POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a. 1000 Ljubljana Tel.. 01/433 71 73 Fax: 01/ 433 62 05 E-pošta inlo@goltturlsl.si Ljubljanska 80, 1230 Domžale, p.p 137 Tel : 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-pošta đomzale@golttuiisi.si TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, taks. 01/433 62 05 E-pošta. mto@goltturist.si Vaš svetovalec za potovanja po naroćilu: • letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov ■ počitnice, potovanja in izleti • sejmi in sirokovna potovanja • jezikovni tečaji v tujini • zavaravanja za potovanja VIDIM SVET DRUGAČE TOVARNIŠKA TRGOVINA V PODSKRAJNIKU PRI CERKNICI SALONA(vataramT'z nu n Pod.kr.jn ku)OOPRTA: ob delovmk h: od 7 do 19 , sob od 0 do 13 ure BIME8TT0P Tapetništvo Sedež: Jemčeva 45A, 12361"«* Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Ori"»f tel.: 01 709 03 00, fax: 01 70969" Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... Loren Line fí POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA ^^^^ Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin: - izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij, - ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno, - najem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina, - pridobitev soglasij, - izdelava notranjih plinskih inastalacij, - dobavo in montažo plinskih peči, - dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank, - sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna, - pooblaščen servis Junkers. Ugodni plačilni pogoji za vsakogar! Jovo občinsko vodstvo bo lahko že kmalu povsem odgovorno, in upajmo, da tudi zavzeto, poprijclo za delo in začelo uresničevati obljube, ki sojih njegovi novi člani kot kandidati tako radodarno dělili med predvolilnim cirkusom. Pred volitvami smo slišali predvsem zelo veliko kritik. Vsak kandidat bi marsikaj naredil po svoje, predvsem pa drugače, kot seje delalo doslej. Imeli so res veliko pripomb, idej in predlogov. Žal je pri nekaterih prev-ladovala le napađalna kritika. Nika na naslovnici: !^»embrski pogled na Grintovce. ISSN 1408-4902 Ker so se pri nekaterih navijaš-L-e ln tekmovalne strasti ?elo razvnele, bi bilo prav, če bi ta vroča čustva, vsaj tisti, ki so izvoljeni v občinski svet, kar najhitreje umirili. Zdaj, ko so prišli na željene položaje, bodo morali zaupanje volivcev in tudi svoje obljube upravičiti. Ko gledam na sestavo novega občinskega sveta, se mi dozde-va, da bo v svetu po novem već kresanja mncnj, kot pa ga je bilo v dosedanjem svetu. Prvi trzinski občinski svet je oral ledino, zato je bilo mogoče kar prav, da so bila mnenja svetnikov precej enotna. Za nekatere občane je bila ta enotnost kar moteča, saj je spominjala že skoraj na še ne povsem pozabíjen način odločanja z avtoma-tičnimi soglasnimi dvigovanji rok v socializmu, vendar je Ie treba priznati, da so marsikaj opravili hitreje, kot pa če bi bilo med njimi več razhajanj. (foto: Jože Seljak) Za demokracijo seveda ni dobro, cc provlnduie lo ena političnn usmeritev, vseeno pa se bojim, da bomo šele zdaj spoznavali, kako naporna je lahko demokracija. Med izbranimi svetniki je kar nekaj takih, ki so se do zdaj izkazali po izrazito samosvojem gledanju in celo po nestrpnosti do drugih mnenj. Upam, daje bila to predvsem njihova »opozicijska drža«. Bojim pa se tudi, da se bodo morali nekateri od novih svetnikov šele začeti učiti osnov delovanja in pristojnosti občin. Med svojimi nastopi ob soočenjih kandidatov so namreč nekateri pokazali kar nekaj lu-kenj v svojem tovrstnem znanju. Zdaj, ko so pri občinskem krmi-lu, bodo morali nekateri verjetno tudi še spoznati, da so želje lahko eno, tisto, kar je v resnici, pa je vse kaj drugega. Na pot se jim bo postavilo kar nekaj omejitev in danosti, kijih bodo morali upoštevati. Že splošno je znano, da je lažje kritizirati, kot pa kaj narediti. Zdaj so na lepem zamenjali svoj položaj. S tem, ko so se odločili za stoičke v občinskem vrhu, so se iz do zdaj anonimnih občanov, ki so lahko za šankom ali ob kavicah s sosedi kritizirali napake vodstva, spremenili v najvišje predstavnike trzinske oblasti, to je v tište, ki bodo poslej deležni kritik »navadnih« Trzincev. Saj poznate tisto: »Strele le-tijo v najvišje vrhove«. Kot občinski veljaki ne bodo deležni Ie ugleda in drugih ugodnosti, ampak bodo izpostavljeni tudi kritikám, upravičenim, dostikrat pa tudi neupravičenim. Sami so se odločili za to! Predvsem pa morajo tisti, ki so izstopali po bojevitosti in izrazito ncomajnih pogledih, spoznati, da bodo v svetu verjetno naleteli še na druge, ki bodo tudi imeli svoj prav. Če bodo znali drug drugemu pri-sluhniti, z argumenti in usklaje-vanji iskati kompromise in naj-boljše rešitve, potem se nam za prihodnost Trzina in njegovo demokracijo ni bati. Če pa bomo priče nestrpnosti in togosti v gle-danjih na reševanje občinskih problemov, pa bomo v Odsevu lahko pisali o iskrivih prepirih, razdorih in morda celo o žalitvah in razprtijah. Take stvari bralci oKîcoîno riitji probirajđ. fnío m novinarji po navadi nad tem navdušeni, vendar kaj takega za Trzin prav gotovo ne bi bilo dobro. Upam, da se člani novega vodstva občine v celoti zavedajo svoje odgovornosti in da se ne bodo šli svetniških vojn. Iz preteklega obdobja poznam primere nekaterih, tudi sosednjih občin, kjer je bilo delo občinskih svetov povsem blokirano. Tište občine so zgolj več ali manj vegetirale, in ne bi želel. da bi se kaj takega dogaja-lo tudi v naši občini. Vsckakor bo pri tem najtežje breme nosil župan. Od njegove spretnosti in politične modrosti bo odvisno, kako bodo iskali srednjo pot in najustreznejše rešitve, vendar sam vseeno ne bo zmogel vsega. še zlasti, če mu bodo drugi privoščljivo metali polena pod noge. Lahko da bo v svetu nekaj trgovanja in kupčkanja, katera skupina bo imela več glasov. Verjetno pa bi bilo najbolj prav, da bi se vsi novopečeni svetniki zave-dali, da so dobili mandat za kar najbolj uspešno in dobro vođenje in da se bodo morali kdaj pa kdaj tudi ugrizniti v ustnico in tudi kaj potrpeti. Najbolje pa bi bilo, če bi se vsi potrudili, da bi v kar največji meri prispevali k temu, da bi bila naša občina še naprej med gospodarsko najuspešnejšimi in da bi bilo tudi življenje v njej kar najbolj prijetno. Volitve so za nami. Vsak od volilnih upravičencev je imel pravico dati svoj glas po svoji presoji najprimernejšemu kandidatu za župana in svetnika in seštevek vseh glasov naj bi nam prinescl ta hip najboljšo izbiro za vodilne ljudi v občini. Lahko jim le zaželimo uspešno delo in seveda, da gremo naprej. Ob tem paje prav, če delo vodilnih v občini budno sprcmljamo in na naslednjih volitvah tište, ki bodo dobro delali, nagradimo z novim mandatom. Urednik ~~ íf i- Jl^ ODSEV- glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro štebe Namestnik odgovornega urednika: Mateja Erfulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: lože Seljak Trženje: Jožica Valeniak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Tone Ipavec, UiSa Mandeljc, Nuša Matan, Petra MliSiC, Viktorija Pefrukar - Oblak, Tanja PrelovSek, Kalja Rcbec, Mirjam Stih, Mojca Triek, Peter Zalokar ' Tisk- Marko Ravnikars.p.. Domžale Naklada: I700izvodov Glasilo Odsev izdala enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodlnlstva in n odlétla v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. novembra 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. novembra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) (01)564 45 67 cS: (01)564 45 68 s k-Jpoštovani občani in občanke, volivci in volivke, na nedavnih volitvah ste z zelo visoko podporo, ki stejo namenili moji ponovni kandidaturi in tudi listi kandidatov za občinski svet, ki so kandidirali kot zagovorniki istega programa, potrdili ta program in dosedanji način mojega delà, kakor tudi način delovanja prejšnjega občinskega sveta. Za to izdatno podporo se vam iskreno zahvaljujem v svojem in tudi v imenu kandidatov z Liste za traj-nostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani. Prav gotovo je vsakdo vesel, če doživi tako široko potrditev svojega delà in svojih prepričanj. In to velja tudi zame. Seveda pa ta podpora pomeni tudi zavezo, daje potrebno nadaljevati v skladu s programom, kije bil pred volitvami zares temeljito predstavljen, in daje tudi v prihodnje potrebno delovati na enak način, kot smo si prizadevali delovati doslej. To pomeni, da sije potrebno prizadevati za čim višjo raven soglasja v zvezi s posa-meznimi načrti in pristajati tudi nujne kompromise, v primerih, koje nekaj pač potrebno izpeljati, pa morda načrt vzbuja pri delu občank in občanov pomisleke. Toda naposled je vendarle potrebno odlo-čiti in, kot rečeno, tako, da odločitev pod-pira čim večji del članov občinskega sveta in posredno ali neposredno tudi čim večji Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ del občank in občanov. Zaupali ste nam upravljanje in vođenje občine in k temu sodi tudi to, da se moramo odločati in ne prela-gati nujnih odločitev v neko nedoločeno příhodnost; še posebej ne, kadar gre za nesporne potrebe ali tudi želje in predloge večjega delà občank in občanov. Zdaj nas najbrž vse skupaj čaka krajše obdobje, v katerem bo mogoče zaznati tudi nekaj nesoglasij in živčnosti, še posebej na prvih sejah občinskega sveta. Potrebno bo namreč nekoliko omehčati in zgladiti robove nekaterih trdih stališč, kijih je bilo sliša-ti v času predvolilne kampanje, saj drugače sodelovanje ne bo mogoče. Sodelovanje in pripravljenost na dialog pa sta predpogoja za plodno delo občinskega sveta in za čim bolj soglasne odločitve tega organa. Če bi se izkazalo, da te pripravljenosti ni, potem bi bilo pač potrebno vedno znova odločati s preglasovanjem, kar pa ni ravno priporočlji-vo, predvsem pa ni najbolj koristno. Hkrati paje potrebno tudi to možnost resno upoštevati, kajti že omenjena visoka stopnja podpore, ki stejo namenili programu, s katerim smo šli na volitve jaz kot kandidat za župana in Lista za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani, nas zavezuje, da ta program tudi uresničimo. ln mi smo nedvomno čvrsto odločeni tako ravnati. Tone Peršak SPOŠTOVANI KRAJANKE IN KRAJANI! Letos, maja 2002, je bil sprejet zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Le ta določa upraviien-ce, zavezanca, višino vračila, način in pogoje vračanja. Med upravičenci sm0 tudi krajani Trzina. Ne strinjamo se s 4. členom zakona ki določa v išino vračila od 20 do 40%, odvisno od leta sklenitve pogodbe. Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj, ki ima sedež v Le-nartu, temu odločno nasprotuje in zahteva 100% vračilo vsem upravičen-cem. Vložilo je pobudo za razpis zako-nodajnega referenduma, za kar potrebujemo vaš podpis. Časa nimamo veliko, zato je prav, da čimprej izpolnimo in podpišemo na upravni enoti v Domžalah obrazec za podporo volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma za spremembo zakona. Najkasneje 6. decembra 2002 mora predsednik Združenja izročiti predsed-niku Državnega zbora 40.000 podpisov. Ne zamudite priložnosti, odločitev je tudi v vaših rokah. Za Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V imenu vlagateljev iz Občine Trzin Meta Železnik --J SPOŠTOVANI KRAJANI! Začeli smo zbirati podpise za razpis ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA: »ZA VRAČANJE VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE« Na upravni enoti v Domžalah dobite obrazec za podporo referendumu. Prosimo, da ga izpolnite (obkrožite »A«), podpišete in potrjenega pošljeta ali přinesete na naslov: M. Železnik, Reboljeva 18. Trzin. OGLASNA DESKA Naš fotograf Jože je zadnjič ves prisijal: »Očitno so moje kritike v tem predvolil-nem času vsaj malo zalegle. Na občinski stavbi so končno pritrdili spodobni oglasni deski. Samo ne vem čigave so, pozabili so namreč označiti, kdo sploh bo oglaševal na tistih deskah. Upam, da nam ne bo spo-ročil pisal Osama Bin Laden!« Kaj takega se nam verjetno ni bati. Po prvih razobešc-nih obvestilih pa se nam dozdeva, da tabli pripadata občini. Vsekakor sta lahko ko-ristni za obveščanje občanov. Eni predla-gajo, da naj bi tam ob smrti prebivalcev Trzina razobešali tudi osmrtnice ali pa vsaj podatke o tem, kdo je umri in kdaj bo pogreb. Ko zdaj visijo črne zastave, namreč Trzinci vsevprek drug drugega sprašujejo, kdo je tisti, ki smo ga izgubili, in včasih porabijo kar preveč časa, da to izvedo. Zanimiv paje tudi komentar nekoga, ki je dejal, da sta deski že lepi, da bi bilo pa zdaj potrebno polepšati tudi ozadje. Stavba trzinske občine in kulturni dom res že kličcta po lepši in prijaz-nejši podobi. Tudi tako bi bil naš kraj bolj oh in sploh. Na tu-rističnem tekmovanju bi z lepšo podobo prav gotovo zasedli vsaj tretje mesto in ne tisto vedno nehvaležno četrto. POSODOBITEV VODOVODNIH ČRPALIŠČ NA MENGEŠKEM POLJU T, rzinski vodovod oskrbujejo z vodo iz črpališč na Domžalsko - Mengcškcm polju. Pred kratkim je vlada sprejela ukrep, s katerim je prepovedala uporabo nekaterih pesticidov in drugih preparatov za kmetijstvo tudi na območju porečja Kam-niške Bistrice, kamor sodi tudi Mengeško polje. Pri Javnem komunalnom podjetju Prodnik, ki skrbi za vodooskrbo na našem območju, so nam zatrdili, daje v Trzinu skrb zaradi onesnaženosti vode odveč. Pri Prodniku strokovnjaki ves čas budno nad-zirajo kakovost vode in po njihovih zatr-dilih v Trzinu pijemo dobro vodo. Direktor Prodnika g. Marko Fatur nam je dejal: »Jasnoje, daje Mengeško polje, tako kot vsa podobna polja v Sloveniji, izpos-tavljeno določenim vplivom kmetijstva, vendar pa na Mengcškcm polju za zdaj še nismo zabeležili prekoračenja mejnih vrednosti za pesticide in nitrate.« Dejal je, da pesticidi na Mengeškem polju na sploh niso tak problem kot drugod. To jc potrdil ing. Aleš Stražar, ki je pri Prodniku zadol-žen za sektor Vodovod. Rekel je: »Zadnje analize kažejo, da so pesticidi pod mejami detekcije, to je tudi pod mejnimi dovolje-nimi koncetracijami, ki bodo, v skladu s strožjimi zahtevami Evropske unije, zače-le veljati v letu 2003.« Dejal je, da mikrobiološko kakovost vode spremljajo skozi vse leto in da so rezultati zelo dobri. Vode na našem območju ni treba klorirati, kemične analize pa kažejo povečano vsebnost nitratov, vendar so tudi te količine še daleč pod dovoljenimi koncentracijami. Kolje zatrdil direktor Prodnika g. Fatur so pri Prodniku že naredili tudi prve študije o možnostih izkoriščanja vode iz globokih vrtin, ki sežejo v dolomitske vodonosne plasli na globini od 100 do 150 m. Tam so naleteli na povsem čisto in neoporečno vodo, »zlato kapljo«, kot pravijo. Vrtine so že izvrtali v bližini obstoječih črpališč, vodo iz njih pa naj bi v naš vodovodni sistem začeli črpati v prihodnjih petih letih. Letos pa so se lotili prenovc obstoječih črpališč. Črpal-ke so bile namreč stare že po štirideset let in ni bilo mogoče več dobili rezervnih delov, hkrati pa so bile energetsko tudi zelo potrat-ne. Zato so letos že prenovili dve črpališči, tretje bo obnovljeno do konca leta, četrto pa bodo posodobili prihodnje leto. Ob zamen-javi črpalk so zamenjali tudi vodovodne na-peljave, vgradili so mehke zagone in zvez-no merjenje višine podtalnice. Nove črpalke so precej bolj varčne in tako zdaj potrebuje-jo precej manj energije, hkrati pa so poskrbeli za daljinski prenos podatkov, tako da zdaj črpanje vode nadzirajo iz nadzornega centra v Domžalah, kar povečuje zanesl-jivost in omogoča boljše delovanje naprav. Gladina vode na črpališčih je približno 8 do 10 m pod površino, črpalke pa so na globini 18 m. Dnevno načrpajo približno 9200 m3 vode, oz. v povprečju 105 l/s. Z vodo oskrbujejo kakili 40.000 odjemalcev. Pravijo, da so zaloge vode pod Mengeškim poljem zelo velike in da se nam pomanjkanja vode še ni bali, čeprav lahko včasih pride do prekinit-ve oskrbe z vodo, vendar na to vplivajo predvsem tehnični dejavniki. M.Š. NOVI SMETNJAKI TUDI ZA PASJE KAKCE Med predvolilno kampanjo smo slišali veliko zahtev in obljub o tem, kako naj bi bil in bo Trzin lepši, prijaznejši, bolj ure-jen, prijetnejši in sploh oh in ah. Pred kratkim pa so Trzince verjetno presenetili novi masivni smetnjaki, ki imajo ob stra-neh tudi držalo za vrečice, s katerimi naj bi v prihodnje lastniki psov v smetnjak lastnoročno pospravljali »dakeljčke« za svojimi Ijubljenčki. Da bi bili smetnjaki bolj zanimivi, so okrášeni tudi s slikami gorskega cvetja, na držalih za vrečke pa so upodobljeni psi najrazličnejših pasem. Smetnjaki so prav gotovo vred-ni pohvale, zaradi njihove masiv-nosti pa se bodo morali huligani kar malo potruditi, čejih bodo skušali prevračati. Naj se vsaj malo potru-dijo. Različne sličice psov bodo verjetno navduše-vale malčke, kužki pa bodo ob njih verjetno z veseljem dvignili zadnje tačke. KOMEMORACIJA IN RAZDEJANJE lani Zveze borcev NOB Trzin so v torek, 29. 10., pred spomenikom NOB pred osnovno šolo Trzin pripravili spominsko slovesnost v počastitev spomina na padle med drugo sve-tovno vojno. Udeležili so seje večinoma sta-rejši krajani, nekaj dni po dnevu mrtvih pa so se obeležja padlim spomnili tudi vandali. Razmetali so sveče in posvinjali okolico spomenika. Spet so pokazali svojo vrednost in srčno kulturo. Takih revolucionarjev res ne f-'.~i - m potrebujemo. Tišti, ki ne znajo spoštovati umrlih in drugih, tudi sebe ne znajo spoštovati in spoštovanja niso vredni tudi od drugih. VOLITVE SO ZA NAMI L, /etošnji november so zaznamovale lokalne volitve na Martinovo nedeljo. Eni so v lem videli nekaj simbolike, vsekakor paje lepo sončno vreme vlivalo več optimizma in tudi vplivalo na dokaj dobro volilno udeležbo. Od 2.809 vpisanih vo-lilnih upravičencev je glasovalo kar 2.205 volivcev, kar je kar 78,5 % volilna ude-ležba. Značilnost letošnjih volitev v Trzinu je bila ta, da sta se spopadala predvsem dva politična tabora, dve neodvisni nestran-karski listi: Lista zatrajnostni razvoj Trzina, ki se je zbrala okrog dosedanjega župana g. Antona Peršaka, in Lista za zeleni Trzin, ki jo je vodila kandidatka za Županjo Nataša Chvatal. Politične stranke tudi tokrat niso igrale posebno pomembne vloge, zanimivo paje, da so se pojavili tudi kar štirje samostojni, neodvisni in nestrankarski kandidati. Predvolilno srečanje simpatizerjev »Liste za irajnoslni razvoj Trzina« Precej negodovanja je dvignil urnik pred-volilnih opravil, saj nekateri od udeležencev kampanje niso bili zadosti dobro ob-veščeni. Se zlasti pri žrebanju plakatnih mest so nekateri odpadli, prav tako pa se tudi niso vsi mogli v celoti pripraviti za prvo soočenje kandidatov. Po splošni oce-ni bi bilo lahko prvo soočenje en teden kasneje, kot paje bilo. Treba paje pohvaliti voditelja obeh soočenj Andreja Zupan-ca in Francija Cotmana, da sta nehvaležno nalogo zelo dobro in korektno opravila, čeprav je bilo vsaj s strani publike nekaj hude krvi, ker posamezniki kandidatom niso mogli zastavljati toliko vprašanj, kot bi si želeli. Ker je bilo kandidatov veliko, seje bilo treba striktno držati dogovora in pravil obeh soočenj. Pokarati paje treba nekatere kandidate, ki na soočenja niso prišli. Nekateri so bili resnično zadržani, vsaj za nekatere od njih pa vemo, da se na soočenja niso upali priti, drugi pa so pokazali pravzaprav zaničevalen in vzvišen odnos do volivcev in drugih kandidatov. Če so se drznili kandidirati za ugledna mesta v občinskem vodstvu, bi si prav gotovo morali vzeti tudi čas za predstavitev volivcem. Nihče ni tako dober, da bi že samo njegovo ime očaralo volivce. Tudi v našem časopisu smo imeli z nekaterimi udeleženci kampanje težave, ker so zamu-jali dogovorjene roke ali pa se sploh niso želeli predstaviti. Kar se tiče plakatov, je treba reči, da sta bili dokaj, skoraj po ameriško, agresivni obe neodvisni listi, precej kandidatov pa s svojimi plakati niso želeli obremenjevati žepov davkoplačeval-cev in se izpostavljati pobalinom, da bi na njihove fotografije slikali kozje brade, očala in druge packarije. Obe listi sta pripravili tudi novinarski konferenci in tudi živahni predvolilni srečanji, eni kandidati so morebitne volivce vabili na kosila, postavili pa so tudi stojnice, ob katerih so se dražili s sokrajan i in jih navduševali za svoje poglede. Lahko rečemo, daje predvolilno vzdušje v Trzinu minevalo sorazmerno mirno in da tudi ni bilo pretiranega zaprav-Ijanja. V sosednjih Domžalah in v nekaterih drugih občinah so predvolilni cirkus vzeli precej bolj resno. Same volitve so precej volivcev razočarale in zmedle, saj so lahko glasovali le za enega kandidata za občinskega svetnika in seveda tudi za župana in predsednika države. Večina volivcev je menila, da bi bilo bolj prav, če bi vsak volivec lahko obkrožil imena toliko kandidatov, kolikor bi jih iz njegove volilne Soočenje županskih kandidatov: Natalija Chvatal in Anton PerSak enote prišlo v občinski svet. Verjetno bi bila končna slika občinskega sveta ob takém glasovanju nekoliko drugačna in mogoče tudi bolj pravična. V sedanjem sistemu samostojni kandidati skoraj niso imeli možnosti. Člani list s preferenčními glasovi so precej lažje prišli do stoička v občinskem svetu. Kakor koli že, zdaj imamo nov občinski svet, ki ima enega svetnika več - zdaj jih je 12, v prejšnjem svetu pajih je bilo 11 Tudi v novem svetu ni nobenega nepos-rednega predstavnika volivcev iz industrijske cone, svet je bolj moški, prej je bila ena svetnica več, pa tudi izobrazbena raven je bila v prejšnjem svetu višja. Absolutní zmagovalci so novi - stari župan g. Anton Peršak in člani njegove liste za trajnostni razvoj Trzina, saj so osvojili pet svetniških mest. Lista za zeleni Trzin je osvojila tri mesta, štiri stranke, Social-demokratska, Združena lista socialnih de-mokratov. Liberalna demokracija Slovenije in Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka pa so dobili po enega svetnika. V prejšnjem mandatu so imele stranke, razen Demokratske, ki je imela tri svetniš-ka mesta, po dve mesti, kandidat SDS-a i |w Isa ■i* * PSje tokrat v svetu zamenjal predstavnika Od svetnikov, ki so sedeli v svetu v Penjem mandatu, so ostali štirje: Liiija-^ Smrekar, Valentin Kolene, Milan Kar-j-® "> Romeo Podlogar, gospod Franc Pav-"£ Paje bil v prejšnjem mandatu član Nad- zornega odbora. Slednji je najstarejši član sveta (71 let), Matjaž Erčulj (24 let) paje najmlajši. Upamo, da bodo novi svetniki uspeíni in prizadevni, saj bomo, vsaj po napovedih, v tem mandatu v Trzinu dobili kar nekaj novih pridobitev. Če bo po sreči, bodo novi svetniki sodelovali na precej več otvoritvah, kot njihovi predhodniki, čeprav je treba reči, da so prav oni v mar-sičem že pripravili vse potrebno za do-končanje nekaterih naložb. Prav gotovo so občinski svetniki prejšnje- ODSEVNIK. bANES IE ?0S>£&EH PAN ! m. ?OVABIM TE AIA Koî^Hic fcl/JA S on L/tHKO ?0S7\EŽEW ? .. ... NE SLEůETAJ A/FUM/joSTÍ ! ' JE AV)£TINOYO / VINA NAHÁ MZ 1 ... TbDI CA S VOLITEV JF !... ' VIA/A TA NAŽALOST NltfAwo Aie AM?AK NI S£" Še HPUEnENtLo I ... 1 i ^W'" PostřeMost? ?0$LE]/ JM ČEZ HÇLtDA n^ACE'. , KOT KAZE \IM]0 JoSEblE ř]*AVO «r-'30/ VIN O 2J>FJ£>, IN. C,OSI ' „, IES?... ?l£VEHVA TA TEN O WEN ! ?MV IMAÍ, ObSEVHIK/ TUKAJ S^RP, TO KOHKVtEHČNi i^KoRupcj, lN Tot>no?ovAN]U 'J V/A/rf ŽEnfillH STM/VK / ŠE V ALtr / rwT KLFn Kan pit at ZA VtK'O t /-V z/l IJ -g/Y/l^g _ ' M2/4J / S-Vobobo M^T/rtul ON Soi/ ^^ / ... 'M T/\KĆ) je BILO,,, HAKTIN JE B/L RBSE/V. i^Bz./ so y/No. imel/ so <$ć>s/ IN VOLILI So. PMV/C, J5 ô/io řApolc5m NASLEDN]I M/V pa V0L/LA|0-?/JA/VSKI MAČEK . ~N\HCB SB NATANCNO NĚ v>»° re »i. 7Ê ?MVf^PMV SOUL. ga mandata zadovoljivo opravili svoje poslanstvo in v precejšnji meri upravičili zaupanje. Treba seje zavedati, da so v marsičem orali ledino in da bo stopanje po njihovih stopinjah za vse nove svetnike lažje. Kot smo ob izvolitvi prejšnjega, prvega občinskega sveta opozarjali, da v Trzinu ne bi smeli pozabiti tistih članov sveta nekdanje krajevne skupnosti, ki so Trzinu izborili občino, moramo zdaj poudariti, da so se s svetlimi črkami v zgodovino naše občine zapisali tudi člani prvega občinskega sveta v Trzinu: Marija Hojnik, Dubravka Porenta, Lilijana Smrekar, Branka Šebela, Valentin Kolene, Jože Štih, Anton Ipavec. Jakob Ložar, Franc Gradišar, Milan Karče in Romeo Podlogar. Miro Štebe SEJA OBČINSKEGA SVETA NOVI OBČINSKI SVET LAHKO ZAČNE DELO D. "ober teden po občinskih volitvah, v ponedeljek, 25. 11., se je na svoji prvi seji sestal novi občinski svet. Udeležence seskaje najprej pozdravil stari, novi župan Anton Peršak in jim zaželel uspešno delo. Pojasnil je pravila delovanja sveta, še zlasti kako bo potěkalo glasovanje. Ob tem je zaželel, da bi čim manjkrat prihajalo do preglasovanj in da bi kar največkrat sklepe v prid Trzina sprejemali soglasno. Gospod Franc Pavlič, ki je kot stařešina novega občinskega sveta do potrditve mandatov vodil sejo, je nato poprosil predsednico občinske volilne komisije go. Biserko Cičerov, da naj poroča o poteku volitev in potrdi mandate novega občinskega vodstva. Ga. Biserka je med drugim povedala, daje od 2809 vpisanih volilcev volilo 2205 volilcev oz. 78,5 %. Potrdila je mandate novega občinskega sveta, člani sveta pa so nato izbrali novo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V tem mandatu jo bo vodil Franci Mušič (LDS), v komisiji pa so še Nataša Chvatal (Lista za zeleni Trzin), Valentin Kolene (Lista za trajnostni razvoj Trzina), Franc Pavlič (Lista za trajnostni razvoj Trzina) in Lilijana Smrekar (ZLSD). po tem, koje nova mandatna komisija potrdila mandate občinskih svetnikov in světnic, je pred vsemi slavnostno prisegel župan občine g. Anton Peršak, ki je med drugim obljubil, da se bo odločno zavzemal za razvoj občine Trzin. Sledilo je ustanavljanje in imenovanje članov komisij in odborov občinskega sveta. Načeloma naj bi bil v vsakem od-°?ru ali komisiji vsaj en predstavnik občinskega sveta, po možnosti pa naj bi jih bilo tudi več. Izkazalo seje, da posamez-ne Stranke oz. liste niso zbrale zadosti pri-jnernih kandidatov za nekatera od teh de-'°vnih teles občinskega sveta. Za strateško Pomembnejše odbore in komisije je "o sicer dosti kandidatov in tudi tekmo- valnosti med listama in strankami, pri nekaterih komisijah pa so svetniki kaj hitro po-segli po zunanjih članih. Kakor koli že, odbori in komisije so zdaj sestavljeni in občinsko vodstvo bo lahko delalo po ustaljenem redu. Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo bo vodila Nataša Chvatal (Lista za zeleni Trzin), pomagali pa ji bodo Lidija Babnik (Lista za trajnostni razvoj Trzina), Janez Mušič (Nsi) in Zoran Rink. Odbor za gospodarske javne službe bo vodil Milan Karče (Lista za trajnostni razvoj Trzina), v odboru pa so še Matjaž Erčulj (SDS), Andrej Kovačič in Blaž Krivic. Odboru za družbene dejavnosti bo predsedoval Matjaž Erčulj, ob njem pa bodo v odboru še Tone Kralj (Lista za trajnostni razvoj Trzina), Marija Hojnik in Andreja Smolnikar Prah. Odbor za finance bo vodil Valentin Kolene (Lista za trajnostni razvoj Trzina), člani odbora pa bodo Peter Kralj (Lista za zeleni Trzin), Franc Pavlič (Lista za trajnostni razvoj Trzina), Milena Perovšek in Branimira Šebela. Odbor za okolje in prostor bo vodila Lilijana Smrekar (ZLSD), v odboru pa bodo še: Milan Karče, Franc Mušič, Janez Mušič in Drago Kostrevc. Predsednik statutarno pravne komsije bo Franc Pavlič, ob njem pa bosta v komisiji še Peter Kralj in Tone Kralj. Najbolj številna bo komisija za občinska priznanja, proslave in promocijo občine, vendar bodo v njej, z izjemo prcdsednice Lidije Babnik, predvsem Ijudje, ki niso hkrati tudi občinski svetniki: Brigita Dane, Milica Erčulj, Dub- ravka Porenta in Miro Štebe. Svetniki pa so sprejeli še dodaten sklep, da naj bi bila v tej komisiji še predsednica Turističnega društva Trzin in predsednik Prostovoljne-ga gasilskega društva Trzin. Občinski svet je nato potrdil predlog župana, po katerem bo tudi v tem mandatu funkcijo podžupana naše občine opravljal dosedanji podžupan g. Valentin Kolene. Običajna zadnja točka vseh zasedanj občinskega sveta - vprašanja in pobude svetnikov, je tokrat izjemoma prišla na vrsto pred zadnjo točko, saj so morali člani sveta počakati še na prihod kandidatov za Državni svet. Največ vprašanj je imel svetnik Romeo Podlogar. Večinoma so se nanašala na ekološka vprašanja in problematiko T-3, večino odgovorov pa bo dobil na prihodnji seji. G. Podlogar je med drugim predlagal, da naj pristojni inšpek-torji pregledajo mokrišča na območju med cono in ostalim delom Trzina, zanimala gaje protipotresna varnost oddelka vrtca Palčića in kako je s pogodbami z oglaševalci na reklamnih panojih in tab-lah v Trzinu, zahteval je izračun odstot-kov višin objektov v T-3, zanimal seje nadaljni načrt gradenj na območju T-3, predlagal je, da naj končno Ie postavijo označevalnih tabel za OIC, zavzel seje za table - zemljevide, ki naj bi na izbranih mestih po naselju prikazovale kje so po-samezni važnejši objekti v naselju, zanimal seje za načrt stavbnih zemljišč v občini ter za to kako bo urejena šola v šolskem letu 2003/04. Zelo zanimivo je bilo tudi vprašanje g. Franca Mušiča, ki gaje zanimalo ali ne bodo postavili opozorilnih tabel za novi oddelek vrtca in ali ne bodo uredili preho-da za pešce ter vidnejših talnih oznak pred novim vrtcem. Županje povedal, da so se s tem vprašanjem že ukvarjali, vendar talnih oznak ne smejo narediti ker gre za državno cesto, prehod pa naj ne bi bil možen neposredno ob novem vrtcu, ker cestišče za to ni primerno, pločniki namreč niso urejeni na obeh straneh ceste. Zatrdil paje, da se bo občina še naprej trudila, da bi zagotovila večjo varnost otrok pa tudi staršev, ki bodo prihajali v vrtec po otroke in jih zjutraj tja tudi vozili. Lilijana Smrekar pa seje zavzela, da bi kontejnerje za zbiranje vej, podobno kot to naredijo spomladi, postavili na nekaterih mestih kar za vse leto. Zadnja točka prve redne seje novega občinskega sveta je bila predstavitev kandidatov z našega območja za državni svet. Predstavila sta se Marko Juvančič iz občine Litija ter Simon Mavsar iz občine Domžale. Svetniki so imeli največ vprašanj za g. Mavsarja saj so nekateri njegovo dosedanje delo že poznali. Še zlasti je g. Podlogarja s tem v zvezi zanimalo kakšne náčrte in kakšno vlogo ima Razvojni zavod na območju gozda med obrtno cono Trzin in naseljem Mlake. Po predstavitvi obeh kandidatov ki seje kar precej zavlekla, čeprav sta manjkala še dva kandidata, eden iz občine Komenda, drugi pa iz Kamnika, so svetniki elektorici iz Trzina Mariji Hojnik, ki bo na volitvah za državni svet zastopala interese Trzina predlagali, da naj podpre kan-didaaturo Marka Juvančiča. Miro Štebe foto: Andrej Žalař POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM DELO NA OBČINI TEČE NORMALNO NAPREJ Ob začetku tokratnega pogovora z »novim» »starim« trzinsklm županom g. Antonom Peršakom nas je zanimalo, v kollkšnl meri so volitve vpllvale na delo Občine ln kaj se je na občini pomembnejšega zgodilo, odkar smo Imeli zadnji pogovor z župa- Lahko rečem, da delo in življenje na Občini teče normalno, brez prekinitev. To je seveda normalno. Ne bi bilo prav, če bi se delo na Občini pred volitvami za en mesec »ustavilo« in bi se potem po volitvah še en mesec pripravljali na zagon. Občina je ustanova, ki je vezana tudi na določene roke, ki jih mora spoštovati. Izpolnjevanje teh dolžnosti mora teči, četudi pride do zamenjave na županskem stoičku. Prejšnji župan mora delati naprej, vse doklcr ne preda dolžnosti svojemu následníku. Tako je delo teklo normalno naprej tudi v naši občini. Zdaj smo tako najjrimertik pred podpisom koncesijske pogodbe za javno razsvetljavo. Gre za upravljanje javne raz-svetljave v Trzinu. Doslej je v občini ve-Ijala pogodba, ki smo jo podedovali po domžalski občini, pred časom smo objavili razpis za oddajo koncesijskih del, roki za oddajo prijav so medtem tekli in v teh dneh bomo koncesijsko pogodbo lahko podpisali. S pogodbo bomo poskrbeli za bolj pregledno pa tudi hitrejše odzivanje na okvare pri javni razsvetljavi. To velja tudi za popravljanje in obnavljanje nosil-cev za luči in sploh za vsa delà v zvezi z javno razsvetljavo. Prav tako smo zdaj tudi tik pred podpisom pogodbe za oddajo del pri dokončnem urejanju občinskega objekta v T-3. Pričakujemo, da bodo že decembra začeli dela, s katerimi bodo uredili knjižnico, ambulanto, informacijsko točko v avli, zraven pa še prostor za mladinski klub, večna-mensko dvoranico itn. Gradbeno dovoljenje smo že dobili in tudi izvajalca smo že izbrali. O tem boste lahko poročali kaj več v naslednjih številkah Odseva. Kako pa je z vodnjakom, ki naj bi stal pred tištim poslopjem? Postopki v zvezi s tem tečejo. Fontana ima dve razsežnosti. Eno je gradbena, drugo pa je kiparska. Tudi za kiparski del je treba izdelati projekt in prav zdaj zbiramo ponudbe za izdelavo tega projekta. Med Trzinci je slišati govorice, da naj bi na območju T-3 zgradili le še en blok, v katerem naj bi bil tudi oddelek doma za ostarele ter varovana stanovanja, drugi načrtovani blok na južni strani Ljubljanske ceste pa da naj bi črtali in tam raje uredili parkirišča. Koliko je resnice v teh namigovanjih? Obstoječi zazidalni načrt je še vedno tak, kot jc bil. Ureditveni načrt je bil sicer spre-menjen v letu 1999, in tak kot je, velja. Res je, da zdaj prav ta ureditveni načrt spremin-jamo tako, da spreminjamo namembnost enega od obeh načrtovanih blokov. V njem naj bi, kot ste že omenili, uredili varovana stanovanja in oddelek doma za ostarele, druga sprememba pa se nanaša na zmanj-šanje drugega objekta. Kakšna bo končna odločitev, pa bo pokazala javna obravnava. Rezultat pa je težko predvideti. Možne so vse različice. Treba paje povedati, da se ta center oblikuje kot trg. Možnost da bi se tam uredilo parkirišče, ni najbolj ugledna. Tudi če se bo ureditveni načrt v tem delu spreminjal, je treba dobro razmisliti tudi o tem, ali problem parkirišč v tem delu resnično obstaja.V že zgrajenem delu je pred- viđenih precej več parkirišč, kot jih dolo-čajo normativi. Daje že zdaj gneča na tamkajšnjih parkiriščih, sta predvsem dva razloga. Na tem območju je zdaj veliko delavcev, ki delajo v tamkajšnjih objektih in pač parkirajo v bližini. Drugi paje, da stanovalci tega območja, ki imajo v klet-nih prostorih svojih blokov zagotovljena parkirišča zaradi ugodnih vremenskih pogojev in ker jim je priročneje, enostavno parkirajo pred bloki. Garaže niti slučajno niso polne. Vsako stanovanje v blokih ima najmanj eno parkirno mesto, isto pa velja tudi za tamkajšnja podjetja. Ljudje pa iz lagodnosti parkirajo na cesti. Pred dnevi je bila tam nesreča, ki je bila očitna posledica tega, daje nekdo parkiral prav pred vhodom v podzemno garažo in to tako, daje zaprl pogled na cesto tištim, ki so izpeljevali iz garaže. Število parkirnih mest na območju T-3 ne bi smelo biti problem. Tudi če greste pogledat tja zvečer, boste videli, da je podzemna garaža tam na pol prazna. Zdaj je v njej prav gotovo nezasedenih vsaj sto parkirnih mest. Prav zato bo verjetno treba za rešitev problema mirujočega prometa na tem območju razmišljati tudi o manj priljubljenih ukrepih. Precej Trzincev nas sprašuje, kdaj bo vrtec Palčića v prostorih stare šole zaži- Opstv 11 vel. Otvoritev smo že imeli, tnalčkov v njem pa še ni. Po dogovoru z ravnateljem in vodstvom šole in vrtca bo vrtec začel delovati 1. decembra. V njem bodo delovali trije oddel-ki, to je en oddelek male šole, en oddelek vrtca in oddelek popoldanske male šole. Kako pa bo z devetletno osnovno šolo? V šoli oz. vrtcu so pred časom vpisovali otroke za prvi razred osnovne šole, v katerega naj bi otroci šli 1. septembra prihodnje leto. Kako je zdaj s tem, ali ni določeno, da se z novim šolskim letom začne devetletka? Kakor jaz razumem zakon in kolikor vem, ni bilo še nobenega odloga, zato naj bi, vsa) PO mojem, septembra 2003 vse šole začele z devetletnim programom. Moram pa reči, daje stvar občine le da zagotovi P°goje za to, o vsem ostalem pa odloča država. To je stvar države in na šoli verjetno vedo natančneje, kako bodo vse sk"paj izpeljali. Eden od bralcev mi je namignii, da naj * našem pogovoru spregovorimo tudi o »rejanju gozdnih poti na območju naše občine. Pohvalil je, da je zelo veliko teh «st zdaj urejenih precej bolje, kot pa so bile, da so zdaj bolje prevozne, ob " urejen odtok voda, hkrati pa je ob nekaterih cestah in stezah tudi pokošena praprot in druga podrast. Ob teh pozitivnih spremembah pa je nerodno to, da po urejenih cestah v trzinski gozd za-haja vse več neprijetnih obiskovalcev, večinoma od drugod, ki ob cestah in na jasah puščajo smeti in razdejanja. Najprej je treba spomniti, daje po površini v naši občini dobra tretjina oz. kar 40 % zemljišč porasla z gozdovi. Če primerjamo našo občino po številu prebivalcev in po površini z drugimi občinami, pa lahko ugo-tovimo, da naša za urejanje gozdne infrastrukture namenja precej več denarja kot druge podobne občine. Seveda je to treba gledati proporcionalno in ne absolutno. Ko-čevska občina, kjer gozd pokriva kar 90 % površine, tako na primer v te namene porabi neprimerno več denarja. Ob tem naj navedem še en podatek, saj seje prav v času predvolilne kampanje zelo veliko govorilo o pozidanosti občine. Če gledamo po površini, je naša občina sorazmerno malo pozi-dana. Manj kot 25 % njene površine je po-zidane. Celotna površina občine dosega približno 860 ha, pozidane površine pa pokri-vajo približno 170, največ 180 ha. To je boljše povprečje, kot je v celotni Sloveniji. Razlog za to je v tem, daje Trzin zelo strnjeno naselje. Zato so govorice o tem, da bo občina v celoti pozidana, če se kje najde še kakšen del, ki naj bi ga pozidali, popoln nesmisel. Ljudje enostavno ne vedo, kakšna je sploh naša občina. Takoj, ko smo dobili občino, smo začeli tudi skrbeti za gozdne poti. Teh poti je bilo včasih precej več, kot jih je danes - to se da še lepo videti. Nekatere od teh gozdnih cest smo začeli obnavljati. Najprej smo začeli obnavljati cesto, ki vodi z vmesnega območja med Mlakami in obrtno cono po dolini in se nato dviga proti Rašici. To cesto smo uspeli v precejšnji meri že obnoviti, hkrati pa smo uredili še nekaj drugih manj-ših poti in vlak, ki so se že zarasle in so bile zanemarjene. Ob tem paje treba reči, da so te steže in ceste namenjene predvsem kmetom in gozdarjem, vendar paje na njih res zdaj že precej več prometa, ki tja ne sodi. To še zlasti velja za t.i. Belo cesto. Mi te ceste zdaj redno vzdržujemo. Nekaj denarja za to prispeva tudi država, moram pa reči, da za to v našem primeru občina precej več kot pa država. Praviloma bi moralo biti raz-merje med prispevkom države in prispev-kom občine pol : pol, mi pa prispevamo sedemkrat, osemkrat več kot država. Če mi tega ne bi vzdrževali, bi se lastniki gozdov in tudi drugi prebivalci naselja, ki se radi rekreirajo v gozdu in sprehajajo po tamkajš-njih poteh, pritoževali, po drugi strani pa dobro vzdrževane ceste privabljajo obisko-valce tudi od drugod. Ob koncih tednov je včasih še zlasti na beli cesti že toliko prometa kot v naselju. Problem je v tem, daje vožnja z motomimi vozili po gozdovih absolutno prepovedana, razen za gozdarje. Zakon o gozdovih to striktno prepovedu-je. Zato bi bilo potrebno uvesti inšpekcij-ske službe. Občina ne more preganjati motornih vozil v gozdu, nekatere državne službe pa bi to verjetno morale. Razmišljali smo sicer že, da bi na začetku poti postavili rampe, vendar seje pri tem treba zavedati, daje na tistem območju nekaj sto lastnikov gozda, nekateri so celo iz Zasavja. Da bi vsem zagotoviti ključe za rampe, je skoraj nesmiselno, prav tako pa se verjetno ne bi obneslo, če bi vsi, ki bi želeli z motornimi vozili do svoje parcele, morali hoditi ključe za rampo iskat na primer na občino. To je tako neprikladno, še zlasti ob koncih tednov, da mislimo, da bi se potem s tistimi rampami zgodilo nekaj takega, kot seje v Trzinu v podobnih primerih že zgodilo. Ljudje so rampe enostavno odžagali ali uničili. dobri možje Prazniki se bližajo -in Miklavž spet přišel bo. Obišče nas tudi božiček. ki prijazen je možiček. Nato še dedek Mraz obišče nas. Vsi nas bodo obdarili in močno razveselili. To res dobri so možje -otroci čakamo jih že. Napisali jim bomo sporočila, kakšna naj bodo darila. Anka Jurše plamen Danes spet pri tebi sem bila, kjer sedaj je tvoja postelja. Čisto k njej sem se sklonila, ti šepetaje obljubila, da zemljico bom prerahljala, iz nje bo vrtnica pognala -cvetovi rdeči bodo vzklili in tvoj vrt bodo krasili. Potem še lučko sem prižgala, ki z vsem je žarom zasijala -močno je plamen zažarel, kot da k zvezdam bi hotel. Nato je ptička priletela -otožno pesem je zapela. Veter je rahlo šelestel -tajinstveno tvoj dom objel. Anka Jurše ALI JE RES TREBA ŠIRITI CONO? M, -ed predvolilno kampanjo smo lahko slišali res veliko zagotovil, po katerih je bilo mogoče sklepati, da se večina Trzincev zavzema za zaustavitev širjenja naselja in predvsem za dvig kakovosti življenja v njem. Pri zagotovilih o svojih nameravanih prizadevanjih za ohranitev Trzina v njegovih sedanjih mejah, za ohranitev zelenih površin in o racionalni rabi prostora so še zlasti izstopali kandidati z liste Za zeleni Trzin z Natašo Chvatal na čelu, prav dosti pa za njimi niso zaostajali niti drugi. Precej je bilo obljub, da ne bodo dopustili, da bi industrijsko cono povezali z ostalim Trzinom s povezoval-no cesto. Niso bili redki tisti kandidati, ki so zatrjevali, da sta zadosti le kolesarska steza in pešpot. Kar nekaj kandidatov je tudi izjavilo, da se ne strinjajo, daje treba načrtovano trzinsko pokopališče umestiti sorazmerno globoko v gozd, k Pájkovému gričku. Měnili so, daje treba najti primer-nejšo lokacijo ali pa misel na ureditev po-kopališča opustiti. Slišali pa smo tudi kar nekaj opozoril, daje industrijsko- obrtna cona zadosti velika in daje ni treba še širiti. Prav to je na zadnji seji prejšnjega sveta opozarjal svetnik Romeo Podlogar, kije menil, da bi morali o spremembah zazidalnega načrta za obrtno- industrijsko cono odločati šele po volitvah. Spremembe zazidalnega načrta so se res nanašale na zagotovitev dodatnih parkirnih površin v coni, ki so zelo potrebne, zraven paje bilo v náčrtu jasno izrisano, da naj bi se cona na sevcrovzhodu širila še v gozd, čez potok Blatnico, ki jo zdaj omejuje. Na tistem delu cone je izrisanih še trinajst zazidlji-vih parcel, na katerih naj bi po vsej verjet-nosti postavili poslovno-obrtne objekte, ob njih paje izrisana še bodoča cesta, ki naj bi imela tudi križišča s priključki, ki bi vodili naprej v gozd. Ali ti priključki nakazujejo še nadaljnje širjenje cone? Obrnili smo se na trzinskega župana g. Antona Peršaka in ga povprašali, kako je s temi parcelami v zazidainem náčrtu. Za-trdil nanije, daje za tisti predel pozidavo predvidel že dolgoročni plan, kije bil sprejet leta 1986. Prostorsko ureditveni načrt za severni kare, kot strokovno ime-nujejo tisti predel, naj bi bil že sprejet, in velja. Ob tem je g. župan dejal, daje to pač dediščina prejšnje občine in daje bila cona prvotno zamišljena na 56 ha zemljišč, zdaj pa se razteza le na 34 ha. »To ni nič novega. Te stvari so zarisane že od prej.« Ko smo vprašali, če bi lahko tam že jutri zabrneli stroji in začeli podirati dre-vesa ter razkopavati zemljo, nam je g. Peršak dejal, daje tam potrebna še parceli-zacija in da bodo lastniki potřebovali tudi gradbena dovoljenja. Kar pa se tiče v gozd zarisanih cestnih podaljškov, paje rekel, da so tam zarisane samo možnosti in da tisto ni nič pomembno. V predlogu odloka o spremembi zazidalnega načrta pa v zvezi s tem piše, da tisto območje v dosedanjih dokumentih ni ustrezno obděláno in da bo prav omenjeni odlok po-drobneje določil merila in pogoje za urejan-je tistega delà območja. Piše, da bo severni kare namenjen storitvenim in obrtnim de-javnostim z možnostjo gradnje enega stanovanja v sklopu celotnega objekta ene funkcionalne enote. Spet smo pri stari zgodbi. Trzinci smo že pred desetletji z vso odločnostjo zagovarja-li, da mora gozd severozahodno od naselja Mlake, še zlasti v širši okolici bajerja, ostati gozdni rezervat, ki naj bi ga izkoriščali le kmetje in rekreativci. Ves čas se precej Trzincev, še zlasti odkar imamo svojo občino, zavzema za ohranitev mokrišč, ki se razte-zajo prav ob potoku Blatnica. Tudi na městu, kjer naj bi postavili nove obrate, je nekaj zelo simpatičnih naravnih kotičkov, spom-ladi je tam eno večjih še ohranjenih rastišč kronic, tam pa lahko naj-demo še druge redke in _,. tudi zavaravane rastline in _ ' mogoče tudi živali. Potem koje bilo na zborih volivcev večkrat slišati, daje obrtna cona že dovolj velika in da nam res ni potrebno njeno širjenje, se vprašamo, če bodo odgovorni spet le skomignili z rameni in kot že toliko-krat doslej rekli, da ni mogoče storiti ničesar, ker je to dolg prejšnje občine. Zakaj pa imamo svojo občino? Stvari, ki so jih prej sprejemali, mogoče brez vednosti širšega kroga Trzincev ali pa celo mimo njih, bi zdaj lahko tudi spremenili! Zakaj je treba le pristajati na »grehe pre-teklosti«? Zakaj ne more-mo urejati svoje občine po svojem okusu? Slišal sem že za namige o namerah, da se pozida ves zeleni jezik med Mlakami in cono. Ob takšnem obnašanju me ne bi prav posebej presenetilo, če bi kdo razmišljal tudi o tem. Zato menim, daje prav zdaj čas, da pokažemo svojo odločnost Pustimo tisti gozd in mokrišča našim vnu-kom! Industrijske cone zdaj pospešeno gradijo po vseh sosednjih občinah, tisti, kj si želijo parcel za svoje nove objekte, jj'h tam lahko dobijo zelo hitro in tudi pod ugodnimi pogoji. Naj le naštejem nekaj takšnih con: v Jaršah cona že skoraj raste zanjo je, kar se tiče komunalnih storitev, ' že skoraj vse nared. V kratkem bodo začeli urejati še večjo cono ob izvozu z av-toceste v Želodniku, o zelo veliki industrijski coni se pogovarjajo v Komendi Cone pa pripravljajo tudi v Vodicah, Mengšu, Kamniku in Lukovici. Možnosti za podjetnike in njihova nova podjetjaje res veliko. Zakaj naj bi žrtvovali še tisti del gozda, ki uokvirja cono? Na občini so nam večkrat zatrjevali, da od podjetij ni-mamo neposrednih finančnih koristi. Zakaj naj bi potem podpírali gradnjo še novih obratov? Komu bo to koristilo? G. Županje v našem pogovoru zatrdil, da dolgoročni načrt za tisto območje velja in da bi investitor(ji) lahko tam začeli postavljati svoja podjetja, če za to dobijo gradbena dovoljenja. Soglasje za ta dovoljenja mora dati tudi občina, upravna Na hrblm strani vabila na zbor krajanov 24.6.1985je jasno izrisan obširen »zeleni lamponski pas«. Zakaj se mu s lako lahkoto odrekamo jj - Razmišljanja ob miklavzevanju enota pa bi morala želje občine upoštevati. Na občini pravijo, da seje že nekajkrat zgodilo, da se na upravni enoti niso prav dosti ozirali na mnenje občine, še zlasti, če je v dolgoročnem planu in prostorsko ureditvenem náčrtu neko območje že op-redeljeno kot stavbno zemljišče. Župan se strinja, da Trzinci lahko spremenimo dol-goročni načrt in ga prikrojimo svojim željam, vendar pravi, da bi to trajalo vsaj tri leta. Prav, v tem času pa bi občina lahko razglasila moratorij za posege na tisto območje. Verjetno je v Trzinu zadosti ekološko osveščenih ljudi, ki bi tak moratorij podprli. Nenazadnje je bilo precej kandidatov za občinski svet, ki so igrali prav na to karto. Z usklajeno akcijo bi Trzinci lahko zaustavili širjenje conc proti severo-vzhodu, vendar bi morala za tem stati večina občanov. Kakšen je odnos prebivalcev Trzina do tega, bo mogoče videti že na zboru krajanov, ki ga bodo morali na občini sklicati ob javni razgrnitvi predloga sprememb zazidalnega načrta za cono, nenazadnje pa ustrezno ravnanje lahko pričakujemo tudi od novih občinskih svetnikov, ki so obljubljali zeleni Trzin. Miro Štebe K o pomislim na ime Miklavž, se mi v spominu poraja vrsta dogodkov iz otroš-kih let. Spomnim se, kako sem vsako leto, na večer pred dnem njegovega godu, 5. decembra, v dnevni sobi nastavila pehar in nestrpno pričakovala trenutek, ko me bo svetnik obdařil. V tem obdobju sem se morala še posebej spodobno vesti in biti ubogljiva, povedali so mi namreč, da Miklavž porednim otrokom prinese samo šibo ali pa še tega ne. Bala sem se tudi hudobnih parkeljnov, ki so strašili okoli. In če je kdo na ta večer pozvonil pri hiši, sem se v strahu pognala za fotelj v dnevni sobi in upala, da ni přišel pome kak hudi-ček, in če je slučajno že přišel, da me vsaj ne najde. Toda slej ali prej vedno pride čas, ko otrok spozna resnično Miklavževo zgodbo. Tudi jaz semjo - na žalost. Z družino smo bili na obisku pri prijateljih. Ti pa so imeli dnevno sobo s kaminom, iz katerega so kar naenkrat začeli prihajati nadvse čudni zvoki. Miklavževi! In ne veste, kako sem bila vesela, ker sem ga končno zalotila pri njegovem opravilu - prinašanju daril. A veselje seje kmalu poleglo, kajti moj so-šolec (ki je živel tam) je nenadoma pridr-vel v dnevno sobo in z velikim navdušen-jem iskal potrditev, češ: ali ni dobro opo-našal Miklavža! Ker pa se nisem dala kar tako in sem še vedno zatrjevala, da le-ta obstaja (saj vendar prinaša darove), mije sošolec hitro postregel s krutim dejstvom, da to delo kratko malo opravita očka in mamica. Res paje, daje Miklavž oz. prvotno sv. Nikolaj resnično živel - bil naj bi grški škof. Prav zato se še danes pojavlja v dolgi beli halji, čez katero ima oblečen mašni plašč, glavo mu krasi mitra (škofovsko pokrivalo), v eni roki drži zavito škofovsko palico, v drugi pa lahko nosi knjigo, v katero si zapisuje dejanja otrok (ali so bili pridni ali ne). O njem govori tudi veliko legend. Ena izmed njih pravi, daje nekoč tri hčere nekega revnega moža, ki jim ni mogel priskrbeti dote, rešil sramotne uso-de tako, da jim je ponoči skozi okno vrgel tri kepe zlata. Ena izmed njih seje zako-talila v copato, ki je ležala na tleh. Tako lahko sklepamo, da od tod izvira šega pri-našanja darov otrokom v nastavljene poso-de, peharje, lonce, košare, ponekod v čokle, nogavice ali da se jih pušča na okenski polici. Ti darovi se imenujejo miklavževi-na. Sprva naj bi šio predvsem za sadje, kot sojabolka, orehi, suhi krhlji..., za po-redne lahko tudi šiba miklavževka. V figuri Miklavža pa niso vidni samo elementi krščanstva, kot se na prvi pogled zdi, temveč seje skozi čas spojil z raz-nimi "poganskimi" šegami in verovanji, ki jih v novembrskih in dccembrskih dneh pozna indoevropski pa tudi nein-doevropski svet. Zato ni nobeno nak-ljučje, da se sv. Nikolaj pojavlja ravno v tem času, po arhaičnih pojmovanjih v obdobju duhov, ko naj bi se na zemljo vračali duhovi prednikov (ob tej prilož-nosti so se moški našemili v duhove rajnih in se z njimi identificirali). Vse to je pripeljalo do tega, da so se na koncu najrazličnejši demoni in magična bitja pridružila Miklavžu. ln verjetno se vam zdi samoumevno, da sije Cerkev z na-šemljenci sprva povzročala velike probleme. Kmalu paje ugotovila, daje najbolje, da v ljudskih množicah zakore-ninjeni običaji ostanejo, vendar z novo krščansko preobleko. To je bilo vidno predvsem v tem, da so t. i. duhovi lju-dem prinašali le blagoslov za novo leto in prihodnjo letino, sv Miklavž paje temu primerno postal dobrotnik in prevzel funkcijo obdarovanja otrok (nekje tudi odraslih). Našemljenci, ki pa so prej predstavljali duhove prednikov, so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove oz. parkeljne, Miklav-ževe spremljevalce in izvrševalce kazni nad porednimi otroki. Pri čemer se mi zdi slednje, torej obda-rovanje otrok v zameno za njihovo prid-nost in ubogljivost, v svojem bistvu sporno. To pa zaradi tega, ker mislim, da gre pri tem za izvajanje hegemonije (za dosego prevlade in strinjanja, brez uporabe sile, s prepričevanjem ali z drugimi nevtralnimi sredstvi.) nad pripad-niki družbe, ki se mora seveda zaradi večje učinkovitosti začeti že v otroških letih. Nekateri boste pri tem seveda rekli, da gre le za izjemno prijazno gesto -obdarovanje otrok, vendar velja pouda-riti, da so bila darila prvotno namenjena le pridnim, torej neproblematičnim, pokornim družbi. Takšnim, ki ne povzro-čajo problemov in se s tem, ko (v tem primer enkrat na leto) dobijo kakšno ugodnost, odpovejo kritičnemu posegan-ju v družbo in možnosti odkrivanja problematičnih dimenzij obstoječe družbe. Literalura: Ovsec, D.J. 2000 Trije dobri mož-je: sveli Miklavž, božiček in dedek Mraz Ljubljana: Kmečki glas. Mirjam Štih Sveti Miklavž nam darove deli. Tudi mi obdarujmo druge ljudi. Berta Golob NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O PALČIĆI (stran 15) Dodatni prostori vrtca Trzin v stari os- __ novni šoli so urejeni na površini 160 rrr. Tam so tri igralnice, razdeljevalna kuhinja, kabinet in pedagoška soba. Ob \hodu so uredili manjše otroško igrišče, vendar pravijo, da bodo še naprej hodili tudi na igrišče ob osnovni šoli. Pred pos-lopjem Palčiće je tudi parkirišče za 20 avtomobilov zaposlenih in staršev otrok. V Palčići naj bi bilo zaposlenih sprva pet delavk, kasneje pa lahko, da bi zaposlili še dve. Vrtec bo odprt od 6. ure do 16.30, če bodo starši želeli drugače pa bo mogoče delo\ni čas tudi spremeniti. Po I. decembru naj bi v Palčići sprejeli oddelek male šole in običajni oddelk vrtca. Po zadnjih podatkih, bo v običajnem od-delku 15 malčkov. vendar se lahko zgodi. da jih bo še več. Približno polovica otrok v tem oddelku bo iz Trzina, drugi pa iz Depale vasi, I.oke in z Dobena. Od 24 trzinskih otrok, ki so jim maja zavrni-li prošnje za sprejem v vrtec, so starši zaprosili za varstvo le dveh malčov, vsi ostali so, kol kaže, ugodno rešili problem predšolskega varstva, še zlasti tako, da svoje otroke vozijo v vrtce v Ljubljani. V prostorih Palčiće, bodo svoj prostor dobili tudi otroci popoldanske male šole. to so listi, ki niso vključeni v redni program predšolske vzgoje. S tem, ko se bo oddelek male šole preselil iz prosto-rov osnovne šole, se bo tam sprostila ena učilnica. ki jo bodo namenili šolarjem predmetne stopnje. - NOVI VRTEC ODPRT, A PRAZEN ^^ torek, 29. 10., popoldne seje skupina občanov udeležila ' krajše slavnosti ob dolgo napovedovani otvoritvi novega oddel-I ka trzinskega vrtca na Mengeški cesti oz. v prostorih nekdanje i finske osnovne šole. Udeležencev odprtja Palčiće, kakor se • novi vrtec imenuje, je bilo precej, in sicer zato, ker so se doga-j janju pridružili še občani, ki so prišli pred poslopje stare šole zaradi sestanka v zvezi s plinifikacijo Trzina. Precej krajanov je menilo, daje odprtje novih prostorov vrtca v času predvolilno kampanje predvolilno nabiranje dodatnih glasov, vendar je župan občine Trzin g. Anton Peršak že takoj na začetku svojega slavnostnega govora pojasnil, da temu ni tako. poudaril je, da so se na občini že dolgo prizadevali za odprtje dodatnih prostorov vrtca in da so vrtec pač odprli, kot so obljub-ljali že prej, takoj, ko so dobili vsa potrebna dovoljenja inšpek-toijev. Pojasnil je tudi, daje bila odločitev za ureditev začasnega oddelka vrtca v stari šoli smiselna in pravzaprav edina primerna. Poslopje je bilo, predno gaje odkupila občina, temeljito obnovljeno. O kakovosti obnove so se prepričali pred odkupom pos-lopja. Če bi se takrat odločili za urejanje vrtca v prostorih ob lokalu Skerca bar in slaščičarne Oger, bi bilo preurejanje prostorov verjetno še dražje, na koncu pa občina tudi ne bi bila lastnik tistih prostorov. Poudaril je tudi, da za obnovo in razširitev obstoječega vrtca Žabica ni nobenih načrtov, kot trdijo nepoučeni, da paje bil pripravljen le idejniprojekt, kar je v praksi lahko še precej daleč od pravih načrtov. Župan je tudi zatrdil, da bo v bližnji prihodnosti vsekakor treba posodobiti in razširiti tudi vrtec Žabica, po vsej verjetnosti po tem, ko bo končana širitev osnovne šole. Takrat bodo za razbremenitev vrtca Žabice med sanacijo še kako prav prišli tudi novi dodatni prostori vrtca na Mengeški cesti. Županje podrobno opisal, kako so potěkala dela pri urejanju dodatnih prostorov in zakaj je prišlo do zamud, nazadnje paje izra-zil upanje, da se bodo malčki v novih prostorih dobro počutili. Ob tem je treba reči, da imajo za odprtje dodatnih prostorov vrtca zelo veliko zaslug tudi člani strokovnih služb na občini, predvsem pa županov namestnik Valentin Kolene, ki je ves čas pri-zadevno usmerjal urejanje prostorov Palčiće. Nekateri smo ob otvoritvi pogrešali še pozdravne besede direk-toija skupnega Zavoda osnovne šole in vrtca Trzin, vendar g. ravnatelj ni dobil besede, zanimivo paje bilo tudi to, da se otvo-ritve niso udeležile predstavnice zaposlenih v trzinskem vrtcu. Verjetno bi bilo le prav, da bi bile na prireditvi prisotne, saj bodo prav novi prostori precej vplivali na njihovo delo. 0 razlogih za neudeležbo si je vsak poiskal svojo razlago. Izvedeli smo tudi, da dodatnih prostorov vrtca ne bodo takoj napolnili malčki, ampak se bo to zgodilo šele 1. decembra. Takrat bodo v novih prostorih namestili starejše varovance vrtca in tište otroke, ki že obiskujejo malo šolo. Sprva bodo lahko napolnili le dva oddelka, kasneje pa bodo, verjetno že po novem letu, v novih prostorih vseeno trije oddelki malčkov. Ob tem bodo Palčico uporabljali tudi otroci, ki obiskujejo popoldansko malo šolo. V Trzinu povpraševanje po novih prostorih v vrtcu vsekakor je, saj so morali odklonili sorazmerno dosti malčkov, vendar pa sije morala večina staršev zaradi zamud pri odpiran-ju Palčiće najti rešitev za varstvo svojih malčkov drugje, še zlasti v Ljubljani. Zanimivo je, daje v Ljubljani že kar nekaj vrtcev, kjer jim otrok primanjkuje, zato tisti vrtci dokaj agresivno vabijo starše, da naj jim zaupajo svoje malčke. Za trzinski vrtec pa se zelo zavzemajo tudi starši otrok iz sosednjih krajev, predvsem iz Depale vasi, Loke in Dobena. Povem naj še, da nam na občini enostavno niso znali povedati cene ureditve dodatnih prostorov vrtca. Stvar je traja vse pre-dolgo, preveč je bilo dodatnih zahtev inšpektorjev in sprva nepredviđenih posegov. Na občini pravijo, da so se urejanja dodatnih prostorov lotili z vso resnostjo, saj je treba malčkom zagotoviti res kakovostne usluge. Kakor koli že, dobili smo dodatne nove prostore vrtca in s tem je problem zagotavljanja prostih mest za malčke v trzinskem vrtcu omiljen. Novi prostori so velika pridobitev za Trzin in prepričani smo, da se bodo otroci v njih prijetno počutili. Ker so tudi v Domžalah in Lukovici letos že odprli dva nova vrtca, nekaj več mest pa imajo tudi v vrtcih v drugih bližnjih občinah, se zdaj pritisk na vrtce v našem okolju očitno nekoliko zmanjšuje. Pritisk na vrtce naj bi občutno upadel tudi prihodnje leto, ko bodo otroci starejših skupin iz vrtcev začeli obiskovali prve razrede devetletke. V vrtcih pa pričakujejo, da bo v naslednjih letih predvsem večje povpraševanje po prostih mestih za najmlajše. Kljub novim dodatnim prostorom v Palčići skrb za zagotavljanje prostih mest v vrtcih tako verjetno še ne bo povsem odpravljena. V torek, 26. t. m. so se na roditeljskem sestanku zbrali starši otrok, ki bodo z 2. decembrom začeli obiskovali Palčico. Bili so zadovoljni z ureditvijo prostorov, še zlasti pa jih je skrbel gost promet na Mengeški cesti, ki pelje tik ob Palčići. Vsi se zavedajo, da bo zelo težavno jutranje dovažanje otrok v vrtec, saj se bo treba zaradi gneče na cesti pri zavijanju k vrtcu ali iz njega očitno vrivati. Zaskrbljene mamice, in tudi nekaj očkov, so zahtevali, da naj občina poskrbi, da bo na cesti pred vrtcem semafor ali vsaj urejen prehod za pešce. Zavzeli so se tudi za ta-kojšnjo ureditev pločnikov v bližini vrtcev. Še bolj pa starše skrbi, da bi kdo od otrok iznenada pritekel na cesto med igranjem, saj ob cesti ni ograje, ki bi to preprečeval. Opozorili pa so tudi, da bo zelo nevarna pot malčkov od Palčiće na športno igrišče ob osnovni šoli. Otroci se pogosto "suvajo" med sabo in v takém kdo hitro pade na cesto..Vzgojiteljice in drugi predstavniki vrtca so zatrjevali, da se bodo zelo trudili za varnost in da bo malčkom pod njihovim vodstvom lepo. Miro Štebe Veliko nam govorijo o vzgoji. Toda čudovit, svet spomin, hranjen iz mladosti, je najlepša vzgoja. Če človek odnese iz življenja mnogo takih spominov, je miren za vse življenje; ta spomin ga bo morda zadržal pred velikim zlom. Fjodor Mlhajlovlč Dostojevski L Bi 'il je turoben novembrski (brr, je že tu in ne moremo mu ubežati!!!) popoldan, tak, kot jih je imel France Rokolomec najraje. France Rokolomec je najraje, tako kot tudi že njegovi predniki (aha, od tu priimek!) lomil roke, dlakave, pernate, zelene in rumene, živalske, človeške, rastlinske. Vseh vrst in velikosti. Opravljal je tudi druge vrste kriminalnih in nasilnih dejanj. A nekega sončnega jutra gaje sosed Vinko Gobezdalo zalotil pri dejanju in ga zatožil svojemu sosedu Aljoši Roletarju, ta sosedu Ciri-lu Krivonosemu in nazadnje ta svojemu, Janezu Godrnjavcu -policaju. (Na, pa seje našel nekdo, ki seje iztrgal družinskemu poslu.) ln tako je France Rokolomec še dandanašnji lepo pod ključem. A je tudi že osemkrat ušel in med begom polomil 210 rok (ja, ja, nasilje!) in nikoli se ne ve, kdaj bo devetič. In ravno zato sem s težkim srcem prišla v skrivnostno sobo z zemljevidi in raznimi opisi držav (so tu včasih živeli gusarji?!) - zemljepis-no učilnico. Tam seje po nekaj minutah začel odvijati 1. otroški parlament v šolskem letu 2002/2003 in 13. kar tako (ejga,, a je kdo vraže veren ????) zbrala seje vsa pomembna trzinska (in nctrzinska) smetana, skuta in še sirotka za povrh. Přišel je župan Anton Peršak, policaj Marko Plantan in pomočnica, ravnatelj Franc Brečko, fotograf Jože Seljak, Urša Mandeljc, mentor Dušan Gorcnc, pedagoginja Ksenija Rojs - Viskovič, Vanja Vogrin, predsedniki oddelkov in še in še nasje bilo... (eden od prej naštctih je gotovo France Rokolomec, ampak kdo?) Je ona Rokolomec? Med prispevki so močno prednjačili referati (1. b, 2. a, 2. b, 3. a in b, 4. a in b, 7. b), priljubljeno orodje učencev za posedovanje takih in drugačnih informacij. Ankete so jim bile tesno za petami (3. a, 6. b in 8.r.), bolj izvirne so bile igrice na temo nasilje (5. b: Frcanje in sprava. Dramski krožek: Asociacije), ena točka pa je jahala rep, in sicer pesmica, ki naj bi šla na regijsko tekmovanje (6. a). Eva Mioč nam je nato zaupala še stran na internetu in telefonski številki: 01/431-33-41 in 040/ 77-54-55, kamor lahko pokličete in sporočite karkoli o nasilju. Pedagoginja nam je vse skupaj še malo opisala, ravnatelj Franc Brečko in učiteljica Anica Mušič, predstavnica Kluba prijateljev mladine, pa nam obljubljata klub, povezan z zatiranjem nasilja, v katerega Rokolomec ne bo imel vstopa. Marko Plantan pa nam je zaupal primer, koje Nekdo Nekoga malo preveč na nos inje nato, žal, umri. Kdo zdaj? To se še danes dogaja po šolah. (Tam okoli naj bi France Rokolomec četrtič pobegnil!) Drugi del konference paje bil sestavljen iz vprašanj za župana in ravnatelja inje bil malo manj nasilen. Predsednica 6. a mije priznala vse pravice, da kot »novinarka« še sama o čem povpra- šam. Lotila sem se župana z že dodobra izmozganim vprašanjem o parkiriščih v novem Trzinu. O gozdu, včasih dokaj pri-Ijubljenem igrišču prenekaterih otrok, kjer bo sedaj športni park. O usodi igrišč in podobno. Predvsem pa o usodi otrok, ki se bodo od sedaj naprej lahko igrali Ie še na parkiriščih. Anton Peršak je v svojem znanem umirjeno - preudarnem slogu povedal, da bo športni park, v katerem bo tudi skate- park, odprt za vse otroke na Reboljevi. Zaradi pomanjkanja parkirišč niti sme-tarski kamion ne more več obrniti tako, kot se »šika«. Sedaj vemo, da za smeti po cestah v večini niso krivi nepravi huligani, ampak kumunalno (kriminalno) podjetje Prodnik, d. o. o. s smetarskim oddelkom. (A zaposluje Franceta Rokolomca?) Do jeseni bomo imeli tudi novo trzinsko knjižnico. Nato nas župan zaradi obveznosti zapustil, malce kasneje pa še policija. Zanimivosti o šolskih garderobah: po stenah razmazan kivi, v čevljih puding ... (Rokolomec je bill!!) Ne dolgo nazaj je anti-dišalo, ker seje v kuhinji zamašila kanalizacija (ima spet Prodnik prste vmes???) in ker tam zaradi okvare kar dežuje, bomo jeseni 2003 dobili nove garderobe v pritličju, zaklonišče pa bo še v vojaške namene, npr. če pobegne France. (Šmrk, šmrk, nič več kanalizacije, izpadov elektrike in kapljanja izpod stropa!) In sedaj, dame in gospodje! Veliki finale šolske prizidniške lige! Kako bodo odgovorni za to porabili 400.000.000 SIT (upajmo, da ne bodo zadišali Rokolomcu!), od prvo predvidenih 100.000.000.00? Do leta 2000 bo vse končano. V jeseni 2003 bomo dobili poleg že prej omenjene garderobe še prizidek, kjer bodo 1. razredi. Dobili bomo kar dve novi učilnici, (dajih Rokolomec ne bo prehitro razsull), mreže na golih, pokrit peskov-nik, ograjeno učilnico v naravi, pri kateri dobimo v paketu še ograjeno kolesarnico, da bo France težje kradel kolesa. Gradila se bo dodatna telovadnica in galerija za ogled prireditev v veliki telovadnici, in še tri mize z loparji za namizni tenis, učitelji pa si bodo privoščili novo zbornico. Meni pa navkljub vsem detektivskim iskanjem še danes ni uspelo razeefrati velike uganke - kdo od povabljenih je bil France Rokolomec? Morda tiha policistka? Ali predsednica 3.b - razreda? Ali ravnatelj, saj sta skoraj soimenjaka! To bo vedno zvi-to v tančico skrivnosti. A stavim na župana, kije nekje na sredini odšel. Zakaj? Do konca 13. otroškega parlamentaje zunaj že intenzivno sijalo sonce, France Rokolomec pa takih dni ni maral. Anja Bavčar 6.a oosev 17 METNI: LE ŠE NEKAJ SPOMINOV NA MESARIJO Domačija družine Cotman - »pr' Metnem« V Odsevu skušamo predstavljati znane stare trzinske družine, vendar se nam gogovornlkl kar prevečkrat izmikajo In ne želijo govoriti o svojih prednlklh ln svoji družini. Vseeno ne obupujemo ln pred kratkim smo se prav razveselili, ko so predstavniki družine Metnlh pristali na to, da kaj povedo o svoji družini. Člani družine Metnlh so bill namreč v preteklostl znani predvsem kot mesarjl, zato smo bili prepričani, da bomo v pogovoru z Metnlml Izvedeli kaj več o tej dejavnosti v pašem kraju. Na pogovor z nami so na dom Metenga Janeza oz. Cotmanovega Janeza prišli še njegov brat dvojček Miro, njuna starejša sestra Marta in njen mož Tone Pavlin, ki je sicer doma v Stobu, vendar je tako rekoč z eno nogo ves čas v Trzinu, po drugi strani paje, ker se zanima za zgodovino krajev našega območja, zbral res veliko podatkov tudi o preteklosti Trzina. Ni čudno, daje pogovor začel kar Tone, ki je poudaril, da bi bili Trzinci lahko precej bolj ponosni na mesarsko preteklost svojega kraja. Dejal je, da bi morali, podobno kot v Mengšu, Domžalah in okolici poudarjajo pomen slamnikarstva za njihovo zgodovino, v Trzinu več pozornosti nameniti mesarstvu. Saj so tudi v Trzinu pletli kite in šivali slamnike, vseeno paje bilo mesarstvo tista dejavnost, po kateri so Trzinci izstopali. Mesarstvo je nekdaj dajalo kruh in tudi pečat Trzinu. Veliko mesarjev je bilo sicer tudi v Mengšu, nekateri poznavalci celo menijo (o tem pa govori tudi ustno izročilo), da so Trzinci mesarstvo povzeli po Mengšanih, vendar so bili prav Trzinci tisti, ki so s svojo klobáso in podjetnostjo sloveli daleč naok-rog. Po zbranih podatkih je bilo v letu 1850 v Trzinu kar 12 mesarij, kjer je bilo dovoljeno klati drobnico in drugo živino, iz druge polovice devetnajstega stoletja paso ljudje našteli kar 21 mesarjev. Zraven paje bil praktično pri vsaki hiše še kakšen klavec, ki je lahko klal živino pri mesarjih. Ena od tistih starih družin, kjer so imeli mesarijo, je bila tudi družina Metnih. Nih- i S',ar^far5a " Helena »' Franc Cotman. Rojena "" 1 «71, umrla leta 1951. Sestre Cotman: Ana, Jožefa, Terezija, Helena, Johana, Antonija, spredaj sedi Marija če natančno ne ve, zakaj se pri njih po do-mače reče pri Metnih. Domnevajo, daje bila ena od prednic, mogoče stara mati nji-hovegaočeta, Meta. Sedanji Metni imajo podatke o svojem prapradedu, daje v de-vetnajstem stoletju klal prašiče, meso in za-seko paje vozil v Celovec. Njegovo obrt je prevzel njegov sin Franc, ki seje rodil 27.9. 1871. Poročil seje s Heleno Colnar, po do-mače Matičkovo, s sestro tedanjega trzinskega župana, in z njo imel kar 13 otrok, tri sinove in deset hčera. Zanimivo je, da sta bila tako Franc kot Helena rojena istega leta Franc Cotman Helena Colman ( 1871 ) in sta istega leta ( 1951 ) tudi umrla. Vsi trije njuni sinovi: Franc, Lojze in Ivan so nadaljevali očetovo obrt. Najstarejši Franc je šel za kruhom v Združene države Amerike, Lojze je imel med obema vojnama mesarijo, klavnico in prodajalno pri Jurku v Moravčah in mesarijo pri Banturju v Pečah. Nekaj pred drugo svetovno vojno je mesarijo preselil k Markesku. Mlajši sin Ivan paje ostal doma. Med drugo svetovno SlarSa - mama Iva (roj. Lukman) in oče Ivan vojno so morali klati pod nemško kontrolo, po drugi svetovni vojni pa so mesarijo zaprli. Mesnico in klavnico so v hiši imeli še dolgo, vendar ju niso uporabljali. Oče Ivan pa seje z mesarstvom ukvarjal še naprej, saj seje zaposlil kot mesar pri podjetju Meso Kamnik. Ker je bil zelo prizadeven, je kmalu postal upravnik me-sarije v Kamniku. Poročil seje z Ivo Lukman in z njo sta imela tri otroke. Hčerka Miro Cotman s svojim konjem Marta seje rodila lela 1940, šest let za tem, že po vojni, pa sta sej ima rodila še dvojčka Janez in Miro. Zanimivo je, da imajo vsi trije, sestra in brata rojstni dan istega dne, 19.7. Cotmani naspioh opaža-jo, daje v njihovi družini veliko zanimi-vih kombinacij pri njihovih življenjsko pomembnih datumih. Tradicijo mesarstva pri Metnih nadaljuje le Miro, ki je mesar pri podjetju Vele, Janez paje tradicijo prekinil in seje izučil za avtomehanika. Vsi trije se še spomin-jajo, daje bilo v njihovi mladosti pri hiši še kar nekaj spominov na nekdanjo mesa-rijo. Se dolgo je bila pri hiši posebna mesarska tehtnica, Miro pa sije v spomin na svoje prednike prihranil veliko mesarsko sekiro. V hiši imajo še vedno tudi mogoč-ne rogove istrskega goveda, prav tistega bika, ki ga lahko občudujemo na znani stari sliki mesarjev pri Metnih. Po pripovedovanju starejših vedo, da so pri Metnem imeli samo klavnico in mesnico, ledenico pa so imeli skupno z Je-fačenkovimi in Tomažiči. V tistih časih so svoje ledenice imeli le najpremožnejši trzinski mesarji. Miro je tudi povedal, da ve, da so bili mesarji v preteklosti med seboj tudi precej solidarni. Ker v Trzinu toliko mesa, kot so ga mesarji imeli, ni bilo mogoče prodati, je vedno eden zaklal žival, meso pa so nato prodajali tudi v mesnicah drugih mesarjev. Meso so si po mesnicah kar nekako izposojali, seveda pa so večino mesa prodajali naprej v Ljubljano, Zasavje in drugod širom po Kranjski, predvsem pa v Kranj in tudi naprej v Celovec, izdelovali so zelo veliko klobás in zaseke, dosti pa so klali tudi drobnico. Mlade prašičke so vozili na sejem v Kranj, kar pa niso prodali, so pri-peljali domov in vzredili za zakol. Miro pravi, da so mu pripovedovali, da so imeli v mesnici tudi vajence, saj je bilo ob za-kolu vedno veliko dela. »Tisto, kar je včasih skupina mesarjev delala po cei dan, jaz zdaj s sodobnim orodjem opravim kar sam v eni uri in pol. Napredek se tudi v mesarstvu krepko pozna.« Starega očeta Franca se spominjajo tudi po tem, daje imel doma tudi po sto kanarčkov. Bil je velik ljubitelj ptic. Sploh so včasih pri marsikateri hiši v kletkah imeli kar precej ptičev. Za deda pa Marta ter brata vedo, da seje ukvarjal tudi s pre-vozništvom. Kot »fur-man« je med drugim vozil tudi pesek iz trzinskega kamnoloma. O očetu Ivanu sedanji člani družine Metnih seveda vedo precej več, v spominu pajim je najbolj ostalo, kako seje oče v vsakem vremenu s kolesom vozil na delo v Kamnik. Kasneje je napredoval in si kupil moped, zatem pa tudi težji motor. Leta 1959_pa so dobili prvi avto - popularnega fička. Žal imajo nanj tudi žalostěn spomin, saj so se z njim pri Podvinu ponesrečili. Fičko je bil po tistem neuporaben, k sreči pa sojo potniki nekako odnesli. Mati je imela sicer polomljene kosti in je posledice čutila še vse do smrti, vendar k sreči trčenje ni terjalo življenj. Marta, Janez in Miro se z veseljem spominjajo nekdanjega življenja v Trzinu. Pravijo, daje bilo takrat na vasi povsem drugače, bolj prijazno in prijetno. Otroci so se podili z drugimi otročaji po vasi in se igrali svoje igrice. Marta se iz tistih časov, kako so se nekoč prestrašili, ko so nekega dne pogreši-li oba brata, ki sta bila stara komaj tri leta. Ker je bilo ravno po neurju, je Pšata močno narasla, bila je vsa kalna, fantkov pa ni bilo nikjer. Skoraj cei dan soju obupano iskali, ko so že zgubljali upanje, pa ju je nekdo zagledal, kako jo mahata v spremstvu sose-dovega fantiča. Franca Lukana domov. V Mengeš si šli kar peš gledat zvonik. V mladosti pa so morali otroci tudi kar pridno pomagati doma. Dela kar ni zmanjka-lo, saj so imeli v hlevu vedno vsaj po dve kravi in enega konja, zraven pa še kakšnega prašiča. Za vseje v giavnem skrbela mama, saj je bil oče v službi, zato so morali tudi otroci kar pridno pomagati pri kmečkih in drugih opravilih. Spomnijo se kako so po seno pogosto hodili ob nede- ' ljah, saj je imel oče takrat, zaradi službe med tednom, čas. Marta se tudi spominja, kako so v tistih časih po vseh hišah ob sobotah imeli dan čiščenja. Ko so pospra-vili po hiši, so pometali tudi po vaških cestah. Pred vsako hišo so morali pomesti svoj del ceste. Marta se rada spominja tudi svojih prvih šolskih let. V osnovni šoli jo je najprej učila učiteljica Ditrihova, za njo pa učitelj Torelli. V višje razrede osnovne šole je hodila v Mengeš, saj je bila v Trzinu le štiriletna osnovna šola, nato paje šla v administrativno šolo in gimnazijo. Tudi ona seje zaposlila pri podjetju Meso Kamnik, kjer je delala kar 15 let. Leta 1962 seje poročila s Tonetom Pavlinom in se preselila v Stob, ampak pravi, daje njen Tone bolj Trzinc kot ne. Sploh pa tudi Tone pravi, daje tudi on Metn. Marta se iz mlajših dni tudi spominja, kako so z navdušenjem hodili v kulturni dom in sodelovali pri igrah, ki jih je večinoma režirala sosedova - Ručigajeva Marjanca. Takrat je Trzin res živel s Kulturnim društvom in za igre, ki sojih upri-zarjali. Tudi oba brata sta se kmalu pridružila igralski skupini in odigrali so kar nekaj dobrih gledal iških iger. Janez in Miro sta še zdaj ponosna, da sta člana KUD-a. V mladosti pa so radi zahajali tudi k telovadbi oz. fïzkulturi, kot so rekli. ŠD Partizan je po vojni nekaj časa vzorno Stara fotografija izpred Metne mesarije (od leve proti desni): stari oče Franc Cotman. Kmetič, stric Lojze Cotman, bratranec Marjan Cajhen, oie Ivan Cotman ter teti Reza in Johana Janez Cotmaii (desno) v Divjem Lovcu skrbel za teiesno vzgojo v Trzinu. Ko so zrasli, pa so jih začeli pritegovati pleši. Najpogosteje so hodili kar k sosedu, na pod k Roinsovcmu Ivku, ki je imel takrat že tudi gramofon, da gaje »navijal«. Ne-redko so bili pleši tudi v trzinski dvorani, sicer pa so se ob koncih tednov običajno kar peš podali čez polje na ples v Groblje ali v Domžale. Ob nedeljah so takrat dokaj redno hodili tudi peš v kino v Domžale ali pa v Mengeš. Neredko so se skupine mladih podajalc tudi na Dobeno. V tistih družbah je bilo vedno prijetno in dosti smeha. Precej podobne spomine na otroštvo ima-ta tudi Janez in Miro. Kot fanta pa sta se z drugimi otročaji kaj kmalu podajala na raziskovanja gozda nad Jablami. V Dolgi dolini so imeli smučišče s skakalnico, za sankanje in smučanje paje bil zelo přiměřen tudi Jabelski griček. Poleti je bila glavna zabava ob Pšati, kjer so se radi kopali v Mačkovem ali Martinčevem kotlů. Tam so si uredili tudi odskočne deske za skakanje, vodo pa so poglobiii zje-zovi. Sploh se vsi spominjajo, daje Pšata večkrat po-plavljala. Pravijo pa, da so pri njih vodo imeli pogos-to v kleti, vendar pa ostalo hišo ni popiavljala, saj so ob poplavah vrata zadělali z gnojem. Fanta se tudi spo-minjata, da so se fantje iz zgornjega konca večkrat »spopadali« s tis-timi iz spodnjega konca oz. z Zarebrci. Janez in Miro sta se tudi zgodaj priključila trzinskim gasilcem, kjer sta še zdaj dejavna. Pravita, da so bili včasih mladi zelo dobra desetina in da so se izkazali tudi na številnih tekmovanjih. Oba sta odigrala tudi kar nekaj iger na trzinskem odru, še najbolj pa jima je v spominu ostala predstava Sumljiva oseba. »To je bila najboljša predstava! V Trzinu smo jo odigrali kar sedemkrat!« pravi Miro. Miro seje po osnovni šoli, ki jo je dokončal v Mengšu, odločil za mesarja. Strokovno izobrazbo paje dosegel v Mariboru. Tudi on seje najprej zaposlil pri podjetju Meso Kamniku. Leta 1962 je šel za 18 mesecev v vojsko, v Beograd, v Titovo gardo, kot intendant, tako kot brat Janez. Na tište čase ima kar lepe spomine. Po vojski pa seje leta 71 zaposlil v Domžalah kot mesar pri takratnem Napredku, na tem delovnem městu paje še zdaj, le daje podjetje preraslo v trgovsko družbo Vele. Ko govorimo o njem, pa ne moremo mimo njegovega konjička. Vrsto let seje ukvarjal tudi s konjeništvom. V Komendi je imel svojega konja in z njim je tekmoval na številnih kasaških tekmovanjih po nek-danji Jugoslaviji pa tudi po Italiji in Av-striji. Med svoje najvidnejše uvrstitve šteje 5. mesto v jugoslovanskem merilu leta 1986, na tište čase pa ga vežejo tudi drugi prijetni spomini. Takrat so tekmo-valci potovali na tekmovanja kar s tovor-njaki, na katerih so peljali po pet konj. Skupaj so preživeli marsikaj zanimivega. Tudi Janezova zgodba je precej podobna bratovi, le da seje on po osnovni šoli zaposlil kot avtomehanik pri Avtoobnovi. Svojemu prvemu podjetju je bil zvest kar 28 let, nato pa seje zaposlil pri Avtoco-mercu. Po osamosvojitveni vojni, med Spominjati se je živeti. Upmska s|ika igralcev v igri Divji l.ovec (1972) Miro Colman z Meto Zajc (Mlakar) in Lidijo ŠoStarič v Divjem lovcu katero je sodeloval tudi v trzinski bitki, pa je službo izgubil in bil nekaj časa »na ča-kanju«. Nazadnje seje za 6 let zaposlil pri sorodnikih, zdaj pa delà pri papirni galanteriji Jankovič v Loki. V vojski je bil, kot smo že omenili, v Titovi gardi v Beogradu, le daje bil pri tehnični službi. Leta 73 seje poročil z ženo Drago Urmaž iz Loke in z njo ima dve hčerki. Postavila sta si novo hišo, zdaj pa sta že ponosna stara starša. Miro Štebc Spomin je kot rešeto: velike stvari ohrani, majhne spusti. Danski Jana Vrbas zmagovalka fotografskega natečaja v okviru evropske kulturne dediščine Večkrat v Odsevu predstavljamo starejše občane in življenje v našem kraju v preteklosti. V Trzinu pa je tudi kar nekaj mladih, kl so s svojim delom ln dosežki že pritegnlll pozornost širše Javnosti. Ena takih Je Jana Urbas, študentka Akademije za likovno umetnost, kl je Ietos zmagala na fotografskom natećaju v okviru projekta evropske kulturne dediščine. Ker je za svoje ustvarjanje přejela še več drugih priznanj, se nam je zdelo prav, da jo predstavimo tudi bralcem Odseva. r \ kX Avtoportret Na Akademiji za likovno umetnost obiskuješ smer oblikovanje, Oddelek za vizualne komunikacije. Lahko kaj več pověš o svojem študiju? Ko sem prišla na ALU meje zanimalo predvsem grafično oblikovanje. Tukaj pa sem se v okviru vizualnih komunikacij, ki so širok pojem in združujejo različne široke (grafično oblikovanje, fotografijo, ilustracijo, strip, animacijo, oglaševanje. tipografijo...), navdušila tudi za druge discipline. Si se šele v teku študija bolje seznanila s fotografijo in se začela z njo tudi ukvarjati? S fotografijo sem se srečala šele v zadnjih dveh letnikih srednje oblikovne šole. Prej me ni zanimala. Kot sem že prej omenila, je bilo takrat bolj v ospredju grafično oblikovanje. Fotografija meje "zasvojila" šele na akademiji, kjer sem med študijem fotografsko znanje iz srednje šole vedno bolj poglabljala, in danes zagotovo vem, da bo fotografija del moje ustvarjalne poti. Se pravi, da pri tvoji stroki ne grc za usmerjenost v eno samo disciplino, ampak se le - te med seboj prepletajo. Na fax-u sem se pobliže spoznala tudi z ilustracijo in animacijo, tako da me zelo veseli, da v okviru moje stroke obvladam več različnih stvari, ker se v delu med seboj večkrat prepletajo in dopolnjujejo. Recimo, pri oblikovanju embalaže kakšnega izdelka je največkrat poleg samega oblikovanja potrebno tudi poznavanje tipografije in ilustracije. To pa še ni vse. Pri tovrstnih projektih je potrebno obvladati tudi trženje in kar je temu podobno. Če se vrneva k fotografiji. Ali je nujno, da oblikovalec pri svojem delu obvlada tudi fotografijo? Čeprav je res, da pri enem projektu ponavadi sodeluje več ljudi (pri čemer vsak zasto-pa svoje področje), je dobro imeti čim več znanja o vseh stvareh. Kdaj si se začela ukvarjati s fotografijo kot samostojnim področjem ustvarjanja? Sprva je bila večina fotografij narejenih v okviru študijskega programa. Na ta način sem poglabljala znanje o tehnikah, načinih fotografiranja... Kasneje, ko sem začela delati za revijo Le-pota, sem spoznala tudi razsežnosti studijske, scenske oz. načrtovane fotografije, ln na ta način sem začela spoznavati različne možnosti, kijih nudi fotografija, ln tako je počasi přišel čas tudi za kakšne samostojne projekte. Kako je potěkalo delo v sklopu revije in kakšno nalogo si imela pri tem? Kot že samo ime pove, se teme te revije ti-čejo predvsem lepote. Tukaj ne gre za revijo, ki bi se osredotočila na modo, poudarek je namreč na prikazovanju pristne, naravne lepote, ki se skriva v vsakem izmed nas. Pri tem sem dělala s profesionálními modeli. Res pa je, da celotna ekipa ni bila tako močna, kot je to običajno pri modnih foto-grafijah, saj so bili tukaj stylingi kot tudi make up dokaj nezahtevni. Večinoma sem fotografirala v naravi (sceno sem izbrala sama), saj se mije to zdelo bližje ideji tovrstnih fotografij. Glede na to, da je tukaj šio za naročeno delo, je pri tem kdaj prišlo do nesoglasja med tabo in naročnikom? Ja, res je, da naročniki večkrat postavljajo različne zahteve, ki se včasih ne skladajo z mojimi idejami. Tako je moje delo včasih precej težko, saj se moram hkrati držati navodil naročnikov, obenem pa paziti na lastno kreativnost in izvirnost. Prej si omenila samostojne projekte. Je bila omejenost pri naročniškem delu, fó si ga opravljala, vzrok za lastne, samostojne podvige? Ne! Zavedam se, da mora člověk s svojim delom tudi kaj zaslužiti, tako da me naročeno delo še vedno zelo zanima. Predvsem se mi zdi pri tem pomembna javna objava fotografij, kar je gotovo želja in cilj vsakega fotografa. Seveda paje so-časno nadvse dobro delati tudi zase. Kakšnih projektov si se lotila samostojno? Predvsem bi omenila fotografije, ki sem jih izdelala v okviru dni Evropske kulturne dediščine. Šio je za natečaj, ki poteka vsako leto sočasno v večih evropskih dr-žavah. Letos je bila tema industrijska de-diščina. Ob tej priložnosti je bilo razpisa-nih več industrijskih objektov po celi Sloveniji. Sama sem se odločila za meni najbližjega - železniške deiavnice v Šiški. In tako je ena izmed tvojih fotografij osvojila prvo mesto. Tako je. Ena izmed treh fotografij, ki sem jih poslala, je dosegla prvo mesto v sta-rostni kategoriji nad 18 let. Kakšni so bili kriteriji za izbor? Poleg nekaj tehničnih pogojev, ki se tiče-jo formata, je bila edina zahteva ta, da so bile fotografije posnete na območju raz-pisanih objektov. Sicer paje bil celoten natečaj precej svobodno zastavljen. Kaj misliš, da je bilo tisto, kar je žirijo prepričalo, da je izmed 150 -ih prispe-lih fotografij izbrala ravno tvojo? Menim, da se jim je moja fotografija zdela dobra, ker je jasno pokazala objekt, po drugi strani paje bila tudi impresivno Fotografija narejena na fotografski delavnici Folopub v Novem mestu (razstavljena na zaključni razstavi) dovolj močna. Pri fotografiranju sem namreč pazila ravno na to dvoje. j£aj ti je ta natečaj prinesel? Fotografije prvih treh zmagovalcev v „běh kategorijah (do 18 let in do 23 let) so bile objavljene v slovenskem in evropském katalogu, kjer so bili objavljeni tudi vsi zmagovalci sodelujočih evropskih držav. Prav tako nam je zmaga přinesla sodelovanje na mednarodni razstavi v Strassburgu, kantor bomo odpotovali en-loat v mesecu novembru._Poleg tega pa sem se imela priložnost udeležiti tudi mednarodne fotografske delavnice, ki je letos poleti potěkala v Novem mestu. Mi lahko poveŠ kaj več o tej delavnici? Na delavnici so gostovali tako domači, kot tudi tuji mentorji, sicer velika imena svetovne fotografije. Vsak izmed njih je zastopal različno področje znotraj fotografije: od modne, reportažne, naravo-slovne do umetniške fotografije. Sama sem se odločila za delo pod mentorstvom nemškega reportažnega fotografa Bjorna Steinza, saj se mije po uvodni predstavit-vi zdel njegov način fotografiranja naj-bližji. In kako je potěkalo delo v delavnici? V naši skupini smo se ukvarjali z repor-tažno fotografijo, tako da smo morali pos-neti ljudi in dogajanje na ulicah Novega mesta. Naloga je bila izredno pestra in zanimiva, hkrati pa tudi težka, saj seje bilo potrebno najprej z ljudmi pogovoriti in dobiti njihovo privoljenje, dajih lahko poslikamo. Kar težko sem našla člověka, ki je bil pripravljen sodelovali pri fotografiranju. Prišlo je tudi do težav in komičnih situacij. Na primer... Pred neko hišo sem ustavila dve ženski in ju prosila za sodelovanje. Ti dve pa sta zag-nali vik in krik, da kaj takega pa že ne! Ena jo je na hitro ucvrla v stanovanje in v sploš-nem preplahu za seboj skrbno zaklenila vrata. Druga paje v strahu pred fotoaparatom tolkla po vratih in moledovala, naj jo kolegica spusti v hišo. Toda na koncu sem le naredila posnetek gospe, ki je ostala zu-naj, in ravno ta fotografija seje nazadnje znašla na zaključni razstavi delavnice. Si se pri reportažnih fotografijah na kaj prav posebno osredotočila? Moje delo je bilo usmerjeno predvsem na portrete ljudi. Fotografirala sem na primer, poleg že prej omenjene gospe, tudi dva starejša meščana, brezdomca in župnika (in le - ta mije povedal, daje"daljni sošolec trzinskega župnika Pavleta Krta"). Si poleg natečaja v okviru Evropske kulturne dediščine sodelovala še na kakš-nem? Sem, vendar ne na fotografskem. Letos spomladi sem se prijavila tudi na mednarodni natečaj vizualnih komunikacij Magdalena v Mariboru, kjer je moj logotip za avstralsko jahtno zvezo (AYF) přišel v finale v kategoriji logotipov. Na začetku intervjuja si omenila tudi animacijo. Ali se resneje ukvarjaš tudi s tem? Ne. Z animacijo sem se drugače prvič sre-čala v prvem letniku fakultete, koje ob obisku znanega poljskega animatorja Jerzyja Kuchie pod okriljem Likovne akademije in Kinoteke v Ljubljani en teden potěkala de-lavnica kratkega animiranega filma. Tu smo se spoznali z osnovami animiranja in njiho- Nagrajena fotografija v kategoriji do 23 lei (natečaj Fotografska izkušnja 2002) vimi tehnikami, hkrati pa smo sodelujoči izdelali tudi svoje kratke animirane filme. Pri čemer lahko dodam, da sem dosegla posebno priznanje, saj je moj izdelek žirija proglasila za najboljšega. Sicer pa sc z animacijo v prihodnje ne bom več uk-varjala, saj gre za dolgotrajno delo, ki ti vzame ogromno časa, in bi se morala posvetiti izključno temu, mene pa, kot se že omenila, zanima veliko stvari. In kakšni so tvoji načrti? Vsekakor si želim še naprej ukvarjati s fotografijo in oblikovanjem. Mirjam Štih KAJ JE SMRT IN KAJ ŽIVLJENJE? Umrla je. Mrtva leži na bolniškl postelji. Prekrita je z rjuho. »Si to ti?« Odgrnejo platno. Zagledam drobno podobo nje, ki je bila. »Seveda, pozabili ste JI vstavftl zobno protezo. SaJ ne more biti brez zobi« Zbrani z vseh koncev se pogovarjamo z njo. Še zadnjlč smo vsi skupaj. Skrlto pogledujemo drug drugega ln sami sebe tolažimo, da mora nekdo trpetl še bolj kot jaz. Nekoč najlepša hlša v vasl Je zavita v mrak. Sprejme me hlađen hodnik ln zaprte polknlce. Nikoli več me ne bo nazajl Minevajo dnevi. V nočeh se zbujam, ko me oblskuje ona. Na video posnetku opazim, kako nežno poboža njega, kl Jo obožuje. Ostal Je brez nje. Le kdo mu bo sedaj Izkazoval vso něžnost? Odhod Je naznanlla, ponovnega rojstva pa ne. Naenkrat pod srcem vznikne novo življenje. »SI to ti? Seveda te spre-jmemo ln poskrbeli bomo, da ti bo lepo, kot Je bilo lepo nam ob tebi. Dobrodošla v novo življenje!« Prepodlla je žalost ln spet se vračam v najlepšo hišo v vasl. Na pragu stoji teta In me toplo sprejme. V kuhinji nroota zelenjavna Juha, spet Je svetio. Živi. V.P.O. za Veseli december v KUD-u /a nami je prvi zimski mesec november, ki nas je vse prese-netil z izjemno visokimi temperaturami. Predvidevamo, da so k temu prispevale tudi vroče predvolilne politične razprave, ki se jim ni mogel izogniti niti naš edini kulturni hram. Člani društva smo namreč na prošnjo občinske uprave pripravili dve dobro obiskani predstavitveni soočenj i kandidatov za župane in občinske svetnike. Različna mnenja so se obakrat kresala pozno v večer, vseeno paje bilo čutiti pozitivno naravnanost kandidatov do svojega- našega Trzina. Zaradi velikega števila odprtih zadev se nam zdi, da morda kakšno vprašanje občanov niti ni prišlo na vrsto, vendar pa smo dobro obdělali vsa bistvena aktualna vprašanja. Pa dovolj o politiki. Volitve so za nami. Dobili smo tište predstavnike, ki smo jih izvolili in take kot jih pač v danem trenutku zaslužimo. Če se še malo navežemo nazaj na vreme, KUD-ovci upamo, da bo topel fen tudi s strani novoizvoljene občinske garniture še naprej blago oblival našo kulturno ustanovo, kajti naši načrti in pripravljenost za delo so veliki. Kot vsi veste, smo v avgustu utrpěli veliko izgubo. Umri je naš predsednik, predvsem pa prijatelj Jože Štih. Še vedno je čutiti veliko praznino za njim, Še vedno je opaziti marsikaterega KUD-ovca, ki se ob prihodu na vaje avtomatsko ozre naokoli za Jože-tom ... Vendar čas gre naprej, prijateljeva podoba pa ostaja v našem spominu. Njegovo izgubo poskušamo nadomestiti po najboljših skupnih močeh. Prepričani smo, da bi si predvsem Jože sam želei svetle bodočnosti za društvo, v katerega je vložil toliko svoje energije in entuziazma... Na njegovo mesto je, na osnovi statuta društva, stopil dosedanji podpredsednik Jane Mušič. Kdor je seznanjen z zgodovino društva, ve, daje Jane prekaljen KUD-ovec, ki je že en štiriletni mandat pred Jožetom uspešno in zagnano predsednikoval društvu. Trenutno se ukvarjamo predvsem z zbiranjem predračunov za slikopleskarsko obnovo res že malo zanemarjene dvorane. Verjetno vsi veste, da seje še do pred kratkim bil ogorčen boj za lastništvo nad dvorano, in sicer med občino Trzin oz. KUD-om na eni strani in Športno unijo Slovenije na drugi strani. Vmesni rezultat je ena nič za nas, domače, vendar bomo morali na čisto dokončno odločitev še počakati na drugostopenjsko sodišče. Seveda v tako negotovi situaciji ni bilo pametno vlagati kakrš-nihkoli sredstev v dvorano, z izjemo nujnega vzdrževanja. Pa tudi ta dela, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, bodo zgolj lepot-na premestitev do korenite obnove dvorane, ki nas po naših informacijah čaka v bližnji prihodnosti. Vendar se sedaj ne uspemo prav veliko ukvarjati s tem problemom, kajti v veseleni decembru imamo vsi polne roke dela, svetlečih novoletnih okraskov, umetnih brad, praktikablov, slav-nostnih tekstov, rekvizitov, čopičev za barvanje kulis, »regler-jev« na mešalni mizi... Najprej se bomo, v sodelovanju z občino, petega decembra spo-padli z miklavževanjem, ki je zaradi števila otrok velik organizacijski in izvedbeni izziv. Urša z mladimi KUD-ovci že pripravlja predstavo, Jane pa pospešeno izbira darila, pomerja brade in načrtuje sprevod po Trzinu. Desetega decembra bo društvo Trzinski Izvir na čelu z Jožico Kurent, za katero vemo, daje vedno tam, kjer je treba komu pomagati, pripravilo srečanje in pogostitev za naše najstarejše občane. Na petek, trinajstega, bodo prišli na svoj račun ljubitelji govoije-ne rimane besede, podprte s hiphopovskimi ritmi. V sodelovanju s Studentskim klubom Domžale bomo gostili ta trenutek verjetno najbolj vroč slovenski raperski duo: Murat&Jose. Če sta bila dovolj dobra za Viko Potočnik, se nadejamo uspešnega koncerta tudi v naši dvorani, vendar bomo zaradi datuma za vsak slučaj, čeprav nismo vraževemi, trikrat pljunili čez levo ramo. Sedemnajstega bo trzinska Zveza prijateljev mladine najmlajšim podarila brezplačno predstavo. Že tako rekoč tradicionalni prednovoletni koncert nam bodo dvajsetega decembra odpela zlata dekliška grla zbora Žolne Vsako leto se zelo potrudijo in nas na lastno iniciativo vedno znova presenečajo s širokim repertoarjem ljudskih in umetnih pesmi. Tako prijetnega večera res ne smemo zamuditi. Dvaindvajsetega KUD-ovce čaka še en velik organizacijski zalogaj: proslava ob dnevu neodvisnosti. Že tradicionalno jo bodo z nekaj pesmimi odprli naši čili in zagnani žerjavčki, nekaj ma-lega vam bomo odrecitirali tudi domači ljubitelji poezije, besedo ali dve pa bo verjetno rekel tudi novi/stari župan. Drugi del proslave bo obarvan bolj primorsko oz. istrsko. Na njihove tradicionalne instrumente nam bo poskočné etno melodije zagodel ansambel Vruja. Če ste konec novembra kaj pohajkovali po naši beli Ljubljani, ste prav gotovo opazili plakate z vabili na koncert v prenovljeno dvorano Grand hotela Union, kjer so Vruja predstavili svojo prvo zgoščenko. Proslava se bo, kot se spodobi, tudi letos končala z manjšo zakusko, ki bo ravno tako primorsko obarvana. V neobveznem delu pa bodo Vruja zopet potegnili na plan svoje gosli in piščali in nam bodo zaigrali in zapeli, da bodo še nas zasrbela grla in pete. V tisto praznično, po domači potici dišeče božično-novoletno razpoloženje nas bo sedemindvajsetega decembra zazibal mešani pevski zbor Šentviški zvon. Ta tridesetčlanski ansambel prepeva že štirinajsto leto, posebej pa so znani po svojih božičnih koncer-tih, s katerimi nastopajo tako doma kot v tujini. Z enim od njih se nam bodo navkljub veliki zasedenosti predstavili tudi v Trzinu. Na vse zgoraj omenjene prireditve bo vstop prost. Izjema je le koncert Murat & Jose, pa še tam bo cena vstopnice prilagojena vedno praznini Studentskim žepom. Torej pridite v čim večjem številu in se nam pridružite v priča-kovanju praznikov. Tište pa, ki to berete, prosimo, da to pisanje porinete pod nos tudi tištim, ki neobveščeni trdijo, da se v dvořani nič ne dogaja, da se nam še oni pridružijo, uživajo v kakšnem od naštetih kulturnih dogodkov in sproščeno pokramljajo s svojimi sokrajani. Če potřebujete kakšno dodatno informacijo, predvsem v zvezi z miklavževanjem, se lahko obrnete na predsednika Janeta Mušiča, na telefonsko številko 041-360-785, če pa vas zanima kaj v zvezi z rezervacijo oz. najema dvorane, pa na Andreja Zupanca. tel.:041-761-248. Za konec naj vam še zaželimo lepo, zdravo in kulturno leto 2003 in le oglasite se na katero od naših prireditev. Kajti ves naš trud je najlepše poplačan, ko med kakšno prireditvijo skozi luknjico\ zavesi kukamo na polno dvorano zadovoljnih in zaverovanih obrazov vas, obiskovalcev. Andrej Župan; J program KUD-a Franca Kotar ja, december 2002: j. 05.12.2002 > 13.12.2002 > 17.12.2002 > 20.12.2002 >. 22.12.2002 { i > 27.12.2002 miklavžcvanje hip hop koncert Murat&Jose predstava za otroke v organizaciji DPM Trzin koncert Žolne občinska proslava ob dnevu neodvisnosti božični koncert mešanega pevskega zbora Šentviški zvon BREDA SMOLNIKAR IZDALA NOVO KNJIGO -I isateljica iz sosednje Depale vasi Breda Smoinikar, ki jc knjige izdajala tudi pod psevdonimom Gospa, je ob dvajsetlet-nici izdaje njene prve knjige o Stobu »Koje umiral Stob« v sa-mozaložbi izdala novo knjigo Stobovske elegije. Knjiga je izšla v zelo majhni nakladi, le 200 izvodov, inje namenjena le izbran-cem, slovenskim knjižnicam ter redkim občinam. V prosti prodaji v običajnih knjigarnah je ni mogoče kupiti, lahko pajo bodo kupili obiskovalci knjižnega sejma v Cankarjevem domu od 27. 11. do 1.12. Cena knjige je sorazmerno visoka, 20.000 SIT, tisti, ki bodo prišli na pisatcljičin literarni večer v Štihovo okroglo dvorano Cankarjcvega doma v petek, 29. 11., jo bodo lahko dobili po polovični ceni, študentje pa bodo tistega večera knjigo lahko kupili za četrtino njene cene. Pisateljica je knjigo poslala na natečaj za najlepšo slovensko knjigo, ki gaje razpisalo Združenje za tisk in medije Strokovne-ga združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije, za Trzince pa je knjiga zanimiva tudi zato, ker govori o življenju v bližnjem kraju in imajo osebe, ki nastopajo v njej, tudi imena resničnih prebivalcev Stoba, Depale vasi in sosednjih krajev. Kot že v ne-katerih prejšnjih knjigah tudi tokrat pisateljica slika življenje v sosednjih krajih v ne tako daljni preteklosti, ki paje ostala le še kot otožen spomin na čase, ko so se ljudje med seboj še poznali. mtrntmam t ■m liv II W îi *> H ■T^rH-^rV |] «> Il I i il I • Novice iz Turističnega društva Trzin N apovedano delavnico "Druženje in povezovanje ljudi, ki žive v Trzinu, za izdelavo SPOMINKOV, ki identificirajo kraj in njegovo okolico" preslavjamo iz objektivnih razlogov v januar 2003. Grad Jablje - nekoč in danes jih, in so vedeli veliko povedati o takratnem življenju na gradu, o njegovi notranji ureditvi in zelo lepi okolici. Žal sejih je pet opravičilo zaradi bolezni, vendar so obljubili, da se bodo naslednjemu povabilu odz-vali. Zabeleženo je vse, kar so povedali: Ivanka Burgar, Julijana Mušič, Lavra Šuš-teršič in Tine Šušteršič. Kako pomemben bo grad Jablje v prihodnje tudi v turistični ponudbi tega območja, kaže prisotnost žu- V začetku novembra smo si ogledali grad Jablje, ki naj bi bil po nápovědi restavra-torke ge. Damjane Pečnik iz kranjskega Zavoda za kulturno dediščino Slovenije nared sredi prihodnjega leta, njegova okolica pa v naslednjih dveh letih. Z nami so bili ljudje, ki so pred in med drugo svetovno vojno delali pri tedanjih gospodar- pana občine Mengeš g. Tomaža Štebeta in namestnika župana občine Trzin g. Tineta Kolenca. Med krajani je veliko zanimanje za ogled gradu. Gospa Damjana Pečnik je vedno pripravljena sprejeti in voditi skupine po gradu. Z njo se bomo dogovorili za primeren datum in vas obvestili preko Odseva. TRZIN Kratke novičke iz td Trzin > Ali ste vedeli, da seje TRZIN letos zelo dobro odřezal na tekmovanju za urejeno, lepo in gostoljubno deželo? V skupini manjših krajev je na državni ravni dosegel četrto mesto. Več v naslednji številki. > Pripravljamo natečaj za zimske fotografije Trzina - objava v decembrski j številki Odseva. > Turistični podmladek OŠ Trzin letos že četrtič v akciji Turizmu pomaga : lastna glava pripravlja raziskovalno j nalogo, razstavo in igrico. Ob men- ' torstvu ge. Nuše Slatner, OŠ Trzin in i Urše Mandeljc - dramske skupine OŠ in KUD-a Trzin ter ob sodelovanju | | članov TD bodo na razpisano temo TZS "Bili so in ostanejo pomembni , ljudje" obdělali dnižino Maijance Ručigaj. Raziskovalna naloga bo lahko pomemben prispevek tudi za tr- | zinsko Kultumoumetniško društvo Franca Kotarja, ki bo prihodnje leto i praznovalo 80. obletnico delovanja I Maijanca Ručigaj je bila namreč med i ustanovitelji prvotnega kulturnega društva in ena najpomembnejših oseb kulturnega življenja v Trzinu Več o tej temi bodo v eni naslednjih številk povedali člani turističnega podmlad-ka. > Turistično društvo Trzin je letos izdalo novo voščilnico z motivom tr-zinskega bajeija slikarke Bernarde Zajec. Tako je zdaj občanom in pod- ' jetnikom na voljo kar p e t doslej izdanih trzinskih voščilnic. Del sredstev od prodaje je namenjen za izgradnjo Pediatrične klinike. VoŠčil- i nice lahko naročite pri Turističnem I društvu Trzin, Mengeška 9, na voljo ' bodo tudi v trzinskih trgovinah, Čač-ki in trafiki Okrepčevalnice Barca > Občina Trzin je v sodelovanju s TD izdala nov prospekt Trzina, saj je stari že pošel. Ena prvih skupnih nalog z novim vodstvom Občine pa bo priprava promocijskega gradiva za naslednje obdobje, v to bo vključena tudi predstavitev turistične ponudbe v Podjetni regiji in regiji, kijo pokriva projekt Po poteh dediščine. Vsekakor pa bomo morali najprej založiti brošuro o vseh znamenitosti!) ter o turistični in drugi ponudbi Trzina, med drugim tudi vodnik po poti okrog Trzina in po gozdni učni poti po Ongru. Računamo, da bo to gradivo izšlo do občinskega praznika, 15. maja 2003. MLADI FOLKLORISTI SI IZDELUJEJO OBUVALA IZ LICKANE KORUZE l.nadaljevanje pRLEKIJA - Trzinci te imamo radi... Štedi oktobra smo vmili obisk našim prijateljem iz občine Sveti lurij ob Ščavnici. Za program smo se dogovorili s tamkaj-šnjo občinsko upravo in turističnim društvom in seveda z g. Jakobom Kocuvanom, saj je bila osrednja točka- trgatev v njego-vem vinogradu. Ne glede na slabo vreme in težave s pre-vozom smo v tistih krajih spet preživeli lep dan; potrgali smo grozdje, "pokušali" lanskoletni vinski pridelek, se spet navdu ševali nad njihovo kulinariko in seveda nad ubranim petjem Kapelskih fantov, ki se je v naši izvedbi nadaljevalo vse do polnoči, ko smo sc vmili domov. V prejšnjem prispevku smo prikazali nabiranje ličkanja v Krašnji. Lič-kanje so si učenci přinesli tudi od drugod, iz Trzina in Depale vasi. Kot smo že povedali, potrebujemo za izdelavo enega obuvala 3 do 4 metre iz ličkanja spletene kite. Tako potrebujemo za obutev 20 folklornih nadobudnežev kar 150 metrov kit, niti ne vem koliko vreč ličkanja je to. Ko sem obiskal učence 5.razreda, sem videi narejenih že skoraj polovica kit in, če ne bo zmanjkalo ličkanja, bodo učenci spletli vse kite. Morda se bodo nekoč vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov, če jih ne bo kdo ustavil. Navdušeni nad novo spretnostjo so tako učenci, ki so kite spletli kot tudi njihova učiteljica Nena. Da kite lažje pletemo, posušeno ličkanje najprej namočimo v vodo za toliko, da postane voljno med prsti pletilcev kit. Že prvi dan smo lahko tudi videli, kako se šiva obuvalo. Poleg kit potrbujemo čevljarska kopita, pa posebne ši-vanke, kladivo, žeblje in dreto. Pa še polno mero spretnosti, potrpežljivosti in tudi nekaj moči v rokah. Šivati bodo pričeli učenci višjih razredov pri učitelju Alešu. Pričakujemo pa tudi pomoč tistih občanov našega kraja, ki to znajo ali pa bi radi sodelovali. Do nastopa folkloristov je samo še dober mesec, vsi pa bi radi bili tudi obuti. Bomo videli! Tokratne fotografije je prispevala učiteljica ga.Nena Šipič, posnete 2.oktobra v trzinski Šoli, kjer so tega dne pričeli s pletenjem kit. Trzin, 20.10.2002 Župane Rado DESETI SPOMINSKI POHOD PO POTEH VOJNE ZA SLOVENIJO Mosiah pri Komendi jc bil v nedeljo, 13. oktobra, začetek desetega, že tra-dieionalnega pohoda po poteh vojne za Slovenijo, ki gaje pripravilo Območno združenje vojnih veteranov Slovenije iz Domžal. S pohodom želimo veterani vojne ohranjati spomin in hkrati ludi opominjali na vojne dogodke v letu 1991. Ob jubileju smo na pohod povabili tudi druga območna združenja ZVVS: Na 23 km dolgo pot se nas je iz Most od-pravilo 93 pohodnikov. Najprej smo si ob cesti Moste - Brnik ogledali mesto, kjer so enote TORS 27. junija 1991 uničile tank M84. Ta je připadal oklepni enoti JA, ki je tistega dne iz Vrhnike preko Ljubljane, Trzina in Most prodirala proti letališču Brnik. Pohodnikom sta takratne dogodke predstavila Janez Gregorič in Dominik Grmek. Po pripovedovanju so domaćini zapuščeni tank polili z benci-nom, zažgati pa jim gaje uspelo šele po iretjem poizkusu. V tanku so bile še skrite granale. Ko je tank gorel, je odjeknila silovita eksplozija. Kupolo tanka (zgornji vrtljivi del s cevjo), ki je tchtala čez 2 toni, je odneslo kakih 50 m od tanka. Po vojni je lastnik tište njive med oranjem s plugom zaoral na granato, vendar la na srečo ni eksplodirala. Ko so območje podrobneje preiskaii, so meter pod površjem našli še deset granat. Pot smo nadaljevali proti Žejam, Debelem vrhu, Kosezam in se ustavili pri bajeiju pri Sinkovem Turnu. Pred nami je bil naj-zahievncjši del poti - vzpon na 64lm visoko Rašico. Na najvišjem vrhu, ki nosi ime partizanskega poveljnika Staneta Kosca, je razgledni stolp, s katerega se vidi na vse strani, od Ljubljane, do Triglava, letališča Brnik, Domžal, Limbarske Gore in do Kamniških Alp. Spust do Dobena nas je razveseli! z lepim razgledom na novi Trzin (obrtno cono) inje pomenil pravo os-vežitev za težke noge. Daljši postanek, topel čaj in trojanski krof pri Ručigaju nam je vlil novih moči za pot do cilja. Naslednji postanek je bil tik ob obronku gozda, kjer seje v vsej svoji lepoti razka-zoval grad Jable. Pred gradom sta nas pri-čakala Martin Planko iz Trzina in predstavnica Zavoda za spomeniško varstvo, ki je tudi vodja obnove gradu Jable, Damjana Pečnik. Restavratorka nas je popeijala v grad in nam podrobno opisala, kako poleka obnova in nove zgodovinske najdbe. Vsekakor je zelo pomembno povedati, da so pod baročnim stropom v večji dvorani na južni strani gradu, ki so ga želeli restavrira-ti, našli ročno izdelan in sorazmemo dobro ohranjen, prvotni renesanční lesen strop. Posebnost tega stropa je tudi njegov nosilni tram iz lesa douglazije, iglavcev, kakršni rastejo v nekdanjem parku nedaleč od gradu. 28 m dolg tram z merami 45x30 dm je stesan na rob. Ob omembi douglazij sem se spomnil, da smo, ko smo prihajali, ob poti nedaleč od gradu videli osamljeno dougla-zijo, ki je v višino merila preko 45 m. Še bolj paje razveseljivo dějstvo, da bo po končani obnovi gradu ta dobil novo življenje. V njem bo sedež Centra za razvoj in po-speševanje kmetijstva, služil pa bo tudi v protokolarne namene, za razne seminarje ter za potrebe občin Mengeš in Trzin pa tudi v turistične namene. Sonce je posijalo izza obiakov, ko smo prišli iz gradu. Pol smo nadaljevali ob vznožju hriba Onger do prizorišča bitke, ki je 27. junija 1991 divjala na in ob mostu preko potoka Pšata. Tam so se enote 55. območnega štaba TO Domžale in posebne enote milice spopadle z delom oklepno mehanizirane kolone JA, ki je iz Vrnike prodirala proti Brniku. Ob barikadi v Trzinu so pripadniki JA doživeli prvi večji polom in zajetje. Na dogodke iz tistega časa nas je spomnil poveljnik zaščitne čete 55. obm. STO iz Domžal Janez Gregorič. Takratno bitko je opisal zelo čustveno in doživeto. Med bitko je padel tudi vojak Edvard Peperko. Njegovemu spominu smo se poklonili z minuto molka in ob spominski plošči položili venec. Tudi mimoidoči iz Trzina so se radi ustavili ob nas in prisluhnili pripovedi. Pohod smo nadaljevali preko Depale vasi do oddajnika RTV Slovenija v Domžalah. Do tja nas je vodil Martin Planko na kolesu. Ob prihodu na cilj sicer ni igrala godba, pričakal pa nas je izvrsten golaž in seveda osvežilni čaj. Pojedi nam je Janez Gregorič pripovedoval o napadu na oddaj-nik in kako je doži vljal tište dni, ko mu je bil oddajnik tudi dom. K obujanju spomi-nov so se pridružili tudi takratni delavci na oddajniku. Najmočnejši srednjevalovm radijski oddajnik RTV SLO je bil zaradi svoje pomembnosti oz. slišnosti širom države in tudi Evrope cilj raketnega napada letalskih sil JLA. 2. julija 1991 so na oddajnik iz dveh létal MIG-21 izstrelili 32 kumulativnih izstrclkov, ki so oddajnik krepko poškodovali. Med delavci oddajnika in enotami TO, ki so oddajnik varo-vale in branile, k sreči ni bilo žrtev. To je bila še toliko večja sreča, ker niso bili v zakloniščih. Sovražnik je náčrte dobro poznal inje zaklonišče uničil. Moramo pohvaliti tudi avstrijski parlament, saj smo takrat z njihovo pomočjo dobili nov oddajnik, ki še danes deluje. Po letalskem napadu je takratna skupina delavcev na oddajniku sestavila pomožni oddajnik in je še naprej nemoteno oddajala program Za to ima precej zaslug tudi manevrska struktura TO, saj seje na skrivaj že celo leto pripravljala na morebitni napad, čeprav JA o tem ni vedela ničesar. Po končanem pogovora smo si ogledali notranjost oddajnika. Danes je moderno opremljen in služi poleg oddajanju radij-skih programov tudi satelitskemu sprem-Ijanju programov TV SLO. Ob koncu srečanja je predsednik Dominik Grmek vsem udeležencem pohoda podělil pisna priznanja, posebne pozornosti paje bila de-ležna šesterica pohodnikov, ki se je ude-ležila vseh desetih pohodov po spominski poti vojne za Slovenijo na območju OZVVS Domžale. Ugotavljamo, da se naših pohodov iz leta v leto udeležuje več pohodnikov, ob tem pa z obžalovanjem tudi ugotavljamo, da se o vojni za Slovenijo leta 1991 po Sloveniji zdaj zelo malo govori ali objavlja. Tako se tudi po osnovnih šolah pri pouku zgodovine še po desetih letih nič ne učijo o vojni za osa-mosvojitev leta 1991. Niso redki tisti mladi, ki mislijo, daje samostojna in svobodna Slovenija nastala leta 1945. Za takšen odnos je kriva šolska politika, rezultati pa so vidni tudi, ko mladi prihajajo na služenje vojaškega roka, pa še svoje zastave ne poznajo. Takšno ravnanje je desetletno zavajanje in poneumljanje naših otrok. Vse skupaj je skregano z resnico, zgodo-vinskimi dejstvi in zdravim razumom, saj ščitijo in varujejo Ie kontinuiteto revolucije in NOB pa tudi nadprivilegije iz biv- šega režima. Nedopustno je, da ob tem kra- življenja za svobodo in samostojno Slove-tijo pravice ZVVS in še zlasti, da država ni nijo. poskrbela za otroke staršev, ki so dali svoja Danilo Kastelic NOVICE IZ PGD TRZIN Resnični ognjeni krst novega avtomobila 7 l—J a nami je oktober, mesec požarne varnosti, ki smo ga v našem društvu obe-ležili z veliko gasilsko reševalno vajo. O vaji ste lahko nekaj več prebrali že v prejšnji številki Odseva, med tem pa smo skupaj s poveljstvom Gasilske zveze do potankosti analizirali samo vajo. Skupna ocena je bila izredno pohvalna, tako sam načrt vaje kot izvedba. Seveda smo našli pri izvedbi vaj tudi nekaj napak, in jih bomo morali v bodoče odpraviti in nanje še posebej paziti. Medtem koje bila za vse nas to le vaja, paje šlo v Mengšu 24.11.2002 hudo za-res. Ob 18.19 smo od regijskega centra za obveščanje přejeli poziv, da gori stara opekarna v Mengšu, in potrebujejo našo pomoč. Takoj za tem so se oglasile tudi sirene na našem gasilskem domu. Gasilci smo se hitro odzvali klicu na pomoč. Dve vozili in trinajst članov posadke je pohite-lo na kraj požara, dva člana pa sta ostala v domu za zvezo in druge potrebe. Ko smo Přispěli na kraj požara, smo po nalogu vodje reševanja začeli samostojni vdor v goreči objekt. Vsi gasilci, ki so vstopali v objekt, so morali imeti izolirni dihalni aparat. Sprva smo mislili, da gori bom-baž, kmalu pa smo ugotovili, da gre za neko plastično maso. Po poizvedovanju smo dognali, da gre za zdravju škodljivo snov. Požar smo glede na gorljivost snovi razširjenost ognja zelo hitro obvladali. °Pet seje pokazalo, kako nujnoje, da Pnpeljemo s seboj vodo, saj je bila mož-n°st za oskrbo z njo med gašenjem zelo slaba. Za naš novi avto je bil to pravi ognjeni krst. Res je deloval tako, kot mora. In tudi v praksi seje potrdilo, da smo dobili dober avto za posredovanje v najslabših možnih pogojih. Do izraza je prišla tudi zunanja razsvetljava avtomobila, razsvetljava prostora z opremo in sama razporeditev opreme. Res smo lahko ponosni na avtomobil in to nam priznavajo tudi drugi. V začetku novembra so nas obiskali tudi najmlajši prebivalci naše občine. Naš gasilski dom in našo opremo so si prišli ogledat malčki iz vrtca Žabica. Razkazali smo jim prav vse, seveda paje največ pozornosti pritegoval prav novi gasilski avto. Otroci so si ogledali, kako deluje, najbolj pa so bili navdušeni, ko so škropili z vodo in ko smo vklopili sireno. Ob koncu smo naredili, kot se spodobi, tudi sliko - gasilsko seveda. Za konec pa še dve stvari: Pred izidom prihodnje številke Odseva vas bodo kot vsako leto obiskali gasilci in vam přinesli koledar. Prispevke, kijih bomo ob tej priliki nabrali, bomo porabili za nakup manjkajoče opreme. Druga stvar paje bolj kočljive narave. Sam se sicer z njo ne obremenjujem, toda zdi se mi prav, da rečem bobu bob. Vsem, ki se ne morejo sprijazniti z uspehom, zagnanostjo in požrtvovalnostjo našega društva in zgan-jajo nevoščljivost in okoli širijo lažne govo-rice, sporočamo, da naj svojo odvečno energijo raje usmerijo drugam. Že naši stari pregovori se glasijo; »Kdor dela, greši!« »Po bitki so vsi generali.« in »Več glav več ve.« Torej vas vabim, dragi soobčani, da se nam pridružite in s svojim znanjem sodelujete in soustvarjate pri nadaljnjem razvoju našega društva in naše občine. Nikoli nismo rekli, da ne sprejemamo novih članov, še posebno pa ne tistih, ki si želijo delati za dobrobit kraja. Nikoli nismo rekli, da znamo vse in da naredimo vse prav. Toda ali vi, dragi (velja predvsem za nekatere) soobčani, veste prav vse (še posebej kaže, da ste »strokovnjaki« na področju gasilske tehnike in taktike) in prav zares, čisto vse? Ni vse tako lahko, kakor se mogoče zdi na prvi pogled. Še enkrat vas pozivam: PRIDITE, POSKUSITE, SODITE. Do prihodnjič vas pozdravljamo z našim pozdravom NA POMOĆ! Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež ŠAH Šahovske novice Luka Lenič iz Domžal, redni gost trzinskih turnirjev, na Kreti postal svetovni prvak do 14 let pripravil Župane Rado Cloveško življenje je kot olimpijske igre. I Nekateri postavljajo stojnice in mislijo na dobićek, drugi si prizadevajo za slavo, ostali pa so samo gledalci. Pltagora CNCEK PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN AAA mv&m M/ŽASE DRŽAVNO TEKMOVANJE »MLADINA IN GORE« J anuar se nezadržno bliža. Dan D je v soboto, 18. januarja. December, ko bo večina ljudi preživela v prijetnem pričakovanju novoletnih praznikov in morda v lenobnem brezdelju, čaka trzinske planince eden največjih »zalogajev« v zadnjih petih letih -zopet smo namreč soorganizatorji in gostitelji državnega tekmovanja »Mladina in gore«. In decembra bomo imeli zato polně roke delà. Glavna tema tekmovanja bo »Gorska re-ševalna služba«. Letos namreč mineva 90 let organiziranega delovanja te humanitarne organizacije, ln ker je pred kratkim izšla tudi zanimiva knjiga »Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom« seje tema ponujala kar sama od sebe. Miro Stebe je že napisal izredno zanimivo gradivo, ki ga bodo morali med drugim »predelati« tek-movalci. Zgodba nas popelje v Repov kot, skrito čudovito dolinico pod južno steno Planja-ve. Tja se odpravi pet prijateljev, mladih planincev. Vseje tako kot mora biti vse dokler se ne zgodi nesreča ... Več pa seveda v zgodbi (Pet prijateljev v Repovem kotu), ki bo seveda objavljena tudi na internetni strani tekmovanja (še v nastajanju). Tekmovanja se bo udeležilo 35 štiričlanskih ekip osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki so se »prebile« skozi siti regijskih tekmovanj (potěkala sta v Novi Gorici in v Velenju). V dopoldanskem delu bodo morali mladi planinci pokazati čim več znanja s področja splošnega planinskega znanja (Planinska šola), finale, v katerega se bo uvrstilo le najboljših šest ekip pa bo veliko bolj v znamenju zgoraj omenjene teme. Med tekmovanjem pripravljamo še kup spremljajočih dejavnosti, pa obisk »skritega gosta«, več šaljivih tekmovanj, ena od »atrak-cij« pa bo seveda prikaz čisto prave reševalne vaje v trzinskem kamnolomu (sodelovala bo postaja GRS Kamnik). Več pa seveda v decembrski številki Odseva. ZGODOVINA RLSCVANIA VGQRAII N'AD KAMNIKOM Reševanje z reševalnimi nosili s kole-som (arhiv Miha Habjan) Reševanje z rcSevalno vrečo (arhiv Vlasto Kopač) planinski krožek Planinski krožek na OŠ Trzin letos »praznu-je« petnajstietnico. Vabimo osnovnošolce, da se nam pridružijo. Planinski krožek »domuje« vsako sredo ob 15. uri v učilnici zemljepisa. Krožek vodijo: Tomaž & Irena & Simon Predavanja v knjižnici Domžale 5.12. ob 19h Bretanija in Normandija, predavanje z diapozi- tivi (Lojze Vrankar) 12.12. ob 19h Astro večer: Roman Puš o Vodnarjih in Ribah 19.12. ob 19h Sirija, predavanje z diapozitivi (Janez Mihovec) 28.12. ob 19h Astro večer: Roman Puš o Streleih in Kozorogih Športno društvo Trzin tudi letos organizira AEROB1KO TNZ v telovadnici OŠ Trzin, in sicer: TOREK ob 20.00 uri in ČETRTEK ob 19.00 uri. Kaj je TNZ? TNZ je kratica za trebuh, noge in zadnjico. Gre torej za vadbo, pri kateri je največ pozornosti namenjene prav omenjenim delom telesa, »kritičnim točkam« večine žensk. Ura se začne s preprosto koreografijo aerobnih in krepilnih gibalnih vaj, s katerimi se ogrejemo. Po uvodnem delu pa sledijo krepilne vaje, namenjene krepitvi mišić trebuha, nog in zadnjice. Na tej uri lahko pričakujete veliko počepov, izpadnih korakov, trebušnjakov itd. Vse informacije dobite na telefonski številki 041/ 748 833 -Andreja KOŠARKA Tako kot vsako leto je tudi letos možnost igranja košarke v telovadnici OŠ Trzin vsak PONEDELJEK od 20.00 ure do 21.30 ure. NAMIZNI TENIS Vadba namiznega tenisa poteka vsak TOREK in ČETRTEK od 18.00 do 20.00 ure v dvorani KUD-a Trzin. Žal pa po novem letu 2003 vadba namiznega tenisa ne bo več mogoča zaradi zasedenosti dvorane. REKREACIJA ZA ŽENSKE Rekreacijo za ženske vodi Lilijana Smrekar, in sicer vsako SREDO ob 20.00 uri. Z vsako uro boste naredile nekaj zase in predvsem za svoje počutje. VABLJEN1 ! SOBOTNO ŽAGANJE DRV IN OBZIRNOST sobota popoldan ob 15h Neskončno potrpežljivi smo sosedje na Kidričevi ulici in bližnji sosedje, ko moramo vsako soboto popoldne poslušati žaganje drv neuvidevnega soseda. Že nekaj let smo ob koncu tedna prisiljeni poslušati hrup, ki ga povzroča. Doslej ni pomagala niti večkratna prijava na policijo niti odlok občine Trzin o hrupu. Namesto da bi ob koncu tedna uživali v svojih domovih, nas je vedno znova in znova strah, kdaj se bo hrup začel. Priporočamo mu, ali naj kupi že nažagana drva ali pa naj si kupi žago, ki takega hrupa ne bo povzročala. Predvsem pa si želimo več obzirnosti. sosedk Popotavanje po Turěiji in Iranu To poletje sem se odločlla, da bom začela potovatl. Skratka, da bom postala pravi pravcati popotnik. Najprej sem hotela odletetl na daljno Tajsko, kjer naj bl užívala med palmami, se preizkušala na treakklnglh, plavala v slnje modrem oceanu In sl privoŠčila koktejle iz svežega tropskega sadja. Toda načrti so padli v vodo, In hltro je bilo potrebno najti drugo možnost. In sem Jo. Sicer dokaj razllčno od prve, a zato morda nič manj zanlmlvo. Konec koncev Je vedno potrebno nekje začeti, pri čemer pa ni prav nič pomembno, ali je to na vzhodu, zahodu, severu ali Jugu. In tako je napeijalo čudno naključje do tega, da sem se s skupino 7 ljudi z minibu-som (na katerem smo dostikrat tudi přespali, saj ima na strehi pritrjena 2 šotora -ki se odpreta kot harmoniki in sta postavljena v pičlih desetih minutah) odpravila oziroma kar odpeljala naravnost (preko Jugoslavije in Bolgarije) tja do Turčije in nato do naše glavne točke - Irana - razis-kovat muslimanski svet. Pri tem ste morda dobili občutek, daje pot dolga in da nismo počeli nič drugega, kot da smo se samo vozili naokoli, vendar vam lahko iz prve roke povem, da smo vožnjo v 35 dneh (kolikor je trajalo naše popotovanje) prav lepo razporedili, tako da ni bilo hudega. TurSka vasica - ženska na strehi suši pridclke Vstop v muslimanski svet Prvi pristni stik z muslimanskim svetom smo doživeli, ko smo vstopili v Edirne. (»Edirne, Edirne!« bi pri tem vzdihnil moj sopotnik in prijatelj Blaž) - prečudovito turško mestece, prepredeno z mošejami, ki člověka nikakor ne more pustiti ravno-dušnega. Pri tem je poleg pravcatega "nasada" mošej z njihovimi elegantními, vi-Mkimi minareti, od koder je ob določenih urah slišati predirljive klice k molitvi (kar smo med potovanjem dostikrat močno občutili posebej ponoči, ko smo že sladko spali), posebno močan vtis paje name napila sama notranjščina teh verskih objektov. Ko z bosimi nogami stopaš po "J* preprogi, se zdi kot v raju. Obda te jmčutek miru in meditativnosti, in najraje «del na tla in pri tem občudoval z or-j^menti poslikane stene ter prečudovite "P°le, ob katerih se ti zvrti, če predolgo fes Proti smeri neba. eda so občutki toliko močnejši in pisa- ni že iz samega kulturnega stališča. Stopili smo namreč v nam dokaj neznan islamski svet, v drugo kulturo. Turčija, Iran - muslimanski državi, a vendar tako različni Morda je bilo potovanje tako zanimivo predvsem zaradi srečanja z islamskima državama, ki ju razen religije (pa že tuje najti bistvene razlike; Turki so namreč suniti, medtem ko so Iranci šiiti.) ne povezuje kaj dosti več. Morda le to, da sta obe deželi doživeli vsaka svojo reformo, ki razen tega, da sta spremenili način življenja in ureditev vsake države posebej, nimata nič skupnega. Turčija je namreč v nasprotju z Iranom, sekularna islamska država. To velja predvsem od I. 1923, koje tedanji voditelj Mustafa Kemal (bolj prepoznan pod imenom Ata Turk) ločil državo in religijo in uvedel od religije neodvisno izobraževanje. Šarijo (versko pravo) je bilo nadomeščeno s civilnim pravom, uvedli so turščino (materinšči-no) v verske obrede, arabsko pisavo pa za-menjali z latinico. Prepovedali so tudi nošnjo verskih oblačil zunaj mošej, odpravili zastiranje žensk, le-te pa so dobile tudi vo-lilno pravico. Iran pa se ponaša ravno z nasprotnim. Je verska država, kjer je islam državna religi- ja, kar pomeni, daje navedena religija priviligirana in da mora biti v skladu s tem voditelj države islamske vere. Še več, zateka se k tako imenovanemu radikalnemu islamizmu, ki zavrača modernost (predvsem kar se tiče vrednot) inje izrazit predvsem od leta 1979 oz. od tako imenovane revolucije radikalcev, ki jih je vodil ajatola Homeini. Taje ponovno uvedel šeriatsko pravo, parlament je postavil pod nadzor čuvarjev islama - ulem, uvedel je moralno policijo, patriarhalizacijo, islami-ziral izobraževalni sistem. (Smrke,2000 2Si) Vsespiošno vzdušje Da pa ne bom nizala samo golih dejstev, naj povem še nekaj o samem vzdušju, ki je prevevalo našo pot. Vendar ne morem mimo tega, da se ne bi zopet navezala na ravnokar povedano, kajti Turčija je v pri-merjavi z Iranom ravno zaradi že naštetih razlogov ne samo veliko bolj sproščena (seveda gledano iz zornega kota ženske), ampak tudi za oči veliko bolj pisana. Skratka mirno lahko rečem, da sem se tam, ko smo se nazaj grede vračali iz Irana, počutila skoraj kot doma. Oblečena sem bila tako, kot me je bila volja, normalno sem se lahko pogovarjala z lokálními predstavniki moškega spola, se z njimi rokovala in jih gledala v oči - ne da bi le- ti mislili, da imam kakršne koli "nemoralne" namene. (Čeprav tudi v Iranu ni tako hudo, kot so nas fantje na začetku strašili. Res je bolje, da se ženska z iran-skimi moškimi ne rokuje in dajih ne gleda stalno v oči, kajti potem bi ti ubogi moški, ki jim je v javnosti prikrit skoraj vsak deiček ženskega telesa razen obraza Turška kmeta v Kapadokiji - pokrajini, ki joje izoblikoval vulkan in dlani, lakoj pomislili, da si bolj lahko-žive narave in začeli siliti vate. Ce pa se kot ženska držiš njihovih pravil, kamor sodi tudi kodeks oblačenja, boš v moškem krogu deležna spoštovanja in prijaznega sprejema. Skratka ni vse tako črno - belo, kot se na prvi pogled zdi. ) Kar se tiče rokovanja, velja poleg kodeksa, ki velja za ženske, še pravilo, ki se tiče moških. Le - to se glasi: nikoli se ne rokuj, pa tudi ne jej z levo roko! Kajti levica je namenjena umivanju zadnje plati po končani potrebi na stranišču. Tukaj bi bilo morda zanimivo omeniti še nekaj stvari, ki se tičejo razmerja med moškim in žensko in zadev, ki so bolj ali manj povezane z izkazovanjem Ijubezni v javnosti... O teh stvareh nas je podučila neka iranska študentka, ko nas je nek večer ustavila na ulici enega od starih mest Pogled na iransko ulico in se ponudila da nam pokaže lokalne zanimivosti. Najprej nam je razkazala tržnico, nato pa nas je odvlekla v neko čajnico, kjer smo morali kot turisti celo plačati vstopnino (ker naj bi bila tako neznansko lepa - a za moje pojme že preveč turistič-na in s tem tudi ne več tako pristna), na koncu paje celo zahtevala honorar! A pustimo nepomembne stvari ob strani, kajti povedala nam je dosti zanimivih stvari. Fant in punca (če sta par) se pred poroko v javnosti ne smeta pojavljati skupaj - skratka ne smeta se držati za roke in hoditi na zmenke (kajti lahko ju zasači moralna policija in hop, že se znajdeta za zapahi), preden pa se poročita, mora ženska na pregled, kjer ugotovijo, ali je še nedolžna - kajti veliko bolj dostojno seje poročiti z devico... Ko pa semjo vpraša-la, kako pri njih gledajo na homoseksualnost, sprva niti ni vedcla, o čem govorim, ko pa sem ji to zadevo malce bolj opisala, seje spomnila, daje nekoč gledala nek film s to vsebino, vendar nikakor ni mogla verje-ti svojim očem. Skratka, konzervativnost je v Iranu cenjena vrednota. Le-ta pa se v večini primerov tiče predvsem predstavnic ženskega spola, ki v javnosti nikakor niso popolnoma svobodné. Njihova domena je bolj zasebna sfera. V večini primerov so namreč gospodinje. Drugače pa so ženske, da ne bo prišlo do pomote, predvsem doma zelo avtoritativne in imajo dostikrat glavno besedo. Zelo pa skrbijo tudi za svoj videz (veliko žensk je skrbno naličenih...), kljub temu da morajo v javnosti svoje telo skrivati pod črnimi ogrinjali. Ko smo ravno pri iranskih ženskah, ne morem kaj, da se ne bi pohvalila, da smo bile skupaj s še dvěma sopotnicama (Barbaro in Nino) povabljene na dekliščino. Kampirali smo namreč ob neki gostilnici, poleg katere so v ograjenem prostoru (da pričujoči dogodek ne bi přišel na oči moškim) ženske slavile zadnji dan pred poroko. Naključje je naneslo, da seje vvc nahajal čisto poleg omenjene ograde in da smo pri umivanju rok naletele na ženske, ki so nas v svoji gostoljubnosti skoraj odvlekle na predpo-ročno zabavo. Najprej so nas predstavile nevesti, ki je bila oblečena v belo poročno obleko, prav nič drugačno od naših poroč-nih oblek. Pa tudi ostale ženske so bile zelo lepo oblečene - ker seje to dogajalo brez prisotnosti moških (razen ženina), so bile nekatere oblečene v krila (kostime), ki so razkrivala noge, gole roke, veliko pa jih tudi ni imelo rut in so tako razkazovale svoje naglavno okrasje. Posadile so nas za mizo in kljub temu da nismo hotele nič jesti, pri-nesle večerjo in nas nato učile jesti s prsti (kot se tam pravilno je ). Nato pa so nas zvlekle na plesišče, kjer so vse (od majhnih punčk pa do starejših gospa) hotele plesati z nami. Pri tem so nam z glav snele rute nam slekle plaščke in nam niso dale niti trenutka miru. Tako da smo se jim na koncu, že vse izmučene, komaj izmuznile in odšle spat. In čeprav smo morale punce v Iranu nositi plaščke, ki so segali nekako do kolen in so nam glave kljub vročini krasile rute, zna biti to včasih celo zelo zabavno. To zabavo bi lahko imenovala kar komedija s klimo. Skratka, nastanili smo se v nekem hotelu (v sobi smo bile 3 punce) in ko smo že zlezle v svoje spalne toalete in nameravale leči k počitku, je naenkrat po sobi zapihal kar močan veter. Sprva smo mislile, da zunaj tako piha, daje veter odprl okno, nato pa smo ugotovile, daje vzrok vsemu temu le izredno močna klima. In ker sopotnica Barbara ne bi bila Barbara, če ne bi takoj uredila te nadležne zadeve, kot je treba, potem pa res ne vem! In res. Barbara je nase takoj navlekla oblačila, si nadela ruto in odšla v akcijo! Najprej seje optimistično napotila k Igor-ju (našemu šefiču), češ da bo že on urejal naprej, toda Igor se nikakor ni dal motiti inji je sporočil, da naj kar sama uredi zadevo. ln tako seje napotila do receptor-ja. Ker pa le-ta ni razumel angleško, ni mogel ukrepati na licu mesta, ampak sije odšel zadevo pobliže ogledat. Ko sta prišla do naše sobe, je Barbara meni in Nini hitro naznanila, da prihaja iranski moški. To je namreč pomenilo, da se morava čez glavo pokriti z odejama (kajti v takem razuzdanem stanju naju res ne sme zasači-ti). Nato seje začela komedija. Barbara je možaku s prstom kazala proti "divji" klimi in vpila nanj: "You fix this, you fix this now....!« Moški paje nato vzel stol in hotel pogledati zadevo še bliže. Barbara paje pri tem čisto zrohnela, češ iranski moški se pa že ne bo hodil naslajat v dek-liško sobo, in ga začela poditi ven: "Na, na (kar pomeni - ne), šic, šic... » Jaz, ki sem škilila izpod odeje v postelji, si ob tem, da neka ženska gospodovalno ukazuje ubogemu iránskému moškemu, nisem mogla kaj, da se ne bi začela na ves glas smejati. Mojemu smehu seje nato pridružila še Nina izpod sosednje odeje, ob pogledu na poskakujoči postelji pa se ništa mogla zadržati niti Iranec pa tudi Barbara ne. In tako smo se vsi dodobra nasmejali. možakar paje kasneje izklopil tudi klimo. Razlike med Turčijo in Iranom so opazne tudi, če pogled usmerimo na nakupovanje in barantanje na bazarjih in v trgovinicah Ja, biznis, v tem so Turki prav gotovo boljši od Irancev. V Turčiji ti namreč vedno, ko trguješ, ponudijo čaj, na kar v Iranu, na to gostoljubno potezo namreč, ne boš naletel. Res paje tudi, da oboji poznajo še eno zelo dobro trgovsko potezo. na katero pa žal ne mislimo na zahodu. I" sicer, čeprav se zavedajo, da ne boš nič oosev 31 kupil, ti vseeno razkažejo svojo trgovini-co in ti pri tem razložijo in pokažejo vse po dolgem in počez (npr. kako se izdelujejo preproge, ki so značilne tako za Turpijo, kot za Iran). Nj ihova logika je v nasprotju z našo usmerjena ne samo v sedan-jost, ampak tudi v prihodnost. Razmišljajo namreč takole: "Aha, resda je punca danes še mlada, je Studentka in nima denarja, vendar pa bo nekoč bogata, in takrat jo bo pot morda zopet zanesla v naše Icraje, takrat se bo spomnila na našo gos-toljubnost in pri nas kaj kupila." Turki pa niso samo dobri trgovci, ampak še boljši gostinci - in to taki, da se Iranci lahko pred njimi samo skrijejo. V svoje lokale te vabijo že od zunaj, ko pa se enkrat znajdeš v njem, te postrežejo, kot bi mignil. V Iranu paje strežba cel proces (ne ravno povsod, vendar dokaj pogosto) -v skladu z njihovim načelom: življenje naj teče počasi. Najprej je potrebno, da te opazijo. Potem traja celo věčnost, da do-biš tisto, kar si naročil (naj povem, da v večini primerov ravno velike izbire pri naročanju kulinarike ni - predvsem, če ne nameravaš jesti po malce dražjih restavra-cijah. Res je, da si skoraj povsod lahko privoščiš šiš - kebab (po naše ražnjič), malo večji problem pa nastane, če je člověk vegetarijanec in se mora zadovoljiti z na-nom (palačinkam podobnému kruhu), v boljših restavracijah tudi z rižem, na žaru pečenimi paradižniki, kakšnim polno-mastnim jogurtom in morda kakšnim jajčkom.) Skratka, življenje teče bolj lagodno, počasi. Konec koncev, le zakaj bi člověk hitel, ko pa lahko vse opravi v bolj umirjenem ritmu. To je razvidno tudi po tem, da imajo v Iranu siesto oziroma popoldanski počitek. Tam nekje od 14.00 pa do 16.00, morda 17.00 ure, koje vročina na vrhuncu (kajti gre za pretežno vročo puščavsko in pol puščavsko deželo, katere mesta so večino-maoaze), zaprejo velik del trgovinic, iz-praznijo bazarje, zaprejo restavracije in Čajnice in ležejo k počitku (tako je v tem času zapaziti ljudi, kako spijo na zeleni-ca*1. naklopcah po mestu, na tržnicah... Značilna Kurdska vasica sezidana iz blata v Iranu. Otroci pri dnevnem opravilu ^»JVStopom v mo5eJ° smo si dekleta nadela dolga -"eda prekrile glave Najbolj mije ostal v spominu prizor v enem izmed bazarjev, kjer je bilo izza stojnice slišati močno smrčanje nekega moža, ki si je uredil ležišče kar na tleh za pultom. In čeprav so mesta obeh dežel prelepa in je povsod čutiti mestni vrvež, je zopet čutiti razliko med obema državama. Turčijaje malce bolj razigrana in pisana, predvsem v večjih mestih, kjer je čutiti utrip mešanja različnih narodov. Presenetil meje predvsem Carigrad. Mesto, polno življenja, ki te potegne v svoj vrvež in te pomeša z Ijudmi, ki prihajajo iz celega sveta. Morda pa mije bil tako všeč le zaradi občutka, ki me vedno prevzame v večjih mestih zunaj Slovenije. Pri tem imam v mislih to, da se v takih mestih počutim popolnoma svobodno in brez zadržkov, brez predsodkov lahko izražam individualnost svoje lastne osebnosti. Skratka, simpatične uličice, še bolj simpatični lo-kalčki (kjer si lahko privoščiš tradicionalni čaj in ob tem spokojno pokadiš vodno pipo), nasmejani komunikativni ljudje (ki vedno radi malce poklepetajo), ki nadvse obvlada-jo svoj posel in delo z Ijudmi. Da pa ne bom preveč pristranska, moram dodati, da so iranska mesta prav tako zani-miva oz. prekrasna, če gledamo iz arhitekturnega zornega kota. Krasijojih skrbno urejene zeleniće, kjer ljudje izredno radi po-sedajo, piknikujejo, malce zale-žejo..., parki, prekrasni trgi, kjer ponavadi stojijo kompleksi prečudovitih, s turkizno modri-mi ploščicami okrašenih mošej, z vsem možnim kičem okrašene orientalske čajnice, ki delujejo blazno simpatično in sproščujo-če. Naj tukaj dodam, da obsta-jajo tudi čajnice, kamor lahko zaidejo samo moški, in čajnice, oblačila in kamor gre lahko tudi ženska, vendar samo v moški družbi... Nikakor pa v Iranu ne boste naleteli na pivnico ali lokal, v katerem bi točili alkoholne pijače, kajti omenjena substanca je v tej Alahovi deželi strogo prepovedana. Da ne omenjam kakšne javne zabave oz. kakšnega večernega žura - na to kar lepo pozabite (edina zabava Irancev je pose-danje v čajnici ali na zelenici na kakšnem mestnem trgu). Pa tudi splošno vzdušje je prijetno, Ie daje na videz bolj črno (to pa predvsem zaradi ženskih črnih oblačil -čadorjev). Bistvena razlika s Turčijo je tudi v tem, daje tam izredno malo turis-tov. Zaradi česar smo bili mi, predvsem ženske, prava mala atrakcija. Na ulici so nas neprestano spraševali, od kot prihaja-mo, in ko smo povedali, da smo iz Slovenije (tište lepe, majhne, zelene državice, ki se skriva tam nekje med Avstrijo in Italijo in ima morje, gore in jame), so v navdušenju, da vedo, kje to je, vzklikali: "O, Eslovenija!" (ne morejo namreč izgovoriti črke S na začetku besede). Potem jih je seveda zanimalo, kako nam je všeč pri njih, ter nas pogosto spraševali, kaj si mislimo o Bushu in o njegovih poslih s sosednjim Irakom. Pri čemer smo jim v njihovo neizmerno zadovoljstvo servirali njim Ijub odgovor: "Bush is stupid," oni pa so se na to neznansko režali in se že čutili naše prijatelje. Našlo seje tudi dosti takih, ki so se z nami hoteli fotografirati, pa tudi takih, ki bi samo radi vadili angle-ščino (kajti teh priložnosti tam ni veliko). Skratka, nekateri Iranci skušajo izkoristiti vsak trenutek, da bi poklepetali s tujci in pri tem malo vadili angleščino (kajti pri-ložnost zamujena, ne vrne se nobena). Če te za to že ravno ne poprosijo na ulici, te to lahko doleti po telefonu. Na primer, nekega popoldneva sem zašla v neko trgovi-nico, kjer izdelujejo značilne miniature. Prodajalec je ravno govoril po telefonu s svojo punco. Ko paje ugotovil, da govo- rim angleško, je takoj zagrabil priložnost, mi razložil, da tudi njegovo dekle govori angleško in da bi rada malo vadila. Takoj mi je potisnil telefonsko slušalko v roke in kaj mije preostalo drugega, kot da sem malo poklepetala z njo. Podobno se mi je zgodilo nato še enkrat. Razkol med mestom in vasjo Bolj se bližamo iranski meji, bolj konzervativno se vse zdi - to pa predvsem zaradi tega, ker se vozimo predvsem po podeže-Iju. Tako v Turčiji kot v Iranu je namreč opaziti veliko razliko med življenjem v mestih in življenjem v vaseh. Za mesta (predvsem velika) je znaćilna prečudovita arhitektura, parki, urejene zeleniće, v vaseh paje začutiti revščino - majhne hišice, že na pol podrtije, navlaka vsepovsod, gosi sredi ceste, kakšen osliček, kmečki vozovi... Se posebej revno je področje, kjer živijo Kurdi (narod, ki prebiva v Kurdistanu, goratem področju, predvsem v Turčiji in Iranu, in se že dolgo časa bori za osvoboditev, neodvisnost in svojo Iast- no državo, a jim to do zdaj še ni uspelo), ki imajo v Turčiji slabši položaj (so bolj zatirani) kot v Iranu. So pa njihove vasice, kljub revščini, ki jih pesti, izredno zanimive na pogled. Živijo v nizkih hišicah, dostikrat pa jih je najti tudi v bajticah pravokotnih oblik, sezidanih iz blata, najhitreje paje njihova bivališča prepoznati po kupih kravja-kov, zloženih v obliki stožcev, ki jim služi-jo kot gorivo. Za nameček smo si ogledali tudi t.i. neurad-no kurdsko prestolnico v Turčiji - Dohuba-jazit, in se za 2 dni tudi naselili pri njih (v goratem področju tik pod čudovito palačo Izak Paše, od koder se ponuja prekrasen razgled na najvišjo goro Turčije - Ararat) -plesali smo tudi kurdski ples, zelo podoben kakšnemu kolu. Na meji Na turško - iranski meji se dogajajo zelo zanimive stvari, kar smo imeli priložnost opa-zovati dvakrat. Skozi mejo je potrebno iti peš, velika množica ljudi pa se pri tem ne-znansko prcriva, tako da nastane prava pravcata gneča. Kar pomeni, da moraš biti (še posebej na turški strani, kajti na iranski strani je vse potěkalo, kot je treba) izurjen v prerivanju in podobnih trikih Ampak tisto, kar sem hotela opisati, se tiče samega obnašanja večine ljudi, ki čakajo na prestop meje. Ljudje se vedejo kot mravlje na mravljišču - sem in tja, v ne-verjetni naglici, prekladajo zaboje, škatle pakete. Pri tem pa nekateri, v naše začu-denje, niti pretirano ne skrivajo svojih tihotapskih namenov. Na lastne oči smo namreč videli, kako si nekateri, verjetno z ogromno adrenalina v krvi, tlačijo zavojč-ke cigaret (ki so v Iranu veliko cenejši) v nogavice, žepe, rokave, pod suknjiče. .. Pri čemer je najzanimivejše to, da to poč-nejo 5 metrov stran od carinika ali pa pri tem celo stojijo na bolj zvišanem mestu (da so pri tem še bolj vidni). Skratka, če ne bi videla na lastne oči, ne bi verjela Mirjam Štih Literatura: Smrke, M. 2000. Svctovne religije. Ljubljana:Fakulteta za družbene vede (za založbo Ivan Hvala) IZ TRZINSKE ĆRNE KRONIKE - september/oktober2002 09.09.2002; PROMETNA NESREĆA Z MATERIALNO ŠKODO Na Partizanski cesti v Trzinu je prišlo do prometne nesreče med voznikom osebnega avtomobila in voznico kombiniranega vozila. Prometno nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti. Zoper povzročitclja bo podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške v Domžalah. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli 150.000,00 SIT. 11.09.2002; INTERVENCIJA V ZASEBNEM PROSTORU Policisté so poklicali na ulico Pod gozdom, kjer so opravili intervencijo v stanovanjski hiši. Med izvenzakonskima partnerjema je prišlo do prepira, nato pa še do fizičnega obračunavanja. Ker sta bila pri kršitvi javnega reda in miru aktivna oba, bodo policisti podali zoper oba predlog za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške, 13.09.2002; VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Vlomljeno je bilo v stanovanjsko hišo na Partizanski ulici. Neznani storilec je v hišo na silo přišel skozi garažno okno stanovanjske hiše. iz garaže je vzel usnjeno moškojakno, v kateri je bilo nekaj denarja v tuji valuti in par usnjenih rokavic. Lastniku je povzročil materialno škodo za okoli 130.000,00 SIT. 20.09.2002; VLOM V GRADBENI KONTEJNER Na Brodišču je bilo vlomljeno v gradbeno barako, last podjetja Elektrolux Ljubljana. Odnešenih je bilo več kosov baterijskih vrtalk, gradbenega materiala in pnevmatsko kladivo. 23.09.2002; TATVINA VRTALNIKA IZ GARAŽE Na Ljubljanski ulici v Trzinu je neznani storilec přišel v odprto garažo stanovanske hiše. Tam je na mizi zagledal baterijski vrtalnik znamke Makita, ga vzel in odšel neznano kam. Lastnik je s tem dejanjem oškodovan za okoli 38.000,00 SIT. 29.09.2002; NAJDEN UKRADEN AVTOMOBIL V gozdu nedaleč od gostinskega lokala Baron bar je bil najden ukraden osebni avtomobil znamke Ford Siera. Pri preverjanju okoliščin tatvineje bilo ugotovljeno, daje avtomobil kar "klical po tatu", saj je lastnica v vratih vozila pustila ključe. 04.10.2002; VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Na Kidričevi ulici je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo in iz nje ukraden prenosni računalnik znamke Compaq in 50.000,00 SIT gotovine. Škoda, kijo je vlomilec povzročil oškodovancu, znaša 500.000,00 SIT. 07.10.2002; TATVINA KOLESA Z MOTORJEM Izpred PTT Trzin je bilo ukradeno službeno kolo z mototjem znamke Tomos APN6. Storilec je bil nekaj dni po prijavi znan, kolo paje bilo vmjeno lastniku. 18.10.2002; PROMETNA NESREĆA Z MATERIALNO ŠKODO Na Mengeški cesti v Trzinu je prišlo do prometne nesreče med voznikom in voznico osebnih avtomobilov. Odgovorna za nesrečo sta bila oba voznika - voznica, ker ni upoštevala postavljenega prometnega znaka, drugi udeleženec pa zaradi nepravilnega ustavljanja vozila v križišču. Oba sta bila denarno kaznovana na kraju nesreče. 20.10.2002; PRETEP PRED OSNOVNO ŠOLO V TRZINU Policisti so bili napoteni pred osnovno šolo, kjer naj bi se več oseb pretepalo. Ugotovili so, daje prišlo do spora in nato do pretepa med dvema domačinoma U.M. in I.Z. Slednjega so zaradi telesnih poškodb odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Zoper oba sledi predlog za uvedbo postopka o prekršku, zoper U.M. pa bo podana tudi kazenska ovadba na sodišče. TATVINE BENCINA NA BENCINSKEM SERVISU V TRZINU: V mesecu septembru in oktobru so delavci bencinskega servisa v Trzinu prijavili 9 primerov tatvin goriva Poročilo je pripravil policist PP Domžale: Rado BOŽIČ V.P.O. flVTOÍIÍHRSTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoliiarske in ovtokleparske storitve , Tel.: 01/564-20-27 Hobatovfl 78, 1236 Trzin £elektrotehna Mengeš MENGEŠ, Trdinov trg 4 v prostorih Melodije Mengeš RTV SERVIS GORENCs.p. telefon: OJ 564- 17-91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 - 121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, ■ audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA Çjasuù// ffi Flectn)lu\ Bosch gorenje - 10 % gotovinski popust brezplačna dostava! Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051 ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! * ČIŠĆENJE STFKLA •TALNIH OBLOG ' OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...) * GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL * STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA * STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! * LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ " ROLOJEV •ZATEMNITVENETERMOREFLEKTIVNEIN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! Li 1 clean beat d.o.o Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net PREDPREMIERNO SILVESTROVANJE NBVBbETNli};i mninsm: &3SE0EE řffiMRgP fCoiZEI ZETA SLAKA MiE-NGE-S PTUJSKIH 5N MLADI UOLENICI TťORADO [ÓTTAVÍA BRA, KAA f iBIWÓvVaLIANšTK' ~ (ïONÎjÀ VtŘÓER8ER)AlB M ingjrmmvtf' -lar^r-"—i i—11 By [ÎSÉMaSXSGEI J i PO snemanju - phedsilvestbovanie z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEKi VSTOPNÍ ICE: REZERVACIJE PO TELEFONU: 031 222 444, 01/723 72 40 ll'iHgW^I HRAM ROŽICE: (Ul J6!> JI 3, TRGOVINA HA-NI: 01/723 71 04 KULTURNI IlOM: 0172'! I I 01. FIT-TOP ŠPORTNI C tNTIR: 01721 O'l JO IimiSIlťNA A<~.tNfl)A VERONIKA UIHJl 70 00 E££EJ1 C.ORÍ NJSKI CLAS:U4/2UI 42 47,Al IC.ATOR MUZIKA: 04/23ft 63 33 I I POKROVITELJ NOVOLETNEGA VIDEOMEH A Original Harmonika RUTflR RUTAR Jožko S Al Selo 86/8, 5262 Ćrr t• 1.: + 386 |0) 5 36 SI ] VROČA STRAN WD s« lb© mwmm® w mmmi y mmmxEïjiœm Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek Planinski krožek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učiiniea zemljepisa), srečanja za dijake in studente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici. > Žerjavčki vubijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar REPEK. r Tastenova 69,1234 Mongeš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 AVTOMATSKA VRATA e"mail: elshop@siol.nflt 2 DALJINSKIM ODPIRANJEM http://WWW.fllshop-Sp.Si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA EH Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI mWHBBkOLM M o ost plsčila na obroke Dobeno 75,1234 Mengel Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si TRGOVINA ZASTOPNIK FEUX TRADE d.o.o., ul. Pod gozdom 2, Trzin. Tel.: 01/564 -43 -81, Fax: 01/ 564-12-67 ANDECO d.O.O., P.E TRZIN. GSM 041/ 610 - 49ć rZ OBIŠČITE Çy AVTOMATSKO VIDEO M AT VIDEOTEKO 24 ur dnevno v Trzinu Čistilni servis Pnmož 7 s.p. Decala v? Domžale Tél. 01/ i 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo. e vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves Ittiii nelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Priaemo im, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni s« • imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto ln > vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h Čistilni servis Zorec. • Ka| vam nudi? Najnovejše tilme in risanke na DVD in VHS loraaiu • Kako delu|e?Na magnetne kartico kot banćni avtomat. • Kdaj obratuJe?24 ur dnevno, ickial kadai imele V; čas za vaš film • Kje je možen vpis za brezplačno članstvo? Ne zgora) navedenem nuslovu med delovmkom od 11 h do lOh. sobola od 8!> do 12!).. • Kolere so prednosU?Možnosl hitrega piegleda no ekranu o vrslati iilmov (naslov, vsebina, režiser, lotogiallja vsakega lilma. ) • Kaj lahko še dobun? Stalni obiskovalci aviomclske viaeoieke imale vedno možnost sodeloval: v nagradni!) igrah ODKUP IN PRODAJA CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA PŘISPĚLO JE NOVO CARINSKO BLAGO • velika izbira usnjenih jaken • ženske hlačne nogavice 40 den 400 SIT • rokavice • otroške, ženske, moške od 500 SIT • šali termo llis 1000 SIT • walkmani, snemalni 15000 SIT • moške polo majice 1200 SIT • moške spodn|ice 340 SIT • na kozmetiko priznamo dodaten 20 % popust • novoletne voščilnice Gostinci pozor vžigalniki tokaj samo po 30 SIT (piimerno za leklamo) pii većjem nakupu (20000 SIT) vas čaka darilo Odpiralni ćasi od ponedeljka do petka od 11" do 19", ob sobotah od 8" do 12" TEHNICNA TRGOVINA Prodajni center AstraChemo, Kamniška cesta 22, Zgornje Jarše delovni čas od 7.00 do 19.30 in v soboto od 8.00 do 13.00. telefon 01 729 52 56 Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam barve, lepila < mešalnica barv< delovna zaščita < tehnična guma in plastika < kovinska galanterija « ročno in električno orodje < orodje za vrt kopalniška oprema elektromateriál in svetila rezani les, laminati stenske obloge gaspodinjski pripomočki ST. NE AKCIJSKE CENE UGODNOSTI ZA UPOKOJENCE 12. IN 3. DAN V MESECU