj izrednega in zanimivega, in govor kongresmana Mavericka potrjuje vše to, kar je "Ameriška Domovina" zadnja leta pisala o angleškem časopisju v Zedinjenih državah.
Imeli boste par minut zanimivega čitanja v naslednjih vrsticah, katere posnemamo iz uradnega zapisnika kongresa, in ko je demokratični kongresman Maverick napel sledeče litanije ameriškemu časopisju, ki je tiskano v angleškem jeziku:
"Gospod predsednik nase zbornice, pet mesecev sem čakal, da sem prišel k besedi, in prav veseli me, ko lahko danes izjavim, da je angleško časopisje v Zedinjenih državah z izvolitvijo predsednika Roosevelta doživelo najsilnejši poraz, odkar sploh obstoji angleško časopisje v Zedinjenih državah.
"Nikdar v narodni zgodovini obstanka ameriškega naroda se ni podalo angleško časopisje v Ameriki na tako nizko stopinjo propalosti kot tekom zadnje predsedniške kampanje. Toda ameriški narod je tako odločno, resno in energično zavrnil pisavo angleškega časopisja v napadu na predsednika Roosevelta, da to časopisje še danes ni prišlo k sapi. Stupidne, nezaslišane laži, ustrahovanja in sleparstva, kar so povzročali angleški časopisi v Ameriki, je presegalo vse meje.
"Celo naši ameriški lordi kot so Du Ponti, ki mislijo, da so edini "čistilci Amerike," so padli na hrbet, ko so čitali nezaslišane napade na predsednika "Roosevelta." Res je, grozna resnica je, da angleško časopisje v Zedinjenih državah danes ne razume več ameriškega naroda in ameriški narod ne razume angleškega časopisja.
"Dovolite mi, tovariši v kongresu, da vam navedem nekaj primerov propagande iz angleškega časopisja tekom zadnje predsedniške kampanje. V New Yorku je pisalo angleško časopisje, ki ima 2,586,124 naročnikov za Roosevelta. Roosevelt je dobil v New Yorku 2,041,347 glasov. Za Lan-dona je pisalo v New Yorku časopisje, ki ima 2,296,058 naročnikov. In Landon je dobil v new Yorku samo 665,951 glasov.
V	Chicagu so imeli časopisi, tiskani v angleškem jeziku, samo 228,587 naročnikov. Roosevelt je dobil v Chicagu 1;283,164 glasov. Angleški časopisi pa, ki so strašno agiti-rali za Landona v Chicagu, imajo 1,975,062 naročnikov. Toda Landon je dobil v Chicagu samo 701,206 glasov. ■
"Še bolj slabo je bilo v milijonskem mestu Philadelphia, kjer je tekla zibeljka ameriškega rojstva, ki se smatra kot najbolj angleško-ameriško mesto in kjer ni "tujezemcev." V Philadelphiji je bilo oddanih za Roosevelta 939,767 glasov, a angleški časopisi, ki izhajajo v Philadelphiji, in ki so zagovarjali Roosevelta, imajo samo 221,927 naročnikov. Na drugi strani smo pa uradno dokazali, da ima angleško časopisje, ki izhaja v Philadelphiji, Pa., in ki je podpiralo Landona, 1,114,976 naročnikov. Toda kljub tej ogromni podpori angleškega časopisja je dobil republikanec Landon samo 329,881 glasov v Philadelphiji, v tej zibeljki naše republike.
"Enako se je godilo v vseh drugih mestih. Tu imate očiten, živ in postaven dokaz, da ameriško časopisje, tiskano v angleškem jeziku, nima danes nobenega vpliva na mišljenje ameriškega naroda. Kapitalistični gospodarji velikih angleških časopisov v Ameriki so hoteli ubiti predsednika Roosevelta. Ameriški narod je pa pokazal, da zna misliti s svojo glavo."
Redki so časi, ko Amerikanec, kot je kongresman Maverick iz Texasa, pove bridko resnico o svojem rodu. In kadar jo slišimo, tedaj smo ponosni, da nismo tako zagrizeni in kapitalistični kot so uredniki "velikih angleških časopisov."
BESEDA IZ NARODA
Imejmo odprto oko
Med našim narodom niso samo vesele novice. Mnogo imamo takih, da moramo, ko jih slišimo, roko preko oči potegniti. Zadnje čase slišimo šušlja-nje med našimi priseljenci, ta in ta poznani fant me je napadel in oropal. V največ slučajih ti oropanci molče iz vzroka, ker poznajo starše teh malopridne-žev in drugič radi tega, ker se boje imeti opravka s policijo in sodnijo. Tako ravnanje in mišljenje je nepravilno. Celo za družino, ki ima takega sina ali za samega roparja je škodljivo. Če bi se tatiča takoj prijavilo oblastem, bi se mogoče poboljšal, da bi postal dober in zgleden mladenič. Prizanašanje je največji strup mlademu človeku, če je na napačnem potu. Prvič gre najtežje, drugič lažje in tretjič iz navade. Marsikatera mati ali oče niti ne ve, da ima v družini cestnega napadalca, zato je dobro, da zve, če se jim ne zdi vredno malo oko za njimi obrniti, v kakšno družbo zahajajo.
Pred meseci se je oglasil v uradu Slovenskega doma na Holmes Ave. mestni detektiv ter mi pričel iz liste čitati pristna slovenska imena, katera so označena z najgršim, cestnim ropom. Bilo mi je od sramu vroče, ko sem moral slišati od varnostnega organa kriminalna imena onega naroda, ki ga nad vse ljubim in spoštujem. Najrajši bi zavpil, ni res, to je laž, naš narod ni roparski, naši pra-dedi, dedi in starši so bili kristalno čisti in pošteni, ki so znali ločiti svoje imetje od tujega —molčal sem, rekordi so jasno govorili. Od sramu sem iskal besed po tleh, našel jih nisem. Zavil sem se v meglene misli— je li to mogoče? •
Komaj je minulo nekaj tednov, ko je bil na povratku domov napaden neki naš dober in spoštovanja vredni rojak. Poleg tega, da sta ga dva njemu poznana zlikovca oropala, sta ga tudi pobila na tla, da ni mogel štirinajst dni na delo. Revež ima večjo družino, katera .je odvisna od njegovega zaslužka.
Lahko bi naštel nebroj enakih zločinov v letošnjem letu po poznanih zlikovcih, toda naj se za danes omejim in opozorim starše, da naj malo gledajo v kakšno družbo zahajajo njih sinovi, osobito taki, ki so stari od 16 do 21 let. Če ne bo to opozorilo ničesar zaleglo, bomo prišli z imeni na dan, da se jih bodo znali pošteni ljudje izogibati. Sramota gor ali dol, varnost in poštenje je prvo. Vsi oni pa, ki poznate ali zasačite te paglavce pri nečednemu dejanju, prijavite jih oblastem ir storili boste dobro delo sebi in svojemu bližnjemu. Iznebimo in operimo naš narod pred zalego, ki nam dela nečast in sramoto.
Joško Penko.
*................ « » » ♦ -	.j
Kaj pravite!
»*»•——> • * ♦ ■•" *—•—»* —• • -* ■•«—•—•—•—>——h
Pariški zdravnik Roussel pravi, da bi ženske ne smele hoditi na izprehod in da bi ostale dlje časa na zraku, ker da to zelo škoduje lepi polti in jim meša ideje. Torej, dekleta, lepo doma bodite in krav se ahtajte, kot je rekel Betačev Jurij.
Kaj delamo v Collinwoodu
Prijetni dnevi preteklega tedna so marsikaterega našega dobrega in skrbnega gospodarja predramili in mu dali po-] ne roke dela, okrog hiše in na vrtnih gredah. Pomlad se počasi vrača v deželo in ž njo dejbra volja do matere zemlje. Še par takih tednov in delo na naših vrtovih bo stfcrjeno.
Na kratkih počitnicah se je nahajal mladi in nadebudni Mihael Lah mL, sin poznane&a narodnega, in kulturnega delavca Mihaela Laha. Povrnil s® je nazaj v Pittsburg, Kansas v Master Printing College, da' se izpopolni v tiskarski stroki! do dovršenosti. Mladi Mike je'
povedal mnogo zanimivega iz te daljne dežele.
Za velikonočne praznike so dobili- pri Zalarjevi družini na Waterloo rd. prijeten obisk, ko jih je s prihodom razveselil sinko Raymond Zalar, kateri se nahaja v svrho študiranja avi-jatike na Notre Dame univerzi v Indiani. Mladega Raymonda avijatika zelo vefseli in lahko od njega upamo, da bo najboljši avijatik v ponos družini in narodu. Iz prvega letnika študij ima mnogo lepega povedati.
Poznani rojak Leo Kaušek, ki je dosedaj skupno s Frank Kovačem vodil kemično čistilnico na Saranac rd. je kupil od Chas. Lisjaka na Saranac rd. mesnico in grocerijo, katero bo v začetku maja vzel v svoje področje. V kolikor poznamo Leo Kauška smo prepričani, da bo dal svojim odjemalcem najboljšo postrežbo. Leo je dobra in poštena duša, vreden vsega ljudskega zaupanja.
Chas. Lisjak se preseli v mesecu maju na svojo obširno in lepo urejeno farmo, ki se nahaja v bližini Richmond rd. Mr. Lisjak je dolgo let zadovoljno trgoval med našimi rojaki. Gospodinje so ga imele radi izborile postrežbe v čis-lih. Bil je pa tudi vedno velik podpornik naših narodnih in kulturnih ustanov. Dobre-mu rojaku in poštenemu trgovcu želimo mnogo uspeha na deželi.
Naš slovenski šerif Lovrenc Leskovec se precej dobro počuti v novi poziciji. Ima mnogo zanimivega za povedati od raznih kriminalnih tipov, ki pa so tudi nevarni, če se jim pri-j bliža v njih doseg. Lovrenc pravi: "Nekateri so usmiljenja vredni in nasprotno drugi pa trdega vedenja, ker so več divjaki nego ljudje. Obljubil mi je, da me bo enkrat peljal skozi njih 'hotel' in tistikrat bom poizkusil malo opisati njih nezaželjene goste. Upam, da bo zanimivo.
Naš slovenski pogrebnik August F. Svetek je okopal vse grede okrog hiše, kjer poleti cveto duhteče rože. Mr. Svetek leto za letom modernizira svoj zavod in olepšuje svojo rezidenco. Poleg dobro uspele reklame, v katero vsak dober in podjeten trgovec in obrtnik verjame, polaga tudi veliko važnost na postrežbo. Mr. Svetek pravi: "če oglašam svoje i podjetje, delam to v dobri volji i do vseh onih, katere jaz in oni j mene potrebujejo. V največ slu-j čajih so nam ljudje hvaležni."
V Collinwoodu se polaga novi temelj za ustanovitev demokratskega kluba, kateri naj bo slonel na principu razumevanja prave demokracije in ne želod-j čnega okoriščevanja. Novoustanovljeni demokratski klub re | bo imel ničesar afrontnega pro-j ti sedaj obstoječim slovenskim klubom, ampak bo klub, kateri se bo interesiral za splošen dobrobit našega naroda živečega j v Clevelandu. Upati je, da kon-' čno prihajamo v tisto dobo, ko bodo principi zmagali nad kori-stolovstvom.
i Pri Slovenskem domu na Holmes Ave. je nenavadna aktivnost. Vsi direktorji so živahno na delu v prodaji novih delnic za potrebni prizidek Frank Znidaršič je do sedaj na prvem mestu. Tik za njegovim hrbtom .je Louis Jerkič. Frank Matoh obljubuje, da bo v kratkem vse presenetil, ko bo sam predložil za $500 podpisanih novih delnic. John Čopič tudi na tihem podpisuje nove delnice tako, da nas bo nekega dne pošteno sur-piizal. Frank Kocin ima že veliko novih delničarjev na piki in prepričani smo, da bo svoj obilni delež dela v blagor Slo-
venskega doma prispeval. Naša podporna društva marljivo podpisujejo delnice in vsako društvo se zaveda, da nam je novi prizidek neobhodno potreben.
Načrti za prizidek so gotovi. Prav dobro jih je pogodil naš slovenski arhitekt Rudy Grošel. Fin dečko, rojen v stari domovini, ki je študiral v ameriških šolah. Sedaj bo razpisan natečaj za dela in vsakdo ima pravico, da kompetira za zgradbe-na dela. Vse ponudbe bodo predstavljene delničarjem, da oni svobodno odločajo o ceni in ponudnikih. Sedanji direktorij hoče delati s polno vednostjo vseh delničarjev in sicer po načinu : "karte na mizo." Pazimo na obvestila in pojasnila v časopisju.
J. P., poročevalec.
Proslava 9. obletnice SDD
V nedeljo 11. aprila bo pomemben dan za našo naselbino na Jutrovem. Ta dan bomo praznovali 9. obletnico otvoritve Slovenske delavske dvorane na Prince ave. Obenem se bo razvilo tudi nov zastor na našem odru.
Tudi tukaj v jutrovski naselbini smo čutili Slovenci potrebo po lastni dvorani, v kateri se bodo naša društva lahko udejstvovala. Iz tega vzroka se je postavilo stavbo, na katero je naš živelj lahko ponosen v tej novi domovini. Ta stavba; ni samo dvorana številnim društvom, pač pa je tudi poslopje, v katero pohiti ob prostem času rad vsak Slovenec, dai se malo razvedri. Slovenec se kljub težavam in križem, ki jih prinaša vsakdanje življenje, rad razvedri v veseli družbi. Kdor je navdušen za lepo petje, bo imel priliko slišati veliko tega na 11. aprila v naši dvorani na Prince ave. Nastopil bo pevski zbor Cvet, ki je bil prvi ustanovljen v jutrovski naselbini. Nastopil bo tudi mladinski zbor Kanarčki. Oba zbora bosta pela pod vodstvom g. Louis Semeta ob priliki proslave 9. obletnice otvoritve SDD.
Popoldanski program bo zelo zanimiv in ki je bil v tem listu že priobčen. Vabljeni ste zlasti vsi, ki ste dali oglase na zastor, ki je res lepo izdelan. Vabljeni so tudi vsi delničarji te dvorane in sploh vsi Slovenci iz širnega Clevelanda. Pri-četek bo točno ob treh popoldne. Pridite, da skupno proslavimo deveto obletnico otvoritve Slovenske delavske dvorane in razvitje novega zasto-ra.
John Vatovec.
-o-
Javna zahvala
Odkar je naš zaslužni rojak in moj dragi prijatelj Mr. Gr-din,a- v Clevelandu nastopil z "ribniškim filmom," prejemam dan za dnem pohvalna in pri-znalna pisma od prijateljev in znancev, pa tudi od drugih rojakov, s katerimi se moja dosedanja življenjska pot še ni sešla. Ker se ne morem vsakemu posebej za njegovo pozornost zahvaliti, mi, prosim, dovolite, da tem potom izrekam svojo najtoplejšo zahvalo in hkrati tudi najlepše prijateljske pozdrave vsem in vsakemu posebej. Seveda se zavedam, da to pohvalno priznanje ne gre prav za prav meni, ampak edinole vašemu požrtvovalnemu mecenu Mr. Grdini, ki se ne straši ne truda ne denarja, samo da v vaših srcih dviga in poživlja ljubezen do stare domovine in navdušenje do njenih prirodnih lepot. Veseli me pa izredno, ko vidim, kaka goreča ljubezen in sveto navdušenje za rojstno grudo, dragi dom ter nepozabne domače preveva vaša domoljubna srca. Naj vam bo tudi v bodoče sveto geslo vašega dič-nega pesnika Mr. Zormana, ki
poje v pesmi Domovina: "Iz moje duše ne izgine podoba tvoja vekomaj." Mnogi pogrešajo v filmu svoje rojstne hiše, dragih svojcev ter domačih trat in livad. Razumem: vsak bi najrajši gledal to, kar je njegovemu srcu najbližje in najljubše. V uteho teh hočem prav tiho povedati razveseljivo skrivnost: Mr. Grdina snuje že nove načrte in namerava v doglednem času oskrbeti nov film "Iz domačih gajev." Da bo pa mogel novi film kolikor moč večini ustrezati, prosi podpisani tole: Na veliki Baragov dan, ko se, kakor upam, osebno snidemo in prijateljsko pozdravimo, naj ima vsak pripravljen naslov svojega domačega kraja, ki ga bom, v dogovoru z g. Grdinom, po povratku iz Amerike ob prvi ugodni priliki obiskal in filmal. Tako bodo v filmu združeni nešteti kraji Slovenije, kakor ste združeni vi v prijetni prijateljski družbi, četudi znešeni od raznih vetrov naše širne in lepe domovine.
Ker so velikonočni prazniki pred durmi, želi tudi podpisani vsem dragim, znancem in prijateljem ter ostalim rojakom prav obilo pirhov in veliko velikonočnega "žegna."
Na veselo svidenje!
Dr. Franc Trdan,
Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija.
IZ DOMOVINE
—žrtev neprevidnega ravnanja z električnim tokom. V vasi Šemniku so te dni napeljavah žice za električno razsvetljavo. Delali so vaščani sami, med njimi tudi 19-letni posestnikov sin Ciril Hribar. Naenkrat pa je mladenič, ki je baš vlekel neko žico, padel in obležal mrtev. Ubil ga je električni tok, ker je njegova žica prišla v dotiko z žico, v kateri je bil tok. Malo prej je električni tok na podoben način vrgel na tla neko dekle, vendar hujših posledic ni bilo. Pokojni mladenič je dokončal kmetijsko šolo in čakal nameščenja. Izguba marljivega sina je hud udarec za Hribarjevo hišo, s katero sočustvuje vsa vas.
—Krogla iz samokresa v roko. Huda nezgoda se je pripetila v Ribnici pri Kočevjul7-let-
nemu trgovčevemu sinu Divjaku Jožefu. Mladenič je nekje iztaknil samokres in ga začel preveč radovedno ogledovati. Pri tem se mu je sprožil in mu pognal kroglo v levico.
—V Beljskem vrhu pri Za-vrču se je naveličal življenja 70-letni posestnik Franc Prav-dič in si z britvijo trikrat zarezal vrat. Mož je kmalu izkrvavel. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen.
—V smrt zaradi davkov. V Travniku se je obesila Milka Ulrihova, ki je nedavno podedovala po nekem posestniku, pri katerem je služila 25 let, dve hiši. V položaju hišne lastnice se pa nikakor ni znašla. Ko je dobila poziv, da mora plačati 1,800 dinarjev davka, je obupala in se obesila.
—V Novi vasi pri Mariboru se je obesil na podstrešju 60-letni upokojeni železničar Anton Krištof.
—Smrtna nesreča pri Celju. V nedavni noči se je čevljarski mojster Fran Guček, ki ima svojo obrt v Celju, a je stanoval v Zagradu pri Celju, vračal v dežju po železniški progi domov. Blizu Tremerja je privo-zil tovorni vlak, ki pa ga Guček ni pravočasno opazil. Lokomotiva ga je vrgla na stran. Padel je z glavo s tako silo na neki kamen, da si je prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev.
—Smrt v potoku. V Otovcih so našli mrtvega v potoku 65-letnega preužitkarja Štefana Rakarja. Očitno je mož na poti proti domu nameraval skrajšati pot in preskočiti potok, toda je po nesreči padel z glavo v 40 centimetrov globok potok in utonil.
--o-
Ovce
V Aleppu, Sirija, so ovcc na j priljubi jenej še domače živali, kakor na primer pri nus psi in mačke. Vsaka hiša ima najmanj eno ovco, katero pobarvajo v vseh mogočih barvah. Tako vidite ovčke z zelenimi uhlji, rmenimi gobčki, z rdečim repom in modropisanim telesom. Zato ni čudno, da je kaj pester pogled, kadar vzamejo ljudje te živali s seboj na ulice.
(e verjamete al' pa ne
Pe-fiay Garcia je tožila znanega virtuoza Davida RiiMnoffa za pol milijon-čka, lccr je poza bil, da ji je obljubil poroko. Peggy vi dobila nič, ker : e ji je doka-' zrlo, da ni govorila vsega po pravici.
Štacunarjev Korle je bil poznan kot jako divji in nepreviden voznik s svojim novim avtomobilom. Po ulicah je divjal, da je vse v kraj letelo. Ko nekega popoldne sedi doma, zazvoni telefon. Korle dvigne sluga] o in vpraša kaj je. Neka ženska .je bila pri telefonu, ki ga vpraša, čc bo šel popoldne kaj ven z avtomobilom.
"Ne, danes ne bom šel več ven," je odgovoril Korle. "Toda čemu pa sprašujete? Kdo pa ste?"
"Naj bom že kdor hočem," je odgovoril glas po telefonu, "moje dekletce bi rada poslala preko ceste v trgovino, pa sem se hotela prej prepričati, če ne boš ti takrat na cesti z avtomobilom."
A
Nekdo je poklical policijsko postajo in povedal, naj pošljejo kakega policaja po mačko, ki jo .je povozil avtomobil in ki že dva dni leži na cesti.
"Kaj pa bomo z mrhovino?" vpraša načelnik.
"Peljite jo na policijsko postajo in če se v osmih dneh ni-kdo ne zglasi zanjo, bo vaša last."
A
V času svete prohibicije v Ameriki se je žena bogataša pritožila pri svojem možu č6K domačega šoferja, ki je bil P"; j an. Zahtevala je, da ga takoj
spodi iz službe.
"Da bi ga spodil? Kaj se ti
meša! Ko se bo streznil, šel pokazat, kje se je napil.

AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7TH, 1937
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«mikan IiTlrniku K. Mars
"Ali je tudi on tebe spoznal?"
"Seveda."
"Kje sta se seznanila?"
"Pred leti nekoč v Razlugu. — Vedi namreč, da tudi vse konjske bolezni poznam in tudi zdravila zanje. Pa je prišlo veliko umiranje nad konje v Razlugu bi v okolici in ker si niso znali . pomagati, so poslali pome.
Stanoval sem tistikrat pri bogatem konjskem trgovcu. Nad sto konj je imel v hlevih. In k njemu je prišel Manah el-Barša, konja bi si bil rad kupil. Eden izmed konj se je prehladil, sli-nav je bil. Davkar je pravil, da ni prehlajen, ampak da ima le smrkavost in da bo trgovca naznanil. Seveda, pritisniti je mislil na trgovca, da bi mu dal konja zastonj, pa bi molčal.
Poklicali so mene. Povedal sem po resnici, kaj mu je, da je prehlajen. Davkar mi je ugovarjal, skregala sva se, nazadnje nie je še celo z bičem udaril. — Vrnil sem mu in mu prisolil zaušnico, tako, kakršne še menda v življenju, ni dobil. Kajti roka kovača, je kakor železo, ki ga kuje.
Ves srdit je odšel in me tožil. Davkar je bi!, jaz pa le navaden kovač. In zato sem dobil dvajset palic na podplate in še petdeset piastrov sem moral plačati. Več tednov sem ležal bolan in nisem mogel domov.
Verjemi mi, da ga nimam posebno rad."
"čisto razumljivo!"
"In danes sem konja podkoval. Temno me je gledal pa me yprašal, ali ga še poznam. Dejal sem, da ga. Kaj sem si mislil, da bi mi škodovalo! Govo-i'il je s tovariši in stopili so v sobo. Sam sem bil doma. žena je šla na polje, da nabere špina-če za obed.
Po kaj so šli v sobo —? Zaprl sem kovačnico in stopil za njimi. Toda komaj da sem vstopil, so planili nad mene. Hudo smo se spoprijeli, effendi! Mptffeaii sem, kovač ima železne mišice in živce ko jeklo, — pa podrli so me in me zvezali, ftjul sem ko vol. Pa so mi vrgli rjuho črez glavo in me spravili v klet.
In prav tedaj je prišla žena. Tudi njo so zgrabili, zvezali in ji povili glavo v rjuho ter jo spravili k meni v klet. Pokrili so naju z ogljem in staro ropotijo, ki jo imam tam doli shranjeno, pa so odšli. Nisem se spomnil na Aja, sicer bi ga bil odvezal, preden sem stopil v hiše. Na dvorišču je bil privezan."
"Kdo je A ji?"
"Moj pes. Pravim mu tako, ker je velik ko medved, čul sem ga, lajal je, ko smo se pestili. Pa privezan je 'bil, ni mi mogel priti na pomoč. Da je bil pri meni, vse tri bi bil raztrgal."
"še nisi pogledal za njim?"
"Ne še. Nisem še bil na dvorišču,."
"Torej ti moram žal povedati tužno novico —."
"Tužno —? Ali se je psu kaj
| rajši nisem od blizu poslušal. Še ko se je vrnil, je bil tako divji, da sem čul več ko dovolj krepkih besed, ki na njih orientalski jeziki niso ravno revni.
Vmes sem napenjal uho in poslušal ven na cesto. Pa nič ni bilo slišati. Jezdeca ni bilo od nikoder. Prehitel sem ga, ali pa ga je karkoli zadržalo.
Moj jezni kovač šimen se je končno vendarle pomiril. Spomnil se je tudi na mene, rad bi bil kaj več zvedel o moji osebnosti. Vprašal me je:
"Ali bi mi povedal svoje ime, effendi?"
"Kara ben Nemsi mi pravijo."
"Torej si Nemsi?"
"Da."
"Avstrijec? Prus?"
"Ne."
"Bavarec?"
"Tudi ne."
"Kaj pa?"
"Saksonec."
"Saksonca še nikdar nisem videl. Pa včeraj je prišel neki človek tod mimo, pravil je, da je iz Trsta. Govoril sem z njim."
"Avstrijec —? To me zanima. Kaj pa je bil?"
"Trgovec. Tobak kupuje, svilo in svileno blago. Ostroga se mu je zlomila, pa sem mu jo moral popraviti."
"Je govoril turški?"
"Za silo. Pa razumela sva se."
"Pa si dejal, da si govoril z njim —!"
"No — večjidel sva si kazala."
"Ti je povedal, kako mu je ime?"
"Povedal je. Madi Arnaut je dejal da mu je ime. Velik pevec je, pesmi nama je pel, zelo so naju razveselile."
"Odkod pa je prišel?"
"Iz čirmena. Mnogo blaga je med potom nakupil."
"In kam potuje?"
"Ne sejm v Melnik. Melniški crožarji slavijo po svoji spretnosti. Kupiti misli pri njih."
"Morebiti se srečava."
"Ali tudi ti potuješ v Melnik?"
"Da."
"Si morebiti, tudi ti trgovec?"
"Ne. Potujem v Melnik, ker bi rad prijel tiste tri lopove, ki so te danes v klet zaprli."
"In če jih najdeš — kaj boš storil z njimi?"
"Izročil jih bom policiji."
Hvala Allahu! Tudi jaz jih bom jutri naznafiil."
"Lahko to storiš. Toda pre-1 !cn jih bo do ogla roka pravice, j Vodo že v mojih rokah. In pred kadijem bom seveda omenil tudi zločin, ki so ga nad teboj za i grešili."
"Prosim te, effendi, stori '.o! Kazen so si zaslužili, kaznovani I morajo biti!
Ampak povej, kdo pa sta onadva druga, ki sta dtvkarja i spremljala?"
"Povest o njiju je dr iga in se-J ga daleč nazaj. Na kratko ti jo
Žaloigra španskih otrok
Nepopisna je nesreča španskih osirotelih otrok, katerih očetje in matere so padli pod kroglami nasprotnega tabora ali pa so jih pobile letalske bombe. Poznavalec razmer takole popisuje to veliko tragedijo.
Več kakor 50,000 otrok se sedaj potika po španskih deželah brez varstva, vsi v capah. Človek se začne spominjati Rusije, kjer so se tudi nekaj let po vojski vlačile od mesta do mesta, od vasi do vasi cele vojske podivjanih in lačnih otrok. Enako sliko kaže danes Španija. Lakota vihti svoj bič ter goni svoje žrtve semtertja. Strahotna križarska armada otrok.
Kaj bo iz teh otrok? Kdo bo zanje skrbel? Kje bodo dobili dom in oskrbo? Poprej se je za mladinsko skrb brigala znana karitativna zveza "protection de menores." Odkar pa je vlada ljudske fronte odpravila to zaslužno organizacijo, je tudi konec vsake državne skrbi ia mladino. Veliki otroški domovi so po večini razdejani in opustošeni, sestre izgnane, posest in premoženje izropano. Finančne podporne oblasti so odpravljene. Malim gojencem, med katerimi so nekateri komaj 4 do 5 let stari, zato ne kaže drugega, ko potikati se po cestah in potih, kjer od. mraza z zobmi šklepečejo, praži potepujoči se okostnjaki.
Največkrat jih vidite blizu sovražnih bojnih front. Otroci vedo, da jim tamkaj še najbolj kaže kak grižljaj. V kra-iih, ki so zasedeni od belih, nekaj teh malih potepuhov po-tove ter jih, če le količkaj mogoče, izroče v oskrbo družinam, bolnišnicam, šolam ter redkim samostanom, ki niso bili razdejani. Na tisoče teh siromač-kov pa še' poteptl okoli legio-narjev, pri katerih iščejo pomoči, kakor tudi okoli rednih vojakov in celo okoli Mavrov.
Da, špaski otroci iščejo pomoči pri tako strašnih Mavrih, rifskih Kabilih, katere splošno imenujejo barbare. . . Ti črno-polti možje islamske vere kažejo več človekoljubja in civilizacije kakor pa marsikateri Evropejec. Te mavrske voj-ščake večkrat vidiš, kako po cestah in potih vodijo za roke svoje male varovance ter jim za majhne denarje kupujejo sladkarij, sadja in kruha. — Vsak izmed teh možakov stori vse, kar more, da olajšai bedo in trpljenje teh malih otroči-
Najvišji vojak v ameriški armadi je George M. Dins-more, ki služi pri 30 .pbllcu v San Franciscu. Visok je 6 čevljev in io palcev in je moral dobiti posebno dovoljenje ocl vlade, da je smel stopiti v armado. V baraki so morali postaviti dve postelji skupaj, da se je mogel George vleči.
cev. Ganljivo je tudi videti, kako v četah rednih vojakov skrbe za te male nebogljenčke. Trdi vojaki negujejo te onemogle otroke s, tako ljubeznijo in usmiljenjem, ki je kaj nenavadna na fronti, kjer se vsakdo bojuje za življenje in smrt. Toda ti trdi vojščaki pri tem prav gotovo mislijo na svoje otročiče, katere so morali zapustiti doma in ki so zdaj morda prav tako potrebni pomoči tujih ljudi.
Toda tudi na nasprotni strani so ljubeznivi ljudje, ki so pripravljeni pomagati in ki se s počutnim srcem zavzemajo za nesrečne potepuščke. Tudi v rdečem taboru niso vsi takih misli, da je bilo prav, ko so pregnali redovnice, ki so toliko naredile za mladino. Sočutje in usmiljenje z bedo teh otrok je marsikako žensko iz tega tabora privedlo k temu, da se je začela dobrodelno udej-stvovati. Tako na primer tudi hčerka španskega ministra Prieta sama vodi nekaj otroških zavetišč.
Zaradi prevelikega števila teh zapuščenih otrok, zaradi nenavadno hudih okoliščin, zaradi splošne bede in zaradi vojnih grozot je vsekakor nemogoče za te otroke zadostno skrbeti. Vsak dan se med ot-ročiči dogajajo strašne žalo-igre. Kakor begunci soglasno
izpričujejo, so v jamah gorovja Guadarama, Nevacerada, Los Molinos in Cercedilla našli cele kupe zmrznjenih otrok. Ti nesrečni črviči so se skrivali za vsako stvar, za, katero so upali najti kaj varstva zoper mraz. Vojni poročevalec je na cesti v1 Santa Cruz de Reta-mar med smetmi ob poti našel pet zmrznjenih otrok.
Junaški zgled poguma in požrtvovalnosti pa so dale redovnice samostana Santa Cruz ki je zadnji samostan sredi rdečega Madrida. V vedni smrtni nevarnosti so sestre to svoje delovanje ljubezni pod vodstvom svoje prednice nadaljevale. Njihova prednica je sestra znanega španskega dramaturga Pedra Munes Seca. Pred nekaj dnevi so sestre morale napraviti nujno prošnjo za pomoč. Prosile so za svojih tristo negovancev, katere so pobrale po ulicah glavnega mesta vse obnemogle. Sedaj je postalo nemogoče, da bi te otroke mogle še oskrbovati. Posebno niso mogle dobiti zanje mleka, katerega so bili najmlajši silno nujno potrebni. ■— Na to prošnjo opozorjeni, so prišli v tihi samostan zastopniki rdeče vlade ter sami svojim očem niso mogli verjeti, da je res, kar vidijo. Pred njimi je stalo 14 redovnic. Ko so vladni zastopniki redovnice spraševali, zakaj so ostale v Madridu in niso pobegnile, ko so bile vsak hip v smrtni nevarnosti, da se jih loti bes poulične drhali, tedaj je spregovorila prednica: "Vztrajale smo, dokler smo mogle kaj dobrega storiti. Teh 300 otroči-čev nas je nujno potrebovalo. Sedaj, ko nimamo ničesar več, moramo te malčke priporočiti vašemu človekoljubju."
Kadar se bo čez mnogo mesecev vendarle končal sedanji boj, ko bo treba na novo graditi hiše iTi'cerkve, se bo dežela, čeprav počasi, opomogla od silnih gospodarskih udarcev in od strašnih gospodarskih ran. Kar pa je izgubila človeške krvi, zlasti pa, kar je izgubila svojih otrok, to je izguba, ki se ne bo dala popraviti najmanj pol stoletja. Desettisoči malih otrok in sirot, o katerih svet malo ve in ki ga', njih usoda malo briga, so nedolžne žrtve, ki s svojim mladim življenjem plačujejo krivdo svojih staršev.
-n--
Na sejo in zabavo
članice društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ se prijazno vabijo na redno mesečno sejo, ki se vrši v četrtek 8. aprila v navadnih prostorih ob pol osmih. Seja bo važna. Med drugim bodo prečitani tudi računi, kar bi moralo zanimati vsako članimo. Sploh se je tekom meseca nabralo toliko važnih zadev, da je res potrebno, da pridemo skupaj in se pogovorimo o tem. Za po seji se pa pripravlja za članice tudi malo zabave. Igralo se bo razne zabavne igre. Na razpolago bo prost prigrizek. Torej pridite gotovo in povabite na zabavo tudi svoje prijateljice in ustregli jim boste, kajti pri Svobodomiselnih Slovenkah je luštno. Vabi odbor.
-o-
V 31. vardi
5 mesecev do 13 let. Oče in mati otrok sta bila odpeljana v bolnišnico. Oba sta dobila težke poškodbe v razstrelbi.
MALI OGLASI
Priletna ženska
stara od 50 do 60 let dobi delo, da bi pomagala pri gospodinjstvu. Mora znati kuhati, prati, šivati in čistiti hišo. Delo je stalno, ženska mora biti poštena in zanesljiva. Pri nas ji ne bo slabo. Imamo farmo in smo brez otrok. Za plačo se bomo osebno domenili. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa.
(82)
Naprodaj
vsa oprema za pivnico, tudi D-2 licenca. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (84)
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
Ugodilo?"
"Da."
"Kaj ? Brž povej!"
"Mrtev je."
Planil je.
"Mrtev —?" je hlastnil.
"Da."
"Saj je bil vendar zdrav in živ —! Ali so ga morebiti — tisti trije — ubili —?"
"Glavo so mu razbili."
Nepremičen in nem je stal nekaj trenutkov. Potem pa je siknil:
"Res —?"
"Da."
"Tisočkratno prokletstvo tem lopovom —!"
Skočil je, pograbil ogorek in Pohitel na, dvorišče.
Nisem stopil za njim. Dajal je svoji jezi duška v takih izrazitih balkanskih besedah, da jih
;om pripovedoval."
In pripovedoval sem mu, ko-" likor mu je bilo treba vedeti o Barud el-Amaza'j in o jetničar-ju ter mu oba tuli natančno popisal.
Pozorno n?j je poslušal pa de-
"I)a sen to prej vedel! Zvabil bi jih bi' v klet in Aji bi jih bil straži! že danes bi bili v tvoj h rokah''
"Ali nisi čul, če sta morebiti govrila o p$tu in kam da poj-deU od tod?"
"Besedice nista govorila o 1 ;m. 1.3 ko sta me vezala, sem I č i! praviti tistega, ki ga. Barud 'J-Amazata imenuješ, da morasta naju z ženo zapreti v klet, sicer bi j^h utegnila izdati zasledovalcem. ki bedo mimo prišli."
(Dalje prihodnjič)
V 31. mestni vardi, kjer je mnogo naših Slovencev in bratov Hrvatov, so imeli predsinočnjim v Metal Trades dvorani zanimiv shod, pri katerem se je moral župan Burton zagovarjati, češ, zakaj prebivalci 31. varde ne dobijo mestnih del. Župan Burton da je baje obljubil 40 mestnih del državljanom 31. varde, oddal jih je pa samo 22. župan Burton je povedal, da nikdar nikomur ni obljubil kakega dela, pač pa je rekel, da če bo mogoče bo oddal delo posameznim državljanom. Burton je tudi izjavil, da če bi bil primoran oddati vsem mestno delo, ki prosijo za mestno delo, bi vseh 900,000 Clevelandčanov delalo za mesto . . . Kdo bi pa potem takem delal v tovarnah?
—-o-
Šest otrok žrtev ognja v Pennsylvaniji
Port Alleghany, Pa., 6. aprila, šest otrok družine George Swee-zya, je postalo žrtev požarja, ki je nastal v hiši, ko je eksplodirala plinska cev. Razstrelba. je bila tako silna, da se ognjegasci skero pol ure niso mogli približati hiši. Otroci so bili stari od
Delo išče
starejši moški na farmah. Kdor ga potrebuje naj se zglasi na 15001 Hale Ave.	(83)
Stalno delo dobi
dekle ali starejša ženska za hišna opravila. Hodi spat domov. Zglasite se na 787 E. 185th St.
(x-79)
Mladi prešički
so naprodaj, dobri za rejo. Najboljše pasme. Vprašajte pri Chas. Lisjak, 15708 Sara-nac Rd. Telefon GLenvillo 8466.	(81)
Sobe
se dajo v najem za par pečlar-jev. Vsa priprava za kuhanje. Vprašajte na 1081 E. 66th St.
(81)
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. __HEnderson 2978
H (d M N
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska l® Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, iriKoipornana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet. Iflinoi.s.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. «3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100To.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v etlranlem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 180.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
S'tupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,909 000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Oe se hočeš zavarovati pri ddbri, pošteni in solventnl podpori« organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški iednoli, kjei se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti,
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K, J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, etasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA!
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primera-; nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije!, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16 do 55. leta. — Za na-flaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 Nc. Chicago. Street, Joliet, Illinois
AMERIŠKA DOMQTINA. APRIL 7TH, 1937
............................■ -—— '	'I' | . , qpMtW
da je nekje v bližini — in da preži na vas," mii je bila dejala; tiho se je smehljal v temo, vprašujoč se, s čim bi mu mogla dati večje zadoščenje nego s tem neposrednim in nedvoumnim dokazom strahu, ki ga je čutila zanj. Strastna želja ga je obhajala, da bi se tu zunaj v svetlobi obcestne le-šč(>rbe pogledal s Quadom iz oči v oči ter opravil s to podlo zverjo enkrat za vselej. Dejstvo, da je Quade videl Jano v družbi z Blacktonom in njegovo ženo, ga je še potrdilo v tem namenu. Poslej se lopov ni mogel več varati'. Vedel jo, da ima Jana prijatelje in da ni izmed tistih, ki j»'h lahko pregovoriš ali prisiliš, da pristanejo na naklepe, kakršne sta imela on in Culver Rann. In če bi jo vendar še preganjal.
Aldous se je škrtaje ozrl po temni stezi. Pet minut je predlo, ne da bi bil začul kak korak. Nobena, senca se ni ganila v temi. Tedaj je mirno krenil po cesti; prispel je na kraj, kjer se je odcepljala vijugasta gozdna pot, ki je med smrekami in balzamnimi jelkami vodila na severozapad proti Loon Laku. Pomneč MacDonaldovo svarilo, si je pripravil pištolo za strel. Mesec je pravkar vz-
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
Razpis gradbenih del
Po odloku delniške in direktorske seje se razpisuje natečaj za zgradbo prizidka pri Slovenskem Domu na Holmes Avenue.
Pogoji in načrti so vsak dan na vpogled od 8. do 10. ure zvečer in sicer vStevši IG. aprila pri tajništvu korpora-cije.	j
Ponudbe je poslati ali izročiti v zapečateni kuverti tajništvu Slovenskega Doma najkasneje do 17. aprila do 10. ure zvečer. Drugače predložene ponudbe niso veljavne.
Pv.nudnik je lahko vsak, ki položi zahtevano kavcijo.
Tajništvo Slovenskega Doma.
15810 Holmes Avenue, • Cleveland, Ohio.
K O IN G C RT
SAMOSTOJNE ZARJE
11. APRILA
GLASOVI, KI OSTANEJO V SPOMINU
ob 3:30 popoldne — Zvečer ples!	E
V S. N. DOMU NA ST. C LAIR JU	\
llllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir
Nedavno so umetnik! opere, odra, filma in radia, čljih glasovi so njihovo bogastvo, ugotovili, da pri cigaretah ljubijo lahko kaj o, ki je primerna njihovim grlom in zavoljo tega kade Lucky Strike Cigarete. Luckies, lahka kaj a, so proste gotovih rezkih dražljivcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "It's Toasted". Nudijo vam isto zaščito grla, ki jo hočejo imeti slavni umetniki, kateri morajo v. vsakem oziru ščititi svoje glasove. "
VELIKE opere, v katerih sta spretno združeni poezija in godba, raz-| veseljujejo ljubitelje glazbe vsepovsod, ! če jih prednašajo resnični umetniki. ' Take predstave ali pa ene same arije, j ako jo poje slaven pevec, ostanejo i človeku vse življenje v spominu. Nik-j dar jih ne pozabi.
i V vsaki generaciji je razmeroma lc , malo takih glasov. Tak človek mora [ imeti naraven dar ter se mora dolgo i let učiti in vežbati. In na take gla-I sove ie treba dobro pačiti.

^pMp
II
Mrzla steklenica rumenega P. O. C. piva je varna samo pod ključem.
P. O. C. pivo ima tisti staro-znani okus in tekočino, ki ga je napravilo eno najfinejših piv v Ameriki.
Napravite si dobro s tem, da poskusite to mehko, kot smetano okusno pijačo, ki ima ravno tisti okus katerega si želite.
Poskusite en zaboj doma ... danes!
PIVO
Vftj

The Pilsener Brewing Co
Cleveland, Ohio
Pokličite vašega prodajalca za zaboj
Pazi se, mali človek! Povozili te bodo zapravljivci davčnega denarja, ako ne bos pazil. Kljub temu, da je bilo prošlo leto prodanih v Cuyahoga okraju na javni dražbi 4,405 parcel in da'je'208,€00 parcelyki-delgwjejo na-davMk-in-M jim preti isti proces-, M gredo na boben, pa nam država kopiči vedno nove davke. Vse to bo povzročilo nove skrbi in finančno breme vsakemu državljanu v državi, če bodo ti novi davki naloženi.
IMA RAVNO ISTI OKUS KATEREGA SI ŽELITE!
"In ne samo tega," se je zasmejal Blackton. "če bi hoteli spisati popolno zgodovino dejanj, s katerimi je Tete Jaune prekršila zakone, dragi Aldous, bi nastala knjiga debelejša od Peggine rodbinske biblije!"
"Ali —- to je res nenavadno," se je oglasila Peggy Elackto-nova.
"Glejte!" je vzkliknila zdajci. "Mar to ni čudno?"
Divje, hrupno življenje je zdaj z desne in leve kipelo okoli njih. Pol; itucata fonografov je teklo namah. Z nasprotne strani ulice so se oglašali mirnejši zvoki klavirja in vmes vreščanje dud. Peggy Black-tonova je kazala na sijajno razsvetljen lokal iz črno pre-pleskane jadrovine. Velike bele črke nad vhodom so oznanjale brivnico z žensko postrežbo. Naši znanci so skozi veliko okno videli dve brivki pri delu. Prav zali sta bili. Ves prostor pred vhodom je bil natlačen z možmi — in še jih je čakalo kdo ve koliko na obeh straneh.
"Pavel pravi, da zahtevajo dolar za) striženje in petdeset centov za britje," že razlagala Peggy Blacktonova, "in stari brivec tam nasproti je tik pred propadom, ker ne najde ljudi, da bi jih , strigel po petnajst centov. Alj ni to smešno
Ko so. se peljali dalje, se je Aldous oziral po Quadu. Nekajkrat se je obrnil k zadnjemu sedežu — in vselej je videl Janine oči, kako so napeto iskale nekoga, o katerem je mislila, da ga utegne zagledati. Mrs. Blacktonova ji je kazala razsvetljene kraje in razlagala, kaj se tam godi, toda on je vedel, da sliši Jana vzlic svoji dozdevni pozornosti le del tega pripovedovanja. Nadejala —ali morda bala se je, da najde med to množico neko lice. In Aldous si je spet ponovil, da tisto lice ne more biti Qua-dov obraz.
Malce pred koncem ulice je postala gneča še boilj gosta. Blackton je tu za trenutek ustavil konja kakih petdeset korakov od predmeta, ki je vzbujal obče zanimanje. Vitka ženska dokaj lepe rasti je stala v leskečoči se svileni obleki poleg ogromnega sivega medveda. Njeni voljni črni lasje so se svetili kakor natrti z oljem in so ji v pramenih padali na rame. Na pobarvanih ustnicah ji je plaval smehljaj. Njene oči so se lesketale kakor dva demanta, zlasti še iz te razdalje. Očiyidno je pravkar končala zbirko, za kar je imela svilen mošnjiček na vrvici obešen okoli vratu. Še trenutek in je zajahala medveda; množica se je raztopila in ko so gledalci zagnali vihar odobravanja, je ogromna zver s svojo jahalko počasi odkorakala po ulici navzgor.
"Ena izmed Culver Ranno-vih prijateljic," je rekel Blackton s tihim glasom, poganjaje konja. "Sto dolarjev zasluži vsak večer — tako gotovo, kakor gotovo sem Pavel."
Blacktonov velik bungalow iz obtesanih brun je stal tik ■ ob inženjerskem taboru, pol milje daleč od razsvetljene ulice ter stotin šotorov in barak, Ai so predstavljale glavni del mesta. Takoj ko so stopili v hišo in sta se Peggy Blacktonova in Jane za nekaj časa' odstranili, je Aldous potegnil iz žepa pisanje starega Donalda MačDoTialda. "Iz'drl Je TfočfiKo, razgrnil papir in prečital okorno načečkane besede, ki mu jih
je bil poslal gorski skitalec. Blackton se je ozrl baš za časa, da je ujel nenadni izraz prepadenosti na njegovem obličju. Mečkaje listek v roki, je Aldous s stisnjenimi ustnicami uprl oči v prijatelja.
"Pomagati mi morate, stari, da se izgovorim " je rekel mirno. "Sumljivo bi se jim zdelo, če ne bi ostal pri vas na večerji. Toda ne — saj ni mogoče. Prej ko mogoče moram govoriti z Donaldom."
Njegov pogled je bill še zgo-vornejši od besed in Blackton se ga ni upal siliti, da bi ostal. Nekaj časa mu je sočutno in odkrito zrl v oči.
"Ako gre za tisto obstrel.je-nje," je izpregovoril nato, "tedaj pojdem z vami, če vam je drago . . ."
"Hvala, ne, bo potreba."
Peggy Blacktonova in Jane sta se vVačali. Ko sta prišli v sobo, jima je slopil Aldous naproti. Držeč svoj listek v roki, jima je ponovil, kar je rekel že Blacktonu: da je dobil sporočilo, ki ga sili, da se neutegoma odpravi k Donalda. Podal je Blacktonu in njegovi ženi roko ter obljubil da pride ob štirih na zajtrk.
Jana ga je spremila do vrat in venkaj na verando. Za trenutek sta ostala sama; ko je stisnil njene roke med svojimi, je videl, da so ji oči razširjene in polne tesnobe.
"Videla sem ga," je šepnila, krčevito ga držeč za prste.
"Videla ; sem tega človeka — Quada — na postaj i. Sledil nam je po vsej ulici. Dvakrat 3em se' ozrla — in sem ga videla. Strah me je — bojim se vas pustiti tja nazaj. Mislim ,da je zdajle nekje v bližini — in da preži na vas!"
Trepetala je, bila je vsa iz sebe; in njena bojazen zanj, tesnoba, ki se je izražala v njenih jasnih očeh, v njenem drhtečem dihu in v stisku njenih rok, je navdala Aldousa s tolikšno radostjo, da bi bil najrajši izpustil njene roke in jo v zanosu tega omamnega trenutka prižel na svoje prsi. A že sta se pojavila med vrati Peggy Blacktonova in njen soprog. Izpustil je Janine roke in odšel v temo. "Lahko noč," ki sta jo Blacktonova veselo klicala za njim, ga .je spremljala. Janin pozdrav pa je bil v njenih očeh, ki so mu sledile, dokler so ga videle; pozdrav, poln bolestne, tesnobne prošnje.
Na razpotju, sto jardov od Blacktonovih, tam, kjer se je odcepljala pot proti inženjer-skemu taboru, je bil kol s sve-tiljko. Aldous je obstal pod njo in je v njeni, medli svetlobi še enkrat prečital MacDonaldovo sporočilo.
Z neveščo, skoro nečitljivo pisavo je pisal stari goreč:
"Ne hodite v kolibo. Culver Rann preži tam, da bi vas ubil. Tudi po mestu se ne kazite. Pridite za menoj, kar najpreje morete, po cesti, ki vodi na, sever k Loon Laku. Čuvajte se. Imejte revolver zmerom pripravljen. — Don MacDonald."
Aldous je spravil listič v žep in se je umaknil iz svetlega kroga v globoki mrak. Nekaj časa je tiho stal in vlekel na ušesa.
XI.
Med tem ko je stal John Aldous skrit v temi in stregel na vsak šum, ki bi bil podoben ■ korakom, so mu zvenele po ušesih Janine besede. "Mislim,
SEVEDA, DA SE MU DOPADE-SAJ GA JE ŽE ZMANJKALO!

hajal za obronkom gore in je kmalu nato obsijal jase olj poti. Aldous je večkrat zaustavil korak, pogledal okoli sebe in prisluhnil. Duh mu je brzo snoval, med tem ko je oprezno in počasi stopal dalje. Vedel
je, da je Donald MacDonald človek, ki ne bi napisal takega sporočila, kakor mu ga je nocoj poslal po Blacktonu, ako ne bi imel zelo tehtnega povoda.
(Dalje pihodnjič)
Zrakoplovna vožnja je zahtevala letos v treh mesecih že nad 50 človeških življenj v Zed. državah. Zadnja taka nesreča se je pripetila pred nekaj dnevi v bližini Pittsburg ha, Pa,, ko je izgubilo življenje 13 oseb, vsi, ki so se vozili v zrakoplovu. Slika, razbitega aeroplana je bila vzeta par minut po nesreči. Aervplan je treščil na zemljo samo pet milj od zrakoplovnega pristanišča. Nesrečo pripisujejo dejstvu, da se je na perotih nabral led in ie tako postal nevodljiv.