»



KONJIŠKA

DEKANIJA

UMETNIŠKI SPOMENIKI
LAVANTINSKE ŠKOFIJE

DRUGI ZVEZEK

KONJIŠKA

DEKANIJA

SPISAL

DR. AVGUŠTIN STEGENŠEK

profesor bogoslovja in c. kr. konservator

S 75 nariski v tekstu in 94 slikami na
59 tablicah

V MARIBORU
1909

ZALOŽIL PISATELJ

]]_ S2& ^ V 2

ZALOŽNIK SI PRIDRŽI VSE PRAVICE

TISEK TISKARNE SV. CIRILA

- 9 -05- 2002

F2C 2.002-06 b ~bo

Štev. 2875.

Častivrednemu gospodu

DR AVGUŠTINU STEGENŠEK

prefektu kn. šk. dijaškega semenišča
in profesorju bogoslovja
v

MARIBORU.

D

ne 6. junija 1908 predložen mi rokopis: „Lavantinskih umet¬
niških spomenikov II. zvezek, Dekanija Konjiška" sem v
presojo izročil škofijskemu odboru za oceno knjig in tiskovin
v smislu apostolske konštitucije „Officiorum ac munerum" z dne
25. januarja 1897. Pogl. XII.

Ker je dotični cenzor dne 17. junija 1908 v smislu apo¬
stolske okrožnice „Pascendi dominici gregis" z dne 8. septembra
1907 pismeno izdal svoj NIHIL OBSTAT, zato tudi jaz prav rad
podelim svoj nadpastirski IMPRIMATUR ter želim, da si vsaka
župnija moje škofije naroči po 1 vezan izvod, da ga shrani v
župnijskem arhivu.

Za prvi zvezek sem daroval 1000 K in za drugi 500 K.
Enako naj dekanija pomaga dekaniji, da se prepomenljivo delo
uspešno nadaljuje in srečno dovrši. Opus hoc egregium
debet perfici!

Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, na god sv. Mohorja,
dne 12. julija 1908.

KRATICE

BKstGQ = Beitrdge zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, CIL = Corpus inscriptionum
latinarum, MhVSt — Mitteilungen des histor. Vereines v. Steiermark, MZK = Mitteilungen
der Zcntral-Kommission f. Kunst- und histor. Denkmale, ONB=Ortsnamenbuch (Zahn)
in UB = Urkundenbuch (Zahn, Schumi).

PREDGOVOR,

O redno se je začela tiskati Dekanija Gornjegrajska, se je pisatelj že

£_ lotil pričujočega dela. Stavbe so navidez obetale nekoliko manj,

mnogo pa zgodovina Žičke kartuzije. V dobi od 10. avg. do 27. sept. leta
1904 je obiskal vse cerkve, jih je zmeril, opisal in fotograf o val. V velikih
počitnicah naslednjega 1. 1905 je najprej od 17. jul. do 12. avg. zbiral zgo¬
dovinskega gradiva v knjižnicah in arhivih na Dunaju in v Gradcu, od 19.
avg. pa do 9. sept. pa je nepretrgoma vnovič potoval po konjiški dekaniji
ter je razširil popisovanje tudi na posvetne spomenike, namreč grobišča in
razvaline ter na obstoječa pokopališča (pred vsem na verze v nagrobnih
napisih) 1 . Mesto „Cerkvenih spomenikov Lavantinske škofije 11  so tako nastali
„Umetniški spomeniki 14 , kakor že kaže izpremenjeni naslov. Izvzemši Skomre
in Sv. Kunigundo je pisatelj vsako župnijo po dvakrat in trikrat obiskal,
Špitalič in Konjice pa še večkrat.

Kar zadeva popis spomenikov, ni bilo mogoče vse tako priprosto po¬
vedati, da bi mogel umeti vsak neuk čitatelj. Potem bi se ne smelo govoriti
ne o kapitelih in ogredju pri stavbah, ne o profilu in kretnji pri figurah in
pisati bi morali v časniškem slogu in s pesniško domišljijo. Vendar pa bodo
tudi priprosti ljudje večji del knjige lahko razumeli in z zanimanjem čitali.
Tako n. p. uvod o cerkvah in gradovih, potem zgodovino konjiških žup¬
nikov in raznih gradov ter zgodovinska poglavja o Žički kartuziji, slednjič
tudi popis domače cerkve. Treba je knjigo vzeti seboj in potem pri cerkvi
čitati in primerjati popis s stavbo in oltarji. Posebne zasluge bi si pa pri¬
dobili gg. dušni pastirji in učitelji, ako bi faranom in odrasli šolski mladini
raztolmačili domače spomenike na licu mesta, ker ta knjiga, kakor vse po¬
dobne, ima poleg znanstvenega namena še posebno nalogo — vzbuditi
zanimanje za domače starine in umetnine, vzgajati čut
spoštovanja in veselja za nje.

Čeprav nima konjiška dekanija lastne tiskane zgodovine, se je vendar
že več raziskovalcev lotila tega dela, a njih trud je ostal v rokopisu. Prvo
kroniko 2  je sestavil konjiški nadžupnik in kanonik J. Rozman  (gl. o njem

1  Prim. „Grabverse in Gonobitz und Umgebung“ v „Zeitschrift f. bsterr. Volks-
kunde,” \Vien 1908, p. 23—29 in »Nagrobni verzi v konjiški dekaniji” v »Časopisu za
zgodovino in narodopisje,” 1908, str. 1185—194. V prvem članku so se objavili nemški
verzi, v drugem slovenski.

2  Liber Memorabilium. Konjiška kronika ali Zgodbe konjiške nadfare in dekanije
po letih vredjene in vvrstene. Jel spisovati Jožef Rozman, konjiški nadžupnik leta 1868.
Fol., 472 deloma še nepopisanih stranij.

VIII

str. 51), ki je bila za tedaj vzorno spisana in je služila za podlago skoro
vsem župnijskim kronikam v dekaniji, v čadramski kroniki je pa celo dobe¬
sedno posneta. Pozneje je lavantinski Nestor, stolni prošt Ignacij Orožen 1 ,
sestavljal gradivo, ali pravzaprav je le to zabeležil, na kar je mimogrede
naletel pri iskanju podatkov za druge dekanije. Posebno marljivo je nabiral
konjiškega zgodovinskega gradiva zadnja leta svojega življenja stolni ka¬
nonik dr. Jožef Pajek  (f 1901), sam po rodu Konjičan 2 3 . Prepisaval je po¬
sebno urbarje in razne gospodarske akte iz graškega deželnega arhiva ;
kakor pričajo citacije, jih je pisatelj pričujočega dela rabil mnogokrat in
s hvaležnostjo do svojega nekdanjega profesorja.

Slike in nariske je pisatelj izvršil skoro vse sam. Dva nariska (53 in
58) sta po dr. J. Grausu, potem so predloge za nekatere slike (tabl. 1, lOa,
20a, 45b, 50, 52a, 55 in 58) iz deželnega arhiva v Gradcu, druge so od g.
Čeriča, organista v Čadramu (tabl. 24, 30a in c, 35 in 36), slednjič so ne¬
kateri klišeji (tabl. 22, 25—27, 33, 53 in 59) izposojeni iz dela Dr. M. Napotnik,
Govori o raznih cerkvenih slovesnostih v Čadramu, 1900.

Glede razvrstitve posameznih župnij je smatral pisatelj za najpriklad-
nejše pričeti z matero-župnijo konjiško, iti potem ob Dravini na Pohorje
(Stranice, Zreče, Skomre) ter opisati župnije na pohorskih obronkih (Sv.
Kunigunda, Čadram, Kebel, Prihova) slednjič se zasukati proti jugu (Sv. Jernej,
Loče, Žiče in Špitalič) ter končati s Kartuzijo.

Kakor pri prvi knjigi, tako mora pisatelj. tudi pri tej izraziti posebno
zahvalo preč. g. dekanu Fr. Hrastelj  in vsem gg. župnikom opisane dekanije,
potem predstojništvom arhivov in v prvi vrsti ljubeznivemu g. ravnatelju
štajerskega deželnega arhiva, vseučiliščnemu profesorju dr. A. M e 11, potem
preč. kn. šk. lavant. ordinariatu in mil. g. stolnemu dekanu, bogoslovničnemu
ravnatelju dr. J. Mlakar  za posredovanje pri izposojevanju nekaterih roko¬
pisov in tiskanih del, ter veleč. g. Jož. Zidanšek,  prof. bogoslovja in vodji
dijaškega semenišča, špitališkemu rojaku, za blagohotno čitanje korekturnih
pol. Slednjič — in vendar v prvi vrsti — se mora pisatelj še najponižnejše
zahvaliti Njega ekscelenci premilostljivemu g. g. knezu in škofu dr. Mihaelu
Napotnik.  Vsak, kdor pozna razmere, v katerih se vrši izdaja te knjige, je
prepričan, da bi ne bila nikdar izšla brez Njegovega vspodbujanja, Njegove
gmotne in moralne vsestranske podpore. Zato naj naša „Konjiška dekanija"
tudi bodočim rodovom priča o izrednem zanimanju za cerkveno umetnost
in zgodovino tega najodličnejšega sina staroslavne konjiške nadžupnije.

V Mariboru,  dne 25. marca 1909.

Dr. Avg. Stegenšek.

1  O Orožnu glej spis Franca Pirkmaier, Monsignor Ignaz Orožen, infulierter Dom-
probst, Jubelpriester . . Marburg 1900 (Ponatis iz lista Siidst. Presse). Glaser, Zgod.

slov. III, 287.

3  Prim. Glaser, 1. c. IV, 204.

I. ZGODOVINSKI UVOD O CERKVAH IN GRADOVIH
V KONJIŠKI DEKANIJI.

Konjiška dekanija je v zemljepisnem in zgodovinskem oziru nekako
enota. Obsega približno obvodje zgornje Dravine z njenimi pritoki. Na severu
meji na poraščene pohorske vrhove, na vshodu na potoka Ložnico in Licen¬
co, na jugu konča z Dolgo goro in Slemenom ter Konjiško goro, na zapadu
pa jo meji umetna črta, ki gre od konca Konjiške gore pri potoku Grabljica
naravnost proti severu na vrh Pohorja (sl. I) 1 . Svet v dekaniji je večinoma
hribovit in se od vseh strani nagiba proti Dravini; večje ravnice se nahajajo
le ob njej (pri Konjicah in Žičah) ter ob Oplotnici (pri Tepanjski vasi).

A nas ne zanimajo ne imena hribov, ne vod, ne naselbin; mi hočemo
samo zasledovati tiste stavbinske in umetniške ostanke, ki so jih nam zapu¬
stili pretekli rodovi. Kar imamo od prvotnih stanovalcev in od Rimljanov,
bode pokazalo naslednje poglavje. Večina ostankov je šele iz časa, odkar
so Slovenci koncem VI. stol. po Kr. zasedli te pokrajine. V prvo vrsto sta¬
vimo cerkve,  ker so njih selišča deloma starejša ko gradov in so navzlic
svoji, večinoma mnogostoletni starosti še skoro vse dobro ohranjene, da še
lepše ko nekdaj. Z verskim čuvstvom so se ob enem pomladile.

Najstarejše cerkveno selišče v naši dekaniji bo cerkev sv. Jurija v
Konjicah, gotovo še iz prvega tisočletja, kar se da tudi sklepati iz zaščit-
ništva sv. Jurija, ki je bil v omenjeni dobi najbolj priljubljen 2 . Tu je bil
sedež prvotne župnije, ki se imenuje že 1. 1146, a je gotovo iz XI., morebiti
celo X. stol. Obsegala je ozemlje vse današnje dekanije, potem na vshodu
pred 1. 1251 še današnje župnije laporsko, poljčansko in studeniško, po
1. 1251 pa mesto imenova n ih tinjsko in kos venčeselske, nadalje na zapadu
črešnjiško, ne pa straniške in skomarske, ki sta se ji šele 1.1785 priklopili.

S časom so nastale v tem velikem ozemlju cerkev za cerkvijo, tako
najbrž že pred 1. 1251 v Zrečah, Čadramu, na Keblu, potem v kartuziji
(ok. 1160) in v Špitaliču (ok. 1200), da ne govorimo o krajih, ki so dan¬
danes izven dekanije. Koncem srednjega veka (pred 1. 1500) pa je bilo že
vse polno cerkev — vse, ki še dandanes stojijo, izvzemši cerkve sv. Ane v
Konjicah (ok. 1550), M. B. na gori (iz 1. 1769) in sv. Neže (1724) ter nove

1  Natančneje o teh mejah in njih razvoju glej v našem  članku v Časopisu za zgod.
in narodop. 1907 str. 193—203.

2  Najstarejše cerkve sv. Jurija so v Ptuju (IX. stol.), v Konjicah (se im. kot žup¬
nija 1. 1146), v Skalah (1154), na Remšniku (1201) in v Mozirju (1241).

1

2

čadramske (1895), dodavši pa cerkev sv. Križa pri Stranicah in sv. Pankra¬
cija pri Zrečah. Srednji vek je postavil v naši dekaniji 23 cerkev, od ka¬
terih jih stoji še dvajset, novi pa samo 4, ki so še vse ohranjene. Pač pa je
novi vek srednjeveške cerkve vse prenaredil, popravil in olepšal, da je dan¬
danes marsikatera teh cerkev lepša, ko so bile v srednjem veku po naših
mestih.

V XII. stol. je imela velika konjiška župnija gotovo še jako malo pre¬
bivalcev. Več milj daleč je moral jezditi župnik, alco je hotel koga previ-
deti. Bilo je na pol misijonsko življenje, kakor dandanes v marsikaterih raz-
sežnih amerikanskih župnijah. Vozil se pa tedaj ni nihče, ker srednji vek ni
poznal kočij. Ko pa je število ljudij narastlo, so ustanovili več kaplanskih
mest za večje podružnice. Vsaj koncem srednjega veka so imele cerkve v
Zrečah, Čadramu in Ločah svoje kaplane v Konjicah, ki so menda v nedeljo
in praznik prišli opravljat službo božjo. V vsej župniji je bilo tedaj (n. pr.
1. 1545) komaj okoli tisoč odraslih, ki so bili dolžni prejemati velikonočno
sv. obhajilo. V novejši dobi se je ustanovila podžupnija v Zrečah (menda
1675) in Ločah (menda 1681), osemdeset let pozneje pa v Čadramu (1762)
in Prihovi (1766). Vse ostale župnije pa je ustanovil cesar Jožef II. s tem,
da je velel (1. 1785) razkosati prevelike starejše župnije. Tedaj so iz zrečke
župnije izločili župnijo sv. Kunigunde, iz čadramske—kebelsko, iz ločke—
sv. jernejsko in iz konjiške—žičko. Špitalska je nastala v samosvojem ozemlju
L 1782 odpravljene kartuzije, straniška in skomarska pa sta tudi iz Jožefove
dobe in sta izluščeni iz stare župnije vitanjske in obenem priklopljeni k
dekaniji konjiški. To je torej razdelitev ozemlja, v katerem bomo popisavali
starinske spomenike.

Najstarejše cerkve v naših krajih so bile večinoma lesene. Naši ljudje
niso znali zidati. Prve zidane so delali tujci; zato so pa tudi iz sekanega
kamna, kakor nikdar pozneje. (Tako n. pr. glavna ladja konjiške cerkve,
potem cerkev v kartuziji in cerkev v Špitaliču). Te glavne cerkve, kakor
tudi manj važne podružnice so bile jako priproste. Nobena ni bila obokana,
izvzemši špitališko, ampak vse so imele lesen strop iz desk. Cerkev v kar¬
tuziji so svodili šele kakih 150 let pozneje, ladjo konjiške cerkve pa začet¬
kom nove dobe, zelo staro čadramsko cerkev pa koncem XVIII. stol. Celo
lepa podružnica sv. Barbare, pozidana v gotskem slogu koncem srednjega
veka, ni imela izkraja v ladji oboka. Gotske stavbe sv. Kunigunde, sv. Mo¬
horja, sv. Miklavža so tudi imele v ladji izprva raven strop. Za tlak je slu¬
žila navadno stolčena in zbita prst, pozneje opeka in šele v XVII. stol. so
začeli uvajati mramorne plošče. Dandanes je ponos vsake cerkve lep zvonik.
V srednjem veku pa ga je redkokatera cerkev imela. Tisti mali zvonček,
ki so ga imeli, so obesili v lesen nastrešni stolpič, pa je bilo dobro. O zvo¬
nikih v naši dekaniji se da naslednje dognati. Cerkvi v kartuziji in v Špi¬
taliču ga nista imeli. Konjiški zvonik je zelo star, ni pa gotovo, ali je so¬
časen z ladjo. Zvoniki pri sv. Kunigundi in na Keblu, potem v Žičah so
starejši ko ostali deli teh cerkev, zadnja dva sta ostanka prejšnih hiš božjih.
Pri vseh drugih cerkvah v dekaniji pa je zvonik mlajši ko cerkvena stavba.
Stari zvoniki so bili nizki in široki. Videti je, da niso segali veliko nad

3

■streho cerkvene '.ladje. Visokost prvotnega zvonika še kaže v Čadramu
okrajek (zims) pri stari župnijski cerkvi. Tudi konjiški in kebelski zvonik
sta bila izkraja ravnotako nizka: stolp pri sv. Kunigundi pa je segal do
sredine sedanjih zgornjih oken.

>

c o

T3 O
O O
'JI  <N
O ..
M  .
c n  ^

T3 5

a

p-

p

>N

c n

Prve cerkve v naši dekaniji so še iz romanske dobe, ko je bil polu-
okrožni svod in lok pri vratih in oknih v navadi. Temu je sledil prehodni
slog (cerkev v Špitaliču) in gotika. Ker so zidovi tanki, so obok z rebresi
razdelili na posamezne kape, rebresa pa so od zunaj podprli s podporniki,
da se ni stavba navzlic tankih zidov porušila. Okna in vrata kažejo v tej
dobi oster lok, ki je pri oknih izpolnjen s krogovičjem. Krasna gotska
stavba je bila cerkev v kartuziji: v tej dobi so namreč romansko cerkev
povišali in obokali. A sedaj je razpadla. Lep je bil tudi prezbiterij v Kon-

i~

4

jicah in pa cerkev sv. Barbare. A obedve stavbi sta izgubili staro krogo-
vičje. To se najde le še v čadramskih podružnicah sv. Mohorja in sv,
Miklavža. Značilna za priproste stavbe tega okraja so pa majhna ostroločna.
okna brez krogovičja (n. pr. v Stranicah, Skomrah, Resniku, v stranski kapeli
pri sv. Kunigundi). Enako je zanimivo, da manjkajo pri prezbiterijih podporniki^
čeprav je znotraj svod z rebresi (n. pr. sv. Mohor, sv. Miklavž, sv. Lenart
kebelski). Včasi tudi prezbiterij ni bil svoden, ampak je imel lesen strop;:
tedaj seveda tudi podpornikov ni bilo treba (prim. Stranice, Resnik in pri-
hovski sv. Jošt). Ladje so bile ravnotako večinoma brez podpornikov, ker
so imele raven strop. Znotraj so bile srednjeveške cerkve navadno slikane,
Ta okras se je ohranil pri čadramskem sv. Miklavžu, v cerkvi sv. Kuni-
gunde pa se je pokončal. Ne bomo se čudili, da stare cerkve niso imele-
orgelj. Saj jih marsikatera podružnica še dandanes nima. Svedok za našo
trditev je to, da so se v vseh starih cerkvah pevski kori šele pozneje pozidali.
Celo v lepi podružnici sv. Barbare ni kor istočasen s stavbo. Ponekodi so
bili prej tudi leseni kori, kakor se vidi še pri sv. Miklavžu in sv. Lenartu
iz XVII. stol. Najstarejši kor je v Konjicah, še v gotskem slogu.

Na oltarjih ni bilo v prvih cerkvah nobene sv. podobe. Šele v XIII,
in XIV. stol. so začeli polagoma staviti nanje male kipe in slike. (Ostanki
pri sv. Miklavžu in v kapelici v Resniku). Nastavke s stebri in mnogimi
kipi je uvedlo šele XVII. stol. v dobi t. zv. nemške renesanse. Najkrasnejše-
delo te vrste je glavni oltar v Prihovi, potem oltarček sv. Družine in glavni
oltar v cerkvi sv. Barbare in trije, še ne obnovljeni nastavki pri s. Miklavžu,
V baroki so ljubili precej vihrave podobe (najlepši, a krivo pobarvani na¬
stavek je veliki oltar pri sv. Neži), v XIX. stol. pa so se zopet vrnili k sta¬
rim slogom: gotskemu, romanskemu in renesansi. Ako je baroka ozka gotska
okna vsepovsodi razširjala v štirivoglata in bolj svetla in je stare nastenske
slike pobelila, da je bila znotrajščina videti bolj svetla in čedna, je devet¬
najsti vek skušal cerkvam zopet povrniti starinski značaj. V Konjicah so
se n. pr. obnovili stari gotski podporniki in okna, v Ločah so štirivoglata
okna spremenili v ostroločna. Zelo veliko se je storilo tudi za cerkveno
opravo. Leto za letom se obnavljajo oltarji in prižnice, naročajo novi zvo¬
novi, polaga se'nov tlak iz pisanih, žganih ploščic, prekrivajo strehe, po¬
stavljajo novi kipi, slike, križevipoti i. t. d. Od 1. 1904, ko je pisatelj dekanijo
prvič prehodil, se je že marsikaj izpremenilo. Ako ostanejo v tem okraju
iste gmotne in duševne razmere, bode pričujoč opis imel čez sto let le še
starinsko veljavo: Pričal bode potomcem, kakšne so bile cerkve v dobi njih
dedov in pradedov in bode tedaj tembolj zanimiv.

Po cerkvenih in državnih postavah je morala v srednjem veku imeti
vsaka cerkev gotovo premoženje za vzdržavanje. Cesar Ludovik Pobožni
je zahteval najmanj eno kmetijo (mansus). Zato najdemo, da je imela večina
starih cerkev nekdaj ali svoja zemljišča ali pa stalne letne dohodke v žitni
desetini, vinski gornini ali obrestih od rejne živine. Za nekatere kapelice
in oltarje so skrbele tudi bratovščine. V konjiški cerkvi sta bila oltarja
sv. Jakoba in sv. Duha v oskrbi bratovščine Žalostne Matere Božje, oltarja
sv. Andreja in sv. Boštjana in pozneje rožnivenški oltar pa so imeli vsak

5

svojo bratovščino. Kadar pa je bilo treba staviti cerkve in oltarje, je pri¬
skočil na pomoč tudi cerkveni zaščitnik (patron), potem župnik in drugi
dobrotniki. Zato nahajamo njih grbe na cerkvenih stavbah in predmetih, ki
so raditega važen zgodovinski vir (sl. 2).

Sl. 2. Grbi na cerkvenih predmetih v konjiški dekaniji. Zastopani so: I. Proštija v
Dobrlivesi na Koroškem, II. vitez Khisl, III. Konjiški gospodje (črno bruno bi moralo iti
od zgoraj navzdol), IV. Conti de Camisano, V. grof Tatenbach, VI. nadžupnik in prošt
Valentin Fabri, VII. nadžupnik Marko Gonani, VIII. nadžupnik Jan. Baselli, IX. nadžupnik
in poznejši senjski škof Boštjan Glavinič, X. nadžupnik J. Renzenberg. XI. patriarhat
oglejski, XII. neznan, XIII. štajerska dežela (?), XIV. neznan in pokvarjen in XV. Adam

Svetkovič.

Stare cerkve so učakale današnjih dnij, ne pa stari gradovi.  V rev¬
nih ostankih se skrivajo po gozdih. Ločiti pa moramo gradove od graščin.
Gradovi so imeli v prvi vrsti brambni namen, pozidani so na težje pri¬
stopnih hribih in so starejšega izvira, graščine pa so služile, četudi utrjene,
pred vsem gospodarstvu, stojijo v ravnini in so za stoletja mlajše. V naši
dekaniji imamo pet gradov: Konjiški,  ki se najprej imenuje v zgodovini
(1. 1148) in je najdalje bil zaseden (do konca XVII. veka), največji, najboga¬
tejši in najbolj ohranjen, potem Zreški grad  (Freudenberg), Lušperg
pri Zrečah, Zajčev grad na Keblu  (Gybel) terZbelovski grad
-(Plankenstein) (Prim. sl. 3).

Med tem ko so si stare cerkve podobne v tlorisu, ima vsak grad
drugačno obliko. Pozidani so tako, kakor je zahteval vrh dotičnega hriba, da
se je dal uspešneje braniti, potem pa tudi bolj ali manj prostrano, kakoršno

6

je bilo pač premoženje prvega lastnika. Navadno je imel vsak grad glavni
brambeni stolp (Berchfrit), hišo za stanovanje (Pallas) in visoko obzidje..
Kebelski grad je imel samo stolp, obenem za stanovanje in zavetje, in je
vzgled za najpriprostejše gradove. Ko so se začeli v vojski rabiti topovi,,
se stari gradovi niso mogli več braniti in so jih zato koncem srednjega veka
opustili ali pa času primerno prezidali. Izmed naših gradov so edino kon¬
jiškega iznova utrdili in s topovi oborožili, druge so pa prepustili njih usodi..
Ta ali oni je bil menda že v XVI. stol. razvalina.

Graščine kot gospodarska poslopja pa so se večinoma ohranile do
današnjih dni. Naštejemo jih in pristavimo letnico, kdaj se katera prvikrat
imenuje. V naši dekaniji so torej naslednje: Trebnik (1404), Golič (1542),
Hebenstreit (1476), Dobiehof (1497), Jamnik (1342), Malahorn (1448), Zbegov
grad (t. j. spodnja kebelska razvalina, 1440), Pogled (1479) in Zbelovska
graščina (XVI. stol.). Kakor se vidi, so skoro vse iz konca srednjega veka.
Nekatere so bile celo priproste, samo zidane hiše (kmetske in večinoma tudi
trške hiše so bile tedaj vse lesene), druge pa so imele ob voglih okrogle
stolpe in jarek z vodo okoli poslopja (n. pr. Golič in Pogled). K neutrjenim
graščinam lahko prištejemo tudi gospodarske pristave  Žičke kartuzije:
Oplotniško, žičko in suhodolsko (t. zv. suhodolski grad) (sl. 3). Se razume,
da tudi pri teh, kakor pri vseh tedanjih zidanih poslopjih, ni manjkalo kake
strelne line ali trdnejših vrat. Tedaj so bili surovejši časi, in kdor je mogel,
se je zavaroval pred druhaljo, ki se je klatila okoli.

Kako so nastali gradovi? Ko so se Slovenci v VIII. stol. otresli avar¬
skega jarma, so postali odvisni od Bavarcev, pozneje od Frankov. Po
frankovskem pravu je bila vsa neobdelana zemlja — in te je bila tedaj
velika večina — kraljeva last, pomnožila pa se je z obdelano zemljo, ki so
jo vzeli upornim velikašem. Gotovo se je 1. 822, ko je Ljudevit Hrvatski
nastopil zoper Franke, udeležil tudi marsikateri slovenski štajerski pleme-
nitnik. Kralj pa je to zemljo delil in daroval med škofe, samostane in zveste
plemenitnike ter služabnike. Svoje grofe, ki jih je pošiljal kot uradnike tudi
v naše kraje, je z zemljišči plačeval. Tako se sredi med Slovenci začne
nemška posest. V lesenih pristavah, obdanih z leseno ograjo, se nastani
oskrbnik tujega gospodarja, ali pa fevdnik (najemnik) ali pa tudi manjši in
revnejši lastnik sam. V burnem X. in posebno XI. stol. so zapustili tisti
plemenitniki, ki so mogli in smeli, svoje lesene pristave in so se umaknili
na vrhe težje dostopnih hribov. Tam so si pozidali gradove. Smel ni vsak.
Vsaj po poznejšem avstrijskem deželskem pravu je moral imeti najmanj
30 funtov srebra letnih dohodkov, zraven pa še privoljenje sosednjih gra¬
ščakov. A tudi mogel ni vsak. Treba je bilo najeti in plačati tuje zidarje.
Starejši deli Konjiškega gradu so iz sekanega kamna, tudi pri ostalih štirih
gradovih je zid večalimanj umeten, kamenje veliko, na zunanji strani ugla¬
jeno, stik med kamni ozek. Ko bi ne bilo zidovje krepko, bi se porušilo
pri obleganju, ko so ga stresali in rušili z okovanimi hlodi. Graščaki so
bili torej premožni veleposestniki.  Nekateri so seveda imeli tudi
razne dvorne, vojaške in upravne službe, drugi pa so ostali večinoma doma
in so se pečali z gospodarstvom. Na vprašanje pa, ali je bil kateri graščak

7

Slovenec, se ne da kar tako odgovoriti. Po svojem rodu je gotovo marsi¬
kateri izhajal od nekdanjih slovenskih plemenitnikov. Ker pa razvitega na¬
rodnega čuta tedanja doba ni poznala, se je vsak graščak čutil, brez ozira
na svoje pokolenje ■— le kot ud vladajočega stanu.

Krivo bi pa bilo, ako bi kdo mislil, da je vsa zemlja v naših krajih
bila razdeljena med domače gradove. Prvič  je znana dolga vrsta tujih
graščakov, ki so imeli v konjiškem ozemlju posestva. Tako n. pr. vitezi
Blumenstein iz bližine Prežina pri Celju Dobrotno vas 1. 1345, gornješta-
jerska rodova Liechtenstein vas Markošice 1. 1370 in pl. Massenberg Prihovo
in Lačno vas pri Čadramu, potem Bistriški gospodje Dražovas, poljčanski vitez
Grasel 1. 1432 Konjiško vas, Majšperški gospodje vas Bukole, Ramschissel
vasi Modrič in Rakitovec, Ptujski gospodje vas Klokočovnik, slednjič vas
Suhodol grof Herman Celjski. Drugič  so sc nahajali plemenitniki, ki so

Sl. 3. Zemljepisna lega gradov, graščin in pristav v konjiški dekaniji.
Merilo 1 : 200.000.

ostali na svoji pristavi in so prebivali sredi med podložniki. Ker so bolj
revni,imajo pod seboj le eno vas ali več kmetij in sicer ali kot osebno
last ali pa tudi kot fevd od premožnejših gospodov. V to vrsto štejemo
Otona iz Straže (Wartenhofen? 1181), Otona iz Radelke (Radisdorf, 1206),
Ruperta Zreškega (1206), Sibota Oplotniškega (1213), Volfganga Koritniškega
(de Trok, 1240), Berenga iz Bezine (1281), potem lastnike Prevrata, namreč
Otona (1234), Hertvika (1300) in Otona Mlajšega (1334). Mogoče spada sem
tudi prvi posestnik Trebnika (1404) in pa Atverji, sorodniki savinskih Averjev,
z raznimi posestvi. Tretjič  imajo tukaj svoja posestva tuji škofje in samo¬
stani. L. 1430 ima krški škof kmetije v Ločah, koroški benediktinci od Sv. Jurija
ob Dolgem Jezeru imajo v dekaniji vinograde, župnik sv. Magdalene pri Ma-

8

riboru pa selo Prežigal (1485). Slednjič  je mnogo zemlje v rokah žičkih
kartuzijanov in domačih cerkev, nadarbin (ustanov za vzdržavanje duhov¬
nikov) in bratovščin. Rekli smo že, da je izkraja vsaka cerkev imela svoje
zemljišče in podložnike. Posebno veliko zemlje pa so dali najstarejšim
župnijam, zakaj tedaj je zemlja še malo nesla. Ko pa je bila pozneje bolj
gosto naseljena in boljše obdelana, so narastli dohodki. Zato so obilne do¬
hodke velikih župnij skoro vsepovsod na Spodnjem Štajerskem porabili tako,
da so jih pripisali štajerskim in kranjskim samostanom. Izjemo dela kon¬
jiška župnija, ki pa je tudi trpela in sicer dvakrat — v korist samostanom.
Prvikrat 1. 1172, ko je župnik odstopil velika posestva v ravnini pri Žičah
kartuzijanom in je zato prejel samo desetino v Soteski pri Novicerkvi, ki jo
je obdržal potem skozi 700 let, drugikrat pa 1. 1251, ko je odstopil ozemlje
sedanjih župnij laporske, poljčanske in studeniške dominikankam v Stude¬
nicah, prejel pa je zato samo župnijo tinjsko ter kos venčeselske. To so
bili časi, ko so bili samostani središča omike in napredka, ljubljenci in pun¬
čice vladarjev in škofov.

Četudi je bila zemlja med razno gospodo razdeljena, vendar pridejo
glede vpliva in politične veljave pred vsem v poštev domači graščaki. Kako
so živeli? Življenje na gradu je bilo neprijetno in dolgočasno. Prostora
med debelimi zidovji je bilo malo, stanovanja ozka, nesnaga trajna. Vrhu-
tega so bili vitezi, posebno proti koncu srednjega veka, surovi in neomikani.
Ker ni bilo v sobah peči, ampak le prosta kurila (kakor laški kamini), so
po zimi na gradovih prezebavali. Tudi hrana je bila jako priprosta. Le
vina so si v večji meri privoščili. Zato je najbrž marsikateri tako mislil,
kakor Janez Ludovik Lindeški, „zadnji tega imena in plemena/ 4  ki je 1. 1606
zapisal o sebi: „Vinca kupica, je moja ljubica 1 . 44

Rekli smo, da je bilo dolgočasno na' samotnih gradovih. Kdaj je za¬
bredel v našo dolino kak pevec, da bi prinesel novic iz daljnega sveta ? Glavna
zabava je bila, kadar so se sosedje obiskali, napravili lov, pojedino ali viteške
igre. Dokler je graščak še sam gospodaril s svojimi podložniki, je bilo
vsaj na grajski pristavi živahno. Ko pa je zemljo prepustil večinoma kme¬
tom in je pobiral le še razne davščine v pridelkih in denarju, so tudi pri¬
stave osamotele. Ako je prišla vojska, je moral graščak z izbranimi hlapci
in podložniki v boj na klic svojega višjega gospoda. Če v ta namen ni
imel denarja, si ga pa je izposodil in je zastavil posestvo. Tako je n. pr.
graščak v Doberni, grof Bogen, prodal ta grad krškemu škofu, da je mogel
1. 1147 iti v sveto deželo 2 . Ob posebnih prilikah, n. pr. če je došel deželni
knez, so se zbrali v kakem gradu, samostanu ali mestu, so se posvetovali,
menjavali med seboj svoje kmetije in kmete, dali pisati in pečatiti usnjene
prodajne in kupne, dostikrat pa tudi darilne listine, so se gostili, včasi tudi
kregali in prepirali ter prepire razsojali z ostrim mečem. Surova sila je
največ veljala. Kaj radi so vitezi škodovali drug drugemu, še rajši pa samo¬
stanom in cerkvam, ker ti se niso mogli braniti z orožjem. Žička kartuzija

1  Ein Glas Wein, Ist die Bulschaft mein. Orožen, Dekanat Neukirchen, p. 551.

* Zahn, Urkundenbuch, I, p. 343.

9

je n. pr. take krivice trpela od konjiškega graščaka Leopolda, da se je
morala zoper njega pritožiti pri papežu v Rimu; ne veliko manj preglavice
pa so ji delali lastniki frevdenberškega gradu nad Zrečami.

Čeprav pa so bili graščaki sebični, surovi in siloviti in navadno brez
večje izobrazbe, so vendar bili z druge strani verni in pobožni. Ko je prišla
zadnja ura, so delali pokoro in so skušali z bogatimi darovi v prid cerkev
in samostanov popraviti prejšnje izgrede. Tudi so hčere in mlajše sinove
dostikrat odločili za redovniški in duhovski stan. Ortolf in Bertold Frevden-
berška sta pred 1. 1256 stopila v nemški viteški red, Konrad Hebenstreit in
Ernest A ver sta bila škofa krška (v XV. stol.), Janez Zbelovski je bil župnik
v Braslovčah, Nikolaj Konjiški dominikanski prior v Ptuju; Adelheid Frev-
denberška je postala redovnica v Studenicah, Barbara Mindorfer v Velesovem,
Elizabeta Hebenstreit pa klarisinka v Mekinah na Kranjskem 1 . Cerkveni usta¬
novi sta napravila grof \Valsee za vikarija v Črešnjicah, za kaplanijo sv.
Janeza v Konjicah pa vitez Janez Žusemski, obadva svojčas posestnika
Konjiškega gradu.

Gmotna podlaga za gradove — so bili podložniki. Ti niso bili vsi
enaki, tudi se jim ni v raznih stoletjih enako godilo. Najslabše se je go¬
dilo n e v o 1 j n i k o m. Ti so bili popolna last gospodova kakor živina. On
jih je zamenjaval, prodajal in ženil. Kar so pridelali ali si prihranili, je bilo
njegovo. Ni pa jim smel storiti kaj žalega. Dokler so se graščaki sami
pečali s kmetijstvom, so jim nevoljniki obdelovali posestva. Sčasom je pa
gospoda razkosala svojo zemljo na kmetije. Kmetje  so bili že bolj svo¬
bodni. Gospodi so dajali le predpisane davščine v pridelkih in prirastkih ter
opravljali ne previsoko tlako. Ako pa je gospoda vse to zahtevala edino v
denarju, je postal kmet obrestni  n ar  (Zinsbauer) in je bil v najugodnejšem
položaju. Nekatere omejitve osebne svobode srednjeveških podložnikov, ki
se nam zde nečuvene, se gotovo niso posebno občutile. Tako n. pr. da se ni
smel podložnik ženiti brez privoljenja gosposke, ravnotako tudi ni mogel
podedovati. Saj so iste določbe veljale tudi za nižje plemenitnike, nekdanje
kneževe nevoljnike. Osebna svoboda se je začela šele z baronom. Ko je
1. 1623 bil konjiški Tatenbach povzdignjen v baronski stan, je dobil pravico
se imenovati gospod (Herr), pridevati si naslov „blagorojen“ (Wohlgeboren)
in pečatiti z rdečim voskom. Vsi ki so bili manj ko baroni, so bili v sred¬
njem veku „služabniki in hlapci“ (Dienstmannen und Knechte), gotovo so
se pa tudi dobro počutili.

Tudi kmet je bil lahko zadovoljen, vsaj proti koncu srednjega veka.
Marsikateri grajski „hlapec“ in obrestninar je dobro gospodaril in postal
premožen. Ako se je v boju odlikoval, so ga proglasili za viteza. Iz hlap¬
čevskega stanu so tako vstajale vedno nove plemiške rodbine. Prva dva
lastnika graščin Trebnik in Pogled sta bila morebiti hlapčevskega ali pa
kmetskega pokolenja. Tudi robota in davščina nista bili. visoki. Konjiški
kmetje so koncem srednjega veka robotali na leto po sedem dni, tržani pa

1  Ker so Hebenstreiti in Awerji imeli izven dekanije svoja glavna posestva, zato
ne trdimo, da so naštete osebe teh rodbin — konjiški domačini.

10

po štiri dni; od navadnega domca so plačevali tržani na leto 6 fenigov
ali pa en krajcar in 2 feniga (1490 in 1562). Prepire je razsojal graščak
in kmetska, oziroma trška sodišča, hudodelstva pa krvni sodnik. V našem
okraju so imeli nižje sodstvo konjiški, trebniški, kebelski, pogledski in zbe-
lovski graščaki, potem konjiški trg ter kartuzijanski priorji, višjo oblast
(nad hudodelci) pa so izvrševali le konjiški in zbelovski gospodje; in sicer
prvi od 1. 1479 naprej ter tako daleč, kakor je segala konjiška župnija (Meje
glej v sl. 1.)

Koncem srednjega veka pa niso samo gradovi propadli, ker se niso
dali več braniti zoper topove, ampak tudi njih stari lastniki so izumrli. Rod
za rodom (n. pr. konjiški, frevdenberški, kebelski in zbelovski) je prenehal
in njih posestva so prešla večinoma v roke deželnim knezom. Ti so jih
dajali tujim plemenitnikom v oskrb ali pa v last. Vrhutega so nastale gra¬
ščine v vznožju grajskih hribov in so se obenem izpremenili tudi gospo¬
darski odnošaji. S tem se pa je poslabšalo razmerje med gospodo in
podložniki.

Kaj je bilo temu vzrok? Najprej  to, da niso več gospodarile do¬
mače obitelji, ki so vendar imele neko zanimanje za svoje podložnike, am¬
pak tuji bogataši, ki so pošiljali v naše kraje oskrbnike, sami pa so le
redkokdaj ali pa nikdar prišli pogledat. V konjiški okolici in na gradu so
gospodarili Wilthausenovci in primorski Devinci, potem pa gornje avstrijski
Walseejevci, na Keblu pa Schaumbergovci iz Gornje Avstrije, ki so se v
svoji domačiji hvalili, da so na svojih posestvih — kralj, papež, škof in
dekan. Obadva gradova kakor tudi Zbelovo je dobil potem cesar Friderik III.
v roke. Vsako tretje leto je poslal oskrbnika, ki mu je moral že za vsako
leto naprej plačati najemnino. Za Konjiški grad je znašala navadno 90 fun¬
tov srebra na leto. Seveda si je potem oskrbnik prizadeval tekom leta ta
denar in še več iztisniti od podložnikov. Oskrbnike pa so posnemali last¬
niki manjših graščin. Vse se je zarotilo zoper podložnike, kako bi jih iz¬
koristili. Drugič  so obrestninarji plačevali davščine v denarju. Visokost
denarne svote so bili določili pred stoletji, ko so bili pridelki po ceni. Se¬
daj, ko so bili pa dragi, bi bil gospod (ali oskrbnik) na boljšem, ako bi
dobival dačo v pridelkih ali pa bi se denarne obresti zvišale. Seveda so od
kmeta več zahtevali. Tretjič  je graščak vsled manjše vrednosti denarja
več porabil ko nekdaj in vrhutega tudi, ker je hotel boljše živeti, se lepše
oblačiti in boljše vzgajati svoje otroke. Zato mu je trebalo višjih dohodkov.
Marsikateri gospod zato ni dajal kmetom v najem vinogradov, pašnikov,
njiv, ampak jih je sam na svoj račun obdeloval. V tem leži četrti  vzrok
napetih razmer med gospodo in podložniki. Kmet je imel od tega dvojno
škodo. Najprej se je njegovo zemljišče s tem zmanjšalo, potem pa je bil
prisiljen veliko več tlačaniti, ker gospodje niso imeli hlapcev. V konjiškem
okraju so okoli 1. 1490 kmetje tlačanih le po 7 dni na leto, pozneje pa po
70—80 dni na leto, torej kadar so grajski katerega rabili. L. 1570 je sicer
posebna komisija po prizadevanju deželnega kneza iznova določila roboto,
za kmete na 12 dni (ne več 7 dni ko pred 80 leti), za tržane pa po starem
na 4 dni. Petič  se je zvalil na kmeta tudi deželnoknežji davek. Izkraja

ir

knez sploh ni pobiral rednega davka, ker je imel dovolj gotovih dohodkov
od svojih posestev, potem od sodnijskih pristojbin, od mest i. t. d. Sčasom
pa je prišel tudi ta davek. Knez ga je naložil graščakom, graščaki pa
kmetom in sicer s knezovim privoljenjem. Najgrše pa je bilo, ako so ne¬
kateri graščaki več pobirali — seveda v svojo korist — kakor se je od
kneza zahtevalo, ali ako so pobrane svote celo za se obdržali. Slednjič
so se tudi pravne razmere kmetu v škodo izpremenile. V srednjem veku so
veljale mnogo sto let stare navade in izročila, katere so čuvali vaški staroste.
Koncem te dobe, posebno pa začetkom novega veka, so pa nastopili v Italiji
izučeni pravniki, ki so se ravnali in sodili po poganskem rimskem pravu,
ki je bilo podložnim celo tuje, še več — naravnost sovražno. Kmeta, ki je
bil tedaj že več ali manj svoboden, so stavili v isto vrsto z rimskimi ne¬
svobodnimi poljskimi delavci.

Ni se torej čuditi, ako so se slovenski kmetje začeli družiti in klicati
po „stari pravdi" t. j. po pravicah in dolžnostih, ki so jih imeli v srednjem,
veku, še pred nedolgo preteklim časom. Ko ni nič pomagalo, so se uprli
1. 1515, 1573 in 1635. V prvem letu (1515) so bile tudi Konjice  glavno
središče upora, v zadnjem letu (1635) pa so naskočili vstaši graščino Golič,.,
kartuzijansko pristavo v Oplotnici in Žičko kartuzijo samo. Za tedaj so
sicer kmetje podlegli, a polagoma so se njih razmere zboljšale in slednjič
so zopet dosegli prostost. To se je zgodilo deloma za cesarja Jožefa II,
deloma pa 1. 1848. Ko so 1. 1782 odpravili Žičko kartuzijo in podržavili
njena posestva, so preklicali tudi tlako. V ozemlju konjiške graščine seje
do tedaj služilo na leto 32.971 dni ročne tlake, 4.792 enovprežne in 93 dni
dvovprežne. Mesto tlake so plačali podložniki enkrat za vselej 1839 gld
27 kr., kar je bilo tudi za tedanje razmere nizka svota. Podložništvo pa se
je odpravilo 1. 1848. Ko so iznova uredili občinske, davčne in sodnijske-
okoliše, so izgubile graščine (v našem okraju trebniška in zbelovska), ki so
bile do tedaj sedež gosposke, zadnjo veljavo za javno življenje.

Grad in graščina sta vsak za se pojav gotovega časa. Prvim — vojaško
utrjenim bivališčem — je odklenkalo koncem srednjega veka, graščinam pa,
vkolikor so bile sedež gosposke, pred petdeset leti. Gradovi so razpadli,
ker se vrh hribov niso dali več porabiti, graščine pa bodo tudi v bodoče
služile gospodarskim namenom. Novih pa ne stavijo več. Sedaj so bolj
priljubljene svobodne, udobne in razkošne vile. A škoda bi bilo gradov, ako
bi izginili iz zemeljskega površja. To so vendar pomniki naše preteklosti
in z njimi je v zvezi zgodovina kmetskega stanu ter plemenitašev. Neumno
je, ako se išče v razvalinah zakladov. Gradovi so počasi razpadli. Lastniki
sami so pobrali streho, les, pohištvo, sploh vse, kar se je dalo odnesti in
so porabili za nova, graščinska poslopja v ravnini. Gotovo niso pozabili
na novce. A tudi v razvalinah so gradovi lepi in zanimivi. Zato naj bi si
soseske štele v čast iz javnih sredstev vzdržavati te borne, z bršljanom,
poraščene zidove, ki so jih nekdaj njih pradedi s tlako pozidali.


H. PREDZGODOVINSKE, RIMSKE IN RANOZGODO-

VINSKE STARINE.

Gomiie.

Ob novejši rimski okoliški cesti Vitanje—Konjice se nahaja v zre¬
škem župnijskem gozdu  šestero gomil, druga poleg druge, vse že
prekopane, a se ne ve niti kdaj, niti od koga. Imajo stožečasto obliko in
merijo v premeru 10—12 korakov; najvišja je 171 cm  visoka. Pokopališčno
polje obkroža na dveh straneh majhen jarek s pičlo vodo. Ves prostor je
z drevji poraščen. Na te gomile je opozoril dr. Fr. Kovačič 1 .

Najdenine.

1. V Gradišču pri Zbelovem  se je našla kamenita'sekira z luknjo
za držaj. Shranjuje se v Joaneumu v Gradcu 2 .

2. V Žičk e m samostanu  se je našel bakren novec cesarja Vespa-
zijana 3 .

3. Žičah  nad nekdanjo žičko pristavo sol. 1905 v vinogradu izkopali
18 cm  dolgo in 5 cm  široko votlo železno sekiro (Kelt) in 35 cm  dolgo ter
3 cm  široko ost železne sulice. Oboje se nahaja v zbirki kneza Windisch-
gratza v Konjicah.

4. Iz Konjic  ima graški Joanej 36 predmetov (štev. 6414—6449), a
pisatelj je mogel v detajlnem katalogu edino dognati štev. 6417: Zlat prstan,
najden 1. 1884 in za muzej kupljen od juvelirja Kienzla za 6 gld. Na sprednji
strani je lanec krepkejši ter kaže ravno ploskev z bradato moško glavo.

Naselbine.

1. Na vshodu Križevskega hriba, kjer se je našlo 1. 1904 več Jupitru
posvečenih zaobljubljenih altarčkov, se je najbrž nahajal Jupitrov tempelj.
(Glej pod napisi štev. 7—10) 4 .

1  Časopis za zgod. in nar. 1902, 196.

2  klitteilungen d. h. V. St. 1854.

3  Ravnotam in Muchar I, 432 (zu Seiz).

4  Knabl je pod Križevskim vrhom iskal rimsko premenjališče poštnih konjev
(mutatio) z imenom Lotodos. Njemu je sledil Picbler v cesarjevič-Rudolfovem delu v
knjigi Steiermark. Protesor Ferk pa poštno cesto Celje—Poetovio—Sabaria vede iz Celja
proti vshodu čez Teharje, Brezje, Slom, Šmarje, Kačjidol, Podplat, čez Gabernik v Poljčane
in ob Bravini nadalje v Ptuj. V tej smeri morata torej ležati obe premenjališči Lotodos
in Pultovia ter prenočišče (mansio) Ragindone.

13 -

2. V kotu, ki ga v Gornji Pristovi delata pri združenju stara in nova
cesta, se zadene na njivah pri oranju na zidovje in s prstjo so pomešani
vsepovsod drobci stare opeke. Iz tega in iz važne lege sklepa prof. Ferk,
da je tukaj bila rimska naselbina.

3. Isti raziskovalec je odkril južnozapadno od Modriča ob potoku
ostanke starega mitreja (perzijskemu bogu Mitru posvečenega templja) z
rimskimi napisi 1 .

4. Južno od Čadrama se nahaja v dobrovskem gozdu ob rimski okoliški
cesti več spominov na nekdanjo naselbino, katero imenuje ljudstvo „Belo
mesto.“ G. nadučitelj A. Brumen je poročal o tem Zgodovinskemu društvu
v Mariboru sledeče (10. VI. 1907): Belo mesto se je neki razprostiralo od
Maloharna do vasi Straže. Skozi je vodila rimska cesta. V gozdu je zgradba
Tičnica,  ki so jo imeli plemenitaši tega mesta. Poleg je kotlina, kjer je
bil vodnjak. Seveda so tudi tukaj zakopani denarji in so jih neki že iskali.
Na njivi posestnice Rupnik  zadenejo orači dostikrat na zidovje. Lastničin
oče je izkopal razno orodje: svedre, sekire, dleta. En del njive kaže lepo
črno prst, kakor če bi bil kdaj tam vrt. Neki drugi posestnik je našel
baje na njivi križ, kakoršni so vrh zvonikov. Tudi Na Kunci,  Hriberni-
kovem mejniku, so prišli nekoč do zidovja. Kamenje Tičnice in drugih iz¬
kopanih zidov se je porabilo za nadelavanje bližnjih cest.

Rimske ceste.

Prvi, ki je v gornji dravinski dolini zasledoval na licu mesta rimsko
cesto, je bil graški župnik Rihard Knabl 2 . V novejšem času je njegova iz¬
vajanja popravil in zelo izpopolnil profesor Franc Ferk 3 . Tukaj podamo po
Ferku pregled cest in potov, vkolikor se tičejo našega okraja.

1. Na zapadu gre od juga proti severu potovalna cesta Celeia—
Virunum  (Celovec) in sicer od Frankolovega do Belega potoka, potem ob
tem potoku in med Kozjakom in Stenico proti zapadu do Hudinje ter ob
njej do Vitanja.

2. Armadna cesta Celeia—Flavium Solvense  (Lipnica) se od
prejšnje odcepi pri Belem potoku in gre skozi Tesno, kjer je po Ferku še
star rimski mostič; pred Hudo luknjo zavije na vshod (kakor stara državna
cesta) in gre čez Spodnje Bukole ter Poleno v Konjice. Od tam drži njena
smer čez Spodnje Grušovje, Brezje in Ložnico, kjer stopi na tla sedanje
državne ceste.

3. Armadna cesta Virunum  (Celovec)—Poetovi um (Ptuj). Pr¬
votni  tir  gre iz Vitanja čez Stranice, Križevec in Preloge v Konjice. K tej
cesti spadajo miljniki, ki so se našli pod Križevcem in v Stranicah (?).

1  Mayer. Gesch. d Steiermark, 10.

2  Der wahre Zug der romischen MilitarstraCe von Cilli nach Pettau. Archiv f. K.
osterr. G. Q. 1861, str. 45—66 21 z zemljevidom.

3  Vorlaufige Mitteilungen iiber das romische Strafiemvesen in Untersteiermark.
Mitt. d. h.  V. f. St. 1893.

14

4. Armadna cesta Vir urnim—Poetovium. Drugi in poznejši
tir so napravili, ker je prejšnjo progo med Prelogami in Konjicami večkrat
podsulo. Novi tir je šel iz Vitanja do Trebnjega, potem čez Jamnik in Dobje-
hof v Konjice.

Od Konjic pa do Slov. Bistrice je proga Virunum-Poetovium rabila
cesto Celeia—Flavium Solvense. Potovalne ceste, po katerih je šla cesarska
pošta s potniki, in armadne ceste so bile državne, na vsakih tisoč korakov
(naših 2000) zaznamovane z miljniki, široke pa 4 rimske čevlje (naših 8).

5. Okoliška cesta ob pohorskem vznožju  se pri Spodnjih
Bukolah loči od proge Celeia—Flavium Solvense ter gre čez Zgornje Bukole
do ceste Virunum—Poetovium. Nadalje rabi to cesto do zapadnega vznožja
vrha sv. Križa, kjer se blizu potoka Koprivnice od nje odcepi in gre proti
Radelki, potem severno od cerkve sv. Barbare in južno od Malahorna skozi
gozd Dobravo — kjer je v dalji 3 / 4  ure pešpota še ohranjena — v vas
Stražo, kjer stoji hlev hišne štev. 9 od 1. 1756 ravno na cestinem tlaku,
slednjič mimo Sv. Venčesla v Spod. Ložnico.

6. Okoliška cesta na vrh Pohorja  gre iz Oplotnice mimo Sv.
Mohorja in Kebelskega gradu do Kapunovega dvorca, od tam pa v zapadni
smeri pod vznožje Velikega vrha pri Sv. Treh kraljih (kjer so kopali železno
rudo), potem do Črmlje, zapadno od postrvinega ribnika.

Okoliške ceste niso bile zaznamovane z miljniki ter le 2’/ 2  rimskih
(5 naših) korakov široke.

7. Tovorna steza iz Polene na Pohorje  se odcepi od ceste
Celeia—Flavium Solvense vshodno od Polene, kjer ta cesta stopi v ravnino,
in gre proti severozapadu čez cesto Virunum—Poetovium, čez potok Kopriv¬
nico, Rožni in Kraljičini dvorec, najprej južno, potem vshodno ob vinogradih
do Skalic, v Markošiče na okoliško cesto ob pohorskem vznožju (gl. zgoraj
štev. 5). Vshodno od Čadrama se odcepi od te ceste in gre na Pohorje
mimo Modriča, kjer je prof. Ferk vsled odkritja te steze našel tudi ri msk i
mitrej.

(8). Ljudje pravijo, da je šla rimska cesta tudi čez Podob in dalje
proti vshodu.

Gradišča, straže in utrdbe

deloma še iz ranega srednjega veka, deloma poznejša. Postavimo tukaj sem
.imena, natančneji pomen morajo dognati krajevna raziskavanja.

1. Gradišče, vrh nad Sv. Kunigundo. Morda po kakem posestniku z
imenom Gradišnik?

2. Gradišče v Koritnem. O njem več pri čadramski podružnici sv.
Nikolaja.

3. Gračič pri Zrečah.

4. Gradišče pod Lubečnem pri Zbelovskem hribu.

5. Straža vas pri Čadramu.

6. Straža, hrib južno od Žičke kartuzije na meji dekanije, a že v dra-
meljski župniji.

7. Festung, kakor piše uradni krajepis, ali „Na festingi,“ kakor govori
ljudstvo, je grič vshodno od vasi Kobel v ločki župniji.

15

Rimski napisi:

I. Miljniki:

1 .

IMP • CAES • T • AELIVS
HADRIANVS ■ ANTONINVS
AVG • PIVS • P • P • PONTIFEX
MAXIMVS • TRIB • POTEST
IMP • II • COS • III
XII-

Imp(erator) Caes(ar) T(itus) Aelius Hadrianus Antoninus Aug(ustus) Pius,
P(ater) p(atriae), Pontifex Maximus, Trib(uniciae) p(otestatis), Imp(erator) bis,
Consul tertium. Duodecim (milia passuum).

„Imperator Cesar Tit Elij Hadrijan Antonin Avgust Pobožni, Oče oče-
vine, Najvišji pontifeks, s tribunsko oblastjo, imperatorjem vsklican drugič,
konzul tretjič. Dvanajst tisoč rimskih (24.000 naših) korakov 14  (iz Celja).

Ta miljnik, postavljen za cesarja Antonina Pobožnega (138—61), se je
našel 570 korakov zapadno od cestarjeve hiše južno od nove ceste pod
Stranicami na Potočanovi njivi 1. 1805. Tedanji konjiški nadžupnik Battistig
ga je dal s šest pari volov zapeljati v svoj vinograd h kleti, 1. 1814 pa v
Gradec v Joanej,  kjer je vzidan v drugem dvorišču v posebni dolbini 1 .

2 .

IMP • CAES. C. IVL •

VERVS • MAXIMINVS
P • FELIX- INVICTVS
AVG • PONT • MAXI •

P-P-TRIB-POTE-COS
PROCOS-IMP-BIS
'E-C-IVL-VERVS.

M • •

Imp(erator) Caes(ar) C(aius) lul(ius) Verus Maximinus P(ius) Felix
Invictus Aug(ustus) Pont(ifex) Maxi(mus) P(ater) p(atriae) Trib(uniciae) Pote-
(statis), Consul, Proconsul, Imperator bis et Cajus Iulius Verus M(aximianus).. 2

„Imperator Cezar Kaj Julij Ver Maksimin Pobožni Srečni Nepremagljivi
Avgust, Najvišji pontifeks, Oče očevine, s tribunsko oblastjo, konzul, pro-
konzul, imperatorjem vsklican dvakrat in Kaj Iulij Ver Maksiminijan . . .“
Cesar Maksimin (235—238) je bil velike rasti, pa surov vojak.

Ta miljnik (62 cm  vis. : 35 cm)  se je našel v Stranicah 1. 1839, ko so
razširili pokopališčni zid. Sedaj je vzidan v župnišču.

1  Knabl, Archiv f. K. osterr. G. Q. 1861, 61.

2  Knabl, Notizenblatt, 1856, 500.

16

3.

. AXIMINVS

.S

.I

.AXI.

.OTIIP.COS

.XI

Imenuje se v tem miljniku (28 palcev vis., 157 2  palcev v premeru) naj¬
brž cesar Julius Verus Maximinus. Po Knablu sta (?) zadnji črki XI število
milj. Kamen se je našel, ko so 1. 1839 razširili pokopališčni zid. Vzidan
je v župnišču  v Stranicah 1 .

4.

D N FL
CONSTANTIO
PIO FELICI AV
GVSTO

Domino Nostro Flavio Constantio Pio Felici Augusto. — »Gospodu
našemu Flaviju Konštanciju Pobožnemu Srečnemu Avgustu.“

Napis je narejen v letih 353—51. Sledovi starejšega napisa se še poznajo
in Knabl je čital besede: bono reipublicae nato (?) = v korist države. Kamen
se je našel 1. 1858, mesca avgusta, v okolici Smole, 15 minut južno od
Stranic. Zazidan je bil v jarku, ki je odvajal vodo pod cesto. Sedaj se
nahaja v deželni hiši v Gradcu.  Kamen je 60 palcev visok in 12 palcev
širok 2 .

5.

FORTITVDINI  D D N
VALENTINIANI  ET  FL
VALENTISET FL GRATIANO
INVICTISSIMOR VM PRINCIPV
CONSTITVTVM
A M A R1VIA  C E L EIA

Fortitudini Dominorum Nostrorum Valentiniani et Flavii Valentis, et.
Flavio Gratiano, Invictissimorum Principum (Milliare) Constitutum a mari via.

1  Knabl, Mitteilungen, 1858, 77.

2  Knabl, Mitteilungen, 1858, 77.

17

(a Mariana?) Celeia. — „Hrabrosti naših Gospodov Valentinijana in Flavija
Valenta in Flaviju Gracijanu, nepremagljivih knezov. Miljnik postavljen (na
cesti) iz Marinijane v Celje. “

Knabl meni, da se imenuje v zadnji vrsti mesto Mariniana, na meji
med Zgornjo in Spodnjo Panonijo, ker izraz „od morja pot Celje“ (a mari
via Celeia) nima smisla. Kamen je postavljen Valentinijanu in Valentu v
1. 365—67, pozneje se je dodalo še Gracijanovo ime ok. 1. 367—68. Miljnik,
ki je 78 palcev visok in meri 24 palcev v premeru, se je našel v enakih
okoliščinah in istodobno ko prej imenovani ter se ravnotako shranjuje v
deželni hiši v Gradcu 1 .

6 .

.. . SAR : R : :: C DIVI..  S. TRAIANVS. . C. PONT. MAX...  O ...

Ta miljnik je služil kot darilnik v cerkvi v Konjicah in je bil okovan
in s ključavnico opremljen. To ga je tako poškodovalo. Sedaj je v Joa-
neumu  v Gradcu 2 .

II. Zaobljubljeni (votivni) kamni.

7.

I OM

SAC-AVR

COkPH/'

PARTHIAE

//IL-PR-SE-TE//

V-S-L-M-

I(ovi) o(ptimo) m(aximo) sac(rum). Aur(elius) Coriphus Parthiae (f)il(ius)
pr(o) se et [s(uis)] v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). — „Najboljšemu in naj¬
višjemu Jupitru posvečeno. Avrelij Korif, sin Partije, je za se in za svojce
izpolnil obljubo.^

Ta kamen  (88 cm visok) in naslednja  dva  so našli 1. 1904 na
severni strani državne ceste pri novi opekarni na zapadu hriba sv. Križa,
nekaj korakov proč od tam, kjer se odcepi stranska cesta v Zreče. V naj¬
bližji okolici je moral stati Jupitrov tempelj, zakaj vsi trije oltarčki so po¬
svečeni Jupitru. Ali se je sesul hrib in podkopal rimske starine, ali pa je
voda nanesla 3 m debelo plast ilovice, ki je pokrivala naše tri spomenike,
toliko je gotovo, da so od nekdaj ostali na svojem prvem mestu ter niso
od drugod preneseni. Zato so tembolj važni. Nahajajo se sedaj v dežel¬
nem muzeju v Gradcu 3 .

1  Knabl, Mitteilungen, 1858, 77.
a  Muchar, 1. c. I, 383.

8  Nowotny, MZK, 1904, 246—49. Prim. Časopis za zgodov. in narodop., I, i96.

2

18

8 .

I-O-M-DEF
S A C R V M
AVR-

CORIPHVS
PRO-SE-ET
SVIS • EXVI
SV-VSL-M
SABINO E
VENVSTO
COS

I(ovi) o(ptimo) m(aximo) del(ensori) sacrum. Aur(elius) Coriphus pro
se et suis ex visu v(otum) s(olvit) l(ibens m(erito). Sabino et Venusto co(n)-
s(ulibus). — »Najboljšemu in najvišjemu Jupitru Branitelju posvečeno. Avrelij
Korif je za se in za svojce vsled prikazni izpolnil obljubo. Za konzulov
Sabina in Venusta“ (t. j. 1. 240 po Kr.). Kamen je 1-68 m  visok.

Avrelij Korif je že prej omenjeni oltarček posvetil Jupitru. Za tega
drugega je imel poseben vzrok. Videl je grozeče in hude sanje in zato je
zaobljubil Jupitru Branitelju oltar, ako ga obrani. Ko je nevarnost prešla,
je izpolnil svojo obljubo. Ali je ta obramba v zvezi s političnimi dogodki
(Goti so 1. 238 prestopili meje rimske države), ali pa z osebnimi razmerami
Korifovimi, se pač ne da dognati.

9.

/ ///// 1

SAC

EX- VOTO
SOL

PFVSCIVS

VERINVS

[I(ovi) o(ptimo) m(aximo)] sac(rum) ex voto sol(vit) P. Fuscius Verinus.
„(Najboljšemu in najvišjemu Jupitru) posvečeno. Plačal vsled obljube Publij
Fuscij Verin. “ (Kamen je 86 cm  visok).

10 .

Na nekem odlomku se je bralo še PRO SALVTE — vsled zadoblje-
nega zdravja 1 .

III. Nagrobni kamni.

11 .

INGIINVS
ASSEDOMARI
AN-LIIQVINTA
CAMINI • AN
ptič.

Ingiinus Assedomari annorum Lil, Quinta Camini annorum . . „Ingiin,
Asedomarov sin, 52 let star, in Kvinta, Kaminova hči, stara ..“

1  Časopis 1. c. 197.

19

Kamen (84 cm  vis. in 51 cm  šir.) je bil prej pri sv. Miklavžu v Korit-
nem v tleh zakristije, sedaj je na pročelju stare čadramske  župnijske
cerkve 1 .

12 .

SILVANVS
IANTVMARI-F-
'E • SVCCESSA • CO •

V • F • S '"E • S • IVNIA • F •

ANX-

Silvanus Iantumari f(ilius) et Successa co(niuges) v(ivi f(ecerunt) s(ibi)
et s(uis). Iunia f(ilia) an(norum) X.

„Silvan, Jantumarov sin, in Sukcesa, zakonska, sta dala še živeča na¬
praviti za se in za svojce. Hči Junija, deset let stara. “

Kamen (24 palcev vis. in 21 palcev šir.) se je našel 1. 1856 pred
Kladnikovo hišo (tedajni lastnik je bil Anton Schvab) v Skomrah  in sicer
na južnovshodnem koncu 12 sežnjev dolgega in 8 sežnjev širokega griča.
Vzidali so ga v lično kapelico pri kmetu A. Kladniku, četrt ure pod sko-
marsko župnijsko cerkvijo proti Vitanju 2 3 .

Knabl pripomni, da je Silvan Kelt, ker ima keltskega očeta, žena pa
je Rimljanka po imenu. Ime Jantumar se nahaja večkrat po Štajerskem in
Koroškem. Ime Silvan, ki znači rimskega pastirskega boga, sorodnega s
Panom, odgovarja morda galskemu bogu „Succellus.“

13.

SEVERA

APRONIS-F

V-F'S-'E-BONIAT

AE • F • ANN • XX

SVRIO • GENIALIS ■ F

AN • L -_ E • BRIGA

A VITI • F AN • XL

'E • IANVARIVS • GEN

ALIS'E SATVRIA

CON • SEVER VS- SVRIO ‘AN L’

Severa Apronis f(ilia) v(ivens) f(ecit) s(ibi) et Boniatae f(iliae) an(norum)
XX (et) Surio Genialis f(ilio) an(norum) L et Briga(..) Aviti f(iliae) an XL et
Ianuarius(!) Genialis et Saturia coni(unx) Severus Surio an(norum) L.

„Severa, Apronova hči, je dala napraviti še živa sebi in hčerki Bonijati
v starosti 20 let, Suriju, Genialovemu sinu, v starosti 50 let in Brigu (?),
sinu (ali hčerki?) Avita v starosti 40 let in Januariju Genialu in ženi Saturiji
(ter) Severu Suriju v starosti 50 let.“

Spomenik (50 : 43 cm)  se je našel 1. 1837 na cesti proti Vitanju ter
je vzidan v župnišču v Stranicah.

1  Knabl, Notizenblatt, 1856, 531; CILIII2, n. 5291.

2  Knabl, Notizenblatt, 1857, 531 in Mitteil. 1857, 112; CILIII2, n. 5290. Orožen, 1.
c. VIII, str. 17 in Voditelj, 1898, str. 295.

3  Knabl, Notizenblatt, 1856, 527, C1LIII2 Nr. 5285.

2 *

20

14.

TROGIMARVS

MAENIF•AN' LX
QVADRATVS • TROGIM
ARI • F • AN • L^. ’ ET ' SECV
NDINVS' AN • XX'

SABIA/VS • TROGIMARA • C
SEVERA-QVARTI///

FIRMVS Uh  ni ///

Trogimarus Maeni filius annorum LX, Quadratus Trogimari filius an-
norum LXX et Secundinus annorum XX. Sabianus, Trogimara, C. Severa
Quarti.. . Firmus ...

„Trogimar, Menov sin, 60 let star, Kvadrat, Trogimarov sin, 70 let
star, in Sekundin, 20 let star. Sabijan, Trogimara, Kaja Severa, Kvartova (?)
hči (?), Firm . . .“

Kamen (50 cm  : 49 cm)  se je našel ob cesti iz Stranic v Vitanje pri
hiši kmeta Peteršnika in je sedaj vzidan v župnišču v Stranicah 1 .

15.

VSAllU

FIL • AN' XX
ET • NONNAE
TATVC•F•VX•A • C
SVCCESSVS•FAL

Usano (?) filio annorum XX et Nonnae Tatuci filiae uxori (?) annorum
C, Successus Fal(?)

Spomenik se je našel 1. 1839 v pokopališčnem zidu v Stranicah; sedaj
je v steni župnišča 2 .

16.

T. IVLIVS • BELLICVS • DEC •

ALAE • ASTVRVM • TI
DEC • MVNIdPI' CLA • CELEIAE
T F I

TI • IVLIVS • FRONTONIS • F • CIVIS
FRATER•ET•HERES'PECIT

T(itus) Iulius Bellicus, dec(urio) alae Asturum secundae, dec(urio) mu-
nicipii Cla(udiae) Celeiae t(estamento) f(ieri) i(ussit); Ti(berius) Iulius Fron-
tonis filius Civis frater et heres fecit.

„Tit Julij Belik, dekurijo druge ale Asturčanov, dekurijo mesta Klav¬
dija Celeja, je s testamentom naročil napraviti. Tiberij Julij Civis, sin
Frontonov, brat in dedič je postavil. 1 '

Na levi in desni od napisa je vzbočena podoba jezdeca.

Kamen (Ok. 150 cm  : 100 : 80 cm)  se je rabil kot korito v usnjarni
J. Stanzerja; sedaj je v lasti posojilnice v Konjicah. Izkraja je služil najbrž
kot krsta za žare z mrliškim pepelom 3 .

1  Knabl, Notizenblatt, 1856, 528; CILIII2 n. 5287.

2  Knabl, Notizenblatt, 1856, 529.

s  Riedl, MZK 1902, 60 .

21

17.

Ta kamen, najbrž odlomek (8 palcev: 8 palcev) kakega grobnega na¬
pisa, se je našel, 1. 1839 pri razširjanju pokopališkega obzidja in je vzidan
v župnišču v Stranicah 1 .

IV. Upodobljeni odlomki.

18.

Spomenik v sodnijski, nekdaj Negrovi hiši v K o n j i c a h, je imel obliko
edikule (kapelice) z napisom spodaj, ki pa se je izgubil, s frizom, trikotnim
čelom in atiko ter s kipi na vrhu. Na frizu vidimo pod vencem stati dečka
v tuniki z igračo v roki. Poleg sta ravno tako v tunikah (a deklica je pre-
pasana) najbrž starejša brat in sestra. Sestra moli proti bratcu kelih, brat
pa kaže z desnico navzgor. Na levi je še starejši deček s povzdignjenim
kladivom, na desni pa mož s tablico. Obadva sta rokodelca, ogrnjena edino
z okriljem okoli ledij; morebiti sta kamnoseka, ki sta postavila ta spomenik.
Na stavbinskem čelu je dekorativno ovita in pokrita ženska glava med dvema
pasjima glavicama; dva ptiča (goloba) se ju dotikata s kljuni. Mogoče, da
ima to gotov simboličen pomen. Atika je okrašena s hipokampi (morskimi
konjički), na vrhu pa stoji med dvema levoma figura nagega mladeniča s
povzdignjenima rokama 2 3 * * * . H kateremu verstvu pripada spomenik, nam ni
znano. Mogoče je v zvezi s češčenjem perzijskega Mitra. 8

19—21.

V Stranicah  se nahajajo nekateri odlomki, okrašeni z ornamenti ali
pa figurami, a brez napisov.

Na župnišču je trikotno čelo (41 cm  vis: 63 etri)  večjega spomenika.
V njem se vidi V sredi okrogla plošča med ornamenti, na vsaki strani pa
po ena ptica, obrnjena proti sredi.

Nad velikimi cerkvenimi vrati je 30 cm  šir. in 70 čm  vis. relief, ki
kaže v okvirju proti desni obrnjenega dečka v kratki prepasani tuniki Z
rokavi z desnico na prsih (kazalec in sredinec sta iztegnjena, kakor bi kazala
proti desni, ali pa v znamenje govora); v povešieni levici pa drži mal prtič.

V podstavku na fasadi se vidi vzbočena ženska podoba v dolgi obleki
in s povzdignjeno desnico.

1  Knabl, Mitteilungen, 1858, 85; CILIII2, n. 5288. Opomba v CIL, da je kantefi i t-

ghtil, ni resnična.

3  Muchar, Gesch. des Herzogtums Steiermark, 1844, I, Taf. IV.

3  Primeri glavo s perzijskim pokrivalom med dvema levoma pri Sv. Kunigundi

(Muchar, 1. c. T. VII), potem podobne leve v Strassgangu in Ptuju (T. IX in XVII). Dočim

so rimski napisi natančno zbrani, se nobeden starinoslovec ne zanima za reliefe!

III. NADŽUPNIJA KONJIŠKA.

1. Trg Konjice.

Že v rimski dobi je bila v bližini stara naselbina, sedanji kraj pa je
gotovo iz prvega tisočletja in trške pravice je imel že 1. 1251 * 1 * . Prebivalci
so bili deloma obrtniki in trgovci, deloma pa kmetje, prebivali pa so v lesenih
kočah, ker ni najti nobenega sledu kake srednjeveške stavbe. Mogoče, da
je bil trg tudi z rovom in lesenim plotom obdan in utrjen, kakor Celje še
1. 1450 s . O kakih zidanih utrdbah ni sledu. Koncem srednjega veka (ok.
1. 1490) je bilo v trgu kakih 40 hiš, 1. 1570 pa okoli 50. Podložne so bile
konjiškemu graščaku. Ok. 1. 1490 se mu je plačalo od najbolj borne hiše
po 6 vinarjev davka, 1. 1570 pa po 1 krajcer in 2 vinarja. Vsako leto na
dan sv. Marka so volili tržani izmed sebe moža, ki jih je sodil v vseh nižjih
zadevah. Izvoljenca so peljali v grad, kjer je graščak sprejel njegovo obljubo
in mu izročil sodnijsko palico kot znamenje njegove oblasti. Večje hudo¬
delce pa je moral sodnik izročiti graščaku. Graščak je imel v trgu sodni
dvorec in, kadar je bilo potreba, je poslal na svoje stroške krvnega sod¬
nika s prisedniki, da so pri sramotilnem kamnu (Pranger) izrekli krvno
sodbo. Trški sodnik je pobiral za graščaka hišno davščino (1. 1570 je zna¬
šala skupaj 8 rajnišev in 45 kraje.) in tudi denar, ki so mu ga dali navadni
obsojenci kot globo je moral graščaku izročiti (1. 1570 je znašal 30 funtov
fenigov, 1 funt pa je ostal sodniku za beriča). Graščak je pokril z njim
precejšnje stroške za krvno sodnijo. Tudi robota je bila tržanom predpisana
in sicer 4 dni na leto. Zadi za gradom se je razprostiral grajski zelnik
(sedaj njiva) in tega so imeli tržani na skrbi; tudi so morali zelje spravljati
(urbar 1.1570). L. 1694 (?) pa se je zanje potegnil žički prelat Janez Krstnik
Schilles pri grofu Krištofu Tatenbaškem, češ da se ne spodobi,  da bi se
tržani silili k roboti n. pr. seno sušiti in zelje napravljati 3 .

0 dogodkih našega trga dosihdob še ni mnogo objavljenega. Večkrat
so ga napadli Turki, tako 1. 1473, ko so neki v župnišču večerjali 3  in 1. 1529,
ko so opustošili okolico Maribora in vse ptujsko polje. L. 1444 je jezdil
mimo Konjic proti Celju s tisoč bojevniki slavnega Hunjadija stričnik Szekely,
ki pa gotovo trgu ni nič hudega prizadjal, ker ni bil last celjskih grofov,
zoper koje se je bojeval Hunjadi. L. 1469 se je slabše godilo tržanom, ker

1  Zahn, UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz).

1 2  Orožen, Celska kronika.

8  Pismo v trškem arhivu (Po dr. Pajekovih zapiskih).

*  Celska kronika.

23

jih je siloviti Andrej Baumkircher oropal 1 . Slednjič so 1. 1533 pomožne
cesarske čete, ki so bile nabrane zoper Turke, da bi jih prepodile izpred
Dunaja, pa so došle šele po odhodu sovražnikovem, plenile po Štajerskem
in požgale ali vsaj oropale tudi Konjice 2 . Požari so bili v trgu 1. 1615, 1616,
1765 in 1786. O prvih dveh nam poroča jako zanimiv napis v hiši g. Eversa.
Pravi, da je bil požar 1. 1615 in pa v noči pred godom sv. Jere 1. 1616.
Tedaj je pogorela do tal ta (Ebersova) hiša in še 16 drugih (torej tretjina
trga). „To hišo je iznova postavil Jurij Rebrovič 1. 1616 in sicer mu je
pri tem pomagal g. Jakob Conti de Camisano, zakar mu naj Bog da dolgo
življenje. L. 1616 je na mesec samo trikrat dežilo in zato se je od vseh
strani slišalo o velikih požarih. Ravnokar se je tudi zvedelo, da sta umrli
dve osebi knežjega rodu: Nadvojvoda Ernest Maksimilijan 3 4 , brat Ferdinanda
Avstrijskega in njegova žena Ana Marija, rojena vojvodinja bavarska. Svetli
knez se je vojskoval zoper Benedke 1  v Istriji in na Furlanskem in je hvale¬
vredno zmagal.“ Na koncu je pobožen vzdih: „0 Mati Božja, spomni se me!“

IM' 615 ' VND, 1616 lAHR' 5
LEZT • AN : ST : GERTRVDI NACHT WAR
DIS ' VND ANDERE • 16 ' HAISSER WA
REN  ■ D VRČI IS • FEVR IN GRVND VER
L OREN , GEORG REBROV^CH • VON =

NEVEN MALL  • ERPAVTS IN LEZT'GE
SEZTER • IARZAL • HERR IACOB CONTI,

D : C : DAS GEPAY•ANGEBEN•GOTT•VER•

LEICH IHME EIN LANGES • LEBE N • IN
LEZT GESCHRIBNER • IAHR SZALL  • INS •

MONAT - REGNET NVR • 3 • MALL  • GRO •

SSE PRVNST GEHORT HIN• VND HEER'

ZWAY • FVR: PERSONEN AVCH EBEN •

SEIND • ABGESCHIDEN IN DAS EWIG •

L EBEN  • ERZHORZOG • FERDINANDI-
VON • OSSTEREICH • GELIEBTESTER •

BRVEDER • ERZ : ERNST MAXI: DES
GLEICH • DERO GELIEBSTE GMAHELL
ANNA • MARIA • GEBORNE' HERZO =

GIN • DE BAVARIA • IR FVR : D VR : WTO «

ER. VENEDIG KRIEGTEN • IN HISTRI*

A : VND • FORIAVOL • LOBLICH • OBSIGEN,

O ' MATER ' DEt • MEMENTO MEI •

V dobi reformacije je bival v trgu predikant. L. 1570 se je imenoval
g. Panngratz in je plačeval gradu od vrta in dveh dvorcev 3 krajcarje dav-

1  Muchar, 1. c. VII 333 in VIII 54.

2  Muchar, 1. c. VIII 393.

3  Makso Ernest (1583—1616) je bil deželni komtur nemškega viteškega reda.
Krones, Gesch. v. Oesterr. III p. 382.

4  Benečanska vojska je trajala 1615 do nov. 1616. Kako vlogo je v njej igral
Makso Ernest, nismo mogli dognati.

5  Črke, ki so združene n. pr. G in E, M in E, N in D, smo ločili, ravnotako be¬
sede, ki se dostikrat brez ločil in razstoja kar skupaj držijo. Ker je prvi del pesmi v
rimah sestavljen, zato smo stihotvorne zloge podčrtali. Napis meri 73 :43 cm  in okoli
je še okvirja za 8 cm.

24

ščine * 1 . Kot učitelj se imenuje v tej dobi Krištof Solidus \on \\  eisen ali
Meisen. L. 1594 je izgotovil prepis celjske kronike, ki jo je bil sestavil
neki neznan minorit v Celju.

V trgu sta dva javna spomenika: sv. Florijana in Brezmadežne. Omeniti
je še napisna plošča v občinski hiši (83: 65 eni)  z grbom Tattenbachovim
na vrhu med rekom SO LANG GOTT WILL, spodaj pa s ploščo z napisom:

Godfrid Freiherr Zv Tattenfach
Herr Zv Gonavitz Landsperg Trie
BENEK HaVSAMPACHER AVF CHRANICHS

feld Vnd Stattenberg Pannier Herr

ANNO • 1630

V trški hiši se hrani tudi stara trška belorumena svilnata zastava s
konjiškim grbom na eni strani (bel konj na rdečem polju) in z razklanim
ščitom na drugi strani, od kojega je desna polovica grb avstrijski, leva pa
s črko S (?) se mora morda čitati STVRIA, kar bi pomenilo, da je trg
avstrijski in sicer štajerski.

Izmed javnih verskih znamenj je še omeniti kapelica ob državni
cesti z gotsko podobo M. B. v čelu (tabl. 9) 2  ih pa freska sv. Florijana na
Ogorevčevi hiši, o kateri se pravi, da spominja na požar iz 1. 1600, ki se
je ustavil ravno pri tej hiši.

0 trgu imamo dve starejši izvirni, s karnnotiskom pomnoženi sliki.
Prva, iz 1. 1830, kaže trg od severa ob priliki, ko je potoval skozi cesar
Ferdinand (tabl. 1), druga pa pribl, iz 1. 1850 predstavlja trg, kakor se vidi
iz vinogradov na severovshodu. To je narisal graški umetnik Jožef Kmvasseg 3 .

2. Nadžtipnijska cefkev sv. Jurija.

Cerkev stoji na svobodnem prostoru, deloma obdana od lepih cvet¬
ličnih nasadov. L. 1798 se je pa okoii nje še razprostiralo obzidano po¬
kopališče, ki je segalo na severu in vshodu do sedanje ulice, oziroma ceste,
četrti vogel pa je zaznamovala sedanja vikarijska hiša.

Cerkev je obrnjena s prezbiterijem proti vshodu in je v jedru romanska
stavba (tabl. 2). Ako pridemo od zapadne strani in stopimo skozi velika
vrata v vežo pod zvonikom, se nam obenem odpre pogled v glavno ladjo in
prezbiterij, potem v stransko ladjo na levi in rožnivenško kapelico na desni
(sl. 4). Na levi od prezbiterija je še zakristija z oratorijem v nadstropju.
Prostori niso veliki, a zadostujejo. Od glavnih vrat pod zvonikom pa do
okna za velikim oltarjem meri cerkev 36 - 5 ni , poprek čez obe ladji in ka¬
pelo 25 m,  visočina znaša v prezbiteriju 10-80 m, v ladiji pa 7'95 m.  Po¬
samezne mere se razvidijo iz priloženega tlorisa (sl. 4). Cerkev je vsa
obokana. Služniki, ki nosijo v prezbiteriju vrh kapitelov svodna rebresa, se
začenjajo šele 2 m  nad tlomi in počivajo na konzolah. Za oltarjem so

1  Urbar, 1570.

1  Zanimivi kip je najbrž naročila bratovščina Žal. M. B. Voditelj, 1909.

1  Zahn, Stiria illustrata, str. 139.

25

ohranjene še nekatere take stare nosiljke; ena kaže glavico pod baldahinč-
kom, druga čepečega pritlikavca, ki si kolena objema in se široko reži,
tretja in četrta vpodabljata zopet glavo in pritlikavca, pa na nekoliko drugačen
način. Na stenah prezbiterija pa imajo nosiljke podobo angelskih glavic,
med katerimi se razpleta pas s krogovičjem — a vse to je videti moderno,
iz dobe nadžupnika Rozmana. Kjer se sekajo rebresa, se nahajajo majhni
ščiti t. zv. sklepniki, ki nosijo grbe. Škoda, da se pri popravljanju niso
obnovili v prvotnih barvah, kjer iz njih bi se dalo dognati, katera gospoda
je sodelovala pri cerkveni stavbi. Nad oltarjem je najprej majhen rdeč
Andrejev križ (?), potem sledi po koncu stoječ panter ali lev (sl. 2 štev. XIII,
morda grb štajerski), na tretjem mestu pa rdeče bruno na zelenem polju,
a bruno bi moralo biti črno, polje pa belo, ker tak je bil grb Konjiških
gospodov. Petero oken v presvetišču je bilo prej štirivoglate oblike, dan¬
danes pa so v gotskem slogu prenovljena.

Obok srednje ladje je banjast in počiva na krepkih slopih, ki so k
ladjinemu zidu pristavljeni in imajo predložene služnike; iz teh se razvijajo
dekorativno in mrežasto po oboku razpletena rebresa; dvoje rebres štrli pri
vsakem služniku svobodno v zrak. Ladja je imela izkraja raven strop iz
desk, ki je ležal 1 m  nad sedanjim obokom, stene pa so bile pobeljene. Ko
so cerkev koncem XV. stol. obokali — bilo je za nadžupnika Valentina
Fabri (1480—1509), čigar grb, naklo s kladivom, se vidi sredi svoda (sl. 2,
VI) — niso radi tenkosti zidov in radi prevelikih stroškov posadili obok
vrh ladjinih zidov, ampak za tri metre nižje  na nalašč postavljene slope.
Vrh sedanjega oboka je še 1 m  nižji ko nekdanji leseni strop; zato je bila
nekdaj ladja višja in lepša; sedaj je bolj potlačena, a varna pred požarom.
Slopi segajo na vsaki strani za poldrugi meter v ladjo; da bi pa preveč ne
ovirali pogleda, je med njimi in zidom svoboden prehod. (V tlorisu A—A').
Ti slopi, omenjena svobodna v zrak štrleča rebresa in posebno še stopnice
na pevski kor, ki so takorekoč v zadnjem slopu izsekane (v tlorisu B'), vse
to kaže poznogotskega, dekorativno čutečega umetnika. Te stopnice so
liekaj izrednega v avstrijski gotiki. Imajo podobo hišice, vrh katere počiva
slop s vso obokovo težo. Radi nevarnosti so jih morali pred leti ž železni-
mim ogrodjem okrepiti in povezati. Edino tukaj, kjer je posebno potreben,
še nahaja tudi zunaj podporni slop, drugod ga ni treba, ker ne počivajo
rebresa — kakor v visoki gotiki — na zidu in posredno na podpornikih,
ampak na notranjih slopih. Pri P na tlorisu so bila nekdaj vrata, okroglo
okno nad njimi se še sedaj vidi nad obokofn; vrata so se nahajala tudi pri
O na južni strani prezbiterija.

Stranska ladja obsega tri križna svodna polja. Na križališču rebres
so sklepniki s ščiti, namreč z roko in zvezdo (sl. 4, 1; sl. 2, XIV), s po-
čreznim pasom in lilijo (sl. 4, 2; sl. 2, XII), potem tri zlate zvezde na modrem
polju (grb celjski, sl. 4, 3) in slednjič odprta ostrožnica (šipek). Najbrž pa
ti grbi niti glede barv niso pravilno prenovljeni; jako dvomljiv je p. pr. grb
celjski. Rebresa počivajo na nosiljkah brez posebno zanimivih oblik; samo
ena poleg stranskih vrat — glava pod baldahinčkom — se ponavlja v prez¬
biteriju. Torej lahko sklepano, da sta se oba prostora istočasno svodila. Na

26

zadnjem koncu te ladjice je dolbina, kjer je nekdaj stal mogoče kak oltar
ali pa tudi krstni kamen.

Rožnivenška kapela je središčna stavba s kupolo in tremi v podobi
križa razpoloženimi pristavki. Znotraj je razčlenjena s pilastri in ogredjem.
Omeniti moramo še vežo pred stransko ladjo (iz 1. 1904) in stopnice
na podstrešje stranske ladje. Od zunaj napravi cerkev najlepši vtis
od južnovshodne strani; vidijo se gotska okna in visoki podporniki, ki
končajo z baroknimi nastavki mesto prvotnih gotskih fial, kapela z zavihano
kupolnato streho in svetilnico, slednjič visoki zvonik, zidan v treh od¬
stavkih in končujoč z ostro piramidalno streho.

Že iz tlorisa se spozna, kako bogat zgodovinski razvoj ima ta stavba.
Rod za rodom jo je povečeval, pa tudi krpal in lepšal. Cerkev sv. Jurija
je stala tukaj že pred 1. 1146, najbrž že koncem prvega tisočletja. Nobeden
kos sedanje stavbe ne sega tako daleč. Po ljudskem izročilu je stranska
ladja, imenovana „stara cerkev,“ najstarejši del. A za to mnenje ne more
starinoslovec nič navesti, več razlogov pa proti njemu. 1. Loki med obema
ladjama so ostroločno izsekani, torej v gotski dobi napravljeni. 2. Tla v
obeh ladjah so dandanes v isti višini; a v stranski ladji obstojijo iz dveh
plastij, v srednji pa iz treh; v srednji ladji so torej prvotna tla globljejša
in s tem starejša ko v stranski. 3. Zgodovinska poročila pravijo, da „je
ustanovil kapelico na željo svojih prednikov vitez Ortolf Konjiški £<1 . Torej
bode razvoj konjiške cerkve naslednji.

V XII. stol. je bila pozidana ena (sedanja srednja) ladja z ravnim
stropom, z nizkim zvonikom na zapadni, s kvadratičnim ali poluokrožnim
prezbiterijem na vshodni strani 1 2 .

Pred 1. 1369 3  je prizidal stransko ladjo na čast sv. Jakobu vitez
Ortolf. Morda je bila tudi ta z ravnim stropom krita in zato brez pod¬
pornikov. Ortolf si je izbral v kapeli zadnje počivališče (f 1370).

Sto let pozneje je sporočil bratovščinski kaplan Jurij Freyhatt dva
soda vina „zum Bau und Geriist seiner Kapellen“ 4 . Okoli sredine XV. stol.
so to kapelo tudi obokali in sicer sklepamo to iz dveh razlogov. Vprvič

ni bila istočasno postavljena in svodena, ker sicer bi imela" podpornike

od zunaj; drugič pa je, kakor smo že omenili, vsled ene konzole, na
kateri sloni obok, isti sodoben s prezbiterijem. Ta pa ima več pozno¬
gotskih znakov: Najprej je slavolok s poznogotskimi izsekanimi vejami

okrašen, potem so bila vrata pri O okrožnoločna, „podobna onim, ki peljejo
v župnijsko klet/ slednjič kopirajo moderni nastavki na podpornikih ko¬
likor toliko prvotne fiale, ki so torej tudi morale biti iz dobe odrevenele
gotike. Prezbiterij je bil torej pozidan tudi okoli sredine XV. stol.; tedaj so

1  Orožen, 1. c. III, 224.

1 ajek meni, da jo je pozidal župnik Sigehard, a za to trditev ni nobene podlage.

3  Kapela sv. Jakoba se tega 1. imenuje pri Orožnu, 1. c. III, 223.

* 0rožen > L c - 229 ' Iz tega volila ne sl£ di, da so tedaj pri stranski ladji na-

pravih novo podstrešje ali pa obok. Volilo jeza vzdržavanje zidu (Bau) in podstrešnega
stola (Gerust), ne pa za stavbeni oder (Baugerust).

X strani 26

Sl. 4. Konjice. Tloris nadžupnijske cerkve sv. Jurija.
Merilo 1 : 200.

(Najstarejši del je srednja ladja in ne stranska).


27 -

podrli prejšnjo absido ali pa komi kvadrat, kjer je bil glavni oltar 1 . Tudi
Ptuj in Maribor sta šele pozno dobila gotski prezbiterij mesto romanskega:
ladjinega sklepa: prvi v 1. 1420—1440, drugi v prvi polovici XV. stoletja 2 .

Ladjo je obokal in pevski kor z znamenitimi stopnicami pozidal župnik
V. Fabri (1480—1509), prošt doberloveški. Tudi svojo proštijsko cerkev je
dal svoditi in sicer 1. 1506; mrežast obok je nekoliko podoben našemu, a vsa
rebresa so v tlorisu zakrivljena in zavita, torej je delo poznejše ko v Konjicah 3 .
Najboljše bo, ako stavimo konjiško svodenje v prva leta Fabrijevega žup-
nikovanja, zakaj znano je, da je 1. že 1. 1484 oskrbnik planinski „Herr von
Katzendorff“ ustanovil večno luč nad grobom svojega očeta tik poleg stopnic,,
ki vodijo v stolp 4 5 , ki pa se nahajajo v podpornem slopu za obok.

V XVII. stol. je bila pozidana prvotna rožnivenška kapelica. Škof B.
Glavinič si jo je izbral za zadnje počivališče v svojem testamentu iz 1. 1696 6 .
Iz iste dobe so tudi stopnice pred stransko ladjo. Najbrž niso ugajale zno-
tranje stopnice na kor, zato so postavili te zunanje, a precej nerodno; naj¬
prej se pride na obok stranske ladje in od tam navzdol skozi predrto steno
na kor.

V XVIII. stol. so podrli malo rožnivenško kapelo in so pozidali bolj
prostorno, svetlo in okusno. Župnik Renzenberg je okoli 1. 1740 posodil
v ta namen 700 goldinarjev, 1. 1745 se je določil oltar sv. Ksaverija, a še¬
ni bil postavljen, 1. 1749 se je kapelica slikala, 1. 1757 pa sta bila posvečena
oltarja sv. Ksaverija in sv. Blaža.

Prva zakristija, najbrž istočasna s prezbiterijem, je morala biti bolj
mala; pri N so vodile polževe stopnice na njeno podstrešje. Sedanja za¬
kristija je iz XVIII. stol. in je prizidana k dvema gotskima podpornikoma,
ob enem izmed njiju je bil nekdaj glavni vhod v zakristijo (v tlorisu: L).

Tudi zvonik so povišali v XVIII. stoletja (1. 1720) 6  za 5 sežnjev vi-
sočine pri zidu in so ga pokrili s kupolnato streho iz pločevine (tabl. 1),
1. 1831 so ga vnovič prekrili (za 1170 gold.), 1. 1871 pa so dali strehi novo
visoko piramidalno obliko in so jo napravili iz bakrenih plošč. (Stalo je
čez 7000 gold.).

Najnovejša stavbena dela pri cerkvi so iz 1. 1904. Pred stranskimi
vrati na severu se je pozidala mala lopa, prostor okoli prezbiterija se je
lepo zravnal, s cvetlicami zasadil in z ograjo obdal. Znotraj pa se je cerkev
iznova s cementnimi ploščami potlakala. Pri tej priliki so — žali da —
zadelali tudi staro kripto (žerf) v sredi glavne ladje; bila je neki prav nizka,
mala sobica z obokom; v njej je radi nizke lege stala ponajveč voda.
Omeniti je še, da se je nekdaj nahajalo pri cerkvi tudi kostišče (carnarium),

1  Križni svod, ki navadno velja kot znak visoke gotike, se nahaja tudi v središki
župnijski cerkvi v poznogotski dobi.

2  Graus v Kirchenschmuck 1883, str. 83 in 1884 str. 130.

3  Kunstdenkmaler von Kamten, p. 27.

4  Orožen, 1. c. III, str. 233. Sicer pa niso izključene katere druge, starejše stopnice.

5  Voh v Voditelju 1899, str. 144 . Kako je izgledala, nam kaže škapulirska kapelica
pri sv. Barbari, ki je iz dobe Glaviničeve.

6  Rozman, Lib, mem.

28

kakor pri večini starih župnih cerkev, kjer so pokapali mrliče okoli cer¬
kvene stavbe.

Freske. Prezbiterijev obok je dekorativno poslikan; na stenah pod
kapami pa se nahajajo figure — dva angela z monštranco za oltarjem, in
od tam proti severni strani: Dev. Marija, sv. Peter in sv. Gregorij Veliki
ter proti južni strani: sv. Jožef, sv. Pavel, sv. Jeronim in sv. Avguštin. Pod
temi slikami je še na jugu med okni podoba, kako Kristusa položijo materi
v naročje, na severu pa: Poklonjenje treh kraljev in vstajenje Gospodovo.
V ladji se nahajajo figure le na oboku in sicer podobe angelov v trapecom
podobnih rebresnih poljih. Pripisi jih tolmačijo kot zastopnike sv. zakra¬
mentov. Prvih pet je na severni strani od pevskega kora proti oltarju, zad¬
nja dva in tri božje čednosti pa na južni strani od oltarja proti zapadu.
Pod pevskim korom je slika Zveličarjeva „pota resnice in ljubezni 41  in Ma¬
rije „matere sv. ljubezni. 44  V stranski ladji je na zapadni strani podoba
farizeja in cestninarja v templju, na zapadni strani od vrat: Grešnica umiva
Jezusu noge, na vshodni strani od vrat: Oče sprejme izgubljenega sina, na¬
sproti vratom na južni strani: Dvanajstletni Jezus v templju.

Prezbiterij sta slikala Tomaž Fantoni in Jakob Brollo 1. 1862, ladjo
pa 1. 1866, obnovil pa je slikanje Ožbalt Bierti 1. 1903, kakor pove napis
na slavoloku:

CERKEV PRESLIKANA
19 IN PRENOVLJENA 03

Posebne cene pa so globokoumno zasnovane freske v rožnivenški
kapeli. Kupola je poslikana z ornamenti, ki posnemajo plastične okvirje iz
štuka. V njih so 4 Marijine slike: Brezmadežno spočetje nad vhodom, obis¬
kanje na nasprotni strani, oznanjenje nad zapadnim oknom, obrezovanje
Deteta Jezusa nad vshodnim; vnebovzetje se pa vidi na svodu kupoline
svetilnice. Pred to štukoomamentiko pa ležijo pisani zastopniki štirih letnih
časov — spomlad nad severozapadnim pilastrom, poletje nad jugozapadnim,
jesen in zima nad naslednjima dvema (tabl. 3). Nad letnimi časi so še
slikane male enobarvne črtice iz narave, primerne dotični letni dobi. Ta¬
blice in trakovi z napisi podajo ključ za tolmačenje vseh slik in njih med¬
sebojne zveze.

Na sprednji strani vhodnega loka (proti ladji) nam pove napis, da se
sicer vrstijo (fizično) štiri letni časi v tej kapeli, vendar pa je (mistično)
celo leto pravzaprav pomlad, ker v njej se razcvetajo trojnobarvne vrtnice
(bele, rdeče in rumene — veseli, žalostni in častitljivi del sv. rožnega venca)
in pošiljajo skozi celo leto proti nebesom svoje dišave (molitev). Napis je
latinski v šestomerih in nemški.

HIC LOCVS EST, IN QVO SEMPER BIS BINA RECVRRVNT
TEMPO RA CVM TAMEN, O MIRVM? VER INTEGER ANNVS
ROSA SVVM SPARGIT TIBI TER DISTINCTA COLOREM:

NEC NON AD SVPEROS BONVM TRANSMITTIT ODOREM •

Hier Ist Ein Rechtes Wunder Orth
Alwo durch alle Viertl Jahr hinaus
der Frieling Prangt Mit Rosen Fo(rt),

Guet Geriechen schikht ins Gnaden haus.

29

Besede VER INTEGER ANNVS = „celo leto je pomlad« se ponavljajo
v kapelici nad glavnim oltarjem kot podlaga in predmet za vse slikanje. Spo¬
mlad se predstavlja kot klečeča, v rožnato oblačilo ogrnjena devica. Vidimo
jo od zadi. Obrača se navzgor proti Marijini sliki in govori: „Gvetlice so
se prikazale v naši deželi, grlični glas se je zaslišal« t. j. Kristusov čas je
prišel, spomlad milosti božje: Flores /Apparuerunt/ In Terra No-
s/tra Vox Turtu/ris audita est.  Cant. 2, 12. Posebna sličica tolmači
njene besede: Cvetlice so se prikazale v naše deželi. Vidimo angelčka se¬
deti z jerihuntsko rožo v roki. Napis razlaga to rožo kot Marijo — „kakor
zasajena roža v Jerihi« — se razcveta Marija lepo. Quasi Plantatio
Rosae in Jericho.  Eccl. 24, 18.

Podoba poletja kaže trudno ženo, ki nazaj naslonjena sedi in se na¬
slanja na požete pšenične snope. Srp ima v levici. Napis iz visoke pesni
pa govori: „Tvoje telo je kakor kup pšenice z lilijami obdan,“ kar se mora
tukaj razlagati o Devici Mariji, rodovitni, neomadeževani materi neizmernega
števila duhovnih otrok. Venter Tuus /Sicut Acervus/ Tritici Val-
latus/ Liliis.  Cant. 7, 2. Ta rodovitnost se še enkrat ilustrira z angelčkom,
ki hiti po cesti in nese venec cvetlic. Napis pravi k temu: „Rodila sem
sladek in dišeč sad.« Fructificavi suavitatem Odoris.

Jesen je mlad mož, antični Bak (Bacchus), le nekoliko ogrnjen z rde¬
čim plaščem in z zelenim vencem okoli glave. V rokah drži palico z ru¬
menim in modrim grozdjem ter posodo. Ako prečitamo napis: „Cvetoči
vinogradi so zadišali, vstani moja prijateljica, moja zala, in pridi“ (Vineae
Flo/rentes Dederunt/ Odorem suum/Surge/ Amica  Mea  /Spe-
ciosa Mea/ Et Veni.  Cant. 2, 13), se zdi, da osnovatelj teh podob te
besede polaga Marijinim častilcem v usta, ki so prinesli sadove svojih mo¬
litev in sedaj kličejo Marijo. Običajna dodatna sličica kaže cvetlice in
ulnjak, torej zbrane sadove. S tem se strinja pripis (kakor da bi Marija
odgovarjala čestilcem): „(Ta) sad je sladek mojemu grlu.« Fructus eius.
dulcis gutturi meo.  Cant. 2, 3.

Zima je starikav in na pol nag mož, v zelen, s kožuhovino podvlečen
plašč ogrnjen, s perutmi in koso na rami. Pripis: „Lepoto njene čistosti
je občudovalo oko« (Pulchritudi /nem/ Candoris Eius /Ad-
mirabatur/Oculus/  Eccli. 43, 20) gre očividno na Marijo. Z za¬
čudenjem zre v njo (v podobo Brezmadežne nad slavolokom) zla smrt in ji
ne more škodovati. Sličica pa kaže angelčka, ki nese posodo s cvetli¬
cami shranit v stekleno vrtno hišo, nese jih prezimovat. „Vse se ohranjuje
v prihodnost« (Omniain FuturumServavit,  Eccle. 9, 2), pravi napis,
ki meri najbrž na molitve vernikov, katerih sad se shranjuje za njih večno
bodočnost.

Celotni krog misli bo torej naslednji. Veselje je za Marijine otroke,,
da se je Marija prikazala na zemlji, sploh, da morejo Marijo poznati im
častiti (spomlad), da je ona njih duhovna mati (poletje), kateri udani po¬
klanjajo svoje rožnevence (jesen), saj bodo za nje prejeli zasluženo plačilo
(zima).

'30

Te slike so prav dobro izvršene in krasne figure letnih časov kažejo
"v stasu in obrazu laško pokolenje. Radi raznovrstnosti je med letnimi časi
zastopan obojni spol in različna starost * 1 .

Zadnji napis — nad glavnim oltarčkom — nam pove, da je slikanje
oskrbela rožnivenška bratovščina 1. 1749, ter se „tukaj predstavlja s toliko
skrivnostnimi vrtnicami, kolikor ima češčenamarij.“ Pomen zadnjih besedi
je nejasen 2 . Napis se glasi:

ConfraternItas rosarII sVb praesIDIo tVto regInae VIrgInIs
pep qVot aVe tot rosas MYstICas eXhIbIta •

Okna. V prezbiteriju je petero slikanih oken. Najstarejša sta iz 1. 1873,
poleg oltarja. Rumeni ton je še preglobok in premalo prozoren, modelacija
pa medla, ker so ta okna iz detinske dobe iznova oživljenega slikanja na
steklo. Naredil ju je — po napisu — G. Schirmer v Gradcu. Na enem je
oznanjenje Marijino, na drugem pa njeno obiskanje.

Eno okno so 1. 1890 ustanovili otroci r. g. Katarine Foederl in pred¬
stavlja žalostno Mater Božjo med sv. Magdaleno in sv. Janežem, drugo pa
je darovala g. Josipina Prus v spomin svojega moža dr. Antona Prus in kaže
sv. Družino ter Antona Puščavnika na vrhu.

Iz 1. 1893 je okno lurške Matere Božje, katere podoba se vidi v sredi.
Na vrhu je grb knezoškofa dr. Mihaela Napotnik, pod glavno podobo pa
sliki sv. Mihaela in Janeza Nepomučana. Napis ob robu pove izredno pri¬
liko, za katero se je okno priskrbelo: „K I. kan(onični) vizit(aciji) kn. šk.
Mihaela — dar Marije Šepic 1. 1893.“ Knezoškofa — rojaka, potomca do¬
mače konjiške župnije, bi naj torej pri prvi cerkveni vizitaciji razveselilo
to lepo okno.

Za drugo vizitacijo (1. 1900) so se zaobljubila „križevska dekleta“, da
'kupijo okno v ladji. To pove napis ob spodnjem robu:

sVb praesVLe MIChaeLe seCVnDo VIsItante eX Voto
posVerVnt LaetI -

Slikanje predstavlja križ z znamenji Kristusovega trpljenja in spodaj
podobo ljubljenega nadžupnika Rozmana (J 1874), čegar spominu je okno
obenem posvečeno. O tem govori drugi napis:

Iosepho rozMan arChIparoCho patrI
sVo perCharo ereXerVnt soDaLes LaetI

1  Spol slik teh letnih časov se ne strinja z dotičnimi izrazi v nobenem jeziku,
toraj se ne da iz slik sklepati na narodnost umetnikovo. Jakob Brollo jih je pripisal
.Gottliebu Gessorju  (Prim. Sddsteier. Post 1896,12. Sept. Podlistek Dr. Pajeka), a je
.zbral pod tem imenom slike raznih mojstrov, kakor se je prepričal pisatelj. Tudi imena
Gessorjevega ni bilo mogoče najti tam, kjer ga je čital Brollo.

. ' Ne smemo  "»šiiti na rože živega rožnega venca, ker je ta bratovščina bila šele

1. 1826 uvedena; tudi so Marijine slike na oboku iz raznih delov rožnega venca in ni

pričakovati, da bi bilo ostalih deset skrivnosti naslikanih na stranskih stenah.

31

Oltarji. Glavni oltar sv. Jurija (tabl. 4). Menza iz belega mra-
morja sloni na sivkastih stebričih in z rdečimi vložki olepšanem podnožku
(stipes). Tudi tabernakel s halami in lepima, v molitev zatopljenima, kleče¬
čima angelčkoma in vse ozadje do stebrov je iz belega mramorja. Nad ta-
bernaklom višje je ves gotski nastavek lesen in belo pobarvan. Pod gotskimi
baldahini zremo kipe sv. Petra, sv. Jurija  in sv. Pavla. Angel z napisom
„Gloria in excelsis Deo,“ stoječ v glavni piramidi, konča nastavek. Oltar,
ki je veljal 4000 gold., se je postavil pod vodstvom Tomaža Fantonija
1. 1869; načrt je bil naročen iz Monakovega, a ga je nekoliko prenaredil
Hartl iz Gradca.

Križev oltar  v stranski ladji je ves mramornat. Na podnožku
menze je relief Matere Božje, nastavek pa obstoji iz dveh črnomramornatih
stebrov z zaokroženim ogredjem in atiko. V zadnji je kip Kristusa na oljski
gori, v sredi spodaj je lesen križ (najbrž ne prvotnojmed apostoloma sv.
Petrom in Pavlom z relikvijami, jima vdelanimi v prsih. Pod križem je
vsekan napis:

S VB

BENEFIC1ATO
STEPHANO IAMNIK 1
ERECTVM
1713.

Marijin oltar  v ladji ima moderen gotski nastavek iz lesa s tremi
dolbinami in kipi sv. Neže, Marije Device in sv. Katarine Aleksandrijske.

Rožnivenski oltar  v kapelici ima v srednji dolbini plastično sku¬
pino Marije Device z Detetom, sv. Dominikom in sv. Katarino Sijensko, okoli
na okvirju pa naslikane 15 rožnivenške skrivnosti. Vse to obdajata dva stebra
z  ogredjem. Zunaj njih stojita sv. Jožef in Joahim, na atiki pa je Bog Oče
v oblakih z dvema molečima angelčkoma. Vsi stavbinski deli so novi in
delo Tom. Fantonija iz 1. 1887, le kipi so stari. Prav čedna je Marijina
podoba.

Ksaverijev oltar  (pod vshodnim kapeličnim oknom) ima v nastavku
dvoje stebrov, kipa sv. Ignacija Lojolanskega in sv. Frančiška Bordža, v atiki
prozorno izdelano Ime Jezusovo, v sredi pa oljnato sliko sv. Frančiška
Ksaverija, kako umira na otoku Sancian. Posneta je, kakor mnogo drugih,
po izvirniku pri Sv. Ksaveriju v Savinski dolini 2 .

Oltar sv. Miklavža  stoji prejšnjemu nasproti in mu je povsem po¬
doben. Ima kipa sv. Erazma in sv. Boštjana (v spomin na nekdanji enako-
imenovani beneficij) in sliko sv. Mikl avža. Svetnika vidimo spodaj stati na
krovu ladje in blagoslavljati razburkano morje, zgoraj pa ga gledamo v
nebeški slavi.

Zgodovina oltarjev.  V konjiški cerkvi je bilo nekdaj poleg glav¬
nega oltarja še 12 stranskih. Imena nekaterih so se pozabila, o drugih pa
se da več ali manj podatkov sestaviti iz raznih virov.

1  Št. Jamnik je bil 1697—1714 vikarij v Rušah in 1714—42 nadžupnik vuzeniški.
Prim. V. Preglej v Voditelju 1905, str. 168 op. 1 in str. 173—175. Orožen, 1. c. III str. 273.

2  Stegenšek, Dekanija gornjegrajska, str. 35 op. 1.

32

I. Nastavek za glavni oltar  je dal napraviti župnik Boštjan Glavinič.
Nekateri kipi so se še ohranili na podstrešju stranske ladje. Predstavljajo
sv. Petra in Pavla, Jeronima in Janeza Krstnika  (tabl. 5). Nareti
so v naravni velikosti (Krstnik je 208 cm  visok) in delajo čast mojstrom
XVII. stol. Eden izmed svetnikov drži knjigo, v kateri se čita slog „Glau“
(morda za Glau-inič?). — Na podstrešju je tudi priprosta obhajilna miza z
letnico 1555.

II. Oltar sv. Jakoba je ustanovila obenem z beneficijem podravska
bratovščina žalostne Matere Božje, kakor je razvidno iz listin iz 1. 1369,
1373 in 1406 1 . Na mesto naslova sv. Jakoba je stopil 1. 1713 naslov sv.
Križa  (glej zgoraj opis) in posvečen je bil od škofa Lčslie 2  L. 1464 je
ustanovil kaplan Gregor Freyhatt večno luč pri tem oltarju 3 . Collatrix be¬
neficija je bila bratovščina, confirmator pa župnik. Beneficijat je imel lastno
hišo, imenovano „im Stockh.“ Zadnji je umrl dne 23. jan. 1795 4  in lastnina
beneficijeva se je porabila za ustanovitev tretje konjiške kaplanije.

III. Oltar sv. Janeza Krstnika  se imenuje 1. 1510. Ustanovil ga
je najbrž vitez Janez Žusemski, ki je 1. 1479 imel kratko časa konjiško gra¬
ščino od cesarja na skrbi. Zato je bil pozneje cesar collator, župnik pa
confirmator 5 .

IV. Oltar sv. Duha  je ustanovila 1. 1497 podravska bratovščina
obenem z beneficijem 6 . Stal je pod stolpom ali pevskim korom („infra
pedem Basilicae“ 7 ). Prvi beneficijat je bil nadžupnik Fabri sam, zadnji pa
je umrl dne 17. okt. 1789. Beneficij se je porabil za tretjo kaplanijo. Be¬
neficijat je tudi stanoval v „štoku“. Collatrix je bila bratovščina, confirma¬
tor pa nadžupnik.

V. Boštjanov oltar  se imenuje 1. 1497, ko je podravska bratov¬
ščina ustanovila pri njem lasten beneficij 8 . Vizitacijski zapisnik iz 1. 1545
omenja posebno bratovščino sv. Boštjana. Od 1. 1757 je bil beneficijatov
oltar najbrž sedanji oltar sv. Nikolaja, na katerem sta še kipa sv. Erazma
in Boštjana. Z druge strani pa sv. Nikolaj sam spominja na enakoimenovani
beneficij v konjiškem gradu. Zadnji Boštjanov beneficijat je umrl dne 21.
jan. 1824. Dohodke, ki so se porabili za tretjo kaplanijo, je 1. 1842 užival
nadžupnik.

VI. Sv. Andreja oltar  se imenuje 1. 1445 in je imel svoj beneficij
in bratovščino 9 . Collator je bil Gospod Majšperski (najbrž kot ustanovitelj),
confirmator pa župnik. Še 1. 1657 se je nahajal beneficij v Konjicah, po-

1  Orožen, 1. c. III. str. 223, 224, 226. V svojih zapiskih navaja Orožen kot dan
ustanovitve 5. oktober 1371. A to se ne strinja, ker se že 1. 1369 imenuje beneficijat.

2  Voditelj 1905, str. 173.

3  Orožen, 1. c. III, str. 228.

4  Orožen, 1. c. III. str. 273.

5  Prim. župnikovo dohodninsko cenitev iz 1. 1542 in graščinski urbar iz 1. 1570.

6  Orožen, 1. c. str. 239.

7  Orožen, 1. c. str. 248.

8  Orožen, 1. c. str. 240.

9  Orožen, rokopis.

33

zneje se je pa prenesel v Ljubljano, kjer je bil collator vitez Lamberg,
confirmator pa župnik konjiški 1 .

VII. Oltar sv. Katarine  je imel 1. 1497 svoj beneficij, katerega so
po smrti zadnjega beneficijata 1. 1790 združili z verskim zakladom.

Vlil. Rožnivenški oltar  se je nahajal v Konjicah že koncem XVII.
stol., za časa župnika Glaviniča. Sedanji pravi oltar (menza) bo iz sredine
XVIII. stol., istodoben z novo kapelo. O nastavku smo že govorili.

IX.—X. Oltarja sv. Frančiška Ksaverija in sv. Nikolaja  sta
bila posvečena dne 6. avg. 1. 1757; starejši oltar sv. Nikolaja se je nahajal
v cerkvi že 1. 1545 in je imel bratovščino 2 .

XI. Oltar Marije Brezmadežne  je iz XIX. stoletja, najbrž iz
dobe nadžupnika Rozmana, kakor kaže nastavek.

Prižnica  je modema, gotska, z vzboklimi podobami Vzveličarja in
evangelistov, streha pa je okrašena s halami in stolpičem.

Krstni kamen  je iz belega mramorja, 1 m  visok in 60 cm  zgoraj
širok in stoji na valju, ki je s štirimi, po koncu stoječimi akantovimi listi
okrašen. Napis pove, da ga je dal napraviti župnik in patrijarhov višji
dijakon Gregor Urs (Medved) 1. 1607. Glasi se:

GRE • VRS9, ARCHEDIAC: PACHALIS & PAROCH: GONOVICEN&c FIERI CVRAVIT

AO MDCVII’

Med kropilniki  je zanimiv eden pri velikih vratih. Prostrano mra-
momato skledico nosi morska deklica z luskinastim repom in vencem na
glavi. Letnica 1657 je vklesana. Take morske deklice se nahajajo vrh grba
grofov Tatenbahov, patronov konjiške cerkve, in zato je mogoče, da je kateri
izmed njih (Erazem?) daroval ta izredni kropilnik.

Grobni spomeniki.

I. Vitez Ortolf Konjiški  f 1370 (Tloris E). Sedaj po koncu vzi¬
dana apnenčeva plošča (135 : 88 cm)  brez spodnjega roba, je ležala prvotno
na tleh in je vsa izhojena. „Na srednjem uglobljenem polju vidimo proti
desni nagnjen trivogelni ščit, nad, njim pa zaprto čelado s prerezom za oči
in s čopom iz peres na vrhu, od zadi pa s frfrajočo čeladino odejo“ (sl. 2,
III) 3 . Poševno črno bruno (grb Konjiških gospodov) se ne pozna več. Ortolf
je postavil stransko ladjo in v njej je izbral sebi in svojemu rodu počivališče.
V tej rakvi pred oltarjem je bil prvi pokopan, za njim morda nobeden več,
ker je kmalu za njim konjiška cerkev prišla iz oblasti propadajoče rodovine.
Napis pove, „da je tukaj grobišče plemenitih Konjiških gospodov; 1. 1370
je umrl g. OrtolfO Zadnja vrsta je bila na sedaj odbitem robu. Manjkajo
tudi prve črke prve vrste in zadnje tretje vrste.

• • oe ■ Hh • §ic • nof • sepufcru • 6 no ni'
noBifitt • 6cgowBiq •

ami • dni • m • ccc • tzx  • oBit • 6nf • crf§o • •

1  Pajek, rokopis.

s  Vizit. zap. iz 1. 1545.

s  Voditelj 1905, str. 163.

3

34

(.. 4- hic notatur sepulchrum 'dominorum nobilium de Gombicz. Anno
domini MCCCLXX obiit dominus Ortholfus).

II. Župnik in prošt Val. Fabri  f 1509 (Tloris F, tabl. 6). Plošča
iz peščenca v velikosti 231: 108 cm  je nekoč počivala na tleh — najbrž nad
rakvijo v srednji ladji — in ranjki je predstavljen, kako leži z glavo na
zglavniku, opravljen v pontifikalno obleko. Na albi ima dvojno paruro (ve¬
zan všitek ob spodnjem robu in na ovratniku), zagrinja ga bogata gotska
kazula, opatska palica s fanonom in mitra kažeta dostojanstvenika. A obraz
je slabo zadet in iz čudnih, na pol odprtih oči ne govori niti življenje niti
smrt. Napis pove, „da počiva pod tem spomenikom č. oče Valentin Fabri.
prošt doberlaveški (na Koroškem) in te (konjiške) cerkve župnik ter obno-
vitelj, zraven še višji dijakon Savinski; da je umrl na kužnih bulah 1. 1505“
(pravzaprav 1509).

boe •$ub • $ • rqle$cit • In

pace • R b $ • pf- Ualelins • fabri • borands * d • pplb 1  • In • obrdorflif •

el • bs • ečče

• • bs • el • rfraor • at • arcbldT

iaus • Saunle • 9  • bub • ao • d • o/?. um 2 . fepults • redielcal • in • pate •

(Hoc sub signo requiescit in pace Reverendus pater Valentinus Fabri
honorandusque praepositus in Oberndorfiis et huius ecclesiae plebanus et
reformator ac archidiaconus Saunie. Obiit bubonibus anno Domini 1505
Sepultus requiescat in pace).

Na voglih spomenikovih so še štiri grbi (sl. 2, I, XI, VI, XV): dobrlo-
veški samorog (na levi zgoraj), oglejski (?) orel (na desni zgoraj), Fabrijevo
kladivo na naklu (na desni spodaj) in Svetkovičeva zastava s črkama I in S 3
(na levi spodaj). Svetkoviči so bili 1511—1533 v posesti konjiškega gradu,
torej je prvi izmed njih, Adam, dal dve leti po smrti rajnega nadžupnika in
prošta mu postaviti ta častitljivi spomenik 4 .

III. Župnik GašparHirzlerf  1561. (Tloris C). Nekdaj je belo-
mramorna plošča bila vzidana v prezbiteriju, sedaj je v zadnjem slopu stran¬
ske ladje. Meri 85 cm  vis. in 68 cm  šir. Nekaka svobodna pesniška oblika
govori iz tega napisa, ki nam pripoveduje, da je Gašpar, s priimkom Hirzler,
župnik te cerkve, zapustil luč življenja, častitljivi Gašpar, ki je nekdaj vladal
v tej cerkvi, se je razblinil v zrak. Potem pa sam govori: „Moji domovini
je bilo ime Eichstatt, ta me je vzgojila, v tej zemlji pa ležim pokopan.“
Napis konča s podobo škorpijona, ki pa nima z imenom ranjkega nič opra¬
viti, kajti Hirz je Hirsch, jelen. Lepi napis se glasi 5 :

1  Stoji B mesto S. Prim. Voditelj 1905, str. 164.

5  ^mnosek je mesto Vlili vsekal lili in s tem je zakrivil napačno letnico.

3  Insigne Svetkovidiorum.

1  1’ abn je umrl 1. 1509, kakor je razvidno iz pozneje sledeče vrste konjiških
župnikov.

5  O zgodovinskem pomenu tega napisa je pisatelj v članku „Grabverse aus Gono-
bitz und Lmgebung , Zeitschrift f. oest. Volkskunde 1908, str. 23—29 opozoril, da ima
med vsemi Starejšimi konjiškimi napisi edini poljudno obliko.  V prvem delu se

35

CASPARVS ' AEDIS • HVIVS
COGNOMINE HIRZLER
PLEBANVS, VITALE LVMEN
RELIQVIT

CASPARVS IN AVRAS DILA
PSVS EST VENERAN
DVS

REGNATOR HVIVS AEDIS
OLIM ERAT-

PATRIA MEA ERAT•CVM
NOMINE EICHSTAT
QVAE ME EDVXIT IN
TERRA HIC IACEO SE
PVLTVS

IV. Župnik Adam Adaquaticus, f pol. 1588. (V tlorisu poleg P).
Župnik Adam Vodnik ali Povoden (?) je bil iz Škofje Loke na Kranjskem
doma in je že 1. 1555 služil kot administrator v Vuzenici * 1 * , pozneje je bil
župnik konjiški okoli 1. 1580—1593. Ko je še živel, si je postavil to ploščo
zunaj na levi strani pri sedanjih glavnih vratih sebi in drugim v opomin:
„ Živite v spominu na smrt!“

ADAM9 ' ADACVATIIC9 • CAR
NIOL9 • A • PISCHOFF • LACK • OL
IM • PAROCH9 • APVD • SAELD -
EN HOVEN'ET•PASTOR•ECCL•

GANABICEN • M • D • L • XXX
VIVITE • MSMORES ■ MORTIS

V. Pie m. JanezKrstnik inJanezContideCamisanof  1612
in 1613. (Tloris D). Ta belomramornati spomenik je postavil 1. 1614 Jakob
Conti svojemu rajnemu Očetu Janezu in enakoimenovanemu svojemu bratu.

Disen grabstein Hat Iac • Conti
De Cam zvm Heben> s  Seinem Liebe
Herre Vat"er Vnd Herre Bbrveder
zv Ehin zvrihte Lase ano 161.4.

VnDT LIGT ALDA BEGR 4 BN DeR EdL
Herr ioh babta coni De Cam  : zv
Hebenstrait hof Der In Gott

ista misel vzporedno  ponavlja, kajti „aedis huius plebanus* je isto ko „regnator
{rector) huius aedis“, ker se je tedaj župnik imenoval ali plebanus ali pa rector ecclesiae;
potem si odgovarjata izraza „vitale lumen reliquit“in pa „in auras dilapsus est*, ponavlja
se tudi ime „Casparus“. Ta oblika kaže, da je šega grobnih napisov v poljudnih verzih
drugod (n. pr. na Bavarskem) mnogo starejša ko pri nas in da je od tam prišla v naše
kraje. —

1  Voditelj 1905, str. 169.

s  Kamnosek krajša: Conti de Cam(isano) zum Heben(streithof).

3 S

36

VERSHLAFE IsT k)N ■ 2  ■ TAG MaV 1612
Iar Hie nebe Rveht 1  Ah Sein Sohn B:rr
Hanns Conti De Cam  • So Den 27. Tag
Octob • Ano 1613- Salig Vershide ist
Gott Der Aoechtig Verleh beden
Vnd Alle Abgestobnen Die Eivige
Fraidt Vnd Salligkait Amen-

0 tej rodbini, ki je bivala na Hebenstreitovem dvorcu, bodemo še go¬
vorili. Nad napisom se nahaja njen grb — „razk!an ščit z na desno zročim
enoglavim orlom na vsakem polju; levi orel nosi na glavi viteško krono“
(sl. 2, IV) 2 . Na vrhu je angelska glavica s perutmi.

VI. Senjski škof Boštjan Glavinič  f 1697. (Tloris G). Napis
na belomramornati plošči (52'5 vis.:59’5 cm  dolg.) pove, da leži pod tem
spomenikom škof Boštjan Glavinič iz Glamoča (v Bosni), doma iz Pedene
v Istriji, skozi mnogo let cesarski dvomi kaplan, skozi 20 let župnik ko¬
njiški, skozi 16 let prideljen od cesarskega dvora kot tolmač avstrijskemu
poslaništvu v Rusiji, škof skozi 9 let v senjski in modruški škofiji, in da je
ustanovil 3 sv. maše na teden na Marijinem oltarju stranske kapele 3 . Zgoraj
je grb (sl. 2, IX), ki pa se ne strinja z bolj priprostim grbom škofovega
pečata. Napis se glasi:

SVB hoc epitaphio

Iacet Sepvltvs Rmvs et illvstrissimvs
Dominvs Dmvs Sebastianvs gi.avinich De gla

MOTSH ISTRIANVS PETINENSIS CeSARE/E • AvL/E * PL VRI

bvs Annis Sacelanvs Hvivs Parochi.e Gon
novicensis In Vigesimvm annvm Direc=
tor Legationis Moscovitioe Ex avla
Cesarea Adivnctvs Et Interpres-i6 anis
Episcopvs Segniensis et madrvsiesis
in novem Annos qvi pro Memoria Et A
nimac Svcra Salvte et Animarvm Aliarvm

SOLATIO : QVALIBET HeBDOMADA TreS  MlSSAS
Per Vicarivm Loči In Hoc alt ari B-m-vin  Per
Petvvm Celebrari Testamento Reliqvit
Obut In Domino Die 5 Decembrts anno
MDCNCVII

\II. Jožef Anton Jankovič,  f 1758, velik dobrotnik rožnivenške
kapele, ima  v naši cerkvi zadnji spomenik. Velel ga je napraviti v spomin,

‘ Črke HT in NT so tuka J in v nasl. dveh vrstah zvezane.
Voditelj 1905, str. 163.

P 1- ™. Voh, Škof Sebastijan Glavinič v Voditelju 1899, str. 142-146.
SVCK(um) m umestno, moralo bi stati

37

da je ustanovil rano sv. mašo ob 6. ali 7. uri zjutraj. Približno to, kar Smo
-povedali, je vsebina naslednjega napisa:

PLRM RDUS DNUŠ
Iosephus Antontus Ianckouitsch
Apostolicis plurium annorum

LABORIBUS CLARUS

CAPELLiE HUIVS BENEFACTOR INSIGNIS
AD PERPETUAM

MlSSAS MATUTINiE A SE FUNDATA5
QUOTIDIE

HORA 6TX: VEL 7MA: CELEBRANDŽE
MEMORIAM

HOC MARMOR PONI IUSSIT
OBVT ANNO DOMINI
MDCC-LVni

Die XMA mrtv  Ianuary

iETATIS V glava. )  LXXVI
SUiE ANNORUM

Kakor je razvidno iz ustanovnega pisma, z dne 14. sept. 1745, jejožel
Jankovič služboval v Konjicah tedaj že nad trideset let, najprej kot začasni
vikarij, potem kot eden izmed treh kuratov, katere so tedaj nameščali žički
menihi kot lastniki inkorporirane konjiške župnije.

Dragocenosti. Gotska monštranca, iz srebra in pozlačena, ima poleg
•štirivoglate kustodije dva baldahinčka s kipi Brezmadežne in sv. Janeza
Evangelista, pod trivoglatim sklepom (veternjakom) podobo Boga Očeta,
pod kustodijo pa golobčka sv. Duha. Naredil jo je 1. 1854 Karol Kleiner v
Gradcu za 735 gold.

Gotski kelih,  prvotno okoli 18 cm  visok, ima šesterostrano nogo s
predrto galerijo, na praznih ploskvah pa gravirane podobe Matere Božje z
Detetom, sv. Katarine Aleks., sv. Barbare, sv. Lenarta, sv. Leopolda ter kle¬
čečega darovatelja. Značilen je ploščat in krepek vozel s šesterimi robatimi
izrastki, lep pa je venec iz odprtih cvetov in pokoncu stoječih križnih cvetk,
ki se opleta čaše in je s tremi viticami v zvezi z držajem. Kelih bo iz
2. polovice XV. stol. in ima naravnost vzorno podobo. Odstraniti pa se
mora kos držaja in priprost vozel, ki so ju v novejšem času vrinili med
nogo in gotsko jabolko, da bi bil višji in bolj vitek. Na naši sliki (tabl. 38)
smo ta dostavek že izbrisali 1 .

O advokatih in patronih nadžupnijske cerkve.

Po cerkvenem pravu je morala vsaka cerkev imeti advokata (zavetnika
in branitelja); bil pa je redno tisti, pod katerega gospostvo je pripadalo

1  V zakristiji konjiške župnijske cerkve je bila 1. 1746 podoba Matere Božje
ki je sedaj na glavnem oltarju frančiškanske cerkve v Mariboru. Napotnik, Einweihungs-
feier der neuerbauten Pfarrkirche zur hi. Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazcr
Vorstadt zu Marburg, 1901 p. 7.

38

cerkveno selišče. Za našo cerkev so najprej kot advokati izpričam Konjiški
gospodje. Ker so bili advokati nadzorniki cerkvenega premoženja, sta 1. 1374
Henrik in Leopold Konjiški dovolila župniku, da sme sprejeti podarjeno mu
pilštanjsko desetino. S konjiško graščino (1385) in trgom je prišlo advo-
katstvo v roke Hugona Devinskega; od 1. 1389 mu je zato plačeval župnik
na leto po tri marke (1 marka = 3 /< funta) srebra. Z graščino je prišlo okoli
1. 1406 advokatstvo k rodbini grofov Walsee; patriarh Anton pa je podelil
1. 1409 (?) grofu Reinprechtu Walsee cerkveno patronstvo. Patron je župnika
i m e n o v a 1, patriarh ga jele potrdil.  Kakor prejšnji advokati, je pregledal
vsako leto račun nadžupnijske cerkve in podružnic in je pri cerkvenih
shodih skrbel za red ter pobiral od prodajalcev in kuharjev stališčino (Stand-
geld) in tržnino (Marktgeld). Walseejevcem je z 1. 1469 sledil kot lastnik
konjiškega gospostva in tudi kot advokat in patron—cesar. Papež Leon X.
potrdil cesarju Maksimilijanu I. patronsko pravico čez konjiško cerkev.
Pri tem je ostalo do dandanes 1 .

3. Nadžupnijska hiša

je veliko poslopje starinskega značaja in v svojih spodnjih delih (klet) go¬
tovo najstarejša zasebna stavba v Konjicah (sl. 5 in tabl. 7). Seveda s tistim
župniščem, v katerem je konjiški župnik sprejel prve kartuzijane ok. 1. 1160
nima naša hiša nič opraviti. Tista stavba je bila najbrž še lesena.

Dandanašnje župnišče je 25'8 m  dolgo, 20 m  široko in ima kleti (pritličje)
in dvoje nastropij. Od zunaj ne napravi vtisa, znotrej pa je videti tesno
radi ozkega dvorišča, dasi so po laškem načinu izpeljani hodniki (loggie)
prav lepi. To stavbo zato opišemo na tem mestu, ker ima dober kos zgo¬
dovine. Najstarejši del so kleti (v tlorisu B, C, D), ki so med seboj zvezane
z gotskimi zašiljenimi podboji iz sekanega kamna. Prvotno so bile ravno-
stropane in v nastropju je bila lesena hiša—župnišče v XV. in XVI. stoletju.
V klet je vodila pot (E) skozi podzidje stopnic, ki so peljale v nadstropje;
ta podzid je star, ker se vhodni prostor (E) v klet odpira proti dvorišču
s polukrožnim poznogotskim lokom s posnetimi robovi. Sicer pa je bil
vhod v nadstropje tudi na južnem koncu te 25 - 8 m  in 7 m  široke stavbe,
ker svet se proti jugu zvišuje tako, da je severna klet A skoro vsa nad
zemljo, južna D pa vsa v zemlji in je prvo nadstropje nad njo pravzaprav
pritličje. Da so prostori BCD proti zapadu bili prvotno prosti, kažejo line v
kleti C, od katerih je ena deloma zazidana od slopa za poznejši obok in
pa v kleti D, ki je nalašč zadelana, ker je dandanes brez pomena, ker vodi
v sosednjo klet in ne na prosto. Iz tega se vidi, da je vse poslopje zapadnO'
od gotskega oddelka pozneje pristavljeno. Omeniti je še, da v novem delu
ležijo line višje ko v starem t. j. okoliška planota (nivč) se je bila med
prvo m drugo stavbo precej zvišala. V XVII. stol. je župnik Gonan, po rodu
Lah, prenaredil župnišče po laškem vzorcu. Prostore je razvrstil okoli

MhVSt XIII, 202. \ vizit, zapisniku iz 1. 1545 (Orožnov rokop.) se bere o naši
cerkvi: Lehensherr und Vogtherr ist die Rom. kais. Majestat von der Herrschaft Ganobitz.
Prvotni pati  oni  pa so bili oglejski patriarhi. Glej naš članek v Časopisu 1907 r
str. 212 in pa značilno postopanje pri imenovanju župnika Ulrika AVilthausen ( 1328 ).

39

dvorišča G s priprostimi, čednimi, proti dvorišču odprtimi hodniki (loggie),
kojih loki počivajo na kamnitih stebričih. V pritličju pa so deloma krep¬
kejši slopi, deloma (proti vhodu) trije krepki stebri. Prostora F in I ter L
in M sta se še šele pozneje razdelila. Gonan je dal tudi obokati kleti B, C in
D in sicer zadnji dve na slopih, ki so se iznova pozidali. Ker je hotel sobo

nad kletjo B razširiti z malim pomolom (Erker), zato je dal v kleti predreti
stari zid in napraviti pomolu za podlago prostor A. Svoje delovanje za
župnišče je Gonan ovekovečil z nadpisom nad vhodnimi vrati, ki pravi:
„Marko Gonan, plemenitnik pičanski, apostolski protonotar, dvorni kaplan
cesarja Ferdinanda II, kanonik brnski, župnik konjiški, beneficijat sv. Mihaela
v Rogatcu in sv. Pankracija v Jamniku, je postavil to novo in plemenito
stavbo  na lastne stroške sebi v spomin pri naslednikih 1. 1631.“

40

Marcvs Gonanvs NOB
SaC • CaE • MTIS' FERD U- CAPES
Paroc • Gonovic • Benefs

Pisnensis Prot ■ Aplicvs
Avlicvs Gan • Brvnen
S -  Michaelis In Roihtsch

Et SPancratii In Iamnicji &c
Hoc Novvm Et Nobile
In Svi Memoriam Posvit

Propriis svmptibvs
Aedificivm svccessorib
Anno Dtf MD. CXXXI.

Sredi med napisom je Gonanov grb 1  (sl. 2, VII) z devizo: Esaltare in
finibus inimicorum, zgoraj pa je njegova doprsna podoba z brado pod nosom
in na obradku ter obilnimi lasi in rekom: Dominus michi adiutor.

Visoko nad vhodom je bilo izprva podvojeno okno. Sedaj pa je za¬
zidano in je tam — za župnišče prav primerna — podoba Dobrega Pastirja
z napisom: ..Moje ovce moj glas poslušajo in nihče jih ne bo iztrgal iz moje
roke. Ioan. 10, 27, 28.“ Slikar se je podpisal: ,,Jakob Brollo pin.vit."

Poleg velikih vrat je še omeniti nizko ležeča strelna dolbina. V dobi
tridesetletne vojske se je tudi po naših krajih klatilo okoli mnogo sumljivih
in dostikrat nevarnih ljudij, bivših mezdnikov in ciganov. Da bi sc takih
iznebili in jih odpravili izpred vrat ter jih ostrašili, so jim s puško pokadili
pod noge.

V župnišču se nahajata še dva grba: nadžupnika Novaka (1759 — 1771)
v severni sobi prvega nadstropja in nadžupnika Renzenberga (1737 -1758)
v t. zv. knežji sobi drugega nadstropja. Prvi kaže sidro in konja in je samo¬
voljno sestavljen, drugi pa je res znak plemiškega pokolenja ter je že
opisan (sl. 2, X) 2 .

Tukaj se hrani tudi dobro izvršen Renzenbergov portret (100 - 5 cm  vis.:
74 cm).  Kaže nam krepkega, energičnega in zastavnega moža v doprsni
podobi, ki nosi črn talar z Mojzesovimi tablicami (rabat) pod vratom, ima
manšete čez rokave in prstan na levici ter knjigo. Njegov poln in obrit
obraz je obrnjen proti gledalcu, ima košate obrvi in bistre oči, beli lasi pa,
ki so zadi spleteni v čop, kažejo kitajsko modo lasulj v sredi XVIII. stoletja.

Nad njegovo desno ramo je grb z napisom, ki se glasi:

IOANES • BALTHASAR ‘A
RENZENBERG • SS • THEOL •

DOCTOR • PROTO > NOTARIVS
APLICVS ARCHI * PAROCHVS
GANABICENSIS ■ AETATIS
SVZE 56- ANNORVM
PERITVS AL 1747

Poleg Renzenberga visi še en portret, ki neki predstavlja neznanega
žičnega artuzijanskega prelata, a je jako slabo izvršen. Boljši je tretji

1

t

Glej razlago v Voditelju 1905, str. 165. Most na sl
Voditelj, 1905, str. 166.

2, Vil bi moral imeti

samo 3 loke.

41

portret — nadžupnika J. Rozmana — v doprsni podobi in v opravi častnega
kanonika (76 cm  vis.: 57\5 cm).

Od starega okrasja je ostalo še dvoje oljnatih slik, ki sta videti nalašč
naročeni za veliko obednico. Prva je žanrovega značaja (142 cm  šir.: 89)
in kaže dečka v pokrajini s sadjem in perutnino, druga pa je popolno tiho¬
žitje (112 cm  šir.: 85 cm)  iz raznega sadja. Sliki sta potemneli, a sta najbrž
iz dobe Renzenbergove, od istega slikarja, ki je delal njegov portret in morda
tudi freske v rožnivenški kapeli.

Konjiški župniki 1 .

— 1173 —. Sigahard,  obenem dekan savinski. Omenjenega leta je bil
navzoč v Rečici, v gornjesavinski dolini, pri cerkvenem zboru očaka
Ulrika (1161—1182) 2 . Ako je bil res očakov brat, je bil iz rodu grofov
Trebenskih (Treffen) 3 .

1234—1268. Peter.  L. 1234 je bil priča, ko je konjiški graščak Leopold
oblekel kartuzijansko haljo 4 5 , 1236 priča v neki gornjegrajski zadevi 6 ,
in 1. 1251 je odstopil dominikankam v Studenicah cerkve studeniško,
laporsko in poljčansko proti cerkvama tinjski in venčeselski 6 .

0. 1270 — 1274. Kandid de Varmo.  V dobi 1269—1273, ko je bil pa¬
triarhalni sedež izpraznjen, je oglejski kapitelj, ne da bi bil imel pra¬
vico razpolagati s konjiško župnijo, imenoval za župnika dijaka-visoko-

1  Navadno se pri popisih umetniških in zgodovinskih spomenikov naštevajo sicer
graščaki pri gradovih, ne pa župniki pri cerkvah. Zgodovina gradov je namreč zvezana
z zgodovino plemenitih rodbin, od katerih se ta ali ona po gradu piše. Naslov „von
Gonobitz“ so nosili n. pr. Konjiški gospodje, potem Khifili in Tattenbachi. Nekatere rod¬
bine imajo isti grad po sto in več let. Župnik pa je — kakor kak uradnik — le nekaj
let pri svoji cerkvi in med župniki iste župnije ni nobene notranje zveze. Zato imajo
cerkvene stavbe veliko bolj svojo lastno zgodovino  kakor pa gradovi.

Izjemoma pa naštejemo konjiške župnike v naših Spomenikih. Njih vrsta je že
sama ob sebi zgodovinsko važna, ker sega daleč nazaj v srednji vek in sicer dalje ko
pri marsikaterih gradovih. Vrhutega igrajo ti župniki precejšnjo ulogo v javnem živ¬
ljenju in slednjič njih vrsta še ni objavljena.

Porabili smo rokopisne študije Rozmana, Orožna, Slekovca in dr. Pajeka, pre«
gledali slovstvo in dostavili to in ono iz novoobjavljenih virov. Glavna skrb pa nam je
bila že dane podatke prav tolmačiti. Novejšo dobo smo le kratko opisali. Za vešče pero
bi bilo tukaj veliko in lepega gradiva za natančno raziskovanje. Bil bi lep prinos k
spodnještajerski cerkveni zgodovini! Konjiški župniki so bili mnogokrat iz plemenitih
rodbin (14), nekateri so postali škofje (morda 3), drugi so bili arhidiakoni (6), prošti (3),
apostolski protonotari (8), cesarski dvorni kaplani (4), kanoniki (5), dekani (11) in redovni
prelati (2). Poleg teh častitljivih mož pa stojijo med župniki tudi štiri neizkušeni mla¬
deniči.  Zraven moramo še pomisliti, da je začetek vrste konjiških župnikov zagrnjen
v temo in v že znani vrsti zijajo vrzeli, ki znašajo nad 50 let.

2  Zahn, UB, I. 521.

3  Muchar, 1. c. III, 241. — Za 1. 1206 imenuje Rozman župnika Haertnida de Gon-
wiz, očakovega kaplana. A priimek „de Gonwiz c  pomeni bržčas »Konjiški”, ne pa
„župnik konjiški.” Vrhutega si dotični regest nasprotuje, ker 1. 1206 še ni bil Bertold
patriarh.

4  Zahn, UB, It, 416.

5  Zahn, UB, II, 451.

8  Zahn, UB, III, 169.

42

šolca (scolaris) Kandida, ki pa je bil šele 14 let star in ni bil niti
klerik. Gotovo je imel med kapitulari vplivne pokrovitelje, ki so

mislili, kakor se je tedaj večkrat zgodilo, naj porabi dohodke konjiške

župnije za študije in naj nastopi župnijo, ko bo posvečen. Med tem
bi ga naj po tedanjem običaju nadomeščal kateri drugi duhovnik. Ko
pa je 1. 1274 postal Raimund de la Torre patriarh, je poklical pred se
Kandida, ki niti tedaj še ni bil klerik, ter ga je odstavil. Zakaj pravico
s konjiško župnijo razpolagati je imel edini patriarh 1 .

— 1281 —. Hugo  n,  vikarij, je priča v neki kartuzijanski listini 2 .

_ 1292 —. Askulin de la Torre.  V juliju in septembru 1292 ga spo¬

znamo v Čedadu na Furlanskem. Župniku moravskemu (na Kranjskem)
je bil posodil denarja. Bil je sorodnik patriarha Raimunda de la Torre
(1273—1299) iz Milana. Mogoče je sploh ostal v očakovi družini in
je užival le dohodke konjiške župnije. Službo božjo so pa opravljali
namestniki, med katerimi morda ravno prej imenovani Hugon in pa
naslednja dva 3 .

— 1294 —. Henrik,  namestni župnik (vice plebanus), se je 1294 odpovedal

desetinski pravici pri kebelskem gradu 4 * .

— 1296 —. Dytmar,  oskrbnik župnije konjiške in župnik pri Sv. Mariji

(v Slivnici pri Mariboru?), je bil priča, ko je Leopold Konjiški kartu-
zijanom daroval posestva pri pohorski razvalini Koz j er ep \

1306—1311. Leopold,  je 1. 1306 med razsodniki glede razpornih mej
med konjiškim grajskim posestvom in kartuzijo 6 , 1. 1308 je priča v neki
žički 7 , 1. 1311 pa kot arhidiakon  v neki gornjegrajski zadevi 8 .

1319 —1328. Albert de Scherfenberch,  obenem arhidiakon 9 .
Scherfenbergi (Svibenski) so bili doma na gradu Svibno pri Ratečah
ob Savi.

1328. Aleman de la Torre,  sorodnik tedanjega patriarha Pagana de la
Torre (1319—1332), je bil instaliran od papeškega legata. L. 1323 so
ga pregovorili, da je odstopil. Tozadevna pogajanja sta vodila: Od
njegove strani oglejski kanonik Rajnald de la Torre, torej tudi njegov
sorodnik, od strani bodočega župnika pa Ulrik Zbelovski, župnik bra-
slovški in arhidiakon savinski. Odstopivšemu župniku bi naj ostalo 2 / 5
vseh dohodkov konjiške župnije, novi bi pa naj dobil «/ 5 . Ulrik Zbe¬
lovski je to s posebno listino obljubil. Rajnald de la Torre pa je po-

1  Bianchi, Archiv f. K. oe. G. Q. XXII in BKstGQ VII, 99 .

3  Rozman in Schivandnerjev regest.

’ 0rožen ’ 1 c - IlI > n - 0  rodovini Torre-Valsassina, ki je bila lastnica Milana in
je v dobi 1273-1365 postavila štiri patriarhe v Ogleju, glej Pichlcr, II castello di Duino,
1882, str. 6 nasl.

4  Muchar, 1. c. VI, 160.

8  Muchar, 1. c. VI, 109 .

* Muchar, 1. c. VI, 162.

7  Muchar, 1. c. VI, 170 .

8  Orožen, 1. c, II-l, 88.

9  Orožen, 1. c. III, 12 . BKstKQ VII, 90 in 95.

43

oblastil patriarhovega vikarija in opata v Rosacu na Furlanskem, da
svobodno s konjiško župnijo razpolaga 1 . Imenovan je bil:

1328—1335 Ulrik Wilthausen,  tedaj še subdiakon. Njegovo ime se
piše včasi Veylthaus, včasi pa Vylthaus. Ako pomislimo, da prvo od¬
govarja izreki Wildhaus, in da se ime grada Wildhaus piše tudi Vylt-
hausen 2 , ne bomo dvomili o rodbinskem priimku tega župnika 3 . Wilt-
hauseni pa so od 1. 1312 imeli del konjiškega grada, od 1. 1329 pa
ves grad v posesti. Bilo je torej zelo važno za nje, ako je ud njih
rodovine postal tudi konjiški župnik. Zato so pripravili prejšnjega
župnika, dasi je bil sorodnik patriarhov, da je odstopil in napravil
mesto še zelo mlademu, niti za duhovnika posvečenemu Ulriku. Gotovo
je bil Ulrik v ozkem sorodstvu s konjiškimi Wilthauseni, ako so tako
zelo zanj skrbeli. Če torej čitamo, da je 1. 1344, torej 16 let pozneje
postal Ulrik Wilthausen, brat Henrika, lastnika konjiškega gradu 4 5 , škof
krški (1344—1351), si nehote mislimo, da sta konjiški župnik Ulrik in
krški škof Ulrik — ena in ista oseba. Škof Ulrik se je večkrat mudil
na krškem gradu v Vitanju, 1. 1445 pa je obiskal tudi Konjice. —
Zadnja nam znana letnica iz župnikovanja Ulrika Wilthausen je 1. 1335 r
ko mu je naročil patriarh, bi. Bertrand, da vpelje v ljubljansko žup¬
nijo arhidiakona Janeza Rifniškega (von Reicheneck) 6 .

1342—1357. Dytmar,  obenem arhidiakon.  L. 1342 je izposloval pri
patriarhu potrjenje novoustanovljenega beneficija sv. Pankracija v Jam¬
niku 6 , 1. 1345 je priča v neki studeniški listini 7 , 1. 1557 je dal Ortolfu
Konjiškemu dve kmetiji 8  in je dobil od patriarha prepoved, da ne sme
od kartuzijanov davkov pobirati 9 .

1373—1377. Ulrik Trophffel  da 9. 4. 1373 udovi Ortolfa Konjiškega
neko potrdilo 10 , sklene na Jurjevo 1373 pogodbo z bratovščino Žalostne
M. B. 11 , prejme 1374 od očaka Markvarda Randeškega (1365—1381)
desetino v Pilštanju z dovoljenjem Henrika in Leopolda Konjiškega 12
in se imenuje slednjič 1377 1S .

I  Orožen, 1. c. III, 13 in rokopisni regest iz deželnega arhiva. Ker se Albert Svi¬
benski še 1. 1328 imenuje kot župnik, Aleman de la Torre pa je že 4. marca 1328 od¬
stopil, je slednji imel ta naslov le kak mesec dni. Po smrti Alberta Svibenskega je
torej patriarh brž imenoval za naslednika svojega sorodnika in je s tem prehitel Wilt-
hausenovce, ki so tudi čakali na izpraznenje župnije. Aleman se je sicer odpovedal, a
je za ves čas svojega življenja prejemal */* župnijskih dohodkov.

a  Krones, Die Freien v. Saneck u. ihre Chronik als Grafen v. Cilli. 1883 str. 118

8  Tudi Orožen (IV—I, 40) misli, da je morda iz rodu \Vildhaus.

4  O pokolenju krškega škofa Ulrika glej Krones, 1. c. str. 99. Krški šematizem
ga imenuje „von \Veifieneck (von \Vildhaus?)“, drugi ga imenujejo Willerhausen ali Wald—
hausen. Od gotovosti Kronesovega dokazovanja je odvisna verjetnost naše podmene.

5  Orožen, 1. c. III, 14.

8  MhVSt XXIX, 236.

7  Dež. arh. v Gradcu (Slekovec).

8  Orožen, 1. c. III, 223. — 9  Orožen, 1. c. III, 15. — 10  Orožen, zapiski.

II  Orožen, 1. c. III, 224—226.

i!  Muchar, 1. c. VII, 4.

18  BKstGQ VII, 91 in IX. 107.

44

_ 1379  —.  Sieghard  zamenja desetino s kartuzijam 24. 7. 1379. Listino

pečati arhidiakon savinski in župnik ponkovski Jakob Sirski 1 * * .

1389 —i 4 ii. Peter Topoltz,  obenem arhidiakon.  Dne 6. 1. 1389 jpri-
pozna varištvo Hugona Devinskega*, 1391, 1392 in 1405 prezentira za
posvečenje razne klerike na naslov konjiških podružnic 5 * , 1397 potrdi
neko ustanovo jamniškega kaplana Filipa v zreški cerkvi 4 . Umrl je
pred 1. 1411, kar se razvidi iz naslednjega.

1412 —.Janez Prunner,  župnik v Steinkirchen (v Gornji Avstriji.-). Ime¬
noval ga je Reinprecht Walsee, potrdil pa papež Janez XXIII. (1409—
1415) in je zaukazal 28. 1. 1412 gornjegrajskemu opatu (Nikolaju),
naj Prunnerja inštalira pod pogojem, da se odpove svoji prejšnji žup¬
niji 5 . S Prunnerjem se začne vpliv gomjeavstrijskih Walseejevcev, ki
so po 1. 1406 prejeli konjiški grad, 1. 1409 pa patronsko pravico čez
konjiško župnijo. Za župnike so imenovali Nemce, večkrat svoje so-
deželane (Gornje-Avstrijce). Ali pa je Janez Prunner dosegel konjiško
župnijo, je vprašanje, ker je tedaj (1413—1417) konjiški grad in trg
bil v lasti Walseejevega sovražnika vojvoda Ernesta štajerskega.

-. Martin,  pozneje škof pičenski. L. 1448 je Martin, škof pičenski, javno

izjavil: Ko je bil on župnik (rector ecclesiae parochialis) v Slivnici,
Laporju in v Konjicah  z njih podružnicami, je svojim vernikom
posebno zabičeval, da morajo dajati desetino in sicer ne kot miloščino,
ampak kot dolžnost. S cerkvenimi kaznimi je spravil skupaj svojo
desetino v najnatančnejši meri (in modo exactissimo), izvzemši one
dele, ki so že od nekdaj pripadali kartuzijanom in pa studeniškim
redovnicam 0 . Med konjiškimi župniki je edina vrzel za Martina pred
1. 1418. Več o njem pa nismo mogli dognati 7 .

1418—1423. Pilgrim iz Velikovca.  Imenoval ga je (po smrti župnika
Petra!) baron Reinprecht Walsee in ga je prezentiral očaku Ludoviku

1  Orožen, 1. c. III, 17.

5  Muchar, 1. c. VII, 40.

5  BKstGQ VII, 115—119.

4  Orožen, 1. c. III, 17.

5  Papeževo pismo citira Rozman. Mucharjev regest (1. c. VII p. 190) pa pravi, da
je grof Walsee po smrti župnika Petra imenoval Janeza Prunnesa za župnika in na pa¬
peževo povelje ga je slovesno vstoličil  gronjegrajski opat. Razlika je edino v
tem, da so izdajatelji Mucharjeve zgodovine dali ta regest pomotoma v 1. 1426. Radi
tega je tudi Orožen J. Prunnerja stavil v vlado gornjegrajskega opata Konrada (Orožen,
1. c. II—1, 169) in Slekovec (Župnija sv. Duha v Ločah, str. 623) ga zato dvakrat (pod leti
1412 in 1426) navaja kot župnika.

4  Schrvandnerjev regest (Glej o Schwandnerju pri zgod. žičke kartuzije).

7  Ne imenuje se med župniki slivniškimi, izmed katerih pa sicer nobeden v XV.
stol. ni znan (Orožen, 1. c. I, 460, V, 538 in VIII, 581). Kot škof pičenski je vladal 1437—
1457. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske
škofije. 1908, str. 11, 19 in 39. Istodobno so živeli Martin Krški,  župnik pri Novi
cerkvi (1422-1435) in v Laškem (1438—1445) ter kancelar celjskega grofa in Martin
Ribniški,  imenovan za župnika pri Sv. Petru v Ljubljani (Izvestja, 1900, str. 120).
V Konjicah se imenuje 1. 1417 neki mašnik Martin. BKstGQ IX. 112. Sicer pa je moral
naš župnik Martin od treh župnij dve imeti kot komendo. Kje je bil potem njegov
sedež? Ali v Slivnici, ki jo imenuje na prvem mestu?

II, vojvodu Teck (1412—1435), ki ga je 1418 potrdil z naročilom, naj
ga vstoličita župnika Peter Lippnik od Sv. Martina pri Slov. Gradcu
in Janez v Vitanju 1 . L. 1423 je ustanovil pri oltarju sv. Ane posebno
kaplanijo 2 3 .

Walseejevcem nasprotna stranka (avstrijski vojvode?), ki ni pri-
poznala njih patronatske pravice, pa se je potegovala za protižupnika
Jurija Bitko iz Kostanjevice, ki je najbrž še pred 1. 1418 bil imenovan.
Mogoče je identičen z Jurijem Occupate,  ki se navaja 1. 1417
kot konjiški župnik 2 . Tožba radi patronata se je naperila menda že
za papeža Janeza XXIII. (1409—1415), po čegar naročilu je šele 1. 1423
razsodil pravdo Peter Dekinger, doktor dekretalov in stolni dekan pri
sv. Štefanu na Dunaju in sicer v prid Walseejevcem ter od njih ime¬
novanega Pilgrima iz Velikovca nasproti Juriju iz Kostanjevice 4 * . Jurij
se je odpovedal 1. 1425 6 . Odkar so imeli Walseejevci vnovič konjiški
grad (1. 1417), ni bilo mesta za njega v Konjicah. Ker je bi! imenovan
od nasprotne stranke mogoče še za Janeza XXIII, zato ga stavimo
kot protižupnika v dobo 1415— 1425.

1415—1425. Jurij Ditko  iz Kostanjevice, protižupnik. Isti ko Jurij
Occupate  1417?.

1425—1438. Peter Kotter,  doktor cerkvenega prava, imenovan 15.5.1425
od papeža Martina V 6 . L. 1431 je dal kot konjiški župnik (rector eccle-
siae parochialis) namizni naslov 7 . Ko je še Peter Kottrcr živel, je pre-
zentoval avstrijski vojvoda Friderik Mlajši 1.1438 za župnijo sv. Petra
v Ljubljani pasovskega klerika Nikolaja Sakcha z dovoljenjem, da
sme Nikolaj to župnijo zamenjati za ono v Konjicah s tamošnjim žup¬
nikom Petrom. Ker pa je bil Nikolaj Sakch za župnijo premlad, je
vojvoda razglasil to prezentacijo kot neveljavno 8 . Pozneje je Nikolaj.
Sakh nasledil Petru Kottrerju.

1439. Gregor,  vikarij konjiški, se poravna s kartuzijam glede desetine 9 .

— 1443. Nikolaj Sack,  župnik. Vojvoda Leopold Pobožni mu zapove
1. 6. 1443, naj ne zahteva od kartuzijanov desetine 10 II . Po njegovi smrti
je sledil

1444 Eckart Harrand,  doktor dekretalov, prej župnik v Radgoni. Ime¬
noval ga je Reinprecht Walsee, potrdil pa ga je bazilejski cerkveni
zbor 30. 1. 1444 n . Ker je kmalu umrl, mu je še isto leto sledil

I  Muchar, 1. c. VII, 149.

3  Izvirna listina v grajskem arhivu v Konjicah. Slekovec, 1. c. 623.

3  BKstGQ IX, 112.

4  Muchar, 1. c. VII, 173.

5  in « BKstGQ XXV, 87.

7  Zapisnik ordinacij v kn. šk. arhivu v Gradcu. Slekovec, 1. c. 623.

8  Izvestja, 1. c. 1900, str. 120.

9  Muchar, 1. c. VII, 288.

10  Muchar, 1. c. VII, 306.

II  Muchar, 1. c. VII, 219. Rodovina Ruckendorfer je imela grad Kapfenstein v
letih 1452—1463. BKstGQ 1902, 360 in 309.

46

«

1444  Lambert Ruckendorfer, bakalavrej svobodnih umetnostij, klerik
pasovski in učenec cerkvenega prava na dunajskem vseuceliscu. Ime¬
noval ga je Reinprecht Walsee, ki je 3. 5. 1444 prosil bazilejski zbor
za potrjenje. Očetje so naročili škotskemu opatu Janezu na Dunaju,
naj ga izkuša in inštalira. Opat je vse to storil in je izdal o tem
listino pred odličnimi pričami 1 * .

1445. Janez Strafier,  stolni prošt in arhidiakon lavantinski 1 .

1445—1446. Janez Sauberleich  iz Linča. „Dne 18.4. 1446 je podpisal

Lavrencij, patriarh oglejski in oskrbnik lavantinske škofije, pri Sv. An¬
dražu pooblastilo za župnika Noveštifte pri Ptuju z imenom Benedikta,
bakalavreja svobodnih umetnostij, da inštalira duhovnika Janeza Sau¬
berleich iz Linča za župnika konjiškega; predlagal ga je cerkveni pa-
tron Reinprecht Walsee, potem ko se je dosedanji župnik Janez,
prošt in arhidiakon lavantinske škofije, svobodno odpovedal župniji" 3 .
A župnikoval je že 1. 1445, ko mu je 6. 4. vitez Ivan Czeckan pre-
zentiral za misarja pri oltarju sv. Andreja v župnijski cerkvi Janeza
Walla iz mogunške škofije 4 .

1446. Er h ar d, magister (»doktor) 5 , naslednik Sauberleichov.

— 1464 —. Nikolaj,  vikarij 6 .

— 1482. Henrik Konig,  se odpove kot župnik 7 .

1482—1509. Valentin Fabri,  duhovnik oglejske škofije in cesarjev kaplan,
je imenovan od papeža Siksta IV. 2. 1. 1482. Zastopal je njegovo za¬
devo v Rimu ljubljanski prošt Peter Linauer. Ker so se dohodki ko¬
njiške župnije preračunjali tedaj na letnih 80 zlatih goldinarjev, je plačal
za imenovanje pristojbino 45 goldinarjev 8 . Prej je bil v Konjicah kaplan
(1478) potem vikarij  (1479). Kot konjiški župnik je mnogo pripo¬
mogel, da se je povzdignila bratovčina Žalostne M. B. Bil je tudi
arhidiakon savinski od 1. 1486 naprej. L. 1496 mu je papež Aleksander
VI. še dal župnijo v Vuzenici z letnimi dohodki 16 mark srebra kot
komendo. Za imenovanje je plačal 33 zlatnikov. Kot komendator je
imel dolžnost skrbeti za dotično župnijo in na lastne stroške vzdrža-
vati sam svojega namestnika za dušoskrbje, nasproti pa so bili vsi
župnikovi dohodki njegovi. Valentin Fabri je že 1. 1496 pričakoval,
da postane prošt korarskega kapitelja v Doberlivasi na Koroškem. Ko
je 1. 1497 dosegel to čast, je poleg vuzeniške župnije ohranil tudi

1  Muchar, 1. c. VII, 219.

1  in 3  Muchar, 1. c. VII, 340. Janez Strafier je mogel konjiško župnijo dobiti le

mimogrede kot komendo. Prošt je bil približno od 1. 1411 in kvečjemu do 1. 1454. Tangi,
Reihe der Bischofe von Lavant, 1841, str. 427 nasl.

4  Muchar, 1. c. VII, 329.

6  MhVSt, VIII, 188.

6  Orožen, III, 230.

’ in * BKstGQ XXV, 87. Ali je bil Fabri cesarjev kaplan, ni gotovo. Ta naslov
ima edino v navedenem regestu; tudi Wolfsgruber, Die k. u. k. Hofburgkapelle und die
k. u. k. geistliche Hofkapelle, 1905, ne ve nič o njem. - Beležke o njem se nahajajo v
Schroll, Urkundenregesten von Eberndorf, Klagenfurt 1870 in pa v Archiv f. oest. Gesch.,

Bd. 68 p. 236 in 280.

47

konjiško kot komendo in zraven arhidiakonske časti za sa¬
vinsko dolino je postal tudi arhidiakon junske doline. Obokal je
cerkev konjiško in doberlovaško ter je umrl dne 27. junija 1509. Po¬
kopan je v Konjicah, kjer ima lep nagrobni spominek (tabl. 6) 1 .

1509. Janez Stabij,  se je neki vrinil in ga je zato apostolski avditor
Dominik Jankovič ukazal 15. 11. 1509 odstaviti in na njegovo mesto
vstoličiti J. Strela 2 .

1509—1542. (?) Jakob Strela 3 4 * .  Morda je njegov prelatski grb v goliški
graščini.

— 1528 —. Martin Plešec,  vikarij. Ni verjetno, da bi bil isti ko Martin

Plešec, župnik tinjski 1. 1497 K  Plešec je bil rodom iz Laškega trga.
L. 1528 je prišel s svojimi duhovnimi pomočniki in nekaterimi tržani k
vizitaciji v Žičko kartuzijo 6 . Ker ni bilo župnika zraven, je bila župnija
najbrž oddana kot komenda, morda prej imenovanemu Jakobu Strela.
1542—1561. Gašpar Hierzler  iz Eichstadta na Bavarskem. Njegov grobni
kamen je zgoraj str. 35 opisan. L. 1542 je napovedal vladi svoje do¬
hodke, ki so znašali 46 funtov, 19 šilingov in 2 feniga, 1. 1544 pa
50 funtov, 6 šilingov in 10 fenigov 6 .

1569—1572. Gašpar Seifried.  Po njegovi smrti se je napravil dne 13.
jul. 1571 (ali 1. sept. 1572?) župnijski inventarij, ki leži v graškem
namestniškem arhivu 7 .

— 1576—. Tomaž Schmalz,  knezov (škofov?) dvorni kaplan. Inventarij,

ki se je napravil (dne 21. dec. 1609?) po njegovi smrti, leži v istem
arhivu 8 9 .

1580—1593. Adam Adakvatik  (Povoden?), iz Škofje Loke na Kranjskem.
Prej je bil administrator pri Sv. Pankraciju v Starem trgu in župnik
v Vuzenici 8 . Inventarij po njegovi smrti je z dne 23. avg. 1593 v
namestniškem arhivu 10 . Grobni napis glej str. 35.

1594—1608. Gregorij  Urz  (Medved?), obenem arhidiakon  na Drav¬
skem polju 11 . V krstni knjigi se imenuje zadnjič kot krstitelj 28. jan.

1  Orožen, 1. c. III. 238—248; BKstGQ, XXV, 87; Voditelj, 1905, 169.

2  in 8  Rozman. — Istočasno sta živela duhovnika Lukež Strela (Orožen, V, 72)

in Urban Strela (Orožen, IV—2, 449, 456 in V 72 bis).

4  Orožen, III, 238.

6  Kn. šk. arhiv v Gradcu. Slekovec, 1. c. 627.

* Po Pajekovem prepisu izvirnikov v dež. arh. v Gradcu.

7  Kapper, Das Archiv der k. k. steiermiirkischen Statthalterei. 1906, str. 144 ;
BKstGQ 1902, 122. Kot župnik se imenuje že 16. 1. 1569 v neki žički listini (Orožnov
rokop.) in 1570 v urbarju konjiškega gradu (Pajekov prepis).

8  Kapper, 1. c. 122. Kot župnik se imenuje v žički listini 1. 9. 1576 (Orožnov rokop.).

9  Voditelj, 1905, 169. Istočasno je bil Ahacij Adakvatik župnik v Hočah 1587—
1591 (Orožen, I. 308) in Lukež Adakvatik 1598 župnik v Laporju in beneficijat v Slov.
Bistrici (Spec. arh. žički). Pečat konjiške župnije iz 1. (15)80 nosi poleg podobe sv. Jurija
tudi grb Adakvatikov (podobo povodnega moža), iz česar se da sklepati, da je že tedaj
v Konjicah župnikoval. Več podrobnosti poroča o njem Slekovec, 1. c. 628. Tudi o na¬
slednjih župnikih bomo le važnejše stvari naznanili.

10  Kapper, 1. c. 144.

11  Orožen, III, 20. Letnico 1594 ima Orožen v rokopisu.

48

1608, kot boter pa in arhidiakon 12. 10. 1610 k Krstni kamen je od
njega (str. 33), ravnotako tudi lastnoročno pisana matica staroslavne
bratovščine Žal. M. B. 1 2 3

1609—1625. Peter Waldtschin,  prej kaplan v Laškem, posvečen kot
ljubljanski bogoslovec. Kot župnik se že imenuje 15. 2. 1609 4
1625—1635. Marko plem. Gonan  iz Pizina v Istriji, apostolski protonotar,
cesarski dvorni kaplan 4 5 , kanonik brnski, beneficijat sv. Mihaela v
Rogatcu in sv. Pankracija v Jamniku. Povečal je župnišče, kjer se
vidi na pročelju njegova podoba in grb (glej str. 40; potem sl. 2, VII).
1636—1653. Janez Pavel Baselli,  doktor bogoslovja, apostolski pro¬
tonotar, kanonik olomuški. Imenuje se na velikem in stranskem oltarju
sv. Družine pri čadramski podružnici sv. Barbare in na Keblu 6 .

1653—1667. Matija Roringer a Rorinberg,  Ljubljančan (roj. 1616),
bivši pravi cesarski dvomi kaplan (nastopil je službo dne 6. aprila 1652)
in apostolski protonotar".

1669—1689. Boštjan Glavinič deGlamoč  je bil frančiškan iz pičenske
škofije v Istriji 7 . Njegov rod pa se piše po Glamoču, bosanki ravnici
pri Bihaču blizu dalmatinske meje. Od 1. okt. 1664 do 1677 (?) je bil
pravi cesarski dvorni kaplan na Dunaju, v konjiških matičnih knjigah
se pa najde zapisan že 1. 1675, 1676 in naslednja in po grobnem
kamnu (str. 36) je bil skozi dvajset let (torej od 1669 ali 1670) župnik
konjiški. Postaviti je dal glavni oltar v Konjicah (glej tabl. 5) in dva
oltarčka, ki sta sedaj pri čadramski podružnici sv. Miklavža (Glej
pozneje na dotičnih mestih!). L. 1687 je prosil cesarja Leopolda I. za
naslov častnega dvornega kaplana in moskovskega tolmača, ker bi mu
to služilo kot ščit zoper obrekovalce. Cesar je uslišal to prošnjo, ker
je bil Glavinič prej res dejanski dvorni kaplan in se je tudi večkrat iz¬
kazal kot ruski tolmač. Plače mu pa zato cesar ni nakazal, ampak mu je
ob priliki, ko ga je poklical kot tolmača, nekaj posebej podaril. Gotovo
je Glavinič tudi po Ruskem potoval, ker se od njega nahaja poročilo

0 ruskih zadevah ob enem s pismom na cesarja Leopolda I. in pa razlaga
ruskega prenosnega oltarja (iz 1. 1670) v rokopisu c. kr. dvorne knjiž¬
nice na Dunaju 8 . L. 1690 je bil imenovan za škofa senjsko-modruškega

1  Pajekov zapisek.

2  Orožen, 1. c. III, 253.

3  Orožen, 1. c. III, 255 in rokopis.

4  AVolfsgruber, o. c., ga ne našteje. Pravi kaplan torej ni bil, mogoče častni kaplan,,
ker so njih imena šele od 1.1656 naprej znana. O. c. p. 141. Gonan je študiral v Gradcu
pri jezuitih in je imel papeško štipendijo. Slekovec, 1. c. 630.

‘ L - 1627 dobil  beneficij sv. Trojice in sv. Lenarta v kamniški farni cerkvi.
Izvestja III, 23 (Slekovec).

5  Orožen 1. c. VIII, 574 in Wolfsgruber, 1. c., 613 .

7  Lep prinos k njegovemu življenjepisu je sestavil J. Voh v Voditelju 1899, str. 142.

"VVoifsgiubei 1. c. 163, 614 in 622. Kakor je razvidno iz ločke krstne knjige je žel. 168 S
imel naslov kanonika senjskega. Slekovec, 1. c. 247 .

* Štev. 8573 in I0,2l4 k . —• Glaviniče najdemo v raznih službah v Avstriji. O.
Frančišek Glavinič  iz Glamoča v Bosni je bil frančiškan in pisatelj, že 1. 1599

49

v hrvaškem Primorju in od papeža Aleksandra VIII.,8. 5. 1670 potrjen.
L. 1697 je potoval na Dunaj, a je moral v Konjicah vsled bolezni
pretrgati pot. Napravil je 2. 12. 1697 oporoko z mašno ustanovo za
konjiško cerkev, tri dni pozneje (5. 12. 1697) je pa umrl. Pokopan je
bil v prvotni rožnivenški kapeli; njegov nagrobni spomenik so pre¬
stavili tudi v novo kapelo (glej str. 36 in sl. 2, IX).

1689—1694. Rudolf Anton grof Coronini,  kanonik.

1695—1703. Wolfgang Weickhard v on Rain,  iz kranjske plemiške
rodbine, sv. rimskega cesarstva in notranjih avstrijskih vojvodin vitez,
gospod na Stermolu in Radlseggu * 1 , doktor bogoslovja, protonotar apo¬
stolski, večni dvorni kaplan, infulirani prošt svetopavelski, konzistorialni
svetnik pasovski, namestili ar hi diakon  na Dravskem polju in ob
Savini. Bil je še precej mlad. Naslov dvornega kaplana je dobil leta
1691, ko je dovršil bogoslovne študije in je hotel promovirati. Da bi
njegove natiskane teze za javno disputacijo bolj odlično izgledale, je
prosil za ta naslov. Toplo ga je priporočala volilna knjeginja ba¬
varska. Cesar Leopold I. mu je 6. jan. 1691 ta naslov podelil, češ:
„J'e od dobrih kranjskih plemenitašev; nimam zoper to pomisleka” (Ist
von guetten Landt Leuthen aufi Cran. Hab danvider kein Bedenkhen) 2 3 .
— L. 1704 je imel že drugi beneficij. Po Weickhardovem odhodu je
prišla župnija konjiška kot komanda k Žički kartuziji. Ta je bila tedaj
tako zadolžena, da so komaj obresti plačevali. Papež Klement XI. je
zato na njih prošnjo s posebnim pismom z dne 4. dec. 1704 jim iz¬
ročil v oskrb konjiško župnijo in sicer za dobo 15 let 8 . Videti je, da
se je to pooblastilo potem zopet za 20 let podaljšalo. Konjiška nad¬
župnika sta torej istodobna žička prelata, za dušeskrbje pa so bili v
Konjicah namestni župniki (viceparochi).

1704 —1730. Gašpar Uwiz,  prelat žički (1698—1730), cesarski svetovalec,
konvizitator kartuzijanskega reda v Nemčiji in na Poljskem.

1730—1738. Melhijor  C ha  ti  11 o n, prelat žički (1730—1749). Kot na¬
mestni župniki se imenujejo v tej dobi: Andrej Ošaben  (1705—1707),
Primož Canlcer  (1707—1714), Fr. Ksav. Schneller  (1714—1716),

klerik v Trsatu, kjer je prvi zapisal in izdal tcrsatsko le«, vo o Marijini hišici in sicer
v latinskem, laškem in hrvaškem jeziku. Za dobe našega š.:. .fu so bratje Glaviniči
študirali v Rušah (Hofrichter, Chronik v. M. Rast, p. 60). Boštjan Glav in ič de
Glamotich  se je 1. 1717 vprvič kot svob. umetn. in medicine doktor poročil v Konji¬
cah s hčerjo Janeza Bartholottija, bivšega prefekta v kartuziji, 1. 1739 pa vdrugič v
Gradcu kot deželni fizik s Terezijo plem. Catharin (Geneal. Taschenb. d. adel. H. Oest.
1905, str. 133). Nikolaj Boštjan Glavinič  je bil vikarij v Ločah in Čadramu ter
župnik pri Sv. Križu pri Slatini, kjer je umrl L 1729 kot protonotar apostolski. Slekovec
324, Orožen, VII, 67.

1  Valvasor, Ehre d. H. Krain, 1877, XIV, 291. Stermol leži med Kranjem in Kam¬
nikom (XI. 561), Radlsegg med Postojno in Reko (XI, 459) — Locka krstna knjiga na¬
šega IVolfganga 1. 1701 kratko imenuje prošta. Bil je tudi JUDr.

2  tVolfsgruber, 1. c. 166. .,Supplicant . . . den Titulam nur zu dem Ende verlangt,
seine bevorstchende defensionem cursus theologiae hiedurch zu ccndecoriren . .“

3  Stepischnegg, Das Kartlhiuser-Kloster Seiz, 1884,

4

50

Franc. Ignacij Orlandi  (1716—1730), Jernej Jankovič  (1730 1737) 1

in Filip Bauchnigg  (1737—1738).

1738—1758. Janez Baltazar a Renzenberg,  doktor bogoslovja in
apostolski protonotar. Bil je Celjan po rodu, od 1. 1698 je študiral v
Rušah, 1716 je prišel za chorimagistra v Ptuj, 1728—1737 je bil nad¬
župnik v Hočah 2 . Njegov grb (sl. 2, X) in portret (str. 40) sta opisana
spredaj.

1759—1771. Frančišek Ignacij Novak.

1772—1797. Karol Sigismund Schreckinger de Neydenberg.
Rojen 1. 1733 v gradu Borlu (Ankenstein), kjer je bil njegov oče
oskrbnik, je bil posvečen v mašnika 1756 v Gradcu. Predno je prišel
v Konjice, je župnikoval pri Sv. Juriju ob južni železnici. V Konjicah
je bil komisarij gorišlcega nadškofa, nato dekan lavantinski in apo¬
stolski protonotar 3 . Njegov rod je najbrž izhajal iz Rožne doline na
Koroškem, ker se Jožef Jurij Schr. de N., nadžupnik in opat pri Sv.
Martinu poleg Slov. Gradca, v svojem portretu pri Sv. Petru na Kronen-
bergu iz 1. 1747 imenuje Korošca.

1798— 1799. J ož e f An ton plem. Jakomini,  sv. rimske države vitez
doktor bogoslovja, apostolski protonotar in dekan. Od 1. 1781 do svoje
smrti 1830 je bil župnik pri Novi cerkvi. Zelo zanimivo njegovo delo¬
vanje je opisal Orožen 4 5 . Konjiško župnijo je dobil 18. 4. 1798, a se ji je
že isto leto odpovedal, vendar pa jo je skoro poldrugo leto oskrboval
(jun. 1798 do 23. okt. 1799).

1799— 1802. Janez N ep. Lenzendorfer,  doktor bogoslovja, apostolski
protonotar in dekan. Rodil se je v Laškem trgu, 1780—1799 je bil
župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Objavil je „Rede am Ge.burtstage
Josef II.“ Tiskal se je govor pri Lechnerju v Gradcu 1. 1776 6 .

1803—1829. Anton Battistig.  Rojen blizu Gorice je do 1. 1789 služil
kot vojaški duhovnik ter se je odlikoval v turški vojski 1. 1788/9
Potem je bil 1789—1803 župnik na Teharjih. „Po telesu orjak, v gospo¬
darstvu pa neizveden in skoro vedno pod sekvestrom“ pravi Rozman

0 njem 6 .

1832—1840. Valentin Miklavc.  Rojen pri Sv. Rupertu pri Velikovcu, je
prej služboval na raznih krajih Koroške, slednjič kot dekan v Veli¬
kovcu, potem v Pliberku, odkoder se je preselil v Konjice.

1841—1858. Anton Terkuč,  rojen v Cerovem pri Gorici, vojaški kaplan,
potem med drugim župnik na Keblu, v Ločah, nadžupnik v Vuzenici,
potem v Šmartnem pri Slov. gradcu, slednjič v Konjicah.

1  Jernej Jankovič se da zasledovati v matičnih knjigah od 1705— 1730 , Jožef Anton
Jankovič, od katerega smo zgoraj podali grobni napis (str. 37), pa od 17 1  —1755 in je
umrl 1758 (Po Orožnovem rokop.).

Po Slekovcu 1. c. 639. L. 1750 je imel Mihael Anton Renzenberg posestvo Širje
pri Zidanem mostu, Schmutz, III, 358.

3  Slekovec, 1. c. 640.

4  Orožen, 1. c. Vlil, 172—178.

5  Po Slekovcu, str. 641.

6  Orožen, III, 341. Navedene besede so Rozmanove.

51

1858—1874. Jožef Rozman,  rojen v Stražišu pri Kranju, je po desetlet¬
nem službovanju kot stolni kanonik lavantinski, postal konjiški nad¬
župnik. Kot neumoren dušni pastir še sedaj živi v najboljšem spominu,
pa tudi v slovstvu je zabeleženo njegovo ime 1 .

1875—1881. Jožef Ulaga,  doktor bogoslovja, rojen pri Sv. Petru pod
Sv. Gorami, poprej profesor bogoslovja v Mariboru, obenem politik in
slovstvenik 2 .

1881—1892. Frančišek Mikuš,  rojen v Gornjemgradu, prej župnik na
Doberni in dekan v Brežicah.

1892—1901. Jernej Voh,  rojen pri Sv. liju pri Gradiču, je bil prej župnik
pri Sv. Martinu v Rožni dolini; koncem 1. 1901 pa je postal stolni ka¬
nonik v Mariboru 3 .

1902 —. Frančišek Hrastelj,  kn. šle. duh. svetovalec, nadžupnik in
dekan, rojen v Dolu pri Laškem, prej župnik v Ribnici na Pohorju 4 .

4. Podružnica sv. Ane

leži na obronku konjiškega grajskega hriba in sicer sredi župnijskega po¬
kopališča, ki se tu v treh terasah (vedno višje ležečih poljih) dviguje (sl. 6
in tabl. 8). Od nje je lep razgled po dravinski dolini in po bregovih po¬
horskih z mnogimi vasicami in belimi cerkvami. Cerkvica je obrnjena proti
jugovshodu in ima eno ladjo s kapelico sv. Florijana na severni strani, pred¬
ložen zvonik in prezbiterij. Zadnji kaže osmerostrani obok, kapelica in ladja
pa imata križne svode. Od zunaj vidimo ob ladji in prezbiteriju pozne pod¬
pornike, pod streho ladje in zvonika okrožnoločni friz. Malo zašiljena okna
v prezbiteriju z oboknicami iz sekanega kamena, a brez krogovičja, se na¬
hajajo tudi v naj višjem zvonikovem nadstropju, okrogla okna v ladji imajo
tovariša tudi na zvonikovem pročelju. Ravnotako so kapiteli tistih slopov,
na katerih svobodno počiva sprednja zvonikova stena, enaki kapitelom pev¬
skega kora in slavoloka. Vsa stavba torej, ki združuje znake gotske in

1  Glaser,  Zgodovina slov. slovstva. III, 135. Skuhala,  J. Rozman, kn. šk. kon-
zistorialni svetovalec, častni korar lavantinske stolne cerkve, dekan in nadžupnik konjiški.
Izgled pravega dušnega pastirja in krščanskega rodoljuba. V Mariboru, 1874. Napo  tn  ik
Jože Rozman v Letopisu Matice Slovenske 1874, 101—110.

J  Glaser, 1. c. III, 135.

5  Glaser, 1. c. IV, 276.

4  Glede naslova  konjiških župnikov je omeniti, da se v srednjem veku imenujejo
plebanus in včasi, posebno v XVII. stol. tudi reetor ecclesiae. Weickhard a Rain (1695—
1703) se nazivlje cesarski župnik (caesareus parochus), žički prelat Gašpar Uvviz (1704—
1730) pa nadžupnik  (archiparochus). Šele od tedaj je ta naslov v rabi in ni nastal
vsled tega, da so se iz glavne župnije izluščile manjše župnije. Hočki župniki si pride-
vajo ta naslov od 1. 1632 naprej, laški od 1. 1722 (Orožen, 1. c. I, 308 in IV—2, 143),
vuzeniški od 1. 1703 (Voditelj, 1905, 171), slatinski od 1. 1752 in rogaški od 1. 1757.

Glede jezika in domovine je večina srednjeveških župnikov nemškega pokolenja,
v XV. stol, kar štirje (ali še več) iz pasovske škofije (Gornja in Nižja Avstrija), nekateri
so bili Lahi (oba De la Torre), drugi pa imajo latinska imena, iz katerih se ne da nič
sklepati. V novi dobi so zopet v velikem številu zastopana nemška imena domačih ple¬
menitašev, potem Korošci, Kranjci, Goričani in Istrijani. Prvi štajerski Slovenec
je šele dr. Ulaga (1875—1881).

4 *

52

renesanske dobe, je enotna in istočasna — iz druge polovice XVI. stol. Tudi
dve mali veži ob straneh zvonika, katerih polne loke nosijo toskanski stebri,
sta prvotni. Edino dolga veža pred zvonikom, ki sloni na okornih slopih
in ima segmentne loke, je pozneje pristavljena. Na njej je na pročelju vzi¬
dan kamenit grb viteza  Ivana Khifila, ki je od 1. 1572 imel konjiško gra¬
ščino v svoji lasti in je bil 1. 1592 povzdignjen v baronski stan s ,.pomno¬
ženim in poboljšanim grbom.“ Ako je torej ta veža postavljena že pred
1. 1592, potem mora biti cerkev nekoliko starejša. S tem se strinja, da se
imenuje že v konjiškem graščinskem urbariju iz 1. 1570 kot lastnica vino¬
gradov v Ritoznoju in Pipenbergu pri Slov. Bistrici'. Posvetitev se je nek¬
daj (1. 1570) obhajala osmo nedeljo po Binkoštih. Za Jožefa II. so cerkev
zaprli, njeno opravo pa, med drugim tudi truplo katakombskega mučenika
sv. Agapita, so razdali drugim cerkvam. Glavni oltar je neki prišel v fran¬
kolovsko cerkev, omenjeno sv. truplo pa 1. 1794 v Novo cerkev 1 2 . A že
1. 1799 je smel konjiški nadžupnik in dekan cerkev zopet blagosloviti.

Oltarni nastavki so bolj priprosti. Oni glavnega oltarja  je bil
prej neki pri župnijski cerkvi, kar bo veljalo pred vsem o stavbinskih členih,
stebrih in atiki ter dekorativnih vazah, spada pa v zadnja desetletja XVIIL
stoletja. Starejši je ličen kip sv. Katarine Aleks, na atiki. Svetnica se suka
s telesom na nasprotne strani, obleko ima razpoloženo v lepih gubah in
je bila narejena v prvi polovici XVIII. stol. Tehniško mnogo manj vredni,
glede oprave neokretni in v izrazu prazni so trije glavni kipi — sedeče
sv. Ane, ki uči D. Marijo, sv. Jožefa, kot Marijinega deviškega ženina in
kralja Davida, kot njenega rodovnega očaka.

Najstarejši je nastavek oltarja sv. Florijana.  Z rastlinami opleteni
stebri z angelskimi glavicami na podnožkih in frizu popolnega ogredja ka¬
žejo na drugo polovico XVII. stol. V atiki je sv. Trojica; Bog oče ter Bog
Sin skupno držita krono, da bi venčala Marijo. Marijina podoba je morala
biti nekdaj središče nastavkovo. Završuje se oltar s tremi prikupljivimi,
bogato kodrastimi angelčki v polni rasti z živahno nagubano obleko, ki so
označeni kot Gabriel, Mihael in Rafael. Ta, dandanes nerodno preslikani
nastavek, zasluži, da bi se obnovil v prvotnem okusu. Slika sv. Florijana na
sredi z okvirjem vred, potem angelčka s svečnikoma ter križ so poznejše
delo. Konjiški kronist Rožman je čital na tem nastavku še napis, da ga je
dal napraviti ldobučarski ceh celjskega okrožja 1. 1657.

„Gott und unserer lieben Frauen und S. Michael zu Ehren hat diesen
Altar lafien machen ein ganz ehrsames Handtverk der Herren und Meister der
Hutmacher im ganzen Viertel Cilli, ihnen und ihren Nachkommen zu ewiger
Gedachtniss. Cilli, am 1. Mai 1657. Christian Leibner, Primos Jakolitsch.“

Torej tudi ta nastavek Marijinega venčanja je došel semkaj iz katere
druge cerkve — ali iz župnijske v Konjicah ali iz Celja, se ne da dognati.

Isti muzejski — značaj ima tudi zadnji nastavek, posvečen sv. Križu,,
ker je sesta vljen iz raznih, za druge oltarje narejenih kipov. Edina zadnja

1  Prepis kan. J. Pajeka.

2  Orožen, 1. c. VIK, 87. Voh, Truplo sv. Agapita mučenika v Novi cerkvi. V Ma¬
riboru, 1882.

53

Sl. 6. Konjice. Tloris podružnice s. Ane.

Merilo 1 : 200.

Na steni visi čedna slika (105 cm  vis.: 72 cm)  Žalostne M. B. v prvot¬
nem okvirju, ki mora biti delo kakega južnoštajerskega slikarja iz XVII. stol.
Navzlic anatomičnim napakam je delo v barvah in v Marijinem izrazu prav
skrbno in zanimivo (tabl. 9)'.

V sredi ladje je rakev tatenbaške rodovine;  na krilni plošči
se še pozna njen grb in pa nekatere črke, iz katerih se da sklepati, da se
v napisu omenja baron Ivan Krištof (f 1626)-. Grobnico so torej napravili
šele pričetkom XVII. stol.

Na stenah sta vzidana še dva kamenita spomenika, ki obstojita vsak
iz atike z grboma, iz friza spodaj in iz napisne plošče. Spomenik na se¬
verni steni (260 cm  vis.: 96 cm)  ima grb tatenbaški (poševno bruno iz
krznovine, sl. 2, V) in drug grb (kronan, proti levi obrnjen samorog), morda

stena se je nalašč zanj pripravila. Križ je poznejše delo, kipi Boga Očeta
na vrhu, sv. Apolonije in sv. Lucije poleg križa so neokretne tvorbe. Edino
zanimiva je pod križem slika od smrti vstalega, celo oblečenega Zveličarja
v okvirju iz XVIII. stol., ki je bila nekoč najbrž na atiki kakega nastavka.

Prižničina  ograja je okrašena z reliefi, ki (od leve na desno) pred¬
stavljajo 1. Janeza Krstnika, ki Judom pridiguje, 2. prizor zadnje večerje,
ko Kristus napove Judeževo izdajstvo in 3. dvorano z dvanajstimi apostoli,
od katerih eden na sredi sedi in premišljuje (ali je morda to D. Marija?),
eden pa stoje pridiguje (sv. Peter?), tako da imamo najbrž pred seboj sliko
prihoda sv. Duha. Kakšna zveza je jmed temi reliefi in odkod so?

> Več o njem glej v Voditelju I9f>s.

2  Fr(eiherr) (Joha)nn Chr(istoph) . . . (Tri)bnegg rum. k(ayserl) . . .

54

grb žene. Na frizu Je v sredi križ z Marijo in Janezom spodaj ter
jeruzalemskim mestom v ozadju. Pod križem kleči tatenbaška družina —
oče s štirimi sinovi na levi, troje hčera brez matere na desni. Napis pod
to predstavo je vzet iz pretresljivega himna Jakopona iz Todija o poslednji
sodbi („Dies irae“), ki se poje pri mrtvaških mašah. Besede so izbrane prav
primemo in se nanašajo na križ:

Q\ARES \E SEDISTI LASS 9  REDEMISTI CRVCM PASS 9  TaNT,

LABOR NON SIT CASS 9 *.

Glavni napis pa poroča o Sigmundu Tatcnbaškim, ki je umrl 1. 1594.

Hie Rvet Der Edl Vnd Gestre^g-

Hsrr Sigmvnd Tattenpeck Zvm Wolimbl
Kvnigsperg Vnd Gona viz Pfandtinhaber
Der HerrschaffT Landtsperg Vnd Wisel so
In Gott EntschlaffEn Ist Den xii Febrvarii
Im Iar MDXCIV Dessen Vnd AllEN Christglav:
bigen Selen Der Au-mechtige Gott Ein
Frolige Avferstehvng Verleihe- Amen

Na grbih in na mestu jeruzalemskem se še opazijo ostanki barv — črne,
rumene in zelene; spomenik je bil gotovo v okusu tedanje dobe živahno'
pobarvan in morda še deloma pozlačen. Tako bi se pri priliki tudi lahko
prenovil, a seveda bi se moral prej dognati pomen grba s samorogom, ker
od pomena so odvisne tudi predpisane barve.

Spomenik na južni steni je nekoliko večji (320 cm  vis.: 135 cm)  in
ima na vrhu grb tatenbaški ter grb Reschev, ker je bil tukaj pokopani Ivan
Krištof Tatenbach oženjen z Judito Resch 1 2 . Na okrasju tatenbaškega grba
je omeniti morska devica, ker se podobno nahaja kot nositeljica kropilnika
v župnijski cerkvi.

Pod križem klečijo na frizu na levi: viteški oče s polno brado in rožnim
vencem v rokah in z osmerimi sinovi, na desni pa mati s štirimi hčerami in
dvema detetoma v plenicah. Friz nima napisa. Na glavni plošči pa čitamo:

Dis Epitaphivm Ist Gott Dem Allmechtigen Vnser
Lieben Fraven Vnd Sanchve Annje Zv Ehrn Weiland
Dem Wolgebornen Hern Hern Iohann Christopien
Freyiiern Von Vnd Zv Tattenpach Avf Ganovitz Zvn Landsperg
Wisel Herberg Vnd Tribnegg Rom • Ka y • May • Geavester Rath,
Welceer Den 2. Aprilis Des 1627 Iars In Gott Seligcilich (!) Ent
SCHLAFFEN, VON SEINE NaCHGELASE HeRNEN  SoHNE Z V EiVI

ger Gedachtnvs Avfgericht Wordn, Desse Seele Der Almech
tige Gnedig Vnd Barmherzig Sein Vnd Mit Alle Cfrisglavbige

EIN froliche avferstevng verleichen wolle amen-

1  Quaerens me sedisti lassus, Redemisti crucem passus, Tantus labor non sit cassus.

2  Zahn-Bartsch, 1 . c. str. 101.

55

5. Konjiški grad

je precej obsežna razvalina (dolg. ok. 160 m,  šir. 60 m)  in obstoji iz starejše,
srednjeveške stavbe (v tlorisu sl. 7 s črnimi zidovi) in pa iz utrdb, s ka¬
terimi so jo opasali v novi dobi. Dandanes prihaja dvojna pot k gradu
(tabl. 10): steza iz trga po strmini na severu (pri a), kolovozni pot pa od
juga (b—b'), obadva pa se strneta pri vratih d, prvotni vhod pa je bil menda
na jugu (pri c), kjer stopa zid nalašč v voglih na izven, da bi se dala vrata
lažje braniti. Morda vodi od vrat pod E obokan hodnik, ki se iztega v
prostor D. Pozamezni deli stare stavbe so: Glavni stolp (B), potem stano¬
vanja s sobami (D, C, E in morda tudi G in K). Sobe C, D, E so v pritličju,
sosednji prostori E, F, H (v tlorisu poševno prečrtani)pa so obokani in vrh
njih je — torej v prvem nadstropju — travnik in gozd. Dvorišče I pa se
zopet vidi v pritličju; pri e vodi iz njega v stanovanje mal hodnik 1 . Zapadni,
južni in vshodni zunanji zid prvotnega gradu je 2 m  debel; na vrhu se konča
z doprsnim zidcem, za katerim vodi hodnik, ki nas na vshodu pelje v tretje
nadstropje glavnega stolpa.

Glavni stolp je v tlorisu popolnoma nepravilen peterokot. Visok je še
okoli 16 m  in ima pet nadstropij. V prvem nadstropju vodijo vanj vrata od
severa; pristopna so bila samo z lestvico; mogoče pa je bil tam samo pomol.
Stropi so bili leseni, eden obok pa baročno kupolnat. V zadnjem nadstropju je
še okno s kamenitimi oboknicami. Oboknice sob C in D so pa izluščili in
nekam v trg ali v Trebnik odnesli. V zemlji pod stolpom bo najbrž še klet
ali ječa; gotovo pa ni, ker stoji na živi skali. Vsiljiv duh po gadih vlada
v tem prostoru. Tako se časi izpreminjajo.

Stari grad so prezidali v XVI. stol. in sicer najbrž za oskrbnika Adama
Svetkoviča. Prvotni grad je zavzemal vrh hriba, tedaj pa so utrdbe razteg¬
nili tudi po bokih. K glavnemu stolpu so prizidali na vshodu in precej
nižje polukrožni rondel A s 4 m  debelim in 7 m visokim zidom. V pritličju
ima tri line za topove, v nadstropju 4, zgoraj pa je bila menda ostra streha
z obrambnim hodiščem ob zidu in zobci (Zinnen). Osem do trinajst metrov
proč od starega južnega obzidja so napravili nov, deloma s podporniki pod¬
prt zid, ki je imel celo red strelnih lin za puške. Te se še dobro vidijo
med T in L. V sredi tega zida stoji polukrožen stolpič T, ki je menda služil
za manjše topove. Iz rondela so obstreljavali sovražnika, ako se je bližal
po cesti na vshodni strani gradu, iz stolpa T pa, kadar je bil že za gradom
in je hotel priboriti si vhod. Pred tem zidom se še deloma pozna 5 m  širok
jarek, od zunaj spremljan od nasipa, ki je tu pa tam (n. pr. R in S) podzidan.

Naj zapadni strani je že pred preustrojitvijo gradu stalo veliko, dvonad¬
stropno poslopje L, morda iz XV. stol., ki je imelo velik podzidan pomol in
je radi svojih prostornih sob in širokih oken služilo morda kot gosposko
stanovanje. S starim gradom je bilo z zidcema V in U zvezano, pred njim
proti zapadu po so napravili v XVI. stol. jarek M, ki je bil koncem tudi z

* Piper, Die oesterr. Burgen, V. pravi, da so v obzidju dvorišča okna, a so le
nepravilne luknje, napravljene od zakladokopov, ali pa nad obhodom — strelne line za
topove. Ravnotam je objavil tloris  konjiškega gradu, ki pa je netočen in površen.

56

zidom zaprt. Na skrajnem pobočju hriba vrh strmin je 20 m  dolg zid s 5 m
širokim jarkom N zadi; od tukaj so lahko s puškami obstreljevali sovražnika,
ki bi se bil hotel približati skozi spodaj ležečo sotesko.

Kaka je bila severna stran prvotnega gradu, moremo dandanes le slu¬
titi. Severni zid sob C, D in E je namreč prislonjen k ostali stavbi in je
imel nekdaj velika okna s kamenitimi, sedaj izluščenimi oboknicami. Na¬
redili so ga torej šele v XVI. stol. Videti je, da je prvotno grad na severu
stal na živi skali, kakor se še sedaj kaže v podnožju glavnega stolpa v
prostoru A. Ko so pa grad prezidali in so bojno črto okoli in okoli od¬
maknili proč od starih stavb, so na severu nasipali dvorišče Z. Le tako si
moremo tudi razložiti, da leži Z za 5 m višje, ko spodaj idoča steza a d.

Kakšen utis je napravil grad od severne strani, vidimo iz Vischerjevega
bakroreza (tabl. 10) pribl, iz 1. 1680. Rečemo, da nam slika poda samo po¬
vršen utis, podrobnosti so vse krive. Ker se grad od 1.1680 gotovo ni nikdar
več prezidaval, bi se morala ta slika in današnji tloris strinjati. Kdor pa
natančneje oboje primerja, vidi da Vischer stavi stolpe, kjer jih ni. drugod
pa, kjer so, jih opušča ; iz okroglih stolpov nareja štirivoglate, iz štirivoglatih
hiš pa okrogle stolpe. Pri rondelu stoji v njegovi sliki na severu zid v
pravem kotu na izven, v resniei pa ni o tem na licu mesta niti sledu. Mož
je grad le približno narisal, bakrorezec pa je doma risbo iz domišljije spo-
polnil ali tudi prevstvaril. Kako samovoljno je postopal, se vidi iz tega, da
je Vischer naš grad tudi narisal v svojem zemljevidu iz l. 1678 in sicer od
južne strani, a glavni stolp stoji sam zase, daleč proč od stanovanj ! l

V gradu je bila tudi kapela sv. Miklavža*.  L. 1490 se imenuje
kaplan Lenart. V 1. 1542 in 1544 je polagal o nji račune kaplan Valentin
Faschang. Imel je prosto stanovanje v nadarbinski hiši z vrtom, travnikom
in 16 podložniki v Pobrežah in Poleni. Obenem je užival tudi nadarbino sv.
Barbare pri Konjicah. L. 1545 je bil že kaplan pri mariborski župnijski
cerkvi. Mogoče, da ni dobil na gradu več naslednika. Zakaj 1. 1570 izvemo,
da je imel tedaj sv. Miklavžu podložne kmete v zastavi Ferdinanda pl. Kolonič,
najbrž sorodnik konjiškega grajskega oskrbnika iz 1. 1544 t. j. v dobi Fa-
schangovega odhoda. Ker se davki niso več plačevali, se pravi, so dali
deželni stanovi beneficij v zastavo. V protireformacijski dobi se je nadarbina
vtelesila v nadžupnikov beneficij. Iz 1. 1680 vemo, da je moral zato nadžupnik
vsak petek maševati na gradu, na praznik sv. Miklavža pa s pomočniki in
šolnikom imeti slovesno opravilo. Gospoda pa jih je morala pogostiti z

’ Slikovit in deloma nenatančen pogled na razvalino od južnovzhodne strani je

izšel v Gradcu 1.1863 in je ponovljen v Janischu 1. c. I 354.

1  ® * * * * v - Miklavž se rad nahaja kot patron na gradovih in hribih (Reitlechner,
Patrozinienbuch, 1901). Pisatelju so znani razven konjiške grajske kapele še enaki pa-

trociniji v Lin dečku, Reichenburgu, Faalu in v Riegersburgu. Sv. Pankracija  so častili
v Jamniku, na I lanini, v Framu in v Slovenjem gradcu; sv. Lenarta  v Forchtenecku,
apostola sv. Andreja  v zgornjem celjskem gradu, sv. Filipa in Jakoba  v Podsredi,

v novejši dobi pa prevlada češčenje Marije Device  (spodnji celjski grad, Lemberg pri
h., cerkvi, Doberna, Dobemica itd.), nahajajo se pa tudi različni svetniki (sv. Anton,
Florijan, Barbara in Janez Nep., sr. Družina).

57

Sl. 7. Konjice. Tloris konjiškega gradu.
Merilo 1 : 800.

58

zajuterkom. Ta nadarbina se imenuje še 1. 1753 kot del nadžupnikovih
dolžnosti in dohodkov 1 .

Konjiškega gradu

Lastniki:

0. 1148—1329 Konjiški gospodje.
1329—1385 Gosp. Wilthausen.
1385—1406 Gosp. Devinski.
1406—1469 Grofi Walsee.
1413—1417 Štaj. vojvoda Ernest Žel.

1469—1576 Deželni knez.

1576—1592 Ivan pl. Khifil.

1594—1597 Nadvojv. Ferdinand.
1597—1670 Tatenbachi.

1670—1685 Cesar.

1685—1692 Iv. Krištof in Oton Frid.
Tatenbach.

1692—1783 Žički kartuzijam.

1783—1828 Verski zaklad.

1828— Knezi Windischgratz.

Oskrbniki in zakupniki:

1386 Ivan Zekorn.

1432 Lenart Wolf.

1448—1452 Daniel Kolnitz.

1458 Žiga Spauer.

1464 Ulrik Schandel.

1479 Ivan Siissenheimer.

1480 Bernard Lichtenberger.

1484 Fridrik Holleneger.

1490 Franz Prager.

1494 Seifried Rattenberger.

1494 Jurij Usung.

1497 Jurij Scharf.

1514—1533 Adam Sch wetk o witz
in žena.

1533-0. 1562 Gregor Regali.

1550 Ivan Hainer.

1551 Iv. Hoyos pl. Stixenstein.

1562—0.1572 Ivan  Krst. Valvasor.

Jnocenc pl. Muskon.

1572—1576 Ivan pLKhifil.

1592—1594 Sigmund pl. Tatenbach.
Krištof Prunner.

Simon Juda Stupan.

Konjiški gospodje  nastopijo v zgodovini v sredini XII. stol. kot
premožni plemiči. Od grofov Sponheimov, ki so imeli posestva v konjiški
okolici, katere je podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili
podložni ali ministerijalci deželnega kneza. Leopold Konjiški je vojvodu
Otokarju prodal Žičko dolino za novo kartuzijo. Bratje Ortolf, Otokar in

1  Po Pajekovih prepisih davčnih napovedi iz 1.1542 in 1544 ter urbarijev iz 1.1490,
1570 in 1680.

59 '

Leopold šobili najbrž njegovi sinovi. L. 1182 so dovolili kartuzijanom svo¬
bodno ribištvo v Oplotnici in Dravini. Ortolf je bili. 1191 komornik dežel¬
nega kneza. Ko se je 1. 1207 vojvoda Leopold mudil v kartuziji in so se;
zbrali sosednji plemiči okoli njega, ni bilo Ortolfa zraven — menda je bil
že mrtev. Njegov brat Otokar je i. 1206 daroval kartuzijanom dvoje po¬
sestev v Oplotnici. Najmlajši brat Leopold si je 1. 1230 izposodil 100 mark
fenigov od gornjegrajskega opata in se je v zahvalo odpovedal advokatstvu
čez nekatera benediktinska posestva. Na smrt bolan je poslal v kartuzijo
po priorja Petra, ki ga je tako lepo opominjal k pokori, da je bolnik želel,.,
če bi ozdravel, vstopiti kot menih v kartuzijo. Ko mu je to dovolila žena
in se zavezala tudi sama vstopiti v kak samostan, je prior oblekel Leopolda
v kartuzijansko haljo v navzočnosti konjiškega župnika in več plemenit-
nikov, Leopoldova sinova (Ortolf in Leopold) pa sta kartuziji darovala dvoje,
kmetij v Laznici (1. 1234) 1 . VI. 1192—1197 so imeli Konjiški gospodje (torej
imenovani trije bratje) od krškega škofa tudi grad Rogatec s 600 kmetijami:
v oskrbi kot fevd. Prej so imeli od škofa ta fevd deželni knezi, a vojvoda
Leopold ga 1. 1192 ni hotel več sprejeti 2 . Leopoldov sin Ortolf se imenuje
kot priča še 1. 1245 obenem s svojim sinom Leopoldom 3 . Ali je ta Leopold
živel do 1. 1319 in učakal skoro stoletno starost, ni nemogoče, ker sta
njegova sinova 1. 1306 že samasvoja gospodarja in očeta ne preživita dolgo.
Mogoče pa je tudi, da moramo mesto tega stoletnega Leopolda postaviti dvar
očeta in sina. Neki Leopold torej nastopi v listinah 1. 1280 4 * , 1293 in 1294;
leto 1296 je prodal kartuzijanom 4 kmetije na Pohorju pri stari razvalini
Kozjerep, 1. 1306 pa je naprosil odlične može, ki naj bi določili mejo med
kartuzijo in posestvi njegovih sinov Leopolda in Ortolfa. Kartuziji je daroval’
dohodke v Draživasi in Stranicah, 1. 1319 pa 8 lastnih kmetij v Draživasi
proti temu, da ga bodo, kakor njegovega očeta, pokopali v gornjem samo¬
stanu 6 . Tudi njegov sin Leopold V. je napravil ustanovo v kartuziji in sicer
1.1337 za večno obletnico; založil jo je s posestvi v Draživasi 6 . Brat njegov
Ortolf pa je bil oženjen z Diemuto. Kot udova je obenem s sinom Ortolfom
1. 1329 prodala grad plemičem Wilthausen 7 . Dediči so obdržali še trg im
druga posestva, ki pa so se tudi čedalje bolj manjšala. Trije bratje Ortolf,
Henrik in Leopold (čegavi sinovi so bili, ni izporočeno) so posestva skupno-
upravljali. L. 1345 je kupil Ortolf od Blumensteinskih dedičev Dobrotno vas,
1.1357 so pritrdili vsi trije bratje darilom, ki jih je dal kartuzijanom njihov
sorodnik Leopold (morda 1. 1337), 1. 1362 pa so jim prodali 6y 2  kmetij v
Železniku, Klokočovniku, Garbačecu in Svibovici z gorninsko pravico za
300 gold., slednjič so 1. 1365 napravili v kartuziji za se in svoje stariše

1  Zahn, UB, I—III.

* Orožen, 1. c. VIT, 186.

5  Zahn, UB, II, 556.

4  Zahn-Bartsch, 1. c. 161.

‘ Muchar, 1. c. VI, 109, 162, 216. Leopolda, ki je umrl po 1. 1234, so zato pokopali-
v gornjem samostanu, ker je umrl kot redovnik in ne kot lajik.

e  Stepischnegg, Das Karthauser-Kloster Seiz, 1884, str. 38.

1  Schmutz, 1. c. 518 in IV, 362.

>60

•mašno ustanovo in dali zato več kmetij v Draživasi’. Najstarejši brat Ortolf
je umrl 1. 1370. Njegov grobni kamen je v konjiški nadžupnijski cerkvi
(glej str. 33). Njegova žena se imenuje 1. 1373 kot udova in je prebivala
v Jamniku. Ostala dva brata Henrik in Leopold sta ravnotako skupno go¬
spodarila. Že 1.1368 sta kupila od mariborskega Žida Muschela posestva v
Zrečah, koja je imel nekdaj Dietleib iz Gavač'-. Nakup posestva Zreče jima
je potrdil vojvoda Albrecht III. 1. 1372 * * 3 4 . Kot lastnika trga in patrona župnijske
cerkve sta 1. 1374 dovolila župniku, da je sprejel od patriarha mu naklonjene
desetinske dohodke v pilštanjskem okraju*. Videti je, da je brat Henrik
pred 1. 1389 umrl in da je Henrik, ki se omenja 1. 1398 kot priča v Jam¬
niku njegov ali pa Leopoldov sin 5 . Leopold namreč po 1. 1389 sam gospodari,
ali pravzaprav zapravlja. Žički kronist ga imenuje zadnjega konjiškega
dinasta (plemiča) 6 . L. 1389 je zamenjal z Hugonom Devinskim vas Osrednik
pri Jamniku in dvorec v Zrečah proti vasi Pobreže pri Konjicah; od iste
vasi Pobreže je dal 1. 1395 eno kmetijo nekemu Kolomanu. Kartuzijanom je
dal 1. 1390 najprej eno kmetijo pod gozdom v Perovcu, potem pa s svojo
ieno Nežo dvor v Zrečah poleg cerkve in posestva v Osredku, Snubcu,
Bohorini in drugod kot mašno ustanovo 7 . Popel Vitanjski je bil na ta zreški
dvorec posodil gotovo svoto denarja; zato bi bil podaritvi lahko ugovarjal.
A se je udal in je prejel od kartuzijanov povrnjenih 22 funtov dunajskih
beličev.

Kartuzijanom v Bistri na Kranjskem je Leopold podaril leta 1391
nekaj posestev pri Vranskem 8 , kartuzijanom pri Žičah 1.1395 vas Pristovo
pri Konjicah, kapelami Filipu v Jamniku pa je prodal 1. 1397 en travnik.
Slednjič je prodal tudi svoje davščine in pravice v konjiškem trgu za 550
funtov.

Za gradom konjiškim (1. 1329) je šel s tem tudi trg iz rok te slame
rodovine, ki je prebivala, kakor je videti, zadnja desetletja v Jamniku. Poleg
gospodarske moči je gotovo usahnila tudi njih fizična sila in 300 let po
nastopu prvega konjiškega gospoda slišimo tudi o zadnjem (Erazem 1. 1448)
in pa, da je njihov grb, ko je izumrl rod, prešel pred 1. 1455 na Gradnerje.
Čuden slučaj, da so ga od Gradnerjev dobili (1. 1526) Windischgratzi, ki so
z 1. 1828 prišli v last konjiškega gradu — zibelke konjiških plemičev. Ta
grb pa je poševno črno bruno na belem polju (glej sl. 2, štev. III). Še 1. 1206
je bil grb rastoča lilija 9 .

Slednjič podamo poizkus rodovnika:

* Muchar, 1. c. VI, 340, in 362 in 375.

* Schwandner, 1. c. Gavače = Košak pri Sv. Kunigundi nad Mariborom. Zahn,
ONB, p. 109.

3  Muchar, 1. c. VI, 394.

4  Muchar, 1. c. VII, 4.

5  Muchar, 1. c. VII, 64.

3  Stepischnegg, 1. c. 42.

7  Muchar, 1. c. VII, 42.

8  Sciimutz. Hist.-top. Lex. v. Steiermark, 1822 p. 518.

9  Zahn-Bartsch, 1. c. 160.

Leopold I
1165

6t

Ortolf I Otokar I Leopold II

1164—1202 1  1181—1213 1182—1234

Ortolf II Leopold III

1234—1245  1234

Leopold IV

_1245 — 1319 _

Leopold V Ortolt III

1306—1337 1306—1329

žena Dimuta

Ortolf IV Henrik Leopold VI

1330—1370 1357—1389 1357—1397

Razven teh se imenujejo še Gotschalk  1. 1181, potem Leutold'
1.1306, ki je podaril studeniškim dominikankam troje posestev v Novivasi
in Hartu (?) za svojo hčer AVendelburgo, ki je bila tam redovnica 2 , nadalje
Reinhold,  ki se je 1. 1308 odpovedal vsem pravicam do desetine v Novi¬
vasi in pri Trebniku 3  in Nikolaj,  dominikanski prior v Ptuji 1.1357 4 .

Videti, da je že začetkom XIV. stol. del konjiškega gradu prišel v roke
gomještajerskih Lichtensteinov.  Brata Oton in Rudolf, oba vplivna
državnika, sta 1.1312 svoj delež hiše 6  konjiške prodala bratoma Henriku in
Albrechtu Wilthausen.  Ves grad pa je postal last tega rodu 1.1329, ko
je Ulrik Wilthausen s svojimi brati (Albrechtom, Henrikom in Bertoldom)
dokupil še preostali delež od Ortolfove udove Dimutc in njenega sina Ortolfa
za 270 mark graškega srebra. S tem zagospodujejo na gradu in deloma tudi
v konjiški okolici viltuški gospodje za kakih petdeset let. Svoj rodovinski
grad so imeli ob Dravi zapadno od Maribora, blizu Kamnice. V zgodovini
nastopijo z 1.1209 in sicer so bili v sorodstvu z rodovino Krumbach, lastnico
gradu Talberg pri Friedbergu ob ogerski meji in z rogaškimi gospodi. Sofijo
Rogaško so podpirali pri ustanovitvi studeniškega samostana. V konjiškem
gradu je gospodaril Henrik Wilthausen in je užival precejšen ugled. Najdemo
ga kot razsodnika, pa tudi kot pričo v listinah iz 1. 1335, 1357 in 1362.
Njegov bližnji sorodnik je bil krški škof Ulrik Willii usen (1345—1351) r ’..
Sicer pa tudi viltuški gospodje niso imeli sreče z gospodarstvom. Lita se,
da sta morala Henrik 7  in njegova žena Katarina plem. Lichtenstein gradova
Konjice in Ivenco (Eibiswald) 1. 1365 izročiti celjskima grofoma  Ulriku

' Ortolf je pred 1. 1164 priča v neki svetopavelski listini. Schroil, Urk. Reg. v. S.
Paul, p. 36.

2  Muchar, 1. c. VI, 163.

3  Muchar, 1. c. VI, 170.

4  Muchar, 1. c. VI, 340.

5  Za Haus=Burg, grad prim. ime „Haus-am-Bacher“ in Pipcr, Burgenkunde, 1905,

str. 3.

6  Krones, Die Freien v. Saneck, 1883, I, 22, 156. Muchar, VI, 192, 390.

7  Schmutz, 1. c. I, 302 und 516. Imenuje se sicer Ivan W., a tu omenjena Katarina
je bila množena z Henrikom. (Muchar, 1. c. VI, 390).

62

in Hermanu radi dolžnih 325 gld. Gotovo sta ju kmalu rešila. Henrik je
preživel svoje sorodnike in jih je podedoval; za Albrehtom W. je n. pr. dobil
grad Štatenberg. Ob svoji smrti, ok. 1. 1370, je zapustil udovi Katarini ter
-svojima otrokoma Rudolfu in Anici štiri gradove Ivnico, Štatenberg, Freuden-
berg in Konjice.

Ko se je 1. 1375 Anica omožila z udovcem Hugonom VI. Devinskim,
je prevzel njen brat Rudolf vse štiri gradove v lastno gospodstvok Hugon
Devinski  je zaukazal stotnikom teh gradov, da jih ne smejo nikomur
drugemu izročiti nego Rudolfu. (Ali je bil Hugon morda varih mladoletnega
Rudolfa in Anice?) Za doto je obljubil Rudolf sestri 1000 funtov in
sicer iz grada in trga Ivence, od teh jih bo vsako leto plačeval po sto
funtov, mož Hugon pa je za jutrnjo dal zapisati 2000 funtov iz grada Maren-
berg, ki ga je imel v zastavi od avstrijskih vojvodov, in sicer bo vsako
leto dajal po 200 funtov. L. 1377 pa je Rudolf sklenil na Dunaju z Hugonom
dedno pogodbo, vsled katere naj pripadejo štiri omenjeni gradovi sestri Ani,
če bi brat Rudolf umrl brez dedičev, in če bi umrla tudi Ana brez otrok,
naj preidejo na rodbino Lichtenstein (mati Katarine je bila namreč iz tega rodu).
Ta pogodba se je kmalu izpolnila. L. 1385 je namreč Rudolf Wilthausen
umrl, štirje gradovi Ivenca, Štatenberg, Freudenberg in Konjice so postali
popolna last Hugonova. Ivenko je že 1. 1377 imel v zastavi.

Hugon VI Devinski je bil najslavnejši potomec te podjetne rodovine * 1 2 .
Grad Devin (Duino, Tybein) leži severno od Trsta pri izlivu reke Timave
na skalnati obali Jadranskega morja in je še dandanes precej dobro ohranjen.
Devinski rod nastopi v zgodovini 1. 1139. Počasi je obogatel. Njegovo
ozemlje je segalo od ustja Timave do mesta Reke ob kvarnerskem zalivu.
Imel je tudi gradove po Kranjskem in vpliv na Štajerskem. Hugonov oče
Jurij je bil oženjen s Katarino iz rodu Ptujskih gospodov. Dočim pa je še
Jurij 1. 1334 prisegel zvestobo oglejskemu očaku, se je Hugon VI odpovedal
1. 1366 cerkvenemu fevdništvu in je stopil pod nadoblast avstrijskih vojvod
Albrechta III. in Leopolda III. Kaj je hotel patriarh storiti? Se vojskovati?
Saj še domačih plemenitnikov ni mogel krotiti, avstrijskim vojvodom se za¬
meriti je bilo pa tembolj nevarno. Za Avstrijo pa je bil prestop Hugonov
velikega pomena. Avstrijska nadoblast se je s tem razširila do Jadranskega
morja. Ko je Trst 1.1382 vdrugič prosil za avstrijsko varstvo, mu je postavil
vojvoda Hugona Devinskega za glavarja, nam že znanega Popela Vitanjskega

1  Pichler Rudolf, II castelo di Duino. Trento 1882.

2  Rodovnik Devinskih po Pichlerju, vkolikor pridejo za nas v poštev:

Jurij Devinski
1323-1343
ž. Katarina Ptujska

Hugon VI
1344-1391

1. ž. Ana Walsee f 1373

2. ž. Ana \Vilthausen
1375—1396

Reinprecht f ok. 1391 Hugon VH f pred 1 .1399

63

pa za namestnika. V avstrijski službi se je Hugonov vpliv povzdignil, pa
tudi premoženje povečalo. Kot mejni grof je zapovedoval v markah Treviso in
Pordenone na Italijanskem, kot grof v Istri, kapitan v Trstu in deželni glavar
na Kranjskem. Od vojvoda je kupil več gradov na Koroškem, na Štajerskem
pa gradove Slovenjigradec, Marenberg in Vuzenico. Po svoji ženi Ani Wildhaus
je dobil Ivenco, Štatenberg, Freudenberg in Konjice. Pilgrim, nadškof solno-
grajski, mu je 1. 1387 izročil grad in mesto Ptuj v oskrb. Ker je bil konjiški
trg z advokacijo (varištvom) cerkve sv. Jurija še vedno v rokah Konjiških
gospodov, je Hugon vse tozadevne pravice odkupil od Leopolda Konjiškega
za 550 funtov. Vsled tega ga je konjiški župnik Peter 1. 1389 pripoznal kot
variha župnijske cerkve in mu je obljubil v znak podložnosti plačevati vsako
leto 3 marke srebra. Za oskrbnika je postavil Hugon v konjiški grad zvestega
viteza Ivana Zekorn. Koliko mu je zaupal, se razvidi iz tega, da ga je v
oporoki iz 1.1390 postavil za svetovalca svojega naslednika grofa Rudolfa
Walsee 1 . Koliko ozemlja je imel Hugon v konjiški okolici, nam ni znano.
Slišali smo že, da je 1. 1389 zamenjal vas Pobrežje z Leopoldom Konjiškim
in je dobil dvorec v Zrečah ter vas Osrednik pri Jamniku. Imel je tudi
gominske pravice v konjiških vinogradih, dvorec v Konjicah, 4 domce v
Trebniku, desetino v Prevratu itd. 2  Ker Hugon od svoje prve žene Ane roj.
Walsee ni imel potomca, od druge žene Ane plem. Wilthausen pa samo ne¬
dorasle otroke (dva sinčka in dve hčeri), zato je postavil v svojih oporokah
iz 1. 1374, 1385 in 1390 za varihe sinčkov grofe Walsee,  ker jih je spoznal
kot najsposobnejše, pred vsem pa grofa Rudolfa, s katerim ga je vezala od zadnje
benečanske vojske sem ožja prijateljska vez. Za slučaj, da bi sinčka umrla
brez potomcev, je grofom Walsee zapisal vse svoje premoženje. L. 1390 je
umrl Hugon, ta najmogočnejši plemenitaš na avstrijskem jugu, njegova ob¬
širna posestva pa je prevzel v oskrb grof Rudolf \Valsee.

Ko je udova Ana plem. Wilthausen temu ugovarjala, je vojvoda Albrecht III
določil, da ji ostanejo štiri gradovi Konjice, Freudenberg, Štatenberg in

Ivenca, ki jih je podedovala po bratu Rudolfu. Z njimi naj svobodno raz¬

polaga v korist obeh hčerk. Hugonova sinova Reinprecht in Hugon sta umrla
že pred 1. 1399. Sedaj so Walseejevci postali pravi lastniki devinskih po¬
sestev, med drugim na Štajerskem Slovenjega gradca, Marenberga in Zgor.
Maribora. Rod Walsee se je s tem glede premoženja povspel na prvo mesto
za Habsburžani 3 . Pa tudi delež Ane Wildhaus je prišel v roke Walseejevcev.
Šestdesetletni udovec Reinprecht II je namreč 1. 1406 vzel v zakon njeno
hčer Katarino, tedaj že tudi udovo, in je priženil polovico Ivence. Grad
Freudenberg je vsled razsodbe iz 1.1401 ohranil Rudolf Walsee do svoje
smrti (1405) za se. Do ostalih dveh wilthausenskih gradov — Konjice in

Štatenberg — je imela poleg Katarine še njena sestra Ana pravice. Ko pa

1  Vitez Ivan Zekorn (Czeckan) ali pa njegov enakoimenovani sorodnik je 1. 1445
prezentoval nekega klerika konjiškemu župniku. Glej spredaj str. 46.

2  Podrobnosti glej pri Napotniku, Imenopis str. 12 , op. 3 in str. 16, op. 2.

5  Doblinger, Die Herren von AValsee. Ein Beitrag zur osterreichischen Adels-
geschichte. Archiv f. ost. Gesch. Wien 1906, str. 235—576. Rodovnik panoge Walsee-Ens
vkolikor zanima konjiško graščino, je po Doblingerju naslednji:

64

je ta okoli 1. 1406 umrla, sta postala gradova Katarinina last, prišla sta s:
tem k rodovini Walseejevcev, popolna last Reinprechta Walsee sta pa postala
šele po smrti Katarine, njegove žene (najbrž 1. 1418).

Devinsko dedšino so izkraja vsi trije bratje skupno upravljali, a po
smrti obeh bratov je Reinprecht II vse — skoro 100 gospostev — združil
v svoji roki. Kot prvi velikaš v Avstriji je igral veliko ulogo v bratskem
prepiru med Leopoldom IV, vladarjem avstrijskim (pod in nad Anižo) in
Ernestom Železnim, vojvodom štajerskim, ki sta si obadva svojila varuštvo
čez Albrechta V, mladoletnega sina rano umrlega svojega brata Viljema (f 1406).
Reinprecht II je bil na strani štajerskega vojvode, ker je ta obetal varovati
pravice mladega princa. Ko pa je princ postal polnoleten in je po smrti
Leopolda IV. nastopil vlado avstrijskih dežel, je vseeno Ernest Železni hotel
še nadalje biti mu varih. A deželni stanovi avstrijski so njegove nakane
preprečili in so dali Albrechtu V. najboljše svetovalce, našega Reinprechta pa
kot dvornega hišnika. No, Ernest Železni se je maščeval! Ker se ni mogel
znositi nad avstrijskima deželama, se pa je lotil Reinprechtovih posestev..
Napadal je njegove gradove, požigal vasi, opustoševal posestva, prebivalce
odtiraval in jih izpuščal le proti visoki odkupnini. Reinprechtovi oskrbniki
pa so ravnotako delali z Ernestovimi posestvi. Na Štajerskem se je z ro¬
pom, požiganjem in opustoševanjem odlikoval tudi grajski čuvaj konjiški.
Ernest pa je začel Walseejevc gradove oblegati in si jih osvojevati. Do
13. jan. 1. 1413 se jih je bil že sedem polastil, med drugimi tudi Maren-
berga, ravno tedaj pa se je lotil tudi konjiškega.  Tako je prišel grad
Ernestu v roke, ki ga je vrnil obenem z gradovi Štatenberg in SlovenjI
gradeč šele vsled sklenjenega miru 1. 1417’. Očetu Reinprechtu II (f 1422)
je sledil enakoimenovani sin, ki pa je bil bolj slaboten. Ko je zahteval Ulrik
\Vildhaus konjiški grad kot dedšino (1. 1428), je bilo zaman. Temu Walsee-
jevcu je podelil cesar Sigismund 1. 1434 krvno sodstvo pri vseh njegovih
nižjih sodiščih, tudi na Štajerskem 2 . Večjo ulogo sta igrala Reinprechtova
sinova — bahati in zapravljivi Wolfgang ter štedljivi Reinprecht V. Štajerske
graščine sta upravljala kot skupno last, čeprav sta si bila 1. 1456 druga
posestva razdelila. V boju zoper cesarja Friderika V. sta stala obenem s-
celjskim grolom Ulrikom na strani deželnih stanov in sta dosegla, da je cesar

Reinprecht I
f 1323

Rudolf 1 Reinprecht II Friderik V Ana

1357—1405 1364 — 1422 1386 — 1408 om. z Hugonom VI

oz.  v 3 zak s Kat.Devinsko Devinskim.

Reinprecht IV
1414-1450

IVolfgang V Reinprecht V
1450—1466 1450—1483.

1  Muchar, 1. c. VII, 123 in 146.

* Morda so tedaj v Konjicah postavili vislice, o katerih govori 50 let pozneje ce¬
sarski oskrbnik Ivan Žuscmski, češ, da jih ne sme rabiti. Časopis za zgod. in narodop-
1907, str. 204.

65

svojega varovanca Ladislaja izpustil in polnoletnim proglasil. V teh bojih
je konjiški oskrbnik  Daniel Kolnitz prestopil na cesarjevo stran. Rein-
precht V. je postal na Ladislavovem kraljevem dvoru prvi velmož. A dnevi
te rodovine so bili šteti. Ni imela potomcev, a tudi gospodarstvo je naza¬
dovalo. Starejši brat Wolfgang je 1. 1460 dal sva svoja posestva zapisati
nadvojvodu Ferdinandu, ker je bil dolžan 32 tisoč goldinarjev; zahteval je
edino, da se njegovi udovi izplača 10 tisoč goldinarjev. Konjiški grad
sta bila sicer oba brata 1. 1451 sporočila celjskim grofom za slučaj, da
umrjeta brez dedičev, a celjski rod je že 1. 1456 preminul. Konjiški grad,
ki je bil skupna last, je najbrž po Wolfgangovi smrti (1. 1466) prišel cesarju
v roke. L. 1469 ga je že posedal cesar Friderik V. in zato je Andrej Baum-
kircher napadel trg Konjice in grad in si ju je osvojil 1 . Ko je umrl Rein-
precht V. 1. 1483. so vsa njegova posestva združili Habsburžani v svoji lasti.

Walseejevci so imeli na svojih gradovih oskrbnike, ki so se imenovali
tudi grajski stotniki ali pa grajski grofi. Na Konjiškem gradu se imenuje
1.1432 Lenart Wolf,  1. 144S Daniel Kolnitz,  1.1458 pa je prevzel
oskrbništvo za deset let tržaški stotnik Sigmund pl. Spaur,  Tirolec po
rodu in fevdnik tridentinskega škofa, pozneje pa komornik cesarjev (1. 1461),
slednjič najdemo 1. 1464 med pričami oskrbnika Ulrika Schandel 2 * 4 * .

Tudi cesar je grad izročal oskrbnikom. Ti so mu morali vsako leto
izplačevati gotovo pogojeno svoto, kar pa so več prigospodarili, je bilo
njihovo. Vešč in spreten oskrbnik si je lahko nabral premoženja. Škoda je
bila seveda cesarjeva, ki je dobival isto svoto pri dobri in slabi letini, še
večja pa pri podložnih, katere je marsikateri oskrbnik preveč odiral.

Prvi nam znani cesarski oskrbnik je vitez IvanŽusemski,  ce¬
sarjev komornik. Že 1. 1461 si je bil nakupil po Gornjem Štajerskem
več gradov; v oskrbi pa je imel poleg Konjic še Valdek. Cesar mu je po¬
sodil 10.000 gld. v ogerskih zlatnikih na eno leto, a 1. 1479 mu je to svoto
iz posebne milosti znižal na 8000 gld., katere pa morajo povrniti šele de¬
diči 8 . Istega leta je dobil Ivan deželsko sodnijo za Konjiški grad in sicer
približno tako daleč, kakor se je raztegala konjiška župnija*. Ustanovil je
tudi beneficij sv. Janeza Krstnika pri župnijski cerkvi v Konjicah, ker nosi
njegovo ime. Ko je umrl 1. 1479 ali 1480, je prevzel dne 14. sept. 1480
Konjiško in Valdeško graščino „radi dolgov nasproti deželnemu knezu“
Ivanov stričnik Bernhard Lichtenberger 6 .  Z Bernardovim službovanjem
je bil cesar prav zadovoljen in mu je čez štiri leta (1484) zopet podelil Valdek,
Konjiški grad pa je izročil Frideriku Holleneggerju  proti letnemu
plačilu 90 funtov 0 . Proti isti svoti je 1. 1490 dobil naš grad Franc  Prager 7 .

1  Janisch, 1 . c. I, 358.

!  Muchar 1. c. VII, 226 (Wolf); Janisch 1. c. I, 360 (Kolnitz); Muchar 1. c. VIII, 24
(Spaur); Orožen 1. c. III, 230 (Schandel).

* Muchar, 1. c. VIII, 22, 115.

4  Časopis za zgod. in narodop. 1907, str. 204.

* Orožen, 1. c. VI, 571. Muchar, 1. c. VIII, 138.

6  Muchar, 1. c. VIII, 142. L. 1494 je naš Friderik oskrbnik v Podčetrtku.

7  Muchar, 1. c. VIII, 167. 1493 je imel Slovenjegraški grad, 1498 pa Zbelovski

(I c. 184 in 204).

5

66

Štiri leta pozneje se imenuje še oskrbnik Seifried Rattenberger 1 2  in
slednjič 1. 1497 Jurij  Scharff 3 * , obenem sodnik in svetovalec v Slovenski
Bistrici. Za naslednja leta nam imena oskrbnikov niso znana.

Navada izpreminjati konjiške oskrbnike vsake tri ali četiri leta se ni
obnesla. Ker so imeli grad prekratko časa v rokah, so se premalo potrudili
za lastnikovo — cesarjevo — korist, tembolj pa za svojo. Zato je grad
čimbolj propadal. Ko je cesar Maksimilijan v dolgotrajni benečanski vojski
rabil posebno mnogo denarja, deželni stanovi so ga pa malo podpirali, je
zastavil po vrsti svoje graščine in je bogatim avgsburškim Fuggerjem po¬
nujal celo ves starodavni in bajni lišp habsburške hiše 8 . Konjice je dne
30. dec. 1511 naklonil Adamu Svetkoviču  (grb v sl. 2, XV), hrvaškemu
plemiču in poveljniku češkega kralja Vladislava*, proti posojilu 6000 gold.
in dolžnosti, da Svetkovič iz svojega potroši še 1000 gold. in popravi s tem
razpadajoči Konjiški grad po nasvetu viteza Lenarta Harracha, ptujskega in
vildonskega graščaka ter vicenamestnika notranjeavstrijskih'' dežel 5 . Svet¬
kovič je najbrž dal tedaj pozidati poluokrožni stolp za topove in vse zunanje
obkope. Poltretje leto pozneje je dobil naš Adam proti posojilu 3000 gold.
še Mariborski grad in urad. Umrl je 1. 1522. Cesar Maksimiljan (f 1519) in
kralj Ferdinand, njegov naslednik, sta si izposojevala vedno višje svote na
zastavljena grada v Mariboru in Konjicah. L. 1533 n. pr. zopet 8000 gold.,
tako da je Ferdinand tega leta že 18.000 gold. dolgoval Svetkovičevi udovi
Katarini 6 .

Proti temu, da se pogodi s to udovo in kralju še povrh izplača 4000
goldinarjev, je Ferdinand l.|1533 oba gradova z uradoma vred izročil Gregorju
Regalu,  graščaku v Račju (Kranichsfeld) 7 . Oba gradova je imel neki za
16.600 gold. na dvajset let v zastavo. Kot njegov oskrbnik se imenuje
1.1550 Ivan Hainer 8 . Predno pa je dvajset let poteklo, je Ferdinand 1. 1551
oba gradova obljubil svojemu dolgoletnemu in zvestemu svetovalcu in trža¬
škemu stotniku Ivanu Hovosu pi. Stixenstcin s pogojem, da ju od Regala
odkupi. A videti je, da so se pogajanja razbila 9 . Hoyos je ostal kot stotnik
v Trstu, Regal pa je obdržal Konjiški grad in je dal 1. 1556 prepisati starejši
grajski urbar pribl, iz 1. 1490. Slednjič je 1. 1560 Gregor (ali Ivan?) Regal
oba gradova kupil proti večnemu odkupu za 16.000 rajnišev v kovanih
novcih in 6000 gold. v zlatu 10 .

1  Muchar, 1. c. VIII, 1S4. Po Janischu (1. c. 360 in Schmutzu, I, 516) je dobil v
dec. 1. 1494 konjiško oskrbništvo Jurij Ilsung.

2  Orožen, 1. c. III, 247.

2  Huber, Gesch. Oesterreichs, 1885, III, str. 394. Beitrage z. K. st. G. Q. VI, 86.

* MZK 1877, CXXIII. — Ivan Svetkovič je imel 1. 1509—1511 v zastavo gradova

Zbelovo in Kunšperg.

5  Muchar, 1. c. VIII, 246.

6  Muchar, 1. c. VIII, 253, 402.

7  Muchar, 1. c. VIII, 402 in 442. Izvzel je samo deželnoknežje pravice: gospoščino
proti posvetnim, patronat proti cerkvenim osebam, pravico do zakladov in rudarstva ter
visoko lovstvo. — Regali so se pozneje kot protestanti izselili na Švedsko.

8  Puff, Marburg, I, 34.

3  Muchar, 1. c. VIII, 511 in 533.

10  Janisch, 1. c. I, 360.

67

Že 1. 1561 (10. VI.) pa je bil Konjiški grad last Janeza Krstnika
Valvazor,  ki se je v sredini tega stoletja preselil iz Bergamaškega na
Kranjsko in si je najbrž kot vojaški proviantni mojster pridobil premoženja
ter je posedal Šrajbarski turen pri Ljubljani, potem Gallenegg na Kranjskem
in Laški trg. Iz njegove rodbine je slavni kranjski zgodopisec baron Janez
Krstnik Valvazor. Za oskrbnika je nastavil v Konjicah svojega stričnika
Ignacija Muškona. Ta si je tukaj nabral lepih denarcev in je postal tako
ošaben, da je celo svojega ujca in dobrotnika preziral. Zato mu ni ta ničesar
sporočil, med tem ko je njegove brate bogato obdaroval in jim je zapustil
svoje graščine, razven Konjic, katerih ob svoji smrti (1.1581) že ni več po¬
sedal. 1  Konjice je menda že prej odstopil svojemu zetu 2  vitezu Janezu
Khifilu.  Prej imenovani Inocencij Muškon je imel 1. 1620 Žusemski grad
v lasti 3 . Ivan Khifil je 1. 1572 kupil od cesarske kamore Konjiški grad za
sebe in svojega sina za ves čas življenja za 13.107 gold. proti svobodnemu
odkupu od strani cesarja, štiri leta pozneje pa ga je prejel v popolno last
in sicer za ceno 20.000 gld. 4 5  Naš Ivan je bil iz meščanske rodovine. Njegov
oče Vit je bil 1. 1543 ljubljanski župan in predsednik deželne sodnije. Rod¬
bina je dobila potem v last graščino Fužine (Kaltenbrunn) pri Ljubljani in je
bila z priimkom „von Kaltenbrunn“ povzdignjena v viteški stan. Ivan Khifil
je kupil Konjiško graščino še kot vitez, 1. 1592 pa je bil obenem z enako-
imenovanim sinom dne 20 . febr. povzdignjen v baronski stan s priimkom
,,von Kaltenbrunn und Gonobiz“. Priimek „von Gonobiz“ je nosil njegov rod,
ko že davno niso več posedali tega gradu in ko so se že tudi njegovi nasledniki
Tatenbachi pisali „von Gonobiz“. Kmalu po 1. 1592 je namreč prešel Konjiški
grad v druge roke. Khifili pa so dobili Kočevje in Ivan Jakob je bil 1. 1623
povzdignjen v grofovski stan s priimkom „von Gotschee“. Kočevsko grofijo
so v sredini XVII. stoletja prodali Auerspergom, ki se še dandanes pišejo
za kneze Kočevske, in Khifilov rod je izumrl 1. 1680. Mariborčanom sta po¬
sebno znana Ivan Jakob, prvi Kočevski grof, kije  ustanovil 1.1613 mariborsko
Marijino cerkev v predmestju in kapucinski samostan, ter je tam bil tudi
pokopan, in Jernej, ki je 1. 1655 pozidal Loretsko kapelo 3 . Khifilov rodbinski
grb je po koncu stoječa kača med dvema kamenčkoma (Kiesel) na desni in
enim na levi. Ta grb je imel že župan Vid. Kako se je grb vedno pomno-
ževal, ako so dobili nove gradove in nove naslove, je zanimivo videti pri
Valvazorju, 1. c. IX, 700 (župan), IX, 77 (vitez), IX, 150 (baron) 6  in IX, 12
(grof). Ivanov viteški grb je na sprednji, pozneje pozidani lopi cerkve sv.
Ane (sl. 2, II).

1  Orožen 1. c. IV—2, 73. Valvazor, Ehre des Herzogt. Krains, IX, 106.

1  Vit Khifil  _ X Valvasor _

Ivan Emerencijana -(-Janez Krst. V' Katarina Frančiška -f-Franc. Muškon

Hieronim, dedec pisateljev. Iv. Aleš, Inocenc,

Mihael, Maks Anton.

s  Orožen, 1. c. VI, 572.

4  Schmutz, 1. c. I, 516.

5  Janisch, 1. c. II. 168 in 181.

°  Tudi Bartsch—Zahn, Steierm. IVappenbuch 1893 str. 166.

68

Po Khifilovih so domovali skoro skozi sto let kot lastniki na Konjiškem
gradu Tatenbachi.  Ta dolga doba in ker so bili zadnji plemiči, ki so ga
posedali, je menda vzrok, da še dandanes razvaline nosijo ime „Tatenbach“
in ne „Konjiški grad 44 . Tatenbachi so prišli iz Bavarskega kot fevdniki krškega
škofa. * 1  Ivan T. ima od škofa v lasti gradove Olimje, Bizeljsko in Podčetrtek 2 ,
pride 1. 1543 v Maribor poklonit se krškemu škofu, ki je junija obiskal to
mesto, nastopa kot deželni komisar pri stavbi brežiškega mestnega obzidja
1. 1538 in 1550 in posodi denarja deželnemu knezu za turško vojsko 3 . Umrl
je kot cesarski svetovalec in poveljnik na Hrvaškem 1. 1567.

Njegov sin Žiga je k prej omenjenim trem gradovom 1. 1586 kupil
Kunšperg in po 1. 1592 Konjiški grad. Imenujeta se na njegovem grobnem
napisu pri sv. Ani (f 1594). Potem najdemo zopet nadvojvoda Ferdinanda v
posesti Konjiškega gradu, ki ga je dal v zastavo Krištofu Prunnerju,
dne 24. aprila 1. 1597 pa ga je prodal dedičem Žige Tatenbach,
namreč bratom Janezu Krištofu, Wolfu Frideriku in Gothardu in njihovim
potomcem obenem z uradom v Ločici za 49.200 goldinarjev in sicer kot
svobodno last 4 .

Olimje je podedoval Wolf Friderik, pa ga je že 1. 1604 prodal Ogru
Ratkavu, ostale štiri gradove pa je dobil konjiški Ivan Krištof, oženjen z
Judito Resch. Pomnožil je svoja posestva s Trebnikom (in Zreškim uradom)
ter najbrž tudi s Podsredo, Kunšperg pa je prodal grofom Erdodi. L. 1623 ga
je cesar obenem z obema bratoma in nekim bavarskim sorodnikom povzdignil
v baronski stan in mu je grb pomnožil z grbom Rešev. Tudi Ivan Krištof,
prvi baron „01imelski in Konjiški 44 , čaka vstajenja pri sv. Ani (f 1627), kjer
ima lep grobni napis (glej str. 54).

Konjice s Trebnikom in Podčetrtkom je podedoval Gotfrid, Bizeljsko
in Podsredo pa je imel v lasti Jurij Sigmund. Ker je bil prvi oženjen z Rozino
Suzano Trebniško, zato je podedoval po tem rodu še Štatenberg in Račje
(Kranichsfeld). Tudi Hausambacher je bil njegova posest. L. 1637 ga je
povzdignil cesar s sorodniki vred v grofovski stan s priimkom „von Go-
nobiz 44  in z naslovom „wohlgeboren“ (blagorodni). Postavil je najbrž sedanjo
Windischgratzovo graščino, kjer je njegov napis iz 1. 1630.

Ko je umrl ok. 1. 1647, mu je nasledil še mladoletni Ivan Erazem, roj.
v Gradcu 1. 1631, ki je Tatenbaško ime ovekovečil v svetovni zgodovini, a
ne s hrabrostjo, ampak z izdajstvom. Njegovo ime Erazem je bilo gotova
izbranoj v spomin na materinega očeta, barona Erazma Trebniškega. Prvi
zakon je sklenil z grofico Eleonoro Judito Forgacs, ki mu je rodila sina
Antonija in je umrla 1. 1662 5 , drugi pa 1. 1667 z grofico Ano Terezijo Schonau.

1  Viljem Tatenbach se imenuje 1.1500 kot lastnik krške graščine Reichenegg (Ritnik).

1  Bartsch-Zahn, 1. c. 137. Posebno pri Orožnu, 1. c. VI, 322 (Podsreda), 392 (Kunš¬
perg), 455 (Bizeljsko) 499 (Podčetrtek) in 510 (Olimje).

s  Muchar, 1. c. VIII, 435 in 548.

4  Schwandnerjev regest.

4  Ob njenem pogrebu je v konjiški cerkvi  pridigoval Friderik Jellen-

tschitsch,  ki je izdal v Gradcu svoj govor (8", str. 30) pod naslovom: ,Das starke
Salamonische Weib in sittlicher Gleichstandigkeit in der . . . Fravren Juditha Eleonora

69

Gospodoval je v gradovih Konjice, Trebnik, Galenhofen (pri Slovenjem
gradcu), Račje, Štatenberg, Podčetrtek, Regerstorf (Gabelkhofen? * 1 ), Niderpamb
(kje?) in Dorn (kje?); imenoval se je tudi grof Rheinsteinski. Ne vemo pa,
ali je to grofijo (nasproti Bingenu na Porenskem) posedal ali ne 2 3 * * * * .

Ivan Erazem je bil lahkomiseln in častiželjen mož in to je bila njegova
usoda. Ko je 1.1664 potolkel pri Sv. Gothardu general Montekukuli Turke,
je cesar Leopold sklenil z njimi neugoden mir. Nekateri nezadovoljni ogerski
in hrvaški plemenitaši, pred vsem ban Peter Zrini ter grofa Nadažd in Fran¬
kopani, so hoteli to izrabiti, da bi Ogrsko in Hrvaško Habsburžanom iz¬
trgali. Tudi našega Erazma so zvabili v svoje vrste, saj je po svoji prvi
ženi imel na Ogerskem rodbinske zveze in zraven še posestva ob hrvaški
meji. S svojimi kmeti bi naj udaril na Hrvaško zaveznikom na pomoč in za
plačilo bi naj dobil ali štajerski vojvodski klobuk (?) ali pa vsaj celjsko
okrožje. Na Dunaju pa so kmalu zvedeli za te črne naklepe, posebno ker je
Erazmov osebni postrežnik priposlal zarotno listino v Gradec, ki jo je bil
svojemu gospodarju izmaknil iz hlačnega žepa. Zrini in Frankopani se nista
mogla ubraniti premoči cesarske vojske in sta se podala na Dunaj k cesarju
prosit milosti; ali bila sta ujeta in 30. aprila 1. 1671 obglavljena. Tudi Erazma
so prijeli v Gradcu in ga pahnili v ječo. Prvi sodni zbor ga je obsodil v de¬
narno globo in ječo, drugi kot veleizdajico na smrt, tretji, ki je bil nalašč
sklican na cesarjevo povelje, istotako na izgubo plemstva, imetja in življenja.
Ko se mu je naznanila dne 28. nov. 1671 smrtna obsodba, je padel v omed¬
levico. Kaj takega ni pričakoval, zanesel se je na cesarjevo milost. Še isti
večer so ga iz zapora prepeljali v graško mestno hišo, kjer je potem celo
noč pisal dolgo pismo cesarju in ga prosil pomiloščenja. Bilo je prepozno.
Naslednji dan je proti večeru že došel krvnik in dne 1. dec. zjutraj so Erazma
obglavili na dvorišču mestne hiše. Pokopali so ga v cerkvi sv. Andreja pri
dominikancih v murskem predmestju 8 . Še isto leto je izšlo na Dunaju (kakor
je videti — vladno) poročilo o tožbi zoper Erazma in njegovi obsodbi. Drugi
natis iz 1. 1672 ima graška deželna knjižnica. Zanimiv je priloženi bakrorez,
ki ga je napravil Hipschman in predstavlja Erazma v ječi pred zamreženim
oknom v doprsni podobi. Ima dolg obraz, orlov nos, velike ustnice, dolge

Graiin vem Tattenbach, geborner Grafin von Forgacs, erfunden und bey dero Leich-Be-
gengnuss, auch auffgerichteten Traur-Geriist zu schuldigen Ehren miindlich vorgetragen
zu Gonomtz in der Pfarrkirchen den 2. December Anno 1662“. Schlossar, Literatur der
Steiermark, 451. M. Pohlin citira ta govor slovenskega jezuita:  „Slavonica Amazon.
Panegvricus funebris in funere Judith Eleonorae Comitissae a Tattenbach natae Comitissae
a Forgotsch, a. 1662. Izvestja 1900, 154.

1  Janisch, 1. c. I, str. 264.

2  Posestva so po dr. Pajekovem prepisu iz matične poročne knjige graške 1. 1667.
Zgodovinarji mu redoma pripisujejo tudi posestva, ki so jih imeli njegovi brati. Mayer
išče Rheinstein v Harcu, a ime kaže na znani porenski grad.

3  Prim. Mayer, Geschichte der Steiermark, 1898 str. 315—319. Mayer, M. H. V. St.

1863, str. 98. — Od Puffa (Marburger Taschenbuch 1859), ki ima nekatere krive malen¬

kosti, sta odvisna Lapajne, Zgodov. Staj. Slov. 1884, str. 188 in Janisch 1. c. I, 360/1.

Josip Jurčič je o teh dogodbah napisal povesti „Erazem Tatenbach“ in „Bojim se te L

Prim. Glaser. Zgodovina slov. slovstva, IV, 1898  str. 105.

70

lase in kratke brke pod nosom ; nosi črno opravo z belim rabatom pod
vratom. Podoba je menda po opisanju iz domišljije narisana. Spodaj pa je
prizor obglavljenja. Zvišeni oder stoji na dvorišču, okoli so zbrani cesarski
tajni svetniki in mestni zastopniki, rabelj vihti na levi meč, na desni pa že
glavo ločijo od trupla. 1

Erazem je imel mnogo graščin, v Konjiškem in Trebniškem gradu mnogo
srebra, dragocenih posod in lišpa. pa tudi stotisoč gold. dolga, \lada se je
vsled obsodbe vsega tega polastila, le udovi je neki dajala letni prevžitek
in sina Antona, ki pa je izgubil plemstvo, je dala študirat. Vstopil je v
cistercijanski samostan v Runi pri Gradcu, kjer je 1. 1685 postal duhovnik in
je 1. 1718 umrl kot prošt v Strassenglu poleg Rune. Mesto dedšine za Antona
je vlada samostanu plačala dolgove v visokosti 16.722 gold.

Za konjiško gospodstvo je postavila vlada oskrbnika še za življenja
Erazmovega. Opravljal je to službo od 1. 1670—1675 -Simon Juda Stupan,
po rodu menda Lah in izprva slikar v Konjicah, tedaj pa že deželni za¬
ložnik soli za konjiški in slovenjebistriški okraj. V plemiški stan povišan
je dobil priimek Ehrenstein (f 1593). Njegov vnuk je bil 1.1765 kot državni
svetnik na Dunaju pobaronjen. Začetkom 19. stoletja je rodovina Stupan
izumrla 2 .

Erazmova brata Ivan Krištof in Oton Friderik pa sta tožila vlado, ker
je zaplenila tudi lastna Erazmova posestva in ne samo fevdov. Vlada se je
udala in je po Stupanu 1. 1685 izročila bratoma Konjice, Trebnik in Heben-
streit. Ivan Krištof, graščak na Bizeljskem in Kunšpergu, jih je 1. 1692 prodal
žičkemu prelatu Ivanu Schilles  za 48.331 gold. s  Ko so kartuzijam
1. 1704 dobili še nadžupnijsko nadarbino v svojo last, so združili tako skoro
vsa gospostva v sedanji dekaniji v svojih rokah. A bilo je vse zadolženo.
Njim je sledil v posesti verski zaklad  (1782—1828) in knežja rodbina
VVindischgratz  (1828— ).

Dodamo še kratek rodovnik Tatenbachov, sestavljen iz zgoraj navedenih
podatkov. Imejitelji Konjiškega gradu so razprto  tiskani.

1  Ausfiihrliche und wahrhafte Beschreibung Wie es mit dem Criminal-Procefi und
darauff zu Graetz den 1. December 1671 erfolgten Execution Wider Johann Erasam von
Taetenpach Eigentlich hergangen. 2°. Gedruckt zu \Vien in Oesterreich bei Matthaes
Cosmerovio Roem. Kayserl. Mayestaet Hof-Buchdruckem. Im Jahr 1672. (Folio, 14 nepa-
giniranih listov). Bakrorez ima podpis: Eigentliche Conterfactur uod Bildnifi defi Rebelle
Hannfl Erasmi gevvesenen Grafen von Taettenbach etc. \Velcher im Rahthause zu Gratz
in Steuermarck den 1. Decembris dieses zu End lauffende 1671 Jahrs mit dem Schwerdt
von Lebe zum Todt gerichtet u. zvvar drey Hieb von de Freyma erbarmlich enpfangen bifr
ihm endlich auf der Erde liegend der Kopff volgends abgeschnidte ivorden.

Nauk pod podobo pa se glasi: „Wer sich hier der Obrigkeit frevelmiithig \vidcr-
setzet, Wider den das Rach-Schwerd auch gantz rechtmafiig wird gewetzet.

2  Po Pajekovih izpisih iz matic in Stadlovega Ehren-Spiegel, kjer se nahaja tudi
rodovnik Stupanovih potomcev.

* Stepischnegg, 1. c. str. 91. Podčetrtek, ki je bil tudi prava last Erazmova, so
upniki že prej prodali grofu Ignaciju Marija Attems. Orožen, 1. c. VI, str. 500 . — N e-
k at era konjiška posestva, trg Konjice in sodstvo pa je obdržal Ivan
Krištof Tatenbach  še  po  1. 1692.

Ivan j 1567
Sigmund  1540—1594

71

Wolf Friderik Gothard (Wolfhart) Ivan Krištof  f 1627

6. Windischgratzova graščina, prej Trebniški dvorec.

Široka, ob straneh obzidana cesta pelje med košatim drevjem na južno-
vshodni strani trga h graščini (tabl. 11). V cestinem obzidju se nahajajo od
starih poslopij vzidani razni kameniti odlomki, pred vsem pa zanimiv belo-
mramornat grb z letnico 1570, ki kaže po koncu se spenjajočega lisastega
risa in je grb Tribniških gospodov 3 . Cesta vede do nekoliko strme ploščadi,
okoli katere so razna poslopja, v ozadju pa prostorna graščina, sicer lična
od zunaj, a brez stavbinske znamenitosti. Znotraj pa se nahaja v veži mala
zbirka starin, v kneževem stanovanju pa večje število oljnatih slik iz XIX.
stoletja. Pri stopnicah je vzidan krasen belomramornat lavabo, gotovo iz
Žičke kartuzije, kjer so še obiskovalci dva taka lavaba v 30tih letih XIX.
stol. občudovali. Videti je, da je bila fasada prej na južni strani in da sta
zato tamkaj nameščena dva napisa, ki jih bomo pozneje navedli, namreč ba¬
ronov Eck iz 1. 1630 in grofa Gotfrida Tatenbach iz 1. 1636 (v podporniku).
^ vrtnarjevi hiši se nahaja baročni kip sv. Magdalene iz peščenca tabl. 12,
v graščinskem parku pa so pod košatim grevesom razvrščeni trije sorodni
kipi, ki se zrcalijo v gladini malega ribnika. Vse štiri podobe so bile nekdaj
na fasadi Žičke kartuzije, kjer bodemo natančneje o njih govorili.

Gozd je izkraja najbrž segal blizo do trga, morda do ceste, ki iz Konjic
v Dražovas vodi. Sčasoma so ga iztrebili in izkrčili in v tem trebniku,
ali kakor dandanes navadno rečemo trebežu, so nastale hiše, nekoliko višje,
ravno ob vznožju gore, pa si je neki premožnejši posestnik postavil svoj
dvorec. Kraj se navadno v listinah imenuje Tribnik (že 1. 1308, potem 1395),

* Predsednik notranjeavstrijskega vojskinega sveta, minister cesarja Ferdinanda I.

2  Orožen 1. c. VI, 405 in Mayer, Gesch. v. St. str. 318.

Leopoldu Tatenbach so vzeli 1. 1828 v Avstriji plemstvo (Plem. arh. na Dunaju), ba¬
varska panoga pa še cvete. V juliju 1. 1905 je bil neki Tatenbach nemški izredni poslanik
v Maroku.

3  Grb ima Zahn-Dartsch, t. 82 in str. 147.

72

a prvotno ime se vidi n. pr. še na spodaj navedenem napisu naše graščine
(TREBENEK) in se čita tudi v konjiški krstni matici (15. IV. 1605: Trebenek;
30. VIII. 1632; 20. XI. 1669). Dvorec pa se omenja prvič 1. 1404. 1  Dvorec
je bil gospodarsko središče in ne grad. Zato pa so pisatelji zaman iskali
ostanke starega Trebniškega gradu. 2  Iz urbarjev nove dobe je čisto jasno, da
sta Trebniški dvorec in sedanja graščina pozidana na istem mestu. L. 1570
se imenuje še dvorec ali sedež, kakih sto let pozneje pa že zidan gradič 3 .
Postavili so ga najbrž Tatenbachi v prvi tretjini XVII. stol.

Kakor Konjiški gospodje so tudi Tribniški domač rod in zato tembolj
zanimivi 4 . Jurij Tribnik je pred 1. 1534 kupil grad Schvvarzenstein pri Velenju
in Tribnikarji so tam najrajši stanovali. Njegova vnuka Jurij Seifried, šta¬
jerski deželni oskrbnik (vicedom) in odbornik deželnih stanov, ter Hektor, sta
bila oba privrženca protestantov. Prvi je sodeloval pri ustanovitvi luterske
cerkve v Šarfenovi pri Žalcu, drugi pa je prispeval za cerkev v Betnavi pri
Mariboru 5 . Hektor je 1. 1577 od najvojvoda Karola kupil Zreški urad.
Njegov sin Erazem je 1. 1614 Schvvarzenstein prodal Juliju Sauerju, 1. 1616

1  „In dem Tryebnik vir Hofstet vnd vnder dem perg bey des Tryebniker Hof...“
Napotnik, Imenopis konjiške nadfare, 1886 , stran 16 in z istimi besedami iz 1. 1429
str. 13—14.

2  Orožen, 1. c. V, 341. Janisch 1. c. III, 1105 je nekje celo zvedel o starih zidovih.
Pisatelj pa je sam iskal in tudi pri osebah poizvedoval, ki poznajo sosednje gozde. Ni
nobenega sledu, ker je že iz zgodovine jasno, da gradu ni bilo.

5  1570: Der Puechvvaldt ob des Schlosz fecht sich an bei der nechsten Risen' gegen
dem Schlosz Gannabitz ob des von Trtiebenegg Sitz oder Hoff, vvelliche disen Wald unnd
des von Truebenegg holtz von einander schaidt. — C. 1680: Volgt des Guets Triebe-
negg VVohnung und zugehorig gebey. Erstlich das gemauerte Gschlosz, negst oben am
markht Gonnavviz befiindetem Neygebey, Press, Dreschtenne, Stallungen, Scheunen und
Piindhutten. Po prepisu dr. Pajeka.

4  Podamo njih rodovnik po prepisu dr. J. Pajeka iz Stadl, Steierm. Ehrenspiegel
1731. IV. Bd. Manj važne osebe smo izpustili, dodali pa Ahacija iz Orožna, 1. c. V, str.
341 op. 2. Letnice pomenjajo tista leta, v katerih se v zgodovinskih virih dotična oseba
imenuje.

Ahacij

1412—1436

Andrej

1464 -1482

Jurij

1482—1534

Adam

1542—1543

Jurij Seifried Hektor

1526—1576 1530—1577 -j- pred 1591

Erazem
t pred 1629

ož. z Elizab. grof. Herberstein
Ehrenrcich Rozina Suzana

om. z Gotfr, Tatenbach
(Erazem Tatenbach f 1671).

5  Orožen, 1. c. I, 322 in III, 538 —.

73

je postal baron, pozneje je kupil Račje in Štatenberg ter je vsled tega dobil
1. 1627 naslov: zu Stattenberg und Kranichsfeld 1 . Njegova žena Elizabeta
grofica Herbersteinska je še 1. 1650 živela v Konjicah, njen slabotni sin pa
je kmalu umrl in je neki pokopan pri Mariji Pomagaj v Gradcu. Hčerka
Rozina Suzana se je poročila z grofom Gotfridom Tatenbaškim, ki je vsled
te zveze podedoval vsa trebniška posestva, predvsem Račje in Štatenberg,
ker so bili TatenbachiTrebnik menda že prej kupili. Trebnik se namreč imenuje
med posestvi Ivan Krištofa (f 1627) v njegovem grobnem napisu pri Sv. Ani.
Nekatera posestva je udova obdržala do smrti 2 . Iz tatenbaških rok so pozneje
tudi ta postala kartuzijanska in dandanes Windischgratzova. Dočim je Heben-
streitski dvorec propadel, je njegov tovariš, dvorec Trebniški postal sedež
knežje rodovine.

Sestra Gotfrida Tatenbach, Ana Marjeta, je bil omožena s kranjskim
grofom Inocencijem Egkh. Stanovala je) najbrž v Trebniški graščini in tu
porodila sinčka Jurija, ki je bil dne 5. nov. 1. 1629 v konjiški cerkvi krščen.
Botrovala sta Gotfrid in stara mati Elizabeta. Mlada zakonska sta dala najbrž
graščino popraviti ali predelati, ker sta se ovekovečila v napisu nad južnim
vhodom. Glasi se:

ERBLANDSTABEL MAISTER IN NE FREYN VON VND

Pod napisom stojita možev in ženin grb. Egkhov kaže srčni ščitek
Egkhov z grboma Hungerspachov (polumesec) in Reichenburgov (volk) v
čveterodelnem glavnem ščitu 3 . Ženin grb pa kaže srčni ščitek Tatenbacha z
volkom in žago Reschev na čveterodelnem polju 4 . Da je tudi Gotfrid imel
nekaj s stavbo opraviti, kaže njegov grb z napisom na južnozapadnem pod¬
porniku, ki se glasi:

GOTFRID FREIHERR ZV TAITENPACH
HERR ZV GONWITZ, LANDSPERG
TREBENEK, HAVSENPACHER AVF
CHRANICHSFELD VND STAITENBERG
PANNIER HERR ANNO 1636.

7. Goliška graščina

leži blizu državne ceste vzhodno od Konjic v sredi med zelenimi travniki,
sadonosniki in topolovim drevoredom, ki pelje do nje (sl. 8 in tabl. 13). Hiša je
skoro kvadratična stavba (20'5 m :  2P7 m).  Skozi lep in bogato izklesan portal
(najbrž iz XIX. stol.) stopimo v dolgo vežo, ki posreduje med prostrano kletjo
na levi, kuhinjo in družinskimi prostori na desni ter se koncem z dvema

1  Pl. a. — V gradu Račje je bil še pred kratkim Tribnikov bogato izrezljan grb
' z  1. 1628 z napisom: Erasmus Freiherr von Tribenegg zu Schwarzenstein, Herr auf
Stattenberg und Kranichsfeld, rom. kais. Majestat Rat und Kammerer. Janisch, 1. c. I, 785.

2  Orožen 1. c. I, 500.

3  Zahn-Bartsch, str. 101. Valvazor, 1. c. IX, 7. Egkh=Brdo, XI, 128.

4  Zahn-Bartsch, str. 101.

INNOCENT FREYPER ZV
EGKH VND HVNGERSPACH

ANNA MARGAREITA
FRAV ZV EGKH GEBOR

CRAIN WD DER WINDISHEN
MARCH

ZV TAITENPACH
MDCXXX

74

stebroma z loki odpira proti stopnjicam, ki vodijo v nadstropje — bivališče
gospode. Jugovzhodni in severozapadni vogel naše graščine se razširita v
krepka obrambna stolpa (v premeru 7*6 m), severovzhodni vogel pa je
okrašen z malim pomolom. Nekdaj je bil grad obdan od širokega vodnega
jarka, ki pa se je pred leti zasipal. Deloma se še pozna.

V veži sta vzidani dve zanimivi kameniti plošči. 1  Na zapadni steni je
ščit razčetrten z enoglavnim orlom v 2. in 4. ter s tuljem in tremi puščicami
(strelami)  v ostalih poljih (sl. 9). Osrednji ščitek kaže kelih s vspenjajočo
se in padajočo tekočino (sv. Krvjo). Ornament nad njim nadomešča trozobo
viteško krono. Za okrasje služite dve kronani čeladi z orlom in tuljem ter
bogato zagrinjalo za ščitom. Širokokrajen klobuk s šestimi čopi na vsaki
strani nam kaže prelata (ne škofa, ker škofu pristaja po deset čopov). Plošča
meri 112 : 112 cm.

Ta prelat je bil mašnik, kar kaže kelih, in sicer iz oglejske škofije,
kar spoznamo iz enoglavega orla (aquila), imenoval pa se je najbrž Jakob
Strela.  V Konjicah je župnikoval okoli 1. 1509—1542. Kot prelat je imel
pravico do grba, po rodu pa ni bil plemič. Menimo, da je naša razlaga ver¬
jetna. Tri pušice bomo naleteli tudi na prihovskem zvoniku.

Na vzhodni strani je plošča 120 cm  visoka in 81 cm  široka ter ima
zgoraj že znani grb Lindeških gospodov 2 , spodaj pa 54 cm  širok napis (tabl. 13).
Glasi se: Der mogmoc (?) h(err) Adan, Herr zu Lindeckh, der r(omische)n
khay(serlichen) M(ajesta)t Ratt und Regent der Nidero(sterreich)ischen Lande,
hat solihen Siz, genant am Golitsch, von neuen erpaut an(n)o d(o)m(ini) 1542.
Apolen i Achacn paid sun“. Slovenski: »Mogočni (?) gospod Adam, gospod
Lindeški, rimskega cesarskega Veličastva svetovalec in vladar nižjeavstrijskih
dežel, je ta gradič, imenovan ob Goliču, iznova pozidal 1. 1542. Apolonija in
Ahacij, obeh sin“. Adam Lindeški Starejši se da v zgodovini izpričati z 1.
1542, kot cesarski svetovalec v 1. 1559—1566 in kot vladar nižjeavstrijskih
dežel 1. 1563—1564. Umrl je 1. 1575. Njegova žena je bila Apolonija, sinova
pa sta se imenovala Adam in Ahacij. 3  Graščina je torej iz 1. 1542, kakor
pove napis, napis sam pa je iz 1. 1563—1564, ko je Adam Lindeški bilnižje-
avstrijski vladar.

Ali pred 1. 1542 ni bilo tukaj graščine? Najbrž ne, vsaj v srednjem
veku se nikdar ne imenuje, tudi v več ko 300 žičkih listinah ne, ki so naj¬
boljši vir za konjiški okraj*. Kako dolgo so Lindeški obdržali Golič, nam

1  Kar pove Pajek, Zgodovina poličanske župnije, 1898 str. 37—44, o graščini Golič,

je večinoma več ali manj krivo.

3  Bartsch-Zahn, Steierm. \Vappenbuch. 1893 str. 35 in 72. Bartschev grb je zrcalna
podoba našega; nekoliko različen je tudi srednji klobuk v okrasju.

3  Čitanje prve in zadnje vrste napisa ter življenj ep isne podatke o Adamu Lindeškem
je oskrbelo ravnateljstvo deželnega arhiva v Gradcu.

* V zapisniku dohodkov in stroškov deželnega kneza iz 1.1265 (Rationarium Stiriae)
se imenuje sicer Henricus de Gollischove in officio Gumz, a ni verjetno, da bi se to na¬
našalo na Golič, ko je govor o Goličavi. Po Krones, Verfassung etc. str. 371 je ta kraj
morda na Kranjskem. Vrhutega domneva Pajek, Poličane stran 18, da je ta grad požgal
Vitovec, a tudi to je brez podlage, ker celjska kronika o tem molči in grad bi bil moral
biti v deželnoknežjih rokah, ker se je Vitovec zoper tega bojeval.

75

ni znano. L. 1635 so ga porušili kmetje 1 . L. 1731 ga je imel Jakob Conti
iz Hebenstreita, tudi 1.1790 se imenujejo Conti kot lastniki. Potem so sledili
Frohlich (1816) in grof Gaisruck (1822). Sedaj ga ima g. Benedikt Hertl.

8. Dobiehof

se imenuje 1. 1497, vas Dobje pa že 1. 1375. 2  Dobovški dvorec obstoji dan¬
danes iz večje zidane hiše z nadstropjem in iz gospodarskih poslopij, med
temi iz starinske kleti s kašto zgoraj. Nad vhodom v hišo je kronogram, ki

Sl. 8. Tloris graščine Golič pri Konjicah.
Merilo 1 :300.

pove, da jo je postavil 1. 1763 Franc Blagatinšek, in izraža željo, da bi Jezus
Kristus ohranil hiši božji mir in veselo blagostanje. Glasi se:

eXstrVXIt • franCIsCVs • bLagatinsCheg •

IesVs • ChrIstVs • ConserVet ■ DIVIna ■ paCe • L.eta • atqVe •

abVnDantIa ■

Blagatinšeki so bili iz okolice Laškega trga doma. Andrej Blagatinšek
je bil začetkom XVIII. stol. mlinar pri graščini Marija Gradec, njegov sin
Jakob (f 1756) pa že tržan v Laškem. Jakobov sin, Frančišek Ksaverij (17
22—1780), je bil prefekt komende v Polzeli in je okoli 1.1750 kupil Dobie¬
hof ter je sedanjo hišo 1. 1763 pozidal. Tega sin, Frančišek Serafski Anton
(1755—1820), je vzel še v najem graščino Blagovno pri Celju, potem pa
Kbensfeld pri Ptuju. Odlikoval se je z vzorno ovčjo rejo in v Napoleonovih

1  Orožen, Celska kronika, str. 138.

2  Zaim, Ortsnamenbuch, p. 135.

76

vojskah je z denarjem in žitom podpiral ljudstvo in državo. Zato je cesar
Frančišek I 1. 1817 povzdignil njega in potomce v plemiški stan s priimkom:
Edler von Kaiserfeld. L. 1801 je tudi kupil grad Majšperg, ki ga je potem
njegov sin Frančišek Serafski Ludovik (1780—1856) prodal in kupil grad
Štatenberg. A tudi tega vsled slabih gmotnih razmer ni mogel obdržati. Od¬
slej je živel v državni politični službi kot cenilni komisar. Znamenit je njegov
sin Moric (1811—1885), ki je kot nemški politik igral veliko ulogo. L. 1848
je bil ud frankobrodskega parlamenta, 1868—70 predsednik avstrijske po¬
slanske zbornice ter 1861 — 1884 štajerski deželni glavar. Njegovo življenje
in delovanje je opisal Fr. Krones 1 * .

Izmed drugih lastnikov Dobovškega dvorca so znani Avg. pl. Clossmann
1853—60, Beatriv baronica Lebzeltern 1860—76 in Marija baronica Baltin.
Kako se tudi v novi dobi snujejo pripovedke, priča pripovedovanje hčerke
'Clossmannove, ki se čita v skrbno urejeni hišni kroniki, spisani od barona
Baltina. Ta dvorec je bil neki, kakor je slišala pripovedovati, ženski samo¬
stan žičkega reda, kar potrjujejo zamrežena okna in pa kapela. Čudno je
neki tudi to, da ni kleti pod hišo, pač pa je tukaj podzemeljska pot v Žičko
kartuzijo. V zidu podstrešnih stopnic so kazali votlino, kamor so zazidavali
neposlušne redovnice, baron Baltin pa je slišal o izkopanem moškem ko-
stenjaku s kosci sulcna in zaponk. Vse to je seveda prazno govoričenje, ker
je hiša iz 1. 1763 in tedaj kleti niso rabili, ker so jih imeli še preveč*.
Starinska klet s prostorom za 50 štrtinjakov vina v pritličju in 30 štrtinjakov
v podzemlju je videti iz XVII. stol. in kaže. da je bilo tukaj središče večjega
gospodarstva. Čigava last pa je bil tedaj Dobiehof in pa leta 1497, nam ni
znano.

9. Hebenstreitov dvorec.

Hebenstreit je vas z ok. 30 hišami zahodno od Konjic in se imenuje
po Hebenstreitovem dvorcu, ki je stal v voglu med sedanjo staro in novo
državno cesto na mestu sedanje Kračunove hiše. Ta dvorec se omenja naj¬
prej 1. 1476 kot last Hebenstreitov 3  in je ohranil njih ime, čeprav je
prišel v druge roke. L. 1528 ali malo poprej je Ivan Hebenstreit izročil
Ahaci ju Schrottu  zidano hišo z nadstropjem in dvorec pri Leskovcu
(Haslach) z imenom „des Hebenstreit hof“ ter vsa posestva v konjiški fari,
ker ga je Schrott radi dolga tožil pred deželnimi sodniki. Ahaciju je 1. 1547
sledil njegov sin SigmuijdL Ok. 1. 1600 je bil dvorec v lasti nekega H urna  s"
in ok. 1604 do ok. 1670 rodovine C on ti de Camisano; potem je last de*
diščine po Erazmu Tatenbaškim in preide z njo vred 1. 1692 v last žičkim
kartuzijanom.

* Krones, Moritz von Kaiserfeld. Sein Leben und \Virken als Beitrag zur Staats-
geschichte Oesterreichs in den Jahren 1848—1884. 23 + 471 S. Leipzig 1888. Prim. tudi
©rožen, 1. c. III, 503; IV, 193; VII, 73.

1  Tudi kapelica je nova in je bila 1. 1768 posvečena. Rozman, Lib. mem.

3  Orožen, 1. c. III, 232.

-* Mitteilungen, 1903, 312.

6  Zahn, Steirischc Miscellen, Graz 1899, 71.

77

Hebenstreitovci so bili izprva patriarhovi fevdniki v Slovenjem
Gradcu. L. 1335 je bil Ortolf H. župnik pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu 1 ,
1.1340 in 1344 Elizabeta H. opatinja pri klarisinkah v Mekinjah 2 . Bratje Henrik,
Bertold in Friderik H. so si 1. 1338 delili grad Vodrež (Widerdries) 3 . Po¬
sestva tega rodu najdemo tudi v Dobrotni vasi (1. 1366) in v Zgornji Ložnici
(1.1451) ter v Konjicah (1. 1476). Benedikt in Krištof (ali iz naše rodovine?)
sta bila 1. 1553 povzdignjena v plemiški stan in se jima je zboljšal grb.
Ena panoga je izumrla 1. 1663 in njih grb je pripadel rodovini Leysser,
druga pa je bila pobaronjena 1. 1795. Prvotni grb Hebenstreitov je počrezno
bruno v ščitu in ima pokoncu stoječo zgornjo polovico lisice v meniški halji
kot okrasek nad ščitom.

Sl. 9. Golič. Grb konjiškega nad¬
župnika J. Strela.

Rodovina Conti de Camisano  (mesto
Camisano leži sredi med Padovo in Vicenzo)
spada med mnoge laške rodbine, ki so se v
začetku nove dobe naselile na Avstrijskem.
Ivan Krstnik Conti je služil že za časa Jezuitov
v Žički kartuziji kot oskrbnik (Praefectus
1594, Schaffer 1597) in sodnik (Iudex do-
minii 1592, 1594, Hofrichter 1596), 1. 1604
se imenuje v konjiški krstni knjigi plemenit,
med deželne stanove pa je bila rodovina
sprejeta šele 1. 1659. Po nagrobnem spo¬
meniku in matičnih knjigah podamo na¬
slednji rodovnik in sicer samo važnejših
udov.

Ivan Krstnik Conti (1592—1612)

Ivan f 1613 Jakob f pred. 1632

ž. Sofija

Janez Jakob

žena Ana S uzana __

Ivan Ignacij Jakob Fr. Ignacij ter 3 hčere.

Sofija je po moževi smrti sama gospodarila. L. 1635 je prosila podpore,
ker so njena posestva trpela škodo vsled kmečkega punta 4 . Tekom časa so
prišle tej rodovini razne graščine v last. Tako se omenja Golič (ok. 1730)
in Pogled (ok. 1730), potem Hausambacher (1694 in 1730) in Lindeck (ok..
1750—1792). Njih grb je razklan ščit z na desno zročim, enoglavim orlom
na vsakem polju (Sl. 2, IV).

1  Kres, T.

3  Valvazor, 1. c. XI, 372.

3  Zahn, St. Misc, 60.

4  MhVSt, 1896, 262.

IV. ŽUPNIJA STRANICE.

Straniška cerkev je bila približno do 1. 1786 vitanjska podružnica. Te¬
daj se je povzdignila v župnijsko cerkev in kmalu potem vtelesila konjiški
dekaniji. Sedanja, med drevjem skoraj skrita stavba obsega ladjo, dve nasproti
si stoječi kapeli, slednjič prezbiterij s stolpom na severu in zakristijo na
jugu (sl. 10). Vsa stavba je znotraj 33 - 4 m  dolga in v ladji 6 - 32, čez kapeli
15'4, v prezbiteriju pa 5 m široka. Prezbiterij in zvonik sta bržčas šele iz
XVI. stol. Prvi ima ostroločna okna brez krogovičja in na njegovo podstrešje
vodijo iz zvonika ostroločna vrata, mesto sedanjega baročnega oboka pa je za¬
vzemal izkraja lesen strop. Zvonik pa je imel še 1. 1905 staro, vitko streho s
4 kamnitimi lijaki na voglih, ki so imeli podobo živalskih glav. Potem se je
povišal in z bolj moderno streho pokril (tabl. 14). Prvotna ladja, od katere
je še kos pri slavoloku ohranjen (glej tloris!), je bila'enako široka ko prez¬
biterij. Večji del pa so pozneje 1  podrli in so pozidali širjo ladjo s kapelama.
A tudi ta stavba je bila z deskami postropana do 1. 1873, ko so jo obokali
s plitvimi kupolami. Naslednje leto jo je z okraski poslikal Tomaž Fantoni.

Nastavek glavnega oltarja  je podoben slavoloku z dvema slopoma
in stebroma na vsaki strani, ki nosijo ravno, v sredi pa vsločeno ogredje.
Na atiki se vidi sv. Trojica, v glavnem delu pa sv. Lovrencij med sv. Petrom
in Pavlom, dočim sta kmečka zaščitnika — sv. Anton Pušč. in sv. Rok nad
oltarjevim obhodom. Pri oltarju v severni kapeli  sta nad obhodom kipa
sv. Avguština in sv. Blaža, v sredi pa sv. Barbare  med sv. Ano in sv.
Elizabeto. Na atiki je križ z napisom :

Spomin 18 cerkve 02 sv. Križa.

V južni kapelici  je v sredi nastavka kip Marije kraljice z Detetom
med sv. Janezom (?) in sv. Jožefom, nad obhodom sta sv. diakona Štefan
in Lovrencij, na atiki se pa vidi Ime Marijino. Vse tri nastavke je napravil
1. 1864 Martin Spiller  iz Vojnika za 660 gold. 2

Sredi ladje visi star lestenec.  Njegov glavni del je 12 cm  visok
pločevinast obroč, okrašen s plastičnim grozdjem in vinskim listjem in v

* Na kapi južnih vrat se čitajo črke MDC • • XXX • III, kar se da izpopolniti v
letnice 1698, 1748 in 1838. Mogoče je prava prva številka, ker bi bili ladjo sredi XVIII-
stol. najbrž obokali. — Podboji glavnih vrat so iz 1. 1892, kakor se čita na kapi
18 Sv. Lovrenc za nas 92.

Boga prosi!

Janisch, 1. c. III, 1008.

79

premeru 1 m  širok. Osem stebričev ga deli in nosi ob enem verižice, ki
gredo navzgor k osrednji kroni in ravno tako navzdol k spodnjemu vencu.

Od prejšnjih oltarjev sta se 1. 1905 našla na cerkvenem oboku dva
zanimiva kipa. Prvi — iz XVII. stol. — predstavlja sv. Heleno s križem,
drugi — iz XVIII. stol. — pa Zveličarja, ki tlači v kelihovi čaši grozdje,
da vino v curkih odteka po ceveh. Iz povzdignjenih rok mu curlja kri v kelih.
Podoba je varijanta v srednjem veku običajne predstave, kako tlači Zveličar
grozdje v stiskalnici (tabl. 14)’.

Sl. 10. Stranice. Tloris župnijske cerkve sv. Lovrenca.
Merilo 1 :300.

V župnišču se nahaja oljnata slika (88'5 cm  vis. : 62 cm)  sv. Lucije,
najbrž iz druge polovice XVII. stol., katero je napravil Seb. S c h a rt in g ar,,
obnovil pa A. Loschnigg,  ki sta se obadva podpisala. Svetnica kleči bo¬
gato opravljena na s cvetjem posuti livadi in je obrnjena proti naši levi tei
cita iz knjige. Nad njo je angel z vencem. \ ozadju se vidijo tiije mali
prizori iz njenega življenja in sicer najprej stoji svetnica poleg stare žene
(ki bi jo naj izročila razuzdancem?), potem je kotel j, slednjič pa je svetnica
privezana k stebru in ji prebodejo grlo 1 2 3 .

Malo pred mestom, kjer se od državne ceste odcepi blizu Stranic stianska
cesta v Vitanje, je za državno cesto narejena obzidana preseka v hribu. Na
južni strani je v obzidju vdelan kamnit, kakih 40 cm  visok podvojen križ, ki
kaže mesto, kjer je stala nekdanja konjiška podružnica sv. Križa. Nekoliko
korakov na jug od ceste se še poznajo na hribovem boku sledovi te stare
cerkve, ki se imenuje že 1. 1391 3 , a ni toliko sledov, da bi se dal napraviti

1  Natančnejšo razlago smo podali v Voditelju, , 19 * * * ° 8  T 52 '. kyi sm0  govorili v

2  O rimskih  spomenikih, ki so vzidam v zaim i s. (Trieb ’ hof) obs toječ iz

drugem poglavju. - V župniji se nahaja tudi f las Ska vitanjske graščine, in

prostorne pritlične hiše in velikih hlevov, last g. J ’ , ti : a  Omenimo ta dva

dvorec Gotenhardt,  tudi pritlična hiša, pred leti se navadna kmetija. Omen

dvorca, ker sta zaznamovana na specijalnem vojaškem zemljevi u.

* BKstGQ I, 116.

80

tloris. Videti je, da je imela eno ladjo (19 korakov : 8), s predloženim
stolpom (6 korakov : 6) in kvadratičen prezbiterij (4 korake : 4), ležala pa
je proti vshodu (pravzaprav v smeri NEE). Ko so v 1. 1802 — 05 državno
cesto, ki je prej šla črez Poleno na Konjice, preložili v sedanji tir, so cerkev
podrli, ker je bila novi preseki preblizu in bi jo bilo treba posebič podzidati
in zavarovati. Ljudje pa pripovedujejo, da se je tedaj dvignil sv. Križ in se
je premestil na strmi hrib poleg Belih vod in neki starec je celo zagledal
njegov sijaj na nebu. Ta udanost do 500 let starega svetišča je tembolj za¬
nimiva, ker so ljudje stvarili zvezo med odpravljeno cerkvico in novim božjim
potom 1 .

Vrh klanca pa stoji ob cesti običajni leseni križ z naslednjim napisom:

Spomin na sveti Križ.

Svet’ Križ, na smrtni postelji prijatelj naš edini!

Na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini.

O križ, ti znamenje usmiljenja spokornemu tolko milo,

Prihod sodnika strogega nam boš oznanilo. — Amen.

Ako še omenimo, da se sosednja vas že od nekdaj imenuje po cerkvi
sv. Križa in da je južni stranski oltar v župnijski cerkvi, kakor smo videli,
tudi posvečen spominu odpravljene cerkve, se bomo prepričali, kako globoko
se je vtisnil spomin na to cerkev v narodovo dušo in da ne bode kmalu izginil.

Ako gremo po državni cesti dalje proti Frankolovemu, bomo našli v
Tesnem na najožjem mestu v skalo vdelan zanimiv zgodovinski napis,  ki
pripoveduje o težkočah pri zidanju nove ceste.

VIAM • HANC • A ■ MILITE • OLIM • TR1TAM • ROMANO •

DEIN • PER • SECLA • DESERTAM • AH • VITANDAS •

MONT1VM ’ MOLESTIAS • ATQVE • PERICLA •

COMMERCIO ' VIATORVM • OMNIVM • COMMODO '

RESTITVI • ATQVE ■ DIVVLSIS • LABORE •

SVMPTVQVE • MAGNO -RVPIBVS • CONSTRVI ■ IVSSIT •

FRANCISCVS . II •

ELECT • ROMAN • HAEREDIT • AVSTR • IMPER •

COEPTVM • HO C • OPVS • MDCCCHI •

PERFECTVM • CAL • IVNII • MDCCCV •

PHILIP • S • R ’ I • C0M • A • VELSPERG • REITENAV ■

S • C ’ MAI • CAMER • ET • CONSIL • INTIMO •

STYRIAE • ET • CARINTHIAE ■ PRAEFECTO •

IGNATIO • KVNSTI •

S • C • MAI • A ■ CONSILIIS • STYRIAE ■ AEDILP

Viam hanc a milite tritam romano, dein per saecula desertam, ad vi-
tandas montium molestias atque pericula — commercio viatorum, omnium com-
modo restitui, atque divulsis labore sumptuque magno rupibus, construi iussit
Franciscus II. electus Romanorum, haereditarius Austriae Imperator. —

* O početku cerkve sv. Križa pri Belih vodah (okol. 1. 1798) gl. Orožen, 1. c. V,
str. 511.

81

Coeptum hoc opus 1803, perfectum Calendis Junii 1805. Philippo, Sacri Ro¬
mani Imperii Comite a Welsperg—Reitenau, Sacrae Caesareae Majestatis
Camerario et consiliario intimo, Styriae et Carinthiae Praefecto, (et) Ignatio
Kunsti, Sacrae Caesareae Majestatis a consiliis, Styriae Aedili.

„To cesto, rabljeno nekdaj od rimskih vojščakov, potem skozi stoletja
zapuščeno, je zapovedal obnoviti ter vsled sekanja skal z velikim trudom in
stroški pozidati Frančišek II., izvoljeni rimski ter dedni avstrijski cesar, da
se izogne težavam hribov in nezgodam v korist trgovine ter v udobnost vseh
potnikov. Začelo se je to delo 1. 1803, dokončalo se je 1. junija 1.1805, lco
je bil štajerski in koroški načelnik  (Gouverneur) Filip, sv. rim¬
skega cesarstva grof Welsperg—Reitenau, sv. ces. Veličanstva komornik in
tajni svetnik, štajerski stavbeni ravnatelj  pa Ignacij Kunsti, sv. ces.
Veličanstva svetnik“.

Sl. n. Zreče. Tloris župnijske cerkve sv. lija.
Merilo 1 : 200.

6

V. ŽUPNIJA ZREČE.

1. Župnijska cerkev sv. lija

stoji na južnem koncu Gornjih Zreč in obstoji iz ladje, dveh k njej prizidanih
kapelic, prezbiterija in zakristije. (Sl. 11 in tabl. 15). Vsa stavba je znotraj
samo 23 m  dolga, široka pa v ladji 5‘25 ra, čez kapele 14 - 50 ra in v prez¬
biteriju 4‘65 ra. Banjast svod pokriva prezbiterij in ladjo, a v ladji je raz¬
členjen z vrezanimi • kapami. Nekaj izrednega je zvonik. Pozidan je nad
prezbiterijem in sicer tako, da njegov vshodni zid počiva na odnašajočem loku,
ki se v sredi za l - 20 ra svobodno dviga nad prezbiterijev obok. Radi zvo¬
nika je duhovnišče od zunaj okrepljeno s podporniki — dvema na jugu,
enem na severu, kjer so sedaj stopnice. V tlorisu meri zvonik od juga proti
severu 7 ra, 5 ra pa širine, ni torej kvadratičen.

Krepki podporniki, skoro kakor pri sv. Ani v Konjicah, gotsko zašiljena
okna v prezbiteriju in v stolpu (proti podstrešju ladje), obenem pa banjast
svod kažejo na konec gotske dobe v XVI. stol. Zakristijo so prizidali morda
1. 1662, podaljšali pa neki 1. 184S 1 , kapelo M. B. brez madeža spočete so po¬
stavili v XVIII. ali začetkom XIX. stol., kapelo sv. Cirila in Metoda pa leta
1878 2 . Najstarejša zidana zi-eška cerkev pa je ohranjena v ladji, ki je imela
prvotno raven strop. Že njen tlak leži za 60 cm  nižje ko zunanja tla, po¬
tem so podboji glavnih vrat gotski, v ostrem loku narejeni, s posnetim robom
(brez kakega drugega profilovanja) in slednjič so 1. 1893 pri popravljanju
cerkve našli, da je sedanji prezbiterij prislonjen k vshodnemu zidu ladje in
je glavni oltar stal prvotno koncem ladje. Ladjo lahko pripišemo približno
XV. stoletju.

Ljudje pripovedujejo, da so sedanjo ladjo postavili kartuzijam, ki so
imeli mostovž od svoje pristave (na tabl. 15 prva hiša na levo od cerkve)
na cerkveni kor. Slonel je neki na dveh kamnih, ki se še sedaj vidita nad
velikimi vrati 3 . A omenjena pristava je gospodarsko poslopje in ni služilo za
stanovanje, na kamnih nad velikimi vrati pa je morala biti mala streha, kakor
se še večkrat najde pri gotskih cerkvah v naših krajih 4 . Tudi zgodovinskih
dokazov ni, da bi bili kartuzijam stavili našo cerkev. Prva posestva so v
Zrečah dobili od Henrika Freudenberškega, sto let pozneje (1390) pa jim jo

* Na kapi severnih zakristijskih vrat se čita letnica 175S, na oni južnih pa 1662-

2  Brez oltarja je stala 894-605 gold. V cerkvi so imeli FUhrenbergi, lastniki Jamnika,
svojo rakov.

3  Drobtinice 1S62.

4  Prim. Stegenšek, Dekanija gornjegrajska sl. 135 (str. 155).

83

dal Leopold Konjiški „svoj dvorec poleg cerkve",  ki je torej tedaj že
stala, zreški urad pa so kupili 1. 1691 in zreški dvorec so pozidali 1. 1718.
Tudi patrocinij sv. lija kaže, da je zreško cerkveno selišče precej staro,
ker so temu svetniku že od XI. stol. naprej stavili cerkve v naših krajih.

Oltarji.  Nastavek glavnega oltarja  obstoji iz dveh stebrov in
enega pilastra na vsaki strani srednje dolbine. Na stebrih počiva golšasto
ogredje s segmentnim lokom nad dolbino in atiko. V tej se vidi sv. Trojica,
katero moli po eden angel vrh stebrov, spodaj pa je v sredi sv. IIj kot
benediktinski opat med kipoma sv. Jožefa in sv. Janeza Krstnika ter sv. Petra
in Pavla (nad obhodom).

Koncem ladje na listovni strani je v
priprostem nastavku sv. Florijan  med
Angelom Varihom in sv. Antonom Pado-
vanskim.

Ta dva nastavka je naredil Janez
Rangus iz Vojnika 1. 1850 za 970 gold.
srebra in posvetil ju je knezoškof A. M.
Slomšek 1. 1850, dne 1. sept.

V južni kapelici vidimo v nastavku
(po en pilaster in steber na vsaki strani
nosi ogredje in atiko) Devico Marijo
brez madeža spočeto  med mnogo
starejšima (XVIII. stol.), v obleki jako
vihravima svetnikoma — Janezom Nepo-
mučanom in Frančiškom Ksaverijem. Na¬
stavek je iz 1. 1848.

Nastavek v severni kapeli ima podob¬
no arhitekturo kakor ravno opisani, nje¬
govi kipi pa predstavljajo sv.brata Cirila
in Metoda  v sredi, dva druga slovenska
blagovestnika stojita ob straneh, namreč
sv. Mohor in Fortunat. Ta nastavek je
izvršil celjski podobar Ign. Oblak 1. 1866
za 400 gold.

Napisi.  Na krstnem kamnu (sl. 12) se čita, da ga je dal 1. 1643 na¬
praviti Bogu in vsem svetnikom v čast (zu Ehren) Adam Kranabetvogel.

Adam • Kranabet • Vogel Hat Lassen: Machen Dissen
Tavfstaein Goot Vnnd Allen Heiligen Zven-j 643-

Isto ime se čita v zakristiji v kapi vrat, ki peljejo v prezbiterij :

16 • A • K • V ■ 62 •

Ker sta v cerkvi dva kropilnika s podobnimi črkami, eden pri glavnih
Vrat ‘h s črkami A • K ■, dočim je nadaljevanje zazidano, drugi pri stranskih
vratih z letnico 40, dočim je začetek v zidu zadelan, zato bomo ta napisa
mora;; najbrž tudi istemu vikariju pripisati in ju dopolniti tako-le: 16 A *

6 ~

Sl. 12. Zreče. Krstni kamen
v župnijski cerkvi.

84

K • V • 40 • Omeniti je še, da se tudi pri sv. Neži nahaja kropilnik s črkama
A ' K • V • in pri sv. Barbari napis:

Na zunanjih zakristijskih vratih čitamo: 17 iHs 58, na slavoloku pa
letnico 1893, ko se je slavolok razširil in povišal in cerkev dekorativno
pobarvala.

Stavba nasproti glavnim cerkvenim vratom je dvorec, izprva Konjiških
gospodov, potem pa kartuzijanov. Sedanja stavba je služila edino gospo¬
darskim namenom, spodaj za hlev, zgoraj za žitnico. Na sekanih podbojih
nosi letnico 1662.

Sredi vasi je Zreški dvorec (Retschacher-Hof), ki so ga postavili kar¬
tuzijam 1. 1718 kakor kaže lcronogram nad vrati:

IMS

noMen IesV ChrIstI beneDICat nobIs pIe IntrantIbVs.

Pod nekim kozolcem se kaže kos kamenitega stebra iz 1. 1607. Steber
je imel kubično glavo s podobo Križanega na eni strani in Žalostne Matere
Božje na drugi ter napisom „Kristus je naša slava, čast, moč, krepost, glava
izvir in svoboda 1 ' na tretji strani, na četrti pa „Iz posebnega (čcščenja) do
Gospodovega križa je postavila (fieri fecit) vsa soseska zreška v dobi vikarija
č. g. Gregorija Medveda (Ursus).“ Napis z zanimivimi hieroglifiškimi znamenji
se po župnijski kroniki glasi:

fCRI GLIA HONR VIRT’

FORTITVDO (glava 1 ) ORIGO ET (knjiga 2 ) TAS
NRA •

EX PECVLIARI IN CRUCEM DMI
MOTA TOTA COMMVNITAS IN
REZHACH F- F- TEMPORE R- D.

GRE: VRŠI' VICA: MDCVII-

2. Podružnica D. M. na Brinjevi gori.

Leži skoro na vrhu griča in je od vseh strani obdana od gozda. Ni
sicer velika, niti stara, a je najbolj znana in obiskana zreška podružnica.
Stavba obstoji iz dveh kvadratičnih prostorov, ki sta svodena s kupolama.
(Sl. 13 in 14). Na zapadu je ladjin kvadrat podaljšan za notranjo vežo s
pevskim korom v nadstropju, nad katerim je pozidan tudi zvonik. Južno od
presvetišča leži zakristija. Znotraj je cerkev dolga 2P85 m,  široka v ladji
in prezbiteriju po 7'80 m , visoka v ladji 8’64 m , v prezbiteriju pa S‘45 rn.

Letnica 1724 na kapi južnih ladjinih vrat moti, ker so ti podboji pre-
nešeni od cerkve sv. Neže. Prezbiterij naše cerkve je pozidan 1. 1769, ladja
pa šele 1. 1830. Iz prvih let nove stavbe je] freska v ozadju. Predstavlja
perspektivično arhitekturo s pilastri, stebri, ogredjem in atiko, z Bogom

1  Narisana glava stoji za CAPVT.

2  Narisana knjiga stoji za LIBER-tas.

85

Očetom na atiki, s sv. Ano in sv. Jožefom na eni strani dolbine, s sv. Ca-
harijem in sv. Joahimom na drugi strani. Osrednja dolbina je celo mala in
obrobljena s poslikanim okvirjem. V njej je stal prvotno kip (relief) Matere
Božje na glavnem oltarju. Slike so spretno zarisane, a bolj površno izdelane.
Dokler ni bilo nastavka na glavnem oltarju, so ga dobro nadomestovale.

Iste figure 1  ko v freski najdemo tudi v nastavku glavnega oltarja. Na¬
pravil ga je Ignacij Oblak, kipar v Celju, 1. 1872 za 800 gold. Nas zan i ma
pred vsem podoba Marijina v srednji dolbini, ker je tako stara ko cerkev.
Ta starost se vidi že iz obraza Marijinega. Kako frfrajo Devici lasje na obe
strani — kakor gospem v dobi lasulj — kako dobrohotno nam gleda na¬
sproti. kako ljubeznivo se ji ustnice nabirajo v nasmehljaj ! Tako je Devico
mogel predstaviti edini umetnik sladkega rokoko. Sicer pa je podoba narejena,
da se oblači. Zato nimata niti Marija, niti Dete rok, ampak vse telo, razven
glave, je gladka in prazna ploskev. Kip pa posnema Višarsko Mater Božjo
in zato se je naša cerkev izkraja tudi imenovala Male Višarije.

Sl. 13. Zreče. Tloris podružnice M. B. na Brinjevi gori.
Merilo 1 : 300.

Nastavka stranskih oltarjev v ladji je napravil L 1840 Jožef Brenko
P- d. Mastnak v Frankolovem, vsakega za 100 gold. Delo je jako priprosto,
saj tudi ni mnogo stalo. Na severu zremo v atiki venčanje Marijino, spodaj
Pa njeno zaroko,  oboje slikano na platnu; na jugu pa je v atiki slikan
sv * Anton Puščavnik,  klečeč v votlini, spodaj pa isti svetnik stoječ v
rjavem, belo prepasanem habitu, s križem z dvema zvončkoma v desni, s
knjigo v levi roki in s svinjo poleg sebe.

^ dolbini na evangelski strani je precej malih podob domače živine:
volov v jarmih, krav, svinj in ovac (tabl. 16). Ako gredo verniki okoli oltarja
in ima kateri gospodar ali gospodinja željo in prošnjo, da bi bil uslišan
glede volov ali druge živine, vzame podobo tiste živine, za katero prosi, gre
°koli oltarja, položi svoj dar na krožnik na epistelski strani in odda podobo
tam  stoječemu Cerkveniku, ki jo vrne v lino, da služi še drugim darovalcem.

1  S v.  Cah arij  a ima škofovsko kapo in 12 kamnov na prsih kot veliki duhovniki

86

Misel tega darovanja je videti ta, da se prava živina daruje v mislih Bogu,,
v resnici pa le njena podoba, prava pa se odkupi s primernim darom. Po¬
doben običaj je zelo razširjen in v nekaterih cerkvah se še najdejo iz železa
kovane živali iz gotske dobe 1 .

Mala kapelica (4-40 m  široka in P83 m  globoka), ki stoji pred cerkvijo,,
je bila neki prvotna kapelica, predno so postavili cerkev.

t

Sl. 14. Zreče. Pogled na podružnico M. B. na Brinjevi gori od juga.

Božjepotni spominki.  1. Prvo podobico, bakrorez v velikosti
133:79 mm,  je napravil menda še v dobi 1769—1800 eden izmed znanih
graških bakrorezcev z imenom Kaupcrz. V oblakih vidimo dva angela držati
Marijino podobo, kakor se vidi na glavnem oltarju. Spodaj se pa Marija s
sinkom na roki prikaže pastircema v hriboviti pokrajini. Eden je pokleknil,
drugi še stoji poleg, obadva sta razoglava, imata palici v rokah in kažeta
na prikazen. Tudi izmed ovc so se nekatere spustile s prednjimi nogami na
tla, kakor da bi klečale. Podpis sc glasi:

Abbildung der ivundervollen Mutter Gottes
Maria klein Luschariberg, in der loblichen
Pfarr Rottschach; in Untersteyer, alhvo im
Jahr 1769. cin Kapcln erricht, und geiveihet
Kauperz sc. Graecy.

1  Prim. Andree, Votive und \Veihegaben des katholischen Volkes in Suddeutsch-
land. Braunschrveig 1904. O ,železni živini" prim. Zeitschrift f. oest. Volkskunde 190!,
57 in 1904 str. 129.

Vse druge podobice so precej zvesto po tej posnete, le tehnika in pod¬
pisi so različni.

2. Z barvami poslikan lesorez iz prve polovice XIX. stol. ima podpis
v bohoričici:

Podoba Matere boshje na brinjovi gori
V Srezhki fari na Shtajerskim.

3. Na Blaznikovem kamnotisku iz Ljubljane čitamo:

Mati Božja na Brinjevi gori
Za grešnike nas pri Bogu govori!

4. Najnovejše podobice so izvršene v kamnotisku, ki je na oko sličen
fotografijam.

Sl. 15. Zreče. Tloris podružnice sv. Neže na Goliki.
Merilo 1 :300.

3. Podružnica sv. Neže

na vrhu hriba Golika ima ladjo s predloženim zvonikom ter prezbiterij z za¬
kristijo proti jugu (sl. 15 in tabl. 17). Ker je hrib jako vetroven, zato odpada
zunaj belež in nima ladja na severu nobenih oken, tudi so pozneje iz istega
razloga zazidali dva vhoda pod zvonikom. Znotraj pa je cerkev snažna,
svetla in na videz prav prostorna. Dolga sicer ni posebno (23'45 77/znotiaj),
a  je v razmerju precej široka (8'90 ni)  in posebno še visoka (v ladji okoli
11 m,  v prezbiteriju 10 m).  Svodena je s križevimi oboki, ki počivajo na
stenskih pilastrih. Ti so v preseku zaokroženi in imajo podnožek in kapitel
ter nosijo popolno ogredje. Oblike so barokne, a pravilne, iz česai se da
sklepati, da je načrt in izvršitev od veščega stavbenika. Škoda, da nam ni
znano njegovo ime! Izkraja je bil tudi za velikim oltarjem izhod, ki je dan¬
danes zazidan, ob straneh pa dvoje oken. Ta okna pod ogrodjem so za¬
delali, ko so postavili orjaški oltar.

L. 1717 je bila na mestu sedanje cerkve še lesena kapelica, v kateii
bral novo sv. mašo konjiški rojak Janez Stermšek. Cerkev so začeli zidati
] -1723 in iz naslednjega leta (1724) so podboji stranskih vrat, kipa  se sedaj

88

nahajajo v Marijini podružnici na Brinjevi gori. L. 1727 je dobila cerkev več
odpustkov iz Rima.

Nastavek glavnega oltarja  (tabl. 18) jc nalašč narejen za to
cerkev. Njegovo ogredje leži v isti višini ko ogredjc prezbiterijevo, nadalje
se glede širokosti in višine lepo prilega vsemu prostoru. Ni bila lahka naloga
vstvariti oltar, ki seže od stene do stene (8’90 m)  in je nad 9 m  visok;
treba je bilo izpolniti nad 80 m-.  Umetnik je postavil stebre na podvojene
podstavke." Zaviti valji stebrov pa ne stojijo vsi v isti ploskvi, ampak na
vsaki strani stopi po eden, še bolj okrašen, pred to steno naprej in da tako
priliko ogredju, da se tudi porine naprej v raznih premih in zaokroženih
črtah. Na atiki zremo stolovati v oblakih Boga Očeta sredi na vse strani
idočih žarkov. Venec iz malčkih angelov obdaja sv. glorijo. Štirje večji angeli
klečijo na ogredju. V srednji dolbini vidimo v oblakih Mater Božjo, na zemlji
pa sv. Boštjana, klečečo sv. Nežo in sv. papeža Fabijana. Ob straneh med
stebri stojita sv. Peter in sv. Pavel, nad obhodom okoli oltarja pa sv. Lucija
in sv. Apolonija. Kipar je bil jako izvežban mojster. Kako se sukajo ti angeli
in svetniki s telesom, kako gracijozno kretajo, kako se obleka v velikih in
malih gubah opleta njih nog, kako frfra v zraku, kako zavijajo te osebe
glavo in oči! Duh notranje pobožnosti in udanosti ne sije jim samo iz obraza,
ampak prešinja vse njihovo telo. Za izgled samo kip sv. Apolonije (tabl. 18),
ki prezentira z desnico odrezani prsi, v levici pa je z dvema prstoma nežno
držala ali palmovo vejico ali pa klešče!

Ta oltar bi se moral obnoviti v prvotnih barvah — stavbinski deli v
temnih marmoriranih tonih, kipi pa bi sc morali pozlatiti in posrebiti. Se¬
danje boje so iz XIX. stol. (1877 ?) in so ali medle ali pa — kakor pri
svetnikih — naravnost nelepe.

Ozrimo se še v srednjo dolbino! Skupina figur spominja na barokne
slike, v katerih se dostikrat vidi Marija v oblakih pridružena svetnikom pod
njo. Za kiparstvo take skupine niso ugodne. V našem slučaju gleda Devica
navzgor, Dete pa ji sili iz rok doli k svetnikom in v daljino k človeškim
otrokom, ki se zbirajo okoli oltarja. Sv. Boštjan je privezan k drevesu, sv.
Neža kleči z rokama na hrbtu zvezanima, kakor da bi čakala smrtnega
udarca, pred njo pa je belo jagnje, stoječ sv. Fabijan pa bi moral imeti go¬
loba nad glavo in palmovo vejico v roki. Cerkev je torej trem svetnikom
posvečena, ali če privzamemo še Devico Marijo, štirim. Ravno sv. Neža, po
kateri ljudstvo našo cerkev imenuje, zavzema najneugodnejše mesto — za
tabernakeljem kleči.

Nastavka stranskih oltarjev sta od iste roke ko glavni oltar. V glavnem
delu in v atiki vidimo na vsaki strani po dva gladka stebra z naslikanimi
podobami v sredi. Sliki v atiki predstavljata svetnike samo do kolen. Ob
straneh stebrov pa stojijo kipi, ker pa so se zgubili pridevki, se ne da več
uganiti ime nekaterih svetnikov. Severni stranski oltar je rož ni venski’
Sliki kažeta zgoraj sv. Dominika kot ustanovnika sv. rožnega venca, spodaj
rožnivensko Mater Božjo. Kipi pa predstavljajo zgoraj sv. Caharija in sv
Elizabeto, spodaj pa sv. Joahima in sv. Ano. Ime Marijino nad dvema an¬
geloma konča nastavek.


89

Nastavek epistelske strani kaže na atiki v sredi sv. Florijana, spodaj
pa sv. Jožefa,  po dve svetnici poleg slik se ne data določiti, razven sv.
Barbare. Vse tri oltarje je 1. 1877 prenovil Tomaž Kantoni za 804 gold.

Na prižnici  vidimo tri slike: 1. Janez Krstnik pridiguje, 2.Jezus uči
in 3. apostoli oznanjujejo sv. vero.

4. Podružnica sv. Martina

leži vrhu griča in obstoji iz ladje in prezbiterija. Poleg zadnjega je zvonik,
ki služi v pritličju tudi kot zakristija. Cerkev je znotraj 19'5 m  dolga, široka
pa pod korom 5’7 sredi ladje 5*3 in v prezbiteriju 4'85 m.  Ladja je
krita s križnimi oboki (vis. 5'43 m),  prezbiterij pa z banjo z vrezanimi ka¬
pami (vis. 4 - 50 m).  (Sl. 16 in tabl. 17).

Sl. 16. Zreče. Tloris podružnica sv. Martina.
Merilo 1 : 300.

Najstarejši kos je vshodni del ladje s poznogotskim vhodom od južne
strani 1 . Potem so pozidali prezbiterij z zvonikom (morda 1. 1686), ladjo so
pa proti zapadu v nekoliko večji širini (za 40 cm)  podaljšali in so tako
povečano ladjo obokali (menda 1. 1739), ker stara ladja je imela lesen strop.

Napisi  so tukaj trije, najprej letnica 1686 v prezbiteriju na kapi
vhoda v zakristijo, potem 1 . 1739 na slavoloku in slednjič na nastavku glav¬
nega oltarja vrezana imena Marija, Jezus, Jožef in sv. Martin z letnico 1709.

M lis I P H

1  s M A 709
MI:

Župnijska kronika ima z glavnega nastavka tudi kronogram (1. 1708 ,
ki pa je najbrž s tabernakeljem zakrit, ker ga pisatelj ni videl. Glasi se:

DIVo MartIno honorI haeC ara ereCta-

Nastavek glavnega oltarja je okusno delo. Dva stebra na vsaki stiani
srednje dolbine nosita golšasto ogredje s kosi čela in z atiko. Stebrske \ alje
dičijo mične angelske glavice. Ob straneh glavnega nastavkovega dela in

1  \'zgled za poluokrožni lok v pozni gotiki gl. n. pr. portal v Solčav i.

90

atike so bogato izrezljani vijugasti okraski. Kaj čedni so tudi sedeči angelčki
na ogreaju in atiki. Kako so živahni in vendar zraven naravni in otroški!
Proti njim so dolgi in suhi ter afektirani angeli z velikega nastavka pri sv.
Neži proizvod čisto drugega, nam mnogo manj ugajajočega okusa. V atiki
je kip Brezmadežne Device, kakor se vidi na ,.čudodelni svetinjici" je torej
mnogo mlajši (1873) ko ostali nastavek (1708) in za svoj prostor prevelik.
Izmed ostalih treh kipov je v sredi sv. škof Martin,  na desni sv. Janez
Krstnik, na levi pa neznan svetnik s knjigo in lokom (za gosli!). Imajo ga
za Davida, a gotovo po krivici.

Nastavek sv. Lucije  na evangelski strani koncem ladje in sv. Ožbalta
(?) na epistelski strani sta odlično delo  XVII stol. in bi bila ponos vsakega
muzeja (tabl. 19). Zasnovana sta podobno (dve dolbini med stebri, ena nad drugo),
a v detajlih je vsak nastavek drugačen. Že iz tega se vidi, da to ni šablonsko
delo. .Stebriče v atiki opleta pri enem lipovo listje in šibje, pri drugem pa
vinsko trsje z grozdjem: večji stebri imajo pri enem ves valj okrašen s po¬
zlačenimi geometriškimi ornamenti, pri drugem pa zavzema angelska glavica
spodnji del valjev, zgornji del pa kaže posrebrene okraske; pri prvem nastavku
se nahajajo sedeči angelčki v vijugah ob straneh atike, pri drugem nastavku
jih ni, pač pa so angelske glavice v kotih med okvirjem in osredjem; slednjič
so pri obeh oltarjih take glavice ob zunanjih straneh večjih stebrov. Kipi pa
predstavljajo pri prvem oltarčku doprsno podobo Boga Očeta z razpetimi
rokami na atiki, spodaj pa sv. Lucijo  z nebeško krono na glavi in pal¬
movo vejo ter očmi v rokah, na epistelski strani pa vidimo zgoraj doprsno
podobo Device Marije, spodaj pa nekega sv. škofa s knjigo v roki. Tolmači
se kot sv. Ožbalt,  nadškof eboraški (York) v Angliji, ki je umrl dne 29.
febr. prestopnega 1. 992, obhaja se pa na dan prenosa dne 15. oktobra. A ta
svetnik uživa čisto pokrajinski kult in še v rimskem martirologiju ni vpisan,
tudi ga ne častijo nikjer v sosednjih deželah. Mislili bi tudi lahko na pomožnega
škofa Ožbalta, ki je v devetem stoletju deloval med Slovenci, a ta se ne
časti kot svetnik. Svetnik, ki stoji na našem oltarju, gleda na zaprto knjigo,
kakor če bi tam imel poseben pridevek, da se ga spozna. In najbrž je tudi
bil. Ako si mislimo tam tri jabolka, imamo sv. Miklavža, ako pa ribo, imamo
sv. Urha. Obadva svetnika se v teh krajih mnogo častita. Po župnijski kro¬
niki je bil altar „sv. Ožbalta" postavljen 1. 1664 - - ta letnica bo veljala tudi
za oltar sv. Lucije —, prenovil pa je vse tri nastavke celjski podobar Ignacij
Oblak 1. 1873 za 300 gold. in je napravil tudi kip Čistega Spočetja na
glavnem oltarju.

Cerkvica ima še t. zv. jožefinski križevpot s postajami: 1. Kristus krvavi
pot poti, 2. Judež ga izda s poljubom, 3. veliki duhoven si plašč razčesa,
4. Kristusa bičajo, 5. venčajo, 6. Ecce homo, 7 = današnja I postaja, 8 = K;
9 = V, 10 = VIII, 11 = X, 12 = XI, 13 = XII in 14 = XIV.

V zakristiji se nahaja gotski kelih s šesterolisto nogo, širokim, ploščatim
vozlom in malo zavihano čašo (vis. 20 cm).  — Monštranca je videti iz za¬
četka XIX. stol. (vis. 40 cm).  Ob straneh sta običajna moleča angela, nad
shrambo pa je dobro izvršen sv. Janez Krstnik z Jagnjetom in napisom:
AGNVS DEI.

91

5. Grad Freudenberg

se pozna v razvalinah na hribu vshodno od Zreč (sl. 17). Kdor gre k cerkvi
Matere Božje na gori, pride skoro pod vrhom do lesenega križa. Ako zavije
na desno (proti jugu), pride k cerkvi, ako pa na levo (na sever) pride h
gradu. Ker je hribov hrbet precej dolg, sta na jugu dva kosa od njega s
prekopi (A, B) odsekana, šele na severnem in naj višjem koncu je stal grad.
Zidovi na vrhu se še komaj poznajo. Mogoče je bil na jugu okrogel stolp
(C), na severu pa glavni stolp (Berchfrit D). Ker je severnovshodna plat naj¬
bolj strma, zato je tam vrh hriba podzidan, in tam se še opazuje, kako dobro
je izvršeno to podzidje. Pot na grad je peljal na zapadni strani in je zajet
z obkrožnim zidom E. Na severu pa sega krepek zid F globoko navzdol:
proti dolini in je branil, da bi sovražnik prišel gradu za hrbet 1 .

Sl. 17. Tloris grada Freudenberg. (Načrt je orientiran t. j. na desni je vshod).

Merilo 1 :1200.

0 Freudenberškem gradu imamo malo poročil 2 .

F- 1224 se imenuje med drugimi štajerskimi plemiči „Ortolfus de Vreuden—
berch“ kot priča v listini, s katero je vojvoda Leopold \ I. v Mariboru
»Zidanemu mostu“ čez Savo podelil posebne predpravice v korist jur-
klošterskim menihom 3 * 5 .

L. 1229 se imenuje Fredenberch, čigar podložniki so mnogo škode prizadjali
ljudem in premoženju Žičke kartuzije v pohorskih planinah, tako da se je

1  Ostanki tega gradu so bili dosihdob neznani. Odkril ga je g. zreški župnik in

duhovni svetovalec J. Karba, ki je tudi pisatelja nanj opozoril.

O imenu  gradu glej zadi v razpravi o zgodovinskih krajevnih imenih. Leta

1206 se  imenuje Rubertus de Retsach (UB. II, 120), 1. 1224 pa nastopi Ortolf de Vreu-
denberch. Ali morda 1. 1206 gradu še ni bilo, ali pa še ni imel imena Freudenberg, ali
pa n ' n '.ed tema faktoma nobene zveze.

5  Zahn, UB. II, 203.

92

prijor hotel pritožiti. Tu pa je posredoval gosposvetski prošt (na Ko¬
roškem) in neka Mariborska gospa (sorodnica Freudenberških?) je od¬
škodovala menihe in jim je dala dve kmetiji v Starih Konjicah 1 .

L. 1256 se Wilbirgis de Vreudenberch odpove po nasvetu svojega moža
Henrika Heltenberškega 2  vsem pravicam do vasi Perngersdorf. To vas
sta njena brata Ortolf in Bertold darovala nemškemu viteškemu redu,
ko sta vanj stopila.  Podpisal pa je listino Wilbirgin sorodnik
Gotfrid Mariborski, deželski sodnik na Štajerskem 3 .

L. 1263, 25. maja je Poppon Zreški (de Vreidenperch) priča v Studenicah,
ko je Sofija Rogaška izdala ustanovno listino za že obstoječi Studeniški
samostan 4 * .

L. 1273 je isti Poppon Zreški priča v listini Konrada Mariborskega v prid
žičkim kartuzijanom 6 .

L. 1281, dne 15. jan. je Henrik Zreški izročil Zičkemu samostanu posestev
in dohodkov v znesku 300 mark (in „Hard“, gozde in sadonosnike v
Konjicah in Zrečah „pod  Vre d e n b e rc ho m “), to pa zato, ker je prej
šiloma poškodoval žička posestva 6 .

L. 1301 je grajski varih (castellanus) na Vreudenberchu Otelin. Imenuje se
kot priča v listini, s katero je Markvard „Volk“ daroval kartuzijanom
štiri posestva v Slemenih 7 .

L. 1305 se imenuje Adelheida iz Vreudenberga kot redovnica studeniška.
Njen brat Berthold je daroval Studeniškemu samostanu pet kmetij v
Neuenburgu in Preranzel-u (?) ob Kokri, da bi sestra dobivala boljšo
obleko, pridržal pa si je pravico, da sme ta posestva rešiti s 50 mar¬
kami 8 .

L. 1306 se isti Perchtolt imenuje kot priča pri določitvi meje med kartuzijo
in konjiškim ozemljem 9 .

L. 1307 trdi Henrik Marenberški, da je njegov oče kupil nekaj posestva od
Henrika Vreudenberškega 10 .

Videti je, da so tudi Freudenberški gospodje ravno tako zapravili svoj
grad kakor Konjiški. V drugi polovici XIV. stol. ga je že imel v rokah lastnik
Konjiškega gradu Henrik \Vilthausen, z 1. 1385 je prešel v roke Devinskih,
z 1. 1401 v roke Walseejevcev in menda okoli 1466 v roke deželnega vla¬
darja, cesarja Friderika III. 11  Ali so novi lastniki grad porušili, ker ne stoji

* Zaliti, UB. II, 316. Orožen 1. c. I, 302.

2  Grad Helfenberg je ležal pri Pirešici pri Celju.

5  Zahn, UB. 277 in Krones, Freie von Saneck, I, 145 iščeta Vreudenberch na Ko¬
roškem, a po krivem.

4  Frohlich, Diplom, s. ducatus Stvriae. II, 301.

s  Muchar, 1. c. V, 355.

6  Muchar, 1. c. V, 439.

7  Muchar, 1. c. VI, 141.

8  Muchar, 1. c. VI, 160 .

9  Muchar, l.c. VI, 162.

10  Krones, 1. c. I, 52 in 118 (listina). — Schmutz, l.c. I, 407 imenuje še nekega Jurija
'Vreudenberškega, ki je bil oženjen s Katarino Vuzeniško in je imel sinova Ivana in Ulrika-

11  Primerjaj zgodovino Konjiškega gradu str. 62—65.

93

nobeden grajski zid več pokoncu, ali pa je sam razpadel, toliko je gotovo,
da odsihdob ne slišimo ničesar več o njem 1 . Kje so se upravljala posestva,
ko je grad razpadel, nam ni znano, Neki dvorec freudenberški je imel že
1. 1430 kot fevd od deželnega kneza Oton Kebeljski, a to je bila najbrž po¬
samezna kmetija, pač pa slišimo pozneje o dveh urad ih freudenberškem
in zreškem.  Prvi je obsegal 1. 1562 podložnike v Bukovljah (7) in Čret-
vasi (4) pri Konjicah, v Zrečah in soseščini (Gračica, Stertnik, Kraje, skupaj
12 podložnih) pod Freudenbergom (6, med temi v Grobljah), v Slakovi (3)
in na Pohorju pri Sv. Kunigundi (v Bezovju, Lokvi in Črešnovi skupaj 31)
in drugod še 4 podložne. Te podatke smo povzeli iz konjiškega urbarja iz

1. 1562, ki pa je prepisan po predlogi iz konca XV stol, m njihi lahka

sklepamo, da so konjiški graščaki podedovali te podložne po Freudenberš

gospodih. Grad Freudenberg sam je ležal sredi me imenovani •

Drugače pa je z zreškim uradom. Po urbarju iz 1 1576 SC nJC
govi podložni nahajali ob Hudinji (1), v Ivcnci pri Novi cerkvi (3)
Rakovi stezi (2), v Lindeku, Lipi in Dolu (16), v Stenici (l), ^zb°r u 1)
Poleni (3), Belem potoku (2), Rovtah (2) m Straussburgu pn Strarnc^

Tudi žitno desetino in vinsko gomino je imel urad piibli/no v i
V Zrečah samih ni torej zreški urad imel nobenih pravic, "JCgmo srcd.sce
pa je bilo v Lindeku, zato po pravici sklepamo, da J c ta ura  .

danjega večjega lindeškega gospostva, ker v nore  .
imel grad Lindek komaj 11 podložnikov 2 .

1  Celjska kronika (Krones, l.c.II, 157) pravi, da so ^dtT^eTdtn-

porušili med njimi ,Sachsenfeldt, ainen thurn ob Sanneg , .. t ’ ati za pn ro

berg,  bey  Tiffer den thurn ob Tiffer“, a po našem mnenju mora vejica

besedo Tiffer, tako da imamo Freidenberg bei Tiffer, ki se po pomo i .

Pri Laškem. Zreškega gradu Freudenberg niso nikdar imeli celjski gio

2  Orožen, 1. c. VIII, 548.

Kedaj in kako je prišel ta urad v roke deželnega kneza, ki ga je dajal
raznim plemičem v zastavo, tega nismo mogli dognati. Kot zastavo ga je imel
najbrž že vitanjski graščak Sigmund Sehrott 1 , po njegovi smrti (1571) pa
dediči, ki so iz prva plačevali po 1200 letnih gold., od 1. 1572 pa po 4049
gold. 1 kraje, in 3 vinarje. Z 1. 1574 je Ivan Trebniški odkupil ta urad (t.j.
povrnil je Schrottom svoto. ki so jo posodili deželnemu knezu) in z 1. 1577
ga je kupil v popolno last. Potem ga je podedoval 1. 1647 grof Erazem
Tatenbach, za njim so ga kupili kartuzijam in slednjič 1. 1730 ga je imel
Ivan Karol baron Adelstein, lastnik Dobernice (Guteneck) in pri tej graščini
so bili podložniki zreškega urada do najnovejšega časa 2 .

Nekdanja posestva Freudenberškega grada so se torej združila s konjiškim
gospostvom, vendar pa so nekatera še ohranili zadnji potomci Freudenberškega
rodu. Tako naznanja 1. 1395 Neža, hči Hermana Freudenberškega, da je pri¬
nesla svojemu možu Henriku Awer-ju kot doto dvorec v Konjicah pod gradom
(„Haus“), štiri hiše v Trebniku, po eno kmetijo v Prevratu, Bezini in Loki
(Ločah?) ter tri v Dobrnežu 3 . — To je zadnje, kar slišimo o tem rodu.

Freudenberški grad je bil menda prvotno, enako ko Lušperg, last krških
škofov; Rudolf Walsee ga je imel kot krški fevd 4 . V Vitanju, središču bližnjih
krških posestev, so merili žito s freudenberško merico 5 .

6. Grad Luchsberg (Lušperg)

leži dobre pol ure od Zreč na desnem bregu Dravine (sl. 18). Na vrhu hriba
se še pod zemeljsko skorjo takorekoč čutijo ostanki zidov, kjer so stala
stanovanja A ; samo kos zidu proti dvorišču B je še ohranjen. Obrambni
zid, s katerim so grad obkrožili, so pozidali nekoliko nižje, na hribovih bo¬
kih. Ta zid je 2 m  debel, iz lamanega in na licih obtesanega kamenja ter je
skoro ves ohranjen, izvzemši južnozapadni vogel, kjer je bil glavni vhod.
Na severu (pri C) je obzidje še skoro 6 m  visoko, zadnja 2 m  pa je nekoliko
tanjše, ker je bil morda proti gradu na njem pritrjen brambeni hodnik iz lesa.
Vodil je najbrž okoli in okoli, ker tudi na južni strani zid vskoči. Zanimiva
so stranska vrata pri C s poševnimi stranicami, ki pa so v naši sliki (tabl. 20)
nekoliko preveč nagnjene.

' Schrotti so bili gornještajerski rod, ki so v začetku nove dobe imeli Kindberg-
V Vitanju najdemo kot graščaka Adama Schrotta (1517) in Sigmunda (1553, f 1571), nl
Saneškem gradu Ahacija (1512—1533) in Adama (1599—1601), na Rogaškem gradu p 3
Krištofa, ki je bil oženjen s Kristino, hčerjo Ahacija Lindeškega. Orožen 1. c. IV, 37, VHi
190 in VIII, 462.

2  Schmutz, 1. c. III, 360 in I, 649 ter Orožen, 1. c. VIII, 374.

3  Napotnik, Imenopis str. 13. — Awerji  so imeli svojo graščino blizu Noveg 3
kloštra pri Polzeli. Imenujejo se v dobi 1286—1464; iz njihovega rodu je bil krški škof
Ernest Awer (1411—1432), v konjiški okolici je živel v isti dobi (1395—1429) Henrik
Awer, mož zgoraj omenjene Neže, v Vitanju pa je oskrboval krški grad Tomaž Awcr
okoli 1427-1430. Orožen, 1. c. II, 64: III, 508 in VIII, 460.

4  Doblinger, Die Herren von Walsee, p. 393.

8  BKstGQ. III 45. Mensura dieta Frewdenberger mass, quarum quatuor faciuri
modium unum granarii in Veittenstein.

95

Na tem gradu je domoval vitez Ulrik von Luchsberg. L. 1279 je bil
priča, ko je samostan Marenberški kupil nekaj posestev od Ulrika Maribor¬
skega, I. 1306 je pa bil od Leopolda Konjiškega naprošen, naj z drugimi
domačimi velmoži in plemenitaši razsodi razpome meje med kartuzijo in Le¬
opoldovimi sinovi 1 2 . Ali je bil grad njegova last ali fevd nam ni znano. Poz¬
neje so ga podeljevali kot fevd krški škofi. Ko se je 1. 1430 škof Ernest
Awer (1411—1432) mudil v svojem vitanjskem gradu, je služil kot priča v
neki listini njegov oskrbnik v Lušpergu — Nikolaj Leivpacher 3 4 * . Graški de¬
želni arhiv ima pribl, iz 1. 1500 urbar krške škofije, v katerem so popisana
posestva in urad lušperški 8 . Slednjič se omenja grad v konjiški krstni knjigi
1. 1611*.

Sl 19. Jamnik. Ostanki graščine pri B, obzidja pri C, cerkve sv. Pankracija pri D ter
ribnika pri E. Vmes ležijo bolj redko šrafirana moderna kmetska poslopja. Sever kaže
Puščica pri D. Jama  leži nad poslopjem B v smeri A in je posebič narisana v tlorisu A'.

Merilo Jamnika 1 : 1000.

Merilo jame (A') 1:400.

7. Graščina Jamnik

i e  ležala [pičlo uro hoda vshodno od Zreč in je bila obdana od obzidja,
stolpov in jarkov (sl. 19 in tabl. 20). Ohranjenih je malo sledov, ker so kmetje

1  Muchar, 1. c. V, 428 in 162. — V listinah samostana sv. Pavla na Koroškem se
■menuje Henrik Lušperški še 1. 1313, potem IVernher L. 1.1325 in Ivan de Losperch (ali
m to drugi kraj ?) 1. 1363. Schroll, 1. c, 199, 216, 240.

2  Schivandner, 1. c. štev. 193 : „Purggraff und Amtmann zu Lusperg“.

3  Rokopis štev. 3877. Zahn, ONB str. XVII.

4  1611. 17. febr, Baptizatus Mathias fil. legit. Andreae sub Arce Lushperk. (Orožnov

rokopis).

96


kamenje razvozili in si svoja poslopja z njim pozidali. Pri B je še temelj
glavnega stana, pri C nasip, ki je morda nosil obzidje. Travnik naokoli leži
ponekod nižje in je bolj vlažen ter spominja na nekdanje jarke. Na vshodu
je še prostoren, a že izsušen ribnik, obdan z nasipom. Za graščino pa vodi
v smeri puščice strma drča navkreber. Sedaj je nedostopna, nekoč pa so
menda vodile po njej stopnice, ker jo na severu spremlja kos obrambnega
zidu. Visoko nad gradom je konec te drče pred jamo A. Ta je v svojem
prvem delu naravnega izvira in gre najprej 12 korakov proti jugu, potem 6
korakov proti zapadu, nato se pa zasuka proti jugozapadu in nas v 22 ko¬
rakov dolgem, ozkem in nizkem hodniku privede v malo sobico, ki ima 4
korake v premeru. Že pravilnost tega hodnika nam kaže, da je umetno
napravljen. L. 1904 je pisatelj na stenah sobice opazoval še znamenja orodja,
s katerim je bila skala obdelana, 1  naslednjega leta pa so se bile stene in
strop vsled dolgotrajne vlage obsipale. Na desni leži za poldrugi meter višje
mala dupljina, ki jo imenujejo ,,prižnica ; ‘. Konča se na vseh straneh v živi
skali in je bosa pripovedka, da gre odtod hodnik skozi goro do Trebnjega
na nasprotni strani hriba. Jama je služila kot shramba, mogoče tudi kot
skrivališče ali kot ječa. Menimo, da je umetni del šele v novi dobi na¬
pravljen. Naravna votlina pa pri tem hribu ni nič posebnega. Nekoliko višje
in bolj proti jugu se nahaja še ena kratka skalnata dupljina, na vrhu hriba
pa so trije stožečasti kotlji, naj večji s 14 m  v premeru in 2 '/ 2  m  globok,
ki so nastali, ko so se jame pod njimi porušile.

Precej proč od graščine ležijo ostanki cerkvice sv. Pankracija. Pozna
se še ladja (sl. 20), v kateri je pri vhodu klet B (ali rakev?), obdana od
poznejšega zida C, ob levi stolp D s stopnicami nanj E in slednjič prez¬
biterij F, ki je bil najbrž štirivoglat. Pred vhodom v ladjo je prizidana še
veža A.

Graščino in kapelico nam predočuje narisek Vischerjev, ki ga jc v baker
vrezal Trost in sicer okoli 1. 1680 (tabl. 20). Razdalja med gradom in cerkvico
je skrčena, zid k jami vodi na levi mesto na desni strani hiše navkreber,
zid s stolpi obdaja graščino samo na enem koncu, dočim gre na zemljevidu
istega Vischerja iz 1. 1678 okoli in okoli! Torej nam ta slika poda zopet
samo približen vtis. Vse podrobnosti so nezanesljive, kar se posebno vidi,
ako se primerja njegova cerkvica z našim tlorisom.

Naš Jamnik je gospodarska graščina in stoji že od XIV. stol. na tem
mestu, kjer se vidijo dandanes zadnji ostanki. Nekateri so mislili, da je bil
stari grad tik pred votlino, a tam ni prostora, ni dohoda, ni sledu in ni var¬
nosti, ker bi se od zadi ne dal braniti. Kdo pa je izprva posedal to graščino,
se ne da dognati. Da bi se bil kedaj kateri plemiški rod imenoval po njej,
nam ni znano. Hollenburgi so Korošci, Hollenecki Srednještajerci, Hollen-
steinov pa ni, naš grad pa se prvikrat ravno Hollenstein nazivlja. To pa j e
1. 1342. Tedaj je neki Henrik Tanarij pozidal na lastni zemlji pod gradom
(t. j. v obkrožju grada) Jamnik kapelo sv. Pankracija in je prosil oglejskega

1  Naštel je 12 polukrožnih kanalov, kakor se vidijo v kamenolomih, kjer se skal®
razstrelijo. Ali so izvirali od strelov ali orodja, ne more reči, a naravno si jih ni mogel

tolmačiti.


97

patriarha, bi. Bertranda, da bi smel pri kapelici ustanoviti tudi kaplanijo za
duhovnika. Konjiški župnik Dietmar mu je to dovoljenje dosegel. 1  Ker so v
tisti dobi graščaki dostikrat stavili kapele in ustanavljali kaplanije zato, da
bi njihovi podložniki lažje prišli k službi božji, in je sv. Pankracij obenem
priljubljen zaščitnik v gradovih, smemo pač sklepati, da je ta Tanarij stanoval
v Jamniški graščini in sicer najbrž kot fevdnik ali najemnik. In res najdemo
potem tukaj stajno nameščene duhovnike, 1. 1395 se imenuje kaplan Filip,
1. 1432 pa kaplan Kancijan. 2  Zgodovina grajskih gospodarjev pa je dosihdob
za starejšo dobo še nejasna. Koncem XIV. stol. najdemo Konjiške gospode v
Jamniku, potem ko so bili večino svojih posestev okoli Konjic razprodali ali

Sl. 20 Jamnik. Tloris nekdanje kapele sv. Pankracija.
Merilo 1 :200.

pa darovali in si novih nakupili v Zrečah in okolici. Leta 1373 stanuje v
Jamniku udova tistega Ortolfa, ki ima nagrobni spomenik v konjiški župnijski
cerkvi, 1. 1395 pa je njen sin Leopold za pričo, ko proda Filip, kaplan sv.
Pankracija, neki travnik kartuzijanom. Leta 1432 najdemo v Jamniku viteza
Bernarda Sachsa in njegovo mater Dorotejo. Neka listina pravi, da je Sachs
zaščitnik kapele sv. Pankracija, ki so jo pozidali njegovi predniki (t. j. piej-
šnji graščaki). 3  Okoli 1. 1533—1559 je Jamnik v posesti Ožbalta Pražkega
(von Prag, Prager), čigar dvorec (Prager-hof) pri Polskavi je dal ime znani
Postaji južne železnice 4 . Od 1. 1620—1716 in čez so posedali našo graščino
Fiihrerji pl. Fiihrenberg. Kakšna je bila za njihove dobe, nam kaže površna
Fischerjeva podoba. Fuhrerji so bili nemški državni vitezi in so se kot
vojaška rodbina odlikovali ob slavonsko-turški meji. Krištofu Fiihrerju, ki

1  Mitteilungen d. h. V. f. St. XXIX, 236.

2  Zadnji beneficijat, Mihael Scblucher, je umrl 1. 1808 kot župnik pri Sv. Janezu pii
Spod. Dravogradu. Tedaj so beneficij pritegnili k štajerskemu verskemu zakladu. Mitteil.
XX LX, 236.

5  Sachsi se najdejo na Štajerskem od 1. 1332—1464. Schmutz 1. c. III, 457.

4  Pragerji so imeli Pragivald, Pragerhot in Griinberg, zadnji je pokopan v Ptuju
L 1627). Schmutz, 1. c. III, 201 .

98

je imel že 1. 1620 Jamnik * 1 /je cesar 1. 1621 podelil naslov ,.pl. Fiihrenberg“.
Krištof je bil poveljnik Varaždinskega gradu in na Hrvaškem (j- 1685).
Neki Erazem Fuhrenberg je bil 1. 1692 pokopan v zreški župnijski cerkvi
v rodbinski rakvi 2 . Na Štajerskem so imeli gradove Tabor (Weichselstatten),
Rabensberg in Gallenhofen 3 . Fiihrenbergom je v posesti Jamnika sledila
baronica Kulmer iz koroškega rodu, ki še živi na Hrvaškem, 1. 1771 — 1802
pa Janez Nepomuk VVeifimann. Ker se v kapeli sv. Pankracija neki že od
1. 1775 ni več maševalo, 1. 1783 pa je bila opuščena, jo je Wei8mann porabil
v gospodarske namene. L. 1802 je postal jamniški lastnik Maks vitez Leuzen-
dorf, 1. 1850 pa Jožef Steinauer. Kjer je bil nekdaj grajski park in ribniki,
so dandanes kmečka poslopja. Od gradu je izginil skoro zadnji sled, kmalu
bode tudi od kapele.

Sl. 21 . Skomre. Tloris župnijske cerkve.
Merilo l: 200 .

‘ Stepischnegg, 1. c. S6.

1  Orožen, 1. c. VIII, 193.

5  Orožen, 1. c. VIII, 187, 191 in 513 in Scllmutz, 1. c. I, 429.

V. ŽUPNIJA SKOMRE.

Skoro tisoč metrov (944 m)  nad morjem leži na pohorskem obronku
župnijska cerkev sv. Lamberta; hrib strmo pada proti Zrečam, polagoma pa
se znižuje proti Vitanju in tja sta cerkev in okolica spadala tudi v cer¬
kvenem oziru do jožefinske dobe. Sedanja cerkvena stavba (sl. 21 in 22)

Sl. 22. Skomre. Pogled cerkve od južnovshodnc strani.

obstoji iz ladje z Marijino kapelico na desni in iz prezbiterija z zvonikom
»a jugu. Po dolgem meri 19-1 m,  na širokost pa 4'5 m  v ladji, 9 m  čez
ktdjo in kapelo, 4‘20 m  v prezbiteriju. Ako še pristavimo, da je le 4 - 27 m  v
ladji in 4\50»z v prezbiteriju visoka do vrha oboka, bode jasno, da spada med
najmanjše župnijske cerkve v škotiji, Imenuje se sicer v zgodovini že 1. 1313, 5
vendar se nam zdi malo verjetno, da bi bil najstarejši del sedanje stavbe
(začetek ladje z velikimi vrati, kV imajo o$troločne podboje, in enim gotskim
oknom brez krogovičja proti jugu) že iz XIII. ali začetka XIV. stoL (pred 1.
1313!), ampak iz priprostih oblik bi bolj sklepali na XV. ali XVI. stol. Ta
de! ladje je imel raven strop, kakor se spozna iz ometa nad sedanjim obokom.

’ Zahn, ONB, 427.

7 *

100

V XVII. ali XVIII. stol. so podaljšali ladjo in vso obokali, prizidali prez¬
biterij in stolp, 1. 1834 so slednjič pristavili Marijino kapelo 1 . L. 1892 je
cerkev slikal Andrej Pavlič iz Buč, učenec Tomaža Fantonija. Podobe (po
številkah v tlorisu) so naslednje: 1. Sv. Trojica in angeli s simboli škofa
in mučenika Lamberta, 2. Kristus na križu, 3. škapulirska M. B., 4. Božje
oko, 5. Sv. Ciril in Metod, 6.-8., 10. angeli štirih poslednjih reči, v kapeli
pa 11. Brezmadežna po Murillu, 12. Oznanjenje Marijino in 13. Obiskovanje
pri sv. Elizabeti. Na slavoloku je slovenski kronogram (1890):

sVeti LaMbert prosI
prosI Da bI VernIkI VžIVaLI
VeseLo V nebesIh pLaCILo

Nad vhodom v kapelo (štev. 9) pa je latinski napis: S(ub) Pont. Leo. XIII.
Antist. Lav. Dr. M. Napotnik, Imp. Franc. Jos. I, Archipar. Bart. Voh, Par. Jos.
Muha pinxit anno 1892 A. PavličL

Nastavek glavnega oltarja  (tabl. 19) je prav primemo komponiran;
na vsaki strani srednje dolbine vidimo po dva stebra in dva pilastra z golšastim
ogredjem. Na atiki je napis: „Blagor zavoljo pravice preganjanim, njih je ne¬
beško kraljestvo. Mat. 5, 10“. Nanaša se prav primerno na sv. Lamberta,
čigar kip stoji v srednji dolbini. Ob straneh sta slabi sohi sv. Frančiška
Serafskega in sv. Jožefa in starejša ter boljša kipa sv. Pavla (z napisom:
„Pavel služabnik Jezusa Kristusa — poklican apostol, odbran za evangelij
Božji. Rim. 1, l.“) in sv. Petra („Peter, apostol Jezusa Kristusa — Milost vam
bodi in mir se pomnoži. 1. Petr. 1, 11). Nastavek je izdelal „Wrenk Joseph
in Sternstein Tischler Bildhauer et Mahler. Anno 1881“, kakor se glasi pod¬
pis na zadnji strani. — Na slavoloku sta kipa sv; Antona Puščavnika (na¬
redil A. Pavlič) in slabejši sv. Uršule. Na oltarčku evangeljske strani (iz leta
1864) vidimo v dolbini kip sv. škofa Martina, na stranskih konzolah pa sta¬
rejši sohi sv. Lenarta in sv. Antona Padovanskega. Altar Brezmadežne v ka¬
peli (iz 1. 1865) kaže Marijin kip med sohama sv. Joahima in sv. Ane. Nastavek
s polukrožnim tronom in dvema svobodnima stebričema na vsaki strani J e
še prvotni; glavni kip pa je videti novejši. Prižnica je arhitektonično dobri
sestavljena in ima štiri stoječe evangeliste v baroknem slogu.

1  Zanimiva poročila župnijske kronike o starosti cerkve so deloma neosnovana'
^Pravijo, da je prva cerkev stala na ravnini blizu sedanje Štrucove hiše, izkopali s»
namreč tam iz belega mramorja rezane kamne, ki so sedaj v Štrucovi kapeli zazidan* ■
A nekaj kamnov še ni cerkev in našli so najbrž, kar že mramor priča, kak grobni spo¬
menik iz rimske dobe. Še lepše pa je izvajanje starosti iz patrocinija. „V letu 1157 st ‘ !
šla dva meniha iz samostana sv. Lamberta na Gornjem Štajerskem, od svojega opata Oto«’
poslana, eden proti sedanjemu romarskemu kraju Marijino Celje s podobo Matere B° Z J £ '
drugi pa je s podobo sv. Lamberta pripotoval v skomerske planine . . . Postavil je - c
danjo cerkev z lesenim stolpom, v oltar pa je postavil lipovo podobo sv. Lamberta, &
tera še sedaj (ok. 1830) leži črviva nad cerkvenim obokom". Legenda je skovana P
marijaceljski. A Skomre niso bili v zvezi s svetolambertskim samostanom in žalida * u
omenjenega kipa ni več najti.

VII. ŽUPNIJA SV. KUNIGUNDE.

I. Cerkev sv. Kunigunde

so pozidali v bregu, tako da je bil svet na severni strani višji in so na za¬
padli vodile globoke stopnice v svobodno (ne kakor dandanes z vrati zaprto)
lopo pod zvonikom, na jugu pa se je svet zniževal. Šele 1. 1889, ko so pokopa¬
lišče na južni strani cerkve razširili, so breg na zapadu znižali in ravnico na
jugu nasuli. Tedaj so odpravili na severni strani pred vrati iz 1. 1671 sedem
telebastih stopnic in prag se je znižal za 1 m.  Poslopje obstoji iz ladje s

Sl. 23. Sv. Kunigunda. Tloris župnijske cerkve.
Merilo l: 300.

predloženim zvonikom in nasproti si stoječima kapelama ter prezbiteiija pr oti
'shodu (sl. 23 in 24). Zakristija je na severu. Znotraj je cerkev od zvonika
pod korom pa do konca prezbiterija 22'20 tn  dolga, šiiokapai ladji 6 40 trt,
čez kapeli 15-30 m  in v prezbiteriju 5'70 m.  Ladja in kapele so svodene z
baroknimi križnimi oboki, prezbiterij pa z banjastim obokom s kapami.
Tiskana je cerkev z mramomatimi ploščami iz 1 . 1734.

Cerkev se imenuje vprvič 1 . 1391. 1  Star del sedanje staibe je „otsva
lad ia s štirimi podporniki na jug in menda ravnotolikimi na sever. Imela je

1  BKstGQ I, 45. - Mimogrede omenimo, da je Vetrinjski samostan na Koroškem
lme ' P r i Sv. Kunigundi svoja posestva. V urbarju iz 1. 1515, ki se nahaja pn g°
jenskem društvu v Celovcu, se imenuje urad „am Pacher bei sant Kunigun en ,
ai ju iz 1. 1488  tega urada še ni. BKstGQ III, 36.

102

raven strop iz desk. Od ometa notranjih sten se še vidi nad obokom 40 cm
dolg ostanek na južni notranji steni. Okoli 1. 1550 so prizidali k ladji obe
kapelici in prezbiterij. V severni kapelici je namreč proti zapadu, v južni pa
proti vshodu priprosto ostroločno okno, ravnotaka okna so v prezbiteriju 1 .
Vrhutega se okrožnoločni venčni friz, ki obkroža od zunaj kapelo Brezmadežne,
strinja s frizom cerkve sv. Ane v Konjicah, ki je pozidana v sredini XVI.
stoletja. Za Marijino kapelico je skrbela posebna bratovščina. Imenuje se 1.
1570 in je imela vinograd v Kozji gorci pri Zrečah. 2  Ob istem času, ali pa
tudi v dobi naslednjih sto let, so obokali ladjo; obok so naslonili na štiri
iznova pozidane notranje slope. Zakristija in pevski kor sta nazadnje izvršena..
Zvonik pa je najstarejši del poslopja. Znotraj proti ladji ima 14 cm  krepek
podzidec (sl. 23 a — a) (Sockel). Taki podzidci se vendar ne delajo v no¬
tranjih prostorih. Zvonik je torej izprva bil ali od vseh strani prost ali pa
mu je bila na vshodu pristavljena lesena cerkev, ker v tem slučaju bi bil
podzidec opravičen. Dokazati se da, da je sedanja gotska ladja prizidana k
starejšemu zvoniku. Pristenska slopiča b—b sta pravzaprav kos prednjega
zida gotske ladje in se v merah (d. 56 : š. 67 cm  z ostrim voglom) popolnoma
razločujeta od onih slopov s posnetimi vogli C (d. 66'5 : š. 60 cm , stranice
posnetih voglov 12 cm ), katere so vstavili kot opore oboku. Zvonik je torej
naj starejši del sedanje cerkve.

Zanimive opazke o prvotni ladji najdemo v župnijski kroniki. Ko so
1. 1882 oklepali njene stene do golega zidu, so našli na strani, kjer je sedaj
zakristija, veliko okno, na nasprotni južni strani pa poleg sedanjega oltarja
sv. Vida široko in nizko okrožnoločno okno 3 * , bolj proti kapeli dolgo in ozko
gotsko okno. Sredi med njima je napravljeno sedanje široko gotsko okno.
Vrhutega so našli v južni steni nasproti severnim stranskim vratom (iz leta
1671) prvotna vrata. Pokazalo se je nadalje, da je bila ladja slikana  od
podzidea do vrha. Nad sedanjimi zakristijskimi durimi so našli slike v treh
poljih: zgoraj dogodke iz starega zakona, nižje iz novega zakona (pod sliko
se je čital podpis: „manus lavat pilatus“), najnižje pa iz življenja svetnikov.
Taka razvrstitev slik se nahaja tudi drugod.

Napisi:  Na severnih stranskih vratih iz sekanega kamna stoji letnica
1671. V knjigi sv. Petra v velikem oltarju se čita na enem listu začetek
apostolske veroizpovedi od „Credo“ do „terrae“, na drugem pa letnica
MDCCCLKiV, v Pavlovi knjigi pa se bere iz lista do Ef. 3, 8. Mihi — Christi
(„Meni med vsemi svetimi najmanjšemu je dana ta milost oznanjevati med
narodi nerazumljivo bogastvo Kristusovo^). Slednjič se vidi zunaj vrhu naj¬
višjega zapadnega okna v stolpu napis : 18 B. V. 99, ki pove, kedaj se je
cerkev s stolpom od zunaj prenovila.

Nastavek glavnega oltarja  kaže visoko okrašeno steno v ozadju z
dvema na vsaki strani svobodno pred njo stoječima stebroma. V atiki je

1  Vendar ni gotovo, da so prezbiterijska okna prvotna.

2  Gais Perg . . . Unnser frauen Bruederschaft Bey Sannt Khunnigundt 11 . Konj. grašč-

urbar iz 1. 1570.

8  Kronist ga nazivlje „romaniško“, a je bilo bržčas poznogotsko.

103

doprsna podoba Boga Očeta, v sredi sv. Kunigunda' med sv. Petrom in
sv, Pavlom, nad obhodom okoli oltarja pa stojita sv. Jernej in sv. Florijan-
Stavbinski deli so prav dobro izvršeni. Tudi pri kipih se je mojster potrudil:
značilno je, da so njegove osebe od pasu doli prekratke.

Mali nastavek koncem ladje na ev. strani kaže med stebri z ogredjem
barokni kip Angela  V a r i h a iz XVIII. stol. med prav slabima kipoma sv.
Neže in sv. Marjete. V nasprotnem kotu stoji oltar sv. Valentina s podobno
arhitekturo in kipi sv. Martina, sv. Valentina  in sv. Blaža.

Sl. 24 . Sv. Kunigunda. Pogled župnijske cerkve od
južnovshodne strani.

Glavni oltar in prižnico 1 2  je napravil okoli 1. 1864 vojniški kipar Martin
Spilar za 1200 gold,; posebič je še izvršil ravno opisana mala nastavka, a
v  kipih nastavka Angela Variha je videti le pomočniško delo.

V južni kapelici stoji oltar sv. Vida.  V srednji dolbini kleči mladi
svetnik na oblakih vrh bronastega kotlja. Ob straneh stojita sv. Janez Ne-
Pomučan in sv. Anton Puščavnik. Zunaj stebrov, ki nosijo atiko z imenom
Marijinim, sta sv. Ana in sv. Joahim. Nastavek je bil narejen 1. 1864 za
480 gold. Kipi so zelo slabi in imajo premajhne glave. Prejšni nastavek
j’ e  bil i z  p 17is.

Nastavek v severni kapeli ima v sredi kip L u r š k e M. B. (terrakota-

iz Nemčije), ob straneh pa sv. Tomaža in sv. Frančiška Serafskega ter

1  Nad njo je naziv: „S. IUNGUTA! Prosi Boga za nas!“ Ime Junguta je popačeno
' z  Kungota, Kunigunda. Sliši se tudi ,Šent Jungcrt“, kar pa nima z besedo .Jungfrau
nobenega stika.

s  Figure reliefov na prižnici (4 evangelisti v doprsnih podobah) so precej slabe,
skoro surove.

104

nad obhodom sv. Antona Puščavnika in sv. Roka. Na atiki je kip sv. Mihaela.
Arhitektura je podobna oni v Vidovi kapeli. Delo je izvršil okoli leta 1850
J. Rangus, kipar v Vojniku za 600 gold. v srebru. Kipi so mirni in nekaka
miloba jim sije iz obraza.

Cerkev ima iz Žičkega samostana kamnito mizo glavnega oltarja, po¬
krivalo krstnega kamna (nekdaj tabernakelj s podobo keliha in hostije),
spovednico in križ  z Zveličarjem naravne velikosti (tabl. 21). Zadnji je še
precej dobro izvršen, dasi pogrešamo še pravega mojsterstva, posebno v iz¬
razu. Delal ga je, kakor pravijo, neki redovniški brat.

Ciborij je bil od kraja mal gotski kelih.

2. Podružnica sv. Jakoba v Resniku

je najmanjša cerkvica v tej dekaniji. Obstoji iz ladje in prezbiterija; poleg
prezbiterija na desni je še stolp, ki služi v pritličju kot zakristija (sl. 25 in
tabl. 20). Poslopje je znotraj 14‘10 m  dolgo, široko pa v ladji 4'60 in v
prezbiteriju 3‘50 m.  Ladja ima banjast obok s kapami, prezbiterij pa petero-
stran križni obok z ostroločnimi kapami — torej gotski, a brez rebres!
Vsa okna so ostroločna in v zadnji prezbiterijevi stranici je ozka, zazidana
lina. Prvotna stavba, ki se omenja že v XVI. stol. in je torej že iz konca
srednjega veka, je bila še manjša, kajti ladja je dandanes za 2‘5 m  podalj¬
šana in zvonik je prizidan, kar se je najbrž oboje izvršilo v XVIII. stoletju.
Do 1. 1890 približno je stala cerkvica skoro v sredi krasne Lipnikove me-
cesnove šume, katero je potem vitanjski trgovec Karol Tepej posekal in
spravil v denar.

Napisi.  Cerkev je tlakana z mramorjem. Na stopnici pod slavolokom
beremo napis (1.1715):

— 17 VB A V 15 —

Ista letnica 1715 se nahaja na kropilniku v prezbiteriju. Na slavoloku
je letnica 1885 in znači leto, ko so cerkev zbelili in prezbiterij po kmetsko
dekorativno poslikali.

Nastavek glavnega oltarja  s pilastrom in stebrom na vsaki strani
dolbine in kipi sv. Jakoba  med sv. Lucijo in sv. Barbaro je napravil
Ignacij Oblak iz Celja. Stranski oltar na epistelski strani je posvečen sv. ap.
Simonu in Judi.  Kipa sta iz XVIII. stol., stebri in ogredje iz XVII., pre¬
novil pa je vse Jožef Mastnak iz Frankolovega 1. 1886, vnovič pa je dal
nastavek prenoviti 1. 1900 posestnik Simon Slodej. Oltar na evangelski strani
jc posvečen Devici Mariji.  Njen kip je iz XVIII. stol. Sicer sta pa oba
nastavka priprosta in brez umetniške vrednosti.

Temu nasproti pa je kip Matere Božje z Detetom  v bližnji poljski
kapelici izmed najstarejših in najlepših kipov M.B.v tem okraju (tabl. 21). Spada
približno proti koncu XV. stol. Že v podobici se vidi, kako je kip po okusu
tedanje dobe zasukan v obliki črke S. Marija nosi prepasano rožasto spodnjo
obleko z rokavi in si ogrinja plašč, ki kaže precej shematiške gube. Lepo
ji pristoja bela rutica, s katero je ovila lase in jo je zasukala doli na desno
ramo, od tam pa za vratom na levo ramo, tako da konec pada na pi'S*-

!

105

Stoji na luninem krajcu, ki ima podobo ženske glave. Obraz Marijin je mil,
ljubezniv in dobrohotno upira oči v pričujoče molilce. Nabira ustnici, kakor
bi hotela izpregovoriti. V rokah drži Božje Dete, ki je celo golo in jako
živahno. Z okrhano desnico se je najbrž držalo materinega vratu, v po¬
vešeni desnici pa je imelo morda simboličen grozd ali jabolko. Malo gla¬
vico s kodrastimi lasmi obrača vernikom nasproti in skoro smehljaje upira
v nje svoje oči. Ta kip pač zasluži, da se premesti na primernejši kraj in
primerno obnovi. Ni najboljši, ali je izmed dobrih jako dober. Gotovo je bil
prej v kaki župnijski cerkvi. Našli so ga ok. 1. 1880 obenem s kipom sv.
Jakoba na podstrešju cerkvene hiše.

Sl. 25. Resnik. Tloris podružnice sv. Jakoba.
Merilo i : 200.

Župnijska kronika poroča še o nekem kipu sv. Jakoba, ki seje shranjeval
v lini za oltarjem in je bil kake tri čevlje visok. Bil je neki ,,grozno grd
kakor pravcati mužarek s širokim klobukom in dolgimi mustačami pa dolgo
staroslovensko suknjo 14 ! Pri procesijah so ga nosili na drogu mesto križa
okoli, prej je celo neki bil v prestolu na glavnem oltarju. Škoda, da so ga
skurili, ker je bil najbrž karakteristično delo iz konca XV. stol., kakor naj¬
demo podobne „mužakarje“ v tedanji nemški šoli na Frankovskem.

O tem svetniku in sploh o revščini resniške podružnice je zakrožil
skomerski pesnik Jurij Vodovnik hudomušno pesen, od katere postavimo sem
lz  starinoslovnih ozirov začetek. Opeva procesijo na ..lepo nedeljo 14 , na ne¬
deljo o Jakobovem.

Pri svetem Jakobu j' blo opravilo,

Volka je silno veliko tam bilo.

So z Rešnjim Telesom procesjo začeli,

Kakor se sika na lepi nedeli.

Ni blo bandera, tud ni blo nič križa,

Keri v procesiji to orngo viža.

Svetga Jakoba na enem stili
So namest križa v procesji nosili.

106

Staro podobo so lepo častili,

So ji en krajček klobuka odbili.

Nobenga nebesa tud niso imeli,

So pa no staro marelo razpeli.

So jo nad Rešnjim Telesom držali.

Pa že pri prvem bangelju zažgali . .

Ta župnija ima mnogo javnih verskih spomenikov.  Kronist
je 1. 1880 zabeležil 1 zidano znamenje, 23 lesenih križev in vrhu tega še
12 lesenih podob, po letu 1880 se je pa postavilo še 23 križev in 10 kapel,
tako da je vseh znamenj skupaj 69. Res lepo število ! Na špecialni karti
(1 : 75.000) jih je le 10 zaznamovanih, za celo dekanijo pa nekaj nad sto.
Ako bi tudi druge župnijske kronike imele tako natančno statistiko in isto
razmerje (69 : 10 torej 7 : 1) bi lahko rekli, da je v vsi dekaniji kakih
700 javnih spomenikov, ki poleg cerkev pričujejo [.o verskem duhu pre¬
bivalcev !

,j *. a °. Čadram. lloris nove župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika.
Merilo 1 :400.

Vili. ŽUPNIJA ČADRAM.

1. Nova župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika

leži ob cesti v sredi med Oplotnico in Čadramom in obstoji iz ladje s pred¬
loženim zvonikom in dveh stranskih kapel ter prezbiterija z zakristijo in
oratorijem na njo (sl. 26 in tabl. 22). Znotraj je 34 m  dolga, v prezbiteriju
in ladji 13-60 m , čez kapeli pa 24 m  široka, visoka pa 15 m.  Znotraj je
cerkev razčlenjena s pilastri, ki imajo baze in kapitele ter nosijo kose ogredja
(tabl. 23), obokana pa z dvema križnima svodoma v ladji, s po enim v ka¬
pelah in v duhovnišču.

Freske v prežo  it  eri  ju  je 1. 1908 izvršil A. Bradaška iz Kranja.
Na steni za oltarjem vidimo prizore iz življenja sv. Janeza Krstnika, namreč
oznanjenje Cahariji, obiskovanje Marijino, pridigovanje Janezovo v puščavi in
njegovo obglavljenje. Glavni prizor iz Janezovega življenja — krščenje Je¬
zusovo, je itak na sliki sredi oltarja, njegovo plačilo in nebeška slava pa je
na oboku nad velikim oltarjem. Ker se nam na oboku slikajo nebesa, vidimo
še na severu sv. Petra in Pavla, na jugu Abrahama in Davida, na zapadu pa
skupino angelov. Na stenah sta nad južnim oknom podobi Adama in Eve,
nad oratorijem pa sv. Družina. Ostali del prezbiterija je dekorativno poslikan.

Slikana okna  je napravila tirolska tvrdka Neuhauser in Jelle v
Inomostu. Nad velikim oltarjem se v okroglem oknu vidi podoba sv. Duha
m ed sedmerimi plamenčki, najlepše pa je južno okno v prezbiteriju, ki ob¬
stoji iz dveh polj. Zgoraj je v enem sv. Mihael, ki strmoglavi Luciferja, v
drugem sv. vitez Jurij, ki premaga zmaja.

Obadva svetnika sta zaščitnika spodaj predstavljenega posvetitelja naše
cerkve kneza in škofa dr. Mihaela  Napotnik in stavitelja župnika Jurija
Bezenšek, ki sta obadva konjiška rojaka. Škof sedi v slovesni škofovski
liturgični opravi in z razprostrtimi rokami blagoslovlja model cerkve, ki mu
8 a  naproti drži klečeči župnik; poleg škofa pa stoji tretji Konjičan di.
Jožef Pajek, kanonik in tudi dobrotnik čadramske cerkve in drži škofovsko
Palico. Za župnikom se vidi še grič s staro župnijsko cerkvijo. Najboljše je
komponiran levi del tega prizora, ki se vidi na tabl. 23. V cerkvenih oknih
' n  podobah so se že od nekdaj predstavljale sodobne osebe, dobrotniki, da-
rovatelji in zaščitniki, in take slike dobivajo s časom tem večjo veljavo, čim
v <to let je preteklo, odkar so bile narejene. 1  Našo dedikacijsko sliko tolmači

1  Zdi se nam pa, da sc je tukaj nekoliko zasukal srednjeveški ikonografski običaj.
v  spomenikih vidimo pisarje, ki kleče dedicirajo in izročajo svoje spisane knjige od-

108

škofov grb na levi, na desni pa primeren latinski kronogram (1. 1897), ki
pove, da je bil škof Mihael Napotnik po nasvetu Jožefa Pajek krepek za¬
ščitnik (nove stavbe), Jurij Bezenšek pa, tukajšnji župnik, (njen) vztrajen
•stavitelj.

MIChaeL napotnIk epIsCopVs
ConsVLente Iosepho paIek strenVVs
proteCtor georgIVs Bezenšek Vero
paroChVs LoCI perseVerans ereCtor

Izmed ostalih oken imata dve v kapeli na listovi strani sliki Matere
Božje in sv. Jožefa in dve na evangelski strani sv. Ane in sv. Leopolda,
kateri je plačala „v spomin rajnega Leopolda Magerl hvaležna udova Fran¬
čiška 1 ^ kakor pove napis, dvoje oken v kapelah in čvetero v ladji pa je
preprogam podobno z ornamenti okrašenih.

Oltarji.  Žrtvenik glavnega oltarja  sv. Janeza Krstnika je iz siv¬
kastega kraškega in rdečkastega isterskega mramorja ter ima štiri stebriče
iz črnega lesenbodskega mramorja, leseni nastavek pa je marmoriran in de¬
loma pozlačen ter obstoji iz stebrišča s 4 polustebri, golšastim ogredjem in
atiko (tabl. 23). V sredi je oljnata slika Zveličarjevega krsta z golobčkom sv.
Duha nad Gospodovo glavo, v atiki pa je Bog Oče. Okoli stojijo kipi sorodnikov:
sv. Caharija in Elizabeta na vrhu atike, sv. Joahim in sv. Ana poleg glavne
slike. Zraven še vidimo štiri domače blagovestnike — sv. Cirila in Metoda
zunaj stebrov, sv. Maksimilijana in sv. Mohorja vrh stebrov. Izmed stranskih
oltarjev sta izvršena šele dva v kapelah, ki imata žrtvenika iz belega mra¬
morja, nastavka pa iz poliranega cementa s sliko v sredi in kipi ob straneh
(tabl. 23). Na evangelski strani vidimo Mater Božjo Brezmadežno  med sv.
Gabrielom in sv. Bernardom, na nasprotni listovi strani pa Križanega  med
sv. Frančiškom Asiškim in sv. Heleno. Na sliki Križanega se je zabeležil
-slikar: „Cop(iert) v(on) R(udolf) Steiner, Sopron, 1899".

Prav lepa je tudi v tlorisu osmerostrana prižnica  s podobo Zveličar-
jevo na vrhu strehe in z angelčki, spodaj pa z belomramornatimi kipi štirih
evangelistov.

ličnim osebam. Najstarejši vzorec bo bizantinski rokopis »Dunajskega Dioskurida“, bo-
taniško-medicinske vsebine, posvečen Julijani Aniciji, hčeri senatorja 01ybrija, ki je bil
. 1 . 472  nekaj časa tudi cesar. Dedikacijska slika je bila torej izvršena še za njenega živ¬
ljenja, vsaj začetkom VI. stol. (Strzygowski, Ursprung und Sieg der altbyzantinischen
Kunst, 1903 , p. 1 — 71 ). Ravnotako izročata dva pisarja trevirskemu nadškofu Egbertu
(dkoli 1. 1000 ) spisani knjigi. Ker se knjige pišejo za ljudi, je ta način za dedikacije celo
primeren. Cerkve pa stavitelji kot model v rokah izročajo Kristusu ali Mariji z Detetom
tako n. pr. izmed mnogih vzgledov navedemo papeže Feliksa v cerkvi sv. Kozma in
Damiana v Rimu ( 526 — 530 ), Pelagija v cerkvi sv. Lovrenca izven Rima ( 578 — 590 ), Ho-
norija I. v cerkvi sv. Neže ( 625 — 638 ) i. t.d., škofa Ecclesija v absidi sv. Vitala v Raveni
( 547 ), ki vsi stoje izročajo model, kleče pa stori to Karol Veliki na relikviaru iz romanske
dobe v Achenu in učeni Theodor Metochita v nekdanji carigrajski cerkvi Kahrie džami
(XIV. stol.). Pa tudi naša slika ima primeren pomen.  Škof cerkve ne sprejema, saj
je postavljena Bogu v čast in sv. Janezu Krstniku, ampak jo s povzdignjenima rokama
-Ščiti (PROTECTOR) in blagoslavlja.

109 »

Posebno pozornost mora vzbuditi starinski lestenec,  ki je bil prej
pri sv. Urbanu pri Vurbergu in je krasno, vseskozi pozlačeno ročno kovinsko
delo, morda iz XVIII. stol. Za osnutek služi melona (laška buča), od katere
gre na šest strani ravnotoliko vejic, ki nosijo listje, cvetje in male melonice r
v kojih so vtaknjene sveče, navzgor pa se vspenja od osrednje melone krepko-
deblo, ki se razcepi in razpleta v veje in vitice ter je pokrito z listjem.

V oratoriju je starinska slika Jezusa na Oljski gori,  ki se je prej
nahajala v podružnici sv. Miklavža (tabl. 24). Meri brez okvirja 133 - 5 cm
visokosti in 85 - 5 cm  širokosti. Ima še celo prvotni, poznogotski, 6 cm  široki
okvir z letnico 1497, nad katero je že na sliki grb konjiškega nadžupnika
V. Fabrija — naklo s kladivom. Tik ob sprednjem robu spijo trije apostoli,
sv. Jakob, Peter (z nožem v roki) in mladi sv. Janez, bolj sredi slike pa
kleči Zveličar in goreče s povzdignjenima rokama moli: „Oče moj, ako ne
more ta kelih mimo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi Tvoja volja“ (Mat.
26, 42). Izrek se čita na slikovito zavihanem in v zraku plavajočem traku..
Vrhu silno strme skale pa stoji ta kelih, ki ga mora Zveličar piti, in vsa brid¬
kost je simbolično zapopadena v križu, ki z enim koncem sega v kelih, nosi
ga pa angel. Na desni za Kristusom teče potok Cedron z brvjo, iz katere bodo-
napravili križ, od daleč pa prihaja izdajalec z vojaki, ki nosijo helebarde in
zastave. Pustili so za seboj mesto, čegar obzidje se vidi zadi. Pred zidom
čepi čuvaj s prižgano svetilko, čez zid pa gleda stražnik. Vitka južna pinija,
ostrovrhnati hribi in od večerne zarje obliti oblaki sklepajo zadi prostor. 1  —
Na deski, na kateri je slika izvršena, sta zadi dva grba, levi je grb rodovine
Con ti de C.amisano (gl. sl. 2, IV), desni pa kaže proti levi obrnjeno zlato jelenovo
glavo na svinčenem (!) polju, za okrasek pa ima viteško odprto čelado z
enakim jelenom, brez viteške krone, ki se nahaja le na Contijevem grbu.
Imamo pred seboj grba moža in žene, najbrž iz XVII. stol., ki sta sliko da¬
rovala. Ko je bila slika narejena (1497), še Contijev ni bilo v naših krajih
in naročnik, župnik Fabri, se je dal ovekovečiti koj na prednji strani. Vse-
kako je slika v zgodovinskem in umetniškem oziru zanimiva in zasluži, da
se o priliki uvrsti v obseg gornjenemške ali tirolske slikarske šole.

Omeniti je še celo srebrna monštranča  v renesanskem slogu v
vrednosti 1100 kron, katero je daroval preč. g. kanonik J. Voh in izdelal
Konrad Kager, pasar v Celju. 2

Zgodovino te nove, za na kmetih izredno prostrane in lepe stavbe
hočemo nekoliko natančneje opisati, deloma zato, ker se je tukaj ustanovila
prva cerkvena stavbena družba v škofiji, katero so potem drugod posnemali
2  večjim ali manjšim vspehom, deloma, ker je način zbiranja sredstev in
naročanja del značilen za sodobne razmere, posebno pa, ker se pri malo¬
kateri cerkveni stavbi kaže taka podjetnost, požrtvovalnost, sreča in zaupanje
na Boga, z druge strani pa tudi taka veledušna darežljivost.

Ko je 1. 1876 novi čadramski župnik g. Jurij Bezenšek nastopil župnijo,
našel je mnogo ljudstva (2600 duš), a malo župnijsko cerkev (za 600—700

1  V zgornjem desnem kotu je še zadnji krajec.

2  Primeri natančen opis in sliko v Voditelju, 1906, str. 80.

110

duš) ter zapuščene in zanemarjene podružnice. Vsemu se ni moglo naenkrat
odpomoči. Cerkvico sv. Mohorja so popravili cerkveni ključarji, podružnico
sv. Miklavža — pravi cerkveni muzej — so zaprli, da se v bodoče obnovi,
prostrano in lepo gotsko cerkev sv. Barbare s krasnimi oltarji pa je dal
župnik najprej ponoviti sicer prav srečno, četudi s precejšnimi stroški. Farani
pa so tarnali: „0, da bi pač imeli tako lepo in prostorno farno cerkev, ka¬
kor je naša Sv. Barbara!“ Stara župnijska cerkev pa leži na griču in ni
prostora, da bi se povečala, razven če bi se podrlo župnišče, pa tudi nobene
lepe oblike bi ne imelo tako delo, ker je že sedanja stavba prava mešanica
jz štirih dob. Kaj torej storiti? Ali staro cerkev podreti in novo na njenem
prostoru sezidati — ali pa kje drugod? Župnik se je odločil za .zadnje i n
je že dne 13. nov. 1884 vložil prošnjo pri c. kr. namestniji v Gradcu, da se
-dovoli družba za pozidanje nove župnijske cerkve.

Stavbeno društvo.  Namestnija je potrdila vdrugič predložena in
popravljena pravila (5. febr. 1885), preč. kn. šk. ordinariat v Mariboru pa
se je nekako vstrašil velikega podjetja v neugodnih časih in je nasvetoval,
naj se najprej popravi razkopano zidovje stare cerkve, da se ne poruši,
predno bi bila pozidana nova, potem pa naj župnik do dobrega prevdari, jeli
bi se ne dala potrebna sredstva dobiti brez družbe postavnim (konkurenčnim)
potom, ako bi posvetna gosposka spoznala, da je nove cerkve tako silno
potreba. Vendar se je društvo ustanovilo. Treba pa je bilo ljudi pridobiti in jih
prepričati, da se stara stavba ne bo dala vedno popravljati in da je boljše,
da si polagoma postavijo novo cerkev, predno jih morebiti kar čez noč oropa
stare kak potres ali pa tudi sama trhlost. Ne kaže tarnati o slabih časih.
Ljudje vedno tožijo o njih, tudi v dobrih letinah. Slabi časi so bili le tedaj,
ko so ropali Turki, davila lakota in razsajala kuga med ljudmi in živino.
Ustanovitelj je dal faranom sam lep vzgled, obljubivši za prvo leto kot
društveni prinesek 1000, in vsako naslednje leto pa 200—500 goldinarjev.
Med ljudstvom je zavladalo splošno navdušenje. V kratkem je štelo društvo
650 udov in začetkom naslednjega leta 1886 jih je bilo že nad tisoč (1015)!
^Nekateri so enkrat za vselej darovali večjo svoto, večina pa jih je obljubila
prispevati na leto po 52 krajcarjev (t. j. 1 kr. na teden). Društveni ustanovitelj
je z veliko vztrajnostjo deloval za vspeh svojega društva in sicer ne samo
med farani, ampak tudi med znanci in dobrotniki. Društveno premoženje je
polagoma naraščalo, čeprav so nekateri farani ugovarjali zoper novo stavbo
in se je število domačih udov vedno bolj krčilo — 1. 1892 jih je bilo med
1459 dobrotniki in udi le 190 domačih in 1. 1895 med 1578 le 170! žopet
pa je zavladalo navdušenje, ko se je to leto pričelo s stavbo.

Stavbeni prostor.  L. 1892 se je kupila od Matija Kos sredi med
Čadramom in Oplotnico ležeča domačija z dvema hišama, hlevom in dvema
oraloma zemlje za 2750. gold., potem od Jožefa in Lize Naglič za stavišče
pripravna njiva (1000 □ sežnjev) za 550 gold. Obeh teh zemljišč se drži nad
oral velika njiva, ki jo je bil že 1. 1867 kupil župnik Jan. Kunej. Tako si
je pridobilo društvo na ugodnem kraju stavbišče za cerkev in za župnišče
s 4 orali posestva.

111

A prišle so razne težave. Namestnija je sicer 1.1895 dovolila, da se na
omenjenem prostoru postavi nova cerkev po predloženih načrtih in iz lastnega
premoženja. A proti tej rešitvi sc je pritožila oplotniška občina. Ugovarjala
je,' da leži stavbišče neugodno in predaleč od Oplotnice, potem da za stavbo
ni potrebnih sredstev in bi moralo stavbeno društvo brez konkurenčnega
odbora cerkev sezidati ter za vse čase za njeno vzdrževanje skrbeti, slednjič
da nameravana stavba ni potrebna, ker zadostuje pred malimi leti z velikimi
stroški popravljena farna cerkev in je poleg nje še več podružnic, ki so za
božjo službo, in da novo cerkev želijo le župnik in nekateri farani. Da se
reši vprašanje, je-li se sme cerkev staviti in kdo bo prevzel vzdrževalne
stroške, je odredilo celjsko glavarstvo komisijon, ki se je dne 24. jul. 1895
vršil v navzočnosti skladbenega odbora, društvenega predstojnika in konjiškega
nadžupnika kot cerkvenega patrona.

Prvo vprašanje, ki ga je stavil c. kr.komisar, je bilo, ali j e nova cerkev
potrebna.  Načelnik skladbenega odbora je potrebo priznal, a zahteval, da
se stavi bližje Oplotnice ali pa na mestu stare cerkve. Ko pa se mu je
reklo, da bi vlada mogoče ne dovolila podreti staro cerkev in bi v tem slu¬
čaju skladbeni odbor moral cerkev staviti na lastne stroške, je pa bil odgovor:
„Potem nam nove cerkve ni potreba/ 4

Drugo vprašanje je bilo: „Je-li treba, da se stara cerkev raz¬
širi in poveča? 44  Možje skladbenega odbora so pripoznali to potrebo.
Ko pa se jim je reklo, da bi morali to delo izvršiti na lastne stroške, ker
patron ni obvezan prispevati za povečanje, društveni denar pa je zbran za
stavbo nove cerkve in ne za povečanje stare, so zopet izjavili: „Potem to pa
za sedaj ni potrebno in se naj odloži na čas, ko bode mogoče. 44  -Sklep je bil,
da je župnik izjavil, da bo na kupljenem novem prostoru stavil novo župnijsko
cerkev s pomočjo cerkvenega društva brez skladbenega odbora. Na željo
Oplotničanov se pa nc more ozirati, ker so pred leti odbili ponudbo, da se
cerkev stavi v Oplotnici, ako se daruje stavbišče in da 10.000 gold. podpore,
hladni zastopnik je razsodil, da sc ne da ugovarjati zoper stavbo, je-li
pa bode nova cerkev župnijska in ne samo podružnica, za to bode treba o
svojem času se še potegniti, kar ne bode težko doseči. — Kmalu potem
(12. avg. 1895) je bil še običajni občinski stavbeni komisijon in od občine
pozvani izvedenec je hvalil lego in krasni načrt graškega arhitekta Pascherja
ter čestital stavitelju. S tem je bilo vprašanje o stavbenem prostoru dognano.

Stavljenje.  Jeseni 1. 1895 se je pričelo zidanje. Kdo bi bil mislil, da
^odc trajalo skozi štiri leta! Na praznik Marijinega rojstva je šla po popol¬
danski službi božji procesija na stavbišče in se je molil sv. rožnivenec ter
htanije vseh svetnikov., da bi se delo srečno začelo in . tudi končalo. Čez
‘eden dni (17. sept.) so začeli zidarji pod vodstvom g. Vincencija Greina iz
' ojnika, ki je prevzel vse zidarsko delo s strežači vred za 10.000 gold.
ttadi lepega vremena je delo tako naglo napredovalo, da se je tretja nedelja
v  °ktobru — praznik posvečevanja cerkev — določila za blagoslovljenje
hmeljnega kamena. Daši bolehen, je vendar na predvečer dospel sam knezo-
sfcof v silno grdem vremenu, da izvrši ta lepi obred. .Ker-je bila že noč, so
( tflotničani razsvetili vas, pri stari cerkvr pa so pričakali vladiko duhovniki


112

in belooblečena križevska dekleta. Drugi dan pa so župljani in sosedi iz
ravnine ter iz Pohorja kar vreli v Čadram, saj so se že več tednov po¬
govarjali o tej svečanosti. Po prvi službi božji seje o y 2 10 uri uredila pro¬
cesija na stavbišče, kjer je prevzvišeni knezoškof blagoslovil vogelnik. 1
Vrnivši se v župnijsko cerkev pa je z občudovano in ognjevito besedo raz¬
lagal znamenitost dneva. 2  Sledila je še slovesna sv. maša, litanije in zahvalna
pesem.

L. 1896  je bilo mokro in le redkokdaj je bilo dva do tri dni lepo vreme.
Mesca sušca se je začelo zidanje nadaljevati in sicer v začetku s štirimi
zidarji, potem z osmimi, slednjič pa samo z dvema, ker se je s časom po¬
rabilo po zimi navoženo gradivo, in slednjič je bilo težko še tema dvema
izproti dovaževati opek in peska, pa tudi poljska dela se niso mogla v
pravem času izvršiti. Mesca oktobra so se poglavitni zidovi že 15 m visoko
vzdigovali. Pokrili so jih z ,deskami in so z delom prenehali. Farani in ne¬
kateri sosedje so do 3000 voz gradiva zastonj zvozili in vendar je imelo \
stavbeno društvo z zemljiščem vred že do 18.000 gold. stroškov.

L. 1897  se je pričelo z zidanjem dne 3. maja ter se je stavba dovršila
do podstrešja; naredile so se tudi oproge za obokanje in postavila se je za- [
kristija. Mesca julija so tesarji že potegnili podstrešni stol na cerkveno ladjo
in pričelo se je pokrivanje. Za ladjo se je navozilo 40.000 skrilja za 400 gold.,
za kapeli pa se je naročilo iz Wienerberga pri Dunajskem Novem mestu
14.500 kosov črno napojene opeke z 800 žlebnjaki za 1200 gold., ker je
opeka lažja ko kamen. Zidarji pa so obokali vso cerkev, razven prostora
nad pevskim korom, ter so nazadnje spravili tudi zvonik do visočine 19 m.
Zanj se je porabilo 64.000 opeke, od katerih sta tretjino darovala zakonska
Kunej v Oplotnici. Slikana okna, ki jih je izdelala tvrdka Neuhauser in dr. Jelle
v Inomostu, so tudi došla začetkom septembra, a se še niso mogla vzidati.

Ko je župnik dvomil, iz česa naj da napraviti oboknice, ali iz več let
starega macesnovega lesa ali iz železa, je zvedel od zgoraj imenovane tvrdke,
da ne potrebuje nobenih oboknic,. če naroči slikana okna in jih koj da vzi¬
dati. Seveda bi se stem prihranil denar za oboknice, a kje dobiti vir za
slikana okna? Našli so se razni dobrotniki, med prvimi gospa Magerl, kije
plačala v spomin rajnkega moža Leopolda eno okno s 500 gold., potem p a
stavbeni pokrovitelj, knezoškof dr. Mihael Napotnik, ki je k prejšnjim 500
gold. daroval še 2000 gold., „samo da bodo okna lepa" 3 . Trdno („morebiti

1  Listina  v vogelnik vložena se glasi: „Za papeža Leona XIII, lenezoškofa dr.
Mihaela Napotnik, cesarja Franca Jožefa I, nadžupnika in dekana Jerneja Voh, župniku
Jurija Bezenšek; kapelana Vida Janžekovič, cerkvenih ključarjev Janeza Kmetec in lunja j
Leskovar se je s pomočjo društva, ki se je lljanuarja 1885 pričelo, po mil. knezoškofu \
posvetil 20. oktobra 1895 vogelnik in bila potem cerkev pozidana. Vse za vero, do®,
cesarja!“

2  Govor je natisnjen v knjigi Napotnik, dr. Mihael, Govori o taznih cerkvenih
slovesnostih v Čadramu, v Mariboru 1900, str. 60.

5  V zasebnem pismu z dne 24. jan. 1. 1898 se vladika o slikanih oknih takole iz¬
raža: ..Na cerkvenih oknih naslikani svetniki močneje in ganljiveje govorijo lt srcu go¬
dalcev, kakor z mrtvega platna. Taka okna oživljajo sicer mrtvo zidovje. Okusno barvana
okna so za cerkev, kar so cvetovi za sicer manj prijetna drevesa”.

113

predrzno^) zaupajoč na božjo pomoč, je nato naročil župnik vseh  12 oken
in sicer 6 s figurami, 6 pa samo z okraski. Z omrežjem vred so stali nad
7800 gold. Po izjavi tvrdke jih je izmed dvajset delavcev slikal najzmožnejši.
tako da bi se bila lahko poslala na razstavo.

L- 1898 so zidarji obokali prostor nad pevskim korom in krstno kapelo
ter  napravili venčni okrajek okoli cerkve. Iz Gradca je prišel kamnosek ter
je imel skozi štiri mesece opraviti, da je vstavil kamnite podboje in obokmee,
* :er  je moral marsikaj popraviti, kar so bile nevešči vozniki in zidarji potrli.
Mesca oktobra je dobila cerkev najprej nove orgije s 16 spremeni napravi

114

jih je veščak Braneti v Mariboru za 3000 gold. — teden dni pozneje pa 6 novih
zvonov, katere je vlil Jožef Grassmaver iz Wiltena na Tirolskem 1 . Ne bomo
opisovali lepe slavnosti posvečenja zvonov (dne 30. okt.), katero je izvršil
knez in škof dr. Mihael Napotnik in je obenem v ognjevitem in duhovitem
govoru razložil zbrani množici globoki pomen blagoslovljenih zvonovi
Ljudstva pa je bilo toliko, da je njegovo število prekosilo vse proračune
krčmarjev in je v Oplotnici zmanjkalo kruha.

L. 1899  se je cerkev betonirala in postavili so se stoli, katere je iz¬
vršil domači mizar Anton Flurc za 800 gold., les pa so večinoma darovali
farani. Pozidal se je tudi pevski kor na štirih stebrih, narejenih od tvrdke
Oton Madile v Celovcu. Ista je postavila tudi obhajilno mizo iz brušenega
cementa, ki se je odlikovala na obrtni razstavi v Celovcu ter položila tlak
po cerkvi iz cementnih plošč. Ljubljanski kamnosek Feliks Toman je zgradil
po svojih delavcih tri oltarne mize in ograjo na oratoriju. Prejel je za delo
1869-44  gold. Nato so se sestavili oltarni nastavki. Nastavek na velikem
oltarju je lesen in je narejen v Gradcu. Stavbinsko delo je zgotovil umetn
mizar Janez Rossmann za 1300 gold., umetno rezlanje je napravil Jernej
Gorenček, rodom Frankolovčan, za 595 gold., barvanje in pozlačenje pa je
izvršil pozlatar Viljem Sirach za 1500 gold. Leseni kipi so delo akademičnega
podobarja Jakoba Žnidarja, domačega rojaka od sv. Jerneja pri Ločah, za
600 gold., 10 angelskih glavic je od Petra NeubOcka za 55 gold. in sliki
Boga Očeta in sv. Janeza Krstnika sta od Fel. Barazuttija za 570 gold.
Ako še vračunamo svečnike, ki jih je napravil pasar Karol Tratnik v Ma¬
riboru za 250 gold., ter mramornato oltarno mizo s podstavkom (naredi! g.
Toman, kakor že omenjeno, za 1000 gold.), potem stane ves oltar 6000 gold.

Mramornata nastavka stranskih oltarjev je postavil ljubljanski kamnosek
Alojzij Vodnik, ravnotako tudi prižnico. Štiri kipe na obeh nastavkih ter
evangeliste na prižnici je izvršil Gradčan Peter Neubock za 600 gold.. ker
so bili tisti, ki jih je napravil Vodnikov delavec, preslabo izklesani. Sliki
Kristusa na križu (po Van I)yck-u) in Brezmadežne (po Murillo-u) je na
platno naslikal Rudolf Steiner v Šoprunju na Ogerskem za 400 gold. Ako
omenimo še križevpot, naslikan za staro župnijsko cerkev od Tom. Fantonija,
potem se vidi, da je bila cerkev s Vsem potrebnim opremljena in se je lahko
prosilo za njeno posvečenje.

Teh treh dni, ko se je v Čadramu mudil prezvišeni knezoškof, farani
nc bodo pozabili in ostanejo trajno zapisani v zgodovini kraja in župnije.

' G. župnik sc jc odločil za to po Slovenskem še neznano tvrdko, ker jc citat v
listu Sendbote des gbttl. Herzcns Jesu, kako lepo pojejo od nje vliti zvonovi cerkve Srca
Jezusovega v Inomostu. Ko so jih prvikrat slišali, so ljudje kar začarani tekali od ulice
do ulice in trdili: „Tako lepo ne more igrati niti lepo ubrana vojaška godba. 4  Res so sc
obnesli tudi čadramski zvonovi. Farani so sodili: „Kaj takega še nismo slišali, sedaj
nismo več v Čadramu. Lepše pojejo, kakor bi godci godli.” Najlepši dokaz, kako 'P
ljudstvo zavzeto za lepo zvonjenje, je to, da sta si v sledečih letih pri isti tvrdki naročil'
zvone e sosednji župniji sv. Kunigunde in Kebelska.

Napotnik, 1. c. str. 90. Popis zvonov je v listu Voditelj v bogoslovnih vedah, Ma¬
ribor, ;-)07. Priloga str. 52—54.

115

Prvi dan (29. jul.) je dopoludne posvetil cerkev in veliki oltar 1 , popoludne
pa blagoslovil križevpot. Drugi dan je v navdušenem govoru pridigoval o
trojnem tempelju, o kamnitem, ki ga naj častimo in pridno obiskujemo, o
živem, Id smo mi sami, in ga naj posvečujemo, ter o nebeškem, po katerem
naj hrepenimo in se zanj pripravljamo 2 . Nato je birmoval otroke. Zadnji dan
pa je posvetil oba stranska oltarja. Tako se je stavba po preteku štirih let
srečno dovršila in kolavdacijska komisija je (28. okt. 1899) novo cerkev po¬
hvalila 3  in njen načelnik, c. kr. nadinžener, jo je imenoval v pisanem odloku
..znamenito umetnino' 4 . V denarju se je potrošilo 88.000 gold., od katerih pa
je ostala tretjina še na dolgu.

S!. 28. Župnija Čadram. Tloris podružnice sv. Mohorja.
Merilo 1 : 200.

Navzlic težavam in pomanjkanju gmotnih sredstev pa podjetni stavitelj
vendar ni počival. Ker je staro župnišče precej oddaljeno od nove cerkve,
si je v 1. 1902—1904 po načrtu arhitekta Pascherja postavil novo, ki stane
20.000 K. Cerkev je še potrebna slikanja, ki se je 1.1908 izvršilo samo v
prezbiteriju, dveh stranskih oltaijev, ki so še v načrtu, ure v zvoniku, urejcnja
bližnje cerkvene okolice z ograjo in edino zadnje bo stalo okoli 16.000 K
Ako bi goreči stavitelj tudi ne mogel izvršiti teh obširnih načrtov, ne bo
manjša njegova zasluga. Lahko govori o sreči in izrednem božjem blagoslovu,
d* je stavbo skoro do konca dodelal. ..Ta hiša božja je in ostane njegova
-dika in slava." 4

2. Stara župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika

] eži na mali višini nad potokom in cesto in tako gospoduje čez okolico,
^'jeni deli so: Predloženi zvonik, glavna ladja z južno stransko ladjo, slednjič
Prezbiterij z absido in zakristijo (s kletjo) na desni (sl. 27 in tabl. 25). Ladji

1  Pri- škofovski sv. maši so se prvič glasile nove orgije.

* Napotnik, l.c. str. 110 .

5  Zvonik je 58 metrov visok.

* Napotnik, 1. c. str. 149.

8 *

116

sta svodeni s križnimi oboki, ki počivajo na pristenskih slopih (v glavni
ladji) in pilastrih (v stranski); prezbiterij je s kupolo krit. Tlak obstoji iz
mramomatih plošč. Stavba je znotraj 22 - 45 m  dolga, široka pa v glavni ladji
8‘10 m, čez  obe ladji 13‘85 m  in v prezbiteriju 7 - 72 m.  Lepo urejen je obzidani
prostor južno od cerkve, je bil 1. 1876 še z grdim grmovjem poraščen in s
kamenjem pokrit. Tedaj so pozidali škarpo in 1. 1877 zasadili vinsko trto.

Kos prvotne stavbe je še sedanja ladja, ki je nekdaj nosila lesen strop.
Znotraj je bila zbeljena, kakor se vidi iz ostankov nad obokom. Tam se po¬
kaže na južni steni tudi zgornji kos pravokotnega okna in v bližini, čisto pod
nekdanjim stropom, strelna lina, ki se je dala rabiti, ako se je pristavita
lestvica. Ker se v lini nahaja leseni klin, da sc nanj nasloni puška, je lina
iz novejše dobe in turških časov. Ladja je bila ok. 8 m  široka in visoka
ter 12 m  dolga, proti vshodu pa je moral biti majhen prezbiterij. V tej cerkvi
so stali štirje nastavki — eden posvečen sv. Janezu Krst iz 1. 1684, druga
dva sv. Roku in Boštjanu iz 1. 1684 in 1685 — ki se sedaj nahajajo pri
podružnici sv. Miklavža. Prestavili so jih k podružnici, ko so župnijsko
cerkev 1. 1765 povečali. Portatile glavnega oltarja pa je prišel v Loče, kjer
se nahaja na mizi glavnega oltarja in ima napis 1 :

Impensis Sebastiani Glavinich de Glamotsch
Altari S. Ioannis Baptae
Hoc Portatile Comparatum fuit 1684.

K prvotni stavbi, morda že iz XII. stoletja, so prizidali pozneje gotski
zvonik, ki je imel vrhnje, ostroločne line na vse štiri strani v višini sedanjega
slemena ladje, potem so ga pa v XVII. stol. dozidali v sedanji obliki. Prvi
župnik Jožef Jeronim Trošt je dal postaviti 1. 1765 nov prezbiterij in ladjo
obokati na slopih, ki so se tedaj pozidali ob njenih stenah. Stransko ladjo
so postavili 1. 1792, kakih sto let pozneje pa so pevski kor pozidali na
traverzah, da so se iznebili podpirajočih stebrov. Ker so pri zvoniku vrata
razširili in zid preveč izsekali, je počil zvonik. Ako se nihče ne bode usmilil
te cerkve radi spoštovanja vredne starinske veljave, bode tekom let propadla
in izginila. Radi nevarnosti jo je posvetna oblast že zaprla 1. 1905.

Napisi:  Rimski napis se je omenil že zgoraj str. 18 štev. 11. Na krstnem
kamnu se čita letnica 1621 , na kapi velikih vrat 1767  in na kamnitem litur¬
gičnem umivalniku v zakristiji 1779.

Freske.  Prezbiterij je 1. 1861 poslikal Tomaž Fantoni. Kupola je s
fantastično arhitekturo okrašena. Skozi njeno odprtino se vidi nebo s sveto
Trojico, spodaj pa stojita pred temi stavbenimi členi na oblakih sv. Janez
Krstnik in Janez Evangelist. V kozicah (Pendentiv) so angeli z raznimi cer¬
kvenimi znaki. Na steni na ev. str. stojita sv. Jeronim in sv. Gregorij Vel-,
na južni pa sv. Ambrozij in sv. Avguštin. — Obe ladji pa je 1. 1878 deko¬
rativno poslikal Gradčan J. Gfrerer.

Nastavek glavnega oltarja  je obširno in prostrano delo, ker jc
5'70 m  širok in od oltarne mize do vrha 6 m  visok (tabl. 32). Štirje stebn

1  Voditelj, 1899, str. 145.


117

— zunanja dva gladka, znotranja z zavitim valjem — nosijo golšasto, v vodo¬
ravnem smislu zelo vsločeno ogredje. Na atiki je Bog Oče med velikim
številom angelcev, ob straneh pa stojita sv. Frančišek Ksaverij in sv. Janez
Nepomučan. Spodaj so se zbrali sami sorodniki: Sv. Jožef in sv. Joahim stojita
nad obhodom, starši sv. Elizabeta in Caharija ob straneh dolbine, njun sin
in zaščitnik te cerkve pa je izginil iz sredine in tam stoji sedaj premali kip
sv. Janeza Evangelista. Nastavek je še dobro delo iz druge polovice XVIII-
stoletja.

Na ev. strani je med dvema srednjima slopoma oltar Matere Božje
čistega spočetja  iz 1. 1879, a s starejšim kipom. Drugih figur ni na njem
razven dveh angelčkov pred stranskima pilastroma.

Sl. 29. Župnija Čadram. Tloris podružnice sv. Miklavža.
Merilo 1 :300.

Na koncil stranske ladje jc oltar sv. Janera  Nepomucana  s w
govim kipom med kipi sv. Florijana in sv. Mart,na kot vojseala Na J«-™
steni stoji sv. Križ  v dolbini. ki je poslikana s podob«. Ma«« Bož*,
sv. janesa in sv. Magdalene. Spodaj jc (Ml oltarjem) ltak.h sto

podoba Marije Matere dobrega sveta. PV an»elistov

Prižnica  ima na ograji med šestimi stebn lope šttnh e,an„cl,stov
v vihravi obleki in Kristusa v sredi.

3 Podružnica sv. Mohorja.

Skozi predloženi zvonik pridemo v ladjo in P^enj ^aknsfijo na
južni strani (sl. 28 in tabl. 26). Ladja je razčlenjena s P ‘ raste j ()

banjo z vrezanimi kapami. Prezbiterij pa ima go^uo^ zr^re ^

12 s ten; podpornikov nima, pac pa so \Opli . ° ... • ■  : ste  ^obe

kamna. Zadnja stena ima okno s poznogotskim krogoV * 3  ki  končajo s
so poluokrožna glavna vrata v ladji in stranska v prež nepravi lnih

Posekanim trolistom. Tla so iz Mic  prsti, v lad deloma «
plošč. Znotranjščina meri v dolžini 17 -o m t

Dlede starosti je ta stavba posebno poučna. Ako gremo na p J ^

obok. vidimo da so stene nad obokom ometane, zglajene in p


118

tega sledi, da je imel prezbiterij prvotno raven strop in da zato nima zunaj
podpornikov. Istodobna bo tudi tedaj ravno stropana ladja. Čvetera mala
okna brez krogovičja v prezbiteriju so morda še iz prvotne stavbe, o kateri
se glede starosti samo to da reči, da je morda stala že sto let (lahko pa
tudi manj), ko so jo koncem XV. stol. preustrojili v poznogotskem okusu.
Tedaj so vstavili obok v prezbiteriju, razširili okno za oltarjem in napravili
dvoje omenjenih vrat. Zvonik so prizidali najbrž v XVII. stol., približno v
istem času tudi zakristijo in so pri tem z njenim zidom zadelali kos okna
v prezbiteriju. Južna vrata v ladji imajo od zunaj letnico 1737, so torej iz
tega leta, obokali so pa ladjo na novo pozidanih notranjih slopih in postavili
pevski kor 1. 1753, kakor se da sklepati iz sloga in iz napisa na slavoloku:

17 I k  S 53
18 R 81

Obnovila (Renovatum) se je stavba 1.  1881 1 .

Nastavek glavnega oltarja  ima štiri stebre z gladkimi valji in
golšastim ogredjem, med njimi pa tri dolbine. V srednji stoji sv. škof Mohor
poleg manjšega diakona sv. F ortunata,  ki mu drži knjigo. V njej sedita:
„Pojdite in učite vse narode do konca sveta" (Mat. 28, 18—20). V stranskih:
dolbinah stojita sv. Matevž in sv. Jurij, v atiki pa je znamenje križa med
štirimi otročjimi angelci, ki sedijo na njej in ogredju.

Nastavek koncem ladje na ev. strani je posvečen sv. papežu Urbanu,
zaščitniku vinogradov, na atiki pa je doprsna podoba sv. Jožefa. Oba na¬
stavka (brez prave vrednosti) je napravil 1. 1882 Celjan Franc Krašovic za
735 gold.

4. Podružnica sv. Miklavža

stoji na ravnici nad vasjo Koritno in obstoji iz ladje s predloženo vežo,
prezbiterija in k temu na desni prizidanega zvonika (sl. 29 in tabl. 27). Ladja
je ravno stropana. kvadratični prezbiterij pa ima križni obok z rebresi, ki
počivajo na konzolah. Cerkev je znotraj 17-3 m  dolga in 7'6 m  v ladji ter
3‘8 m  v prezbiteriju široka. Ladjin strop obstoji iz uglajenih desk in je po
profiliranih latah razdeljen v kvadrate po 80:80 cm.  V teh so naslikane s črno
barvo priproste rozete. Nad slavolokom se čita na tramu letnica 1632. Tla
so v celi cerkvi iz zbite prsti.

1  Vojniski župnijski protokol je bil vezan v pergamentno pos v etilno listino
naše cerkve.  Prepis hrani deželni arhiv štajerski. Glasi se: Petrus Dei et apost. Sediš
gratia Episcopus Coprulanus in Patriarchatu et dioecesi Aquil. pro Rdmo. D. D. Patriarcha
Suffragancus. Universis salutem. Harum Serie (?) Universis notum facimus, quod nos
benedbdmus et dedicavimus et consecravimus ecclesiam Ss. Hermagorae ct Fortunah
Martyrum in monte  G e rt  s a, quae est filialis plcbis S. Georgii in Gonabiz. Cupientcs
quod dieta ecclesia a Christi fidelibus lrequcntetur, obsequiis . . . luminibus et aliis ad
divinum cultum necessariis . . . Idcirco de omnipotentis . . . et beatorum Petri ct Pauli
praefatam ccclcsiam in dedicationis et patrocinii . . .“ (p 0  prepisu dr. J. Pajeka). Peter
Koprulanski  ie škofoval 1473—1513, v naših krajih pa je bil 1. 1487 (Muchar, 1- c -
VIII, 150) in 1494 (Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stol. in ustanovitev
ljubljanske škofije, 1908, str. 75 in 144).

I

119

Najstarejši del cerkve je prezbiterij z ladjo in sicer sta iz druge polovice
XIII. ali začetka XIV. stol. Imenuje se cerkev vprvič 1. 1391. Gotska glavna
vrata in obok v prezbiteriju ne dovolita iti nazaj čez 1. 1250. Stolp je pri¬
zidan v XV. stol. Ker je bil prezbiterijev zid preslab, da bi nanj naslonili
zvonik o vo severno steno, so si na tej strani pomagali z odnašajočim lokom.
Line zvonikove so ostroločne, vhod v njega iz prezbiterija je okrožnoločen,
torej poznogotski. Na južni strani prezbiterija je prej moralo biti okno; ko
so pa postavili zvonik, so predrli v zameno na severu novo okno in razširili
okno na vshodu, kar se da sklepati iz poškodovanih starejših fresk.

Veža pred cerkvijo, ki nosi častitljivo ime — stara cerkev, je bila
izkraja na vse strani odprta in streha je počivala na štirih 2 m  visokih vo¬
gelnih slopih. Pozneje — morda še ni od tega dve sto let — pa so slope
za 1 m  povišali in med njimi potegnili zidove ter tako napravili zaprt prostor
s vhodom od severa in juga in majhno lino na zapad. a brez oken. la z
edino linico razsvetljeni, kleti ali hlevu podobni prostor ni tlakan.

Vsa cerkev je bila znotraj na sveži zid posli kana  in želeti je. da te
slike odkrije vešča roka. V prezbiteriju na sklepniku je „Sveti obraz -1  (volto
santo) Kristusov, kakor se je kazal v Kirnu na t. zv. Veronikinem prtu in je
bil posebno v srednjem veku priljubljen. Na kapah so bili simboli štirih
evangelistov. Pozna sc še glava Lukeževega vola proti zapadu in peruti
Janezovega orla na severu. Angel Matevžev mora biti na vshodu, lev Matkov
pa na jugu. Na vshodni steni je na levi sv. Miklavž, ki prinese tiem de¬
vicam doto — vsled razširjenega okna je od Miklavževe podobe vse izginilo
razven kosov nimba in roke, na desni pa je bil morda isti svetnik, ki leši
k smrti obsojenega. Na stranskih stenah so stali menda apostoli, počenši na
jugu s sv. Petrom, vsaj na severni steni se vidi — na levo od okna s\.
Jernej z nožem v roki (tabl. 28) in še kos tovariša, čigar pol strani je uničilo
okno. Na južni steni najbrž ne bode ničesar, ker sc jc prezidala pri stavbi
zvonika. Gospodov obraz na sklepniku in sv. Jernej sta precej dobro izvršena,
tri device so pa surovo (mogoče starejše) delo. V ladji se poznata na južni
in severni steni po dva križa v spomin cerkvenega posvečenja, potem sv.
Krištof z Detetom na jugu (2 - 50 m  širok in ok. 3 - 50 m  visok) ter na severu po¬
teč! okna neka zgodba z mnogimi osebami, med njimi škofom in kraljem.
Slike v ladji so videti precej pozne, morda iz XVI. stol.

Ker cerkev nima lastnega premoženja in imajo župljani izredne stioške
Pri stavbi nove župnijske cerkve, je bilo pričakovati, da bode c. kr. osrednji
odbor za umetniške in zgodovinske spomenike na Dunaju
izprosil pri c. kr. ministerstvu potrebne podpore. Stvar je sicei v najboljšem
*' ru > a žalida počasi napreduje, ker ježe  10 let preteklo, kar se jeizpi ožila.
Ke 1.1898 je dotična komisija cenila stroške na 1100 gold. * 1  Ker se je imenovani
odbor hotel poučiti o vrednosti fresk,je njen strokovnjak akad cinični slikar 'I eofil
Melichar freske preiskal, o katerih je trdil, da so iz XIII., levečemu iz za¬
četka XIV. stol., in je zahteval, da sc popravijo okna in streha 2 . Natančneje

1  Sudsteirische Post, 1898, 23. Juli.

1  L. c. 1900, 31. marca.


120

je te poprave izrazila c. kr. namestnija mesca febr. 1.1902, češ da se naj re¬
konstruira vshodno okno, učvrsti obok, obnovi severno okno, stik zvonika z
streho se naj pokrije s pločevino in naj se napravijo veternice v zvonikovih
linah. Komisija je ta predlog podpirala in pri ministerstvu prosila za 320 K
podpore 1 . Ministerstvo je to svoto dovolilo 2  in omenjene poprave so se slednjič
izvršile (iz seje 5. II. 1904). Tedanji konservator, visokošolski profesor Wist
v Gradcu je priporočal 3 * , da se odkrijejo tudi freske in komisija je obljubila
izposlovati podporo 1 . Poleti 1908 je zahtevala proračun od župnijskega urada
in do podpore ter izvršitve ne bo prišlo pred 1. 1909.

Z ozirom na stavbo in freske je naša cerkev torej jako zanimiva, nič
manj pa radi cerkvenega pohištva, ki tvori pravi starinski muzej  (tabl.
29 zgoraj). Katerim svetnikom so njeni oltarji — razven glavnega — posvečeni,
se ne da niti uganiti, ker so nastavki šele pozneje sem prenešeni in shranjeni,
o srednjih kipih se pa tudi ne ve, odkod so. Da nastavki niso za to cerkev
vstvarjeni, ni težko dokazati, saj so preveliki za to stavbo. Nastavek glavnega
oltarja sega zadi za 11 cm  pod oltarno mizo, stranska koncem ladje pasta
očividno preširoka, ker ne stojita sredi oltarne mize, in previsoka, ker se pod
stropom upogibata. Potem so obhodovi podboji pri glavnem oltarju poznejši
in na sredi glavnega nastavka in obeh koncem ladje so bili prvotno večji
kipi, reliefi ali slike. Ko so postavili vanje sedanje male kipe, so v stranskih
predložili prazno desko kot podstavek, v glavnem pa tabernakelj. Naslovne
podobe so pri stranskih nastavkih predstavljale izprva sv. Roka in sv. Boštjana
(sedanja kipa sta sv. Magdalena in sv. Andrej), kakor kažeta napisa, napis
glavnega oltarja se pa je izgubil, a najbrž je bil izrezljan sv. Janez Krstnik.
Napis na oltarju koncem ladje na ev. str. se glasi:

RECTORE PAROCHLE
FABIANO SEBASTIANO GLAVINICH
— DE GLAMOTSCH —

ET VICARIO ANDREAS GOSTNIK H/EC
ARA HONORI DIVI ROCHI ERRECTA FVIT
MDCLXXXIV.

Oltarček na ep. strani nosi do črke enak napis, samo mesto ROCHI se
čita SEBASTIANI in letnica je MDCLXXXV. Ta dva oltarčka (in tudi njihov
tovariš v prezbiteriju) sta torej stala v neki cerkvi konjiške župnije, in sicer
ali v Konjicah, ali pa v cerkvi, kjer je bil nameščen vikarij, torej ali v
Zrečah, Čadramu ali morda v Ločah 5 . A dotična cerkev mora biti ob stenah
5 m  visoka, ali pa mora imeti enako visoki, nasproti si stoječi kapeli. Tu
pride v poštev čadramska župnijska cerkev, ki je bila 8 m  široka in vi¬
soka, ter je imela do leta 1765 raven strop in majhen prezbiterij. Ko so

1  MZK, 1902, 54.

3  MZK, 1902, 207.

3  MZK, 1904, 32.

1  MZK, 1904, 153.

6  Po poročilu g. župnika J. Bezenšeka je bil 1. 1684—1685 Andrej Sgo.snig  ( ! )
čadramski vikarij, torej isti ki se imenuje v napisu.

121

-torej cerkev pod prvim župnikom prezidali, so spravili vse štiri nastavke
k sv. Miklavža in kakor so jih tedaj postavili, so še dandanes. Samo glavni
nastavek se je 1. 1850 prenovil, kakor priča napis zadi: „1850 /Sankti/ Ni-
kolau/us/ Renovatum". Na ta nastavek so zadi obešali albe. Prvi trije žeblji
so za kratke (napis: „brevissimae“), drugi trije za srednje (mediocrcs), zadnji
-trije za dolge (longissimae).

Nastavek glavnega oltarja obstoji iz dveh stebrov na vsaki strani dolbine, ki
nosita čisto ravno ogredje in atiko z dvema pilastroma. V sredi atike je
starinska slika Marijinega brezmadežnega spočetja.  Marija
Devica z dvanajst zvezdami okoli glave stoji na polumescu vrh kače med

Sl. SO. Župnija Cadram. Tloris podružnice sv. Barbare.
Merilo 1 : 300 .

sv. Ano in sv. Joahimom. Desnico iztega proti materi, z levico pa sega po
Miji, katero ji daje njen oče. Nad njeno glavo se vidi golob sv. Duha in Bog
Oče z razpetima rokama med dvema angeloma. Ob straneh stojita kipa dv eh
sv. mašnikov, na ogredju pa sedita dva otroška angelčka, eden z godbenim
triangulom, eden na vrhu pa z goslimi. Nad obhodom stojita dva s\. šiv ca,
edcn  zaznamovan kot sv. Blaž. V srednji dolbini pa je na levi mali (9' cm)
gotski  kip sv. škofa Miklavža  (tabl. 30), zraven pa za tretjino \išji ..-•ti
svetnik v baroknem okusu (P20 m).  Prvi poln miline in pobožnosti, drugi
brez  oduševljenja.

Nastavka obeh oltarčkov koncem ladje imata samo po eden bogato
^rezljan steber ob straneh srednje podobe, potem celotno ogredje in ati 'o.
* M straneh vidimo vigujaste in vitičaste okraske z angeli, ki so imeli i azna
godala. Ti angelčki spadajo na ogredje velikega oltarja. Na a tiki pa sta v
' lbch  nastavkih v reliefu upodobljena dva speča svetnika — zastopnika Sed-
^ erih  spečih mladeničev, ki so bili po legendi za Decijavneki votlim blizu
y *č‘za zazidani. Na ogredju sedita po dva angelčka, deloma z orodjem.

122

Osrednji kip levega nastavka predstavlja sv. Katarino  Aleksandrijsko
s kolesom in palmovo vejico, na desnem pa je kip sv. Andreja  (visok
95 cm,  tabl. 30). Svetnik je oblečen v zeleno, na prsih speto in spodaj z zlatom
obrobljeno opravo ter nosi pozlačen in znotraj lilasto podvlečen plašč. Iz
suhega obraza z dolgimi lasmi in dvodelno brado brez brk pod nosom mu
sije sveta resnoba. Oči so se kiparju manj posrečile, tudi kodri koncem las
in brade so shematični, slednjič je podoba od pasu navzdol prekratka. Vendar
pa zasluži pozornost kot resno delo iz konca XV. stol.

V nastavku četrtega oltarja (sredi severne ladjine stene) so še trije
gotski kipi. Na atiki je sv. Magdalena  z razpetimi lasmi in turbanom na
glavi ter drži v levici posodico za maziljenje, z desnico pa elegantno vzdiga
plašč. Mili izraz in pravilne proporcijc odlikujejo to podobo pred tovarišicima
v glavnem delu (tabl. 29 spodaj): sv. Elizabeto  Turingiško in neko neznano
devico. Obe nosita neke vrste korzet na prsih in Elizabeta ima avbo na glavi
z dolgim trakom svilenega blaga (t. zv. cendalum, Sendalbinde). Na krožniku
ima sadje in grozdje, kruljevcu pa daje podolgovato „štruco“ (Wecken). De¬
vica ima krono na glavi in v levici je držala palmovo vejico. Vse tri svetnice
imajo temno barvane spodnje obleke in pozlačene plašče. Pri restavraciji se
naj te prvotne barve obnovijo.

Prižnica  (tabl. 32) stoji na lesenem valju in je zbita iz nepobarvanih
desk mehkega lesa, a zanimiva je vsled štirih slik, ki so pribite na šestero-
strano ograjo. Sv. Apolonija je novo kmetsko, nečedno delo. Sv. Barbara in
Marija Devica z Detetom v dokolenski rasti na zlatem damascirancm polju
sta gotsko, bolj slabo delo in najbrž od perutnic kakega oltarja, druga sv.
Barbara pa, v pokrajini pred modrim nebesom in v živahnih barvah, jc iz
XVII. stol. in prav dobro izvršena. Tako je ta prižnica s podobami iz raznih
dob in razne vrednosti ilustracija za ves značaj cerkve sv. Miklavža.

V zakristiji se shranjuje mašni plašč  112 cm dolg in 71"5 cm  širok
(tabl. 31), ki ima na poznejšem rdečem ripsu v sredini star poznogotski vezen
križ. Križ je drevo življenja, zato zelen in zelene ornamentalne vijuge se
razpletajo poleg njega. Podoba Vzvcličarjeva je realistična in posebej na
platno vezena ter pritrjena na sredo. Napisni listek nad glavo ima gotske
pismenke juri.

Gotski kelih  (visok 19’7 cm,  čašina šir. 9*7), ima šesterolisto nogo
s predrto galerijo, gladko čašo in na 4 rombičnih izrastkih vozlovih napis:
inri spodaj in zgoraj na držaju pa : maria l)ilf.

Pri velikih vratih v cerkvi leži na tleh kamnito korito  (120 etn
dolgo, 52 cm  široko in 28 cm  visoko), o katerem gre prazna pravljica, da
so Turki v njem napajali konje in ga tukaj pustili in od njega je dobila
okolica Koritno ime. Korito je preplitvo za antičen sarkofag (na koncih im a
10 cm  globočine, v sredi 19 cm),  je torej srednjeveško in je bilo nekoč vzi¬
dano v steno kot shramba za blagoslovljeno vodo. Na dveh straneh je zato
še ometano in zgoraj se poznajo dolbine, kjer je bil pritrjen pokrov, ki sc
je dal zapirati.

123

5. Podružnica sv. Barbare.

Na prijaznem gričku med vinogradi stoji ta resna in prostorna stavba,
obrnjena proti vshodu. Znotraj je 29\5 m  dolga ter 675 m  v prezbiteriju in
9-60 m  v ladji široka (sl. 30 in tabl. 33). Prezbiterij obstoji iz treh svodnih
polj in trostranega sklepa ter je krit z zvezdnatim obokom z rebresi. Od
zunaj ga podpira sedem podpornikov —- osmega so odstranili pri zidanju
poznejše zakristije. Rebresa počivajo na 8 šesterovoglatih služnikih s pod¬
stavkom in priprostim kapitelom brez rastlinskih okraskov; v voglih pri
slavoloku pa nosita rebresa dve konzoli s podobama bradatega moža (na levi)

in zagrnjene deklice (na desni). Trije srednji
sklepniki  so večji in nosijo podobe, prvi
nad oltarjem lep relief sv. Barbare z mečem,
stolpom ter krono na glavi, drugi Mater Božjo
z Jezuščekom, tretji — mnogo slabše izvršen
- zopet sv. Barbaro s kelihom in palmovo
vejico. Dve zanimivi  skulpturi(tabl.34)
služita kot kapitela na priprostem slavoloku.
Na levi ležita krilat štirinožen zmaj in lev
ter se dobrikata drug drugemu, na desni pa
sta vstala in zmaj se je z afektirano sramež¬
ljivostjo (ali kaj ?) z glavo zasukal proč od
leva. Čvetera gotska okna  so izgubila svoje
krogovičje, ono koncem prezbiterija je bilo
pozneje spremenjeno v čvetirioglato, dandanes
pa je zazidano. Dočim obok v prezbiteriju
dosega v sredini višino 10-55 m,  je ladji«
°bok za dva m  nižji (8'43 m).  Ladja je bila namreč izkraja znotraj mnogo višja
• s  pobeljenimi stenami ter lesenim ravnim stropom. Zato tudi ni bilo nobenih
P°dpornikov zunaj, kakor se nahajajo pri prezbiteriju. Kakih 50 let po usta-
n ° Mtvi  cerkve so obokali tudi ladjo s pomočjo štirih slopov, ki so jih po¬
zidali v notranjščini. Pobeljene notranje stene nekdanje ravno stropane ladje
P ct  se še vidijo nad obokom, tudi zakriva obok del južnega okna koncem
a  Je, kar bi ne bilo mogoče, ako bi bil prvoten. Tudi presek rebres v ladji
K priprost, v prezbiteriju pa in pod stolpom ima podobo gruške. Tudi tukaj
n,m <! n °beno izmed trojih južnih oken starega krogovičja, vidi se pa, da je
vsepovsod izsekano. Pevski kor je šele iz XVIII. stol. (1737). Zvonik  ima
pritličju križni obok na konzolah s figurami glav — vidimo glavo otroka-
adeniča, in v peči zaviti glavi ženske in moža. V prvem nadstropju, ki
^tudi križni obok na konzolah, sc je stolpov zid ločil od fasadnega
‘ J^ato nista bila ob enem pozidana, vendar pa so se odločili postaviti tudi
0  P' še predno je bila fasada ometana. Od sredine tretjega nadstropja na-
^ rc l pa je zvonik pozneje povišan. Značilna ostra streha kaže v XVII. stol.
na J je cerkev ometana, a belež je že izpran in zato govorijo ljudje o črni

Sl. 31. Napis pri čadramski
podružnici sv. Barbare.

cerkvi,

omet

rdečih

črna pa je neki zato, ker so Turki nanjo streljali, ali pa ker je
y -  vinom pomešan. Pod venčnim zidcem prezbiterijevim je v lucpkih
črtah na belem polju naslikana red gotskih trolistov (Drcipass.i /•

124

visečimi troperesnimi listi deteljice; isti motiv se ponavlja. vrh pritličja
zvonikovega. Na južni strani med prvim in drugim oknom se poznajo sle¬
dovi visoke podobe sv. Krištofa  z Detetom na levi rami. Severna kapela
je pozidana 1. 1689.

Napisi  na stavbi in cerkveni opravi so najboljši tolmač cerkvene
zgodovine.

1. Na zahodnem južnem podporniku prezbiterija beremo, kdaj je bil
temelj položen (1. 1452; sl. 31).

anno. dom(ini). m . cccc . qui(n)quagec(im)°II°
in. vig(ilia) jacobi. prima. fundacio. eccl(es)ie.

2. V južni dolbini, kjer je sedež celebranta, je napisna deska od nekega
odpravljenega oltarja, ki je bil najbrž 1. 1632 (ali 1636) postavljen na čast
Materi Božji; oskrbela sta ga Jurij in Kunigunda Marinšek 1 .

HOC • OPUS • AD • DEI • OMNIPOTEN
TIS • GLORLAM ■ Dei
parat; • virginis • Maria

E • SINGULAREM ■ REVERENTIAM • FIERI • CURAVIT • GeORGIUS
MaRINSCHEK  • CUM • SUA • CONTHORALI • KuNIGUNDE • SUB
ANNO ' MDC ' XXXII ’ AD • INITIUM • MeNSIS ' NOVEMBRIS

3. Na kropilniku stranskih vrat je letnica 1645.

4. Na velikem oltarju čitamo, da je bil 1. 1651 postavljen na stroške
vernikov, ko je bil Baselli konjiški župnik in Kerschin (filozofije magister)
kaplan.

Triumphatrici • Martyri • Gloriosae
Virgini • Barbarae • Aram • hanc • honorificam • piorum • fidelium

MaNIBUS • EXTRUCTAM • EORUMDEM • IMPENSIS • EXORNARE • FECIT

Ioannes • Paulus • Baselli • S -  Theologiae ■

DoCTOR • HUIUS • ECCLESIAE • ReCTOR
COOPERANTE • COOPERATORE

R— et • Doctisso Georgio ■ Kerschin • PhIae Magro • Anno
Incarnationis • Dominicae MDCLI •

5. Na pragu pred velikim oltarjem se čitajo črke :

A-1•6•5•6•K  V •

ki spominjajo na zreškega župnika Adama Kronabetvogel. Morda je dal na
svoje stroške napraviti tlak pri oltarju ali v prezbiteriju.

'  Ni verjetno, kakor se trdi, da bi bil ta napis spadal k oltarčku sv. Družine. Ta®’
ni zanj prostora, pa tudi naslov je različen. Vsak izmed naših treh oltarnih napisov po ve ’
komu je nastavek posvečen — prvi sv. Barbari,  oni sv. Družine — Rojstvu Zv c '
ličarjevemu  in ta naš — Bogu in Mariji Devici.  Mogoče je stal koncem ladje
tam, kjer je sedaj prižnica.

6. Oltarček sv. Družine ima napis, iz katerega sledi, da ga je posvetil
še pred 1.1652 župnik Janez Pavel Baselli na čast „večnega in časnega
rojstva Jezusa Kristusa 1 ',  pozlatiti ga pa je dali.  1681 župnik Boštjan
Glavinič.

Aeternae

AC • TEMPORALI • lESU • Xpl *

Generationi  • Io • Paul • Baselli • Th •

DR ■ PROT • APOCUS ' CAN • OLOMUCENSiS
ET • PAROCH • GONOVICEN • SACRAVIT • PAROCIIIAE

Gonovicensis • Rectore • Sebastiano
Glavinich ■ de • Glamotsch ■ Sacellano

CaESAREO • FIT • HAEC • SACRA • ARA

Deaurata ■ Anno ■ vero • MDCLXXXI

7. Na slavoloku severne kapelice stoji v treh vrstah zapisano, da je
bila postavljena 1. 1689 v čast Karmeljski Materi Božji, ko je bil konjiški
župnik Glavinič, tedaj že imenovan senjskim škofom, kaplan pa Matija
Kalčič iz Kamnika.

RECTORE PAROCHIiE GONOVICENSIS SEBASTIANO GLAVINICH DE GLAMOTSCH
SACELLANO PERPETUO AUGUSTI CESARIS LEOPOLDI IMI/NEC NON NOMINATO
EPISCOPO SEGNIENSI COOPERATORE VERO DNO MATTHIA CALCZ1CZ LITHO
POLITANO SACELLUM HOC VEN/ NERATIONI MATRIS DIVJE VIRGINIS DE MONTE
CARMELO ERRECTUM FUIT' MDCLXXXIX'

8. Na sprednji strani pevskega kora je slikana letnica 1737.

9. Na prezbiterijevem slavoloku sc poroča o prenovljenju te krasne
podružnice 1. 1878, ko je na povabilo župnika Jurija B(ezenšek) dal potrebne
nasvete graški arhitekt R. Mikovics, dekorativno pa je stavbo poslikal
J- Gfrerer. Napis se glasi:

Kenotmtum 1878 ©(eorgto) S(ejettšef), inb(en)it 9i. SttifobicS, 5of|. ©frerer pinjit

Krasen nastavek velikega oltarja  spada med izborna dela t. zv.
nemške renesance (tabl. 35). Na nizkem podstavku s konzolami in poznejšem
tabernakljem v ospredju se dviga glavni del s široko dolbino med dvema iz¬
rezljanima stebroma in stranskima dolbinama, ki sta pritaknjeni kakor peruti
kakega gotskega nastavka. V dolbinah stoje kipi treh mučenic — sv. Cecilije,
°rjaške sv. Barbare in sv. Katarine Aleksandrijske. Nad ogrodjem se glavni del
Ponavlja v manjših razmerah in z malo izpremenjenimi dekoracijami. Med dvema
s P°znavalkama — sv. Klaro in sv. Terezijo — zremo tu kraljico devic.
Mnrijo z Detetom. Z izsekanim strostranim čelom in Imenom Jezusovim za-
Vrš uje nastavek. Konzole, stebri, ogredje, čelo — vse to spominja na antiko
® na pravo laško renesanco, duh pa, v katerem je nastavek komponiran, je
gotski. Gotski okus se kaže, da je nastavek dvakrat tako visok kakor
rok , da se povsod povdarjajo vertikalne črte proti horicontalnim, da se
n 'kjer ne vidijo gladke ploskve, ampak sami bogati detajli, da je celo obris
oltarjev ali silhueta ravnotako ostro-ovalno zaokrožena kakor pri poznogotskih

T26

nastavkih. Radi tc silhuete zremo tudi ob straneh glavnega ogredja dve za¬
vihani dekoraciji, ki spominjata na kljune pri ladjah ali še bolj na zaviham j
Veternike (t. zv. Gospejine čeveljčke) poznogotskega lesorezbarstva. Samo f
osnova tega nastavka je torej laška, vse drugo je pa nadaljevanje domače
gotske umetnosti; zato smemo ta nastavek prištevati med posebno lepa
dela gori omenjene nemške rcnesance. Lepo so dovršeni tudi precej oživljeni
kipi in pa mične angelske glavice, ki krasijo podstavke, stebre, frize in kote
poleg okvirjev in se jih skupaj štirinajst našteje. Tako je ta nastavek s svo¬
jimi srečnimi proporcijami, finim rezbarstvom in bogato polihromijo res pravi
kras cerkve in prav na svojem mestu. Zakaj tudi gotski nastavek iz konca
XV. stol., iz dobe cerkvene stavbe, bi moral biti enako visok, enako drobno
izrezljan, z enako razporejenimi kipi — z edinim razločkom, da bi tak na- j
-stavek s svojimi stolpiči in fijalami bil prozoren, da bi tudi okno koncem j
prezbiterija prišlo v poštev, česar renesanski umetnik ne more doseči. Naj sta |
si poznogotski in ranorenesanski nastavek še tako sorodna po duhu, ta raz- I
loček pa vedno ostane, da gotski ornamenti kakor debla v gozdu v prostoru  I
razstavljeni kipijo na kvišku, renesanski okraski pa so na ploskvi, na steni  .
razporejeni in drug nad drugim nagromadeni. Zato pa ohrani vsak teh slogov j
svojo lepoto, da nemška renesanca je še nekako bolj zanimiva, ker je v njej !.
toliko originalnega subjektivnega novega okusa, dočim se pozna gotika razvija |
po okoščenelih pravilih propadajočega sloga.

V istem slogu in — kolikor se da soditi po obrisih perut nastav- |
kovih — najbrž tudi delo istega mojstra je oltar sv. Družine  (tabl. 36)'. I
Oltarček se vzdiguje na nizkem podstavku, kjer dva leva s ptičjimi nogami J
ob straneh napisne tablice služita stebrom v podložke. Posebnega pomena
najbrž nimata. Lev kot nositelj stebrov je prešel iz azijske umetnosti v no- (
mansko in je bil posebno v Lombardiji običajen. Ako kaj pomeni, pomeni k
večemu, da morajo vse zle sile služiti dobremu. V glavnem delu vidimo dva
zavita in z grozdjem oplctena stebra, ki vrh korintskih kapitelov nosita
golšasto ogredje. Venec, spleten iz traka in sadja, krasi friz, na gejzonu pa
je napis:

MILLE • CLVPEI • PENDENT • EX • EA • OMNIS • ARMATUR A • i 'ORTIUM •*

\  srednji dolbini je v bogatem okvirju, sestavljenem iz petero angelskih
glavic in grozdja, vzbočena podoba Device Marije z Detetom v naročju- z  j
Jožefom na desni, Elizabeto in Caharijem na svoji levi; janezek pa je p°'
kleknil z enim kolenom na tla in ponuja Božjemu Detetu ovočja. Bog 0č' e  ,
pa se j,_ prikazal med angeli v oblakih in priča z iztegnjeno (ne blag 0 ' !
slavljajočo) roko, da je ta njegov Sin, nad katerim ima dopadenje. Zanimiv .
je razvoj o biteljske slike sv. Družine. V XV. stol. nastopijo skupine Marije

~ J “ • v

1  Z navdušenjem ga jc opisal J. Somrek (Dom in Svet, 1896).
ima zasluge tudi konserv. J. Graus. Kirchenschmuck 1878, p. 98. ^

* Rek je vzet iz Vis. pesni 4, 4: ,Tvoj (nevestin) vrat je kakor Davidov stolp-
j zidan z branili; na njem visi tisoč ščitov, vse orožje močnih*.  e

■j,  biseri ozaljšani vrat je podoben belomarmornatemu stolpu z okroglimi ščiti, ki so o  ■

> iper sovražnika. Tukaj se prispodoba naobrača na božjo in človeško naravo
: Carjevo, kakor bomo videli pozneje.

127

Device in sv. Ane — to podobe se imenujejo sv. Ana Samotretjica — potem
se razširijo v XVI. stol. z bližnjimi sorodniki Marije in Ane ali pa Elizabete
— take podobe zovejo Nemci „hl. Sippe“ sv. Rodovine ; v XVII. stol. pa
se te obširne predstave skrčijo in ostanejo samo Marija. Jezus in Jožef. Žele
sedaj postane sv. Jožef tudi v podobah ravnopraven ženin Marijin. Prejšnji
umetniki so ga dostikrat stavili kam v kot ali ozadje. Tukaj torej imamo
relief Marijine rodovine,  v preozkem pomenu tudi nazareške družine.
Ob straneh stebrov pa vidimo sv. Ignacija Lojolanskega in sv. Frančiška
Ksaverija v krasnih, zaokroženih oltarjevih perutnicah. Njih obrisna črta se
začne spodaj s ptičjo glavico, nato se zavije navzgor in se ozaljša z angelsko
glavico, slednjič prehaja v gornje truplo dolgovratega in krilatega pava s
krono na glavi !

Atika posnema razdelitev glavnega dela. Mesto stebrov pa vidimo dve
ženski nosiljki (karjatidi), ki stojita na podstavkih s ščitoma. Na teh je orožje
vpodobljeno: Top, puška, meč, zastava in boben z dvema igralnima batičema
se vidijo na levi strani, na desni pa dva bobenčka in dva batiča, zastava,
pištola, meč, trobenta, sulica in čelada — to orožje je torej tisti arzenal, na
katerega se sklicuje napis: . . omnis armatura fortium. Med ščitoma pa stojita
po koncu dva grifa in nosita Basellijev grb s prelatskim klobukom z 12 čopi.
Grb je razpolovljen: zgoraj neseta dve ptici krono v kljunih, spodaj pa so
.tri ležeče kosti (?). Čelada s krono in ponovljenim, nazdol (radi: basso,
Baselli ?) letečim golobom. Med karjatidama je v ,,gotskem" čveterolistu, se¬
stavljenem iz štirih angelskih glavic, relief Savlovega spreobrjenja. Ob stra¬
neh atike vidimo doprsni podobi bi. Alojzija in bi. Stanislaja Kostke z mo-
lekom v roki. Oba sta bila, ko se je slikal naš oltar (1681), šele blaženim
prišteta in sicer Alojzij 1. 1621 inStanislaj 1.1670. Mogoče je torej, daje  stranski
oltarjevi perutnici z jezuitskimi svetniki, dodal šele Glavinič 1. 1681, posebno
ker ti svetniki in blaženi nimajo idealnega stika z drugimi podobami oltar-
ceka. V obče se vidi po slogu naš oltarček mlajši, ko nastavek glavnega
oltarja. Iz renesance prehajamo v baroko; ta čut vzbujajo v nas zaviti stebriči
In preobložena dekoracija, ki je dvakrat obilnejša kakor na starejšem izvir¬
niku. Okraski stranskih perut atike so zopet izredno bogati. Koncem glavnega
°gredja štrli vstran karnizu podoben motiv, poleg raste vinska trta, na katero
so spuščajo navzdol ptice (motiv iz grba), vrh podob pa se stegajo dolgi
Krilati ptičji vratovi, da bi iz cvetečih kelihov posrkali slad. Sredi izsekanega
In vsločenega čela se dviga iz grmade prerojeni leniks, da poleti z razpetimi
perutmi v jutrovo deželo.

V inska trta je običajen okrasek nemšlco-renesanskega nastavka in nima
simboličnega pomena. Stebre zato opleta, ker posnema poznogrške in zgodnje-
hizantinske ravnotako opletene stebre. V grško umetnost pa so uveli ta motiv
Sirci; V njihovih delih je igrala trta radi svoje dekorativne lepote in upo-
1 a ^ljivosti veliko ulogo. Pa tudi cvetlice in ptice na našem nastavku nimajo
nobenega globljejega pomena. Lepe so, razveseljujejo oko in krasijo nastavek
, t0  J e  edini vzrok njih bitja. Renesanska umetnost se veseli življenja in si ne
a  Predpisovati od suhoparne bizantinske in romanske simbolike; vrgla jo
x  stran k stari šari. Častitljiva simbolika, dete starega Orienta, umre z

128

renesanco. Ali je bilo prav jo ugonobiti« jc diugo vprašanje. Njen duh pa
še živi v liturgiki.

Kdor svoj grb postavi na kakšen predmet, označi ta predmet kot svojo
last, ali če ga je dal že od sebe, kot svoj dar. Basellijev grb nam kaže na¬
stavek kot Basellijev dar. Ako bi se dalo dokazati, da Janez Pavel Basclli
ni godoval dne 26. junija, kakor je verjetno, ker jc ta patrocinij po Beoc-
čanskem zelo razširjen, ampak je smatral za svoja zaščitnika sv. Janeza
Krstnika in sv. Pavla apostola, potem bi našli na nastavku ta dva njegova
patrona. A mislim, da se mora relief sv. Pavla razlagati iz celotnega pomena
našega nastavka.

Tega nam pa pojasni napis. Posvečen je nastavek ,,večnemu
inčasnemurojstvuKristusovemu  (aeternae ac temporali gcnerationi) fl .
Od vekomaj  se je Sin božji rodil od Očeta, ki se vidi v spodnjem reliefu
na oblakih, kažoč na Sina, v času pa se je telesno  rodil iz Marije in iz
rodovine, katero vidimo zbrano na isti podobi, duhovno  pa se rodi v srcu
vsakega vernika, kakor n. pr. spreobrnjenega Pavla.  Božja in človeška
narava Kristusova je najboljša obramba kristjanov. Mille clypei pendent ex
ea, omnis armatura fortium. Ta deviz  a,  kakor so v tedanjih humanističnih
šolah imenovali take reke, se nanaša po tedanjih šolskih pravilih najprej na
simbolično sliko — tukaj oba ščita s prej opisanim orožjem potem pa se
skladata deviza in simbol z idejo celega predmeta, tukaj z idejo „večnega
in časnega rojstva Kristusovega". Da je to res, smo že videli. Podoba feniksa
na vrhu pa sklepo idejo obojnega rojstva, ker tudi Jezusova človeška narava
je postala deležna večnosti, odkar je vstal kakor feniks od mrtvih. Jezuitski
svetniki pa ne stojijo v nobeni zvezi z osrednjo mislijo, ampak so najbrž le
ponižni tribut hvaležnega jezuitskega učenca Glaviniča (?).

Na severnem zidu ladje je oltar s prenovljenim baroknim nastavkom
brez posebne značilnosti ali cene. V glavnem delu zremo sliko sv. Ane i
Marijo Devico in sv.Joahimom.  V knjigi, iz katere se uči Marija čr¬
tati, se bere: Initium sapientiae timor domini EcP (Začetek modrosti jc strah
božji). Ob straneh sta kipa sv. Lucije (?) in sv. Apolonije. Na atiki zremo
v sredi oljnato sliko klečeče spokornice sv. Magdalene, ob straneh pa sv.
Vida in sv. Antona Puščanika ter sv. Uršulo in sv. Kristino (?). Oba moška
svetnika sta po slogu za sto let mlajša in tudi po ideji ne spadata na ta
nastavek, ki je posvečen samim svetnicam.

V karmelski kapelici je na oltarju edikula z dvema stebroma in topim
čelom; ob njeni strani stojita dve karmeličanski svetnici, sv. Terezija s p°'
resom in sv. Marija Magdalena de Pazzi s križem v roki (1669 svetnicam
prišteta), v sredi pa je oljnata slika z Marijo Devico in Detetom,  ki
delita škapulir sv. Tereziji na levi, Janezu Avilanskemu (?) na desni. Slik 0
je izvršil N. Kraus v Gradcu 5 .

1  Pravzaprav se nahaja ta rek v psal. 110, 10.

2  L. 1878, ko so vso cerkev po prizadevanju župnika J. Bezenšeka prenovili t
odstranili dva oltarčka s v. Mihaela in s v. Vida. Zadnji je stal na mestu, kjer je sed*) 1 2
°’ tar  'v- Ane. Stekleni posodici s sv. ostanki teh oltarjev so poslali škofijstvu v Marib° r-
No , rti je grb patriarha Marka Barbo (1471— 1491), grb na drugi se še ni določil-

129

Na južni ladjini steni stoji visoko na konzoli med dvema oknoma pre¬
novljen in ves pozlačen prvotni gotski kip sv. Barbare  z velikega
oltarja (tabl. 30). Svetnica nosi damascirano spodnjo obleko in plašč, v des¬
nici drži knjigo s kelihom, v levici pa palmovo vejico. Ovalni obraz ob¬
krožajo bogati kodri in venča ga velika krona. Delo je prav dobro in mirna
resna podoba vzbudi v nas čut spoštovanja do velike mučenice;

V zakristiji se shranjujeta dva stara keliha.  Eden je gotski, 19 cm
visok, s krogovičjem vrezanem na vozlu na nogi, z angelskimi glavicami z
rumbi. Drugi pa je 23 cm  visok, gotski v stavbenih motivih, renesanski pa
po svojih okraskih. Ima podvojen vozel in nad zgornjim vozlom stoji beseda
MARIA, pod njim pa IHESVS.

Sl. 32. Župnija Čadram. Kovana železna ograja v kapelici nekdaj
kartuzijanske Oplotniške graščine.

Prižnica v cerkvi je moderna, s podobami evangelistov.

Cerkev sv. Barbare je izmed najbolj zanimivih in lepih v dekaniji, želeti
je, da bi bodoči rodovi obnovili tudi njeno zunajnost, in ne pozabili pri tem
na  sliko velikana sv. Krištofa.

6. Graščina Oplotnica, dvorec Malahorn In gradišče Koritno.

Graščina v A)p 1 otnici,  pozidana začetkom XVII. stol., je bila nekdaj
,ast  kartuzijanov, sedaj kneza Windischgratza in služi za stanovanja uradnikov.
Pdina znamenitost je kapela koncem 12*20 m  dolge predsobe, kjer so se
zbirali verniki, ki pa obenem služi kot mostovž ali lopa za sosednje prostore,
kapela je štirikot s stranico 3*55 m  in je s križnim svodom obokana. Svod
•> c  ozaljšan z obilnimi ornamenti iz štuka. V sredi je kelih s hostijo, obdan
°d štirih angelskih glavic in štirih medaljonov z naslikanimi angeli. Dva iz-
m ed njih imata simbole sv. Hugona. Nastavek oltarjev obstoji iz večje slike

9

130

Matere Dobrega sveta in manjših slik sv. Janeza Krstnika, kartuzijanskega
in posebej žičkega zaščitnika, ter sv. Hugona, opata Linkolnskega, o katerem
so krivo mislili, da je bival tudi nekoliko časa v Žički kartuziji. Na steni
sta še sliki sv. Barbare in sv. Janeza Nepomuka. Pozornost zaslužita dva
izrezljana stara stola s pilastri in vložki, kovana železna nosiljka za svečo
na steni in kovana ograja, ki loči kapelo od predsobe (sl. 32). Kapela je bila
h 1631 posvečena za časa prijorja Viana Gravclija 1 .

Ker so kartuzijam že 1. 1182 dobili v last Oplotnico, so najbrž tudi v
srednjem veku imeli tukaj svojo pristavo. O kakem Oplotniškem gradu pa ni
ničesar znano 2 . L. 1213 se sicer imenuje vitez Siboto Oplotniški, a spadal je
najbrž v vrsto onih vitezev, ki so imeli v lasti kos vasi ali pa celo vas in
so sc po njej imenovali 3 .

Dvorec Malahorn  se imenuje v XV. stol. in je bil last Mindorferjev 4 .
L. 1486 se imenuje ..Friedrich Myndorfer ... zu Pukh .. nahe bei Malchom
in Gonobitzer Pfarr gesessen", in 1491 „der Hof Malchorin bei Gonobitz
gelegen" 5 . Na mestu nekdanjega dvorca je sedaj njiva „Groblje‘ :  v lasti
Jožefa Kmeteca; tam so že neki dosti zidnega kamenja izorali.

Rodovnik malahornske panoge Mindorferjev je naslednji:

?

Ivan Martin

1448—1476 Henrik Friderik

Žena: Vilburga von Epihausen 1478—1491 1456—1497

Žena: Marjeta IVurzpichler
Gregor 1497*

Skozi petdeset let (1448—1497) gledamo ta rod v luči zgodovine, ali
pravzaprav v luči njihovih dolgov, ker edino o teh poročajo listine. Slednjič
so v dolgovih utonili. Denar so si izposojali pri Židih v Mariboru in Radgoni
(1478, 1487, 1488) in pri župniku Val. Fabriju v Konjicah (1487). Bratovščina
sedem žalosti v Konjicah je slednjič kupila njih posestvo in plačala dolgove
proti temu, da bode Gregor Mindorfer njen beneficijat, ako postane duhovnik,
ako pa ostane lajik, sme posestva kupiti nazaj. Kaj se je zgodilo, nc vemo 1 .

Gradišče v Koritnem.  Kakih 10 minut proti jugozapadu od po¬
družnice sv. Miklavža je njiva, kateri rečejo ,,Na gradišču".  Njen južni
rob je podzidan in je za 1 ’/ 2  m  višji, ko spodaj ležeča sosednja njiva. Na¬
kopali so na njej mnogo navadnega kamenja, katero se vidi ob kolovozu v
več grobljah. Njiva in zemljišče, na katerem stoji cerkev, sta v posesti istega

’ L. 1695 so kmetje grad poropati. Orožen, Celjska kronika str. 138.

5  Janisch, 1. c. H, 406 meni, da je grad že bil pozidan v XI. stol.!

s  Zahn, UB. II, 189.

4  Vas Malahorn se imenuje 1165 Malchen, 1386 Malachorin, 1402 Malachoren in
1431 Malacharcn. Zahn, ONB p. 325.

* Orožen, 1. c. III, 233 in 236.

* Pajek, Zgodov. polič, župnije p. 36.

Ni nam znano, v kakšnem sorodstvu so bili naši Mindorfcrji s slavnejšo panog°>
iz katere je bil istočasno z našim Henrikom Krištof M., štajerski deželni upravnik, kije
prejemal tožbe radi dolgov Henrikovih. Neki Krištof M. je dal tudi dovoljenje, da se na
njegovem posestvu pozida cerkev sv. Treh kraljev v Slov. gor. Orožen, 1, 612.

131

Franca Lipuš p. d. Wodan (Adam). Ali je bilo res tukaj gradišče, se ne
da kar tako dognati. Kamenje je tako, kakor se izkoplje tudi v drugih ta-
mošnjih njivah in kakor ga je videti nakopičenega v dolgih redeh v mejah
nekega pašnika na potu od te njive do cerkve. Podzidje ni zidano, ampak
je po običaju suh kamen položen drug na drugega, in slednjič tudi lega za
brambo ni primerna. Ravno poleg njive pa je na zapadu z gozdom poraščen
nizek grič, čegar vrh je raven ter od severa proti jugu 50 korakov dolg,
širok pa 18 korakov. Proti zapadu in jugu padajo njegove stranice strmo in
globoko proti bližnjemu potoku, proti zapadu (opisani njivi) je globočina
majhna. Le na severu se drži z okolico skupaj, a ta ozka zveza je z dva¬
kratnim jarkom presekana.  Ali pa je kdaj na tem mestu stal kak
grad, ni nobenega sledu.

Mogoče je, da je bilo v Koritnem res kdaj gradišče. Mogoče, da je
tukaj v XIII. stol. stanoval Wulfing Koritniški,  eden izmed tistih ple¬
mičev, ki so imeli le par kmetov ali vas in so se po vasi imenovali. Koritno
pomeni izkraja menda okolico in ne naselbino, izraža neraven in razdrapan,
ali kakor pri Laškem rečejo izkoriten svet.  Kraji s takim imenom se
nahajajo na Spodnjem Štajerskem v laškem okraju, potem pri Šmarju, Majšpergu,
Stopercah, Sremiču in vas pri Oplotnici. Laško Koretno se 1. 1265 imenuje
v nemškem prevodu Trogc (Trog = korito), a tam ni nobenega gradišča, ravno-
tako se naše Koritno imenuje v srednjem veku Trog n. pr. 1. 1405 1 * . V neki
žički samostanski listini glede žičkih vinogradov iz 1. 1240 najdemo naslednje
priče: Viteza Uperta Konjiškega, Hugona Vojniškega, Vultinga Koritniškega,
(Wlfingus de Trok), sodnika bistriškega in Jurija, vojvodskega sodnika
{sententiarius ducis), Jn mnogo drugih" ž .. Iz katerega Koritnega je naš Vulfing?
Najbrž bode sosed ostalih prič, ki pozna obenem vinograde
'ičke in navade, ki veljajo glede njih viničarj  e v in je pred
vsem zato izmed mnogih drugih s prej imenovanimi sokrajani odbran za pričo.

Neki Albert iz Koritnega je imel od patriarha neko desetino kot fevd.
J° pa je po njegovi smrti (ex morte dieti Alberti de Troghe) dobil 1. 1264
Henrik Svibeneški (Scharfenberg) od  češkega kralja Otokarja kot pa¬
triarhovega točaja 8 .

1  Cerkev sc imenuje 1. 1391: S. Nicolai in Ferich, kar je popačenka h  Troeh, p<>-

Cm  ” iri  • ■ • og-, potem ,in Grog“ in 1455 »in Trog 3 * . BKstGt). I. 113—119.

’ Zahn, UB. II, str. 506.

* Schumi, UB. v. Krain, fl, str. 338.

9*

IX. ŽUPNIJA KEBEL.

1. Župnijska cerkev sv. Marjete

je stavba z eno ladjo, predloženim zvonikom, prezbiterijem in zakristijo na
jugu (sl. 33 in 34). Ladja in prezbiterij sta tlakana z mramornatimi ploščami
(iz 1. 1739) in obokana z banjama, ki imata vrezane ostroločne kape. Od
zvonika naprej je cerkev 15-60 m  dolga in v ladji 7-15. v prezbiteriju pa

5- 30 m  široka.

Prvotna cerkev je bila gotska iz XIII. stol. Od nje je ostal še zvonik
in kos ladjinega zidu. Zvonik je imel mesto sedanjega baroknega oboka nad
pritličjem samo lesen strop, obokano pa je bilo prvo nadstropje s križnimi
rebresi in sklepnikom. Nanj se ni prišlo od znotraj kakor dandanes, ampak
po lesenih stopnicah ali lestvi od severne strani skozi sedaj zazidana vrata
pri A. Nasproti sta bili dve olajšalni lini v zidu (B in C). Ali je zvonik nad
tem obokom že imel streho, ali pa je bil še višji, se ne da reči: gotovo pa
je sedanje najvišje nadstropje z linami poznejše. Nad obokom sedanje ladje
se vidi, da je notranja stena zvonikova uglajena in zbeljena in na voglih se
ga držita še dva kosa 74 cm  debelega in proti notranji strani zbcljcnega
zidu (D in E). To so torej ostanki gotske ladje, ki je imela raven in lesen
strop. Znotraj je bila 5-30 m  široka (torej za l - 85 m  ožja ko sedanja) in

6- 25 cm  visoka (torej višja ko sedanja, ker je ležal strop ravno nad banjastim
obokom in so vrhutega tla bila nižja).

Staro ladjo so odstranili v XVII. stoletju in so pozidali novo obokano
obenem s prezbiterijem in zakristijo. Zid je v ladji krepek, ker je prirejen
za obok, in vsa stavba je enotna, kar se razvidi iz pilastrov, ki imajo v ladji,.
na slavoloku in v prezbiteriju iste profile (n. pr. kapitele).

Napisi: Na tlaku pred slavolokom sc čita letnica 1729 in na freskah
na spodnji strani slavoloka sta dva kronograma, vsak za leto 1750. Veliki
oltar je imel napis, da je bil 1. 1644 postavljen za dobe župnika konjiškega
Basellija in krajevnega kaplana Warla (Anno Salutis 1644 creetum est hoo
altare Rm. Dno. I). Joanne Paulo Baselli, Prot. Aplico. Can. Olom. Ss. The-
ologiae Doctore et Parocho Gonovic. — Cooperatore R. D. Thoma Warl).‘

F reske. V prezbiteriju in na slavoloku se predstavlja življenje sv.
Barbare, na stenah ladje so štiri poslednje reči in na njenem oboku Kristusovo
trpljenje. Na straneh prezbiterija je pet prizorov, a)  Neka svetnica moli stoje
med tremi voli, b)  privezana je k stebru in trije rablji jo bičajo (obe sliki
na severni steni poleg slavoloka); r) dva rablja ji žgeta prsi; d)  v ječi seji

1  Rozman, Liber memorab. p. 320.

133

prikaže zmaj, a ona mu pokaže križ in ga odžene (obe sliki na levi od za¬
kristijskih vrat) in e)  kleči na livadi, rabelj zavihti meč, da bi jo vpričo dveh
oblastnikov obglavil. V si dogodki so najbrž iz življenja sv. Marjete, dasi za
sliko pod a. nam ni znan vir.

Ostale stene v prezbiteriju in obok so dekorativno poslikani. Sredina
oboka pa je kakor pri kupoli na videz odprta in vidi se sinje nebo. Devica
Marjeta se vzdiga skozi to odprtino v nebeške višave, spremljana od an¬
gelčkov in podpirana od večjega angela, ki je deloma že pod to kupolo

Sl. 33. Kebel. Tloris župnijske cerkve sv. Marjete.
■Spodaj jc prvo zvonikovo nadstropje.

Merilo 1 :300.

(tatel. 37). Na spodnji strani slavoloka sta še dve alegorični sliki, ki se na¬
našata na ime sv. Marjete. Po staropaganskem nazivanju nastane biser
(— margarita), ako udari blisek v školjko 1 . Na levi vidimo devico kleče
dvigati otvorjeno školjko proti nebu. Bog Oče na oblakih se usmili pi osiljke
in se z žezlom dotakne solnčnega lica, ki pošlje nato žarek v školjko. Pod
vplivom solnčnega žarka bo torej nastal biser ali prenešeno: pod vplivom
b °žje milosti sc bo prosiljka razvila v pravi biser — margarito. Njena prošnja
se  glasi: „Daj mi solneaP in je obenem kronogram (17o0).

soLeM ConCeDe

Na desni pa je rabelj svetnici ravnokar glavo odsekal. Dva angela
neseta školjko z biserom (— margarito) t j. Marjetino dušo v nebesa h
Kristusu. Mučeničina prošnja se glasi: ,,Ponesite me v nebesa, daiujte me
ženinu ! :£  — tudi v časopisni obliki:

aD CaeLos Me ferte
aC sponso offerte.

Biblische Zcitschrift, 1907 str. 416.

134

V ladji vidimo na južni steni spodaj tri alegorije o smrti:  Na levi je-
kostenjalc (carnarium, Karner), napolnjen z lobanjami, pred njim pa sedi na
opoteči se lcroglji angel in piha skozi stebelce mehurčke iz mila. Kakor se
ti razblinejo, tako tudi življenje človeško. Poleg je krsta, pokrita z mrtvaškim
prtom. Sveča na njej se je nanagloma prelomila in je ugasnila — tudi simbol
smrti. Zadi za tema prizoroma pa je siva gora in rdečkasto nebo z žarečimi
oblaki, ker se je ravnokar solnce poslovilo od pokrajine — torej tudi spomin
na zaton človeškega življenja. Nad temi prizori je stavba.  Kristus stoluje
na mavrici med Marijo Devico in Janezom Krstnikom in drugimi svetniki
v ozadju. Dva angela trobita in mrtveci vstajajo v ravnini.

Nasproti na severni steni ni videti
spodaj pekla, a je verjetno, da je bil tudi
naslikan, pač pa so zgoraj nebesa. Na vrhu
stolujeta Kristus in Bog Oče, pod njima pa
so v dveh redeh svetniki, med katerimi se v
zgornji vrsti spoznajo Mati Božja, sv. Lov-
rencij in sv. Katarina, v spodnji pa sv. Peter,
sv. Rok, sv. Florijan in drugi.

Kristusovo trpljenje se začne na levi
(južni) strani ograje  pevskega kora. Mi
najprej vidimo Vzveličarja, kako preliva
krvavi pot in ga pride angel tolažit; potem
je bičan od dveh angelov; na oboku  (o)
mu sledimo ko nese težek križ, obdan od
dveh vojščakov in treh rabeljev; ko visi
na, križu razpet (4), z Devico Marijo, Jane¬
zom in Magdaleno pod seboj; na ograji
gledamo nadalje, kako ga raz križ sna¬
mejo in slednjič v grob položijo. Ostali del

Sl. 34. Kebel. Pogled na župnijsko
cerkev od severozapada.

oboka zavzemajo angeli, ki ali nosijo znamenja
Kristusovega trplenja, ali pa kažejo svoje sočutje. Eden ima železno rokavico
(6), drugi bič in gobo (7), tretji Judeževo mošnjo in Petrov meč (8), četrti trnjev
venec in Veronikin prt (9). Angelčki na kapah svodovih imajo kladivo in klešče
(10), žebelje (11), lestvico (12), tri kocke (13), trstiko (14) in snopič šib (15);
drugi zopet krožnik, vrč za umivanje in otiračo (16) ter dolgo jetniško vrv
(17). Ko so umetniku zmanjkala taka orodja, je ostale angelc (18—21) po¬
kazal samo v raznih razpoloženjih sočutja, pazljivosti in zanimanja za trpljenje
Kristusovo. 1 a kaže z kazalcem na osrednji križ (18), oni zopet se vspenja proti
križu (19); drugi je ves zavzet, ko vidi Kristusa nesti križ (20), zadnji pa
sklepa v otožnih občutkih roke (21).

Najboljše so slike v prezbiteriju. Delo so istega slikarja, ki je leto po¬
prej (1749) okrasil rožnivenško kapelo v Konjicah. Najbrž sc je udeležil tudi
fresk v ladji, ki pa niso tako zvesto izvršene. V novejšem času so te freske
dvakrat (1. 1874 in 1893) izmili in prenovili.

Prejšnji nastavek glavnega oltarja  je razdrt in ostala stebra sta
pomaknjena le zadnji steni. Na vrhu se vidi čedna Mati Božja z Detetom med


angeli, spodaj pa je sv. Marjeta med sv. Antonom Padovanskim in sv. Fran¬
čiškom Ksaverijem.

Stranska oltarja imata še stare nastavke iz XVII. stol. in sicer iz iste
delavnice, kakor je prižnica. Dva stebriča z angelskima glavicama na valju
nosita ravno, malo golšasto ogrodje in tudi v atiki vidimo dva stebriča s tri¬
kotnim čelom na vrhu. Levi oltarček ima v atiki podobo sv. Terezije, v glavni
dolbini pa rožni vensko  M. B., desni pa ima zgoraj sv. Nežo, spodaj pa
sv. Štefana.

Sl. 35. Župnija Kebei. Tloris podružnice sv. Lenarta.
Merilo 1 : 300 .

Prižnica  je najlepša v tej dekaniji. Ograja ima podobo navideznega
hodišča s svobodno stoječimi stebriči, ki imajo krasilne glavice na valjih. \
dolbinah med njimi stoji Kristus v polni rasti in štirje evangelisti z odprtimi
knjigami. Streha ne priraste kar tako iz stene ven, ampak ima za oko nekako
oporo na oljnati Marijini sliki, ki je pod njo na steni. Marija z Detetom, v do¬
prsni podobi kot kraljica, je čedno delo, dasi nekoliko potemnelo. Na stre-
šinem robu sedi en angelček, drugi pa na vrhu trobi.

Zanimiv je srebrn in pozlačen gotski kelih, po sporočilu iz Žičkega sa¬
mostana (tabl. 38). Visok je 21 cm,  čaša pa ima 10 cm  v premeru. Šestero-
lista noga se začenja z dvema predrtima pasoma iz spletenih vitic, zgornji
del pa obstoji iz šest graviranih polj. Na enem je doprsna podoba M. B. z
Detetom, pred njo pa na sosednem polju kleči golobrad mladenič v kiatkcm
jopiču. Imenuje se HANS.  Na vsakem izmed ostalih štirih polj je namreč
Po ena velika črka. Čaša je opletcna z vencem, iz katerega klije navzgor 10
v  Podobi podvojenega križa razraščenih večjih gotskih listov in med njimi
ravnotoliko manjših. Od tega venca grejo k držaju navzdol štiri traki z malo
krasilno glavico na vrhu. Ta glavica, posebno pa pozneje pritrjene glavice v
'oglih najnižje galerije na nogi kažejo v XVII. stol. Morda sc je tedaj kelih
r/ '  z ačetka XVI. stol. nekoliko predelal.

I udi srebrni in pozlačeni ciborij je bil neki kartuzijanska last { tabl.
^8). Do čašinega roba je 23 cm,  do vrha križa pa 35'5 cm \  isok. čaša pa
ima v premeru 9T cm.  Noga ki je prepletena v podobi mreže s trakovi
m °d katerimi se nahajajo vrtnice, je iz konca XVIII. ali začetka XIX. stol.,
star  pa je vozel z angelskimi glavicami in vse drugo. Čaša je spodaj opletena

136

*

s predrtimi okraski, v katerih se citati Imeni I U S in .VRA ter letnica 1649,
zgornji rob pa je obdan od venca visečih gotskih cvetk. Veliki križ vrhu
pokrivala stoji na mrtvaški (Adamovi) glavi.

2. Podružnica sv. Lenarta

obstoji iz ravno stropanc ladje in gotsko obokanega prezbiterija z rebresi na
konzolah. Zvonik na desni poleg prezbiterija služi tudi kot zakristija (sl. 35
in tabl. 39). Poslopje je znotraj 2V2 m  dolgo, v ladji pa 6'2 m  in v prezbiteriju
5 - 5 m  široko. Strop ladjin obstoji iz lepo uglajenih desk, katere razdelijo
spodaj priprosto profilirane late na štirjake v približni velikosti 75 :75 cm.
Nad slavolokom se čita na deski napis:

1 • C • I H S • MAR • M • B • 1 • 6 • 30 •

Mislimo, da stoji I mesto običajnega f, ki se vsakokrat pri imenih treh
kraljev C (Gašpar), M (Melhijor) in B (Baltazar) predpostavlja. Na levi od
malih stranskih vrat je bila od zunaj tri m  visoka slika sv. Krištofa z Božjim
Detetom. Skoro celo je izginila, poznajo se le še Detelovi lasci in pa za fresko
uglajena ploskva.

K prvotni stavbi spada vshodna polovica ladje in prezbiterij, ki ima
debelejši zid, ker je obokan. Ohranilo se je tudi troje starih oken s krogo-
vičjem (trolist) in sicer v prezbiteriju (1—2) in ladji (3). Od prvotnih vrat
z ostrim lokom so manjša še na starem mestu, večja pa. nekdaj glavna vrata
na zapadu, so prestavili na južno stran pri prezidavanju, staro stavbo — iz
konca XIV. ali začetka XV. stol. 1  — so namreč v XVII. stol. povečali s po¬
daljšanjem ladje in s pozidanjem zvonika. Ker je leseni strop v vsi ladji enak,
torej narejen po prezidavi, bomo to povečanje stavili ok. 1. 1630. Da zvonik
ne more biti mnogo starejši, to spričujejo njegove oblike. Najbrž je iz iste dobe.

Nastavki treh oltarjev so iz druge pol. XVII. stol. in so vsi dobro
izvršeni. Posebno lepega dela je oni na glavnem oltarju.  Glavni del in
atika imata po en steber na vsaki strani in ravno ogredje. Mično izdelani
okraski ob straneh z južnim sadjem (smokvami in grozdjem) zavzemajo mesto
gotskih perutnic. \ atiki se vidi dijakon sv. Štefan, spodaj pa je sv. opat
1. e n ai t, ki se sočutno obrača k jetniku, za roke in noge prikovanemu k skali.

Nastavek ev. strani ima med stebri (z angelskimi glavicami na valjih)
slike na deskah in ne kipov. Zgoraj se vidi mož v rdeči obleki z rokavi in
s krono na glavi pribit na križ. V ozadju je na levi mesto, na desni pa po¬
krajina, poraščena z drevesi. Težki oblaki visijo nad njo. Dež lije iz njih,
katerega žene proti desni veter, ki pripogiba tudi drevesa. Najbrž ta mož ni
\ zveličar, ampak legendarna devica, katero imenujejo Nemci Wilgefortis ali
Kummermfi. Njena legenda je nastala vsled krivega tolmačenja oblečenega
Kristusa v Luki na Laškem 2 . Naša slika je najbrž edina te vrste, ki je dosib-
dob znana na Slovenskem.

* Po vizitacijskcm zapisniku iz 1. 1545 jc imel Sv. Lenart svojo bratovščino.
’ O legendi glej Detzel, Christlichc Ikonographic, 1896  str. 677 .

137

Spodnja slika predstavlja na levi sv. Boštjana,  privezanega k drevesu,
poleg pa s v. Fab ij a na v papeški opravi. Drevo in angel, ki je predrl oblake
in prinese Boštjanu palmovo vejico in mučeniški venec, spominjata naTizianovo
..Umoritev sv. Petra Mučenika“. Sliki imata torej starinsko vrednost, a umet¬
niško delo nista.

Epistelski oltar ima štiri stebre v glavnem delu in v atiki, potem dva
kipa, zgoraj sv. papeža Klementa s sidrom, spodaj pa sv. apostola Matevža
z  volom. Kipa sta videti iz XVIII. stol.

r #-#

^ j#




Sl. 36. Tloris Kcbclskcga gradu.

Merilo 1: 400.

Oltarni mizi zadnjih dveh oltarčkov sta z lesenimi in poslikanimi ante-
Pediji zakriti. V večjih rimskih cerkvah še dandanes) menjujejo antependije
pn  oltarjih, kakor je to v misalu predpisano. Narejeni so iz svilnatega ali s
u  klicami pretkanega damastnega blaga in obrobljeni ter počrez in včasi tudi
P‘» dolgem z zlatimi trakovi razdeljeni. Ravnotake cvetličnate in s trakovi
opažene antependije je naslikal umetnik XVII. stol. Vidi se, kako velik je
1  fedaj laški vpliv.

t e  ^ ana  prižnica  na severni steni s slikama evangelistov in sv. Jožefa
sosednji oltar  (proti zapadu) Marije Snežne  s kipi sv. Neže na atiki
• B. med sv. Rozalijo in sv. Barbaro sta čisto priprosto delo. Omenjene
‘ c  bi bilo najboljše odpraviti, sicer pa tudi četrtega (in takega!) oltarja
1,1  Potreba.

ali

okr

3. Kebelski grad

P° lastniku »Zajčev grad" leži severno od vasi Kcbel in obstoji iz
'°glega, zunaj 12 m.  znotraj 11\30 m  visokega stolpa, ki ima 200 m  debel

138

zid in meri v znotranjem premeru 9 m  (sl. 36 in tabl. 40). Okoli njega je
izkopan jarek in potem sledi obkop ali nasip, kjer je bila najbrž nekdaj
ograja iz pokoncu nabitih kolov ali hlodov (t. zv. palisade). Stolp šteje tri
odstavke. Pritličje je še 3’30 m  visoko, nekdaj pa so bila njegova tla glob-
Ijeja in spodaj je morala biti ali ječa ali klet; prvo nadstropje je 4-20 m
visoko, drugo pa okoli 4 m.  Kdor natančno opazuje, bo v prvih dveh nad¬
stropjih zasledil štiri vodoravne vrste za pest debelih lukenj, ki gredo skozi
zid skozi in skozi. V njih so bili koli za stavbeni oder in v eni luknji je še
kos takega kola ohranjen. Ni pa videti, da bi bil med pritličjem in ..nad¬
stropje!^ nekdaj stalen strop, ker šele med prvim in drugim nadstropjem se
vidijo velike štirivoglate votline, v katerih so tičali hlodi, ki so strop nosili.
Tudi kos takega hloda je še ohranjen. Proti severu v prvem nadstropju štrli
v zrak prag od vrat, ki pa so bile od zunaj le po lestvici dostopne. V tem
nadstropju je tudi dvoje strelnih lin, ki sta bili z navpičnim kolčem raz¬
deljeni in okovarjeni; v gornjem nadstropju, kjer je bilo stanovanjc, pa je
dvoje velikih oken. Stavba je iz nalamanega kamna, ki je precej pravilno
in v vodoravnih legah položeno, a to kamenje sc nahaja le na zunanjem in
znotranjem licu zida ; med tema skorjama pa je t. zv. lito zidovje (Gussmauer).
namreč prazen prostor je zaphan in zametan z drobnim in nepravilnim ka¬
menjem in je sproti z malto zalit. Tako so tudi Rimljani zidali. In to jc bil
morda povod, da so naš stolp na zemljevidu štajerskih rimskih najdišč, ki
se nahaja v graškem Joaneju, prišteli med rimske spomenike. A po krivici.
Za rimski značaj ni ne enega gotovega znaka, pač pa spada naš stolp v XII.
ali XIII. stol. in jc bil sedež Kebelskih gospodov,  ki sc imenujejo v
letih 1251—1440 k

L. 1251 je za pričo in razsojevalca „Tymo de Gybel", ko zamenja Peter,
župnik konjiški, s studeniškimi redovnicami poljčanslco in laponsko
cerkev za tinjsko in ono sv. Venčesla 2 * * * * * .

L. 1254, ko jc Štajerska bila v rokah ogerskega kralja Bela IV. in je bil
deželni glavar slavonski vojvoda Štefan, je Gotfried, prior žički, tožil ka¬
belskega viteza Dim on a radi vasi Alsniz (?) in Straža (pri Čadramu)
in je zmagal. Za pričo je bil tudi Wigand  Kebelski (de Gvbcl) 8 .

L. 1294 sc imenuje grad Kebel (castrum Gybel), 1365 in 1379 pa se zove
ve st Gibek

1  Ljudje imenujejo grad tudi L ukt urn, ker .so od tam vitezi lukali (lugen) ali P( e '

žali in pravijo (kakor v takih slučajih običajno !), da je bil stolp z graščino pod cerkvijo
zvezan s podzemeljskim hodnikom. Gospodarska poslopja pa so neki bila bolj proti st

veni. A ni sledu. Vse to so samo ljudska domnevanja,  ker ljudje ne vedo  o gradv

ničesai več, saj je že več ko pet sto let preteklo, odkar stoji zapuščen. Gospodarska p"

slopja so bila najbrž lesena (kakor pri Zbelovskem gradu še 1. 1586) in mogoče t> lv
gradu na ravnici proti zapadu.

Ko so 1. 1541 Turki pustošili po Ogerslcem in se je bilo bati napada na Štajerska

deželo, je deželni glavar zapovedal, da se morajo na daleč vidnih hribih zažgati krešo ' 1
m dati gotova znamenja, ako bi Turek prišel. Med za kresove odbranimi mesti sta b' Ia
tudi Kebelski in Zbclovski grad. Muchar, Vlil, 460.

. * Zahn, UB. III, 169. — » Zahn, III, UB. 227.

139 '

L. 1306 je W i g a n d Kebelski priča pri določitvi meje med konjiškim ozemljeni
in kartuzijo 1 .

L. 1335 sporoči Henrik Mesenberški več posestev kartuziji; za pričo je
..Elbel von Gybel“ 2 .

L. 1360 prodajo Ivenski dve posestvi v Lačni vasi; imenuje se Ottel  von
Gybel 8 .

L 1361 proda Bertold  Kebelski kartuzijanom svoj svobodni dvorec v Aich-
bergu pri Keblu 4  s pet domci za 70 mark graških vinarjev.

L. 1366 nastopa kot priča Otokar Kebelski pri Messenbergovi prodaji v ko¬
rist kartuzijanov 6 .

V Stubcnberških listinah se imenuje grad in urad Kebe! na Po¬
horju,  katera je 1. 1387, dne 28. avg., izročil kot fevd Janez (IV. vonMavr-
hofen), škof krški, celjskima grofoma Hermanu in Viljemu in ki ju je v sredo
pred sv. Jurijem 1. 1449 Leutold Stubenberški prodal Konradu PesničarjuV
Kakor Freudenberg je bil torej tudi Kcbel krški fevd, a že koncem XIV. stol.
ne več v lasti prvotne rodovine. Saj tudi Konjiški gospodje niso izumrli na
svojem gradu, ravnotako Freudenberški ne. Odsihdob moramo torej v zgo¬
dovini ločiti zgornji  Kebelski grad  z uradom ter graščino ali stolp pod
cerkvijo, katero so si postavili zadnji Kebelski gospodje. Vrhu tega se še
včasi imenuje krvna sodnija in v tem oziru je Kebel spadal pod Štatenberg..

Grad in urad Kebelski so imeli od 1. 1387 najprej Celjski  gioti, potem
Stubenbcrgi in Pesničarji.  Grad je najbrž razpadel, urad pa je prišel
v roke cesarju, ki ga je podeljeval obenem z Bistriškim gradom in mestom.
V marcu 1. 1507 je. namreč cesar Maksimilijan prodal v zastavo svojemu
zvestemu stotniku grofu Juriju Schaunberškemu'  grad in mesto Slov.
Bistrico s krvno sodnijo in z uradom Kebel  za 12.200 gold." Leta '551..
dne 16. sept., je kralj Ferdinand dovolil, da sme Jurij Gaisruckh  na
Puchensteinu« odkupiti od Schaunberga Bistriški grad proti temu. da ga cesar
lahko nazaj kupi po Gaisruckovi smrti 10 . L. 1564, dne 8. nov., je nadvojvoda
Karol grad in mesto Bistrico, urad  K e bi, sodnijo in mitnico prodal Juriju von
Idunspeug  za dobo njegovega življenja za 12.200 gold. renske veljave L
Ehrenreich Idunspeug se imenuje kot Bistriški gospod se 1. 1573. Slednjič
je Bistriški grad z 1.1720 postal last grofovske rodovine Attems  , ki ga
poseduje še dandanes. Kaj je bilo s Kebelskim uradom, nam ni znano.

Ker je Kebel v krvnosodnem oziru spadal pod Štatenberg, zato nas
zanimajo tudi tamošnji lastniki. V XIV. stol. je Albrechtu Wilthausen sledil
njegov konjiški brat Henrik, potem gospodje Devinski, nato \Valsee, slednjič

1  Muchar, 1. c. VI, 162 .

2  in 3 * *  Schvvandtnerjeva regesta.

4  Muchar, 1. c. VI, 358.

5  Schvvandnerjev regest.

' Schmutz, 1. c. I, 634 .

’ Grad Schaunberg leži zapadno od Linča ob Donav i.

3  Muchar, 1. c. VIII, 230. Prim. Slekovec, Sekelji, 18% si-

” Puchenstein leži zapadno od Vuzenice.

10  Muchar, 1. c. VIII, 511. , ... nas i.

11  in 13  Janisch, 1. c. III, 1348. Prim. Slekovec, Vurberg, % -

140

Sigmund Prueschenk, ki se je prvi imenoval baron Štatenberški. V sredo y
velikem tednu 1. 1493 je vrnil cesarju Frideriku III. grad Štatenberg z de¬
želsko sodnijo na K e b 1 u, v Črešnjevcu in Laporju, obenem s Studeniško
advokacijo 1 , a že naslednje 1. 1494, v soboto pred nedeljo Oculi je Friderikov
if 1493) naslednik cesar Maksimilijan prodal Štatenberg bratoma Sigmundu
in Henriku Prueschenk u za 10.000 gol d.' Na Štatenbergu jima je sledil
Henrik grof Hardeški in v Machlandu 5 , baron Štatenberški, ki je prodal grad
I. 1502 svojemu svaku Ivanu Turjaškemu (Auersperg), gospodu na Šum-
berku na Dolenjskem in kranjskemu deželnemu glavarju. Z gradom je bilo
združeno tudi gospostvo in deželska sodnija, potem tabor v Jablanah na
Dravskem polju, gradič Kebel ob potoku (o čemur pozneje) ter neki stolp v
Bistrici, slednjič vsa priprava in vse pravice, desetina, gornina, vinogradi,
lovstvo in ribištvo, izvzeta pa je bila studeniška advokacija in posestva pri
Cmureku. Kupna cena je znašala 16.200 gold. porenske veljave 4 . Z 1. 1507
pa je krvna sodnija na Keblu združena z Bistriškim gradom in pride v roke
Schaunberškim grofom, kakor smo zgoraj poročali.

4. Kebelska graščina

ali Zbegov grad po imenu lastnikovem leži pod cerkvijo sv. Marjete in nad
potokom (sl. 37 in tabl. 40). V tlorisu čveterokotna stavba (12 m  : 9'04 m
z 1\52 m  debelim zidom) obstoji iz pritličja in dveh nadstropij. Pritličje I
(a) leži sicer vrh nizke skalnate stene, a ima vrata (C in C') samo za

L90 m  nad tlomi: ob straneh vrat sta dve strelni lini. V obeh nadstropjih

(b in e) pa imamo prostorna okna s klopmi v zidu, in v zgornjem je proti

severu tudi mal pomol. Pozna se še, kje so bili hlodi za strope in

poleg vrat ter srednjega okna v prvem nadstropju štrlijo kamni iz zidu in
sicer navadno po dva in dva vštric, iz česar sklepamo, da je bila med
takima kamnoma lesena stena. Torej je bil v pritličju in prvem nadstropju
hodnik v sredi dveh stranskih prostorov, v najvišjem nadstropju pa ena
sama dvorana. Vrh zidov ne kaže nobenega sledu obrambnih zobcev (Zinnen)
in zato je jasno, da se je poslopje končalo s strešnim stolom in streho, kakor
tudi kaže naša rekonštrukcija. Poslopje nima ne obzidja, ne jarkov in okna
se nahajajo že v prvem nadstropju, iz česar je jasno, da tukaj ni bil grad,
ampak graščina. Zidovje je iz obsekanega, skoro kvadrati čnega J
namenja  in je tako dobro ohranjeno, da je treba samo podboje, oboknicc,
strope in streho napraviti in je zopet porabno. Škoda, da sc ne da prenesti j
v mesto — bilo bi najprimernejši dom za muzej srednjeveških starin. —

V pi .ušali bi še lahko, za kaj so stavili to graščino sredi strmine, kjer bi j c
mhče ne pričakoval. Ako si pa mislimo, da je šla ob potoku steza, potem jo j
.c graščina z nizke skale obvladala, nad graščino na vrhu pa je stol ovalu j
cerkev sv. Marjete.

Ze prej smo omenili, da so naše poslopje postavili najbrž zadnji Kc-
rilski gospodje in sicer koncem XIV. ali začetkom XV. stol. Po smrti svo-

1  in 3  Janisch, 1. c. III, 960.

1  Hardeck leži zapadno od Znojroa na Nižje-Avstrijskem in Machland pri Zivettlu-

4  Muchar, 1. c. VIII, 214.

141

jega očeta je Otokar Kebelski koncem oktobra 1. 1440 vladi izjavil, da ima
kot očetovsko dedšino deželnoknežje fevde: Stolp in dvorec v Keblu
pri potoku  nad Bistrico, dvorec v Tinjah, Verhovljah, Slakovi, Brezjem.
Freudenbergu in vinograd v Strmecu v Slakovi 1 . Mesca novembra istega leta
mu je cesar Friderik III. izročil iznova iste fevde, ki pa so se v fevdni
knjigi natančneje zabeležili. Dobil je stolp in dvorec v Keblu (turn  und
einen hof zu Gibel), mlin pod cerkvijo sv. Marjete, eno kmetijo (hobo) v
Kebelski vasi, ravnotam ob potoku (im pach) en domec in eno kmetijo, eno

a

•Sl. 37. Tlorisi pritličja in dveh nastropij ter preseka po črtah
A1! in D C Kabelske graščine. - Merilo 1 : 400.

kmetijo zadi za gradom Kcbel (hinder der vesten  Gibel), štiri kmetije nad
gradom Kebel (ob der vesten  Gibel), ravnotam eno puščo, en dvorec v
in ’ ah , en dvorec, cn domec in 26 vedric gomine v Verhovljah, tri kmetije
' Slakovi, 13 vedric gornine v Slakovi, pušče v Prihovi, devet vedric gor-
nin e pod h reudenbergom in en vinograd imenovan Sterničar v Slakovi 2 . \
° beh  regestih se jasno razločujeta stolp (Thurm, Wohnthurm) ob potoku in
J 53  utrjeni grad (vest, Feste). Grad je bil krški fevd, graščina pa deželno¬
knežji. Zadnjič se omenja naš. gradič Kebel oh potoku  (Burgstall Gibi am
I a ^h) 1- 1502, ko ga je Henrik grof Hardeški prodal Ivanu 1 urjaškemu-.-
1 01 smo  že pri Kebelskem gradu omenili.

Vuchar, 1. c. VII, 295. 2  BKstGQ, XXXII, 217. — 5  Muchar, 1. c. Vlil, 214.

X. ŽUPNIJA PRIHOVA.

1. Župnijska cerkev Marijinega Varstva

ima spredaj stolp, za njim dolgo ladjo in prostoren prezbiterij z zakristijo
na severni strani (sl. 38, tabl. 41). Zvonik je v pritličju obokan z rebresi, ki
počivajo na konzolah, ladjin in prezbiterijev svod je banjast s kapami ob
straneh in počiva v ladji na stenskih slopih, v presvetišču pa na pilastrih.
Z mramornimi ploščami tlakana cerkev je 31 - 3 m  dolga, široka pa v ladji
9‘6 m  in v prezbiteriju 8'65 m.

Sl. 38. Prihova. Tloris Župnijske cerkve.
Merilo 1:300.

Prednji dve tretjini ladje sta najstarejši del stavbe in cerkev je bila
prvotno z ravnim stropom krita. Imenuje se že okoli 1. 1504—1513’. L. 1557
ali 1562 so pristavili zvonik, v XVII. stol. so obokali staro ladjo na no* 0
pozidanih notranjih slopih, 1. 1743 pa so neki ladjo podaljšali in postavil'
nov prezbiterij. Da je obok v ladji iz raznih dob, se vidi iz tega, da so slop'
\ starem delu brez kapitelov' in svodove kape ostroločne, v novem delu '®
prezbiteriju pa so kape poluokrožno razvršene in slopi imajo vsi enak e
kapitele.

Časopis za zgod. in narodop. II, str. 145: „Beatae Mariac Kirchen zu Brili 011  ■

Napisi. Na levo od severnega vhoda v stolp je od zunaj kamnita
plošča (sl. 39) z dvema listoma kot grbom v sredi in letnico 1557 zgoraj 1 .

OH tP

iC-  SEy

J C H VRi
j o &  Rf

t p. YER2El-MASTER-PAD

Sl. 39. Prihova. Napis na zvoniku.

2. Na severni strani zapadnega zvonikovega vogla je ščit s tremi po
koncu stoječimi puščicami v sredi in letnico 1562 v prvi vrsti (sli. 40).

Sl. 40. Prihova. Napis na zvoniku.

3. Na kropilniku P" ™ likih .™“ “ “ ^gfnftem mcau podamo,

k« (in - tedai —- “

hišo 11 ):

' ~~- , . i/nniiški župnik C(aspar) HlR(zel),

’ Pisatelj je menil, da sc imenuje v drugi . cerkveni ključarji teekmoštri:

^ l«tji vikarij C(aspar) SEY(frid), v *a dn J> P ^ a n j eg0 vo prošnjo sta pa gg. A.

Vl-RZEI: MASTEH) iz časa, ko se je stolp postav . ■- J*  da g0  črkc na  tem in na-
hukovšek, kaplan v Prihovi in J. Klajžar, organist, ' nerazutn  ljiva in se

N * € ** n Jcm napisu pravilno prebarvane. Napisa  s a , •; nc 0 ^ c be. ki so sodelovale

dala raztolmačiti, kadar bodo znane iz Krajevne zgodovme o..ebc,

Po stavbi prihovskega stolpa.

144

fILIa faCta Mater
i»Ie Istas aeDes
erIgebat
CVratorI sVo

18 RF.NO VAT VM 6()

5. Na slavoloku sc čita:

SVETIŠČE Z VELIKIM OLTARJEM JE BILO POSTAVLJENO L. 1743 —
IN L. 1897 JE BILA VSA CERKEV OKRAŠENA S SV. PODOBAMI.

Prva vrsta je netočna, ker je veliki oltar starejši in s svetiščem je bil
postavljen tudi kos ladje. Vprašanje je, ali je pri tej netočnosti vsaj letnica
pravilna ?

6. Pri urinem kazalu se čita 1. 1899.

Freske.  Prezbiterijev svod je posvečen Mariji. Od čistega spočetja
(štev. 1 v tlorisu) jo spremljamo v tempelj, ko jo daruje sv. Ana (2), v Na-
caret, kjer jo obišče nadangel Rafael (3), zopet v tempelj, da daruje Zveličarja
(4) in v nebeško slavo, kjer jo venča sv. Trojica kot kraljico nebes in
zemlje (5).

Na severni steni prezbiterija pa vidimo v lunetah štiri evangeliste, spo¬
daj pa slovenske blagovestnike — sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Cirila
in Metoda.

Marijino kralj e v sk o čast  natančneje pripovedujejo srednje freske v
ladji, kjer vidimo Marijo kot kraljico devic (1), svetnikov' (2) in angelov (3).
Prizori iz Marijinega življenja  zavzemajo trikote med kapami. Starši pri¬
vedejo Marijo v tempelj (4), Marija se poroči (5), obišče Elizabeto (6), rodi
Jezusa (7) in ga predstavi trem kraljem, ki sc poklanjajo (8). Tri slike
ilustrijajo nazive  Marijine. Vidimo Marijo Snežnico s patricijcm janezoifl
in njegovo ženo (10), Marijo Pomočnico kristjanov z Don Juanom d’ Austria,
zmagovalcem pri Lepantu (9), in Marijo Rožnivcnško ter Skapulirsko med
sv. Dominikom in sv. Simonom Stockom (11). Dva svetnika  — škof Martin
(8) in vojščak Florijan (13) zaključita freske na oboku. Na severni ladjini
steni nad stranskimi vrati obhaja Jezus apostole, poleg je Lurška prikazen,
na sprednji strani slavoloka so apostoli in nekateri drugi svetniki, na sprednji j
strani pevskega koia pa sta zaščitnika cerkvene godbe - - kralj David in
sv. Cecilija.

Nastavek glavnega oltarja  (tabl. 42 in 43) v slogu nemške ronc-
sance je gotovo m : ed najlepšimi v škofiji, širok je 6’20 m,  visok pa j
oltarne mize do svoda 7 m.  Za tabernakeljem se vzdiga podstavek  s  I
prazno napisno desko in dvema konzolama, ki sta obrnjeni naprej, in dvema ;
ki sta zasukani v stran proti obhodu. Na teh konzolah počiva stebrišče
s popolnim ogrodjem. Med stebri je v srednji dolbini podoba Marijinega
Varstva, v stranskih pa sv. Joahima in sv. Ane. Spleteni okraski spremlja) 9
stebia na zunanji strani in segajo od konzol do ogredja. Koncem ogrodja-

1  Med svetniki so sv. Janez Krstnik, sv. Jožef,
Adam in Eva, sv. Marjeta, sv. Frančišek Asiški, sv. L

sv. Ana, sv. Joahim, sv

Helen J '

sv. Dominik, potem en papež in en s

ilcof-

145

na katerem sedijo mali angelčki, je še zavihan kos čela s kipoma dveh sto¬
ječih angelov. Naglavnem ogredju se dviga a tik a s stebriščem in ogredjem,
a brez čela. V njeni srednji dolbini je od mrtvih vstali Zveličar, v stranskih
pa sv. Janez Evangelist in sv. Jožef. Tudi na atiki se razpletajo poleg njenih
zunanjih stebričev bujni okraski, pred njimi pa stoji po en angel. Vrhu atike
je slikovita, več m  visoka skupina Boga Očeta v žarkih, obdanega od angelcev.
K temu prvotnemu oltarju je pozneje dostavljen  tabernakelj z dvema
lepima molečima angeloma, potem polukrožni baldahin z visečimi obeski
(„lambrekini“) in po koncu stoječimi rastlinskimi okraski nad Marijino
skupino ter slopič ob steni na vsaki strani obhoda s kipoma angela
Gabriela in Angela Variha. S tem je v glavnih obrisih opisana nastavkova
sestava.

A pri tako bogatem spomeniku moramo preučiti tudi okrašenje.  Iz
spodnjih konzol  se nam smehljajo nasproti angelske glavice. Od stebrov
se razlikujeta dva znotranja od zunanjih. Pri prvih je valj z vinsko trto
opleten in lanec loči krepkejšo spodnjo tretjino od zgornje; težki modri
grozdje v naravni velikosti se nam leskečejo iz bujnega listja nasproti. Zu¬
nanja stebra sta preprežena z mnogoštevilnimi, včasi uhljem, včasi viticam
podobnimi okraski in v spodnjem, krepkejem delu je izrezljan angel v polni
rasti, sredi gornjega pa se raduje angelska glavica. Take glavice se najdejo
tudi vrh stranskih dolbin in pa v sestavljenih rimskih kapitelih. Ogredje
obstoji iz treh delov: gladkega arhitrava, z vinsko trto okrašenega friza in
z jajčnikom ter po koncu stoječimi listi olepšanega venčnega okrajka. Sredi
iz friza se vzdiguje doprsna podoba živahnega otročaja brez perutnic. Tudi
podnožek atike  je izrezljan in z angelsko glavico olepšan, stebri  so
podobno ko spodnji opleteni ali z vinsko trto ali z zlatarskimi okraski in
angelske glavice se vidijo na njih kakor na ogredju. Poglejmo še okvir
srednje dolbine! Na njem se čredijo mile angelske glavice s šopki ovočja,
v  praznih trikotih nad okvirjem pa frfotata po antičnih Viktorijah posneta
angelčka. Radi obilnih, globoko izrezljanih in fino izdelanih ter večinoma
pozlačenih okraskov napravi nastavek čaroben utis.

Sedaj pa preglejmo še kipe! Marija Devica  je v naravni velikosti
(174 cm  visoka) in vitke rasti ter ima z jermenom prepasano obleko z rokavi,
belo pečo okoli glave in prostran plašč, pod katerim se zbirajo zastopniki
raznih stanov. Stoje v štirih vrstah, eni nad drugimi. Na levi vidimo papeža,
škofa, kneza, prelata, potem skupine škofov, redovnikov in redovnic, slednjič
kmeta. Na desni pa so se zatekli pod varstvo Marijinega plašča vitez, redovniki,
ženske in priprosto ljudstvo. Na Marijini levici sedi Božje Dete, nosi svet,
z  desnico se pa oprijema Marijinega plašča. Dva manjša angelčka kronata
^ ar ijo, dva večja pri okvirju asistirata.

Kako lepa sta sv. J o a h i m in sv. Ana!  Prvi je bradat in plešast starček,
k' gleda zamaknjen navzgor in spremlja to čuvstvo z nalahno povzdignjeno
Jevico. Sv. Ana pa (tabl. 43) je ravno čitala in pri nekem izreku je obstala,
Porinila roko z odprto knjigo v stran in uprla oči navzdol. Premišljuje ter
čudi in prsti povešene levice ji igrajo, kakor bi spremljali iskanje iziaza
Za  nekaj nedopovedljivega.

10

146

Angel Gabriel in Angel Varih ravno prihajata od nasprotnih strani; prvi
urno prinaša lilijo Mariji, drugi pa pelje k nji ljubkega varovančka. Kaj
čedni so sedeči angelčki na ogredju, ki krilijo z rokami v zraku, ljubezniv
je mladi kodrasti Janez Evangelist, bolj resen pa je priletni sv. Jožef. Slednjič
sije vznesena milina iz podobe od mrtvih vstalega Zveličarja.

Vendar pa niso vsi kipi enako izdelani, niso vsi istega sloga  in iste
dobe.  Že prej, ko smo opisali sestav nastavkov, smo namignili, da je to in
ono dostavljeno. Isto velja za kipe. Po stavbinskih delih je naš oltar sorodnik
oltarja sv. Družine v čadramski podružnici sv. Barbare; morda ga je naročil
isti konjiški nadžupnik J. Baselli. Po slogu se strinjajo s prvotnimi stavbenimi
deli le kipi sv. Joahima, sv. Ane, sv. Janeza Evangelista, sv. Jožefa, dveh
malih stoječih angelov poleg atilce in štirih na ogredju sedečih angelčkov.
Kip Marijin  v sredi je približno iz iste dobe — ali nekoliko starejši ali
mlajši, ne moremo reči — na vsak način pa je od druge roke. Kako bi naj
umetnik, ki je izrezljal množico (43) ljubeznivih, kodrastih angelskih glavic,
kako bi naj tak umetnik ne zadel najmilejšega izmed vseh otrok — Jezuščeka?
In vendar kako slabo je pogodil njegov obrazek! Tudi ima Devica Marija
druge proporcije ko kipa njenih staršev, je vitka z drobno nagubano obleko,
sv. Joahim in Ana pa sta bolj zažete rasti in bolj klasično odeta. Oglejmo
si še Angela Variha  (tabl. 43)! Med tem ko sta stoječa angelčka poleg
atike vsa zagrnjena v obleko, pa je on do kolen in do laktov razgaljen ! Ob¬
enem s svojim varovančkom se nekako prisiljeno giblje in ima čudno na¬
gubano obleko, kakor nobeden izmed starejših kipov na nastavku. Na tabl.
56 se vidi kip sv. Jožefa, ki ga je za veliki oltar v Črešnjicah izrezljal leta
1744 konjiški kipar Frančišek Zambling 1  in kdor ima bistro oko, bo na njem
našel iste poševno idoče gube in isto poševno, nad vse značilno brazdo pod
očesom, kakor jih vidimo pri našem Gabrielu. Kakoršen pa je Gabriel,
tak je Angel Varih, taka sta dva angelčka vštric Marije z upognjenimi ko¬
leni, taka sta dva razgaljena angela na kosih zavihanega čela, taka onadva
vrh atike. In še nekaj! Ako kdo gleda na tabl. 43 angelsko glavico nad
stranskim obhodom, vidi, da so ornamenti konzole na levi čisto drugačni,
ko oni na desni, da je desna celo poševno samo pritaknjena zraven! Angel
\arih, ker je tudi pozneje pristavljen, zakriva starejše izrezljane ornamente
poleg stebra. — Slednjič je Vzveličar v srednji dolbini atike šele iz XIX.
stol. in je vprašanje, katera predstava je bila prvotno na njegovem mestu?
Ali morda rojstvo Jezusovo, ker je videti, da levi stoječi angel kaže na
zvezdo, ki se je prikazala na nebu, desni pa kliče pastirce ?

Stari tabernakelj  tega oltarja se je ohranil na stranskem oltarju
sv. Roka (tabl. 44). Majhen je in nizek in ni zakrival Marijine podobe, P°
slogu se pa popolnoma strinja z nastavkom. Iz vratič nam sije Ime Jezusovo
nasproti, v stranskih dolbinah stojita apostola Peter in Pavel (?), sklepčno
ogrodje pa podpirata ob sprednjih voglih dva okusno izrezljana stebriča.

S tem smo na jasnem glede zgodovine  našega krasnega oltarja. P°'
stavili so ga okoli 1. 1650 v nizkem prezbiteriju stare cerkve. (Stal je torej

1

1  Orožen, 1. c. VIII, 567.

147

približno med štev. 1 in 2 v našem tlorisu sl. 38). Obsegal je nizek taber¬
nakelj, zadi pod Marijinem reliefom napis, v štirih dolbinah sorodnike Ma¬
rijine, v sredi atike pa morda Jezusovo rojstvo. Končal se je na vrhu s
kakim simbolom, Imenom Marijinim ali temu podobnim. Izgledal je torej pri¬
bližno kakor oltarja na tabl. 35 in 36, samo da je bil glede razmer bolj
nizek in širok, oltarja pri sv. Barbari pa sta visoka in ozka. Ko so 1. 1743
prihovsko cerkev povečali, so prejšnji glavni oltar postavili v nov prezbiterij
in naročili že omenjenemu J. Zamblingu, da ga je razširil in povišal, dodavši
že omenjenih 8 angelov in Boga Očeta v gloriji. Najbrž šele v prvi polovici
XIX. stol. so naročili lepi novi, a previsoki tabernakelj, napravili baldahin
nad Marijo in posadili Zveličarja v atiko. Slednjič se je ves nastavek pred

nekaj leti osnažil, pobarval in pozlatil.
Niti enotnega sloga, niti enotne ideje ne
vidimo več v njem, pred vsem pa se zdi
prebogat in prenašopirjen, ker so ga po¬
znejši rodovi preobložili s kipi, v bistvu
pa je krasno delo, na katero je župnija
lahko ponosna.

V ladji  so štirje oltarji  in sicer
na listni strani sv. Boštjana  s sliko
sv. Cecilije v atiki in kipi sv. papežev
Gregorija in Klementa spodaj, ter sv.
Mihaela  s sliko sv. Jeronima (?) in kipi
nadangela Rafaela in Angela Variha. Na
evangelski strani pa zremo oltar sv. Roka
s sliko sv. Magdalene v atiki in kipi sv.
Janeza Nepomučana ter sv. Frančiška
Ksaverija spodaj ter slednjič oltar sv.
Valentina  mašnika s sliko sv. Lenarta
in kipi sv. kmeta Izidorja ter sv. dekle
Notburge. Napravil je nastavke po slogu
soditi nam že znani Zambling v sredini
XVIII. stol.

Iz konca XVIII. stol. ima naša cerkev božjepotni spominek  (sl.
“II)- Bakrorezna plošča meri 136 mm  visokosti in 78 mm  širokosti. Zgoraj
se  Predstavlja Marija približno tako ko v velikem oltarju, spodaj pa se vidi
župnišče (na levi, postavljeno 1. 1766), kaplanija in cerkev, ki ima ladjo za

dv oje oken prekratko. Sličica, ki se je dobivala tudi pobarvana, ima nemški
napis:

SBaljre 9IBbilbung ber gnabenreidjen SSKutter
®otte§ 9Jtaria in ber $farr ju $rif|oua.

2. Podružnica sv. Jošta

st °ji sredi vinogradov in ima predložen zvonik, ladjo, prezbiterij in zakristijo
na  severni strani (sl. 42 in 43). Tlakana je z mramornimi ploščami, obokana
P a  - dvema križnima svodoma v ladji ter s kupolo z oprogami v prezbiteriju.

10 *

148

Ladja je gotska, kakor kaže gotsko profilirani portal in je bila ravno-
stropana ter se nad obokom še vidijo pobeljene stene. Zvonik so k ladji
pristavili morda v XVII. stol. V XVII. ali XVIII. stol. (morda 1. 1749) so
obokali tudi ladjo, postavivši v njej pristenske slope kot opore za svod.
Prvotni prezbiterij je moral biti mnogo ožji, približno kakor sedanji slavolok,
ki je primeroma ozek za prostrani prezbiterij. Ta pa je pozidan v XVIII. ali
XIX. stol., mogoče 1. 1827. Njegovi pilastri imajo drugačne kapitele, kakor
se nahajajo pri slopih v ladji, vrhutega je obok za 2 m  višji ko v ladji
(7‘23 m  znotranje visočine proti 5'33 m  v ladji).

Sl. 42, Prihova. Tloris podružnice sv. Jošta.

(Presek gotskega podboja B spada k glavnim vratom pod zvonikom).
Merilo 1 : 300.

Napisi:  Na slavoloku proti ladji se čita letnica 1749 in na kapi
stranskih vrat v svetišču letnica 1827.

Nastavek večjega oltarja  obstoji iz glavnega dela s tremi stebri
na vsaki strani srednje dolbine in zavitim ogredjem ter iz atike s kosi ogredja
in iz čela na vrhu. V atiki zremo Kristusa na križu med sv. Janezom in
Marijo Devico, spodaj pa v sredi sv. Jošta  z opatsko palico in ribo meč
sv. Antonoma (Padovanskim in Puščavnikom); nad obhodom pa stojita sv.
papež^ Gregorij (?) in sv. škof Blaž. Nekateri kipi so precej slabi, kakor vsi
angelčki ter Janez in Marija. Nastavek bo iz prve polovice XIX. stol., a ne¬
kateri kipi so morda starejši (sv. Gregorij in sv. Blaž). Nastavek oltarčka
na ev. strani ima slabe, kratke kipe sv. Matevža, sv. Marka  in sv. Lukeža.
Oni na ep. strani s kipi sv. Jederti, sv. Lucije  in sv. Apolonije je ohranil
te stare, vihrave in zavite podobe iz XVIII. stol, a vidi se, da je bil dotični
lesoresec vsaj tehnično izurjen in vajen delati v slogu svoje dobe. —■ N a
steni je dobro izvršen kip stoječe Žalostne Matere Božje  iz XV0l-
stoletja.

149

Prižnica s šestimi gladkimi stebri na ograji, s Kristusom in evan¬
gelisti v dolbinah, z 17 angelskimi glavicami pod stebri in nad njimi spada
med običajne in lepe prižnice XVII. stol., ki se tako pogosto nahajajo v tem
okraju Na strehi sedi pet angelčkov.

Zunaj nad vhodom v stolp je v dolbini lesena gotska podoba sv. Bošt¬
jana.  Predstavljen je kot kodrast deček, privezan k drevesu. Delo zasluži,
da se čuva (tabl. 41).

Sl. 44. Sv. Jernej. Tloris župnijske cerkve.

Merilo 1:300.

XI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA.

Župnijska cerkev sv. Jerneja

leži na prijaznem holmcu sredi med vinogradi in njivami ter se vidi na vse
strani okoli po župniji. Ima predložen zvonik, ladjo z južno kapelo ter prez¬
biterij z zakristijo na levi (sl. 44 in 45). Tlak je v ladji iz cementa, obok pa
obstoji iz križnih polj z oprogami, ki počivajo na pilastrih, ki pa ne segajo do
tal; tudi prezbiterij ima križne svode. Pevski kor, ki je prej bil podprt od
dveh slopov, je od 1. 1903 obokan na železnih traverzah. Cerkev je znotraj
dolga 2P8 »z, široka pa v ladji 5 »z, s kapelo 10 - 4 m  in v prezbiteriju 5‘25 m.

Prvotna stavba je ladja, ki je bila ravno stropana in pozidana že v XIV.
stoletju, ker se naša cerkev že imenuje 1. 1405 kot konjiška podružnica*.
Njeni stranski zidovi so pa bili za poldrugi meter nižji, kakor so dandanes.
Ko so ladjo obokali, so povišali stranska zida in v njih napravili polukrožna
okna, ki se strinjajo z oboki, ne pa s starejšimi okni, ki stojijo pod njimi
v zidu stare ladje. Ker je bila ladja prav nizka, zato je tudi njena streha
ležala precej nižje, kar se pozna na vshodni steni zvonika in pa na ostalem
skončnem zidu („ognjeni zid“) stare ladje nad sedanjim slavolokom. Ta ravno
omenjeni zid je torej od prejšnje cerkve, zato smemo sklepati, da so ohranjeni
tudi stranski zidovi, dasi nimajo niti gotskega portala, niti oken, niti kakega
značilnega profila. Da govorijo zato posebno tudi okna, smo že omenili. Za¬
nimivo je torej, da imamo tukaj tisti prostor pred seboj, kjer so se verniki
že pred 500 leti zbirali. Koliko rodov, koliko vzdihov, koliko prošenj! 0°'
veka nekak svečanosten čut prevzame, ako na to misli. Za to je dobro, ako
se stavbi dokaže taka častivredna starost. K ladji so prizidali zvonik (morda
v prvi polovici XVIII. stol.) in istočasno menda tudi kapelo. Na vrhu zvonika
je namreč dolbina s plastičnimi okraski (grozdje in klasje) na okvirju, P°'
dobne okraske pa najdemo na slavoloku te kapele. Tudi je kapela' starejša
ko ladjin obok. Ladjo so pa obokali in pristavili večji prezbiterij najbrž šelc>
ko je cerkev^dobila svojega kurata (z 1. 1785). Na kapi starih cerkvenih
podbojev se čita napis („Tu je hiša božja in vrata nebeška' 4 ):

Hic est Domus Dei et porta celi

Nastavek glavnega oltarja  obstoji iz dveh svobodnih stebrov'' 1
dveh pilastrov ob straneh srednje dolbine, ki nosijo golšasto ogredje in atiko-
Zgoraj je dokolenski kip benediktinskega redovnika z mečem v roki, katerega

2  BKstGQ VII, ii9.

151

naslov imenuje sv. Stanislava — torej škofa krakovskega, spodaj pa je sv.
Jernej  med sv. Gregorijem in sv. Ambrozijem. O Jernejevem kipu se trdi,
da je prenesen iz Zičkega samostana. Apostol drži v desnici nož, z levico
pa kaže kožo svojega telesa in svojega lastnega obraza! Bolestno in strogo
lice pa je obrnil proti naši desni navzgor; z nalahno odprtimi ustnicami
upira tja svoje oči. Kip ni slabo delo. Dočim pa gube pri njegovi obleki
padajo navzdol, se je veter vlovil v plašča sv. Gregorija in sv. Ambrozija
in jima ga opleta okoli nog ter nese spredaj navzgor. Tudi v obrazih sta ta
dva svetnika slabše delo, kakor pa sv. Jernej. — Na oltarni plošči se spre¬
daj čita 18 F I (fieri iussit?)

Od istega mojstra kakor arhitektura ravno opisanega oltarja sta na¬
stavka koncem ladje. Na levi vidimo zgoraj podobo sv. Urha, spodaj pa s\.
Florijana (nov in slab kip!) med sv. Barbaro in sv. kraljem Henrikom; na
desni pa v atiki rožnivenško Mater Božjo in spodaj Lurško Marijo  med
Bernardiko in „sv. Ano“, ki je predelana iz Janeza Evangelista.

Večji je nastavek v kapeli z dvema stebroma, ki nosita golšasto ogredjc.
Na atiki sta v oblakih kipa sv. Siksta papeža in sv. Lavrencija, spodaj
Pa sv. Marjete  med sv. Lucijo in sv. Apolonijo. Svetnice so vitke in okorno
ter slabo izvršene, posebno v glavah. Nastavek je najbrž sodoben z glavnim
oltarjem, in kipi teh svetnic so domače delo nastavkovega mojstra, dočim je
druge kipe (Sikst in Lavrencij) ali dobil iz kartuzije ali pa jih je že našel
v  tej cerkvi.

Sl. 45. Sv. Jernej. Pogled na župnijsko cerkev
od severozapada.

XII. ŽUPNIJA LOČE.

1. Župnijska cerkev sv. Duha

ima ladjo s predloženim zvonikom in nasproti si stoječima kapelama ter
prezbiterij z zakristijo na jugu (sl. 46 in tabl. 44). Tlakana je z mramor-
natimi ploščami, obokana pa v ladji s križnimi svodi in v prezbiteriju z banjo
s kapami. Znotranji prostor meri 24 - 4 m  dolgosti proti 635 m  širokosti v
v ladji, 17-15 m čez  kapeli in 5-65 m  v prezbiteriju.

Cerkev sv. Duha se omenja 1. 1430 * 1  in tedaj (1. 1434) je že imela v
Konjicah določenega duhovnika 2 , ki je hodil ob nedeljah k njej opravljat
službo božjo. Ali je sedanja ladja še iz tiste dobe ali pa je pozidana pozneje
skupno s prezbiterijem, se ne da dognati. Za prvo govori, da je nad prez-
biterijevim obokom vshodni ladjin zid ometan in zbeljen, predpostavlja torej
torej starejši in nižji prezbiterij; vrhutega se okna ne skladajo z razdelitvijo
oboka, in je torej mogoče, da so ladjo obokali s povišanjem stranskih zidov.
A kdo ve, ali so ta okna na prvotnem mestu? Njih ostroločna oblika, kakor
pri vseh oknih v cerkvi in zakristiji, je delo moderne restavracije. Gotovo
je, da je obok v ladji in prezbiteriju sočasen, ker počiva na pilastrih, ki imajo
povsod enako profilirane kapitele. Obe kapeli sta prizidani in sicer južna
pred 1. 1731, severna pa pred 1. 1757, ravnotako tudi zvonik 1. 1734 in za¬
kristija.

Napisi:  V zakristiji je pred pragom v prezbiterij plošča z letnico
1661 , stranska vrata imajo letnico 1662 , ravnotako tudi kropilnik pri velikih
vratih 1. 1662 (16 LPMK 62). Ker so tudi v Žičah stranska vrata iz 1. 1662,
je jasno, da je v 1 . 1661—62 za obe cerkvi delal tlak, podboje in kropilnike
(morda tudi krstne kamne) isti kamnoseški mojster. Zvonik ima na južni in
severni strani svojo stavbeno letnico 1734 . Slaba slika prihoda sv. Duha
(2 m  vis. 1'3 m  šir.) za veliki oltar v postnem času nosi podpis F. L. Gott-
wald  1801. Slednjič se na spodnji straki slavoloka čita: PONOVLJENO

LETA 1891*.

Freske.  Na kapah v prezbiteriju vidimo cerkvene očete: Sv. Gre¬
gorija (1), sv. Ambrozija (2), sv. Jeronima (3) in sv. Avguština (4). V ladji so
na oboku razni svetniki in sicer vsak sam za se, brez osrednje ideje. Vidijo

1  Zahn, ONB, 258. Tega 1. je imel tukaj krški škof Ernest posestva; 1. 1586  P a
je bila vsa vas Loče krška škofovska last (Pajek, Zgodov. Polič. župn. str. 53).

1  Orožen, 1. c. III, 227: „Geselle (= Kaplan) zu dem hi. Geist“.

5  Napis na portatilu glavnega oltarja smo objavili že zgoraj str. 116.

153

se: Sv. Marjeta (5), sv. Katarina (6), sv. Apolonija (9) in sv. Barbara (8), po¬
tem sv. Valentin (10) in sv. Blaž (7). Na drugem srednjem polju so: Sv.
Jurij (11), sv. Florijan (12), sv. Evstahij (13), sv. Vid (14), sv. Lenart (15) in
sv. Rok (16), na tretjem slednjič še sv. Egidij (17) in sv. Anton (18). Slike
je izvršil J. Gornik od Sv. Petra pri Mariboru.

Nastavek velikega oltarja  je podoben nekakemu slavoloku z dvema
stebroma na vsaki strani, med katerimi se vspenja polukrožni venčni okrajek.
V atiki je Bog Oče v oblakih in žarkih, obdan od angelskih glavic, v pro¬
strani srednji dolbini pa se predstavlja prihod sv. Duha na Marijo in apostole.
Te figure so novo tirolsko delo, a so premale in še zakrite od tabernakelja.

Sl. 46. Loče. Tloris župnijske cerkve.
Merilo 1:300.

bj za  ta prostor boljše sodila. Ob straneh dolbine sta kipa sv. Fran-
1S a  ^ save rija in sv. Janeza Nepomučana (oba iz XVIII. stol.; prim. tabl. 44),
obhodom pa sv. Gregorija in sv. Urbana (oba iz XIX. stol.),
na ° ltarja V  kapelicah imata podobno arhitekturo, po en pilaster in steber
XV iij aki stran ’ dolbine in atiko, kipi so pa različni. V severni kapeli iz
južni ' St °*' ^ ar ’j a  Brezmadežna  med sv. Joahimom in sv. Ano), v
in ,, 12  XIX. stol. (sv. Anton Padovanski  med sv. apostolom Simonom

Sv ' i 1  ančiškom Serafskim).

Izid ^ sto *P om  J e  oljnata slika (P22 m  vis.:0’65 m)  s podoboma sv. kmeta
Svet 'l  m SV ’ de ^ e  Notburge z malimi prizori iz njunega življenja v ozadju.
a sta  zanimiva, ker predstavljata — vsaj približno — kmetsko nošo

l ež j 2. Zbelovski grad (Plankenstein)

iz Zn a  .lovski gori v kotu med južno in konjiško železnico ter obstoji
dveh ^ ran J e § a dvor Išča (v tlorisu sl. 47 črka D) s kapnico (cisterno J) in iz
0  Pov, starejšega (F) in mlajšega (E) ter stanovanj (G in H). Na severu

154

leži grad vrhu navpičnih skal in zato zadošča za obrambo tanek zid. Tam
so bila tudi vrata (C), h katerim je vodila precej strma steza. Ako je udrl
sovražnik skozi vrata na dvorišče, se je graščak še lahko branil v obeh
stolpih, ki sta imela dobro zapahnjena vrata proti dvorišču in celo tja obr¬
njene strelne line. V prostoru E je ena teh lin še ohranjena, drugo so pa
zazidali, ko so okrepili zid. Glavni stolp (Berchfrit) je bil namreč na severo-
vshodu (F), obrnjen proti dolini (sl. 48). V njem je bila štirivoglata ječa,
nad katero se je zemlja v prostoru F bolj sesedla, in stolp je štel dvoje
nadstropij. Pozneje so pa večjo važnost pripisovali prostoru E, ki je bil
najbrž tudi stolp, a je le v pritličju ohranjen, zakaj debelost zidov so na
zunaj skoro podvojili, to pa radi edinega voznega dohoda, katerega je bilo
treba tukaj ščititi. Ta pot je bil izpeljan med presekami (n. pr. A in B) in
zastražen s posebnim zidom (B). O kakem obzidju okoli in okoli gradu ni
sledu. Omeniti še moramo, da je zidovje iz precej drobnega nalamanega
kamna in obilno malte izvršeno in da se v stolpu F najdejo tudi goste, skozi
zid idoče okrogle luknje kot ostanki prvotnega stavbenega odra. Kapnica je
bila obokana, a zakladokopi so pred nekaj leti obok razrušili.

V dobi turških navalov so pri Zbelovskem gradu žgali kresove v zna¬
menje nevarnosti * 1 .

Zbelovskega gradu

lastniki in oskrbniki

1202 — ok. 1400 Gospodje Zbelovski

1389 Ulrik Pucze

Ok. 1400—1420 Rudolf Lichtenstein
in Friderik Saftner

Ok. 1420—1435 Viljem in Janez Metz
1435—1580 Deželni knez
(1439—1443 Celjski grofi)

1580—1870 Grofi Thurn

Ok. 1870 Walland, potem Hafenrichter.

1419 Jernej Mindorfer 2

1438 Andrej Metz

1446 Ulrik Grasel
1460 Anton Grasel
1465 Ivan Knobelstorfer
1478 lij Prantner
1489 Pongrac Luchssteiner
1493 Boštjan Mindorfer
1500 13 /j Nikolaj Kalmanik
1500 8 /7 Franc Prager
1509 Ivan Swetkowiz
1518 Ivan Preysinger
1529 Boltažar Preysinger
1564 Jera Preysinger

2  Schmutz, 1. c. II, 546.

1  Muchar, 1. c. VIII, 460.

155

Zbelovski gospodje so bili fevdniki Rogaških gospodov. V zvezi
so stali s Studeniškim in z Žičkim samostanom. Kot priče nastopajo v listinah
vedno za Konjiškimi gospodi, bili so torej nižje veljave, kar kaže tudi njihov
majhni in priprosti rojstni grad, vendar pa pričujejo pred  Kebelskimi go¬
spodi, ki so torej še na nižjem klinu graščakovske lestvice stali. Njih zgo¬
dovina je nepregledna, ker se ni dalo iz kratkih poročil sestaviti njih rodo-
vinsko deblo. V naslednjem zberemo po letnicah, kolikokrat se — večinoma
kot priče — imenujejo v dobi dveh sto let in podamo imena oseb, kadar
prvikrat nastopijo, razprto  tiskana'.

Sl. 47. Župnija Loče. Tloris Zbelovskega gradu.
Merilo 1 :600.

1202, 11. aprila. Walter  de Wlancistaine je priča v Kartuziji,  ko je Rudolf
Rožeški obnovil podaritev več kmetij v Gornji in Spodnji Hajdini 1 2 .

!206. Ortolf  de Blanchenstein je v Kartuziji  priča, ko ji je daroval
Otokar Konjiški dve kmetiji v Oplotnici 3 .

1245 > v maju. Ortolf, Gotschalk in Henrik  de Plankenstein pričajo v
Konjicah,  da je Hartvik iz Osence zamenjal s Kartuzijo nekatere
kmetije 4 .

1262 i 12. aprila. Rudolf  von Planchenstein je priča v Gornjemgradu,
ko se je štajerski maršal Hartnit von Ort spravil s tamošnjim opatom
Henrikom in je odškodoval samostan zaradi napravljenih mu krivic 5 .

1  L. 1181 se imenuje kot priča Henricus de sose dom Gotšalkom iz

"ajbrž Henrik iz Zbelov ega, ker se ime ™ ]e  * ker , stei n pozneje.

Konjic. O imenu Zbelovo = Blanchenstein m

2  Zahn, UB. II, 77.

9  Zahn, UB. H, 120.

4  Zahn, UB. II, 566.

6  Orožen, II—1, 42.

156

1263 , 12. sept. Rudolf z bratom Ortolfom priča v Celju,  da je stričnik
omenjenega, a že umrlega maršala Albert de Veldesberch, vse odobril,
kar je bil Hartnid samostanu daroval 1 .

1264, 19. febr. Rudolf Zbelovski priča na Planini, daje  Henrik Svibenjski
Studeniški samostan obdaroval 2 .

1270, 21. avg. se imenuje Leutold  Zbelovski, 1271, 12. febr. Henrik Zbe¬
lovski, 1282, 11. nov. Ortolf Zbelovski in njegov brat Henrik*.

1277. Imenuje se Weichard  Zbelovski 4 .

1283, 4. okt, Rudolf Zbelovski je daroval z dovoljenjem svojega fevdnega
gospoda Henrika Rogaškega Studenicam, kjer je njegova sestra živela
kot redovnica, dve kmetiji v Ložnici pred pričami: bratoma Ortolfom
in Henrikom Zbelovskim in Cigulom Rogaškim 5 .

1296, 6. nov. Henrik, Gotschalk in Rudolf, bratje Zbelovski, pričajo, da je
Henrik Rogaški vse odobril, kar so njegovi predniki Studenicam da¬
rovali 6 .

1297. Isti trije bratje pričajo, da je Ulrik Raz vinski prodal redovnicam v
Studenicah več kmetij v Breznem 7 .

1297, 22. jun. Henrik Zbelovski priča v Traberku, da je Elizabeta, udova
grofa Hermana Pfanberškega, privolila v neko daritev v prid samostanu
v Mahrenbergu 8 .

1306, 14. aprila. Herman in Nikolaj  Zbelovska sta med pričami v Stu¬
denicah, ko je Leutold Konjiški daroval tri kmetije samostanu, v ka¬
terem je živela njegova sestra Wendelburga 9 .

1322. Imenujeta se Janez in Wiilfing  Zbelovska 16 .

Ok. 1325—1332 je bil Janez  Zbelovski župnik v Braslovčah. 1325 je plačal
papeško desetino. 1328 je dal 12 mark srebra najemščine za svojega
stričnika Stefana Oppreno, klerika in beneficiata v Hočah. Istega leta
je postal arhidiakon Savinski ter je dne 4. marca v Ogleju posredoval
da je subdiakon Ulrik Wilthausenski dobil konjiško župnijo (gl. zgoraj
str. 43). Potem je 17. aprila pečatil v Lembergu listino, s katero je
Henrik Planinski prodal grad Smlednik Frideriku Soneškemu. Slednjič
ga 15. nov. tega leta najdemo v Vidmu na Laškem, kjer je Ulrik, župnik
' cerkvi, v njegovi navzočnosti plačal patriarhu 25 šilingov na-
jemscme. L. 1330, 24. okt., je patriarh v Čedadu dovolil, da sta župnika
hocki in trboveljski menjala z župnijama, ter je naročil našemu Janezu
_ Zbelovskemu, da obadva kanonično vmesti. L. 1332 je šel kot odposlanec

* Orožen, II—1, 45.

* Muchar, V, 307.

* Muchar, V, 340, 347, 352 in 444.

4  Slekovec, Kronika župnije Loče, str. 453 (rokopis).
4  Muchar, VI, 7. Orožen, VII, 189.

* Muchar, VI, 109.

’ Slekovec, 453. Deželni arhiv v Gradcu štev. 1544 .

9  Muchar, VI, 121.

» Muchar, VI, 163.

19  Slekovec, 454.

157

Friderika Soneškega k patriarhu v zadevi izročitve braslovske župnije
samostanu v Gornjem gradu; obenem se je odpovedal župniji v prid
benediktincev in je dobil 18. junija 1.1. od samostana zagotovljeno letno
pokojnino. Arhidiakonsko službo je še obdržal. L. 1334, 22. junija, je
bil v Hočah za pričo, da je njegov stričnik Štefan Oppreno dal svoj
beneficij v Hočah v najem tamošnjemu župniku Nikolaju. L. 1335 je z
drugimi razsodil v prepiru Žičke kartuzije s podložniki 1 .

1335. Imenujeta se kot priči Oton in Mangiso  Zbelovska 2 .

1336, 18. okt. Rudolf  Zbelovski je v Celju Frideriku Soneškemu obljubil
zvestobo in je postal njegov vazal 3 .

1337. Rudolf Zbelovski se imenuje kot priča 4 5 .

1362—1369. Rudolf Zbelovski je grajski stotnik v Vojniku in se navaja kot
priča v dveh žičkih listinah 3 .

L. 1375 se imenuje Martin  in 1391 Konrad  Zbelovski 6 .

Koncem 14. stoletja že niso več Zbelovski gospodje bivali na svojem
rodovinskem gradu. V 1. 1389—1395 se imenuje kot grajski stotnik (Burg-

1  Slekovec, 1. c. 454. Orožen, III, 13; IV—1, 41 in VII, 63. Muchar, VI. 268.

2  Slekovec, 454.

2  Krones. Die Freien von Saneck I, 81.

4  Schwandnerjev regest.

5  Muchar, VI, 362 in 388. ,

' Slekovec, 455. — Schmutz, 1. c. III, 157 poroča: „Zadnji Zbelovski gospod je bil
* van > oženjen z Amalijo Diimstein in njegova hči Marjeta je bila omožena z Lenardom
kauber. Zbelovska posestva so podedovali Pruschenki“. A vse to bo veljalo o nižje-
avstrijskem rodu Plankenstein (Bartsch-Zahn, Steir. Wappenb. p. 97), kjer “so imeli rojstni
® ra< l blizu opatije Melk. Slekovec je Schmutzu v tej pomoti sledil in je napravil tudi
Rauberja za lastnika Zbelovskega gradu v podlistku ^Slovenski junak“ v Slovenskem
Gospodarju 1900, štev. 15. — Mogoče pa, da je bil iz našega rodu Pongrac Plankenstein,
Meremu je cesar 1. 1463 mesto zaostale mezde in stavbenih stroškov v znesku 6000
zlatniTr/vtr i vrzeli ornHmru TTrpipnctAin fpri Lrofaiach na Gornjem Štajerskem) in

Sl. 48. Župnija Loče. Pogled na Zbelovski grad
od vshoda.

158

graf) in deželski sodnik po Dravskem polju Ulrik de Pucze, bil je stric Neže
Awer v konjiški okolici * 1 .

Začetkom 15. stol. je pa dobil Zbelovski grad Rudolf Lichtenstein,
deželni maršal na Koroškem, omožen z Elizabeto Zbelovsko 2 . Ker ni plačal
dolžne svote Frideriku Saffner,  je ta postal solastnik gradu, dokler ga
nista z deželsko sodnijo vred prodala Viljemu Metz,  cesarskemu upra¬
vitelju v Slovenski Bistrici, in bratu Janezu Metz 3 .  L. 1435 pa je Viljem
Metz prodal naš grad z urbarjem in sodnijo vojvodom Frideriku Starejšemu,
Frideriku Mlajšemu in Albrechtu V. 4  in zato in radi drugih zaslug mu je
Friderik IV izročil za ves čas življenja Slovenji gradeč z deželsko sodnijo
in s 50 funti letne plače 5 .

Kakor v Konjiški grad je vladar tudi na Zbelovo pošiljal razne oskrbnike,
ki so bili obenem deželski sodniki in so se pogosto menjavali. L. 1437 je
imel to službo Andrej  Metz 6 .

Leta 1439 se je začela vojska med celjskima grofoma Friderikom in
Ulrikom nasproti štajerskemu vojvodu Frideriku IV, ki ni hotel pripoznati
pokneženja celjskega rodu. Poveljnik celjskih čet je bil Čeh Ivan Vitovec,
ki je osvojil zaporedoma grad za gradom, od katerih so Celjski grofi ne¬
katere ohranili, kakor Zbelovo, druge pa dali porušiti, med temi tudi Poljčanski
grad, tedaj last Ulrika Grasela 7 . Ko se je leta 1443 sklenilo premirje, se je
Zbelovski grad zopet vrnil vojvodu in ta je leta 1446, ko so ravno Ogri
nemir delali po Spodnjem Štajerskem, izročil grad v oskrb Ulriku Grasel
z 20 funtov plače in z vsemi drugimi dohodki 8 . Ravnotako je prejel grad z
deželsko sodnijo Anton Grasel 1. 1460 9 .

1465 je izročil cesar grad, urbar in deželsko sodnijo Ivanu Knobelstorfer
proti letnim 15 funtom 10 .

1478, 14. okt. je dobil vse troje v najem lij Prantner,  meščan v Celju.
Kot poroka je imel Andreja Hohemvarter, stotnika v Celjskem gradu,

in Benkota Dolskega (Lusttal), celjskega lovskega mojstra 11 .

1  Napotnik, Imenopis str. 13 in žička listina iz 1. 1393.

1  Neka druga Zbelovska je bila omožena z Erazmom Pemeck. Na gradu Zbelovo
vknjiženo dedščino v znesku 700 funtov, ji je velel novi grajski lastnik Friderik IV leta
1435 izplačati. (Muchar, 1. c. VII, 243).

1  Slekovec, 1. c. p. 455—456.

4  Muchar, 1. c. VII, 238.

5  Muchar, 1. c. VII, 243.

0  Muchar, 1. c. VII, 274.

7  Celjska kronika, ki jo je spisal najbrž kak celjski minorit koncem 15. stoletja,
poroča o tem sledeče (Krones, die Freien von Saneck, p. 86). „Damach schlugk er (\Vitt°-
wecz) sich fUrPlankenstein  . ., das der fiirsten von Oesterreich ist. Das vvardt auclt
fur sich gewonnen; es wardt aber nicht abgebrochen, sondern es vvardt damach mit tS-
dmgen (Teiding — sodba) vvieder den fiirsten von Oesterreich ubergeben . . . Darnacb
schlugk er sich ... fur einen thum genandt Poeltschach,  der eines Grefflein (bi
moralo stati - Greiflein od Grasel) vvas . . . und die vvurden ali . . . in den Krieg a n '
gevvunnen und gantz und gar in grundt abgebrochen*.

» Muchar, 1. c. Vil, 336.

8  Muchar, 1. c. VIII, 19.

10  Muchar, 1. c. VIII, 37.

“ Muchar, 1. c. VIII, 105.

159

1489, 23. febr. ko je Prantner dobil v oskrb Anderburg, je prišel na Zbelovo
Pongrac Buchsteiner,  ki je imel zraven tudi urad Lemberg, skupno
za 360 funtov, ki jih je moral na leto plačati deželnemu knezu 1 .

1493 je dobil Boštjan Mindorfer  grad Zbelovo, deželsko sodstvo in Lem-
berški urad za 400 funtov na leto 2 .

1500, 13. jan. je dobil v oskrb Nikolaj Kellmanikh  kraljevi grad Zbelovo 3 .
1500, 14. avg. je dobil Franc Prag  er  od kralja Maksimilijana oskrb gradu
Zbelovo, polovico tamošnje deželske sodnije, roboto in vse pripadajoče 4 .
1509, 24. nov. je dobil Ivan Svetkoiviz,  obenem upravitelj v Kunšpergu,
za posojenih 1500 goldinarjev, v zastavo grad, mitnico  in sodnijo
Zbelovo obenem z uradi Šmarje in Lembach in z deželsko sodnijo
Lembach 6 .

Mitnico na Zbelovem so vpeljali cesarjevi oskrbniki v XV. stol. Cesar
je 1. 1483 zaukazal Andreju Hohemvarter, stotniku v Gornjem celjskem gradu,
naj posebno pazi, da bo šel ves trgovinski promet po stari cesti mimo ta-
mošnjih mitnic, posebno mimo Zbelovske, da se ne prikrajšajo pristojbine
cesarske kamre 0 . Ko se je 1. 1527 v Gradcu sešel štajerski deželni zbor, so
zahtevali odposlanci, naj vojvoda odpravi zoper njih stare pravice ustanovljene
mitnice, med drugimi v Konjicah in Zbelovem 7 .

1515 so se v splošnem uporu kmetje polastili gradu in so ga najbrž ob-
ropali, morda tudi zažgali 8 .

1518, 4. okt. je cesar Maksimilijan izročil Zbelovo, Šmarje in Lemberg Ivanu
Presinger,  kraljevemu vratarju in nadlogarju na Koroškem, Kranjskem
in Goriškem 3 . Pozneje je bil pobaronjen. Njegov sin Boltažar, eesarski
svetovalec in nadlogar v prej imenovanih deželah ter v celjski grofiji,
je dobil 1. 1529, po očetovi smrti v brezplačni užitek Zbelovo z deželno
sodnijo, uradoma Lemberg in Šmarje, z gradom Marenberg in gradom
Stein v Inski dolini na Tirolskem 9 . L. 1541 je cesar Ferdinand dovolil,
da sme uživati te dohodke njegov sin ves čas svojega življenja, ali pa,
če nima sina, še pet let po njegovi smrti njegova najstarejša hči' 0 . Ker
pa je Jera Prežinska posodila 1. 1564 cesarju 6000 goldinarjev, ji je ta
prepustil Zbelovo tako dolgo, dokler se ne povrne ta dolg. Obresti so
se ji plačevale iz dohodkov graščine Pesenburg. Slednjič je leta 1580

^ 1  Muchar, 1. c . VIII, 160. Grad Buchenstein je ležal zapadno od Vuzenice. Schmutz,

■ c - ni, 156  imenuje Pongraca Luchssteiner.

, 2  Muchar, 1. c. VIII, 180. Obenem je imel v letih 1486—1506 grad Kunšperg. Orožen,

!• C. III, 403.

5  in 4  Schmutz, 1. c. III, 156. — Muchar, VIII, 204 stavi nastop Pragerjev v 1.1498,
a  menimo, da po pomoti, ker je Schmutz v tem slučaju natančnejši in zato verjetnejši.

5  Muchar, 1. c. VIII, 233.

6  Muchar, 1. c. VIII, 136.

’ Muchar, 1. c. VIII, 364.

s  Mayer, Geschichte der Steiermark, p. 169.

9  Muchar, 1. c. VIU, 275. Grad Prežin je ležal v Teharski župniji. Orožen, 1. c. III,
j 38 ' ® Prežinskih gospodih, pozneje baronih in grofih glej Schmutz, 1. c. III, 215,Janisch,

C ' Pl, 1483 in Krones, Die Freien v. Saneck, I, 81.

10  Muchar, 1. c. Vin, 371 .

" Muchar, 1. c. VIII, 461. Schmutz, 1. c. III, 157.

160

nadvojvoda Karol Zbelovo prodal Joštu Jožefu baronu Thurn in ta, po¬
zneje v grofovski stan povzdignjena rodbina je imela grad do naj¬
novejših časov, ko ga je od grofa Gustava Thurn kupil konjiški tržan
Walland. Dandanes pa ima gozd in razvalino g. Hafenrichter, posestnik
stolarne v Zbelovem. Grad je najbrž že razpadel, ko so ga imeli
Prežinski gospodje v rokah, ker gotovo niso v njem stanovali. Za dobe
prvega Thuma (1. 1586, ko se je pisal urbar) je bil grad že skoro za¬
puščen in brez pohištva, sto let pozneje se na Vischerjevi sliki Zbe-
lovske graščine že vidi kot podrtina brez strehe (tabl. 45 na levi zgoraj),
Grofi Thurn so svoja štajerska posestva 1. 1739 razdelili na graški in
celjski okoliš. Upravno središče celjskega okoliša je bila lepo zidana
r grofija“ v Celju, kjer je sedaj meščanska šola. Grb grofov Thurn se
še nahaja na njenem pročelju. Deželsko sodnijo pa so iz propadlega
gradu prenesli v ob vznožju hriba ležečo Zbelovsko graščino.

3. Zbelovska graščina

(sedaj Hafenrichterjeva stolarna)

je bila pred 1. 1848 kot središče uprave in krvne sod nijeprav imenitna, čeprav
v stavbenem oziru brez vse važnosti. Ker že Prežinski gospodje niso več stano¬
vali v Zbelovskem gradu, zato so menda oni postavili kot gospodarsko središče
svojih tukajšnjih posestev pristavo iz lesa 1 , kamnito hišo pa so pozidali šele
po 1. 1586 grofi Turn. Kako je izgledala, nam predočuje Vischerjev narisek
(tabl. 45) okoli 1. 1680. S hrbtom ob Dravini leži zidan hlev in ima pred seboj
štirivoglato dvorišče, ki sega do mimoidoče ceste in se nanjo odpira z dva¬
kratnimi vrati. Proti vshodu, odkoder je bilo pričakovati pred vsem sovražnika,
je dvojen okrogli stolp, proti zapadu pa jc v sprednjem voglu hiša s šestero-
voglatim stolpom. Na levi v ozadju pa se dvigajo na neporaščenem griču
razvaline Zbelovskega gradu 2 . L. 1765 je goriški nadškof, tedaj tudi škof
večine štajerskih Slovencev, dovolil, da sme oskrbnik Kajetan Fux postaviti
novo kapelo kot podružnico ločke župnijske cerkve 3 . A iz tega ni bilo nič.
Graščina se je s časom spremenila. Dolgi hlev v ozadju se je odstranil in
postavila sta se dva nova ob sprednjem zidu, in vsi trije stolpi so izginili-
Tako nam je okoli 1.1840 naslikal našo graščino graški umetnik J. WachtK
Ko je pisatelj leta 1905 obiskal Zbelovo je našel približno še vse v istem
stanju, le v ozadju je stal poševno proti drugim poslopjem skedenj. Dve

) Pristava (marof) je najbrž stala kakor običajno v vznožju grajske gore in menda
tam, kjer pozneje graščina. Zakaj kamnito hišo so, če mogoče tam postavili, kjer so bila
že gospodarska poslopja. Leta 1586 je obsegala ta pristava hišo iz smrekovega lesa za
oskrbnika z vežo in hodnikom (brez posebne kuhinje!), bila pa je z deščicami krita, P°'
tem iz dolgega lesenega hleva  za konje in krave in iz poda  med dvema stenoma ob
straneh (z latami kakor pri kozolcu?) za seno in žito. Zanimiv opis ! Ako so grajs kl
stavili vse iz lesa, koliko bolj še kmetje.

* Velikost slike 20‘9 : 12'4 cm.

* Slekovec, 1. c. 475.

Cradcu ^ amnot ' &e * * c v vep kosti 14-64 :  9-1 cm  j e v  zbirki štajerskega deželnega arhiva v

161

strelni lini v hlevu ob vshodni stranici, dvojni vhod v sprednjem zidu dvorišča
in ena strelna lina proti zapadu v enonadstropni hiši, je pričalo, da je to še
sprednji del obzidja iz XVII. stol. Leta 1906 pa je g. Hafenrichter iz Oplotnice
kupil graščino in jo prezidal za stolarno. Zgodovina ni pri tem škode trpela.

Zbelovski grad je bil prvotno sedež jako obsežne krvne sodnije, ki se
je raztegala čez vse Dravsko polje od Lembaha do Ptuja in je obsegala
približno ozemlje nekdanjih veležupnij Hoče, Slivnica in Konjice. Iz nje so
se okoli raznih v njej ležečih gradov in graščin sčasoma izluščile nove
sodnije, med katere se je potem v XV. in XVI. stol. razdelil večji del starega
sodnijskega okoliša. Z zbelovsko sodnijo pa je cesar združil lemberško, ko
so izumrli 1. 1456 Celjski grofi, in v XVIII. stol. je zbelovski deželski sodnik
sodil le čez precej obširno okrožje, ležeče okoli Zbelovega in Lemberga 1 .

1  O obsežnosti zbelovske deželske sodnije glej Erlauterungen zum hist. Atlas der
»ester. Alpenliinder. I. Landesgerichtskarte p. 44, potem opis te sodnije iz leta 1586 pri
Pajeku, Zgodovina poličanske župnije strani 51—56. Ne verjamemo pa, da bi bi a aj
eksistirala celoskupna sodnija »tostran Drave" in bi bila obsegala še Vuzenico m Zavrte,
‘“di ni bil pred koncem XIV. stol. njen sedež v Zbelovem, ker so Zbelovski grašča l
b >li rogaški fevdniki. Zgoraj omenjeni Ulrik Pucz je prvi nam znani zbelovski sodnik t. j.
Potem ko se je domači rod že izselil iz gradu in od tedaj se zbelovska sodnija tiajno
omenja. Njen obseg v XVIII. stol. glej v opisu pri Schmutzu 1. c. III, 155.

11

162

4. Graščina Pogled

je v tlorisu skoro kvadratična stavba (36'30 : 35 m)  in ima okrogle stolpe
na treh voglih (izvzemši severozapadnega, odkoder ni bilo pričakovati so¬
vražnika). Stolpi imajo po 5 m v premeru, prostrano dvorišče pa meri
22-60 : 17‘20 m.  Stavba je enonadstropna, a ima na vrhu še polunadstropje,
Id je služilo kot žitnica (sl. 49 in 50). Glavna panoga graščine leži proti
jugu in ima v sredi vežo, poleg pa je kuhinja, stanovanje za posle, shrambe
in stopnice v gosposko nadstropje. V dvorišču se vidi nad vežinimi vrati dvo¬
delno okno s vsekano letnico 1617. V zapadnem traktu graščine se nahaja v
pritličju skoro ena sama, velika klet, v nadstropju pa stanovanje z lepo ka¬
pelo v sredi in hodnikom proti dvorišču. Pot k kapeli je vodila od zapada,
kjer najbrž še ni bilo jarka poleg zidu, ki sicer ni služil v obrambo, ampak
da se zid ohrani suh. Nad vhodom je na steni razpletena vrtnica iz štuka.
Kapela je s križnim obokom svodenain z okraski ter figurami iz štuka olepšana.
Na vsaki izmed štirih svodovih kap je vaza sredi vitic, v štirih polukrožnih
lunetah pod kapami pa je na zapadu (nad vhodom) grb (dva orla z razpetimi
perutmi, zroča na desno, eden nad drugim) z viteško krono 1 , na vshodu je
prazen ščit, na severu je doprsna podoba mladega duhovnika z biretom na
gdavi, na jugu pa bradatega in gologlavega moža z na ramena padajočimi
lasmi (morda lastnika graščine).

V severovshodnem stolpu je v pritličju novejša kapelica Marije Snežne.
Edini okvir Marijine slike je zanimiv. Rodbina Conti je imela v XVIII. stol.
lastnega duhovnika in grof Berlcndis je dobil 1. 1790 od lavantinskega škofa
dovoljenje, da se sme v kapeli vsak dan maševati 2 .

Okolica Pogled se imenuje prvič v listinah 1. 1369. Tedaj je imel tukaj
eno ali več kmetij poljčanski graščak Ulrik Grasel in jih je prodal Žički
kartuziji 3 . L. 1436 so imeli v Pogledu več kmetij Celjski grofi 4 * ,  ki so
pozneje prišle kot fevd v roke Henrika iz S trmo  la  pri Rogatcu. Neverno,
ali jih je dobil že od Celjanov ali šele po smrti zadnjega Celjskega grofa
od njih dedičev — Habsburžanov. Cesar Friderik III. je omenjene pogledske
kmetije potrdil otrokom Henrika Strmolskega (j  1478): Andreju, Henriku,
Magdaleni in Marjeti 8 . Marjeta Strmolska jih je zamožila Adamu Schrott 6 * ,
graščaku (krškemu fevdniku) v Vitanju.

Najbiž so šele Schrotti postavili kot upravno središče pogledskih po*
sestev piipiost zidan dvorec. Neki oskrbnik Jakob se imenuje že leta 1542.

Ti»k gi o so imeli baroni Conti z drugače razstavljenimi orli, kakor v naši sliki
2, IV. (Poročilo dež. arhiva v Gradcu).

‘  Slekovec, 1. c. 496. — V dobi Contijev je gotovo še služila stara kapela, ki je bila
od zunaj vernikom pristopna, ne da bi bili prišli v graščino. Tam je še oljnata slika
Marijinega oznanjenja (108 : 49 cm  velika). Šele, ko stolpi niso imeli več brambenega po¬
mena, so priredili stolpovo pritličje za kapelico, mogoče koncem XVIII. stol.

3  Muchar, 1. c. VI, 388.

4  Zahn, ON H, 51.

6  Muchar, 1. c. VIII, 115.

6  Slekovec, 1. c. p. 480 nasl. Iz Slekovčevih podatkov sestavimo del rodovinskega

debla tega gorn ^štajerskega rodu (Prim. tudi Zahn-Bartsch, Steierm. Wappcnbuch, P-H 3

in Oro en, Vil n Vili, 462).

163

L. 1580 je bival na Pogledu Adam Schrott, stričnik vitanjskega graščaka
Janeza Adama Schrott, in je sklenil s kartuzijanskim oskrbnikom Otolinom
Scazzuola pogodbo radi ribištva 1 . Iz zbelovskega urbarja iz 1. 1586 izvemo,
da je imel pogledski lastnik nižje sodstvo na svojem dvorcu, potem na vseh
kmetijah in posestvih, ki spadajo pod Pogled, in slednjič v vasi sv. Duha,
kjer je izvrševal tudi prelci sod in pobiral mitnino na binkoštni torek in na
dan sv. Marije Magdalene 2 . L. 1606 je cesar Rudolf II Adama (na Pogledu)

Sl. 50. Graščina Pogled. Južnozapadni del znotranjega dvorišča.

in Janeza Adama Schrotta (v Vitanju) pobaronil. Ko pa je kmalu potem (1616)
ta rod izumrl, so na Pogledu sledili vitezi Ploschen,  ki so najbrž mesto
prejšnega dvorca pozidali sedanji grad 1. 1617 in dobili od cesarja priimek
j,von Pogledt‘ <3 . Maksimilijan se imenuje še leta 1630 4 , potem pa so sledili
baroni Reisig.

--- Adam Schrott

žena: Marje ta Strmolska
Sigmund (f 1514)
žena: JulijanaDietrichstein

Janez Adam (f 1616)

žena: Sidonija Svibenska
Sigmund,

umrl kmalu za očetom.

1  Stepischnegg, Die Karthause Seiz, 75.

2  Pajek, Zgod. polič, župnije, p. 13. Še dandanes je na binkoštni torek v Ločah sejem.
2  “Maksimilijan Ploschen dobi 1. 1617 , dne 20. dec., omenjeni naslov. Tej vesti iz

Plemiškega arhiva na Dunaju nasprotuje Slekovčeva trditev, da je udova vitanjskega
Schrotta izročila Vitanje svoji hčeri Katarini, omoženi Wagensberg (kar bo prav) in je I o
Skd prodala Janezu Rajmundu Dienersberg. A Dienerji so komaj 1. 1636 dobili pridevek
Dienersberg in na Pogledu so zagospodarili šele po 1. 1671. — Kot oskrbnik se imenuje
• 1603 Tomaž Zipnick, poveljnik čez 30 mož v Slovenski Krajini (Izi. list Zgo . rus \ a

v  Mariboru).

4  Schmutz, 1. c. III, 166.

11 *

164

Jurij Reisig se imenuje 1. 1617 kot lastnik gradu Pilštanj. Njegovi
sinovi Krištof, Janez Krstnik in Gotfried so bili 1. 1649 sprejeti med štajerske
deželane in so tedaj posedali Strmol, Lainhof pri Celju in polovico gradu
Žusem. L. 1652 sta si sinova Gotfried in Janez Krstnik delila posestva in
sicer je Janez Krstnik dobil Pilštanj in sosednji Hartenstein, a ker ni zapustil
moških potomcev, sta gradova prešla v tuje roke. Gotfriedov sin pa bo Jurij
Karol baron Reisig, ki se sicer imenuje gospod na Hartensteinu in Pilštanju,
v posesti pa je imel Žusem, Strmol, naš Pogled  in drugo lastnino ter je
umrl dne 24. okt. 1667. Pokopan je v opatijski cerkvi v Celju. Grad Žusem
je prišel v roke potomcev tretjega brata Krištofa, ki so ga še posedali za¬
četkom XVIII. stoletja 1 , Pogled pa je neki postal last konjiškega graščaka
Erazma Tatenbach 2 .

Koncem XVII. stol. najdemo Pogled v lasti rodovine Diener von
Dienersberg,  ki je posedala tudi graščino Tabor (Weichselstatten) pri
Novi cerkvi 3 * * , in začetkom XVIII. stol. se imenuje kot lastnica rodbina C on ti,
nam že znana vsled posesti Hebenstreita in Goliča.

K zgoraj (str. 77) omenjenim otrokom Ane Suzane se mora dodati po¬
zneje (menda ne v Konjicah) rojeni sin Janez Jožef, ki se imenuje kot baron
in 1. 1730 kot lastnik Pogleda. Po njegovi smrti (1731) je gospodarila udova
s hčerkami, ki so se vse rodile v graščini Hausambacher (že leta 1694 last
Contijev). Ena izmed hčera, Marija Karolina, se je omožila z baronom Camilom
Berlendis,  nadzornikom gospostva Ebensfeld. Njun sin Lovrenc Jožef
Camilo Jernej Berlendis je gospodoval na Pogledu do svoje smrti leta 1811.
Sledil mu je nečak Anton Camilo grof Thurn - Vals assina,  ki pa je
Pogled prodal 1. 1823 grofu Vincenciju Gaisruck.  Naslednji lastniki so
Maksimilijan grof Thurn  (1826—1828), Karol Schmelzer  (1828—1829)
ter Karol in Cecilija Possek  (1829—), katerih potomci še dandanes na njem
gospodarijo*.

5. Suhadolski grad

se imenuje nekdanja pristava Žičkih kartuzijanov. Ker je 1. 1207 vojvoda
Leopold kartuzijanom potrdil last „vasice Zuchedole“ s vsemi pritiklinami 6 ,
je bila gotovo že izkraja v njihovih rokah. Sedanjo pristavo so postavili
najbrž v drugi polovici XVI. stol. Vemo namreč, da je tukaj stanoval zviti
in prekanjeni Lah Otolin Scazzuola, žički oskrbnik v dobi, ko je bil samostan
odpravljen (1564—1595), in 1. 1606 se imenuje v konjiški krstni matici „grad
(in arce) Suhadol - '. Približno v to dobo spadajo tudi nekateri deli sedanjega
dvorca. Poslopja so pozidana okoli od juga proji severu ležečega štirikotnega
dvorišča in v sredi se nahaja starinski vodnjak. Ako je bila nekdaj južna,
sedaj prosta stranica dvorišča tudi zaprta z zidom, potem se je dal dvorec

1  Schmutz, 1. c. III, 3S0 in Orožen, 1. c. III, 98. IV 102 in 572

> Schmutz, I.c.U, 159 in III, 177.

* Janisch, 1. c. Ul, 1269, Orožen, 1. c. VUI, 212. Grb Dienersbergov je pri Valvazorju.

iX 5  117.

Po Slekovcu, ki ima deloma matične izpiske str 486—487

6  Zahn, UB, II, 134 .

165

res braniti. Ljudje celo pripovedujejo, da so ga nekoč oblegali Turki 1 . V
južnozapadnem voglu, kjer je sedaj hiša s kletjo spodaj, je stala kapela, kjer
pa je pred 300 leti bilo stanovanje (južnovshodni vogel), je sedaj zapuščen pod 2 .

Na severu od dvorca se vzdiga hrib, na čigar severnem pobočju je ka¬
kih 30 navideznih gomil. Ker so ljudje pravili, da so tam pokopani menihi,
je dal pisatelj štiri gomile razkopati in je sprevidel, da so to kupčki peska,
ki jih je voda nanesla in izprala, pozneje pa so se obrasli s travo in drevjem.

Sl. 51. Žiče. Tloris župnijske cerkve sv. Petra.
Merilo 1: 300.

1  Slovenski Gospodar, 1905, 5. junija (podlistek).

a  Po inventarju iz 1 . 1810 je imel samostan tukaj 5 oral in 310 □ sežnjev vino¬
gradov.

XIII. ŽUPNIJA ŽIČE.

1. Župnijska cerkev sv. Petra

obsega ladjo in prezbiterij z zakristijo na jugu in zvonikom na severu. Njena
znotranja dolžina znaša 27-90 m , širočina pa v ladji 6-55 m  in v prezbite¬
riju 5'52 m  (sl. 51 in tabl. 46). S štirimi križnimi svodi je obokana v ladji
in z enim v presvetišču.

Napisi:  Na kapi velikih vrat se nahaja letnica 1705 , na lepo izklesanih
podbojih južnih stranskih vrat pa 1661 .

Ker je bila Žička vas last kartuzijanov, so želeli tam postaviti kapelico.
Zato so se leta 1308 obrnili na papeškega poslanga kardinala Napoleona
Ursino, s katerim se je že 1. 1305 žički prior radi nekaterih drugih zadev
sešel v mestu Forli ob Padu, in so ga prosili za dovoljenje, da smejo po¬
staviti podružnico (capella) v vasi Žiče ali okolici. Kardinal jim je iz posebne
milosti dovolil, da smejo to storiti na lastni zemlji, ne da bi se za koga
(župnika) vstvaril predsodek, in brez ozira na kako nasprotno postavo do¬
mačega škofa 1 . Navadno se je namreč zahtevalo za stavbo podružnic in kapel
dovoljenje domačega škofa in pa primerna dota za cerkev t. j. najmanj ena
kmetija. Najbrž se gre tukaj za stavbo sedanje cerkve sv. Petra. Izrecno se
ta omenja 1. 1392, ko je konjiški župnik predložil nekega klerika v po¬
svečenje in mu je zagotovil (za slučaj sile) dohodke svoje podružne cerkve
sv. Petra v Žičah 2 . A od tedanje cerkve se do dandanes ni ničesar več
ohranilo. Morala je biti bolj mala kapela brez zvonika, ki so ga pozidali
najbrž v XVI. stol. in še stoji dandanes. V pritličju je obokan z banjo, nad
katero se vidijo (v prvem nadstropju) zazidana vrata proti župnišču (na
vshod) in druga ravno tako zadelana proti prezbiteriju (na jug). Iz tega
sledi, da je zvonik izprva bil odprt samo v prezbiterij in ne na izven ter je
služil kakor tedaj običajno — kot zakristija. V zgornji del zvonika pa je
vodila lesena lestvica, ki se je dala v potrebi obrambe tudi odstraniti,
in iz zvonikovega nadstropja se je skozi južna vrata prišlo naravnost
na podstrešje starega, prvotno torej zelo nizkega prezbiterija. V XVII. stol.
pa so podrli vso cerkev razven zvonika in so k njemu prizidali (menda
1. 1661) sedanjo prostorno in svetlo stavbo 3 . Vsa ta stavba je enotna, ker

1  Stepischnegg, 1. c. 31.

1  BKstGQ, 1,118.

3  Da je prezbiterij le pritiklina zvonikova, se dobro vidi nad obokom, kjer je prez-
biternev zid od vshoda proti zapadu čedalje tanjši in slednjič se še pred slavolokom neha,
ker zadošča zvonikov zid.

167

jo zunaj pod streho obkrožuje okoli in okoli isti venčni okraj ek in so znotraj
kapiteli nad stenskimi pilastri, ki nosijo svodove oproge, v ladji in prez¬
biteriju enaki.

Freske.  Cerkev je poslikal 1. 1903 slikar J. Horvat iz Gornje Radgone
in je predstavil v prezbiteriju na oboku razne prizore iz življenja sv.
Petra.  Vidimo ga pri obilnem ribjem lovu (Luk. 5, 8. v 1 ), potem na dvo¬
rišču Kajfeževem, ko zataji Jezusa (j), ob Genezareškem jezeru, ko prejme oblast
pasti Gospodove ovce in jagnjeta (z), in slednjič, ko ga angel čudežno iz
ječe osvobodi (s). Pod zadnjo sliko se nahaja na steni križanje Petrovo.

V ladji se na prvem svodnem polju poleg prezbiterija slika Marijino
življenje  in sicer Angelovo oznanjenje (v), Marijino darovanje v templju
(v) poklonitev modrih iz jutrovega (z) in Marijine bridkosti pod križem (s).
V drugem polju sledijo štiri sv. evangelisti:  Matevž (z), Marko (j), Lukež
(j) in Janez (s); v tretjem so štiri sv. cerkveni učeniki:  Ambrozij (z),
Avguštin (j), Gregorij (v) in Jeronim (s), v zadnjem (nad orgijami) pa za¬
ščitnika cerkvenega petja: Kralj David (j) in sv. Cecilija (s) ter zbor angelov,
ki poje: „Čast in slava Bogu na višavah" (v).

Oltarji.  Glavni oltar ima običajni nastavek s stebri, ogredjem, a brez
atike, z Bogom Očetom na vrhu in Petrovim kipom v dolbini, kako prejme
od Jezusa ključe, v ozadju pa se vidi skala s stolpom kot znak cerkve, ki
je peklenska vrata ne bodo premagala. Dva kipa v glavnem delu nam pred¬
stavljata dva neznana svetnika v škornjih, kratki suknji, plaščem in mečem,
ravnotako je na atiki poleg sv. Janeza Krstnika neznanec s knjigo. Nastavek
se je prenovil po napisu zadi 1. 1871 in vnovič 1. 1904.

Veliki oltar ima za srednjo dolbino tudi sliko (200 : 125 cm),  ki
predstavlja spokornega sv. Petra, sedečega s sklenjenimi rokami v odprti
jami, poleg sebe knjigo s ključi, pred seboj pa s prvo jutranjo zarjo oblito
pokrajino. Slikar se je zabeležil: Joh. Reyer 1847 (ali 1817).

Lep je nastavek oltarčka sv. Andreja  na listni strani. Glavni del
(tabl. 46) in atika obstojita iz štirih stebrov, od kojih sta srednja dva zavita,
in iz golšastega ogredja. Na atiki je kip sv. Valentina (?) med kipoma dveh
škofov brez simbolov, po katerih bi se spoznalo njuno ime, spodaj pa je sv.
Andrej med sv. Antonom Puščavnikom in sv. Lukežem (?), ki pa se časti
kot sv. Lenart, živinski zaščitnik. Oltar je umetniške vrednosti in najbrž iz
Žičke kartuzije. Celo enak je tudi Marijin  oltar na evangelski strani, nje¬
govi kipi pa predstavljajo v atiki sv. Ano med sv. Janezom Krstnikom in
Caharijem, spodaj pa Lurško Mater Božjo (novejši kip) med sv. Jožefom in
sv - Joahimom.

2. Nekdanja kartuzijanska pristava (marof)

v  Žičah je precej veliko zidano enonadstropno poslopje ob cesti. Dolgo je 74
korakov, v vshodnem delu — prvih 20 kor. dolžine —je 23 korakov široko

1  Ker so na sliki 51 izostale številke v tlorisu, podamo v oklepajih mesto, na
katerem se nahaja ta ali ona slika. Vsako izmed peterih svodnih polj obsega namreč štiri
trikotne kape, ki jih zaznamujemo po legi v (vshodna), j (južna), z (zapadna) in s (severna).

168

in starejše, kar pričajo kamniti, zgoraj zaokroženi podboji s posnetimi vogli
V njem so celo male kleti, zgoraj pa stanovanje. K temu so pozneje pri¬
zidali na zapadu lopo in krasno klet, v kateri je lahko stalo v treh vrstah
po 37 sodov, na koncu pa je bilo prostora še za dva soda po 7 polovnjakov.
Okoli skoro kvadratičnega dvorišča še novejša poslopja — skedenj, kozolec
in hlev, v sredi pa je nad 15 m globok in 2 m širok okrogel ter obzidan
studenec. Stara pristava je iz konca XVI. ali začetka XVII. stol. Kakor v
Suhemdolu je bil prvotno tudi tukaj od vseh strani zaprt štirikotnik.

Zadi za pristavo se raztegajo po Žički gori nekdanji kartuzijanski vino¬
gradi, skupno nekdaj Podvin  imenovani, s staro viničarijo (s stanovanjem
in prešo) in skednjem ali podom (v razvalinah) in z novejšim hlevom. Ker
prvi dve stavbi segata v XVII. stol. nazaj, sta zanimivi za zgodovino kmetskih
poslopij. Podzidje drugih stavb pa so našli pri oranju na „Graščinski njivi“.
Ravnotam so izkopali pred kakimi 20 leti silno veliko žrebljev. V vinogradu
nad viničarijo pa se je pri kopanju našel kamen z malto in pa opeka, drugo-
krat pa iz ranega srednjega veka železna sekira in sulica (glej zgoraj
str. 13). Pravijo, da je nekje tukaj bil grad. Ko so ga zidali, so hodili Suho-
dolski na svoj vrh gledat, kako v Žičah grad delajo, in so po njem vzgled
vzeli za svoj grad. Zgodovina tega gradu ne pozna.

Sl. 52. Špitalič. Tloris župnijske cerkve.
Merilo 1: 200.

XIV. ŽUPNIJA ŠPITALIČ.

1. Ime in pomen kraja.

Mnogo se je ugibalo o pomenu besede Špitalič. Seidl-u 1  so pravili, da
so tukaj templarji imeli svoje gostišče, Lapajne 2  piše, da so bili to maltezarji
ali johaniterji, drugi zopet menijo, da je bilo tukaj gostišče za rimske ro¬
marje in sicer še predno  so prišli kartuzijam v naše kraje, cerkev pa je
bila lovska kapelica 3 . A že 1. 1872 je Graus dokazal, da so cerkev postavili
kartuzijam, ime pa je izvajal od hospitala za tujce 4 . Kdor pa predela kartu¬
zijanska pravila in listine Žičke kartuzije, bo prišel do prepričanja, da je
tukaj  bil  koj  od  1. 1160 naprej pa do približno začetka  XV.
stol. samostan za brate lajike, potem gospodarska poslopja
in gostišče za tiste tujce, ki so prišli kartuzijane obiskat 5 ,
imenoval pa se je Spodnji samostan.  V srednjeveških listinah ni
govora o kakem selu Špitalič, ker je Spodnji samostan z Gornjim samosta¬
nom tvoril le eno kartuzijo.

V Večji kartuziji, materni hiši na Francoskem, od katere imajo vse
druge kartuzijanske naselbine ime in uredbe,  so stanovali menihi posebej
in bratje posebej ter so imeli vsak svojo cerkev. V gornjem samostanu
(domus superior) je bila večja cerkev (ecclesia maior), v spodnjem samostanu
(domus inferior) pa manjša cerkev (ecclesia minor). Posvetnim duhovnikom
in redovnikom drugih redov je bilo prepovedano, če so obiskali kartuzijo,
maševati v gornji cerkvi 0 , pokopališče pa je imela izkraja le gornja cerkev
2 a menihe in brate skupaj. L. 1300 pa je papež Bonifacij VIII. kartuzijanom
' i risulti v Kampaniji dovolil pokopališče tudi za spodnjo cerkev. Papeževo
Pismo jasno riše tozadevne razmere v kartuzijanskih naselbinah. i imate ,
^ čita tam, „vsled pravil  svojega reda dve hiši ali dva samostana, \ kateiih
^ em  stanujejo menihi (Monachi), v drugem pa bratje lajiki (Conversi). 1 o

1  W'iener Zeitschrift, 1835, p. 745.

8  Zgodovina štajerskih Slovencev, str. 125.

5  Špitalska župnijska kronika.

* Kirchenschmuck, 1872, 27. . tej  dolini imeli kaj

' Ni p, bilo p« » navadne tnjce in m ,„ i*. p, * bilo

'skati, tukaj tudi ni bilo nobene ceste in motihi bi k titvi zg0 mje cerkve

gostišča za posvetne duhovnike in viteze, ki s P W abeckl Koroškega (Rožek

(kta ligo) aii ki s0 se  i e ta 1202 zbrali iz Dolenjskeg ( 1206  (sosedi iz Konjic,

j? ^eissenstein) in Gornjega štajerskega (Teichcndorf) ah pakta 1206 (s

reč ’ kadelke, Zbelovega in Bozzetha (Zahn, U > ’ Annales  Carthusiani, III, 427.

8  L. 1218 se je odpravila ta prepoved. Le Couteuiv,

170

teh pravilih smete na pokopališču menihov pokapati le menihe, konverze iti
izročence (Redditi), če pa umrjejo Vaši darovanci (Oblati) 1  ali pa služabniki
(Familiares) ali pa drugi verniki, se mora truplo (iz Trisulti) nesti čez hribe
na (župnijsko) pokopališče". Za darovance, služabnike in druge vernike je
torej papež dovolil pokopališče pri spodnji cerkvi in s tem dovoljenjem so
se najbrž kmalu okoristile tudi druge kartuzije.

Tudi v Žički kartuziji sta bila dva samostana.

L. 1177 je papež Aleksander III. prosil vojvoda Otokarja, naj podpira žičke
kartuzijane pri stavbi obeh hiš (zgornje in spodnje) 2 .

L. 1185 je dal vojvoda žičkim kartuzijanom posebne sodnijske predpravice
in sicer za Zgornji samostan (claustrum) ter tudi za gostišče (hospitale),
ki stoji tu kot del Spodnjega samostana 3 .

L. 1260 se je ustanovila kranjska kartuzija v Bistri pri Vrhniki in sicer so
jo vprvič obljudili najbrž žički menihi. Tudi tam poročajo zapiski o
Spodnji hiši 4 5 .

L. 1314 je šla kolonija žičkih menihov v Mauersbach na Nižje-Avstrijskem
zasest novo kartuzijo. Da je bil tam Spodnji samostan precej oddaljen
od Zgornjega, bodemo kmalu videli. Ti meniški kolonisti so torej novi
samostan ravnotako uredili, kakor je bilo to v njih materni hiši v Žički
dolini.

L. 1319 je sporočil Leopold Konjiški Žički kartuziji osem in pol kmetij v
Draži vasi z željo, da bi bil tudi on (izjemoma kot poseben dobrotnik)
pokopan v Gornjem samostanu (in dem obern closter) kjer je tudi njegov
oče počival 6 .

L. 1320 je slovenjebistriški meščan Andrej plačal 20 mark denarja, da bi
se obhajala v Gornjem samostanu (in dem oberen Chloster) pred oltarjem
sv. Katarine primicija 8 .

L. 1332 govori „o dveh hišah" občni zbor kartuzijanov v Večji kartuziji)
katerega so morali obiskati vsi prijorji in ki je vodil v največi ena¬
kosti ves red. Določilo se je, da bodo vsled cerkvene zapovedi tudi v
njihovem redu obhajali odsihdob godove dvanajsterih apostolov in evan¬
gelistov ter štirih cerkvenih učenikov kot kapiteljske praznike (festu®
Capituli), a samo med menihi (t. j. v Gornji hiši), konverzi pa naj de¬
lajo te dni in naj ne pridejo v Gornjo hišo. Ta zbor je tudi predpisal
da mora v (Spodnjih) hišah konverzov, ki so ločene od Zgornji! 1
hiš,  brati sv. mašo dvakrat ali trikrat na teden prokurator ali pa pn° r

1  Oblati so bili posvetni verniki, ki so samostanu služili ali ga obdarovali in spl«*
z njim stopili v ožjo zvezo, niso pa postali bratje (Kirch. Lex. IX. 625 B). Otrok kartu-
zijam niso sprejemali. Njih oblati so nosili posvetno obleko, le kadar so v koru nam 8 '
s o\ a l i ate, so ogrnili redovno haljo. Tudi niso bili obvezani k vsem strogostim red u
a or bratje. Redditi so bili pri lcartuzijanih isti ko Oblati (Le Couteulx).

.a m, , I, 555. ,Ut . . uobis in faciendis domibus uestris consilium confe rat
et auxilium opportunumk

3  Zahn, UB, I, 620.

Milkovicz, Die Kloster in Krain, p. 20.

5  in 6  Schivandncrjevi regesti.

171

in le v sili kak menih. Naslednje leto so še dostavili, da dotični menih
ne sme pri tej priliki vstopiti v delavnice, ampak se mora koj po sv.
maši, ne da bi kaj jedel ali pil, vrniti v Zgornjo hišo.

S časom pa se je ponekod pokazala neprimerna ta ločitev v dve hiši.

L. 1390, ko je bil v dobi zapadnega razkola za rimsko obedienco kartuzi¬
janskega reda občni zbor v Žički kartuziji, so dovolili, da se sme hiša
konverzov v Mauerbachu izpremeniti v žitnico (grangium) in da odsih-
dob konverzi stanujejo v (gornjem) samostanu. Med obema hišama je
bila namreč tekom časa nastala vas. „Ni primerno, niti hvalevredno,
niti za duše varno", so rekli zbrani očetje, „da med Zgornjo hišo in
Spodnjo leži vas, kjer stanujejo možje in žene drugega stanu, starosti
in spola" ] .

Sl. 53. Špitalič. Podolžni presek župnijske cerkve (Po Grausu).
Merilo 1 : 300.

1393 je občni zbor v Žički kartuziji določil in staro pravilo obnovil, da se na
redovniškem pokopališču smejo pokapati le redovniki. Za posvetne ljudi
moškega spola mora  biti drugo pokopališče, kjer se sme izjemoma
pokopati tudi ženska. A za to mora dati dovoljenje generalni prior ali
pa občni zbor, se razume, da ne ob smrti, ampak dotični prior si je
®oral izprositi to dovoljenje, ko je še živela taka odlična oseba ali
dobrotnica.

, ,^ ar  J’ e  občni zbor 1. 1390 in 1393 smatral kot obče pravilo, to se je
.,^ a 0  S°t° vo  tudi v Žički matri-kartuziji, torej Spodnja hiša še v rabi in
Pališce pri njej. A radi večje varnosti so se pol stoletja pozneje bratje
e 11 v  Gornji samostan. L. 1356 so si Turki osvojili prvo postojanko v
b  1396 so pri Nikopolju premagali ogerskega kralja Sigmunda in
S0 ]S e § a  g^a Hermana, 1. 1418 so pridrli do Radgone. Na vladno povelje
j ,, ae za ^ e H utrjevati mesta v naših krajih, žički kartuzijam so si pa bili že
kate ' deželnega kneza dovoljenje, da smejo utrditi dolino,  v

] eta Cri  kartuzija. A videti je, da tega niso izvršili. Utrdili so samo okoli
s *ano 44  Gorn i i sam ostan, postavili tam nova gotska poslopja bratom za
stavbj Vanje ’ Za sbrambe  m gospodarstvo, Spodnji samostan so pa opustili. Pri
1  so najbrž porabili podstrešne stole in kar se je dalo odnesti od Spodnje

Le Conteulx, 1. c. VI, 424.

172

hiše in v današnjem Špitaliču je ostalo še gostišče. To raz\idimo iz listine
škofa Janeza Demetrijskega, ki je 1. 1485 dal Marijini cerkvi in tamošnjemu
hospitalu  štiridesetdnevni odpustek * 1 . Ko pa so slednjič pred vhodom v
kartuzijo pozidali za goste novo prostorno in udobno poslopje (sedanji ga-
stuž), je Špitalič od nekdanjih samostanskih poslopij ohranil le ime in po¬
kopališče za posvetne ljudi 2 . V kartuzijanskih zapiskih se kraj dosledno ime¬
nuje Hospitale (n. pr. v nekrologiju, potem v konsekracijskih zapiskih iz
1. 1651 in 1757) in tudi ljudi okoli Loč se sliši govoriti, „da gredo v Spital*
in ne v Špitalič.

Sl. 54. Špitalič. Stavbinske podrobnosti iz cerkve: 1. romanski okrajek,
vzidan v steni prižničinih stopnic, 2. atiška noga okoli cerkve, 3. na-
kladki nekdanjih stebrov v ladji in 4. lanec stebričev v prezbiteriju.

Zanimivo je še opazovati, kako se je s časom vse življenje osredotočilo
v Gornjem samostanu. Skoro 300 let so živeli v njem samo menihi, potem
so sprejeli brate za novo in varno obzidje, čez nekaj desetletij so že goste pri¬
pustili do obzidja, v XVIII. stol. pa so odkazali gostom „sobe za tujce“ v
kartuziji sami, gostišče („gastuž“) pa so porabili v gospodarske namene. L
kartuzije pa je izginil tisti idealni mir, po katerem so toliko koprneli p rv *
menihi, da so si izbrali selišče od vseh strani od gozdov obdano in se
niso pustili motiti niti od bratov.

Kako je izgledal Špitalič v srednjem veku? Tudi bratje so imeli svoje
celice okoli dvorišča (izkraja je bilo navadno 16 bratov), ki je ležalo poleg
cerkve, tako da je cerkev z eno podolžno steno tvorila eno stranico dvorišča-
Stranska vrata naše cerkve so bila torej odprta na dvorišče na jugu in ob¬
enem pokopališče, okoli njega pa moramo iskati celice. Tukaj se tudi najdejo

1  Stepischnegg, 1. c. p. 60 .

1  Po zapisku iz leta 1579 je v Špitaliču le še cerkev: „Bie Kirche unterhalb des

Klosters Seiz, Spital genant“.

173

ostanki zidov na njivi, ravnotako pa na zapadu od cerkve. Tam pa je bilo
morda gostišče, ker gospodarska poslopja si moramo misliti skozi in skozi
lesena. Na podlagi tlorisa za benediktinsko gostišče „za plemenite tujce 1 ' v
Št. Gallu v Švicu, ki je iz karlovinške dobe, si lahko ustvarimo približno po-
podobo take stavbe iz konca prvega tisočletja. Hiša ima samo pritličje z veliko,
štirivoglato sobo v sredi in izbami ter hlevom ob štirih stenah te dvorane.
V sobi, ki služi kot obednica, je v sredi prosto ognjišče s kurilom, ob stenah
so pa klopi; na levi in desni vodijo vrata v stranske spalnice za gospodo,
ob sprednji steni sta dve čumnati za spremljajoče hlapce, vso zadnjo steno
pa zavzema hlev za konje, na katerih so prijezdili gostje 1 . Tudi v ,,gastužu“
pred našo kartuzijo je prostrani hlev za jezdne konje — vozili se tedaj
itak niso; pa tudi cest ni bilo — v nadstropju pa so stanovanja.

Sl. 55. Špitalič, a  Presek oproge v prezbiteriju, b  slavoloka in
c rebres v ladji.

2. Župnijska cerkev Marijinega Obiskanja

obstoji iz predloženega zvonika, ladje, kvadratičnega prezbiterija in zakristije
na severu (sl. 52 in tabl. 47). Dolga je znotraj 16'9 m , široka pa v ladji
640 m  in v prezbiteriju 5 - 50 m.  Tlakana je z mramornatimi ploščami, obo¬
kana pa z dvema križnima svodoma z oprogami v ladji in z enim v duhov-
nišču. V zadnjem imajo oproge štirivoglati presek (sl. 55) in počivajo v
kotih na stebričih. Ti stojijo na podstavkih, imajo atiško nogo, lanec okoli
vitkega valja ter popčat kapitel s krilno ploščo (sl. 53). Slavolokova oproga
kaže v preseku svitek z ostrim robom in dvema žlebičema ob straneh, oproge
v ladji pa imajo popolnoma okrogel svitek (sl. 55). Stenski stebriči so se v
ladji poizgubili. Ostala je še sama naklada (Kampfer), ki ima obliko štiristrane
Prizme s posnetimi gornjimi robovi (sl. 54). Od zunaj  odgovarjajo znotranjim
°progam mali podporniki. Ti imajo podstavke, končujoče z atiško nogo (sl.

Ta profil obkroža vse tri stranice podpornikov, potem pa gre ob stenah
ladje in prezbiterija okoli in okoli, preneha pa samo pri zvoniku, ki je po-
Zne je prizidan 2 .

Podporniki so iz sekanega kamna in završeni z dvostrano strešico pri prez¬
biteriju, z enostrano pa ob ladji (prim. tabl. 47). Izmed oken je pivotno edino

1  Meringer, Das deutsche Haus, 1906, p. 81. . ..

2  Venčni okrajek pod streho je novodoben in leži za 1 m  višje ko prejšnji ro-
m anski, ki je bil mogoče tudi iz sekanega kamna. Da je sedanji zid povišan, se spozna
nad  obokom. — O stavbi govori Graus v graškem listu Kirchenschmuck 1872 in Haas
v  MhVSt, VH, 229 .


174

ono za velikim oltarjem, vsa druga pa so se v novejši dobi razširila. Pač
pa imamo ohranjena dva stara portala  (tabl. 48). Stranski portal leži v
južni ladjini steni in ima po en kratek stebrič z nogo in popčasto glavico,
ki podpira dve okrožici (sl. 57 A). Stebriča pa ne stojita na tleh, ampak vrh
stavbinega podstavka, torej precej visoko, in zato so vrata tako visoka. Kako j
lepo razmerje vlada med njihovo širino in visočino, se vidi, ako se kdo po¬
stavi med podboje. Koliko prostora je še nad človekom do okrožic, ki se
sločijo nad glavo, kakor se razpenja nad nami sinje nebo 1 ! Koliko različen
utisek napravi nizki glavni portal, ker so stebriče ok. 1. 1839 posadili na
tla, mesto na 70 cm  visok podstavek. Portal je bil namreč prej na fasadi.

v preteklem stoletju pa so pred njo pozidali zvonik in portal namestili pred
njegovim vhodom. Drugače pa je ta portal bogat in lepo delo. Stranici
(sl. 56) sta stopničasto izsekani in v kotih so postavljeni okrogli stebriči-
Imajo potlačene atiške baze in visoke popčaste kapitele. Trije kapiteli na
levi stiani so bolj bogati, ker je pri njih listje in popki v dveh vrstah. Tudi
čeio s tiemi večjimi okrožicami, mnogimi žlebiči in ploščicami je bogato
profilovano (sl. 57 B). V njegovi sredini je ležeče Jagnje s starinskim križem,
kakor se^ n. pr. pripisuje tudi sv. Benediktu. Jagnje pomeni Kristusa, cerkev
pa ali hiša božja je podoba nebes. Kristus je vhod, skozi katerega
se pride do zveličanja 2 .

> Zanimiva so starinska vrata z železnimi okovi iz XVII. ali XVIII. stol. Na k vi

Sl. 56. Špitalič. Tloris podbojev glavnih cerkvenih vrat.

175

Sodoben z jedrom stavbe je tudi sedile  na epistelski strani v prez¬
biteriju. Obstoji iz steni predložene in pozidane klopi z dvema dolbinama
v ozadju (sl. 58). Trije stebriči v sredi in dva na vsaki strani nosijo ostro
završene in z okrožicami ter žlebiči profilovane loke. Sedile v priprosti
cerkvi ni nič nenavadnega, ker po mašnih predpisih smejo pri slovesnem
opravilu sesti tudi navadni duhovniki, kadar se poje Kvrie eleison, Gloria
in Čredo 1 .

K prvotni stavbi so pozneje dozidali zakristijo s Kristusovim obrazom
nad vhodom, slednjič pa zvonik, pevski kor in dohod na prižnico. Za stolp
so položili temelj okoli 1. 1839, pridigo val pa je pri tej priliki domači župnik
Matija Vodušek, poznejši celjski opat 2 .

Kako stara je naša cerkev? Kakor
smo že zgoraj rekli — tako kakor
samostan, je torej iz druge polovice
XII. stol. in jo je najbrž obenem z
glavno cerkvijo posvetil patriarh Got-
fried 1. 1190 3 . Podporniki, ostri loki in
križne oproge tedaj še v naših krajih
sicer niso bili običajni, a vpoštevati
moramo, da so kartuzijani prišli iz
Delfinata, iz burgundskega kraljestva,
kjer je cisterijanski red vse te napredne
oblike rabil že v XII. stol.

Cerkvena oprava je vsa iz novej¬
ših stoletij. Nastavek glavnega
oltarja  kaže na vsaki strani srednje
dolbine en polusteber in en steber, ki
nosita kos ogredja z atiko. V dolbini
vidimo v kipih naravne velikosti Ma¬
rijino Obiskanje iz prve polovice XIX.
stoletja. Marija, ki stoji v sredi, se
obrača z razpetimi rokami k nam, ka¬
kor če bi ravnokar zapela Magnificat.
n Jcni levici križa sv. Jožef roki na prsih, ves prevzet notranje hvaležnosti,
0a  “ esne  pa stega sv. Elizabeta gostoljubne roke Devici naproti in ponižno
Pokesa oči. S temi dobrimi kipi se ne data primerjati nevkretna kipa dveh
®ucenic — S v. Katarine (?) in sv. Barbare ob strani stebra. Na atiki je iz-
r ^jana podoba Boga Očeta in golobčeka sv. Duha ter starejši kip (XVIII.

0  / Darije Device z Jezusom. Dete ji stoji na desni roki, z levico ga pa
ma h podpira. Štiri sosednje angelske glavice so ravnotako stare in se kaj
“""o ločijo s svojimi kodrčki od divjih mladeničev, ki na pol goli, brez
ra vUnih telesnih oblik, vihravo kretajo vrh stebrov.

Sl. 57. Špitalič. Presek čelnih okrožic
Pri stranskih (A) in glavnih (B) cerk¬
venih vratih.

Na

‘ Rubr. general. XVIII n. 6. Lepa gotska sedilia imajo n. pr. tudi nekdanje zup

nijske cerkve v Mariboru in Celju. «lavicum“ 1S40 str. 106.

5  Govor se nahaja v Slomšekovem „Mnemo ) (Necrolog. Seyc.).

3  Posvetitev cerkve so v novi dobi obhajali dne 17. avg.

176

Nastavka stranskih oltarčkov sta v rokokoslogu izvršena s stranskima
pilastroma, vsločenim ogredjem in atiko (tabl. 47). Na evangelski strani je v
atiki slika sv. Hugona, kartuzijana in škofa v Linkolnu na Angleškem (1135
do 1200). V doprsni podobi stoji v redovni opravi pred zelenim zagrinjalom
ter nosi pluviale in rdečo mitro. Z levico povzdiguje križ, v desnici pa drži
kelih s hostijo, ker se mu je neki pri maševanju prikazal Kristus. Poleg
njega stega beli labud svoj dolgi vrat, ker se pravi, da je svetnika vedno
spremljal labud ali pa, kakor drugi trdijo, je ta ptič samo znamenje, da je
Hugon ravnotako ljubil samoto ko labud. V dolbini tega nastavka je tirolski
kip Lurške Matere Božje,  ob straneh pa sta sv. apostola Peter in Pavel,

Sl. 58. Špitalič. Sedile v župnijski cerkvi (Po Graus-u).

dobro in staro delo z bogato nagubanim oblačilom in živahnim kretanje®- j
Prvi se s telesom nagiba nazaj in navzgor, drugi naprej in navzdol, iz česar
sc vidi, da je umetnik nalašč povdarjal taka nasprotstva, da se tem lep se
pokaže raznoličnost v enoti. Lepa sta tudi angelčka nad Marijino podobo,
manj nam ugajata preveč odrasla angela poleg atike.

Nastavek na listni strani je v stavbenih členih enak ravno opisanemu.
Slika zgoraj predstavlja sv. Magdaleno, ki odlaga posvetni lišp. Z uhani i® '
dvojno biserno nitjo okoli vratu stoji za mizo. Eno biserno nit že polaga v
odprto škatljico, z levico pa sega tudi za biseri na vratu, da bi jih odložila-
Sklep odpovedati se svetu jo je napravil srečno in vsa blažena se ozir®
navzgor, kjer jo obkrožajo tri angelske glavice 1 . Spodaj je tirolski kip sV '
Jožefa  m ed starima kipoma sv. Janeza Evangelista in sv. Andreja.

W Ma 8 daleila  zavrže vse ničemume predmete, je bil priljubljen pred®« 1

R " be “ a>  ^ B ™-'' &  ‘ K


177

K zgodovini oltarjev naše cerkve gre opomniti, da je prvotni patrocinij
bil najbrž spomin Marijine smrti t. j. njenega Vnebovzetja (15. avg.). Vse kar¬
tuzije so posvečene Janezu Krstniku in Mariji Devici. S hospitalom nima Marijin
patrocinij prvotno nič opraviti. Koncem srednjega veka so pa začeli Latinci
obhajati spomin Marijinega Obiskanja. V dobi razkola je rimski papež Urban
VI. uvedel praznik pod tem naslovom in kartuzijanci njegove obedience (torej
tudi žički) so ga sprejeli leta 1390 na občnem zboru v Montelli, dežele
avinjonske obedience so ga pa vpeljale šele vsled sklepa bazilejskega cer¬
kvenega zbora 1. 1441. Ob istem času približno pa je špitalska cerkev pre¬
nehala biti — cerkev bratov in je ostala edina cerkev gostov. Kateri patro¬
cinij je bil za goste bolj umesten ko Marijino Obiskanje? In koncem XIV.
stol. se je naša cerkev prenovila. Izkraja je dobila najbrž novi glavni oltar,
ker je leta 1485, dne 31. okt., Janez, škof Demetrijski, podelil naši cerkvi
odpustek 40 dni 1 , potem pa sta sledila mala oltarčka, ki ju je Boštjan, škof
Konaveljski, posvetil 1. 1501, dne 4. junija, in sicer prvega na čast sv. Trojici
in Vseh svetnikov, drugega pa na čast sv. Jeronima, sv. Hugona in sv. Marije
Magdalene 2 * 4 . Ker so pa bili ti nastavki izvršeni v gotskem slogu, s časom
se pa je spremenil okus, so dali kartuzijani napraviti nove nastavke — vsaj
tako moramo sklepati, ker so se vsi trije oltarji iznova posvetili. Najprej je
prišel na vrsto glavni oltar (1651) in sicer to pot izrecno v spomin Marijinega
Obiskanja, sto let pozneje (2. avg. 1757) pa stranska oltarčka sv. Trojice in
Marije Magdalene ter sv. Jeronima in sv. Hugona. Zadnja dva nastavka sta
bila narejena v tedaj običajnem rokokoslogu in sta še sedaj cerkvi v kras,
nastavek glavnega oltarja pa je bil po slogu tovariš lepih oltarjev pri sv.
Barbari ali pa v Prihovi, četudi mogoče slabejše izvršen.

Od stranskih oltarjev sta se ohranili glavni sliki v župnišču. Sv. Jeronim
(velikost slike 180 : 98 eni)  s sivo brado in ogrnjen v škrlat kleči pred
križem in se z velikim kamnom bije po prsih, poleg križa je lobanja, za
svetnikom pa knjiga. Kartuzijani so torej za stranska oltarčka dali — sebi
v z gled — vprizoriti tri sv. samotarje : Jeronima, Hugona in Magdaleno.
Hugona so posebič zato zbrali med svetniki svojega reda, ker so ne¬
kateri mislili, da je bil Hugon med tistimi kartuzijanci, ki so prvi prišli
iz Francoskega v Žičko kartuzijo in da je bil šele od tod pozvan na An¬
gleško. Vendar pa znamo sedaj, da je bil naravnost iz Večje kartuzije tjakaj

1  Stepischnegg, 1 . c. str. 60.

2  Dotična listina se glasi: „Sebastianus Dei et Aplicae sedis gratia Episcopus

tonoviensis notum facit, quatenus Anno dni Millesimo quiDgentesimo primo die vero

4 u arta mensis Junii consecraverit in Capella B. V. Mariae non longe a Monasterio de
Seitz ord. Cartusiensis unum altare ad honorem sanctae et individuae Trinit3tis et omnium
- anetorum et aliud altare ad honorem Sancti IIieronymi Doctoris eximii et Sancti Hugonis
‘Piscopi ejusdem Ordinis et Sanctae Mariae Magdalenae includendo in eis reliquias
sanetorum Martyrum Ermachorae et Fortunati, Laurentii, Pelagii et undecim Millium

ugin um  Q uae  Altaria. devote visitantibus de omnipotentis misericordia Dei et beatoium
e hi et Pauli Apostolorum eius auetoritate confisus, vigore episcopatus sui dies quadi a-
emta  et ex officio suffraganatus in diocesi Lavbacensi, quo fungitur, alios XL dies de
jniunctis eis poenitentiis misericorditer in dno relaxat. Joannes cancellarius de mandato .

1 e pis Sch\vandnerjev.

12

178

poklican. Za epistelsko stran pa je bila narejena slika Z veli  car  j a n«
oblakih, s križem v levici, trikotnim sijajem okoli glave in golobčkom
sv. Duha. Ker je nad Zveličarjem bila slika sv. Magdalene, ne vemo, kje je
bila podoba Boga Očeta, saj je bil oltar posvečen sv. Trojici in sv. Magdaleni.
Mogoče, da trikotni sijaj zastopa tudi Očeta, viden pa postane edini Bog Sin, ker
je le on človeško podobo nase vzel. Ako je ta razlaga resnična, bi imel ta
način predstavljati sv. Trojico neko vzporednost v stari grški cerkveni
umetnosti, kjer Bog vse delovanje na zunaj vrši v podobi Boga Sina. On
vstvari svet in prvega človeka, govori z Noetom in očaki. Naša neobičajna
slika bi imela neko dogmatiško podlago.

Priprosti krstni kamen  nosi letnico 1782. Bil je torej še tisto leto
narejen, ko se je po odhodu kartuzijanov (spomladi) ustanovila v samostanu
župnija in je izprva stal v gornji cerkvi. Iz tega tudi sledi, da kartuzijam
niso izvrševali nobenega dušeskrbja, ker niso niti krščevali otrok svojih
podložnih.

Tudi prižnica  je novo in priprosto delo, nekaj posebnega je le star
kip sv. papeža Gregorija Velikega na vrhu. Ta vedno tarnajoči in bolehni,
a izredno delavni in podjetni starček bo pač malokje služil kot vzgled pridi¬
garja. Vendar mu to jako dobro pristoji, saj ni od nobenega cerkvenega
govornika toliko pridig v brevirju ko od njega. Sicer pa je prišel na streho
— ker ni bilo drugega primernejšega kipa.

V zakristiji je več predmetov od kartuzijanov. Omarica za oblačila
ima 12 predalčkov zaznamovanih s črkami A do L, kakor so tudi celice
nosile te črke. Vsak mašnik je torej imel svoj predalček za naramni prt in
kelihov prtič, kakor je še sedaj na Laškem navada. Priprosta omara ne priča
o kakem bogastvu samostana. Lepši je ornat  s pluvialom iz belega, z zla¬
tom in svilo vezenega damasta ter z dalmatikami, ki imata stranski polji B
enakega damasta, srednjo progo pa modrosvilnato in krasno vezeno. Tukaj
se menjuje belo slakovo cvetje in srebmoresnato klasje z belimi cvetličicami
in večjimi rujavkastordečimi cveti. Spredaj pa se vrstijo rdeči klinčki in
pelagonije. Mogoče je tudi antependij  (200:50 cm)  še iz XVIII. stol. V
sredini se blišči zlato Marijino Ime med sedmerimi zvezdami, ob straneh pa
se razpletajo krasno z volno vezene in tupatam z zlatimi ploščicami posejane
cvetlice in listje.

Nekaj sto korakov od cerkve proti vshodu stoji lesen križ ob stezi in
sicer neki na mestu, kjer je bila prej 2—2'/ 2  m  debela lipa, zasajena, koso
Turki prvič prišli v kartuzijo.

V Špitališki župniji leži tudi Žička kartuzija, a radi množine spome¬
nikov in obširne zgodovine bomo o njej razpravljali v posebnih poglavjih-

XV. ŽIČKA KARTUZIJA
A. SPOMENIKI.

Slovstvo. Chronicon Carthusiense Petri Dorlandi  cum notis
Theodori Petrei. Col. 1608. — Disciplina Ord. Carth. 1703 (iz dela Annales
O. Carth., Correriae, 1687). — G...  r. Die Klosterruinen von „Sajc“ (Der
Aufmerksame 1855). -— Graus,  Die alteste Karthause Deutschlands (Kirchen-
schmuck 1872) ter Karthause Seiz und Prior Stephan Macone (Kirchen-
schmuck 1904). — Guigo  de Castro, Consuetudines Carthusienses, Migne,
Patrologia latina tom. CLIII. — C. Haas,  Opis razvalin v Mitteilungen d.
Zentr. Kom. f. Kunst- u. hist. Denkmale 1856. — Heimbucher,  Die Orden
und #  Kongregationen der kath. Kirche. Paderbom, 1907. — J a n i s c h, Topo-
graphisch-statistisches Lexikon v. Steierm.,Graz 1882 (O razvalinah naše kartuzije
v vezku III, 895). — Kalchberg,  Griindung der ersten Karthause in Deutsch-
land (Steierm. Zeitschrift, 3 Heft). — Klein,  Geschichte des Christentums
in Oesterreich und Steiermark. Wien 1840. — Kollmann,  Der Graf von
Lauterbach in Gonobitz (Der Aufmerksame 1836). — Le Couteulx,  Annales
ordinis Cartusiensis ab anno 1084 ad annum 1429. Neu-ville-sous-Montreuil,
1885. — Luschin,  Die Siegel der steirischen Abteien und Convente des
Mittelalters. (MZK, XIX, Seiz p. 255). -— Mari  a n, Geschichte der ganzen
osterreich. weltlichen und klosterlichen Klerisey beyderley geschlechtes . .
III. Teil. 6. Band. Das Herzogtum Steiermark. Wien 1784. — Mayer,  Eine
Karthause in .Steiermark (Wiener Abendpost 1879) ter Beitrage zur Geschichte
der Karthause Seiz (BKstGQ 1886). — Mir a e us, Bibliotheca Charthusiana
s- illustr. Carth. Ordinis scriptorum catalogus. Coloniae 1609 ter Origines
Carthusianorum Monasteriorum. Col. 1609. — Mu c h ar, Geschichte des
Herzogtums Steiermark, Gratz, 1844. — Napotnik,  Einweihungs-Feier der
neuerbauten Pfarrkirche zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in
der Grazervorstadt zu Marburg. Marburg 1901 (Str. 76—106: Bruder Philipp,
der Lobsanger Maria in der steirischen Karthause Seiz bei Gonobiz). —
Knff,  Die Triimmer der Karthause Seiz in Steiermark, (Oesterr. Morgenblatt
1837). ■— Pusch in Frohlich,  Diplomataria sacra ducatus Styriae, Viennae
1756. — Reichenlechner,  Der Karthauserorden in Deutschl. Wiirzburg 1885.
~~ Schmutz,  Historisch-topographisches Lexikon von Steiermark, Graz
1822. -— Seidl,  Deutschlands erste Karthause (Wiener Zeitschrift 1835). —
Slomšek,  Otokar V, štajerski mejni grof, ustanovnik Žičkega samostana
kartuzijanskega na Slovenskem (Drobtinice 1862). — S o mr ek, Zajčki sa-

12 *

180

mostan pri Konjicah (Dom in Svet 1895). — Stepischnegg,  Das Kar-
thauser-Kloster Seiz, Marburg 1884. — Trstenjak,  Spomin na kartuzijan¬
skega meniha (Novice 1881; ponatis v Lapajne,  Politična in kulturna
zgodovina štajerskih Slovencev, Ljubljana, 1884). — Wolf,  Die Aufhebung
der Kloster in Innerosterreich 1782—90. Wien, 1871. — Zahn,  Urkunden-
buch des Herzogtums Steiermark. Graz, 1875—1903.

Sl. 59. Tloris Žičke kartuzije. I—V. Dvorišča, a  Cerkev, b  Dvonadstropna kapela, c  I 0
kopališka kapela, d  Zunanja kapela, e  Klet. / Hodišče. g  Prehod iz dvorišča I '
h  Stolp nad potokom, i  Sedanji vhod. k  Krnica za vodo. I  Stanovanja. 1

Heimbucher (gl. zgoraj) našteje še nekatere knjige o kartuzijanskem
redu, a nekaterih, ki jih je pisatelj hotel rabiti, ni bilo dobiti v javnih avstrijskih
knjižnicah. Z druge strani pa pisatelj manj važnih del ni iskal, ker je hotel

1  Zapadm južni rondel, od katerega ni več sledu, bi moral stati bolj [na izven
(prim. tabl. 58). Sploh bi bilo želeti, da se strokovno vsa kartuzija zmeri,
nariše s tlorisi in preseki vseh poslopij. Nek'atere točke bi se mor!al|e tuji
izkopati. Naši, posebno višje ležeči detajli so narejeni letna oko, razven koder smo
pristavili merilo.

181

podati  le  ogrodje za zgodovino naše kartuzije, za popolno iz-
crplenje gradiva pa je potrebno pred vsem izdanje vseh
iičkih listin in potem preštudiran j e vseh arhivalnih virov.
In tu je dela za leta ali pa za več moči.

Izmed  arhiv a lij je pisatelj predelal najprej  v c.  kr.  dvorni knjiž¬
nici na Dunaju  Schwandn er j e v katalog s popisi knjig in listin, ki jih
je dobila dvoma knjižnica za časa Jožefa II. iz odpravljenih samostanov.
Schwandner podaja  regeste od 328 Žičkih listin, knjig pa ne našteje

Sl. 60. Žička kartuzija. Zgoraj: Tloris cerkve. Črkam AB m C d g P

v sl. 61. Pri e je bil najbrž sedile. Ob desni: Tlons dvonadstropne k p ^

OH se je naredil presek v sl. 66. Pri / je bil ali vhod v grobmco, ^ P ^

napravili sedile na tem mestu) zveza s piez ieu J ' EF Dovale ali berilnik.
Spodaj: Rekonstruiran tloris prvotne cerkve v prehodnjem slogu. Er

Merilo 1 : 600.

skupno, kakor pri nekaterih samostanih, in le pri nekaterih, kjer je dosta\ il
inie Žičke kartuzije kot prejšne lastnice, se da dognati njih provenienca. O
teh knjigah bomo poročali pozneje. C. kr. hišni, dvomi in državni arhiv
ltna  več pisem, poročil in zapisnikov o naši hiši za dobo 1564 1595. V

Gradcu ima c. kr. namestniški arhiv  akte o odpravljenju samostana
G 1782, katalog knjižnice iz leta 1573, ki se je nahajal tam še pied nekaj
leti , se sedaj ni dal več najti. Vseučeliška knjižnica  ima kartuzijansko
knjižnico, tiskane in rokopisne knjige, nekatere tudi z zgodovinskimi noticami
0  kartuziji (Fol. 640). Zapisnika o vseh knjigah, ki so prišle iz naše kartuzije, pa
aiso svoj čas sestavili. Vse žičke listine pa shranjuje sedaj dežel  ni  a r hi  v v
Gradcu, ravnotako tudi osem zvezkov »specialnega žičkega arhiva". Listin pi-

1&2

satelj ni predelal, ker jih predelati, se pravi jih izdati, od specialnega arhiva
pa je pregledal prva dva zvezka, ki obsegata raznovrstne akte iz konca ,
xvn.—XVIII. stol. o davkih, tožbah in pogodbah. Tukaj se nahaja tudi zbirka
nariskov in notic deželnega arheologa C. Haas-a, ki je 1. 1852 študiral stavbo
naše kartuzije. Neverjetno veliko gradiva za leta 1564—1595 se nahaja v
arhivu Runske opatije  pri Gradcu. Z veliko pridnostjo ga je v roko¬
pisnem katalogu izcrpil in zbral v regestih knjižničar P. A. W e i 6. Nekaj aktov

Sl. 61 . Žižka kartuzija. Na levi:  Presek cerkve po dolgem po črti AB (glej tloris sl. 60 ),
tako da se vidita prvi dve svodni polji južne stene od znotraj z baročnimi podboji l  in
z ostanki baročnega pevskega kora (pri r  obok, pri s dolbina v steni za ograjo). Na
desni:  Presek cerkve počrez po črti CD. Stari zid sega do črte mn  ; pod njo je vrisan

obok prvotne cerkve.

za novejšo dobo ima tudi Zgodovinsko društvo  v Mariboru. Pisatelj
je pora i tudi urbar kartuzijanskih posestev v Žički vasi iz 1. 1810 in davčno
3 ; f pri0rja iz L 1542 > ob °je po prepisu dr. J. Pajeka  in pa

L 0  ° C ezu P ni J e j pisano od M. Sl ek ovca  s kronologično razporejenimi
StfpLchnegg iM) n ° **** kaituziie  na  P odla gi domačih virov (Marian, Muchar,

dobo j v" a - f čko  k^tuzijo še treba iskati gradiva za novejšo

haiaio ali v rI  eCJ1 artuziji na  Francoskem, katere arhivi se sedaj na-
nižjeavstriiski arv' 0 ! 11 &  * V L y onu ’ P otem v  tistih arhivih Avstrije (Dunaj,
kamor so m-išlp , V ’.. v nomost ’ Ljubljana, Praga, Brno) in Nemčije (Monakovo),

Pisovali s fovariš j T Ce u° dpraVljenih kmU ^ menihi so si do-

potem v arhivali/ h a  • samostanib  n - P r - v Gamingu na Nižje Avstrijskem,
prda” niihf, ? ^  S ' a "° V v Grad “. J« bil Žižki prior kot

samostan spadal nod f V razmh furlan skih arhivih in v Gorici, ker je
pri raznih kraje^ 0 !!^^?*^^? P ° tem goriške g a  nadškofa, slednjič
sodnije (tam n nr i P  i- JCr S0 artllvali j e  celjskega okrožja, konjiške

• P • J artuzijanska zemljiška knjiga iz 1. 1769) in nekdanjih

183

kartuzijanskih posestev (arhiv kneza Windischgratza v Konjicah). Da je
slednjič tudi v vatikanskem arhivu v Rimu precej snovi, se razume samo ob
sebi, posebno smemo kaj pričakovati za dobo 1564—1595. Navzlic taki mno¬
žini gradiva, se pisatelj lahko tolaži, ako ni mogel več storiti, kakor da je
v razmerno kratkem času napisal ogrodje zgodovine Žičke kartuzije.

1. Ime in legenda.

V ustanovni listini (1. 1165) se okraju, kjer
se naj postavi kartuzija, tako-le govori 1 : »Nahaja
se okolica, ki se navadno Konjice imenuje .., kjer
leži od višjih hribov obdano in za (kartuzijanski)
red najbolj primemo posestvo . .“ To posestvo
še torej ni imelo svojega imena, spadalo pa je
po legi in po lasti (last Konjiških vitezev) pod
Konjice. Kartuzijam pa so svojo naselbino krstili
„Dolina sv. Janeza“ 2 . V drugi žički listini (1173)
piše patriarh oglejski Ulrik o kartuzijanski cerkvi,
da leži v Dolini sv. Janeza v Posavinju, v tretji
listini (1177) govori papež Aleksander III o kar-
tuzijanih, bivajočih v Dolini sv. Janeza, v četrti
(1182) pravi vojvoda Otokar, da je njegov oče
„menihe namestil v kraju, ki se sedaj imenuje
Dolina sv. Janeza“ in on jim podeli vas z imenom
Žiče (Sitz), ki leži v njihovi bližini. In že čez
tri leta (1185) govori isti vojvoda o naših kar-
tuzijanih kot o bratih v Žičah (fratres in Seitz).
Odsihdob ima samostan dve imeni, prvo po patro-
ciniju samostanske cerkve, drugo po posesti vasi.
Edino prvo ime rabijo v letih 1185, 1195, 1202,
1206, 1207, 1213, 1228 in 1241 papež, krški škof,
vojvode Štajerski, Konjiški in Vojniški gospodje,
edino drugo ime pa se nahaja v letih 1234, 1235,
1237, 1243, 1245 in 1257 v listinah papežev, pa¬
triarha, deželnega kneza, krških škofov in Roga¬
škega gospoda. Iz letnic se vidi, da je približno
1- 1230 v rabi prvi izraz, od tedaj pa drugi, a še ne izključno. Največ-
* <rat  so oba izraza združili rekoč ,,Dolina sv. Janeza v Žičah" (1186 Vallis
s - Joannis Sitse, 1202 Joannes de Seiz, 1227 in Sides scilicet Valli sancti
Joannis, 1229  claustrum Vallis sancti Johannis in Sishe, 1233 Uallis s. J. in
‘ eiti s, podobno 1234, 1235, 1240, 1243, 1247, 1254 in 1257).

SI 62. Žička kartuzija.
Krogovičje v vshodnem
( n a sliki zgornjem) in za-
padnem oknu.

1  Zalin, UB, I—IH.

j. , Kartuzije so radi imenovali po cerkvenem patronu z dostavkom „hrib“ ali „do-
R “ • Pred našo Dolino sv. Janeza so ustanovili že Dolini sv. Petra in Device Marije,
Pozneje p a n . pr. Veselo dolino, Vallis iocosa, Freudental (Bistra na Kranjskem).

184

Sklepčno je obdržal samostan edino ime, izpeljano iz vasi Žiče. A v
kakšni obliki! Čita se s črko i v korenu: Sishe (1229), Syces (1240),

Sitze (1186, 1243), Syces (1245), Sits (1235, 1257), Siths (1247), Siz (1237)
in Sic (1243) obenem  pa tudi z razširjenim ej: Seitz (1185), Seiz (1202,
1234), Seitis (1233) in Seits (1257), slednjič sta še dve spakedranki: Sides
(1227) in Ceyco (1235).

Ime Žiče je nosila izkraja vas (1182, 1306, 1375, 1392), pozneje tudi
samostan (že 1. 1185), a tudi potok (1306 die Seits) in hrib (1375 Seiczerperg).

V XV. stol. so pa začeli ločiti vas in samostan
s tem, da so k besedi Seiz obesili določujoč sa¬
mostalnik in tako je nastal Seizkloster in Seiz-
dorf  (1448, 1450, 1490). Prvi izraz so Slovenci
sprejeli od Nemcev in starejši ljudje še sedaj
govorijo „Zajcklošter“, beseda Zajčji samostan
pa je nova skovanka, ki sloni na prazni legendi
in je najboljše, da se pozabi 1 . Mi bomo govorilno
Žički kartuziji ali samostanu pri Žičah, ker o
kartuziji v Žičah ne kaže pisati, ker sta tekom
časa med Žičami in kartuzijo nastali na samo¬
stanskih posestvih dve vasi — Skedenj in Špitalič.

Bilo je potrebno, da smo tako natančno raz¬
pravljali o razvoju imena, ker z imenom je v zvezi
legenda o početku naše kartuzije. Prvikrat se je
natisnila ta legenda v XVI. stol. Štajerski vojvoda Otokar je neki na lovu
zagledal košuto izredne velikosti in bele barve in jo je brez vspeha zasle¬
doval. Ko je ves truden pod nekim drevesom zaspal, se mu je prikazal Janez
Krstnik in mu je zapovedal v imenu Božjem pozidati samostan na mestu, kjer
je izginila košuta. Lovci pa so slučajno spodili zajca, ki je skočil vojvodu
v naročje in zato jo je ta pozneje imenoval „Zajec“ 2 . Novejši pripovedujejo
ta dogodek nekoliko drugače. Otokar je na lovu utrujen zaspal. V sanjah se
mu je pokazal Janez Krstnik v halji, kakoršne je videl nekoč pri kartuzijanih,
ki jih je obiskal v Delfinatu. Ko se je zbudil, je našel zajca v naročju, ka¬

st. 63. Žička kartuzija. Vol
kot znamenj e sv. evangelista
Lukeža. Sklepnik iz cerkve-
vega oboka.

1  /e 1. 1672 (28. VIII.) se čita v konjiški krstni matici pravilni izraz : „V sishkem
Klostre". Da prihaja samostansko ime od vasi Žiče, je prvi trdil štajerski zgodovinar
Aquilinus Cacsar, njemu so sledili skoro vsi novejši pisatelji (Prim. še Napotnik, Ein-
iveihungs-Feier der neuerbauten Pfarrkirche zur HI. Maria . . . . zu Marburg 1901,

p. 83). Jezikoslovno razlaga ime Štrekelj v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1906,
str. 63.

Naše ime Žiče ima pobratime po svetu, katerih imena so se podobno izpreminjala-
Gomjcštajerski kraj Seiz se 1. 1145 imenuje Sits, 1. 1160 dvakrat Sitse, od 1. 1230 na¬
prej pa že s podaljšanim i: Seics, Seits itd. (Zahn, ONB, 459). Zeitz pri Merseburgu se
izkiaja zove Ciza, Zisa (967), potem Zicz (1123), slednjič Zeicz (1484), prvotno pa se je
glasilo Ziča kakor slavni srbski samostan Žiča. (Imamo tudi Žiče na Kranjskem pd
Kamniku, Zič, nemški Sichs, na Češkem in Žice (ali isto ko Žiče?), nemški Schutzcn, v

Slnv onrirahl

2  Le Couteuk, 1. c. II, 214, ki
Haeftena.

navaja pisatelje Lazija (XVI. stol.), R. Hay-a

185

mor je pribežal pred psi in lovci. To je imel za znamenje, naj ustanovi
kartuzijanski samostan in ga imenuje po zajcu 1 .

Ta lovska legenda je plemenitega izvira! Njen prvi del — lov izredno
velikega jelena — je iz grške legende sv. Eustathija 2 . Latinci so potem ta
dogodek prenesli na sv. Eustahija, ki se je kot pagan imenoval Placid. Ravno-
tako se nahaja pri sv. Hubertu, pri sv. Feliksu Valeškem in pri sv. Julijanu
Hospitalitu. Vsi ti svetniki zasledujejo jelena, slednjič pa se ta obrne in med
rogovi se prikaže križ, iz kterega Kristus govori (pri Evstahiju in Hubertu),

Sl. 64. Žička kartuzija. Pogled od zapada.

ali

pa ima križ značilno barvo (pri Feliksu) ali pa jelen sam izpregovori
.Pri Julijanu) 3 . Prvi del naše prvotne legende je torej orientalskega izvira,
frugi del pa je domač proizvod in je nastal iz krivega umevanja besede
jrizkloster. Pozabili so, da ima ta izraz svoj vir v nemškem izgovoru besede
^e, ampak izvajali so ga od slovenske besede zajec in so za to ustvarili

1  Stepischnegg, 1. c. p. 1. — Kollman pa piše, da so se Otokarju prikazali v sanjah
evica  Marija, Janez Krstnik in sv. Bruno (Der Aufmerksame 1836). Zanimivo bi bilo

zasledovati Žičko legendo v zgodovinskem razvoju ali vsaj v izročilu novejših stoletij.
Om. Je Drobtinice 1862 ; Miraculosa Seyczensis Carthusiae fundatio, 16 str. 2 °  iz dobe
d 1~ XVI11 ' stok v dvorni  knjižnici (BKstGQ 1864, 41) in ravnotalco liste 1-5 v ko-
e  su 640 graške vseučeliške knjižnice.

2  Migne, Patrol. gr. CV, col. 381.

3  Tudi češkega sv. Prokopa najde knez Ulrik zasledujoč izredno velikega jelena

•Sahvt s P iV ki - da pušžavnik knezu piti ’ se spremeni v vino - Alban - Butler > Vies des

186

primerno legendo. Take stvari sc izkraja le ugibajo,  potem se pripove¬
dujejo, na to trdijo in slednjič kot nekaj častitljivega verujejo. Ako bi smeli
sklepati iz oblike samostanskega imena Savetz (1312) in Seyetz (1313 in 1485),,
bi mislili, da se je gojila ta razlaga že začetkom XIV. stol. 1

V novejši dobi se je legenda ovekovečila tudi s spomeniki. V sredi
med Špitaličem in kartuzijo so postavili v XVII. stol. običajni križ ali steber
s kubično glavo in na njem se je še pred kratkim videla legenda v sliki 2 ,
za zakristijo pa so dali iz kamna izklesati sarkofag s podobo spečega Otokarja,
ki ima zajca pod pazduho. Dandanes ni ne enega, ne drugega več. Križ so
predelali in pristavili zraven kapelico, sarkofag pa so prepeljali v Runski
samostan pri Gradcu.

2. Stavbe.

Kartuzija obstoji iz precejšnje skupine poslopij in razvalin, ki se deloma
še vidijo, deloma pa že spijo pod travo, grmovjem in drevjem (sl. 59 in tabl.
49). Zato jo je težko popisati. Mislimo da bode najboljše, ako začnemo z
najodličnejšo stavbo, s cerkvijo, potem pa nadaljujemo z drugimi poslopji in
pri vsakem povemo, kako izgleda dandanes, kakšno je bilo 1. 1782, ko so
ga zapustili kartuzijani, in slednjič, v kateri dobi je bilo pozidano. Ako bomo
na ta način vsako poslopje posebej analizirali, nam bode mogoče ob koncu
priti do celotnega pregleda vse kartuzije pa tudi dognati zgodovinski razvoj
njenih stavb.

a)  Cerkev sv. Janeza Krstnika

je dandanes zapuščena razvalina brez strehe in oboka, brez tlaka in oprave,
nrpnlpt ^ ^ da ’ Že Več i ] del sev eme stene se je sesul, južno steno pa

t ?.T J m  f notra j š° st br šljan }  jo drži skupaj in - razjeda, dokler
JI" tudl n j e v nekl  dan strmoglavil na tla. Nekdaj pa je bila to krasna
rrpzhitpr'; S  T, Ca  “ edinega ’ enotne " a in  °d nobenega slavoloka razdeljenega
križnih ° ga  “?• m '  Šlr0ka 8 m ’  visoka  P a 16 m  (sl- 60). Krilo jo je čvetero
tremi stran’ ni  ■ P ° J tab ^' ° 5 ^ * n na  vshodu, kjer se je stavba končala s
eruškovim n 3 ” 1 «! ° Smer0k0tnika ’ Je bil  Peterostran križni svod. Rebresa z
nikov Svpti T ° m . so dcb ki obok in so neposredno rastla iz stenskih služ-
Trodeino ‘ n  “ Je . “ sipavala v cerkev  skozi šestero visokih oken (sl. 61).
lužna dvodpln ^ pi0ce ^ u Je  ’ mebj  krogovičje v podobi srca sestavljeno,
okno o7 s tl ° kna 80 imela po en  P ri P ros t krog v krogovičju, le tretje
okno z dvema / 1°^* P ° d ° bo srca ’ na i bogatejše pa je bilo vshodno trodelno
s^eni 7 4 Cnim ČetiriliSt0m ’ Čigar listi  Pa so bili zopet za~

Rebresa in sluznih-i” so  ' <) nuc ’ enj ' en! z  znanimi gotskimi nosovi (sl. 62).
v premeru! sp Z  ^ , 1 P ° barvam ’ v  velikih sklepnih kamnih (66 c*

so sledile podobe % !ingela na ie VZh ° dn r P ° d ° ba jagnjeta 1  j ’ Kri stusa, potem
- g  ’ va ’ vo l a In  orla kot znamenja štirih evange-

1  Kako so si samostani tvorili
Kloster in Krain o Zatičini.

2  Stepischnegg, 1. c. p. 1.

o svojih početkih legende gl. n. pr. Milkovič*,

Die :

187

listov 1 . Vol je še vzidan vj zunanji steni južnovshodnega poslopja ob potoku
(sl 63). V kapah med rebresi pa so bile gotske freske »kerubinov, serafinov,
kneževstev, prerokov, spoznavalcev, mučenikov, apostolov itd.“ Obok, ki se
kakor pozemeljsko nebo sloči čez stavbo, je bil torej menihom podoba sv.
nebes s Kristusom, evangelisti, angelskimi kori in skupinami svetnikov.

Sl. 65. Žička kartuzija. Podrobnosti iz cerkve, a f  sprednji južni sklepnik ^

v večjem merilu narisanimi okrajki, b’  romanski okrajek, g  konzo a v  ’ u ( - ta
in spodnji konec služnikov v ladji. I Spodnji sklep služmkov v« sklepu U
detajl po Haasu). k  Presek romanskega okna in k’  profil enega W
oknu porabil kot gradivo. I  Podnožek in glavica baročnih pilastrov j

V cerkev so vodile na

,::r; i a «

je bila nekoč lepo prirezana proga malte a i  om ,

kakor bi bila kamnita fasada preprežena * gosto. “ z  id vi-

str ani so cerkev ščitili krepki podporniki, na n]1 ™ 1-oncu gospodoval
soka okna (sl. 64). Nad strmo streho pa je na v shod .  T  | P je  bila
osmerostrani nastrešni stolpič s kupolnato baročno streho .
stavba, ko so jo kartuzijani zapustili.

, t\ u-ioe r)A  Velikonočno

1  Seidl je videl konja s perutmi (vola Lukezev g •),

in  Pa goloba sv. Duha (orla Janezovega !). pločevino pokrit 1. 1612 in zopet

2  Zvonik (turris templi) je bil vnovič pozi

1  »33; v njem je visel 2 stota in 10 funtov težek zvon.

188

A vedno ni bila taka. V južni steni se nahaja v prvem svodnem polju
iz opeke sezidan lok, v naslednjem polju pa ravnotako daleč narazen stoječi
baročni podboji s kamnitim lokom (sl. 61). Prostor pod loki je zazidan s
slabejšim gradivom, zunaj pa so stene med prvimi tremi podporniki do go¬
tove višine ometane in zbeljene. Naša loka sta bila torej vhodna loka za
dve stranski kapeli,  pozidani med podporniki.

Kdor opazuje južno cerkveno steno, bode opazil, da pri sredini oken
vskoči zid t. j. postane tanjši za približno 20 cm  in da gre tam okoli
cerkve gotski okrajek, ki manjka edino na treh stranicah prezbiterija.
Do tega okrajka segajo torej krepkejši zidovi prvotne kartuzijanske
cerkve  (sl. 61). Kdor študira stavbo natančneje, najde še drugo za¬
nimivost. Pri gotskih obokih počivajo svodne kape na rebresih, rebresa
pa prenesejo njih pritisek v steno, ki mora biti zato ravno tam od zunaj
podprta. Oprogam in rebresom znotraj v cerkvi odgovarjajo zunaj pod¬
porniki. Pri naši stavbi pa ne! Znotraj so svodna polja približno enako
dolga (5 - 70—5 - 80 m\  in okna ležijo v sredi teh polj, ne pa v sredi med
podporniki ki so narazen za 560, 510 in 440 cm,  torej vedno manj proti vshodu;
potem pa še ostane od tretjega podpornika proti vshodu 8 m  starega zidu
t. j, ravnotoliko, kolikor je znotranja širina prezbiterija (sl. 60). Zadnje svodno
polje prvotne cerkve je bilo torej kvadratično. Trostrani sklep sedanje cerkve
ni prvoten, ker mu manjka že prej omenjeni okrajek v sredini oken, potem
ima podstavek (Sockel), ki se sicer nahaja le pri fasadi in ta podstavek leži
tako visoko, da se iz njega da sklepati na poznejšo stavbeno dobo 1 . Vshodni
zid prvotne cerkve je bil torej najbrž ravna stena. K stari cerkvi spadajo

tudi podporniki na južni strani. Pri prvem je to očitno, ker ima še romanski
friz iz križcev (sl. 65 b), pa tudi pri naslednjih treh je najnižji podstavek
romanski in v sredini oken imajo vsi štirje isti, sicer neobičajni okrajek.
Ako je prvotna stavba imela podpornike, je imela tudi obok. In s tem je
njena podoba gotova. Prvotna cerkev, ki so jo kartuzijani p°'
stavili, je bil okoli 26 m  dolg in 8 m širok ter 10 m  visok
prezbiterij, svoden s štirimi križnimi polji, od katerih je
bilo vshodno kvadratično, s petimi podporniki na jugu  (sl.60
»podaj). Prvotna cerkev ni bila torej v romanskem slogu zidana, kakor se je
dosihdob mislilo, ampak v prehodnjem 2 .  Še ohranjena prvotna cerkev v
Špitaliču ji je bila čisto podobna, edino z razločkom, da je špitališka stavba
bolj bogata (n. pr. atiška baza okoli in okoli cerkve), ker je bila namenjena
za goste, potem, da je bila za dve svodni polji krajša in slednjič, da se je
ločila v prezbiterij in ladjo t. j. v prostor za Bogu posvečene in za posvetne
ljudi. Med zadnje so spadali gostje posvetnega stanu n. pr. vitezi in delavci.

1  Ravna sklepčna stena je običajna v sodobnih cistercijanskih stavbah. Marsikdo se
bo čudil, da naš trostrani sklep nima podpornikov, ako je res postavljen v gotski dobi-
A tudi sosednja dvonadstropna kapelica nima podpornikov v trostranem sklepu, čeprav
govori iz vsakega njenih členov gotika. V prezbiteriju ni bilo treba podpornikov, ker je
edmo srednje okno v njem, sosednja polja pa služijo kot protiopore.

2  Omeniti je še romansko okno v naši cerkvi (sl. 65 k).

189

V zgornji samostanski cerkvi pa je vsa cerkev prezbiterij — je kor za
menihe in kor za konverze 1 , za lajike pa v njej ni prostora.

Obadva kora je delila izkraja najbrž navadna, pri kartuzijanih običajna
ograja, prior Peter (1314—1328?) pa je pozidal mesto nje gotski berilnik (lectiona-
rium) na slopih in obokih 2 . Podoben je bil našim pevskim korom, med tem pa ko
so ti pritisnjeni k fasadni steni, je berilnik kakor kak most šel svobodno čez
cerkev od severne do južne stene (sl. 60 spodaj). Nanj so vodile iz prezbiterija
stopnice, da sta mogla subdiakon in diakon priti nanj, kadar sta pri slovesnem
opravilu čitala list in evangelij. Na njem so stali tudi pevci, ki so peli mašne
tekste iz psalmov in angelski spev gloria. Ker se gloria imenuje grški oaija,
se je berilnik v naši cerkvi imenoval doxale. Ker so angeli zaščitniki in
vzorniki Kristusa ljubečih pevcev, je bil vrhu berilnika tudi oltar Vseh an¬
gelov, oltar Marijin pa je bil najbrž pod njim in se je na njem služila sv.
maša za brate, katerim je berilnik zaprl pogled na glavni oltar. Včasi je
berilnik bil zapahnjen z durmi, kakor je to še dandanes običajno pri grškem
ikonostazu. Pri povzdigovanju so vrata odprli in strežnik je prižgal posebno
svečo, da so mogli v ladji stoječi videti presveto Rešnjo Telo. Naš berilnik
je ostal več sto let v rabi. Odpravili so ga najbrž, ko so pozidali pri
velikih vratih pevski kor, ki je počival na slopih in baročnih obokih. Tedaj
(1. 1651) so premestili tudi oltarja Device Marije in Vseh angelov in sicer
so jih postavili v ladji. L. 1651 sta bila vnovič posvečena, Marijin na čast
njenemu rojstvu. Pod priorjem Janezom Serpentinom (1639—1663) pa so po¬
zidali med prvimi tremi podporniki dve kapelici, v katerih sta se posvetila
3- 1640 oltarja sv. Ane in Vseh Svetnikov.

Prvi očetje so torej cerkev postavili, začetkom XV. stol., ko je bila
Žička kartuzija sedež generalnega priorja, so jo gotizirali 3 , v sredini XVII.
stol., ko je vnovič ustanovljeni samostan zopet začel razcvetati, so jo baro¬
kizirali. Vsak polet in razcvet verskega življenja je vtisnil tudi cerkveni
stavbi svoj pečat.

Oltarjev v cerkvi nobeden obiskovalec zapuščene stavbe več ni videl.
Ako si hočemo o glavnem oltarju ustvariti neko sliko, se moramo oglasiti v h ran-

1  Občni zbor iz 1. 1276 govori o „chorus monachorum in chorus convcrsoi um. Le
Couteuk IV, 324.

2  (Petrus) construxit ecclesiatn id est superiorem chorum in medio ecclesiae (Doxale
v ocant), ubi duo altaria videbantur. Stepischnegg, 1. c. p. 35. Splošno o meniških in po-
sebe i 0  kartuzijanskih stavbah razpravljajo: Schlosser,  Die abendlandische Klostei-
^iage des frtihen Mittelalters, 1889; Hager,  Zur Geschichte der abendlandischen Kloster-
® nIa 8 e v listu Zeitschrift fUr christliche Kunst, 1901; Arntz,  Die Karthause zu Koln in
“augeschichtlicher Hinsicht (Zeitsch. f. chr. K. 1894 ); Viollet-le-Duc,  Dictionnaire

e  1 Architecture, vol. I. p. 241: Architecture monastique.

3  V občnem zboru 1 . 1397 so določili, da se naj po vseh hišah rimske obedience
Pobirajo milodari (charitativa subsidia) za popravo razvalinaste in preperele (ruinosa et
Putrida) Žičke kartuzije. Le Couteuk, VI, 53 . Za XV. stol. govori tudi srcu podobno
Kr °govičje v dveh oknih in poznogotska kamnoseška znamenja (sl. 71 b). Naša gots'a
^ a\ ba je torej sodobnica nove kartuzijanske cerkve v Pleterjah na Kranjskem, ki je ua

ozidana 1, 1407  (Avsec v „Četrto izvestje društva za krščansko umetnost , ju jan,.
907 - Str. 48—52).

190

kolovem, kamor so ga okoli 1.1789 prenesli 1 . Sedanji glavni oltar je delo Jožefa
Vrenko, kipe istega mojstra pa je predelal graški podobar Jakob Gschiel,
ostanki prejšnjega glavnega oltarja se pa nahajajo na podstrešju. Štirje kipi
v naravni velikosti: Sv. Caharija, sv. Elizabeta z Janezkom, sv. Joahim in
sv. Ana z malo Marijo Devico so kot sorodniki gotovo stali ob straneh sv.
Janeza Krstnika (ki pa se ni ohranil) v glavnem oltarju. Nastavek je imel
torej stebrišče z atiko. Kakšna je ta bila, ne vemo. Mogoče spadajo k njej
štirje zaviti stebriči in pa manjši kipi sv. Barbare, sv. Lucije in dveh kartu¬
zijanskih svetnikov. Gotovo pa so stale na velikem oltarju štiri doprsne po¬
dobe, ki predstavljajo sv. Petra in sv. Pavla ter Janeza Krstnika in Evangelista.
V prsih imajo vdelane škatljice za relikvije. Relikvije pa se stavijo na oltar
in se pri slovesnem opravilu počastijo s pokajenjem. V eni teh doprsnih
podob je bilo voščeno Jagnje Božje (Agnus Dei), posvečeno od papeža Ino-
cencija XIII., ki je bil izvoljen 1. 1721, dne 28. maja, umrl pa je leta 1724,
dne 7. marca. Prvo leto, ko obhaja novi papež Veliko noč, blagoslovi take
voščene podobe in potem vsakih sedem let. Inocencij XIII jih je torej bla¬
goslovil edino 1. 1722. Naš doprsni kip in obenem ves nastavek je torej iz¬
vršen po tem letu 2 .

Nekateri izmed frankolovskih kipov so za rokokoslog naravnost izvrstni.
Najkrasnejši je pač kartuzijanec v habitu in pluvialu, s stigmati na rokah 3 .
Ekstatična molitev prešinja vse njegovo telo (tabl. 56). Nagiba se na levo,
nehote razpenja roke in razprostira prste, z navzgor uprtimi očmi pa gleda
in uživa božjo prikazen. Bolestna radost mu sije iz obraza. Tehnično je
ravnotako dobro izvršen sv. Caharija. On je veliki duhoven, s kapo na glavi
in s kadilnico v levici, z desnico pa je držal za lanček koncem kadilničinih
verižic. V Najsvetejše je vstopil — ali okoli usten mu igra običajni rokoko-
smehljaj. Duševno ga torej kartuzijanski ekstatik daleč prekosi. Prav dobre
so tudi štiri doprsne podobe. Oltar sv. Križa s kipoma D. M. in sv. Janeza
v frankolovski cerkvi velja slednjič kot edini, še pokoncu stoječi oltar iz
kartuzije. A je dvomljivo, da je prvoten, ker se enak Marijin kip nahaja na
podstrešju, a v slabejši izvršitvi. Ali je morda ta kip starejši?

Na stenah naše cerkve so visele velike oljnate slike v okvirjih*, v
vshodnem delu so stale lepo izrezljane klopi s podobami serafi.no v mesto

jiurcnncne n.mncniung»o“"

1  Orožen, 1. c. VIII, 531. Prim. tudi mojo razpravo
aus der Kartause Seiz“ v Kirchenschmuck, 1905.

2  Neki drugi trikotni relikviarv Frankolovem s spominom na Andreja AvellinskeS
ki je bil 1. 1712 od Klementa XI. svetnikom prištet, je bil torej po 1.1712 narejen, ne 1
se pa, na katerem oltarju je bil nameščen.

3  Sv. Bruno (f 1084) ne more biti, ker je prvi izmed 41 znanih stigmatiziran
moških svetnikov sv. Frančišek Asiški (f 1228). Ali je morda blaženi Nikolaj Alberga
kartuzijan, škof bolonjski in kardinal (f 1443)? Delo zdravnika Imbert-Goubeyre, 1
stigmatisation et 1 extase divine, 1894, ki podaja seznamek vseh stigmatikov, nam
bilo dostopno.

Mogoče, da je v cerkvi visela 2 m  široka in 3 m  visoka slika sv. Terezije,
je sedaj v Frankolovem. Sveta karmeličanka kleči v prostorni dvorani, v kateri se
ozadju vidi poleg okna mizica s križem in Marijino podobo. Obiskala sta jo Marija
Jezus. Marija je pristopila od leve strani in ji polaga okoli vratu zlato, z dragimi ka»

191

poganskih herm na naslonjalih, začetkom stolov pa, torej približno sredi
cerkve, so vodila vratiča na prižnico 1 .

Kako se je vse to spremenilo, ko so odišli kartuzijam! Oltar so ljudje
odnesli v Frankolovo, ker jim ga je podarila vlada, slike so izrezali iz
okvirjev in so nastlali z njimi tla v žitnici 2 , tlak so razdrapali in z mramor-
natimi ploščami so potlakali hodnik v Windischgratzovi graščini v Konjicah,

Sl. 66. Žička kartuzija. Presek dvonadstropne kapele po
črti GH v tlorisu sl. 60.

mramornate stebre izpred velikih vrat pa so neki prepeljali v graščino istega
kneza, v Haasberg na Kranjskem, in slednjič so zvonik povezali z dolgo
vrvjo in možje, ki so stali v ladji, so tako dolgo vlekli, dokler se ni zrušil 3 !
Gotovo se je pri tem podrl tudi kos oboka. Res pravo barbarstvo .

b)  Dvonadstropna kapela*.

Ta zelo zanimiva in izredna stavba obstoji dandanes le iz oklepajočih
’ n  že zelo razdrapanih zidov ter je v pritličju za polovico zasuta (sl. 60 in

okrašeno verižico, Kristus pa stoji na desni in drži v rokah belo, z mladikami in cvetli-
oami pretkano zagrinjalo. Štiri angeli, ki obkrožajo to skupino, držijo razne simbole za
Sv - Terezijo: pero pisateljice, srce in puščico stigmatiziranke, ravnotako tudi žebelj in
slednjič lilijo device. Slika je iz XVIII. stol., morda naročena o priliki kanonizacije 1. 1621.

* Seidl.

2  Seidl.

3  Seidl piše, da je nevarnost, da se zvonik podere, Puff ga je videl že brez strehe

( n  °POr, neki oskrbnik pa ga je dal podreti na opisani način (po pripovedovanju g. Jan.
^idanšeka), da bi se kaka nesreča ne pripetila. _

4  Imenuje se tudi „prelatova“ kapela in „zakristija*. Sicer je v XVIII. sto . s uzi a
obojnemu namenu, ne pa izprva. Glavna zakristija je bila gotovo na severu t. j. na strani

192

66 in tabl. 54). Njen prvi del je bil kvadratičen prostor (s stranico približno
41/ 2  m),  dvakrat tako visok (okoli 9'/ 2  m ) ko dolg ter obokan s križnim
svodom; segal je skozi pritličje in nadstropje. Proti vshodu se je odpiral v
dve kapeli, spodnjo in zgornjo, od katerih je bila vsaka krita z enim pravo¬
kotnim križnim svodom in s peterostranim svodom. Na sklepnikih se je videlo
■Velikonočno jagnje in druge vzbokle podobe (Seidl). Spodnja kapelica je imela
v srednji stranici trostranega sklepa okno, zgornja pa na istem mestu pomol,
okno pa na sosednjem južnem polju, pod njim pa linico za mašne vrčke. S
V drugem nadstropju pa je bila obokana in za obrambo prirejena soba, kjer so j
se mala okna menjavala s strelnimi linami za puške. V stolpiču med prez¬
biterijem in kapelo je vodilo 30 stopnic v zgornjo kapelo, nadaljnih 25 pa
v obrambno sobo. V pritličju so v barokni dobi predrli južno steno in njen
ostali kos podzidali s segmentnim lokom, ki je vodil v proti jugu ležečo in
prizidano kapelo ali pa tudi zakristijsko shrambo. Pod tlakom kvadratičnega
prostora pa je štirikotna stara grobnica, obokana z banjo iz opeke in polj¬
skega kamenja. V njo se je prišlo po stopnicah poleg vhoda v kapelo.
Stopnice pa so sedaj razbite in grobnica je zasuta 1 .

Iz katere dobe je naša kapela? Oblika služnikov in rebres (sl. 67) go- j
vori za XV. stol., vrhutega se pozna, da je kapela prizidana k cerkvi, torej
poznejša ko njen trostrani vshodni sklep. Tudi vrata, ki jo vežejo s cerkvijo,
so predrta v starem zidu in poševno izpeljana, torej gotovo ne prvotna. Ker
se 1. 1421 omenjata oltarja sv. Ane in Vseh svetnikov, menimo, da sta naj¬
brž stala v naši kapeli; prvi v pritličju, drugi v nadstropju. Češčenje sv.
Ane je šele dovolil papež Urban VI 1. 1389, svetnica pa je veljala kot pri-
prošnjica za srečno smrt, zato so njene kapele najrajši stavili na pokopališčih.
Za nov patrocinij so kartuzijam pozidali novo kapelo na grobu svojega
ustanovnika. Dvonadstropne kapele so bile že od nekdaj priljubljene kol
grobne kapele. Naša kapela je torej mavzolej in obrambni
stolp.  Ali je na njenem mestu stala prej manjša kapelica, ne moremo reči;
s cerkvijo gotovo ni bila v zvezi. Ako je bil Otokar že izprva pokopan v
današnji kripti, potem je bila nad njegovim grobom gotovo stara, četudi mala
kapelica. Saj so tudi Konjiški gospodje imeli v kartuziji svojo grobno ka¬
pelico, pozidano 1. 1357. Ako pa so Otokarja šele v XV. stol. semkaj pre¬
nesli, potem se razume, da je naša gotska stavba prva na tem mestu in ni
imela predhodnic.

L. 1697 so postavili v tej kapelici spomenik Otokarju, svojemu usta-
novniku, in dokler so kartuzijam živeli v samostanu, so neki noč in dan na
štirih voglih te krste, ki je sedaj v Runi, gorele štiri sveče 2 . Ker pa je Otokar

samostana. Trditev, da je tukaj bila prvotna cerkev, se ne da dokazati^— Tukaj kal«* *
v refektoriju je bil po redovnem običaju mramornati la vab o. Eden, prav lepi, se še
nahaja v \Vindischgratzovi graščini. Puff je še videl (po prenosu Otokarjevim) v kap*
ostanke velikih krst (einige Triimmer geivaltiger Sarkophage), Seidl pa kamnito krsto
bi cz poki hala. V njej so nelu našli v XVII. stol. tri mrtvaške glave, obeh Otokarje' 1*
Kunigunde.

* Haas.

2  Drobtinice 1862, str. 86.

193

ustanovil (1. 1163) tudi korarski kapitelj v Borovljah na Gornjem Štajerskem
in so tamošnji korarji dvomili, ali je Otokar pri nas pokopan, je zahteval
njih zgodovinar Akvilin Cezar v Žički kartuziji dokazov na podlagi listin.
Kartuzijam so torej 1. 1762 odprli pred pričami grobnico in so po tridnevnem
delu našli dve glavi, večjo Otokarja V, manjšo Otokarja VI, in četrti dan
tudi kosti in glavo žene Otokarja V. — Kunigunde pl. Vohburg. To so za¬
beležili v svoji mrtvaški knjigi rekoč: „V zakristiji, prvem mestu naše usta-

Sl. 67. Žička kartuzija. Stavbinske podrobnosti iz dvonadstropne kapele, a  Stik med
služnikom in rebresi v spodnji kapeli, b  Nosiljka (konzola) in presek rebresa v zgornji
kapeli, c Presek oboknice v spodnji in d  v zgornji kapeli, e  Podnožni in venčni okrajek
na zunanji strani podmola v zgornji kapeli.

nove, je pokopan mejni grof Otokar, naš ustanovnik. s svojo visokorojeno
ženo Kunigundo. V ravnotistem • grobu leži tudi pod mramornim kamnom
Otokar, prvi štajerski vojvoda in sin našega ustanovnika" 1 . Leta 1812 je da!
nadvojvoda Ivan grob vnovič odpreti 2 . Počastil je ostanke in potem je dal
grobnico zopet zatvoriti. Ker pa je z 1. 1825 kartuzija iz državne lasti piišla
v  zasebne roke, so izprožili štajerski stanovi misel, da bi se naj ostanki
Prvega štajerskega vojvoda in njegovih staršev prenesli na bolj primeren
krnj in sicer v cistercijanski samostan v Runi pri Gradcu. Deželni odbornik
Anton grof Attems se je podal kot komisarij v kartuzijo. Vpričo njega so
otvorili grob, sestavili poseben zapisnik o pristnosti ostankov in so jih potem
odpeljali v Gradec. Razstavili so jih v deželni kapeli Joaneja. Dne 17. maja
so  Pa z zelenjem okrašeno krsto prepeljali v Runo. V Gradvveinu jih je
sprejela godba, pri samostanu pa prelat in podložniki. Ko so ostanke poko¬
pali v zakristiji, je sledila slovesna mrtvaška maša in odveza 3 . Spominski

1  Haas.

■ 2  Seidl.

2  Der Aufmerksame 1827, Nr. 63.

13

194

grob (Kenotaph), ki so ga iz kartuzije tudi prenesli v Runo, je prazna mra-
mornata krsta, dolga 218 cm,  široka 1005 cm,  visoka pa pri nogah 68 cm
pri glavi pa 101 cm.  Zgornja ploskev je torej poševna, povrhu tega je krsta
s stranico pri glavi in pri eni strani pomaknjena v kot zakristije in vzidana.
Tri vidne navpične lcrstine robove in pa sredino vidne podolžne strani za¬
znamujejo figure levov, med levoma pa je pri nogah grb Žičke kartuzije 1  in
grb štajerski — pokoncu stoječ panter. Na pokrovu se vidi Otokar V. spati
pod drevesom z zajcem pod pazduho. Časoslovni napis tega spomenika iz
1. 1697 se glasi:

hIC IaCet ottoChar MarChIo stVrIae
Ioanna kVnIgVnth ConIVnX et
ottoChar pIVs* * fILIVs

Ako sta bila tukaj prvotna oltarja  sv. Ane in Vseh Svetnikov, soju
odpravili 1. 1640, ko so pozidali obe kapeli med podporniki. Tedaj so naj¬
brž porabili dvonadstropno kapelo kot zakristijo. V zakristiji se je posvetil
(kdaj?) oltar sv. Jožefa,  vnovič pa (gotovo radi nastavka v rokoko-slogu)
dne 1. avg. 1. 1757 obenem z oltarjem sv. Brun  o na.  Oltar iz „prelatove
kapele" je kupil po odhodu kartuzijanov konjiški kirurg Jožef Framberger,
ki ga je prodal cerkvi sv. Nikolaja v Polju. Tam se je postavil dne 11.
aprila 1. 1792, odpravil pa 1. 1883. Sedaj ni več ohranjen. — Od sv. posod
Jz naše zakristije) sta v Kebelski cerkvi gotski kelih in nemškorenesanski
ciborij iz 1. 1636 (tabl. 38) 3 .

c)  Malo križno hodišče

olaustrum minor, galilaea minor) je bilo obdano od poslopij, ki so služila
skopnim  namenom. Prvotno se je na severu s cerkvijo stikalo pravo¬
kotno dvorišče s hodnikom na vseh štirih straneh. Po tem hodniku so se
sprehajali menihi, kadar so se smeli ob sobotah popoludne ali o praznikih
razgovarjati. Na vzhodni strani poleg corkvc je ležal ta hodnik pred za¬
kristijo, kateri je sledila kapiteljska soba in slednjič mogoče še priorjeva
celica*. Na zapadni strani pa je hodnik spremljal skupno obednico (refectoriuffl)i
jvuhinjo, klet in razne shrambe. Na severni strani pa se je malo dvorišče
vezalo z večjim, ki je bilo tudi od vseh štirih strani obdano od križnega
hodišča in je stalo sredi med celicami menihov. Tako so bila približno raz¬
porejena poslopja prvotne Žičke kartuzije. Iz zgodovine zvemo o njih skoraj
nič. \  kapitelju so menihi imeli skupna posvetovanja in so volili priorja. Tu

* ‘ Sa desni  jezdec (t. j. Otokar na lovu), na levi avstrijski požeznk.pas in črka S
= Sciz.

Drugi berejo po -vem EIVS, a to da isto letnico.

* Od drugih ccrk’ t  predmetov sta kipa v grobu ležečega Zveličarja in Žalostne
D. M. v Tinjah, križ (tal: 21), priprosta spovednica in tabernakelj (sedaj pokrov krstnega
kamna) pri sv. Kunigundi. Tam so bile tudi nekdaj orgije.

* Priorjeva celica je navadno bila sicer nekoliko večja ko celice drugih menihovi
a drugače enako razdeljena in opravljena.

195

je stal tudi oltar sv. Križa, o katerem čitamo, da je bil posvečen 1. 1290'.
pred oltarjem je bil pokopan še mladi in neoženjeni grof Friderik Celjski*.
Tudi pri drugih samostanih se večkrat čita. da so za odlične osebe izbrali
grob v kapitelju.

V Kolinu so kartuzijani na dvorišču malega hodišča pokopavali velike
dobrotnike. Najbrž je tudi v Žički kartuziji tukaj počival Leopold Konjiški,
ki je L 1219 želel biti pokopan v Gornjem samostanu (gl. str. 170), njegov

Sl. 68. Tloris celic (a  je zunanji hodnik, b  znotranji, c  stopnice
v shrambo, d  prva in e  druga soba, / hodnik ter g  vrt).
Merilo 1:200.

oče pa, ki je bil 1234 sprejet med kartuzijanske konverze, je bil med brati
pokopan v večjem hodišču. Z letom 1357 pa so si Konjiški gospodje Ortolf,
Henrik in Leopold postavili v kartuziji posebno grobno kapelico*, a že Ortolf,
W je tudi pozidal sv. Jakoba kapelo v Konjicah, je za svoj rod v njej izbral
počivališče in res leži tam v rodbinski rakvi (gl. str. 33). Soneški gospodje,
ki so se izprva davali pokapat v Gornjegrajskem samostanu, so se z letom
1377 prestavili v našo kartuzijo. Tukaj počivata prastarša celjskega grofa
Hermana I., namreč Ulrik Soneški in njegova žena Katarina Heunburška'.
Knialu po 1. 1335 je bil tukaj pokopan Henrik pl. Messenberg in še v XVII.
slok kot poseben dobrotnik Jurij Sibenitz z ženo 6 .

Pozneje so prvotno malo križno hodišče večkrat prezidali, kakor se da
sklepati iz Haasove rekonstrukcije. Vshodni trakt (zakristija in kapitelj) se

1  L. 1767, dne 2. avg. je celjski višji diakon Martin Bartholotti posvetil v malem
hodišču oltar sv. Antona Padovanskega.

* Najbrž sin Friderika IIL (f 1454). Že iz tega, da se povdarja, da je bil neozenjen,
-te razvidno, da ni bil kartuzijan, kakor je domneval Krones, Die Freien v. Saneck, v
tabli v dodatku, pač pa je dal postaviti tri celice za menihe (Marian, VI, 349).

* Le Couteulx, 1. c. H, 504.

* Krones, Die Freien von Saneck, I, 55—56. Ulrik je umrl pred L 1318.

5  Le Couteuls, IL 504.

13 *

196

1. 1810 že ne omenja več, v zapadnem pa je bila tedaj v pritličju klet za
40 štrtinjakov vina, v prvem nadstropju pa predsoba, kuhinja in shramba za
sadje in v drugem obokana žitnica brez oken. Seidl, ki je obiskal kartuzijo
1. 1835 piše, da je v prvem nadstropju več sob in na pol podrta, nizko
obokana dvorana, ki je s stopnicami v zvezi s pevskim korom. Ta vrata se
še sedaj vidijo (glej sl. 60 v tlorisu cerkve). Refektorij je bil torej nizko
obokana soba v gotskem slogu iz sredine XV. stol.; en podpornik na nje¬
govem čelu še stoji poleg cerkvene fasade (tabl. 51). Začetkom XVIII. stol.,
so napravili nov refektorij, najbrž koncem trakta, ki gre od stolpa nad
vodo proti severu, kjer je še (med e  in /) v nadstropju ohranjena polovica
dvorane s stropom iz izlikanih desk. L. 1717 so ga dali znotraj z deščicami
obiti in z lepo izrezljanimi stoli opremiti 1 * 3 . Blizu refektorija je bila tudi bol¬
niška kapela* z oltarjem Brezmadežnega Spočetja, ki je bil posvečen 1. 16511

Dandanes so vsa poslopja okoli malega križnega hodišča izginila. Na
njih mestu se vidi V^—2 m  visoka planota, vsa pokrita z rodovitno zemljo
in poraščena z grmovjem in nizkim drevjem, sredi katerega še tupatam stoji
po koncu ostanek starega zida. Ako bi se kopalo, bi se gotovo dalo do¬
gnati, kaka je bila stavba 1. 1783, ko so jo zapustili kartuzijam, pa tudi,
kaka je bila iz početka. Haas, ki je za svojo rekonstrukcijo (tabl. 50) na
več mestih zastavil lopato, piše o ostankih prvotne zakristije (kakor smo jih
mi imenovali): „Severno od prezbiterija je osmerostrano sklenjen prostor,
mogoče najstarejši del cerkve. Našli .so se namreč osmerostrani slopi iz po¬
horskega mramorja in konzole posebne oblike. Tukaj se bode kopalo. Tudi
je dvoje velikih oken odprtih v Cerkev, a so sedaj zazidana ... Kapeli po¬
dobna stavba na severni strani je zmes (Chaos) razvalin 4 ' 4 .

d)  Veliko križno hodišče

(claustrum maius, galilaea maior) je obdajalo veliko dvorišče s pokopališčem
in mrtvaško kapelico na sredi, okoli njega pa so bile razvrščene celice (hiše)
posameznih menihov. Kartuzijanski red je namreč združeval življenje eremi¬
tov, ki so živeli sami za se v puščavi, in cenobitov, ki so stanovali skupno
v samostanih. Vsak kartuzijan je imel svojo hišo in svoj vrt, od vseh strani
obdan od visokih zidov, in ves teden je živel za sebe in ni videl tovarišev
razven v cerkvi. Med tednom je bil torej eremit, v nedeljo pa se je — kakor
cenobiti sešel s tovariši pri skupnem obedu, pokramljal je tudi nekoliko
z njimi, potožil svoje veselje in gorje, pa tudi crpil tolažbe in poguma.

Ako iz zunanjega, na izven odprtega hodnika (sl. 68 a),, od katerega pa
sedaj ni videti sledu, stopimo v znotranji hodnik ( b ), vidimo, da je ta prezidan
in razdeljen v toliko vež, kolikor je hišic in vrtov. Iz njega namreč vodi pri
enem koncu pot v vrt (g),  na drugem pa po stopnicah v neko shrambo {c\

1  A. 1717 novum r. tabulatum et scamna scriniarii arte perfecta unacum statuarii

opere. (Rnkop. 640 gr. vseuč. knj.)

3  Jamsch. 1. c. lil. 895: An die .alte Kanzlei (Archiv) schliefit sich eine wiiste Ka-
pelle und das ehemalige Refectorium mit Spuren einstiger Gemalde an.

9  1651 Consecratio altaris Immacul. Concept. BMV. in capella infirmariae. ;

4  V težko čitljivih stenografskih opazkah v deželnem arhivu v Gradcu.

197

pri sredi pa so vrata v prvo sobo, ki služi za stanovanje in kuhanje, odtod
pa v drugo sobo, ki je za spalnico in molilnico. Z njo je združen hodnik
(/), ki se odpira na mali vrt in vodi do kraja za potrebo 1 . Svoj vrtič je vsak
kartuzijan sam obdeloval. Da pa bi bil si kopal v njem grob, je prazna
pravljica. Odkar pa so postavili 6 m  visok obrambni zid, je bil vrtič malo
prijeten, ker je redkokdaj posijalo solnce v njega.

Sl. 69. Žička kartuzija. Tloris grobne kapelice.
Merilo 1:150.

Koliko celic pa je bilo vseh skupaj ? Izkraja so imele kartuzije običajno
po 13 celic s priorjevo vred. L. 1414 pa so dobili žički menihi dovoljenje, da jih
smejo postaviti dvajset. Zaznamovane so bile s črkami abecede. L. 1729
so popravili tri celice, namreč A, C in N ; dobile so tlak iz obsekanih tramov.
Celic je bilo torej tedaj od A do N trinajst in ako še ni všteta priorjeva, z
njo skupaj štirinajst. Na Haasovi rekonštrukciji jih je 11 (z doticnimi vrtovi),
za dvanajsto je še prostor na južnozapadnem voglu večjega križnega hodišča,
trinajsta pa je priorjeva koncem manjšega hodišča. Videti pa je, da ima
Haas na severu eno celico preveč.

Prvo, kar je po odhodu kartuzijanov 1. 1782 izginilo, so bile celice.
K 1786 je namreč Konjiški trg pogorel in žički oskrbnik je dovolil tržanom,
da smejo v kartuziji pobrati vse stavbeno gradivo. Tedaj so raznesli pod¬
strešne stole in zidove od celic, potrgali so iz križnih hodnikov mramorne
plošče, s katerimi so bili tlakani šele 1. 1725, in najbrž so tudi tedaj podrli
staro zakristijo, kapiteljsko sobo in priorjevo stanovanje. Skratka vse je
slo, razven gospodarstvu odločenih poslopij.

1  Ravnotako so urejene tudi celice v Certosi pri Paviji, ki so se stavile začetkom
XV. stol., malo prej, predno je prišel tja za priorja prejšnji žički generalni prior Stefan
Viacone. Pod dvema zgornjima prostoroma imajo te celice sobo v pritličju za delo (Bel¬
trami, Die Certosa v. Pavia, Mailand, circa 1896). Tudi kartuzija v Kolinu iz XIV. stol.
' ma  tri sobe, ravnotako tudi kartuzija v Rimu iz XVI. stol. in Večja kartuzija pri Gre-
n °Wu (prim. Viollet—le—Duc, zgoraj nav. delo). Le Couteuls, 1. c. I, 16, trdi, da so i  c
tri sobice že v navadi za generalnega priorja Bazilija (•]• 1173), ki je poslal pr\c karto
zijane v konjiško okolico. Ali v naši kartuziji ni bilo treh sobic? V vshodm vrsti se vidi
v  Peti celici od severa kos oboka pod prvo sobo. Torej je bila tudi tukaj ’ ct za c o.

198

e)  Pokopališka kapela

je po tlorisu osmerovogelnik z znotranjim premerom 6'05 m  oziroma 5 - 67 m.
visoka pa je znotraj 5 - 71 m  (sl. 69 in 70). Svodena je z mrežastim obokom z
rebresi, ki počivajo na konzolah in imajo v sredi prazen sklepnik. Ena konzola
kaže tudi rastlinsko okrasje. Tlak je iz mramornatih plošč, stene so pobeljene,
okna brez krogovičja, zaphana z deskami. Od zunaj so se podporniki skrčili,
da izgledajo kakor služniki in imajo gruškovi profil. Tudi podnožni okrajek,
ki gre okoli kapele, in stranice vrat so lepo profilovani v poznogotskem
okusu. Letnica 1469, kise  vidi naslikana na južni steni pod solnčno uro, bo
obenem stavbinsko leto te kapele.

Sl. 70. Žička kartuzija. Podrobnosti od grobne kapelice, a  Presek podbojev, b  in c  l ,ve
konzoli za rebresa. e Presek rebres spodaj in d  presek na vrha oboka. / Presek okna
g.  Presek podnožnega okrajka zunaj kapele, h  pa venčni zidec od zunaj in i  presek

„ podpornika.”

Imenujejo jo „grobno kapelo priorjev" (Priorengruft), ali pa po pravici,
dvomimo. Po drugih kartuzijah so kapelice v večjem hodišču neobičajne.
Najmanj pa bi mogel po starih pravilih imeti prior posebno rakev. Glede
groba se nič ne razločuje od navadnih menihov. Pravijo, da se nahaja 3 do
4 m  od vrat proti zapadu vhod v rakev. Ako je rakev prvotna, so najbrž
vse menihe v nji pokapali, mogoče pa je, da so jo v novejši dobi prihranili
samo za priorje, ko so se ti začeli bolj odlikovati kot prelati.

Mogoče je izprva tudi služila kot kostenjak (carnarium). Ako dandanes
pi okopljejo na pokopališču kak grob in najdejo v njem še nestrohnele kosti,
]ih pozneje denejo nazaj k novi krsti, predno zagrebejo jamo. V srednje®
veku pa so take kosti shranili v kostenjaku v kleti, v pritličju njegovem P»
je bila navadno kapelica nadangela sv. Mihaela, ki po ljudskem naziranju
tehta duše. Za našo kapelico tudi nc vemo, kateri skrivnosti ali kateremu
svetniku je bila izkraja posvečena. L. 1758 dne 7. okt. pa je bil oltar vnovič
posvečen pod nazivom Lorctanskc M. B. Sedaj stoji na priprostem zidane®

199

oltarju kip Matere Božje z Detetom v roki, iz peščenca ok. k 1687 izvršeno
delo mariborskega kiparja Krištofa Reiss. Prej je bil pri glavnem vhodu v
kartuzijo. Na podstavku se čita beseda: CONSERVAVIT.

f)  Gotska gospodarska poslopja.

Kakor kažejo enaka kamnoseška znamenja (sl. 71), so obenem pozidali
refektorij, poleg ležečo klet (sl. 59 e), potem okrogel lok, pod katerim se
gre iz dvorišča III v II, in ostra loka, ki vežeta dvorišče I in II, slednjič
stolp nad vodo, ki sicer nima znamenj, a tvori s temi loki stavbinsko enoto.

Sl. 71. Žička kartuzija. Kamnoseška znamenja. Nahajajo se na zapadnem oknu cerkve - a  '■>
in na vshodnjem (*) ter pod tretjim služnikom od zapada (c); potem v > P J')
venim pročeljem (d)  in v refektoriju; (e)  na polukrožnem (f)  inostiun (g)  < L

iz 2. v x dvorišče, v hodišču drugega dvorišča (h  in t)  in na lokih prehoda .

dvorišče (*) ter slednjič na nagrobni kapelici (/).

Ker ima ta stolp spominsko ploščo z napisom in letnico (1467), je s tem
y es ta trakt datiran. S kletjo c sc veže proti zapadu gotsko hodišče, ki ima
sicer nekoliko drugačna kamnoseška znamenja, a spada približno v isto dobo.
Hodišču sledijo hlevi z žitnico v nadstropju. Slopi v hodišču in kleti so
hizki in okrogli in nosijo križni obok brez rebres. V kleti (e) je zid nad
^pami ometan in zbeljen in na severni strani se znotraj vidijo konzole, iz
česar bi se dalo sklepati, da je klet bila prvotno ravno stropana. Iz nje peljejo
Vrata  s prisekanim trolistom v sosednjo klet pod gotskim refektorijem, ki pa
i e  zasuta. Soba nad kletjo je bila proti dvorišču III okrašena z gotskimi
spakami (,,Baphomet i ‘ piše Seidl), služila pa je pozneje menda kot arhiv m
re Sistratura. V dvorišču III sc je nahajala tudi mramomata krnica (Bassmj
Za  vodo (sl. 59 k). Njeno mesto se še pozna, mramor in pa svinčene cevi,
P° katerih je bila studenčnica napeljana od vira „Gospodična , so z e 10 ' e

200

poropale 1 . Od krnice so šle stopnice k dandanes celo razpadlemu poslopju na
zapadni strani dvorišča III, kjer je bila shramba za sol, nasproti pa lekarna*.

Posebno pozornost še zasluži stolp nad vodo. Pozidan je nalašč na
lokih nad potokom, da se je lahko iz njegovega pritličja obstreljavala struga
navzgor in navzdol. Ako bi se pa bil sovražnik stolpa polastil, bi bil vendar
težko dospel v kartuzijo samo, zakaj stolp je le z nizkimi in ozkimi vrati
z njo zvezan in človek se mora pripogniti, ako hoče vanj stopiti. Prej
omenjena plošča (sl. 72) na stolpu pove, „da je 1. 1165 Otokar, mejni grot
Štajerski, obdaroval to prvo kartuzijo v Nemčiji“ (Anno domini MCLXV
dotata est ab ottakaro marchione stirie hec prima kartusia germanie). Seidl
je videl pod ploščo še naslikan trak s kronogramom (iz 1. 1765):

haeC DoMVs per seX seCLa

g)  Poslopja ob potoku.

Prior Janez Schilles (1684—1698) je dal ob starejšem obrambnem zidu
ob potoku napraviti dolgo vrsto poslopij. Pravi se, da so ga radi slabega
gospodarstva odstavili. Te stavbe se začnejo pri dveh starejših stolpih na
'shodu in gredo potem k stolpu nad vodo, ki je tudi že prej stal, k novemu
rondelu na zapadu. Ves zapadni del je dandanes porušen. Dobro pa je
ohranjen vshodm trakt s hlevi v pritličju in s sobami v nadstropju. Strop
ene je okrašen s štukom in razdeljen v polja. V štirih vogelnih poljih se
nahaja sadje iz štuka, v štirih stranskih angelske glavice, srednje pa je prazno.
Na kamniti oboknici se čita Iarz  (Franz?) TO LIN G ER 1682 . iz česar
sledi, da se je ta del postavil že, predno je o. Schilles postal prior. Komaj
se se drži po koncu veliki portal (sl. 59 i). Bil je okrožnoločen z enim
mramornatim stebrom na vsaki strani in z ogredjem, nad katerim so bili

MONSTR VVIT SnT7IIJVr ^ ^ 1°^ SV ‘ Janeza Krstnika s  P od P isom :

SEITZILM m s podobo mejnega grofa Otokarja na konju, z

njegovim grbom in z letnico 1165 , na desni je bil kip sv. Brunona z bese-

j.lom: FUNDAVIT ORDINEM in 2  letnico 1084  ter grb Celjskih grofov s

C 0 oSvai?t UXIT 1 ,4M ' V Sr6di  Marijin kip s geslo«.:

. T  ‘ ’ s P oda J pa avstrijski in štajerski grb s črko L (začetnico

• . *? a  ,n«T°, da 1658 ~ 1705 )- Pomen teh napisov je torej naslednji: Sv. Bruno
Otnlrari i,- • 3rtU ,-* jansk ’ red ustanovil,  sv. Janez Krstnik je leta 1165
ie Zlčk ° kartuzi i° Pokazal,  celjski grof Friderik II pa jo

vJL v  ' t ker  ]e z veliko  ustanovo iz leta 1444 omogočil njeno po-

nega rrelatT^rlv^^ J ° ^ obnoviI >  ker  se je v njegovi dobi za omenje-
ščitila Oh m f 1 CS ? P rezida ' a > Marija pa jo je yes čas ohranjevala  in
nasprotni 6i - v ° S U  ” a  P otokom sta stakl  na vsaki strani po dva kipa in na
Kipe nad vehk Strani . ceste  zopet dva. Vseh teh kipov je bilo torej devet.
- - ...... 1 Vratl  J e  P° naročilu omenjenega priorja iz 1. 1687 napravil

sosednjimi DosloniT'!! ^ 1  - 1/S9  svinccnc ccvi  prodal, voda pa se je zadela raztekati pi
konfem XVni S.’ (tidV' P01 ' UŠn  “ ° b ° ko( ” in del  ™P adCl

* Seidl.

201

mariborski kipar Krištof Reiss. Izvršil jih je iz peščenca, ki se lomi pri Aflencu
na Srednjem Štajerskem, plače pa je dobil 50 tolarjev in en dukat kot
nagrado 1 . Marijin kip se nahaja sedaj v pokopališčni kapelici, štirje drugi
so v graščini kneza Windischgratza (prim. tabl. 12), kos sv. Janeza Krstnika
je še na svojem starem mestu, drugi so pa izginili. Podobe z zasukanimi
telesi, živahnimi kretnjami in fino nagubano obleko so izvrstno delo za
ono dobo 2 .

Sl. 72. Žička kartuzija. Spominska napisna plošča iz 1. 1467.
(Letnica 1467 se čita na spodnjem okvirju).

Poslopje od velikih vrat naprej ne stoji vec. L. 1%9-J  J® “ a nfpa
in je bilo podprto s hlodi 2 . Rondel. v katerem je tula nek
so že prej nalašč porušili. Lepše kamenje so zvozi l me J  . našel

pa na cesto. V tem traktu je neki bila nazadnje pisarna in ^ neka j od _

arhiv še zaklenjen ter poln listin in zapiskov, čeprav Sl *  graščinsko

brala dunajska dvorna knjižnica, nekaj gras i  Joanej, n

oskrbništvo v Konjicah. Slednjič so ostalo raznesi £ JJ,

karier,, »-“S ^“JI"* *

Prazna pa bo, da so kartuzijam vsled žalosti j v
listin sežgali, predno so zapustili samostan 6 .

1  Franc Krištof Reiss jc bil mariborski mestni kipar (statuanus ciu a . ij5

Tudi njegov sin Franc Jožef Reiss jc bil kipar m je umil 1. l/U. (bleko

mariborske krstne matice). , , ie v vinogradu g.

* še ena, bolj gola in slabše izvršena podoba (sv. Magdalena) je
Mihaela Zidanšek v Skednju.

1  Glej sliko v Dom in Svetu 1895.

4 Ma >' er - , viri inšek. Morda so bili listi iz ve-

6  Pravil veleč. g. ravnatelj in profesor Joz »ospostva, sedaj na pod-

likih koralnih knjig. V take so tudi vezani protokoli ž.ckega gospostva,

strešju \Vindischgriitzove graščine v Konjicah. , ieveške listine prišle v dvorno

* Lapajne, 1. c. str. 126. Tako so n. pr. v s e sr ® ^ Ve5 j 0  kartuzijo, niso nobenih
knjižnico; ko so v XVII. stol. poslali poročilo za an

dr ugih listin citirali, kakor tiste, ki so še ohranjene.

202

h)  Obzidje.

Že 1. 1366 so dobili kartuzijam dovoljenje od deželnega kneza, da smejo
utrditi samostan in zavarovati dolino. Sedanje obzidje bo bržčas šele iz
XV. stol. Začnemo ga opisovati na južnovshodnem voglu. Stolp, ki se tukaj
nahaja, je bil v XVII. stol., ko ni bil za obrambo več nujen, prezidan za
kapelo Kristusovega trpljenja. Vrata kažejo sicer oster lok, a čisto ne-
gotske oblike. Poznogotska jc mala piscina iz sekanega kamna (sl. 73 b)>,
ki so jo semkaj prenesli morda iz dvonadstropne kapele, ko so pripravili
tam mramomat lavabo. V to zunanjo kapelo so smele tudi ženske po brvi,
ki je bila pred njo čez potok pozidana. Službo božjo je imel za nje kapucin,
ki je prihajal iz Celja. Zunaj se vidi na steni še slika sv. Florijana, pod
streho pa linice, okoli katerih je bil prvotno lesen obrambni hodnik
(tabl. 59). Sledeči štirivoglati stolp ima še stare male line in torej ni pre¬
zidan, potem pridejo (poznejša) vratiča (nekdaj z železno ograjo) in zopet
štirivoglati stolp, ki je spodaj služil kot ledenica (,.Eisgrube u ), zgoraj pa
kot sušilnica za ribe. Sledi polukrožni stolp, potem mali šesterostrani
stolp na severovshodnem in veliki okrogli stolp na severozapadnem voglu.
(Tabl. 57.) Line, ki se nahajajo v zidu, gredo ali naravnost skozi zid, ali pa
poševno navzdol, da je bilo mogoče obstreljevati tudi vznožje zidu. V se¬
vernem zidu sta znotraj dve vrsti lukenj, v katerih so tičali hlodi, ki so
nosili obrambni hodnik (sl. 73 c). Zanimiv pa je veliki okrogli stolp, pozi¬
dan šele za priorja Mateja Gurgarja (1531—1540). Vanj se je prišlo po le¬
seni lestvici skozi lepo izklesana vrata v drugem nadstropju (sl. 73). hne!
je pritličje in troje nadstropij z lesenimi podi vmes 2 . V pritličju ima stolp
3 line, v nadstropjih pa po 7— 8. Pod streho molijo ven smolnati nosovi,
t. j. line, iz katerih se je vlival krop, goreča smola in podobne tvarine na
oblegovalce. Stolpovo streho, ki ima prav umetno sestavljen podstrešni stol,
so popravili 1. 1893. Od stolpa gre zid proti jugozapadu in sicer stoji na
klancu nad celicami. Iz tega sledi, da so prostor za zapadne celice odko¬
pali, ta zid pa so pozneje v ravni črti izpeljali in ne slede celičnim vrtičem.
Obenem so zunaj tega zidu izkopali jarek, v katerem teče sedaj kolovoz. '
južnem zidu so potopisci vedno zapazili poševno izpeljane strelne line.
njih je bilo mogoče obstreljavati cesto in gozd, nasprotnik pa ni mogel
skozi nje streljati nazaj. Tupatain se vidijo v utrdbah luknjam za ključe
podobne odprtine. Služile so za puške in se vidijo n. pr. tudi na vrhu dvo¬
nadstropne kapele (sl. 66). Samostan jc imel tudi svojo orožarno. B>' a  i e
neki polna orožja in oklepov, a so vse raznosili, ko so odšli menihi.

i)  Poslopja zunaj obzidja in okolica.

Na zapadu je neki stal hlev za živino, nad njim je bil pod za mlu cc
na vshodni strani pa je bil vrt s cvetličnjakom („Glashaus“), ki so si >

Do konca srednjega veka so ohranili ponekod navado, da mašnih ni P 0 '''- 1
in vode, s katerimi si je po sv. obhajilu umil prste, ampak so ablucijo izlid t P 1
na epistelski strani oltarja, ki je imela odtok na izven.

1  Seidl jih je še videl.

203 -

1. 1735 z velikimi stroški postavili. Njegovi zidovi še stojijo. Blizu je pod
košatimi drevesi kamnita miza z letnico 1656 na podstavku. Ob cesti pa,
kjer se pred kartuzijo odcepi stranska pot v Dramlje, stoji gotsko gostišče
(,,gastuž“) s prostornim hlevom in več sobami v pritličju ter s stanovanji za
tujce v nadstropju (tabl. 49). Ko so pa za tujce oskrbeli v XVII. stol. lepih,
prostorov v novem samostanskem traktu ob potoku, je stanoval v gastužu
berič, ki je nadzoroval prevažanje desetinskega žita in vina ter odpiral vrata r
ki so že tukaj branile vhod v samostan. Tukaj so točili tudi samostansko
vino in je bila hiša obenem gostilna.

Sl. 73. Podrobnosti od obzidja, a—-a’  Od vrat severozapadnega
stolpa, b  Pišema v južnovshodnem stolpu, c  Presek severnega
zidu z rekonstruiranim obrambnim hodnikom.

vrt ^ c ' etličnjaka naprej so njive ograjene z zidom in pravijo, daje bil tu
za divjačino ^jjc-gaft^«). Mogoče, aku so hoteli menihi posebno dobro
sv °jim gostom, ker sami so jedli le ribje meso. Temu divjaškemu
Kor S ° na  ^ esn * strani potoka štirje (sedaj zasuti) ribniki z imeni:

^rnaeker'. Scazola 2 , Župnik in Senezer 3 . Mramomato posodo za shranjevanje
K napravil kartuzijanom ptujski kamnosek Hans Putsch v 1. 1688—90
^bOOgoid.* '

c. . 1 . ~  tem smo z  opisom kartuzije pri koncu. Bila je obširna stavba z lepo
s l . V,J0 > y eč zanimivimi kapelami, priprostimi celicami in prostranimi po-
Ve j. x Za u Pravo, gospodarstvo in goste. „S tole tj a so se trudila s to
1 c ° stavbo, nekaj desetletij pa je bilo dovolj,  da  se je

t  X le i menda žitna njiva.

* >0  “skrbniku Ottolinu Scazzola v 2. pol. XVI. stol., ki ga jc dal napraviti.

Seidl.

'  Haas.

204

uničila. Ne sila elementov, ne bojna baklja, ne vse uničujoč fanatizem so
4u gospodarili, ampak nevednost in visoka pohlepnost  sta si posta¬
vili iz velikih dvoran spomenik sramotnega spomina 1 .*

Stavbena zgodovina naše kartuzije je v časovnem redu naslednja. Usta¬
novljena pred 1. 1165, obhaja cerkveno posvetitev 1. 1190. V kapitelju se je
postavil oltar sv. Križa 1. 1290 in nekje še oltar sv. Janeza. Prior Peter
(1314—28) pozida doxale, 1. 1348 se dovoli povečati zakristijo in postaviti v
njej oltar 2 , 1. 1357 postavijo Konjiški gospodje grobno kapelico, 1. 1397 se
začne pobirati za popravo kartuzije, čemur je sledilo gotiziranje cerkve in
pozidanje dvonadstropne kapelice. Tudi nekatere celice so se tedaj pozidale,
morebiti pa vse prezidale. L. 1414 je prišlo dovoljenje, da smejo njih šte¬
vilo povišati. L. 1421 sta se posvetila oltarja sv. Ane in Vseh svetnikov in
sicer najbrž v dvonadstropni kapelici. Vsled bogate ustanove Celjskega
grofa iz 1. 1444 se je nadaljevalo prezidavanje kartuzije. Refektorij, klet,
gotsko hodišče in stolp ob vodi so se izgotovili do 1. 1467, sledila je poko¬
pališka kapelica (1469) in veliki okrogli stolp okoli 1. 1530. Potem se pa
začne stoletna doba moralnega in gospodarskega propada. Z obnovljenjem
samostanskega življenja (1595), se vzdigne tudi stavbena moč. Najprej so se
zidala gospodarska poslopja v Žičah, Suhemdolu in Oplotnici (1621), potem
se je barokizirala cerkev z novimi glavnimi vrati, pevskim korom in stran¬
skimi kapelicami med podporniki (1640). Letnici 1682 na oknu južno-vshod-
nega vogla in 1688 na podbojih glavnega vhoda zaznamujeta najživahnejšo
stavbeno dobo, ko so se vršila poslopja ob vodi. S cvetličnjakom (1735) se
sklene stavbeni razvoj. Ko so očetje 1. 1765 obhajali 6001etnico samostan¬
skega obstoja, pač niso slutili, da bo samostan čez 25 let že na pol razvalina.

k)  Kaj se o samostanu pripoveduje.

Ljudstvo je kmalu pozabilo, čemu so služile posamezne stavbe. 0 ce¬
licah, ki so se najprej do tal porušile, in o poslopjih okoli malega hodišča
ne vedo nič več. Le kar je bilo v razvalinah, je vzbujalo njih radovednost
in domišljijo. Razlagali so razne prostore po svoje in raznim potnikom
pravili različne stvari. V obrambni sobici v dvonadstropni kapeli je bilo
neki tajno sodišče 5 , obsojenca pa so zazidali v stensko odprtino v zakristiji*
(sl. 60 f). Drugi so kazali to sodišče v dvorani nad gotsko kletjo (sl. 59 e),
lam se je tudi videla odprtina, iz katere je govoril zatoženec s sodnike
hudodelce pa so žive zakopali za velikim oltarjem 6 . V celjskem mestnem
muzeju se pa kaže jermen iz človeške kože, ki so ga dali hudodelcu žički
menihi izrezati. Vse to pa je prazna in hudobna domišljija, ker kartuzijam
še hudodelcev soditi niso smeli, ampak so jih morali izročiti zbelovskenm
kivnemu deželskemu sodišču, sami so imeli le nižje sodstvo glede rnalih
prepirov. Razsojal pa ni nobeden menih, ampak zato najeti in plačani P°
svetni sodnik, obenem upravitelj kartuzijanskih posestev.

' Puff.

Stepischnegg, 1. c. 39. Dvonadstropna kapela še tedaj ni stala.

3  Puff. — 1  Janisch, 1. c. III. 896. — ‘ Seidl.

205 -

Podzemeljski vhod v pokopališčno kapelico je dal povod druge vrste
zlobnim pravljicam. Menihi so imeli iz kartuzije na vse strani podzemeljske
izhode in vsak je šel na svojo stran, kamor je hotel. Tak hodnik je vodil
tudi na posestvo Kumen, kjer so se s ženskami shajali, slednjič pa so drug
drugega izdali. Da so bili po takem rovu, ki je šel skozi Konjiško goro
in pod Dravino skozi, zvezani z izmišljenim ženskim samostanom v Dobie-
hofu, smo že povedali. Slednjič še kroži pripovedka o podložniku, ki je

Clgster Sei^

Sl- 74. Žička kartuzija. Pogled od juga po Vischerju, narejen okoli 1. 1680.

neiede nosil v zaboju studeniško redovnico v kartuzijo. Ne vemo, čemu bi
se  bolj čudili, ali otroški naivnosti ali zlobi. Vse dobrote, ki so jih dobivali
' sam °stanu popotniki in okoličani in jih tako lepo opisuje Slomšek 1 , so
Pozabili, za hvalo pa po krivem sramotijo menihe, ki so zadnja stoletja od
°bnov]jenja kartuzije (1. 1595) zvesto izpolnjevali svoja pravila.

Kakor pod vsakim starim zidovjem, so tudi tukaj kopali zaklade. Eden
lz med zadnjih očetov je neki rekel, da se nahajajo „za dolgim kamnom pod
'elikim križem!“. Iskali so jih v temni noči na severni strani pevskega
0ra  in pri pokopališčni kapelici. Pravili so tudi, da tukaj straši. 2 * *

Studenec, iz katerega je v kartuzijo napeljana voda, se imenuje „Go-
s P°dična“, ker je nekoč neki roparski vitez odvel mimo njega hčerko svo-
§ os P°da in je ob potu ostal sled njegovega konja '.

1  Drobtinice 1862 . — * Seidl.

2ai v, 5  Motive iz Žičke kartuzije so leposlovno obdelali A. Aškerc  („List iz kroni-e

jj a  , 6  J an ko J(skrač) Drameljski („Za bratoljubje“ Celje, 1902) in Syrutsche (. er

ern j8ger“, Dresden 1900).

206

/) Samostan v sliki.

1. Najstarejša podoba naše kartuzije je na Vischerjevem zemljevidu
n  1.1678. Obstoji iz skupine hiš. cerkve z visokim, spredaj stoječim zvo¬
nikom, nizkega obzidja in stolpov na obeh koncih fasade ob potoku.

2.  V dobi 1677—1699 je potem Viseher izdal štajerski krajepis ali
knjigo gradov v slikah. Podoba Žičke kartuzije (sl. 74) da samo približen
vtis.) V posameznostih je vsa izkažena. Nizko obzidje spredaj bi se moralo
izpustiti, strelne line pa zarisati v pritličju zadaj stoječe hiše mesto spodnje
redi oken, pri cerkvi manjka poznogotska dvonadstropna kapela, odveč pa
je okrogel stolp v II. dvorišču 1 .

3. Iz 1. 1802 imamo skrbno in fino izdelan pogled na zapadni del
samostanske fasade. Vidi se rondel, kipi pred vhodom in stolp nad vodo
.(tabl. 58). Po tem starem vzorcu je napravil okrog 1. 1840 podobico Mayr.
„L. Mavr je risal za profesorja .Seidla, ki je dal nariske v Lipskem v
jeklo vrezati (A. H. Pavne sculpsit) ter jih je izdal v knjigi 1.1840 2 .“

4. Okoli 1. 1840 je narejen kamnotisek graškega slikarja J. Wachtl (ve¬
likost 14-5:90 cm), ki nam poda najbolj zvesto podobo stare kartuzije (tabl.50).
Vidita se celo strehi dveh gospodarskih poslopij na zapadu izven obzidja
in čelo bolnišnične kapele v III dvorišču. Vendar ima več hib. Kriva je
perspektiva, ker je gastuž premal, Gurgarjev stolp pa prevelik, tudi sta ta
stolp in kapelica pomaknjena preveč na desno. Manjka polukrožni stolp za
prezbiterijem, kapelica poleg dvonadstropne kapele ima stožečasto streho, iz
česar sledi, da bi moral biti zid tudi polukrožen, slednjič se nad gotskimi
okni cerkve nahajajo line, o katerih v še obstoječem zidu ni sledu.

5. L. 1849 je izvršil arhitekt I. Nep. Petschnig dve oljnati sliki našega
samostana, ki sta sedaj v lasti c. kr. dvornega svetnika Greistorfer v Mari¬
boru 3 . Prva slika (tabl. 53) nam kaže južno stran cerkve. V ladji se še
nahaja prvo svodno polje. Belež na južni strani med podporniki kaže, da
sta bili kapeli med podporniki nekdaj obokani. Krive pa so razmere pri
dvonadstropni kapeli. Vzrok je ta, da je slikar stal preblizu in zato so se
mu zgornji deli zdeli previsoki. Oba podpornika sta prenizka, ravnotako
leži okno med njima prenizko, posebno če se primerja s sosednjim gotskim
oknom na desni (prim. tabl. 54). Isti pogrešek je prešel v slikovito drugo

podobico, ki nam kaže ves južnovshodni vogel kartuzije v zimskem snegu
(tabl. 59).

6. \  septembru 1. 1852' 2  je delal štajerski deželni arheolog G. Haas 1
naši kartuziji. V deželnem arhivu v Gradcu je ohranjenih od njega 6 cisto

* Polukrožni stolp na fasadi ob potoku je risar prestavil na dvorišče in ga znatE °
povišal!

* Haas. I Gabriel Seidl, 1.1829-40 gimnazijski profesor v Celju, je 1. 1840

pr ’ ‘ 8a "“ v 1  ' ps ‘j l  »Wanderungen dureh Tirol und Steiermark" v dveh zvezkih s 60
jeklorezi (Wurzbaih, Biograph. Lerikon, Band 34  p. 337 .)

n  Einweihun 8s-Feier etc. p 77. Wastler, Steirisches Kiinstler-Leiricon,

“ P ° IOČa 0 Pet3c *nigu, da je bil arhitekt v Gradcu, pozneje profesor v Bud*'
pesti in na Dunaju m lavantinski škofijski arhitekt. Rodil se je pri Sv. Juriju ob j-f
a um Je zapisan na risbi, ki kaže južno stran cerkve z dvonadstropno kape o

207

obledelih fotografij, 2 akvarela in 5 risb. Zanimiv jc pogled na fasado
(naša tabl. 52) z refektorijem na levi, baročnimi vrati pri cerkvi in kam¬
nitim gotskim stebrom za večno luč, ki je izginil brez sledu. Na podlagi
svojih raziskavanj je potem objavil več nariskov v Mittcilungen der k. k.
Zentral-Kommission fiir Kunst- und historische Denkmale 1856 (dva južno-
vshodna stolpa, običajni pogled po razvalinah iz stališča nad gastužem,
rekonštnikcija kartuzije, razvaline od spodaj in ostanki zidu, ld jc dandanes
že razpadel), 1. 1872 pa v Grausovem Kirchenschmuck lepo veliko rekon¬
strukcijo  v kamnotisku (naša tabl. 51). Splošno je slika vešče
izdelana, ima pa v podrobnostih mnogo pogreškov, tako
da ne vemo, vkoliko so druge nam neznane podrobnosti
opravičene.  Vzrok je gotovo, ker je prekratko bival v kartuziji. Zato
bo marsikaj iz spomina ali pa domišljije. Kriv je ves sprednji trakt od
velikih vrat proti vshodu, ker mu manjka celo nadstropje in mnogo važnih
detajlov, potem manjka polukrožni stolp za prezbiterijem in zapadno okno
dvonadstropne kapele. Vse obzidje je prenizko in predebelo, vrhutega je
severno predolgo, prevelik je šesterostrani stolp, premal proti njemu pa
veliki okrogli stolp. Ali se smemo zanesti, da je malo hodišče pravilno
obnovljeno? Ali so bili pri celicah in pri velikem hodišču res vsepovsod
podporniki? Zid velikega hodišča se proti pokopališčni kapeli odpira v
gotskih lokih, na licu mesta pa ni sledu o njem. Morda je bila red lesenih
stebričev. Mnogo je torej v tej rekonštrukciji kartuzije, kakoršna
j c bila  1. 1782, pristnega in mnogo domišljije.

7. Iz L 1867 je lep akvarel graškega slikarja Ivana Passini (1798—1844). 1
Predstavlja notranjščino cerkve (tabl. 55) s pogledom proti velikim vratom.
Ohranjen je še kos oboka in na desni visi v zraku kos stene, ki je do
dandanes že razpadel. Slika je v podrobnostih natančna, kriva pa glede
razmer in perspektive. Stena s čelnim oknom je preozka oziroma pre¬
visoka, ženska figura sredi cerkve je pa prevelika z ozirom na steno, pred
katero stoji.

8. L. 1884 je objavil knezoškof dr. I. M. Stepischnegg v svoji knjižici
i;Die Karthause Seiz“ sliko južne strani naše cerkve (naša sl. 64). Podoba
e  Precej pravilna, ne vemo pa, po katerem vzorcu je izvršena.

9. V Dom in Svetu 1. 1895 je str. 121 poleg drugih manj važnih slik
objavil J. Somrek pogled s koli podprtega poslopja od vhodnih vrat do
y°ndela, konservator I. Graus pa v listu Kirchenschmuck, 1904, pogled
' Uzne  strani naše cerkve in pogled notranjščine 5 .

| Wastler, L c. m.

Ko »jicah c kartuzi j e  iz leta  1810. Našel dr. J. Pajek v nadžupnijskem arhivu v
y nas l°vom „Guisbeschreibung der vereinten Herrschaft Seitz und Seitzdorf“.
Ura dno^ rV ° m  (prim. sl. 59) je od stolpa nad vodo do rondela graščinsko

P°sl e , kulU ° * ^ ° ^ J 6 ' * ma en ° nadstro Pj e  ’ n  i e  krito s skriljem. V pritličju je soba za
»se obokan^ 3 ' / Skram ' 3a za  jedi, hlev za konje v dveh oddelkih po 6 konjev in ena sobica,
iz tramov n ° V na dstropju je devet sob, dve izbici, ena orožarna in dvoje stranišč. Strop
z ° r >čno ž  m  ^ odstre ^ ni st °l je v slabem stanju. Na zapadni strani dvorišča je provi-
zll Pnišč e  za špitalskega župnika. V pritličju obstoji iz sobice, kolnice (Ein-

XVI. ŽIČKA KARTUZIJA.
B. SPLOŠNA ZGODOVINA.

1. Ustanovitev.

Od X. do XII. stoletja, torej v dobi, ko se je ustanovil naš samostan,
je bila cerkev temelj nemške države, h kateri so tedaj pripadale tudi vse
slovenske dežele, in temelj za politiko cesarjev in posvetnih knezov 1 . Yrhu-
tega so bili samostani središča omike in napredka, pa tudi v sili zanesljivi
finančni viri 2 . Ni čuda, da so knezi takorekoč tekmovali med seboj v usta¬
navljanju redovnih naselbin v svojih deželah. Razume se, da je pri tem tudi
pobožnost igrala veliko ulogo, ker so si hoteli zagotoviti molitev in pri¬
prošnjo v življenju in po smrti.

Otokar I, štajerski mejni grof (1129—1164) in ustanovitelj Žičke kar¬
tuzije, je bil še kot mladenič leta 1136 navzoč, ko) se je posvetil korarski
samostan v Klosterneuburgu,  leta 1138 je pomagal otvoriti samostan
cisterijancev v Runi  pri Gradcu, ki ga je ustanovil njegov oče, po vrnitvi
iz sv. dežele pa sledi 1. 1160 otvoritey hospica na Semeringu  („Spital“)-

satz?), drvarnice, kleti za zelje in kleti za 20 štrtinjakov vina ; vse je obokano. V nad¬
stropju sta dve sobi, ena izbica, kuhinja, shramba za jedi in stranišče. Na severu je
(spodaj hlev), zgoraj pa žitnica.

V drugem  dvorišču je ob potoku stanovanje kontrolorja in uradnega
pisarja. V pritličju se nahaja dvojna.obokana klet za 50 štrtinjakov vina, v nadstropju
pa tri sobe, ena izbica, kuhinja, shramba za jedi in dve sobici. Na severu (e) je spodaj
razpadla klet za 20 štrtinjakov vina, v nadstropju pa obokan hodnik s pisarno, rc-
gistraturo in arhivom^  vse obokano in z opeko krito. V tem dvorišču leži tudi
cerkev z. zakristijo, krita s skriljem, a streha in oboki so v slabem stanju. Ob zidu P J
je v stolpu jama za. led, zgoraj pa sobica za sušenje (rib) na zraku (Luftselchkammer)-

V tretjem  dvorišču je na vshodu dvonadstropno poslopje, krito z opeko. V pri;
tičju je klet za 40 štrtinjakov vina, v prvem nadstropju predsoba, kuhinja, izba ino b0 '
kana soba za sadje, v drugem nadstropju pa žitnice brez oken.

Celice menihov so v razvalinah. Veliki okrogli stolp bi se dal porabiti za žitnico-
unaj graščine je sodnijska hiša  („gastuž“). Spodaj je hlev za 6 goved, v pritličju
•Vv , " adstr °P ju Stan °vanje sodnijskega sluge in ječa. Marof  (na zapadu) im« v
p cju u injo za perilo, sodamo (Bindhutte). in shrambo za sode, v nadstropju f-
sodarjevo stanovanje (s sobo, izbico in kuhinjo), z lesenim hodnikom od zunaj,
m  popolen. Niso n. pr. omenjene sobe nad hodiščem / in sobe v traktu ^ h  sl. 59).
eo ardt, Handbuch der deutschen Geschichte, 1901, I p. 272.

Gčnestal,R61e demonasteres comme etablissements de credit etudie en Normani

- a la fin fin VTtTp .

A  vr n  , , „ ' WUU11C ClUDi]

P 120-V4) Xnle SiWe - PariS 1901  (Referat

Revue d’histoire ecclesiastique

1905

209

približno isti čas kartuzije pri Žičah  in leta 1163 v novo podedovani po¬
krajini Piitten korarskega samostana v Borovljah  (Vorau).

Tudi za ustanovitev Žičke kartuzije so dale podlago nove pokrajinske
pridobitve. Koroški grof Bernard Triksenski, oženjen z Otokarjevo sestro
Kunigundo, je šel obenem s svojim svakom kot križar v sv. deželo. Ko pa
je tam leta 1148 umrl, je sporočil Otokarju Maribor in mnogo posestev po
Spodnjem Štajerskem, med drugim tudi okoli Konjic. Tudi celjski grof Hohen-
wart je Otokarju volil svoja posestva, cesar Konrad III. pa mu je 1. 1149 izročil
upravo Spodnje Karantanske marke. V novo pridobljenem ozemlju je želel
Otokar položiti temelj kakemu samostanu. Ako sc jc odločil za kartuzijanski
red, ga pri tem gotovo ni vodila politiška ali pa gospodarska korist, ampak
edino pobožnost. Od kartuzijanov ni mogel — vsaj tedaj — kaj drugega
pričakovati ko molitve.

Ali kje je izvedel za ta strogi red, ali v Palestini, kjer je lahko slišal
o njem od francoskih križarjev, ali v Italiji, kamor je šel l. 1155 s cesarjem
Friderikom Rrdečebradcem naravnost v Rim, ali pa na Francoskem, kjer se
je neki z istim vladarjem mudil, morda v Besanconu, kamor so se prišli leta
1157 na državni zbor poklanjat razni francoski plemenitniki’.

Naj je torej Otokar videl kako kartuzijo ali ne, gotovo pa je slišal o
odličnih čednostih, s katerimi so se odlikovali tedanji kartuzijam, la red
je torej želel imeti v svoji mejni grofiji. Ker je bila zanj najbolj primerna
samota, mu je našel tudi ..zaprto dolino 1 ' pri Konjicah. Bila je sicer njegova
last, a ta čas fevd viteza Ortolfa Konjiškega. Otokar mu je dal zanjo drugih
posestev in je nato povabil kartuzijane. A ti so se obotavljali. Človek bi mislil,
da radi daljave. A Konjice so bile ravnotako kakor Večja kartuzija v isti nemški
državi in menihi se nekaj let pozneje niso vstrašili iti na Dansko, Angleško
in Laško. Vzrok je bil drug. Kartuzijam so vedeli, da živijo le sami za se,
pokori in molitvi, in da njih samostani nedonašajo vidnega  blagra deželam,
kakor ga tudi pobožni ustanovniki dostikrat pričakujejo. Zato so se večkrat
branili, kadar se je šlo za nove ustanove. Rajši so se dali siliti, kakor pa da
bi pohlepno segali po novih naselbinah in novih posestvih 9 . Vendar je Otokui
Premagal njih obotavljanje. Obrnil se je na papeža Aleksandra III. (izvoljen
'• sept. in posvečen 20. sept. 1159), naj apostolska stolica kartuzijanom na¬
roči, da sprejmejo ponudbo 11 . Vsled tega opomina so odposlali iz Večje kai-

1  Le Couteuk (II, 213) piše, Ua je Otokar sledil cesarju Frideriku v Delfinat leta
1155  ' n  je bil navzoč, ko je cesar Guigonu Delfinu, grofu Albonskemu, potrdil njegovo
last - Nis mo mogli dognati, da bi bil cesar tega leta v Delfinatu, mogoče pa, da je pnse
v  Burgundijo kot ženin (Pnitz, Kaiser Friedrich I. Bd. I, 1871). Cesar se je mudil leta
1183 v  Maconu severno od Lvona; od tam je imel tudi ženo Beatrico, s katero se je
»feni! leta nat, in je s tem k Arelatu (vshodno od rek Saone in Kodana), ki jc ze od leta
033  spadal k nemški državi, pridobil še Provincijo. Pri Besanconu pa, kjer se je cesar
m udil leta lis?, jo bila že od leta lt39 kartuzija -Zaprta dolina 1 - (Vaucluse).

Le Couteuk, 1. c. JI 121. . „

, , , * Zal >n, I, 588: „. . . consilio et auxilio reverendissimi papc Alexandri . . - em

•^oločena tudi doba ustanovitve, torej od leta 1160  do 1164, ko je umrl Otokar I. Aqu.l
-J' ar ’ -Mmale.s I, 672 in Marian, 1. c. 6, 342 Sta stavila ustanovitev v 1. USI, ® r  “ Z1J  ,
vodo Pa S ° smatrali 23  ustanovno leto 1165, kakor je razvidno iz napisa na s p
ln  !z kronograma pod njim.

14


210

tuzije enega izmed odličnejših menihov, da novo naselbino ustanovi in uredi
Ril je to Beremund, kakor se poroča, iz knezov Cormvalskih na Angleškem.
Po običaju je za novo hišo vzel najbrž seboj dvanajst menihov in dvakrat
toliko kon verzov'.

Kraja, ki jim ga je Otokar odbral, so bili gotovo veseli. -Saj je bil kakor
nalašč vstvarjen za premišljevanje. A treba je bilo mnogo dela, predno so
si priredili oba samostana. Skraja so pač stanovali v lesenih kolibah kakor
Bruno s tovariši, ko se je naselil v Večji kartuziji, potem so pa počasi leto
za letom zidali trajna bivališča. Za menihe so izbrali konec doline in, da so
dobili ravnico za večje dvorišče s celicami, so odkopali hriba, na jugu pa so
pozidali skupne samostanske prostore in cerkev. Za konverze pa so odločili
malo ravnico, kjer je sedaj Špitalič in je bilo morda že tedaj obdelano
polje. V vsako celico so napeljali vodo, pa tudi Spodnji samostan je imel
svojo studenčnico. Postavili so tudi dve cerkvi — eno za menihe, drugo za
konverze, prvo v čast sv. Janezu Krstniku, najodličnejšemu puščavniku, drugo
Devici Mariji. Ves red je stal pod njuno zaščito, vse kartuzije so bile tudi
njima posvečene in novinec, ki je polagal obljube, se je njima izročil.

Ko pa je bila zasilna cerkev gotova, je Otokar J. v polnomočni pravni
obliki obnovil svojo ustanovo in sicer na oltar v navzočnosti prič, katere je
po tedanjem običaju privlekel za uho 2 . Podaril pa jim je Žičko dolino do
vrhov obmejnih hribov in na zapadni strani do posestev krške škofije, na vshodni
pa do soteske pred vasjo Žiče. Teh mej ni smel prestopiti niti lovec, niti drvar, niti
ribič v svojem poslu, ravnotako tudi ne nobena ženska. Nič naj ne moti menihov v
premišljevanju. Kmetov z družinami (ženami in otroci) torej v tem okrožju
ni bilo. Polje so konverzi obdelovali in živino redili, pomagali so jim moški
posli. Poleg zemlje je Otokar dal še 12 mernikov soli na leto iz kraja
Greischcm pri Liezenu na Gornjem Štajerskem, potem en tovor olja za za¬
beli iz Ljubnega, 20 kosov železa tudi iz Ljubnega in iz Laškega (trga)
15 meric strdi za pripravo močnatih jedi (mesto sladkorja). Tudi jim je na¬
kazal na leto po 8 mark denarja in še drugih stvarij. Hotel jim je še več
dati, a kartuzijam, ki niso poznali domačega ljudstva 5  ter niso vedeli, da j £

kardinala-diakonTccrkve k f dinala in škofa  Palestinskega, ter 1W

v Konjice Tu so stan« r i ' tatnja ’ 10 sta leta 1160  dospela z nekaterimi kartuzija” 1
samoSan ! Za nemalo vi 'J T  ŽUpniSču < dokler  ™‘ a  bila pozidana cerkev i”
ustanovitvi nobene karturi« UZU ° ^ bilotreba  dveh kardinalov-posredovalcev in pr'
Bubel, Hierarchia catholica mld" ** P ° r °5 a kaj  P°dobnega. Imen obeh kardinalov ne pozna
stavili svoja polnia 1M tf*' S ° kartu «J a »i «mi s svojimi konverz'

in za stavbo so potreboval" ' ° ta le k enda ' se  J" e  bil inštitut konverzov že preživ e

2  V ustan 0 ^ ltil‘ POSVe, " e m0jstre ia  P om °utuke („. pr . v XV. stol.),
govo smrtjo (22. junija U64Mn°=• tokar  ^ v prvi oseb ', bila bi torej spisana pred nje;
Ulrik. A listina nosi v resnici il- 6 ' P ° 1161 ’ ker sc omen J a  v njej oglejski patriar
posebnosti, iz česar sledi da sp  "'f* V 65 brSZ dneva ' itna  P^ at  Otokarja II. in še drug'
nepričakovani smrti v  nravni obrv°i-l JC  ° tokar L ustrae n° določil, šele po njegov'
Otokarja II. spisana 4 leta no'dr, * av  ^beležilo. Ravnotako je listina o podan« 1
po ustmeni izročitvi dveh vasi ‘ Sft 6  ‘ U82) in listina  Rudolfa Rožeškega l 2

’ Najbr '’ ^ d ° maCini kot p ^ ue delajo ne veliko ne dobro.

211

zemlja tako malo rodovitna, so mislili, da imajo dovolj za potrebe, več pa
niso nikdar poželeli.

Predno pa se je nova naselbina okrepila, je umrl njen ustanovnik
Otokar I. Podal se je na daljni pot v Jeruzalem, a je že v Pečuhu na
Odrskem preminul. Truplo njegovo so prepeljali v kartuzijo.

Tzkraja so morali kartuzijam postaviti poslopja, sporazumeti se s so-
scdi-mejaši, urediti gospodarstvo, pridobiti potrditev od papeža, cesarja in
domačega škofa ter sc sami privaditi novim podnebnim in krajevnim razmeram.

Nikakor lahka stvar!

Ko je torej 1. I17d prišel oglejski patriarh Ulrik na svoja posestva v
Gomjigrad in Rečico, se je podal tudi kartuzijanski prior Peter tja. Patriarh
ic novo redovno hišo pripoznal in obdaroval. Ker v konjiški okolici ni imel
posestev, pač pa desetino v Soteski pri Novi cerkvi, jc zamenjal s konjiškim
župnikom Sigahardom to desetino za vsa posestva, ki jih je imela konjiška
cerkev sv. Jurija v Žički vasi. Posestva pa je dal kartuzijanom. ki so s tem
pridobili prva zemljišča izven  svojih mej.

Tudi papežu Aleksandru lil. so se priporočili, ko je prišel leta 1177 v
Benedke, in mu potožili svojo veliko revščino. Godilo se jim je tako slabo,
da je kartuzija skoro propadla. Morda so se lotili nekateri menihi tudi dela
»zven samostana, ker niso imeli ob čim živeti, ali pa so šli drugam. Papež je
•iartuzijane s posebnim pismom opominjal, naj bridkosti, težave in revščino
■potrpežljivo prenašajo, naj čast svojega reda čuvajo in samostansko samoto,
aaj vršijo dela ljubezni. Obenem pa jim je naznanil, da je pisal tudi Oto¬
karju II. in ga prosil, naj jih z večjo naklonjenostjo ljubi, podpira, časti in
lim pri zidanju samostana pomaga z nasvetom in z dejanjem.

Se ume, da je Otokar to storil rad, kmalu in v obilni meri. Daroval
iitti je Žičko vas s vsemi podložniki, potem posestva v Oplotnici in Rogozi
pri Hočah. Nakazal jim je tudi kože vseh živalij, ki se ob delavnikih pov¬
rejo v uradih Maribor, Radgona in Laško. Tudi jim je dovolil pašo po vseh
sv ’ojih planinah. Konjiški gospod pa jim je dal ribištvo v Oplotnici in Bravini,
t arstvo (advokacijo) samostana je prevzel vojvoda sam. Listino o tej po¬
daritvi pa je dal spisati šele nekaj let pozneje (1182) in javno prečitati pred
mnogimi odličnimi pričami pred župnijsko cerkvijo v Radgoni. I- 1185 pa
ie osvobodil kartuzijane vseh deželnih davkov, prineskov za javne stavbe in
vojaške dolžnosti od strani njihovih podložnikov, potem colnine in mitmne.

Vnovič so se kartuzijam obrnili na rimsko stolico, ko so zvedeli, da
k b 'va papež Lucij III. že od jeseni le 1184 v Veroni. Izprosili so si, da
sme  njih klerike posvetiti katerikoli (in ne samo domači) škof, potem Jim je
Papež potrdil njihova posestva v opisanih mejah in jih je sprejel v zaščito
p etra (sub beati Petri et nostra protectione suscipimus) 1 . To je bilo tedaj
v eliko vredno. S tem so postali nekako fevdniki rimske stolice. Papež je
,. isled  tega čuval njihovo posest kakor svojo, če je trebalo tudi z grožnjo
' z °bčenja. To je mnogo več izdalo ko pretenje deželnega kneza z oro je

1  Daux, La protection apostolique au moyen&S e
1902 (Referat v Revue d’ hist. eccl. 19^5, s * r -

Revue de questiones historiques

14 *

212

Knez ni imel časa. se pretepavati z malimi vitezi, ako pa je le prišel, so mu
v utrjenih gradovih lahko dolgo kljubovali. Papeževo izobčenje pa se je
lahko napisalo, kmalu prineslo in rado razglasilo, imelo pa je strašne po¬
sledice: Izobčenec je izgubil upanje na večno življenje, pahnili so ga pa tudi
iz človeške družbe. Ni smel ne k maši, ne k zakramentom, še občevanje z
njim se je lahko prepovedalo. V dobi, ko je vse versko mislilo, je bilo to
toliko, kakor koga oropati vsega javnega ugleda in vseh družabnih in sta¬
novskih pravic. Ostrost te kazni je marsikoga iztreznila. Seveda s časom je
izginil strah pred njo, ker se je prepogosto izrekala, včasi tudi prenagljeno,
posebno pa, ker je ves tok življenja in mišljenja začel pij uti čez od cerkve
zarisane kroge in meje.

Da niso žički kartuzijam brez povoda stopili pod zaščito sv. Petra, se
vidi iz tega, da je papež še isti dan, ko jim je zagotovil svoje posebne
varstvo, že grozil z izobčenjem — Konjiškima gospodoma Ortolfu (ali pa
Otokarju) in Leopoldu. Kartuzijanom sta tako nasprotovala, da je moral prior
zoper nju iskati pomoči pri papežu. Lucijeva grožnja je gotovo izdala. Leo¬
pold Konjiški je celo v hudi bolezni leta 1234 sklenil postati kartuzijanski
menih, da bi delal pokoro za svoje „greke in mnogostranske izgrede 1 '. —
Drug sosed, s katerim so se sporazumeli kartuzijam, je bil na njih zapadni
meji Vulfink iz Kapfenberga, tedaj fevdnik na posestvih krške škofije.
Kartuziji je daroval vas Rohrbacb, kar je 1. 1187 potrdil krški škof Dietrich
v Pilštanju.

Slednjič so dokončali tudi zidanje samostana in cerkve. Lepa je mo¬
rala biti slovesnost, ko je patriarh Gotfried obenem s škofom Poponom'
posvetil cerkev v pričuj očnosti mnogo posvetne gosposke, med drugimi Or-
tolfa, Otokarja in Leopolda Konjiških, Gerolda iz Ribnice (na Pohorju?),
Konrada iz Krajine in Rudolfa iz Rožeka (na Koroškem). Zadnji je v tej
priliki poklonil na glavni oltar sv. Janeza obe vasi Hajdin pri Ptuju, listino
pa je dal o tem šele 1. 1202 spisali, ko se je zopet z raznimi koroškimi,
kranjskimi in štajerskimi plcmenitniki mudil v kartuziji (glej zgoraj str. 1& 1
op. 3).

1 o smrti Otokarja II. if 1192), ki je bil tudi pokopan v kartuziji, j e
njegov naslednik Leopold Babenberški (1192—1194) vzel ravnotako kartu-
tuzijo v svojo zaščito in ji je potrdil desetino v krajih Račje, Podova in
Rogoza na Dravskem polju. Tako se je samostanu polagoma zagotovil ob¬
stanek, pozidala so se stalna bivališča, uredilo razmerje do sosedov in cer¬
kvenih ter posvetnih poglavarjev. Sedaj pa bode umestno, da pogledamo'
kartuzijo in celice ter se prepričamo, kako živijo njihovi prebivalci, kaj de¬
lajo in počnejo. To bo podlaga za umevanje nadaljnje zgodovine 2 .

r~ ^  pomožni .škof oglejski in se imenuje v listinah v dobi 1194 l 20 "

ruden, Cerkv. razmere med Slovenci v XV. stol. in ustan. ljublj. škofije 1908, str. 5 ;

- Kot priorja se imenujeta v tej dobi v listinah Beremund (1164) in Janez (D 6  '
a erernu je pred 1. 1190  sledil Nikolaj. Beremund je bil kot odličnejši menih poslan sam 1
° a °’ da JC  ^ VrŠl1  ^‘anovitev, potem pa se je vrnil v  Večjo kartuzijo, kjer je umrl dm
. p .negotovega leta. Po krivem pišejo nekateri, daje postal škof v Sisteronu (P° k
x., .ei ga zamenjajo z drugimi znanimi osebami. Le Couteulx, 1. c. II. 397.

213

2. Prva kartuzijanska pravila.

Ako hočemo kartuzijanski red prav umeti, je potrebno, da se poglobimo
v duh njegovih pravil. Tudi mi zahtevamo od naših potomcev, da nas sodijo
po duhu naše dobe, v kateri, s katero in za katero živimo, ne pa po po¬
stavah in šegah, navadah ali razvadah, ki bodo bogvekdaj za nami običajne.
Vli ne moremo na svetu več doseči, kakor da so najboljši ljudje z nami
zadovoljni. To pa je veljalo o kartuzijanih. Bili so na slovesu najresnejšega
in najstrožjega redu. Umeti jih moramo tedaj tako, kakor so jih umeli njih
sodobniki, potem jih bomo po pravici sodili.

Obiščimo torej Žičko kartuzijo koncem XII. stol., slikajmo si jo tako,
kakor sledi iz Guigonovih pravil za Večjo kartuzijo 1 ! Šege in navade so
gotovo bile pri nas iste in prva stoletja popolnoma enake ko v materni hiši,
kak majhen razloček pa je bil glede prostorov, krajev in stavb, kar bomo
vpoštcvali, kolikor nam je to znano.

Pri Spodnjem samostanu — sedanjem Špitaliču — sprejme goste menih,
ki ga imenujejo oskrbnika ali prokuratorja (Schaffer). Postavljen je za na¬
čelnika Spodnje hiše ali samostana bratov-lajikov (konvcrzov). On vodi vse
gospodarstvo v imenu priorja in pridiguje bratom v kapiteljski sobi. Kadar

pridejo gosti, jih objame in poljubi ter. če ni veliki post. se \..edc z  J
za mizo in jih s kartuzijanskimi jedmi pogosti. Ako so gostje pos\s g
stanu, pošlje po priorja v Gornji samostan, da jih piide obis'at. a v0 s
duhovniki ali redovniki, jih pelje v Gornji samostan, kjei smejo u 1
nočiti. Celic se gostom navadno ne kaže. Videli bi jih pa tiki  ' -1'
samostanu in sicer za prokuratorja in konverze. \sak konveiz ima
za svoj posel. Ta je krojač, drugi čevljar, eden vodi po ju e s v
za vole. drugi načeljuje pastirjem ter vodi sirarno in kupčijo, ec ’

t. j. sprejema žito, ga suši, hrani, veje, melje, ki uh de a in peče ^
kar ju shraniti da, vsestransko zaposlen je tudi huhar, ki je o ’

hišnik, ključar in Cerkvenik. Bratje morajo molčati, pii seupnem
smejo o potrebnih stvareh pomeniti. Imajo pa tudi stara znamenja, ■

-se ravnotako dobro sporazumejo, a izven redu jih ne smejo iz c  . ‘

jih prior obišče, smejo vsak čas z njim govoriti. C po unoci
gredo v cerkev, kjer jim prokurator moli brevir. Ker “
samo poslušajo, poklekajo in se klanjajo ter križajo, ° r ' 0 čenašev*.
kuratorja. Ako njega ni doma, pa zmolijo mesto revirja T

Potem  gr^do po zimi na delo, po letu pa J  ^ predvečer praz-

vshoda, ker morajo potem ves dan nepretrgoma ^ • • skupni spal-

uikovs jih gre polovica v Gornji samostan. Po noc ' s P lJ

- „„ nravilih je vladal Bazilij (1151

1  Guigon je spisal pravila ok. 1. H40' stl °&° v  Žiče. Sam je dajal vzgled svetnika.

0  >173), kije poslal kartuzijane iz Večje kartu.j . ' ot0V0  uredil po teh pra-

;• C. II, 155). Prvi žički prior Beremund je novo kartuz.jo g

•hh, potem pa sc jc vrnil v materno hišo. . . i. , 1229 . L. C. III, 524 . Vsega

2  Moliti  v domačem  jeziku se je za brate dn£Va se je  »Sunil za 83

šupaj ie n --° hcl ’ ent ^

_m jeziku se je za brate pieumaan- - . računil za 83

je opravil konverz na dan 330 očenašev. Oficij enega
"v in 36 Čast bodi Bogu.

T. j. praznikov 12 beril torej tudi nedelj.

214

niči, prisostvujejo polunocnim molitvam in maši, potem poslušajo pridigo, ki
jo ima zanje prior ali njegov namestnik, in lahko opravijo tudi spoved. Ker
se v Spodnjem samostanu ne mašuje, morajo bratje, ki so ostali doma za
varihe, za se vsak v svoji celici moliti od devete do dvanajste ure. Potem
se vrnejo ostali bratje. Večernice imajo zopet skupne t. j. prokurator jim
cita brevir in oni ga v sveti pokorščini poslušajo ter spremljajo. Petkrat na
leto se brijejo, štirikrat si dajo puščati kri radi zdravja in tedaj dobijo skozi
dva dni boljših jedi. Ako umijejo, jih pokopljejo v Gornjem samostanu. Za
rajnim menihom ali pa bratom opravi vsak brat 300 očenašov, pri 150. izmed
njih pa se mora po dolgem na tla vreči in zemljo poljubiti. Ob obletnici pa
zmoli vsak 30 očenašev. Obleko nosijo enako ko menihi, hrano imajo nekoliko
slabejšo, vendar pa imajo manj postov, ker morajo težko delati. Od Vseh
svetnikov pa do Velike noči imajo ovseni kruh, drugače pa pšeničnega z
otrobi, jedi pa se jim zabelijo večinoma samo s soljo !

Pojdimo naprej v Gornji samostan ! Tam čaka pri vratih kuhar; tudi on
je vratar in hišni oskrbnik obenem. V kuhinji ima itak samo ob nedeljah in
praznikih opravka. On sme govoriti in vodi goste. Cerkev je v sredi počez
razdeljena z visoko steno, ki ima v sredi vrata. Pred steno stojijo bratje
lajiki, kadar pridejo v nedeljo in praznik k službi božji, v prezbiteriju pa
mašnik in menihi. Pri povzdigovanju se ta vrata odprejo in v prezbiterij«
se (vsled sklepa iz 1. 1276) posebna sveča prižge, da se sv. hostija vidi po
ladji. Pri sv. maši stojijo ves čas, le za čas, ko se hostija povzdigne, se
vržejo na tla (vsled predpisa iz 1 . 1222). Stolov ni v cerkvi, a a'  koru so na
tleh majhne opore (,,formae u ;  hlodi?), kamor se menih opre, kadar sc iztegne
po tleh. Na oltarju se vidi samo križ, tudi slike po stenah so prepovedane 1 .
Srebrn je samo kelih in pa cev, s katero se srka sv. Kri. V cerkvi je samo
eden oltar, na katerem smejo maševati le domači duhovniki 5 . Skupnih (kon-
ventualnih) maš za menihe je na leto kakih 200, razven tega pa smejo tisti
menihi, ki so mašniki, z dovoljenjem priorjevim maševati tudi drage dim
Bilo je pa tudi mnogo dni (kakih 60—70), ko ni bilo nobene sv. maše 1 . 0
večjih praznikih mašuje samo eden, drugi pa gredo k obhajilu.

Mašni obred, ki je bil tudi v Žički kartuziji navaden, ima poseben
starinski značaj. Mašnik se obleče pred oltarjem in nalije tam vina in vode
v kelih, kar se po rimskem obredu stori šele pri darovanju. Očitno spoved
moli leže na tleh. Kadar reče „Gospod z vami", ne gre nalašč k sredi oltar) 8 -
Pn (prvem) evangeliju da blagoslov. Nikdar ne pripogne kolen med sv. maš 1 '
povzdigne samo sv. hostijo, kelih pa malo in napol pokrit, slednjič ne da bla¬
goslova ob koncu, niti ne čita zadnjega evangelija. Streže pa pri sv. maši
dijaku n v navadni redovni opravi*. — Procesij ni nobenih 5 .

1  L. C. I, 274.

3  h. 1218 sc je dovolilo maševanje tudi tujim redovnikom in od tedaj je ved oltaO®
v cerkvi. L. C. II, 427 .

*  l- 288 - Ne mašuje se n. pr. na kvatcrnc sobote in vigilije apostol---'

praznikov.

4 Ta obre<)  .i e  pr' kartuzijanili še dandanes v navadi. I.. C. 11, 21  o. Zadnji evanE® 1 ’ 1
se je uvedel 1. 1460.

1 oznejc so upeljali talino le procesiji za Svečnico in Cvetno nedeljo.

Poleg cerkve je kapiteljska soba. Tukaj zbira prior menihe, da se o
važnih rečeh posvetujejo, tukaj tudi volijo priorja. Tisti dan, ko so prejšnjega
pokopali, se napove tridnevni post s skupnimi molitvami, četrti dan po skupni
sv. maši na čast sv. Duhu pa se zberejo v tej dvorani in izvolijo za priorja
najsposobnejšega meniha, četudi ni mašnik, a po izvolitvi se mora v tem
slučaju dati posvetiti. Dan volitve je veselja dan. Prior prebiva potem po
štiri tedne med menihi, vsak peti teden pa med konverzi (v Spodnjem samo¬
stanu). Menihi pa so tisti, ki znajo čitati, ker le ti morejo premišljevati iz
knjig in tako doseči najvišji smoter tega reda — premišljevanje. Ako pa je
prostor, se vzamejo tudi taki med menihe, ki sc bodo šele naučili čitati.
Vsak menih pa sprejme tonzuro in postane klerik. Nekateri dobijo potem še
višje redove, celo mašništvo.

Čeprav pa ima prior popolno oblast v Zgornjem in Spodnjem samostanu,
sc vendar ne razločuje od drugih niti glede obleke, niti hrane, niti stanovanja,
pač pa ima prvi sedež in drugi se mu klanjajo, kadar ga srečavajo. Edino
na tem se da prior spoznati. Običajno prosi vsako leto pri občnem kartu¬
zijanskem zboru za usmiljenje t. j. da bi ga odstavili, a navadno ga uslišijo
šele tedaj, kadar postane nezmožen vslcd starosti. Vsako leto je tudi dolžan
udeležiti se občnega zbora, ki se obhaja v Večji kartuziji na Francoskem.

Blizu cerkve je kuhinja in skupna obednica, kjer sc shajajo menihi
vsako nedeljo in praznik k skupnemu obedu. Pri tem pa vsi molčijo in čitajo
se jim preroki. V bližini je tudi knjižnica, združena večkrat z zakristijo.

Obiščimo sedaj celice ! Vsaka ima tri dele: delavnico, spalnico in mo¬
lilnico 1 . Vsak izmed teh prostorov pa je celo majhen. Poleg hišice je vrtič.
Menih je v- svoji hiši sam svoj gospod in samotar. Nobeden tovariš ga ne
sme obiskati razven z dovoljenjem priorjevim. Pa tudi sam je ne sme za¬
pustiti razven iz važnih in v pravilih določenih vzrokov. Podlaga za njegovo
popolnost je ljubezen do celice t. j. do samote. Celica mu nudi vse, česat
potrebuje: Knjige za molitev, pripravo za pisanje knjig in slednjič kuhinjsko
spravo, da si lahko sam pripravi skromno hrano.

Pravila pravijo: ..Celičin prebivalec sprejme za postelj slamo m mrežo
( za  slamo), vzglavnik, kmečko rjuho in odejo iz ovčjih kož.

Vsak dobi dve šivanki, niti, škarje, glavnik, britev, brusni kamen in
P ; 's za britev, za pisanje pa črnilnik, peresa (gosja), kredo, dva plovca
(Kimsstein), dva rožiča (za barve), nožek, dve strgulji za radiranje perga-
menta - šestilo, šilo, svinčnik, ravnilo in kolček za liniranje, tablico ter klinček 1 .

1  Tako žc v XII. stol. L. C. I, 78.

V samostanih so tudi pergament sami pripravljali. Za Večjo kaituzijo je o za
ar ej.šo dobo izpričano. Izbrano usnje (ovc, koz ali telet, ne pa oslov) se je najprej za
? cka -' dni namakalo v apnu, potem razpeto v vodi. Nato so ga na obeh straneh ostrga <
m 8 str 8uljo ter s plovcem ugladili, luknje (n. pr. od nog; zakrpali in zašili ter vizo s s a
jami  »brezali. Pisar jo je liniral in si je v ta namen napravil v njej s šilom ali sest
) C i n . ako  ^ narazen stoječe točke, črte pa je potegnil s svinčnikom. Vcasi se je perga.

* prevlekel s praškom od krede ; pisava je bila potem bolj krepka, a ne dovoji HP ' -
J" 10 se  je tudi doma pridelalo, ravnotako gosja peresa, katera prirezava i V
c ^nja umetnost. Beležke ali pisma so pisali tudi na z voskom prevlečene tablice /

/T ” m a,i  koščenim klinčkom. S tem smo pojasnili porabo zgoraj navedenega 1

2l6

Potem pa dva lonca, dve skledici in tretjo za kruh, četrto pa za umi¬
vanje in obrisačo; dve žlici, nožek za kruh, kupico, posodo za vodo, solnico,
krožnik in dve vrečici za zelišče ; za ogenj pa rašilo, gobo. kresilni kanien,
les za kurjavo in sekiro; slednjič oblič za delo".

Hrana je zelo priprosta. V pondeljek, sredo in petek je post ob kruhu
in vodi, ostale dni pa si vsak sam kuha in zato dobi v nedeljo zvečer od
kuharja zelišč, graha in sadja, kruha, soli ter vina za ves teden naprej. Kar
mu ostane, mora v soboto vrniti. Od 15. sept. pa do Velike noči tudi tiste
dni. ko si smejo sami kuhati, jedo le enkrat na dan. Boljšo hrano imajo v
nedeljo, ko je skupen obed, in v četrtek, ko si sicer sami kuhajo, a dobi
vsak sira, jajc in rib. a ostanke mora še tisti večer položiti na okno, da jih
kuhar odnese. Mesa razven rib ne uživajo nikoli. Da bi ostali zdravi,
jim je predpisano, da si morajo petkrat na leto — zmirom po večjih prazni¬
kih — dati kri puščat. To je po tedanjih zdravniških nazorih varovalo pred

boleznijo.

Priprosta je tudi obleka, ki je iz debelega konopljenega platna in vsa
bela. Okoli ledja nosijo robat in bodeč opasnik, čez pa imajo dolg pre-
pasan talar z rokavi. Srajco so upeljali šele v sredini XV. stol. Po vrhu je
škapulir {,,cueulla“) t. j. okoli pol metra široka proga blaga, ki ima pri
sredi luknjo, skozi katero se vtakne glava, oba konca te proge pa segata
spredaj in zadaj skoro do tal. V višini kolen pa sta zadnji in prednji del
speta z malim trakom iz istega blaga, kar se nahaja edino pri kartuzijanih.
Po zimi je škapulir podvlečen s kožuhovino. Za zimo in slabo vreme imajo
še plašč s kukuljico. ki jo lahko potegnejo čez glavo, ker ne nosijo dru¬
gega pokrivala.

Kaj pa dela kartuzijan ves ljubi dan v celici ? Vstane po letu okoli
polnoči, po zimi kake dve ure pozneje, opravi v celici Marijine duhovne ure,
potem pa gre v cerkev, kjer se recitira petdeset psalmov brez beril, katerih
tedaj še niso bili uvedli. Vrnivši se iz cerkve, morajo v celicah ostali čas
do jutianje zore posvetiti premišljevanju, potem pa se zopet podajo v cerkev
opravljat hvalnice (Laudes) in prisostovat sv. maši, ako se dotični dan ka-

»rilaS;, P , raV i i0  '■ “ Iici  I*™ *•*> «"> (Prim.,) in „ posvetijo
ie 1  . d r sestc ’ P° rimi Jo devete ure. Ves ostali prcJpoMM

LS S T“ ***> .*** r

mučno delo P Knjlgc na usn J e  pisati pa je bilo težavno m

morejo pridi^ovaK^n ! £ ° smat ”! 1  kot  sv ° j ° sveto dolžnost. ,,Iver ne
sami svo ; a  J! Z LSe  °’ pa hočejo s knjigo. S prepisovanjem knjig si

mačo knjižnico bogatijo^ dr'!!™ 1  “* misijonari i° dru S im  1 sv °i° do '

prodajo ali na iv g - - J  '. dia gocennm in znamenitimi pisatelji, ako pa knjige

pa "»f*  ali  ■«- - svojo hiSo a«

sanja knji., lici- ' msh se  Povdarjajo v pravilih glede koristi r

JaČZSZ  e^e , Jar- me ? 0V0  <" ^emajo 1

je kateri sprejet, okaterl t “ ’ kl  “ »»jo pisati; iajemti je, ak«

Tretjo in šest., h«  ‘ L Za trdri ° u P a > da  se bo te umetnosti še naučil.

Indne, ravnotako tudi Mm-iSieTre^ri V . CCliC ' ° b devetik in  ° . P °'

e. Ako m postni dan, si nato skuha obed m



217

po zimi dela do tretje ure, po letu pa se malo s spancem okrepča, ker je bilo
prekratko nočno spanje. Nato sledijo duhovne ure (šesta in deveta) ter v
cerkvi skupne večernice (Vesperae), potem ročno delo (tudi včasi v celičinem
vrtu) in premišljevanje do mraka, ko se opravi komplctorij, ob uri, ko se še
ravno da čitati. Z mrakom že gredo spat, ker morajo okoli polunoči vstati.

V Gornjem samostanu vlada večen molk. A v sili ali potrebi sme vsak
spregovoriti in ne rabijo znamenj kakor konverzi. V soboto popoludne pa se
snidejo, da se pomenijo glede reda v brevirju za naslednji teden, potem
opravijo sv. spoved, v hedeljo zjutraj pa imajo skupno sv. mašo, potem zbo¬
rovanje v kapitelju in opoludne obed v refektoriju, potem pa kratke pomenke
o nujnih zadevah. Tedaj dobi vsak od kuharja potrebnih jedil za prihodnji
teden, potem črnila, peres, krede, pergamenta, knjig za prepisavanje in vsega,
kar rabi.

Približno ena tretjina dneva je torej posvečena ustni molitvi, ena tretjina
premišljevanju in zadnja tretjina ročnemu delu. In tako dan za dnevom —
skozi ves teden! Zraven tega še tri dni nič ne jedo razven kruh! Kdo bi
dandanes v takem redu zdržal ? Milo je res treba trdne volje, katero so crpili
iz premišljevanja. Premišljevanje je jedro vsega reda. zato moramo ta pojem
pojasniti.

Premišljevanje ni drugega ko pogovor z Bogom — torej molitev, a ne
molitev z ustnicami, ampak v duhu. Premišljujoči poveličuje vsepovsod pri¬
čujočega Boga, ga hvali, prosi odpuščanja in moli za druge ter za se,
Sedaj se vglobi v bridko trpljenje Vzveličarjevo. sedaj v globočino božje
ljubezni; drugikrat se zagleda v lepoto čednosti ali pa se zgraža nad grdobo
pregreh, potem sc zopet s svetniki sprehaja po nebeških prostorih ali pa
povzdiguje božjo pravičnost, če si na večno pogubljene predstavlja, ali pa
božjo modrost, če motri v duhu in z očesom neštevilne vrste živih in neživih
stvari na svetu in ves od Boga jim odkazan red in namen. Kakšna slast
je to za verno srce! Kdor premišljuje, dela to, kar so delali največji in naj-
globljeji veleumi človeštva: Platon, Avguštin, Tomaž Akvinčan. Prijetno je
premišljevanje, dokler se človeku razpleta misel za mislijo, podoba za po¬
dobo in se srce širi v veselju ali tolažbi, v sočutju ali kopmenju. A ni vselej
tak <>' Z nevidnim Bogom občevati — je poseben in težek napor za duha,
kar vsak prej ali slej občuti, kdor se resno premišljevanja loti. Ali le malo¬
kdo prebrede to morje grenkobe in zoprnosti in zato je tudi malo
molitve. Vse to moramo upoštevati, če hočemo kartuzijane umeti. Smotei nji
u- da in smoter vsakega posameznega meniha je bil da bi postal mož
molitve. Da je veliki del dosegel ta cilj, se prepričamo iz njih književne
zgodovine. Skoro vse od tega, kar so pisali izvirnega, so molitve ali pre¬
mišljevanja bodi v svobodni, bodi v vezani besedi. To bomo videli tudi pri

fickih pisateljih.

, Premišljevanje kot prisrčen, otroški, zaupljiv pogovoi z Bogom jc e e
'zmed kulturnih vrhuncev, do katerih se more človek povspeti, J c n ®
t<l jno življenje (misticizem), ki pa se pojavi pri vseh višjih vuah  v 0  * ™
s °ke duševne prosvete, iz česar smemo sklepati, da izvira iz narave človeškega
d^a. fudi  naša doba. ki je dosihdob materijalno kulturo iazv,.a \ n~p

218

čakovanih in dalekosežnih smereh, se bo nekoč ugnala — tedaj, ko bodo
izčrpani pogoji za silni napredek izkustvenih in induktivnih ved ter tehnike.
Nastopilo bode uživanje, a tudi duševno poglobljenje. Ta proces se je že
večkrat ponovil v človeški zgodovini sploh, pa tudi v posameznih panogah
naše kulture — v slovstvu in umetnosti, pa tudi v verskem čuvstvovanju.
Kot nihalo se ziblje človeštvo med dvema ekstremoma, med idejami intvarjo.
Hočemo torej reči, da premišljevanje in molitev nista bila lenoba — ampak
visoko kulturno delo.

Navzlic postov in slabe hrane pa so dočakali kartuzijam visoko starost,
To pa zato, ker niso na niti njih življenja glodale notranje strasti, ko so jih
vse pomirili v premišljevanju. Kadar pa so pri katerem menihu nastopili
zadnji trenutki, so ga položili na tla na blagoslovljen pepel in na dano zna¬
menje so se vsi zbrali okoli njega ter so opravili starokrščansko ^priporočilo
duše“, ki je še dandanes v rabi. Ranjkega so umili in preoblekli ter brez
krste položili na nosila in ga med molitvami prenesli v cerkev. Akojebilo
zgodaj in še tisti dan ni bilo sv. maše, se je sedaj služila zanj in potem so
ga koj nesli v grob. V nasprotnem slučaju pa je truplo ostalo v cerkvi in
menihi so bedeli celo noč pri njem ter zaporedoma recitirali vseh 150 psal¬
mov in to tolikokrat, da je napočil drugi dan. Dvorišče med celicami je
služilo za skupno pokopališče. Prior se v ničemur ni ločil glede groba od
meniha ali konverza. Pogrebni obred je bil podoben dandanes običajnemu,
imel pa jc več psalmov in molitev. Smrt vsakega ranjkega so naznanili vsem
kartuzijanskim samostanom, da se je zanj molilo. V samostanu, čigar člar.
je bil, so zanj opravili tridesetdnevnico t. j. skozi trideset dni se je zanj
maševalo, a ne v koru 1 , konverzi pa so recitirali 300 očenašev. Na obletnico
smrti je bila skupna sv. maša in dvakrat skupni obed, „da se potolažijo -  .
Zato pa želijo pravila, da bi samostan ne sprejemal ustanov za lajike, ker
„kolikor jc sv. maš-obletnie, toliko je skupnih obedov in tolikokrat se pre¬
krši strogost pravil

Kadar je smrt izpraznila celico, pride vanjo novinec, ker drugače ne
sprejemajo novincev. Vsak novinec mora namreč imeti svojo celico t. j. hi¬
šico in zato je v vsaki kartuziji le toliko menihov in novincev skupaj. ko-
likor je celic. Število celic pa jc določeno na trinajst s priorjevo vred,
kon verze (v Spodnjem samostanu) pa na šestnajst.

Osredotočen pa je ves kartuzijanski red v Večji kartuziji pri Grenoblu-
L. 1152 se je prvikrat obhajal tam občni zbor, na katerega so jezdili.
priorji. Skraja je bil na praznik sv. Lukcža, pozneje pa (že za Jancclina
1176 1233) četrto nedeljo po Veliki noči. Prior Večje kartuzije se imenuje
tudi glavni (generalni) prior in ,,častiti oče - ' <od 1. 1460), a na zunaj hi® a
nobene odlike niti v opravi, niti v hrani. Glavne kartuzije ne sme nikdar
zapustiti, da ga poslanci najdejo vedno doma. Na občnem zboru poroča vsak
pnor o svoji hiši, tam potrdijo tudi novoizvoljene priorje in prokuratorju,
ah pa jih odstavijo. Pozneje so sc imenovali tudi vizitatorji, ki so morali
prehoditi tekom leta vse kartuzije v določeni pokrajini. Drugače pa pokrajine

1  T. j. menihi niso bili dolžni biti pričujoči.

219

niso bile organizirane in niso imele nobenega provineijala. Vsakoletni občni
zbor je ohranil v kartuzijanskem redu enotne šege in običaje ter strogost
in resnobni .duh. A zahteva, da morajo stari in slabotni priorji iz daljnih
dežel vsako leto potovati v divjo in skalovito Šartrezo, je bila tako težka,
da se je dala le nekaj sto let vzdržati, potem se je nekoliko olajšala. Nobeden
izmed redov pa, ki so skušali kartuzijane z letnim občnim zborom posnemati,
ni mogel te misli za dalje časa uvesti v življenje.

Ako čitamo prvotna pravila kartuzijanska, se nas nehote polasti neka
resnoba. Ti prvi menihi in bratje vstajajo pred nami kakor kaki molčeči
romanski kipi v haljah s trdimi, vzporednimi gubami in s strogimi potezami
v obrazu. Možje, ki so ta pravila spolnovali, so pač silno resno smatrali
nalogo svojega življenja. Bili so pa tudi zdravi in čvrsti, da so mogli pri
taki strogosti živeti toliko let in si ohraniti vedrega duha. Današnji rod bi
kaj takega ne zdržal. Rekli pa bodemo tudi, da je bila doba, ki jc take može
zredila, cisto drugačna kakor je naša. Mi dandanes tega verskega teženja niti
ne pojmimo, oni so pa po njem živeli. Kolik razstoj!

Nasprotno pa se iz hrane in obleke kartuzijanov Ja sklepati, kako
revno in skromno se je oblačilo in hranilo istodobno priprosto ljudstvo.
Morda jc marsikateri izmed njih konverzom zavidal njih ovseni kruh, ki bi
ga ne bil zametal niti velmožni konjiški vitez Leopold, postavši leta 1234
konverz.

3. Dve sto let mirnega razvoja (1190—1391).

Viri za to dobo obstojijo večinoma v listinah. To je ravnotako, kakor
ce bi kdo dandanes hotel spisati zgodovino kake rodovine edino na pod¬
lagi kupnih in prodajalnih pogodb. Zvedel bo sicer marsikaj o njivah in
travnikih, malo pa o veselih in žalostnih dogodkih. Tako se nam godi glede
naše kartuzije. A iz listin vidimo, kako velik ugled je samostan vso to
dobo užival in da je čedalje bolj glede premoženja napredoval, la vztrajni
razcvet nam kažejo tudi osebe nekaterih priorjev in menihov, ki so v jav¬
nem življenju in v slovstvu igrali veliko ulogo. Smemo torej po pravici
govoriti o dobi mirnega razvoja in napredka \

Prior Nikolaj  (pred 1190 — po 1- 1211) je dal glavno cerkev po¬
svetiti in je povabil patriarha Gotfrieda. L. 1203 je v Brežah na Koroškem
'  vojvodom Leopoldom (in solnograjskim nadškofom Lberbardom II.), leta
•206 sprejme istega vojvoda v Žički kartuziji, 1. 1208 gre na papeževo po-
Ve !je v Klostemeuburg, da pripne temu vojvodu križarski križec na pr.si
(radi nepričakovanih dogodkov v Nemčiji se pa Leopold ni podal v sveto
deželo). 1. 1209 j e v  Mariboru in doseže od vojvoda, da obnovi kartuzijo v
Jurkloštru. slednjič je L 1211 zopet z nadškofom Eberhardom 11. v njegovi
Sk(| tiji skupaj:

1 Kronološka vrsta dogodkov se najde v Stepischneggovi knjižici, na * _ na  J*

i zgodovino ali, kjer to ni mogoče, sestaviti sorodna dejstva skupaj, 1
Umc  "Jih pomen.

220

Prior Peter  (pred 1. 1234—1246) je bil moder in svet mož. Znal jc
ohraniti naklonjenost papežev, štajerskih vojvodov, oglejskih patriarhov, kr¬
škega škofa in sosednjih graščakov, ki so vsi svojo naklonjenost z darili
izkazovali. L. 1234 je stal ob bolniški postelji konjiškega graščaka Leo¬
polda in mu je znal tako lepo prigovarjati, da je ta sklenil prejeti iz njego¬
vih rok meniško haljo v znamenje pokore 1 * , 1. 1241 pa je bil v Vojniku ob
smrtni postelji graščaka Viljema in je dosegel, da je ta vso škodo samo¬
stanu povrnil.

Ugled naše kartuzije jc gotovo dal povod, da je koroški vojvoda Ulrik
sklenil ustanoviti te vrste samostan na Kranjskem v Bistri. Najbrž so prvi
menihi, ki so šli v Bistro, bili sinovi Žičke kartuzije. V ustanovni listini
(1. nov. 1260) stoji kot priča žički prior Burohard  in Žička kartuzija je
svoji sestri — ali morda hčerki — odstopila na Kranjskem več posestev 8 ,
Sicer je pa bistriški ustanovitelj 1. 1267 obdaril tudi Žičko kartuzijo in ji
podvojil dohodke iz Slovenjega gradca.

Da so žički kartuzijam imeli dovolj konverzov, je razvidno iz tega,
da so 1. 1259 sprejeli v oskrb hospic na Semmeringu 3 . Ustanovil ga je
namreč 1. 1160 štajerski mejni grof Otokar 1. „za popotnike, da imajo streho,
postelj, ogenj in vse potrebno" 4 * , pozneje (1.1220) pa zvemo, da so duhovniki
gomještajerskega arhidiakonata že od nekdaj pobirali med seboj za hospic
podporo, da bi jih na starost ali v bolezni ali, če bi jih pregnal advokat
njihove cerkve, našli v njem zavetišče in da bi se o priliki smrti za nje
poskrbelo 6 . Na čelu gostišča je stal duhovnik kot ..hospitalski mojster" ali
hospitalarius, pomagali pa so mu lajiki kot ..bratje". Ko pa je v dobi med¬
vladja postal ogerski kraljevič Štefan štajerski vojvoda, je na željo solno-
.grajskega nadškofa Ulrika izročil ustanovo brez meniškega reda potrjenemu
kartuzijanskemu redu, da še boljše vršijo nalogo hiše ,,za okrepčanje sla¬
botnih, za tolažbo bolnikov in sprejem katerihkoli popotnikov" °. Kartuzijam
niso dolgo upravljali gostišča, ker ga je že 1. 1331 Oton Veseli, sin vojvoda
Albrechta L, izročil cistercijanskemu samostanu v Neubergu. S tem je tudi
hospic propadel.

Prior Gotfried  (1302—1314) je v Žički kartuziji napravil redovno
obljubo, je bil torej njen sin in ji je delal čast vso prvo tretjino XIV. stol.
L. k.03 je bil v h orli, kjer je prosil papeškega legata kardinala Napoleona

1  Iz listino (Zahn, UB II, 416) jo razvidno, da jc bil Leopold sicer zelo bolan, a

•vendar ni pričakoval smrti. Zato jo verjetno, da jo ros postal kartuzijan in sicer najbrž

vonverz. (Izraz „fratcr“ v listini pomeni menihe in konverze). Po poznejši zidki tra¬

diciji je neki umrl v sluhu popolnosti. (Marian, 1. c. 344). F.nak vzgled nekega bo ,a (

nega solnograjskega ministerialca, ki je postal v Runi cistercijanski konverz, glej P«

ztahnu, LB. I. m.

1  Živki menihi so dali 1. 1262 dve kmetiji v vasi Topolje pri Mengšu s pogoj 6111 '
da postavi bistriški prior z njunimi dohodki vsako leto eno novo celico, dokler ne bo
število celic popolno. Potem pa mora vrniti obe posestvi Žički kartuziji. Schumi, Ur-
kunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain, II, 1884 , p. 238 .

Listine govorijo le splošno o kartuzijanih. Da so prišli iz Žičke kartuzij 6  P*
pove izmišljena listina iz prve polovice XIII. stol. (Zahn, UB. I, 603).

4  Zahn, UB. 1, 394. — s Zahn. UB. II, 254. — « Zahn. UB. IH, 363.


Ursini, da je oprostil slovenske kartuzije izrednega davka, 1. 1307 je dose¬
gel od papeža Klementa V., ki je tedaj stoioval v Piktaviju na Francoskem^
posebno listino zoper nasprotnike Žičke kartuzije. Posebno pa je bil pri¬
jatelj novega avstrijskega vojvoda Friderika Lepega (1308—1330). ki ga je
imenoval za svojega kaplana 1 *  in je z 1. 1312 ustanovil kartuzijo Mauerbach
v Dunajskem gozduPrior  Gotfried jo je obljudil z žičkimi menihi. Odslej
je veljal kot poseben zaupnik Friderikov, bil je njegov spovednik in tajni
svetovalec.

Predno pa je zapustil svojo materno kartuzijo, je dobil še posebno za¬
upno nalogo od domačega škofa, patriarha Otobona (1302—1315). Ko se je
ta vrnil od cerkvenega zbora v Vienni na Francoskem, so mn razni ljudje
tožili, kako se v slovenskem delu njegove škofije razširja manihejska kriva
vera 3 . Da se zlo zatre v klici, je imenoval priorja Gotfrieda za inkvizitorja
in mu je dal oblast za vso škofijo. Pomaga mu naj vedno tisti višji diakon,
v čigar arhidiakonatu bo Gotfried vršil inkvizicijo. Z njim vred naj nastopa
zoper krive vere sumljive osebe in naj pismeno naznani patriarhu, kaj- bo
dognal. Vrhutega naj zoper krivo vero, kjer in kadarkoli se mu bo zdelo
primerno, oznanjuje božjo besedo, naj si bo sam ali pa po drugih, vsi žup¬
niki oglejske škofije ga pa morajo pri tem blagohotno sprejemati.

Posebne zasluge za kartuzijanski red si je pridobil Gotfried v dobi
tekmovanja med Ludovikom IV. Bavarskim in Friderikom Lepim, ki sta se
oba 1. 1313  izvolila za nemškega cesarja. Ludovik je sicer 1. 1322 av¬
strijskega vojvodo premagal v boju in ga zaprl na nekem gradu, a 1. 1325
so je z njim spravil. Tedaj je med tekmecema tudi posredoval naš Got¬
fried, in ko sta šla oba v znamenje sprave k sv. obhajilu, je oba z eno ho¬
stijo obhajal. Ludovik pa, ki je bil s tem tudi v avstrijskih deželah priznan
kot cesar (posebno, odkar je umrl vojvoda Leopold, glavna opora Friderika),
se je na to z veliko srečo podal v Italijo, kar je zelo prestrašilo njegovega
nasprotnika, papeža Janeza XXII., Francoza po rodu, ki je tudi stoioval na
Francoskem, v Avignonu. Videti je, da so se kartuzijam bali, cesar Ludovik
bode nemškemu cesarstvu s vspehom vsilil svojega protipapeža Nikolaja V.,
ki ga je imenoval 1. 1328. Prior Gotfried je o tem zvedel na spomladnem
občnem zboru v Večji kartuziji. Naročili so mu, naj pošlje vse francoske
kartuzijane, ki so živeli v jurklošterskem in bistriškem samostanu z zadostno
Potnino v kako francosko kartuzijo. Na povratku iz Večje kartuzije je zvršil
Gotfried to naročilo, okrepil pa je tudi zvezo avstrijskih kartuzijanskih hiš
'■  glavnim sedežem *.  Na dan sv. Agate 1. 1329 so se zbrali v kapiteljska

1  Ta naslov ima že 1. 1310. _ , , .

* V Spodnji hiši je bil hospital ali zavetišče in preskrbovalisce za loiane m •
‘Otnc menihe. Tam naj bi bjlo 6 mašnikov menihov, 1 konverz m i\<i suza nu . ,

' a  je umrl ustanovnih (neki župnik), je to vojvoda Friderik (tedaj že cesar) brzprestavr
Zgornjo hišo, ker se spodaj ni obneslo. Spodnjo hišo kot središče gospoda . P‘
0  °dpravili šele 1. 1390 (glej zgoraj str. 171).

'Pod imenom Adamitov. , . , .v, T  „ rnn _

1  Bali so se. da bi se kartuzije v Nemški državi ne ločile od francoskih. Le G

5uI *, V, 260-. •

‘222

sobi Žičke kartuzije prior Gotfried iz Mauerbaoha. domači prior Janez, jur-
klošterski prior Peter in bistriški prior Herman ter vsi žički menihi. Na
oltar so položili knjigo sv. evangelijev in po posvetovanju so vsi štirje pri¬
orji prisegli na evangelij, da hočejo zvesti ostati kartuzijanskemu redu in
njegovemu generalnemu priorju v Večji kartuziji, s spoštovanjem sprejemati
in ubogati redovne vizitatorje, s vsemi posestvi in dohodki biti na razpolago
Večji kartuziji, po pravilih povpraševati za njene nasvete in se zoperstav¬
ljati vsem upornikom v redu. S to pisano izjavo, ki je nosila pečate vseh
štirih kartuzij, sc je podal Gotfried v svoj samostan Mauerbach. Tam je
listino še podpisal in isto prisegel Janez, prior Doline sv. Antona, v imenu
svoje kartuzije kakor tudi v imenu Janeza, priorja hiše Lapis refugii, obeh
na Ogerskem. Na dan sv. Ambrozija istega 1. 1329 pa je Gotfried to izjavo
poslal po svojem vikariju Tvlonu generalnemu priorju Haimonu in vsemu
konventu v Večji kartuziji. Sicer pa je za tedaj nevarnost razkola v za-
padni cerkvi in v kartuzijanskem redu prešla, ker je cesarjev protipapež
sramotno propadel in se je moral tudi Ludovik Bavarec pobit vrniti domov,
kjer se je žc 1. 1330 začel pogajati s pravim papežem.

Do konca XIII. stol. so bile slovenske kartuzije pri Žičah (1160), v
Jurkloštru (1174) in v Bistri (1255) edine v „nemško govorečih deželah".
V romanskih deželah je kartuzijanski red mnogo bolj napredoval. L. 1301
se prvikrat omenja 5 pokrajin, za katere je vsako leto imenoval generalni
prior vizitatorje, da so prehodili posamezne samostane in poročali o spolnje-
vanju pravil. Slovenske kartuzije so kot Sclavonia bile združene z lom¬
bardsko provincijo in so se radi oddaljenosti vizitiralc le vsako prestopno
leto. V XV. stol. pa je kartuzijanski red nečuveno naglo si osvojil pravo
Nemčijo. Kartuzijama Mauerbach (1312) in Moguncija (1312) je sledila Ga-
ming (1330) na Nižje-Avstrijskem, Schnalz na Tirolskem (1326), Griinau pri
\Viirzburgu (1328), Trevir (1331), Straflburg (1333). Kolin (1334) itd., na
Ogerskem pa sta bili že prej med Nemci kartuziji v Lethenkov (1299) pri
Lučah (Leutschach) in v Lehnici (1301) pod Visoko Tatro, Čehi so sledili
1. 1342 s praško kartuzijo, v drugi polovici XIV. stol. pa z brnsko in olo-
rauško. Zato je občni zbor 1. 1335 odcepil slovenske kartuzije od lombard¬
skih in jih je z novoustanovljenimi nemškimi hišami združil v nemško p°"
krajino (Alemannia), ki se je že 1. 1355 razcepila v spodnjo in zgornjo
Zgornja je obsegala vse avstrijske kartuzije 1 . Prvi vizitator nemške pr°'
vincije od Kranjske dežele do Rena je bil prior Gotfried. Kot tak 2  sej«
1. 1335 vnovič mudil v Žički kartuziji in je spravil podložnike zopet k Ip°'
korščini. Umrl je v službi kot prior in vizitator dne 2. nov. leta 1337 v
Mauerbachu.

bnn slovenske (Žiče, Jurklošter, Bistrica in Pletarjc), štiri severnoogerske (D'
ihenkovv, Lehmca, Tarkany in Lewl?). tri nižjeavstrijske (Mauerbach, Gaming in Agf? s '
ach), tn ceske (pn Brnu, Olomucu in Pragi) in eno tirolsko (Schnals). .

Stepischnegg, 1. c. 34. Omenimo, da str. 34 in 36 omenjeni izraz Weiser po» eB
visitator in ne osebe. Primeri n. pr. Začetek listine iz 1. 1386: „Braeder Chunrad W
zen prior zu Seycz und awch dyselb zeit weyser  des Ordens von Carthus beurku°'
et...  tuchs, Urkunden und Regesten zur Geschichte von Aggsbach. 1906 , p- 76 -

223

Po njegovem odhodu iz Žičke kartuzije 1. 1314, je bil tu izvoljen za
priorja Peter, ki je postavil berilntk z dvema oltarjema v cerkvi, ker se
?e bila že kmalu po I. 1218 opustila navada, da ni bil v kartuzijanskih cer¬
kvah več ko eden oltar. Slavnejši je postal kot pisatelj prior Konrad  1.
Heiraburški (1342—1345), najprej žički profes, potem vikar v Maucrbachu, ki
je bil prvi vizitator 1. 1355 ustanovljene gornjenemške pokrajine, in pa prior
Konrad  II., ki je dvakrat vladal Žičko kartuzijo (1355—1384 in 1385—1388),
bil prvi vizitator in je 1. 1385 na občnem zboru vseh priorjev rimske obe-
iience v Maucrbachu predsedoval na mestu odsotnega generalnega priorja,
ker je bil med vsemi očeti po redovnih obljubah najstarejši. Ko je 1.1388
umrl, mu je sledil prior Pavel,  a se je že 1. 1391 umaknil generalnemu
priorju janotu,  ki je prevzel s skrbjo za vso obedienco tudi načelništvo
nad menihi svojega sedeža Žičke kartuzije.

Kakor Gotfried in Konrad, tako so tudi marsikateri drugi žički priorji
bili pozvani v tuje kartuzije. Prior Jakob  (1270—72) je šel v Jurklošter,
kjer je še živel kot prior ok. 1. 1276’. Bolj nam je znan tek življenja pri¬
orja Hismida  (1276—1280). Bil je profes samostana sv. Hugona. od koder
je prišel za priorja v kartuzijo Arvieres, na to 1276 v Žičko kartuzijo. Kot
žički prior (prior Vallis S. Joannis in Sclavonia) je bil 1. 1280 (1281 nove
štetve) v samostanu Taluvers priča, ko je udova Beatrix de Turre, gospa
Rossillionska, s posebno listino ustanovila kartuzijo sv. Križa v Jaresio blizo
Lyoua. Za prvega priorja je želela pariškega profesa in svojega sorodnika
Poncija de la Sabliere. Občni zbor v Večji kartuziji je ustregel njeni želji,
«■ mu je dal za tovariša (socius) za tri leta, ko se bo samostan stavil, His-
roida, priorja sv. Janeza v Slavoniji. Hismido je bil kakor prokurator v
samostanu. Vsak mesec je smel enkrat oditi pogajat se s strankami. Ko
je čez dve leti Poncij postal škof, je Hismido najbrž vodil nekaj mescev
kartuzijo kot prior, dokler ga ni občni zbor prestavil za priorja v njegovo
prvo kartuzijo Dolino sv. Hugona (1280—1296), potem je bil zopet prior v
^rvičres (1303—1306) in je kot navaden menih umrl v Dolini sv. Hugona
dne 3. febr. 1. 1311 5 . L. 1385 so v občnem zboru v Večji kartuziji odve¬
zali žičkega priorja Jurija  te službe in so ga poslali za priorja v samo¬
stan sv. Trojice pri Brnu na Moravskem, ki se je bil šele 1. 1375 ustanovil.

Med tako odličnimi priorji se pa imenuje tudi eden, ki je bil za kazen
prestavljen. Janez  II. (1328—1335) se je zoper redovna vizitatorja pritožil,
Ta di česar so ga na njegovo prošnjo odvezali od priorata in so mu dovolili
* v  kartuzijo Grunau na Frankovskem, kjer je svoj pretirani korak popra-
’ n  je bil 1. 1337 imenovan za vikanja.

Med drugimi menihi te dobe je najbolj znan pesnik Filip. Imenujejo
še bratje Rudolf (1272), Konrad (je bil prokurator 1283), Ortolt in Lu-
,lov 'k (1281), Andrej (1290), Adam (1296) in Merboton s prnmkom Gold-
® an ) žički profes, ki je daroval kartuziji svoja posestva v Krški o im na
K °roškem (1306—1315). Med konverze pa spadajo že omenjeni Leopo

1  Orožen, 1. c. IV—2, 296. .. 1S . 1SS

J  Vachez, La chartreuse de Saiate-Croix-cn-Jarez. Lyon. 1904 p. 4  » » 1  *

224

Konjiški (1234), potem Siegfried (1273), Nikolaj (1291), Hertmd de Poppen-
dorf 1  (1272) in Gotschelinus (1296). V ožjo zvezo  s samostanom (kot
oblat?) je stopil 1. 1243 Friderik s priimkom Menih in njegova žena Adel-
heida, udeležbo duhovnih milosti Žičke kartuzije pa si je izprosil štajerski
deželni sodnik Oton pl. Lichtenstein (1302).

4. Na višku (1391—1410) v dobi zapadnega razkola-.

Dne 8. aprila 1. 1378 so izvolili kardinali v Rimu papeža Urbana VI,
Niso pa pričakovali, da bode napram njim tako strog, da celo surov in
oduren. Zato so ga s časom drug za drugim zapustili. Začetkom avgusta so
že proglasili njegovo volitev za neveljavno, trdeč, da se je vršila med raz¬
grajanjem in pod pritiskom rimskega ljudstva, dne 28. sept. so pa volili
protipapeža v osebi Klementa VIL Urban VI. je ostal v Rimu, Klement TO.
pa se je podal v Avignon, kjer so papeži še pred nekaj leti stolovali in mu
je bila bližja pomoč francoskega kralja. Zapadna cerkev se je razcepila na
dvoje: Z Urbanom so potegnili Napolitanci, Nemško cesarstvo in Anglija, s
Klementom pa Francozi, Španci in Škoti. Tudi redovi so se razcepili in po¬
samezne hiše so večinoma pripoznale tistega papeža kakor dotična država.
Kartuzijam so imeli po pravilih vsako leto občni zbor v Večji kartuziji, ka¬
mor so prihajali vizitatorji in priorji iz vseh dežel, kjer je imel red svoje hiše:
Iz Španije, Francije, Italije, Nemčije in Angleške. Pri prvem občnem zboru v
dobi razkola, 1. 1379, se očetje še niso odločili za nobenega pa.peža. A, ker
je mnogo kartuzijanov v Urbanovi obedienci držalo s Klementom, je Urban,
ki je tudi kot papež osebno jako strogo, skoro po kartuzijanski živel in je
imel vedno kartuzijanskega meniha v svoji družbi, imenoval vizitatorjem
svojega prijatelja in sokrajana Janeza Barijskega s pravico obiskati in pre¬
gledati vse kartuzije, odstavljati priorje, kaznovati menihe in odvezovati od
cenzur tiste, ki so prej pripoznali Klementa kot papeža. Vrhutega je Urbar,
vsem zvestim kartuzijanom za smrtno uro podelil popolni odpustek. Avig¬
nonski papež je pa ravnotak odpustek obljubil sebi zvestim kartuzijanom ir
je za popravo Večje kartuzije podaril neko benediktinsko opatijo. Na na¬
slednjem občnem zboru dne 22. aprila 1. 1380 se je že očitno pokazal razdor
Izkraja so sicer sklenili, da se naj vsaka kartuzija ravna po vzgledu domai*
škofijske stolnice, a v molitvah se naj ne imenuje nobeden papež, pozneje
se je pa generalni prior Viljem udal odposlancem Klementa VII. in je z Večjo
kartuzijo prestopil formalno v njegovo obedienco. Zaman so ga prosili priorji
iz nemških provincij, naj ostane nevtralen. Zato je Janez Barijski obhajal»
lombardski provinciji še istega leta in sicer že naslednjega mesca maja p°'
seben občni zbor v Florcnciji. Ker so pa še upali na spravo, so tukaj iw c '
novali samo nove vizitatorje, niso pa volili nasproti Viljemu novega general
nega priorja.

1  Vas pri Gnasu Da Sred.-Štajerskem.

1  1  eh dvajset let podamo večinoma po Le Couteulx-u, vkolikor je redovna z " 1 *' 1
vina tiste dobe zanimiva za naše kraje. Netočnosti, ki se nahajajo pri njem v
cerkveni zgodovini, smo popravili po Salcmbier-u, Le grand Schisme d‘occident. i ari
1S02. Nekritičen je tudi v političnih dogodkih, a v redovnih poročilih je videti vcrodoshlK

Priorji gornjenemške (avstrijske) provincije pa so hoteli še dalje ostati
nevtralni, še naslednje leto 1381 sta prosila Večjo kartuzijo nižjeavstrijska
priorja gcmniški in agspaški za oprost od potovanja k občnemu zboru. Kaj
je napravil žički prior, se ne ve. Morda je tedaj še potoval na Francosko.
Še-le leta 1382 so se Urbanovci popolnoma ločili od Klementincev. Na bin-
koštne praznike so se zbrali priorji iz Belgije, Nemške države in Italije v
Rimu v kartuzijanski baziliki sv. Križa in so na papeževo povelje izvolili
svojega generalnega priorja, namreč Janeza Barijskega. Poleg „generalni
prior“ se je imenoval tudi „prior Večje kartuzije 11 , kakor je bilo v redu
običajno. Pravega priorja Večje kartuzije (na Francoskem) in vse njegove
pristaše so pa izobčili. Janez Barijski je izbral za svoj sedež kartuzijo v
Florenci, vsakoletni občni zbor pa naj bi bil eno leto v Montelli (blizu Pon-
tebbe), drugo leto pa v Mauerbachu poleg Dunaja. Ti kartuziji so izbrali, da
bi imeli priorji iz daljnega severa krajšo pot.

Že naslednje leto 1383 je bil občni zbor v Mauerbachu. Predsedoval
pa ni generalni prior Janez Barijski, ki sc je bal se podati v Nemško državo,
ampak najstarejši med priorji, Konrad Žički,  ki je bil tudi določen za
vizitatorja svoje provincije. Janez Barijski je bil namreč napolitanski po¬
danik; cesar Venčesl Češki, sicer Urbanov pristaš, pa ni maral Urbanovega
zaveznika, Karola Dračkega, ki se je polastil napolitanskega kraljestva in ga
iztrgal iz rok papežu nezveste kraljice Ivanke. To leto je obiskal Žičko kar¬
tuzijo oglejski patriarh in kardinal Filip, Francoz, iz kraljeve rodovine (de
Alcncon) in je dal 140 dni odpustka vsem, ki obiščejo kartuzijansko cerkev.

L. 1384 je bil kartuzijanski občni zbor v Bolonji. Določili so, naj bode
odsihdob vsako leto tam zborovanje, kjer stoluje generalni prior, torej v k Io-
renci. Zato pa je dovolj, če pridejo (radi daljave) priorji zgornje in spodnjc-
nemške provincije le vsako drugo leto, sicer pa jih naj zastopajo vizitatorji
njih provincij. Naslednje leto (1385) so res obhajali občni zbor v Florenci.
a  leto pozneje (1386) so bili že v Montelli in potem leta 1387 v Maucr-
hachu. Papež Urban VL jim je vsakokrat za stroške občnega zbora daroval
>0() forintov, ker si je hotel ohraniti zvest kartuzijanski red. Politične raz¬
mere in vojske so bile vzrok, da so propadle nekatere kartuzije v Pikai diji.
ob  spodnjem Renu in na Virtemberškem. Mnogo redovnikov se je vsled tega
v sv °ji obleki klatilo okoli, mesto da bi bili iskali zavetja v še obstoječih
kartuzijah. Take je ukazal kartuzijanski občni zbor leta 1389 (v Florenci
ali Bologni?) poloviti in jih v njim odkazane samostane odposlati. Zg kraj
občnega zbora so pa določili za v bodoče Montelli. kamor je bilo bližje za
nemške priorje.

Ko je 1. 13S9 umrl Urban VI. in mu je sledil Bonifacij IX., so kartuzi¬
ji 1. 1390 v Montelli na občnem zboru določili dva izmed sebe, med njimi
' Stcf ana Macone. poznejšega Žičkega priorja, da gresta se poklonit novo-
lzv °ljcncu. Ker je Janez Barijski bil izvoljen le vsled povelja ranjkega pa-

generalnim priorjem, zato so ga to leto vnovič volili, da bi odpravil

dvom. Pri občnem zboru 1. 1391 v Montelli je primanjkovalo zbranim
jorjem kruha in vina, vrhutega je bila doticna kartuzija tako IC ' n ‘T a  F
’°nvent imel skupne obede v iz protja spleteni kolibi pred cerkvijo.

226

okoliščinah so torej ovrgli pred tremi leti (1389) storjeni sklep obhajati n-
naprej občne zbore v Montelli in so sklenili, naj bode v bodoče Žička
kartuzija sedež generalnega priorja in kraj občnih zborov.
Zakaj, ležala je nekako v sredi med Italijo in Nemčijo, imela je večje pro¬
store za sprejem tujih priorjev in bila je najstarejša v rimski obedienci. Ko
bi bil zadnji razlog prišel že prej v poštev, bi ne bili skozi 13 let razkola
imeli vsepovsodi drugod občne zbore, nikoli pa tukaj, in bi tudi generalnega
priorja ne bili pustili ves čas stolovati v Florenci.

Vsled tega sklepa se' je napotil častitljivi starček Janez Barijski v
Žičko kartuzijo, kjer je odstopil prior Pavel, da je bil potem po kartuzi¬
janskem običaju generalni prior predstojnik domače hiše in celega reda. A
čez nekaj mescev je prior JanCz umrl (12. okt. 1391.)

Do prihodnjega občnega zbora so mu izvolili kot naslednika in general¬
nega vikanja priorja iz mesta Muggiano v Lombardiji, ki je bil doma iz
Ferenlina in je bil kot prior v Sijeni dober prijatelj Znamenite svetnice Ka¬
tarine Sijenske. Občni zbor 1. 1392 je potrdil Krištofa kot „očeta kartuzije"
in določil za Žičko kartuzijo iste predpravice, ki so jih imeli menihi Večje
kartuzije na Francoskem. Generalnemu priorju pa šo predpisali, da ne sme
nikdar prestopiti 'meje svoje kartuzije, kakor je bila tudi navada v Večji
kartuziji, da so ga poslanci tujih kartuzij vedno našli doma. Za vižitacijo
materne hiše so izbrali priorja jurklošterskega in agspaškega. Njima mora
generalni prior dati začetkom vizitacije pisano poročilo o stanju „Večje kar¬
tuzije' 4  Žičke. Tema dvema so dodali še za slučaj nenadne Krištofove smrti
priorja milanskega in bolonjskega, da se, koj, ko pride poročilo 6 smrti, po¬
dajo v Žiče in obenem z žičkimi menihi izvolijo generalnega vikarija do
prihodnjega občnega zbora. Tako šo na tem občnem zboru vnovič ustvarili
osrednjo organizacijo reda.

Drugače pa priorji iz raznih dežel rimske obedience niso prinesli seboj
nič ugodnih novic. Belgijske kartuzije niso bile zastopane, ker so jih vladarji
pritiskali, olomuška kartuzija je trpela vsled domačih političnih prepirov, o
ogrski vojski med Žigo in Turki je pravil prior samostana Lapiš refugii, ki
bil ndvzoč. Ogrske homatije so bile odsihdob vsako leto na dnevnem redu
občnega zbora do 1. 1401 in potem še L 1406. Med raznimi določbami it
'• omcn ‘ t ') da se je upeljala šega zjutraj in zvečer zvoniti angelsk"

eeščerije.^ kakor je že bila navada pri posvetni duhovščini. Naslednje 1.
so pa očetje žičkega občnega zbora pisali dne 17. maja (četrto nedelje P u
Vel. noči) avstrijskemu vojvodu Albrechtu III. in mu naznanili, da se bo zan)
opravljalo na leto po 30 sv. maš v agspaški kartuziji, po smrti pa obletnico

V jeseni je umrl prvi razkolni papež Klement VII. Mesto da bi s £
kardinali podvrgli rimskemu papežu, so izvolili zoper željo francoski’
kraija nove ga papeža — Španjolca Benedikta XIII. Pariško vseučelišc e  J e

‘ Generalni  P rior  se imenuje „brat Krištof, prior v Kartuziji* (ze Carthus). ® k ‘
kartuzija je kot njegov sedež »Kartuzija* xapPečat  občnega zbora pa im* 0110 ; 1

knžu mcd Mari j° in  Janezom Evangelistom napis : S(igiUum) ‘ MAG
DOMLS • CAR 1 U>IE • ET • CAPITVLI • GENERAL IS • Primeri Fuchs, Urkunden u. ^
z.  Gcsch. v. Aggspavh, 1906.

22 ?

na to predlagalo, naj odstopita obadva papeža. Vendar pa dotični poslanci
pri Benediktu niso imeli sreče, ker je pridobil za se sv. Vincencija Ferrerja,
slavnega Nikolaja Clemange-a in druge odlične može. Pripoznali so ga tudi
kartuzijam v nizozemskem mestu Briigge, ne pa tamošnje kartuzijanke. Zato
so jih pohvalili očetje, zbrani 1. 1395 v Žički kartuziji, in jim dali posebnih
redovnih predpravic. Občni zbor l. 1396 je določil molitev za rajnega Bene¬
čana in redovnega dobrotnika Paruta. V njegovi hiši so stanovali laški pri¬
orji. kadar so vsako leto potovali na občni zbor v Žičko kartuzijo. Pred¬
pisali so tudi molitve za milanskega vojvodo Giangaleazzo Sforza, ki je
začel staviti slavno kartuzijo pri Paviji. Stavba je bila tako veličastno osnovana,
da je bila zoper kartuzijanska pravila, a se niso upali se ustavljati, da se
ne bi zamerili vojvodu. Zvedeli so tudi, da hoče kralj švedski Erik na Po-
moranskem ustanoviti kartuzijo, kar se pa pozneje ni izvršilo, ravnotako,. da
isto namerava neki meščan v Frankobrodu ob Odri. Sploh so se v teh letih

ustanovile mnoge nove naselbine in rimska ojjedienca, je \ tem oziru^spesno
tekmovala z avignonsko. Žički občni zbor se je pečal v 1. M96, . 139<,
in 1402 z ustanovitvijo frankobrodske kartuzije, m.nota'o s -p
razgovor bodoče kartuzije Rostock (1398), Arensbok pp Ljubeku (1349) B -
zileja ob Renu (1401), Buxkeim pri Memmragenu (1402), na Anglež, p
Ingelby (1398) in Axclhome pri Lincolnu (1400). .

Zanimive so nekatere določbe glede občnega zbora \ mtatorp naj s^a
poročila že pred zborom pošljejo v Žice. Koncem svoji P oro “ 0 _

vijo, koliko dni so ostali v posameznih kartuzijah, koli o so ,

vračilo potnih stroškov in, ali jih niso zoper redovno strogo predobro
pogostih. Izmed navadnih menihov naj nihče ne piše iez ' . so
ralnemu priorju, sicer se bode kaznoval. Ko pa je o cm z o  '

se priorji raz^ je moral iz vsake provineije počakati vsaj. den dokler se
niso napisala zborova določila in odgovori za vsa o po' » ..

potem ponesel seboj. To leto st« vizitir.1. žičko m °

priorja iz Bologne in Agspaeha. Naročilo se je tudi vizi a , ^

po vseh kartuzijah pobirati prostovoljne doneske za poprat
Vsled visoke starosti je že vsa razvalinasta tn vrhmega ^ ^

stroške za vzdržavanje generalnega priorja m . . „ cnera inemu

toraj pomagajo materi, vizitatorji pa naj darove brz pošljejo gen

Na občnem zboru 1. 1398 (mesca maja) je P rosi ^ e ^hn ga

da bi  § a  odvezali od njegove službe. Niso mu us reg , ^ je bil

Jnovic, naj še zanaprej potrpežljivo nosi s  J ^ jf> Qglasil v  Bistri na
tudi navzoč prior Janez iz Ferrare. Na po k j se  i e  veselil,

Kranjskem in je od tam vzel seboj na Laško nekega K razume j. Tri
da sme  zapustiti „barbarsko ljudstvo", čegar jeziva g ^ generalni  prior
mesce po občnem zboru, dne 28. avgusta le a ’ ukrenil. V Žičah

Krištof. Za slučaj smrti je bil občni zbor že vse P° r  „ iz  Mauerbacha,
s .° se sešli Mihael, prior izjurkloštra in znan P isa  i ^ ^an sv. Jeronima
Stefan iz Milana in Frančišek iz Bologne. Ker je vo htev priorja

** Prenočeval v hiši Frančiška Sandaea v Benedka , J ^

228

šele začetkom oktobra. Žički menihi so si izvolili za priorja Štefana ir
Milana, ki je bil tedaj najuglednejša oseba rimske obedience, in ostali priorji
so, četudi se je Štefan zelo branil, potrdili volitev in ga imenovali za gene¬
ralnega vikarija.

Štefan Macone  je najodličnejša prikazen med žičkimi priorji * 1 . Rodil
se je v Sieni istega leta (1347) ko sv. Katarina Sienska. Po očetu (Konradu
Macone) in materi (Ivanka Bandinelli) je bil potomec plemenitih rodovin.
Svojo mladost je posvetil pravnim študijam in družbi razposajenih tovarišev.
Sreča je bila zanj, da ni dalje zabredel, kar se je imel pred vsem zahvaliti
svoji slavni someščanki sv. Katarini. Ta dominikanska tretjerednica je vedno
bolj stopala v javnost. Meščani so jo občudovali radi njene skrbi za bolnike
in radi njene gorečnosti za versko življenje. Duhovniki, kardinali in vojsko¬
vodje so jo v pismih prosili sveta. Posebno je veljala kot angel miru. Spra¬
vila je mnogo sienskih rodbin, ki so živele v prepiru, pozneje je tudi reše¬
vala politične spore. Naš Štefan se je pri neki veselici sprl radi prvenstva
z odlično rodbino Tolomei. Čakalo ga je maščevanje in nikjer se ni čutil
varnega. Brez vspeha se jc trudil potolažiti nasprotnika. Tu mu svetuje to¬
variš, naj se zateče h Katarini. Sprejela ga je kot sestra, ne kot boječa de¬
vica, čeprav je še ni poznal. Na njeno prizadevanje sta se sešli nasprotni
stranki na tolomejskem trgu poleg cerkve sv. Krištofa. Ko jc svetnica vnovič
brez vspeha poskusila pomiriti Tolomejce, je šla molit v sosednjo cerkev,
Štefan s svojim očetom in sorodniki pa za njo, slednjič so ji sledili tudi
Tolomejci. Sedaj pa je vsplamtel njen notranji žar in z ginljivim nagovorom
o blagrih miru je pripravila obe stranki — do solz in do sprave.

Radi spora je Štefan večkrat obiskal Katarino. Včasi ga je prosila, naj
piše pisma, ki mu jih je narekovala v svojem sienskem narečju za razne
odlične osebe. Štefan je polagoma zapustil očeta, mater in tri brate ter je
stopil v krog tistih mladeničev in duhovnikov, ki so bili vedno v bližini
sv. device. Kot posredovalka miru je šla tudi v sosednje kraje, v Flo¬
renco, Pizo in drugam, vsepovsodi pa so vreli ljudje skupaj občudovat
svetnico. Njen nastop jih je ganil k pokori, da je bilo vedno dovolj opravila
za spovednike, ki so jo spremljali in so imeli čisto posebne predpravice za
odvezovanje grehov. Istega leta, ko je stopil Štefan v Katarinino spremstvo
(„Caterinati“), je šla po naročilu papeža Gregorija XI. v Florenco, kjer so
se meščani uprli zoper papeža. Od tam je šla v Avignon, kamor jo je spre
mil tudi Štefan. Posrečilo se ji je pri papežu doseči pomiloščenje za Floren-
tinčane sicer je bilo tedaj zaman, ker je prišla tedaj nasprotna stranka
do vlade še več, pregovorila je papeža, da je sklenil prestaviti svoj sedež
iz francoskega Avignona nazaj v Rim. Po morju se je svetnica vrnila ' j

gUj 1 - j

1  Njegov življenjepis (Vita del beato Steffano Macone) je izdal kartuzijanec
tolommeo de Scala iz Siene leta 1626 obenem z njegovo podobo z žarki oko * ® ^
Knjižica se ni dala dobiti, a Le Couteulx je vsa važnejša mesta dobesedno polatmi ^
natisnil. Bolandisti so omenili Štefana („viri saec. XV. sanctitate celebris 0 ) dne • ^

(AASSBoll. II. vol. Aug. p. 182), a njegov življenjepis so odložili za poznejši vezC ,’ rat  g 0 -
bodo Sienčani dokazali, da je Štefanovo češčenje dovoljeno. O Štefanu je mnogo,
vor v življenju sv. Katarine Sicnske (AASSBoll. April. III, 861, posebič še str. 9 c

229

Genovo, kjer jo je bolezen skoro vseh spremljevalcev zadržala blizu mesec
dni. Tudi Štefan, ki je izkraja bolnikom stregel, je dobil vročico. Ko ga
je prišla Katarina obiskat, obdana od tovarišic in duhovnikov, ga je vprašala,
kaj mu je. Ker jo je želel potolažiti, je rekel: „Nekateri pravijo, da bo¬
leham, pa sam ne vem na čem 14 . Ona pa se je z materino ljubeznijo dotaknila
njegovega čela rekoč : „Poslušajte tega sina, pravi, da ljudje govorijo, da
boleha, pa sam ne ve na čem 11 . In je pristavila: „Jaz te ne bom pustila
kakor druge bolnike, ampak v čednosti sv. pokorščine ti zapovem, da ne
občutiš več te bolezni 41 . Štefan se je na mah čutil čvrstega in, ko je Katarina
govorila dalje o Bogu, je vskliknil v začudenje vseh navzočih, da je zdrav.

Iz Genove se je svetnica vrnila v Sieno, Štefana pa je poslala v Flo¬
renco poročat o avignonskem poslanstvu. Ker pa je bila sedaj druga stranka
na krmilu, bi ga bilo nahujskano ljudstvo skoro umorilo, a velikaši so ga
spoštljtvo sprejeti in ga vzeli seboj v mestno zborovalnico. Svetoval jim
je. naj pišejo papežu, ki je tedaj že stanoval v Rimu, da on veli Katarini
priti osebno delat mir v lepo mesto ob Arnu. Ko je torej svetnica prišla
začetkom naslednjega leta (1377), spremljana od Štefana, je ljudstvo tudi njej
nasprotovalo, a vsled možatega nastopa ga je pridobila in je mesto pomi¬
rila. Vrnivši se v Sieno, je živela edino molitvi in premišljevanju, Štefan
pa in drugi tovariši so stregli revežem v bolnišnici. Ko pa se je Štefan
zapletel v neko zaroto zoper tedanjo mestno vlado, je Katarina čitala to v
njegovi duši in ga je s vspehom odvrnila od nevarnosti.

Bridki dnevi so nastopili za svetnico, ko je v Rimu nastal (1. 1378)
razdor med papežem Urbanom VI. in njegovimi kardinali, ki so pozneje
celo izvolili protipapeža. Katarina je pisala mnogo pisem nezvestim kardi¬
nalom in vladarjem pa tudi papežu Urbanu in ga je v imenu Jezusovem
prosila, naj svoj strogi, skoro neznosni značaj nekoliko kroti in omili. Ko
sc  je podala na papeževo prošnjo v Rim posredovat med strankami, jo je
«jpet spremljal naš Štefan. A on se je kmalu vrnil v Sieno in šele pred
Katarinino smrtjo je vnovič dospel v Rim. Pred smrtjo mu je naročila: „Sin
k°žja volja je, da zapustiš popolnoma ta svet in stopiš v kartuzijanski red',
•'h pa: ,,Y čednosti sv. pokorščine Ti zapovem v imenu božjem, da na vsak
način stopiš v kartuzijanski red, ker za ta red te je Bog poklical in izvolil.
'Štefan ni prej na nobeden red mislil, tudi ne na kartuzijanski, ko pa jo
s lišal to povelje, bi ga ne bila mogla zadržati nobena sila, da ne bi bil
'ranj stopil. Po svetničini smrti (30. aprila 1380), katere truplo je tudi nosil
* pogrebu, se je vrnil v Sieno in je naslednje leto stopil v kaituzijo Pon-
'iniani pri Sieni, star šele 33 let. Raimund Kapuanski, Katarinin spremlje-
valec, pozneje dominikanski general, je pisal o Štefanu, ko je šo ta živel.
»Ne spominjam se, da bi bil kdaj slišal ali videl v katerem redu, da je na
novo vstopivši tako sijajno napredoval v čednostih. Kmalu potem, ko je
na Pnivil obljubo, je postal prior in kot prior se je tako obnašal, da ni ostal
nik Bar brez priorske časti, postal je tudi vizitator, vsepovsod! na slavnem
*)hisur- Ze tedaj je imel zamaknjenja in someščani so ga imeli za .-.vutn' a.
•ez sedem let ga je poslal generalni prior Janez Barijski v Milan, »a je voj
°k'> Giangaleazzo želel ravno slavnega Štefana kot priorja milanske artuzije.

230

V Milanu je bil Štefan ljubljenec vojvodov in njegov svetovalec, pri¬
jatelj pa je bil tudi s škofom novarskim Petrom Philargi, poznejšim pape¬
žem Aleksandrom V. (1409—l4i0). Od občnega zbora poslan'je potoval
Štefan 1. 1390 v Rim izrazit pokorščino papežu Urbanu VI., 1. 1392 pa se
je podal na zasebni kapitelj v Žičko kartuzijo — in se ni vrnil. Sijaj mi¬
lanskega dvora je zamenjal s tiho samoto štajerske doline, v deželi, ki je.
veljala laškim kulturonoscem še kot .,barbarska^.

S posebnim pismom se je poslovil od vojvoda, svoje tovariše v Mi¬
lanu in v novoustanovljeni pavijski kartuziji pa je tolažil, da ne bode ostal
dolgo časa v Žičah. Prisilili so ga, da je prevzel to breme, a si bo pri¬
zadeval, da brž združi obe obedienci, ker je potem konec njegove časti.

Na občnem zboru 1 . 1399  so Urbanovi privrženci potrdili Štefanovo
izvolitev. Za ude zasebnega kapitelja, ki bi se naj obhajal, če bi Štefan
nagle smrti umrl, so izvolili priorje iz Jurkloštra, Bistre, Montelli in Bo¬
logne. Štefan je naznanil smrt svojega posebno ljubljenega prijatelja Rai-
munda de Vineis iz mesta Capua, generala rimske dominikanske obedience,
velikega učenjaka in pisatelja, nekdaj spovednika in spremljevalca sv. Ka¬
tarine in posebnega prijatelja papeža Gregorija XI. in Urbana VI. Umrl je
na potovanju na Nemško v Norimbergi. V življenjepisu sv. Katarine trdi
Štefan o svojem prijatelju, da je sestavil životopis te redovnice pod navdih-
nenjem sv. Duha in pristavi, da je nalašč izbral ta izraz, ker je poznal tega
moža iz dolgoletnega občevanja

Da je Štefan resno želel brž odložiti svojo čast, je pokazal 1. 1400,
ko se je začel pogajati radi združitve z avignonsko obedienco. Rimski pa¬
pež mu je dovolil, da se sme shajati z razkolniki (t. j. pristaši avignonskega
papeža), sme celo prisostvovati njih službi božji, da sme on in njegovi na¬
mestniki razkolnike odvezati od cerkvenih kazni. To je naznanil 1.
na občnem zboru, že prej pa je imel od svoje obedience dovoljenje, da se

j  <->

zbrai

sme v svrho združitve generalatu odpovedati. Vendar pa so bila i
prizadevanja zaman. Razkol je ostal. Veselilo pa je gotovo očete
1 . 1400  v naši kartuziji, da so mogli pritrditi razdelitvi gornjenemške ]
krajine v dve, gornje- in nižjenemško, ker so se bile kartuzije v zadn
letih tako razmnožile, da jih nista mogla dva vizitatorja tekom enega 1
Vseh pregledati.

Posebno si je Štefan prizadeval v naši kartuziji, da bi se Katarina
enska prištela svetnicam. Že kot prior v Milanu je napisal več njenih ž
Ijenjepisov, nekemu kartuzijanu v Rimu pa je velel prevesti v latinšč
njena razodetja. Ti knjigi je poslal iz Žičke kartuzije vladarjem rim;
obedience: Henriku IV. (1399—1413), kralju angleškemu, ki ga jeza
spisa prosil, \ enčeslu, kralju češkemu (1378—1419), Sigismundu, kra
ogerskemu (1387 1437), in Ladislaju, kralju napolitanskemu, poslal pa

je tudi škofom in drugim velikašem v Rim, Benedke, Prago, Trevir, G
in na Prusko. Ladislaj Napolitanski je na to poslal posebno poslanstvi"


: ijji ni! 1 '

1  Raiiniind je v dominikanskem redu vedno veljal kot blažen, čeprav n.
dar kot tak od cerkve razglašen.

231

papežu v Rim, ravno tako tudi avstrijski vojvoda Albrecht IV. (1395—1404)
ki je izbral za to nalogo dva kartuzijanska priorja, Petra iz Gaminga in
Petra iz Bistre. Štefan jima je izročil mnogo pisem za odlične osebe v
Rimu, za kardinala Cosmata Meliorato (pozneje papež Inocencij VII.) in kar¬
dinala Angela Corrari (pozneje papež Gregorij XII.), za prelate, za generala
dominikancev in dva dominikanska učenjaka (med njimi Tomaža iz Siene)
in slednjič za rimskega zastopnika kartuzijanskega reda, o. Rafaela. V Be-
nedkah sta oba odposlanca že srečala generala dominikancev v spremstvu
Tomaža iz Siene in sta jima izročila Štefanovi pismi. General je oba pri¬
orja opozoril, da dolgoletno raziskavanje za kanonizacijo stane mnogo de¬
narja in je najboljše, ako se vrneta k vojvodu Albrechtu in mu to razode¬
neta. Albrecht je izjavil, da sam prevzame vse stroške. Ker pa je med
tem umrl v Rimu o. Rafael, je Štefan poslal kot generalnega prokuratorja
in priorja kartuzije sv. Križa v Rim bistriškega priorja Petra, ki je bil žički
profes. A predno je obteklo leto dni, je v svoji odlični službi umrl. Papež
sam pa je povabil Štefana, naj pride osebno v Rim v zadevi kanonizacije
sv. Katarine, ker je njen najodličnejši duhovni sin. Vendar pa Štelan tega
ni storil in vsa zadeva je v cerkvenih homatijah radi razkola zaspala.

Iz občnih zborov je omeniti, da se je L 1402 naznanila smrt vojvoda
(iiangaleazza Milanskega. Vest je očete tembolj zadela, ker je njegov sin
prikrajšal dohodke nove kartuzije pri Paviji, ki je bila šele v pričetkih. L.
1403 pa je Šiefan naznanil, da celjski grof Herman II. zida novo kartuzijo
v, Pleterjah z imenom „Prestol presvete Trojice' 1 . Za grofa so predpisali
očetje tridesetdnevnico na čast sv. Duhu, za upravitelja nove kartuzije pa
so imenovali Hermana, profesa v Gamingu.

L. 1404  je umrl papež Bonifacij IX. in sledil mu je kartuzijanski za¬
ščitnik Cosmas de Melioratis kot Inocencij VII. ( 1404 — 1406 ). Na občnem
zboru 1. 1405 so predpisali molitve za preteklo leto v jeseni umrlega mla¬
dega vojvoda Albrechta IV. in so izrazili svoje, sočutje kartuzijanom v Ge-
n , 0V! , ki so mnogo trpeli od pristašev protipapeža, isto so storili naslednje
leto napram štirim kartuzijam v bližini obali I irenskega morja, /a no\ o
kartuzijo, ki jo je 1. 1406 na Pomoranskem ustanovil vojvoda Bugslav, ki
je radi tega večkrat pisal Štefanu v Žiče, se poslali prioija iz Ljubčka.

Po smrti papeža Inocencija VII. je stopilo pogajanje za zdiužitev za
Padne cerkve v nov tir. Koj po svoji izvolitvi je njegov naslednik Gre¬
gorij XII. pisal Benediktu XIII. v Avignon, ki je koj, četudi zvito odgovoril.
Sklenila sta, da se snideta v Savoni blizo Genove. \  žičkem občnem z: oiu
'■ 1407 so za trdno upali, da bodeta oba papeža odstopila pied piazm/om
s ' -  Mihaela ali vsaj pred Vsemi svetniki, in da bodo potem njuni 'm mu i
s kupno izvolili le enega poglavarja za vso cerkev, /ato so naroči i, tc anu,
na 3 temu novoizvoljenemu papežu brž priporoči red in ga piosi pomoči, <
Sp  družijo tudi kartuzijam. Sklenili so, da bo v Žičah naslednje leto le
tl 'daj občni zbor, ako bi se cerkev ne združila. Kei pa bo • ^

^ to pn° leto, morajo v tem slučaju priti na zbor vsi priorji in ievtorji, ^

S0  delale očetom tudi ogerske kartuzije, kjer so plenili Trnki. 0 '' 0
* ° bčne §a zbora se priporoča v molitev tudi rajni brat Stefanov, jurist lv on.

Ker rimski papež ni imel denarja za pot v Savono. je prosil v posebni
okrožnici za desetino od vseh cerkev in redov, tudi od takih, ki so bili
sicer od nje oproščeni. Štefan mu je že novembra istega leta poslal 23
goldinarjev v Sieno, kjer je tedaj Gregorij XII. bival. Od tukaj je papež
začetkom 1. 1408 poslal Štefanu posebno bulo in ga je jako ljubeznivo po¬
vabil v Sieno, da se na željo prebivalstva bolj naglo vršijo priprave za Ka¬
tarinino kanonizacijo. A Štefan je moral počakati občnega zbora, ki se je
obhajal dne 13. maja. Zbrani očetje so mu priporočali naj se poda k pa¬
pežu, ki ga tako milostno kliče. Štefan pa vseeno ni šel. mogoče je prej
pričakoval cerkvene združitve ko kanonizacije. V prvem slučaju pa je mo¬
ral biti na svojem mestu kot glava redu. Očetje so glede tega zopet po¬
dobno naročili ko prejšnje leto. Štefan naj počaka praznika Marijinega roj¬
stva in, če bo do tedaj unija gotova, se naj poda se poklonit novemu pa¬
pežu, ako pa ne bo gotova, se naj drugo leto zopet obhaja občni zbor v
Žički kartuziji. V mesto Lucca, kjer je tačas prebival Gregorij XII., so po¬
slali posebnega priorja, da bi zastopal pri papežu redovne zadeve in Šte¬
fanu natančno poročal o napredkih združitve. V okrožnici koncem zborovih
sklepov je Štefan priporočal v molitev tudi svoja dva tekom preteklega leta
umrla prijatelja — tržaškega škofa, Simona de Saltarelli, in ravnatelja bol¬
nišnice v Sieni, viteza Matevža. Iz Lucce ni dobival Štefan nič kaj ugodnih
novic. Papež Gregorij se ni mogel odločiti, da bi zapustil kopno zemljo,
Benedikt XIII. pa je ostal v Porto Venere ob obali. Bila sta le en dan pota
narazen, a eden ko drugi se je obotavljal iti bližje k svojemu nasprotniku.
Slednjič so kardinali, siti vednega omahovanja, zapustili oba papeža in
so se sešli v Livornu, potem v Piši, kamor so na lastno roko sklicali občni
cerkveni zbor za 1. 1408. Večina držav je odpovedala pokorščino papežema
in je podpirala kardinale. Tudi avstrijski vojvode so to storili in z njimi
naši kartuzijam. Pa tudi francoska država (in z njo Večja kartuzija) se je
pridružila upornim kardinalom. Tako sta bili obe obedienci kartuzijanov
pri isti strank; — in združitev med njima je postala mogoča. Štefan je tora)
pisal v Večjo kartuzijo in sklenili so, da bode 1 . 1409  tam kakor v Žičah
isti dan občni zbor in se bodeta obe stranki pokorili v Piši izvoljenemu
papežu. Žički občni zbor pa je tega leta tudi predpisal način, kako se naj
doseže zedinjenje. Štefan se naj koj po zboru poda z nekaterimi priorji v
Strassburg in naj tja pokliče nekatere priorje dosedanje avignonske obedience.
Ko ti pridejo, se naj obhaja privatni zbor in kar Štefan sklene, bo veljalo
za vso rimsko stranko. Na zadnjem žičkem zboru sta bila navzoča dva
odlična nemška priorja: Kenemadij. VVestfalec po rodu, iz Holandije in tedaj
znan lazlagalec sv. pisma, ter Janez Kesseler, prior v Mogunciji.

Kardinali v Piši so spomladi 1. 1409 izvolili za papeža nekdanjega Šte¬
fanovega prijatelja Petra Philargi, ki se je imenoval Aleksander V. Štefan
je poslal poslanstvo se mu poklonit, potem je odpovedal občni zbor zalet”
1410 v Žičah in se je z nekaterimi priorji, med njimi onim iz Jurkloštra,
pcKh-i! v Strassburg. Tja so prišli tudi zastopniki francoskih kartuzij, ™ed
njimi Janez de Griffemont, pariški prior. Koncem februarja I 1410 so ime' 1
tam zasebni zbor. Kartuzijanski red je tedaj kakor znano imel dva gene-

233

ra lna priorja. Rimski obedieuci je načeloval Štefan Macone, avignonski pa
naslednik Viljema Reinaldi, ki je 1. 1390 s pripoznanjem avignonskega pa¬
peža povzročil razpor — Bonifacij Ferrer, Španjolec po rodu, brat domini¬
kanca sv. Vincencija Ferrer, zelo priljubljen pri protipapežu Benediktu XIII,
katerega je 1. 1408 tudi spremljal na njegovem begu na Špansko. Kartu¬
zijanski priorji so torej v Strassburgu sklenili, da morata odstopiti oba ge¬
nerala, potem pa bodeta obe stranki po vzgledu pisanskega zbora volili no¬
vega. Štefan se je že itak v Žički kartuziji ponudil, da odstopi, v Strass¬
burgu je to izjavo ponovil, a je stavil kot pogoj, da odstopi tudi Bonifacij
ferrer, vrhutega naj za to pot ne volijo novega generala menihi Večje kar¬
tuzije, kar je bila sicer njihova predpravica, ampak volitev se mora izročiti
enakemu številu definitorjev iz obeh obedienc. Ko so v Večji kartuziji odo¬
brili te pogoje, so se napotili v Strassburgu zbrani priorji čez Bazilcjo v
visoke gore v Večjo kartuzijo. Tje je došel v zadnjem trenutku pred obč¬
nim zborom odpovedni list Bonifacija Ferrer iz Španskega, kamor so mu
bili pisali. Štefan pa se je osebno v zboru odpovedal, na kar so za gene¬
ralnega priorja izvolili Janeza de Griffemont. Štefana so na to poslali za
priorja v Pontiniani pri Sieni in so ga ob enem imenovali za vizitatorja
obeh lombardskih pokrajin, izvolitev njegovega naslednika v Žički kartuziji
so prepustili žičkim menihom, pravico ga potrditi so pa dali priorjema v
Mauerbachu in v Jurkloštru, od katerih je bil zadnji v Večji kartuziji nav¬
zoč. On in Štefan sta občnemu zboru tudi poročala o novi kartuziji v Ple-
tarjah, na kar so jo sprejeli v celoskupni red. Kot papeža so pripoznali
Aleksandra V. in so se veselili, da je odstranjen nebratovski razdor, le Šte¬
fan je bil žalosten, ker je čutil, da je Aleksander V. že umrl (f 3. maja
1409). Bilo se je bati, da edinost med kartuzijam ne bode trajna.

Aleksandru V. je sledil Janez XXIII., nista se pa odpovedala Gregor XII.

' Rimu in Benedikt XIII. na Španskem 1 . Svet je imel tri papeže! Nesiečni
razkol se je šele odstranil na kostniškem zboru, kjer se je Gregor XII. po
odposlanstvu odpovedal, Benedikta XIII. so vnovič odstranili in mu je zadnja

* pokoma država Aragonija — odpovedala pokorščino. Da ne bi zopet

nastopil v kartuzijanskem redu razdor, so 1. 1415 na občnem zboru imeno¬
vali nekak permanentni odsek 8 priorjev iz raznih dežel, med njimi Stefana
Macone, ki bi naj pri vsaki nos i težkoči obhajali zasebni zboi s \ečji kar
1u *iji. Vsaka nevarnost je šele prešla, ko so v Kostnici po smrti Grego¬
rja XII. izvolili Martina V. za papeža. .

Nas še zanima osoda Štefanova. Vrnil se je v kartuzijo, v kateri je
nil  novic in prvikrat prior. A ni ostal dolgo v rojstnem mestu, la se ga

* tako radovalo. Kartuzijanom v Paviji se je godilo slabo. Giangaleazzo
le  novo naselbino sicer nečuveno bogato obdaroval, a njegov sin Gian Mana
ni  »Poroke izpolnil, da, odtegnil je menihom posestva, ki so jih ze imeli.

1  tudi Bonifacij Ferrer je na povelje Benedikta XIII. pieklkal svojo °dp ‘

]t  ^1 do svoje smrti (1417) španske kartuzije. Njegov naslednik Vitjem de Mota s
brez pogajanj podvrgel in je bil za to po smrt (142«) Janeza On
)' ,ljcn  za generalnega priorja vsega reda. Kake homat.jc je povzroul uzd« * P
’ em  Prestolu v redovih, škofijah in državah!

234

Skoro bi bili morali zapustiti novo naselbino. Zato so prosili generalnega
priorja, naj jim pošlje kot priorja Štefana, ki je imel velik ugled pri milan¬
ski knežji rodovini. Štefan je spomladi 1. 1412 nastopil to službo. Slučajno
se je v Milanu izvršil velik prevrat. Gian Marijo so na prelazu sv. Got-
harda umorili (Štefan je vso tisto noč prebedel v, molitvi nekaj hudega slu¬
teč in je zbral drugo jutro menihe okoli sebe, da bi javno molili) in sledil
mu, je mlajši brat Filip, ki je povrnil kartuzijanom ugrabljena posestva ter
dodal še novih. Navzlic visoki starosti se je Štefan še vsako leto podal na
občni zbor v Večjo kartuzijo, tako 1. 1414, 1415, morda tudi 1418 in 1421.

Tedaj so ga pa odvezali priorske časti, tako da je mogel zadnja tri leta

posvetiti pripravi na smrt. Njegov življenjepisec nam popisuje razne nje¬
gove čednosti — bedenje in molitev po noči, goreče obnašanje v cerkvi,
strogpst v postu in ubožnosti, ljubezen do Marijinega češčenja in do Kata¬
rine Šienske. Trdil je, da je največ dobrot, kar jih je prejel od ljudi, dobil

od nje, zakaj pod njenim vplivom je slekel starega človeka in oblekel no¬

vega. „Ona ga je varovala marsikaterih nevarnostij, ko je bil general v
Nemčiji.“ Kadar je o njej govoril, je bil čisto prevzet gorečnosti in po¬
božnosti. Star 77 let je umrl dne 6. avg. 1. 1424. Napadla ga je vročica
in dal se je sprevideti s sv. zakramenti. Ko so se zbrali očetje okoli njega,
jih je opominjal k stanovitnosti in ljubezni do reda. Potem je prosil za
relikvije, katere je imel vedno v sobi od sv. Katarine in drugih svetnikov.
Z imeni Device Marije in sv. Katarine na ustnih je izdihnil. Pokopali so
ga na splošnem pokopališču pavijske kartuzije in so ga odsihdob imeli za
svojega zaščitnika v nebesih. V Sieni so ga pa z drugimi, v domačem mestu
rojenimi svetniki in blaženci častili še v XVII. stol. Njegovo podobo so
dali naslikati znotraj in zunaj mestnega obzidja in na več mestih napraviti
častne napise. Pod naslovom „blaženega“ je izdal 1. 1626 Jernej Sienski
njegovo življenje, pod tem naslovom so ga sprejeli tudi bolandisti v svojo
zbirko.

5. Pozni cvet in propad (1410 1564).

V dobi, ko je bilo v naši kartuziji središče rimske obediencc, se, je
gotovo lepo razvijalo v njej versko življenje. Pa tudi na zunaj se je to po¬
znalo, ker so še stavbe obnovile, gmotne razmere pa okrepile. Pod naslednjimi
piiorji se je samostan ravnotalco ugodno razcvetal, priraščale so nove usta¬
nove (do 1. 1457), stavila se nova poslopja in kapele (do 1. 1469), prezidal
se je velik del kartuzije, s slovenskimi kartuzijami pa se je sklenila du¬
hovna zveza.

Štefanu za naslednika so izvolili menihi vikarija v Mauerbachu, ki sc
je tudi imenoval Štefan in je bil istotako iz Siene doma. Da bi ga ne nad¬
legoval! sorodniki z obiski, je daleč od rojstnega mesta stopil kot novinec
v mauerbaško kartuzijo. Njegovo izvolitev sta potrdila priorja Hugon v
Mauerbachu m Janez v Jurkloštru. Ker pa je bil že star. so mu čez tri le ta
dovolili odstopiti. Sledil mu je (1414) oče Konrad, kateremu je dovolil občni
'/. ()]  sprejeti toliko menihov, kolikor je celic ob večjem dvorišču, v zasebne#
pismu pa je generalni prior raztegnil to dovoljenje na 20 menihov, ako ima

235 '

samostan dovolj dohodkov, da jih prehrani. Ko sta 1. 1415 prišla na praznik
sv. Janeza Krstnika v Žiče priorja Andrej iz Jurkloštra in Jakob iz Bistre,
je Konrad z njima in njih hišama sklenil duhovno zvezo. Važno za kartuzijane
je tudi bilo, da je cesar Sigismund 1. 1436 Celjske grofe povzdignil v kneze
nemškega cesarstva. Avstrijski vojvoda Friderik IV. se je Sicer branil jih
pripoznati, 1. 1443 pa je sklenil z njimi premirje in medsebojno dedno po¬
godbo. Žička kartuzija, ki je imela prej avstrijskega vojvodo kot svojega
zaščitnika, je postala podložna celjskemu knezu. Knez Friderik Celjski je
raditega Žički kartuziji potrdil nižje sodstvo, kakor ga je samostan že od
nekdaj izvrševal vsled vojvodove podelitve. Rešil je kartuzijo tudi gornine,
prior pa je zato Zanj določil večno obletnico. Friderik je zato veljal kot
poseben dobrotnik, ki je samostan ..pomnožil" (ADAUXIT). A celjska kneževina
je bila le kratka prikažen, zakaj Friderik je umrl 1.1454, njegov sin Ulrik II-
in zadnji Celjan pa 1. 1456. Kartuzija je zopet prišla pod avstrijske vojvode
in cesar Friderik ji je že naslednje leto (1457) potrdil oprost od gornine. \ tej
dobi je dosegla naša hiša glede stavb in posestev neko mejo. Trud kartuzi-
janov obstoji odsihdob v tem, da bi ohranili to, kar imajo. Kci ni napredka,
še pokaže neka otrplost in onemoglost, o pravem razpadu se pa ne da go
Voriti, čeprav sc je čez približno sto let (1564) prekinilo ledovno življenje.
Primerno bo torej, ako se ozremo, koliko še je bilo kartuzijansko žuljenje
pri nas izpremenilo v teku srednjega veka.

Že na zunaj se ni videla več samo idilična cerkev v gorskem zakotju,
obdana od vasice tihih meniških hiš, ampak trdnjava z obzidjem in s sto pi, z
mostom čez potok, ki se je dal odpirati in zapirati, z graščinskim pos opjem,
na videz sedežem mogočnega pletnenitnika in bogataša, ki ima mnogo zem je
v lasti in mnogo podložnih ... Ta bogataš pa je bil samostan in ravno za o
slaboten. Splošne politične in javne razmere so se bile \ zadnji sto c ji
želo izpremenile. Prej gospodujoč duhovski in redovni stan se je uma cm v
ozadje, njegovo mesto so zavzeli plemiči in meščani. Politika se jv ' 1 a

Wcz duhovščine ali tudi zoper njo. V naobrazbi je duhovščina zaosta a. i rej
je prekosila lajike, sedaj jih mnogokrat še dosegala ni. SteM o u m ™ 1
in redovnikov se je bilo zelo razmnožilo, njihov ugled pa je P a e  •
gospodarstva je napredoval nižji, kmetski stan in sije s časom pri
eejšnjo prostost ter je pri svoji „stari pravdi" živel zadovojno,
ledi razsipno. Veleposestva, tudi samostanska pa so propa a a. • . ..

hidi o naši kartuziji. V javnem življenju, kakor piej nekateri o ’ c  .

ne  nastopa nobeden več. Pisateljev, katerih izdelki so ocarai so o, ’

ve c, kdor kaj piše, le prepisuje. Ko se je ustanovil icd, je i • ‘.

Nagonosno delo, ker so se edino s tem množile dobie m pote  r

odkar pa se je izumila okoli leta 1450 tiskarska umetnos , je
kn i'8 času neprimeren opravek. Duh časa so umeli n. pr. m UZ1 J‘ . ■

k > bo  že 1. 1477 imeli tiskarno. V naši kartuziji pa so celo dpu ul
Menih  Matevž, ki je še 1. 1520 prepisaval reke sv očetov, se j
Vsled  starih pravil in da se izogne lenobi. Po L 14o6 prene j
i, česar sledi, da sima lear,arija
c  smisla za duhovne dobrine. Ako pomislimo, dc .a

s236 '

večkrat opustošili Turki, da so nekatere vasi zasedli Uskoki 1 , ki niso dajali
samostanu davščine, da so slednjič bratje sami zastavili posestva in dohodke,
da bi mogli dobiti denarja za redne in izredne davke zoper Turke, potem
se iz vsega tega tudi vidi gospodarsko nazadovanje. Edina sreča je bila, da
je naša kartuzija stala pod zaščito katoliških avstrijskih vojvod, zakaj za¬
sebni advokati in patroni so grabili z obema rokama cerkvena posestva, po¬
sebno odkar jim je Martin Luter priporočil ubogo cerkev. Pa ne samo
redovniški ugled in premoženje je trpelo, ampak tudi redovno življenje.

Piše se, da kartuzijanski red ni bil nikdar potreben reforme. S tempa
ni rečeno, da je niso bile potrebne nekatere kartuzije in vrhutega, da se
strogost v redu ni tekom časa z ozirom na sodobno kulturo omilila. Kartu¬
zijam so vendar sprejemali v svoj red mladeniče in može, ki so bivali prej
v svetu in niso z vstopom v red celo slekli starega človeka. V XII. stol. pa
so živeli ljudje veliko bolj priprosto in skromno kakor pa v XV. stol., ki je
ljubilo dolge pojedine in obilno pijačo. Tudi oblačili so se pozneje lepše in
bogatejše, saj je „prosveta“ napredovala. V tem je bilo treba v redu času
primerne popustljivosti, ki bi ne mogla škodo-, ati, ako se je z njo družila no¬
tranja askeza (zatajevanje). A žalida so bili tudi v tem otroci materialističnega
in skoro skeptičnega XV. stol. mnogo na slabšem proti sodobnikom naj¬
višjega verskega poleta za časa križarskih vojsk. Občni verski polet jih
mnogo povzdigne do svetniških čednosti, občna propast jih še mnogo več
potegne seboj v pogubo.

V XV. stol. so začeli kartuzijam nositi srajce pod talarjem. Opustili so
kuhanje po celicah, ampak kuhar je pripravil jedi za vse in jih je potem
razdelil po celicah, ako ni bil skupen obed. Radi večjih dohodkov so bili
primorani sprejemati razne ustanove za obletnice ; z obletnicami in mnogimi
iznova uvedenimi prazniki so se razmnožili skupni in boljši obedi 2 . Že prej
se je uvel skupni sprehod. Bratje so smeli iti tako daleč, kakor so segale
v ustanovnem pismu opisane in od papeža potrjene kartuzijine meje, menihi
pa le v bližini samostana in sicer v okolišu, ki je bil s količki v tleh za¬
znamovan. V cerkvi so sc videle slike, mašni plašči so bili z biseri posejani,
kelihi srebrni in pozlačeni, kar je sicer vse lepo in za službo božjo primerno,
1  ni odgovarjalo od prvih pravil zahtevani revščini. Prej so menihi spali
prvi del noči, drugo polovico pa so bedeli, sedaj pa spijo celo noč, a pre-
trgajo nočno spanje, da opravijo polunočnice. Ko so prišli kartuzijam v naše
kraje, so imele naselbine več konverzov ko menihov. Konverzi so bili tudi v
vseh rokodelstvih izvežbani in so najbrž sami stavili cerkev in samostanska
poslopja. Sedaj pa najemajo tuje delavce za poljedelstvo in stavbe. O tem
govorijo še kamni, ki nam kažejo znake teh posvetnih kamnosekov. Sploh
*’ e  i e  institut konverzov preživel ne samo pri kartuzijanih, ampak tudi pri
drugih meniških redovih, fzkraja je bilo mnogo konverzov, ki so imeli svoje
celice v Spodnjem samostanu, sedaj pa jih je pičlo število, ki stanujejo
skupaj v Gornji hiši. lam je tudi središče uprave in torej vir nemira. Tukaj

* ."viliVSt, XXXI. 29.

Napiavljanje novih ribnikov tudi kaže, da so rabili več rib ko prej.

stanuje tudi orožni mojster in njegov pomočnik in razni posli. Po številu
presegajo konverze menihi, ki so pa sedaj vsi mašniki in mašujejo vsak dan.
Skupna in zasebna sv. maša stopi v ospredje nasproti zasebnemu premišlje¬
vanju. Kartuzijanski red, ki nas je v prvotni obliki spominjal na orientalske
laure, se je tekom časa približal zapadnim benediktinskim samostanom, ni
pa imel ne vzgoje, ne dušeskrbja. Vse izpreminjave pa, ki smo jih navedli,
so deloma zunanjosti, deloma malenkosti, ki samo kažejo, da je red šel s
časovim duhom. Možje, ki so resno smatrali svoj poklic, so ga ravnotako
lahko vršili. Omeniti pa moramo še druge okoliščine, ki so povzročile pro¬
pad verskega življenja.

Škodljivo za hišni red je bilo vedno menjavanje priorjev.  To
velja za beraške redove, ki nimajo premoženja in jim ni treba čuvati lastnine
in tradicionalnih pravic. Drugače pa je pri meniških redovih, ki imajo velika
posestva, od katerih živijo. Pri njih mora stati na čelu posameznih hiš mož,
ki pozna gospodarske razmere, ima ugled in oblast ter pri sosedih veljavno
besedo. V Žički kartuziji je bilo v XIV. in XV. stol. približno po 14 priorjev, za
prvi dve tretjini XVI. stol. (do 1. 1564) pa jih naštejemo kar 22 in v Jur-
kloštru jih je bilo v istem času 18, v nekaterih letih (1530—1541) vsako
leto drugi. Nekateri priorji so bili na čelu mnogim kartuzijam, Hismido n. pr.
na šest različnih krajih, Bernard v osmih. V naslednjem naštejemo priorje
XV. in XVI. stol. s hišami, v katerih so delovali kot priorji ali pa tudi kot
vikanji.

Štefan  I. Macone: Siena, Milan, Žiče (1398-1410), Pavia. Štetan  n.: Mauerbach,
Žiče (1410—1413). Bernard:  Schnaltz, Žiče (1424-1429). Bil zaporedoma v osmih hišah
in navzoč na kostniškem cerkvenem zboru. Andrej  iz Frankovskega : Žiče (1429 -1439;
in Pletarje (f 1456). Kristo f Hvpfel:  Tarkany na Ogerskem, Žiče (1439-1443) in Ga-
raing (f 1451). Marko:  Brno, Žiče (1443-1447), Lignica v Šleziji (t 1454). Jernej  :
Žiče (1447 — 1456) in Buxheim pri Memmingenu (blizu Bodenskega jezera, t 1470). Ni¬
kolaj:  Žiče (1446—1470), Mauerbach, Lettensdorf na severnem Ogerskem in Bistra
(1491-1498). Henrik  de Eckenfeld (na Bavarskem blizu Inna): Gaming, Olomuc, Praga,
Yttingen (v Švici, kanton Aargau), Žiče (1470-1474) in Gaming (1481). Cbrištof
Stekel de Tcgernsee (na Bavarskem): profes v Gamingu, Žiče (1474 1477 t). G a špar
Žiče (1477—1480). Mihael:  Žiče (1480—1489). Tomaž  : Žiče (1489). MatijaMaselhart:
Žiče (1490? f 19 . maja 1497). Sikst:  Žiče (1491—1498) in Mauerbach, vizitator (+ 1512).
M a  t e j : Žiče (1498-1510), Gaming in Mauerbach, vizitator (f 1520). Viljem:  Žiče
(1510-1514 f 1523). Mihael:  Mauerbach, Žiče (1510-1520) in Mauerbach (t 1522).
Fili P (1521). Hipolit:  Žiče (1521) in Jurklošter (t 1539). Baltažar  : Jurklošter, Žiče
(1522-1526), Bistra, Žiče (f 1533). Peter:  Gaming, Žiče (1527). Bruno:  Žiče (1527 do
153 °) in Bistra (f 1538). Andrej:  Žiče (1530-1531). Matej  Gurgar : Jurklošter m Zi e
(1531-1540). Blaž:  Žiče (1540-1543). Baltažar:  Pletarje in Žiče (1543-1546). Vir-
I .’ 1  'j  :  Žiče (1547). Jakob:  Žiče (1547-1549). Nikolaj  IV.: Žiče (1549). Avguštin:

(1549). Volfgang:  Žiče (1549—1550). Andrej:  Žiče (1551 —15.>2). Aibcit.  isu.
■'če ( 1553 —1555). Herman  de Ursinis baron Stumnich : Žiče (1555—1 > 6 lV Ancii  ej
"odič- Žiče (1561—1563) in Bistra (f 15S1). Hugo:  Žiče (1464-1469V

Kako veliko škodo so Turki kartuziji prizadjali, ne moremo reci. Naj-
lu jša je gotovo ta bila, da so morali iz svojega samostana napiaviti tr nja\ o
' n nas taviti lajike za njeno obrambo. K temu se je pridružilo opustošenje
Posestev, včasi tudi same redovne hiše. Mogoče so jo obiskali uj  i zc e
1  ko so se gostili v župnišču v Konjicah, znano nam pa je, da

kartuziji mesca, oktobra 1. 1494, ko so odvedli seboj priorja in dva redov¬
nika, L 1529 pa so umorili priorja Andreja. Domač vir poroča, da so ga
Turki dne 1. marca 1531 v domačiji na kosce razsekali. V zapisniku Večje

kartuzije iz leta 1530 sc pa čita, da je v preteklem letu (1529) se podal na

potk občnemu zboru, a je prišel v roke Turkom, ki so tedaj pustošili pred
Dunajem. Ker ni hotel sv. vere zatajiti, je bil mučen in red ga
je zato vpisal med mučenike.  S pestmi in kamni so ga bili v obraz,

da mu je kri curkoma tekla iz nosa in ust, potegnili so mu kožo v obliki

venca raz glavo in slednjič so ga prebodli s helebardo. Isto leto so Trnki
mučili tudi več klerikov in konverzov Žičke kartuzije * 1 . Tako se je krčilo
število redovnikov, novi pa niso več vstopali. V Jurkloštru je bilo n. pr. še
do 1. 1506 14 menihov in 6 konverzov, a potem je začel samostan v gmotnem
in moralnem oziru propadati. Ker ni bilo domačinov, je občni zbor v Večji
kartuziji tistim kartuzijanom. ki bi se dali v Jurklošter ali v Pletarje pre¬
staviti, obljubil posebnih duhovnih milosti 2 * * . Ko je potem Luter začel menihe
pozivati, naj po njegovem vzgledu slečejo kute in zapustijo samostane, so se
kartuzije še bolj praznile. Žički prior Peter, prej vikar v Mauerbachu 5 , je
potegnil že 1. 1526 v daljni svet. Prior Blaž je slabo gospodaril, še hujše
pa prior Stummel, tako da so ga morali odstaviti in zapreti. Nekateri so tudi
posnemali Lutra in so se oženili. Nadvojvoda Karol toži 1. 1564*, da so me¬
nihi v obeh štajerskih kartuzijah ali tujci, Lahi in Francozi, ki so ubijalci,
ali pa domačini, ki so oženjeni 6 . Vendar pa se je tudi v tako zanemarjenem

1  Reichenlechner, L. c. p. 213.

1  Le Couteulx, 1. c. III, 336. Za takega, ki tja gre in tam ostane, mora vsak du¬
hovnik v provinciji opraviti eno sv. mašo de Beata Maria.

* Skoro prej so odpadli nekateri v kartuziji Mauerbach. Klein, 1. c. IV. 51.

* Spoznal je morda razmere vsled vizitacije štajerskih samostanov leta 1561. Klein,

1. c. IV, 156.

1  V konceptu z dne 8. novembra 1564 v dr. a. se čita : Quia non sine magno aniro

nostri (i. e.. archiducis Caroli) dolore percepimus duo monasteria nempe (Sciz et Geirach)

ordinis Carthusianorum in provincia nostra Stiriae tam in spiritualibus quam in tempo-
ralibus omnino interire et non modo exteros fratre  s, a quibus eorundem monasteri-
orum leformatio eipectabatur brevi tempore homicidiorum ac aliorum abominandorunt
-liminum reos deprehensos esse, sed Germanos  quoque fratre  s ibidem habitantes
non modo vitam traducere enormem sed se uxoratos  fateri minime dubitasse ac pr* e '
narratas ob causas temporalia bona distrahi, dissipari et ad manus profanas hac ratione
devenire et abalienari facile posse . . . Ravnotam (D. a.) je podoben tekst z datumom

5. jun. 1584, ko se je menda dotični dekret vnovič rabil in primerjal radi postopanji

proti Ddfinu, ki ni ustanovil semenišča, kakor je zahteval 1564 od njega nadvojvoda-
Ravnotam se čita v listu na rimskega kardinala Morone (15. jun. 1565), da sta obe kar¬
tuziji že dolgo časa (multis iam temporibus) v lasti tujih menihov „a fratribus quibusda®
Gallis et Ital is, pessimi exempli ac scandalosissimae vitae . . .“ V listini z dne 8. nov-
1564 (Stcpischnegg str. 73) se čita: Duo monasteria . . . „ob dissolutam morum licentia®
aliaque facmora tam exterorum quam apostatarum et fugitivarum  personaru®,
quae inibi dm degerunt in temporalibus aeque ac spiritualibus interire 1 . To je torej zg°'
dovmska resnica. Ni vesela, ni izpodbudna, a tako je bilo in vesten zgodovinar slik’
svetlobo m temo, čednosti in pregrehe. Zamolči ali pobija le to, karni res. Prazne pa s °
J ift  u Cen '' e x (Str ' 2 ° 4) ' Ljudjc nc vcd0  P° imenu ne ene zgodovinske osebe izmed toliko
odličnih m vcasi slavnih, včasi slabih priorjev in menihov, nc vedo niti enega zgodo-

239

in propadlem samostanu še našel marsikak plemenit značaj. Odpadlemu pri¬
orju Petru je sledil poznejši mučenik Andrej in za njim pobožni Matej Gurgar,
ki je iz svete pokorščine še v XVI. knjige prepisaval, slednjič je bil naslednik
zapravljivca Stummela laški prior Hugon, ki je še 1. 1569, ko so se že bili
razšli vsi drugi kartuzijam, vstajal zvesto o polunoči in je opravljal duhovne
ure, kakor če bi bil navzoč ves konvent. Iz Žičke kartuzije je poslal občni
zbor še 1. 1561 dva meniha (Jurija in Tomaža) v odlični službi vikarijev v
samostana Jurklošter in Pletarje. Vzrok prenehanja kartuzijanskega življenja
ni bila toliko notranja onemoglost in popačenost, kakor pa posvetna oblast,
kije  obe štajerski kartuziji izročila leta 1564 iz dobrega namena slabemu
administratorju. S tem se konča ravno 490 let srednjeveške zgodovine naše
kartuzije. Kakor se pri posameznem organiČnem bitju kaže cvet, višek in
propad, tako tudi družabni organizmi sledijo zakonu razvoja. Naša kartuzija
nami to očito kaže. Vprašanje je le, koliko je manjša zasluga onih, ki so'se
odlikovali v odličnih dobah, in koliko jo manjša odgovornost onih, ki so
propadali v dobi propada.

Sklepčno še omenimo gostoljubnost Žičke kartuzije. Izmed škofov so
se oglasili v njej, vkolikor imamo poročil, Gotfried oglejski in Popon (1190),
kardinal' Filip (1383, glej str. 22o), Eberhard. naslovni škof teseliški (23. jun.
1421), Janež, škof krški (1452), Janez Jeronim de Queviada, naslovni škof
demetrijski (1485), Boštjan Nasimbeni, škof konaveljski ( 4 . jun. 1501) in Mi¬
hael, škof tržaški (1515). Priorja Jerneja je neki obiskal ok. 1. 1452 ali 1455
sv. Janez Kapistran. Razne plemiče je pogostila kartuzija 1.1202 in 1206 (zgoraj
str. 168 op. 5), 1206 tudi Leopolda, sina avstrijskega vojvoda Leopolda, 1. 1257
pa so se zbrali tukaj Leopold, arhidiakon savinski in župnik laški, potem
Rupert, arhidiakon Spodnje marke, Ortolf, prošt gosposvetski in obenem
župnik ptujski, župnik mariborski in in komtur velikonedeljski, da bi raz¬
sodili, komu spada cerkev sv. Lovrenca (dandanes trg sv. Lovrenca nad
Mariborom), ki sta si jo lastila opat sv. Pavla na Koroškem in pa arhidiakon
savinski 1 . O velikih shodih, ki so se obhajali v kartuziji v dobi lazkola,
smo pa že poročali.

6. Začasno prenehanje redovnega življenja (1564 1595).

P r e g 1 e d

gospodarjev in oskrbnikov kartuzije.

'' lo64  nov. 8. — 1579 dec. 1. Škof, pozneje

kardinal Caharija Delfin. 1564 (?) —1568 Valentin Nogkter.

Ok. avg. 1568 — ok. maja 1570 Vincencij
Damianis.

1570—1579 Otolin pl. Scazuola.

11  1579 dec, l. -1589 feb. 9. Kartuzijam. 1579-82 Prokurator Primož Jobst.

1582—1586 Rektor Janez Avstralis.

1586—1588 Rektor Janez Timpont.

1589 Administrator Primož Jobst.

Vl ns!cega dogodka. Ljudski spomin sega pri manj važnih stvareh nazaj le za dva ah tri
n >dove, kar pa presega to dobo, je predmet domišljije.

1  Zahn, UD, III, 330.

240

III. 1589 feb. 9 .— 1589 junij 5. Dežela.

Daniel Kupic.

IV. 1589 junij 5.— 1591 junij 1. Runski
opat Jurij Freiseysen.

Fr. Gregor Hortuianus in Urban Trcuer.

V. 1591 junij 1. — 1593 julij 1. jezuitski
kolegij v Gradcu.

Nikolaj Koprivec D. Jez.

VI 1593 julij 1. — 1595 julij l. Kartuzijam. Avguštin Brenzius.

Konec nezdravim razmeram v Žički kartuziji je napravil nadvojvoda
Karol. L. 1564, dne 31. avg., je naročil kartuzijanskemu priorju v Mauer-
bachu, ki je bil obenem vizitator, naj se poda v Žiče in Jurklošter ter naj
prestavi vse pohujšljivo živeče tuje menihe v druge samostane ali pa jih
pošlje v tiste hiše, odkoder so prišli, v bodoče pa se ne sme sprejeti v
samostan nobeden inozemec in nobeden odpadnik ; tudi naj skrbi, da ne trpi
škode nepremično in premično premoženje. Pri tem pa se naj ravna po na¬
svetih papeškega poslanika škofa Caharija Delfina 1 . Ko je vizitator kmalu
potem poročal nadvojvodu o izvršenem naročilu, je Karol odobril duhovno
obnovljenje (reformacijo) obeh kartuzij, a želel je še, da sc tudi jurklošterski
prior Nikolaj, ki ni znal ne nemški ne slovenski in še ni ničesar storil za
samostan, pošlje nazaj v hišo, v kateri je položil obljube 3 * . Karol je tudi pisal
redovnemu generalu v Večjo kartuzijo in je poročal, kaj je storil za refor¬
macijo obeh štajerskih samostanov, ter je izrazil malo ostro željo, naj bi v
bodoče general ne skrbel tako slabo za kartuzije, kakor se je to zgodilo na
Štajerskem*.

Čez mesec dni je nadvojvoda Karol odvzel menihom pravico razpolagati
s samostanskim premoženjem in je za upravitelja imenoval nuncija Delfina*.
On naj skrbi za duhovno življenje in za gospodarstvo. V kartuzijah naj živijo
Nemci (t. j. ne inozemci) lepega vedenja, ohranijo se naj kartuzijanska pra¬
vila, ustanovi se naj brez odlaganja višja šola ali semenišče za mladeniče, ki
želijo po kartuzijanskih pravilih živeti, vse potrebe pa naj pokrije nuncij iz
dohodkov. Glede gospodarstva naj ohrani vsa posestva, ki so še v lasti kartu¬
zij anov, odtujena pa in zastavljena naj prej ko mogoče zopet pridobi 5 * * . S po-
dobno listino je Karol pozval podložnike obeh kartuzij, da izkažejo nunciju
in njegovim namestnikom pokorščino, svoje glavarje ir sodnike pa, da ga v
vsem podpirajo in mu pomagajo 8 .

*■ ’• *■  • - K “" s,d  •*;

lest gotovoVa nTŠLtob " ^ iraeno ™Tza prioi-Jv JurklošTru^^Pusch, k

2, 315). ' ° "° bene8a meniha več  tam 1569, mesca junija (Prim. Orožen, IV-

" jene  ^ el ° 2 pctrdd°(BKstGQ ^ ° dpmUI ’

jo osebno korist Da bi dn«, g,adek  diplomat, ki je pred vsem zasledoval sV<1 '

edino za sv. Odi n * W ° buk ’ » ni bil ° — prodat, najtajnej^

Nuntiaturbcrichte a„s SZIZl  ^orentinskemu. Steinhe«,

s  1564, nov. 8. D. a. lyo °-

8  1564, nov. 8. Stepischnegg, p. 73 .

241

Posestva in premoženje, ki se je izročilo škofu Delfinu, je bilo treba
popisati. Nadvojvoda je zato velel Petru Seebach, škofu v Ljubljani, Jerneju
pl. Grudeneck, opatu v Runi, in Eberhardu pl. Gallenberg, oskrbniku celjskega
glavarstva, naj se podajo v Žičko kartuzijo in sestavijo inventar vseh ne-
primičmn in premičnin in eden izvod naj pošljejo njemu, drugega pa Delfinu'.
Ker je bil ljubljanski škof bolehen, je prosil, da se stvar odloži na mesec
januar, opat runski pa, da se njega sploh ne jemlje v poštev ali pa, da se
vsa zadeva odloži za par mescev; vendar pa sta škof Seebach in glavar
Gallenberg se sešla že mesca decembra 1564 v Žički kartuziji in sta po¬

pisala vse premoženje*.

O vsi zadevi je poročal nadvojvoda v Rim kardinalu Morone in pa
svojemu poslaniku. Morone je bil izmed najodličnejših članov sv. kolegija,

v  i  1563_1564 je predsedoval na Tridentinskem cerkvenem zboru, bil je

tudi dober poznavalec nemških razmer, ker je bil v 1. 1536—1542 poslanec
na dvoru kralja Ferdinanda. Ker se je neki francoski menih (prior Nikola].),
kateremu se je odvzela skrb za Jurklošter, pritožil pri papežu, je karo
prosil kardinala, naj tej tožbi ne veruje in naj v tem smislu pouči tudi sv.
Očeta. Saj on hoče edino ohraniti samostan in službo božjo. Svojemu po¬
slaniku pa je velel, naj se potrudi, da papež potrdi imenovanje Delfina kot
administratorja 5 . ... .•

Oskrbnik, ki ga je Delfin nastavil v naši kartuziji, m našel vsepovsodi
priznanja. Konjiški in laški graščak Janez Krstnik Valvasor mu je o a
pravico do ribištva v Dravini, podložniki so se branili plačevati _ ese m ,
oskrbnik v Aussee ni hotel dajati 81 vozov soli; slednjič je a vazoi i
veljati kot zaščitnik obeh kartuzij in je zato zahteval regalijski a\ev, 'e
mu  ga pa niso plačali, si je vzel vole od podložnikov \ a a je vse
Valvasorju prepovedala 4 . v ., •

Čez nekaj let pa je jel nadvojvoda dobivati slaba porOL! j\ ,

kardinala Delfina. Zato je 1. 1569 imenoval najprej župnika >
Montagnana, potem celjskega oskrbnika Eberharda ^ en eV i- qr tuziii
davkarja na Vranskem Blaža Tschadingerja, da raziščejo v 2ic u v  . T
ka i je na tej govorici 6 . Ker pa ti niso šli, je pooblasti p0  ’ k a
i® Tschadingerja še mariborskega župnika Jurija Sichel in as ^

Svadu Matija Pirscher. Razven Gallenberga, ki je radi bo ezm os ’ ^

osta li trije zbrali 1569, dne 23. junija, v kartuziji m s0 vs  P »

® ne  L julija je že Sichel poročal nadvojvodu. Pri tej pri i s

Pisnik obsega osem točk. . „_. hn ia v 0 mar -

... k Služba božja. Bivši prior g. 1-Iugon opravlja sam za  Vendar pa

J1Vo  službo božjo in sicer po dnevu in po noči po kartuzijanskem običaju^ ^ ^

je prosil v" 1,1  Blcer  P° unevu m pu nu.. -^-

iiv et j do  f Pitclj  Tečje kartuzije, da bi ga od tod drugam prestavili, ker tukaj ne

Potem je približno skozi eno leto tukaj bival ii

u po pravilih svojega reda.
1564, nov. 13 . R. a.

more
in ma¬

se

n  . rintum njunega obiska je razviden iz komisije

a Ja v D. a. (Glej pozneje v poglavju o gospodarstvu).

4  ® be  Pismi z dne 15. jun. 1565. D. a.

B. a.

* 1569 > febr. 2. D. a.

1. 1569. Od nju sestavljen urbar

16

242

Seval laški posvetni duhovnik Gabriel, ki je sedaj šel v Rim, a se bo vrnil. Pred niim
sta bila dva druga, en lcartuzijan in en posvetni duhovnik. Vsak teden pride tudi enkrat
maševat v cerkev, Spital imenovano, župnik iz Črešnjic, da bi mu zato odpustili gomino
dveh veder, ki jo mora samostanu dajati od dveh vinogradov. Tudi sedanji oskrbnik
Vincencij Damianis, ki se je pred dvema mescema vrnil od kardinala, je duhovnik in
mašuje tupatam enkrat v mescu. Vendar se služba božja slabejše ko prej opravlja 1 .
Bližnji sosedi se pritožujejo, da ne slišijo nikdar nobene piidige. Tudi ni kardinal usta¬
novil šole, kakor je obljubil pri svojem imenovanju, da bi mogli pošiljati svoje otroke
semkaj k pouku in vzgoji.

II Poslopja.  Cerkev je v dobrem stanu, pač pa je samostan na mnogih mestih
potreben popravila, pred vsem okrožno obzidje z lesenimi obrambnimi hodniki na vrhu,
ki so za kardinala čisto razpadli. Podložniki se pritožujejo, ker se ne popravljajo vsako
leto. ker bodo potem morali čez svojo moč naenkrat vse storiti.

III.  Posestva.  Ko je kardinal prevzel gospodarstvo, je bilo v pristavi (sedanjem
Skednju) lepo število razne živine in volov. Ko so pa 1. 1568 hoteli samostan celo opu¬
stiti, jc dal kardinal skoro vse prodati, da ni več četrtega dela živine tam. Po gozdih in
travnikih delajo veliko škodo tuji kmetje, ker ni nobenega gozdarja pa tudi ne slovenščine
zmožnega oskrbnika, ampak sedaj pride eden in kmalu potem drugi. Vinogradi se ne
obdelujejo vestno, ribniki ležijo zapuščeni, žički dvorec v Mariboru razpada, kakor so tudi
iamošnji vinogradi zanemarjeni.

IV. Ali seje kaj zapravilo?  Od posestev ni za kardinala nič prišlo v izgubo.
Od cerkvenih oblačil so komisarji videli lepo mašno opravo in veliko kosov, od katerih
so bili nekateri z biseri in dragimi kamni okrašeni, a biserov in kamnov ni bilo večna
njih. Ko so zahtevali inventar iz 1. 1564, da se prepričajo, ali je še vse tukaj, ni oskrbnih
nič vedel o njem. Vendar pa se ni nobeden izmed starih služabnikov spominjal, da bi
se bilo od cerkvenih oblačil kaj porabilo. Od cerkvene posode so našli pet srebrnih in
pozlačenih kelihov in enega bakrenega ter pozlačenega, potem dva srebrna vrčka za vino
in vodo, srebrno kadilnico, srebrno in pozlačeno škatljico za Najsvetejše in srebrno pu¬
ščico za sv. olje. Martin Stainer, sedaj v Slivnici stanujoč, ki je bil izkraja, ko je prevzel
Delfin gospodarstvo, tukaj kot pisar in sluga, ter Valentin Nogkher, ki je tudi kmalu iz¬
kraja postal tu oskrbnik, sta pravila, da se je nahajala v samostanu železna skrinjica s
srebrnimi pozlačenimi čašami, žlicami, zlatimi prstani in cekini. Na Delfinovo zahtevo
sta jo nesla na Dunaj njegov kaplan Felix ter Krištof Prunner, sedaj oskrbnik v Jur-
kloštru. Stainer je to orodje deloma še videl pri kardinalu, deloma pa ga je ta dal pre¬
kovati v tolarje. Ravnotako se je kardinalu izročila lepa zaloga namiznih prtov, postelj¬
nih rjuh in raznih vrst platna, a sedaj ni ničesar več tukaj, ker so vse raztrgali in raz¬
nesli, tako da so se morale od drugod 'sposoditi rjuhe za komisarje. (Opomnimo pa, d J
sta Stainer in Nogkher pretiravala, če ne lagala, kakor bomo spoznali pozneje).

V. Ali se podložniki preoblagajo z delom?  Komisarji so poklicali vse
valpete (Amtsleute) in podložnike v kartuzijo in so jih izpraševali. Pritoževali so se,
za kardinala ne dobivajo več kruha, vina in mesa, ako so na roboti ali vo
zijo vino in kosijo travnike ali pa prinesejo svoje davščine,  čedalje
bolj se jim krajšajo njih stare pravice, kar stori posebno sedanji oskrbnik Vincencij
čeprav jc kardinal obljubil, da bo spoštoval in celo obnovil stare pravice, ako so .i 10
priorji v čem prikrajšali. Podložniki iz urada Žička vas se pritožujejo, da jim je še p r *° r  j
Herman de Ursinis nastavil preveliko žitno merico (škaf), oplotniški podaniki pa, d J se
za kardinala zahteva od njih preveliko desetinsko vedro in pa, da morajo žito celo' I
Maribor voziti, česar prej ni bilo. Vsi so se slednjič pritoževali radi povišane smrtnin’ j
(davek o priliki smrti) in pa, da se sodstvo ne izvršuje. Ako se podložniki med se J
tožijo ali pa tuji podložniki tožijo žičke, jih po tri- in štirikrat pokličejo od daiec, ,

ne morejo nič opraviti, ker se oskrbniki v takih stvareh ne razumejo in se tudi z nj" 11
ne da nič dognati.

i

1  V Jurkloštru je dognala komisija ( 10 ,—12. jun. 1569), da ni bilo tam ne ’ s '

maše, ne večernic, ne pridige, odkar je odšel zadnji prior. Prim. Orožen, IV—2, 3l J -

243

VI.  Odkod je sedanji oskrbnik? Vincencij Damianis, .najvišji oskrbnik
•mesto kardinala v Žički kartuziji in Jurkloštru 2 , je kakih deset mescev tukaj. Po rodu je
Dalmatinec iz otoka Hvar (Lesina), benečanski podložnik. Tam je bil skozi 12 let nad-
,diakon, pa je v tem času večinoma drugod bival in sicer kot poslanec v Benedkah, Rimu,
Vapolju, Malti in drugih krajih, v 45 . letu je postal duhovnik, prej pa je še hodil s trgov¬
skimi rečmi po Turškem ob grški meji in drugod. O njem so še vprašali Valentina
Nogkher, paznika (Schaffer) v Žičkem samostanu, in Krištofa Prunner, paznika v Jurkloštru,
in Janeza Pirkhmann, paznika (Amtmann) v Oplotnici. Vsi so rekli, da je Dalmatinec in’
se dobro izpozna po Turčiji, njegov brat pa je paša v Alrayr (?) in je bil, ko so Siget
-oblegali, z drugimi v Bosni. Komisija je modro pripomnila, da ni gotova resničnost teh
podatkov.

VII. Ali se lastnik (kardinal?) in oskrbnik slabo vedeta?  Sedanji
oskrbnik Valentin Damianis je lahkomiseln mož, ki živi s slabimi ženskami, ima tuje
posle in vsak dan sprejema izgnane tuje laške osebe 1 .

VHI. Zakaj se še ni plačal davek?  Se je že ! .

Nadvojvoda Karol je poročal o teh neugodnih razmerah v Rim kardi¬
nalu, ki je na to pozval k sebi Damianisa, da bi se poučil o njegovem go¬
spodarstvu. Prepričal se je, kakor je pisal nadvojvodu, da izvira vsa gonja
zoper Damianisa večinoma od prejšnjega oskrbnika Valentina Noghker iz
Inomosta, ki se boji, da bi zahtevali od njega račun. Kardinal upa, da bo v
bodoče red. Prosil je tudi svojega starega prijatelja krškega škofa Urbana
Sagstetter (1556—1573), naj malo pazi na oba samostana. Damianis pa bo
itak vse izvršil, kar nadvojvoda želi 3 . Vlada je torej pisma glede slabega
življenja oskrbnikovih ljudi poslala škofu Urbanu, ki pa jih je vrnil češ, da
ni ne črke resnice, da bi bil kdaj kardinal njemu naložil skrb za duhovne
zadeve v kartuzijah 4 5 . Vincenciju Damianisu, ki se je vrnil iz Rima in se še
dne 15. maja imenuje kot upravitelj 6 , je še isto leto sledil Otolin pl. Scazuola
iz Cremone, posvetnega stanu, zvit in prekanjen Lah, ki se je tožil z vsakim,
s katerim je imel opraviti, in se je vedno srečno izvil. Kot kartuzijanski
upravitelj si je pridobil premoženja, dosegel pa je končno tudi čast nad-
vojvodskega svetovalca.

L. 1572 se je razširil glas, da umira v Rimu kardinal Delfin. Ko so
vsled tega njegovi ljudje vse zaloge v Žički kartuziji in Jurkloštru vozili v
kalijo, je poslal celjski glavar Gallenberg komisarje v vsak samostan po-

1  Vse to je malo verjetno, ker sta tožitelja Valentin Noghker in Krištof Prunnei
slabi osebi. Jurklošterska komisija je že prej (10. junija) izprašala Vincencija Damianis,
ki je osebno javil, da je Dalmatinec iz Hvara in tam višji duhoven, pokazal ji je tudi
listino, s katero ga je kardinal Delfin imenoval za administratorja obeh kartuzij. Rekel
d e i da nima priležnice. Pač pa se je dognalo, da je Krištof Prunner iz Tiidenta živci z
zakonska ženo drugega moža in je imel z njo dvoje otrok. (Pozneje je bil oskrbnik
konjiške graščine). Drugi tožnik Valentin Noghker je bil pred Damianisom oskrbnik in
je bil odstavljen radi slabega gospodarstva. Tretjega tožnika Janeza Pirkmann pa je Da
mianis ravno pred mescem dni naznanil pri nadvojvodu, da ne plača danega vina, žita
in drugih stvari. Karolova razsodba je z dne 11. junija 1569.

* Iz novembra 1569 je v D. a. kratko poročilo, ki povzame glavne misli zgorajšnjega
zapisnika. O priorju Hugonu se pravi, da .še opravlja službo božjo, a bo odšel, ker slan

2  njim ravnajo.

* 1570, marc 4. Dr. a.

4  1570, jul. 20. Dr. a.

5  Stepischnegg, p. 75.

16 *

244

sebej, v Žiče n. pr. konjiškega župnika Tomaža Schmalza, potem viteza
Ivana in Siegfrieda Dietrichstein ter celjskega mestnega sodnika Mihaela
Steinkircher.

Od zakristije, kjer so se shranjevala lepša oblačila in dragocenosti, je imel
Otolin (tedaj v Judenburgu) ključe in zato niso mogli do nje. Oba Dietrichsteina sta jo
zapečatila. Izven zakristije so našli tri navadne mašne plašče iz črnega platna,
katere so pustili duhovnikoma, g. Dominiku in g. Frančišku, za vsakdanje maševanje, tudi
en srebni pozlačen in bakren pozlačen kelih, zadnji z grbom celjskih grofov. V oskrbnikovi
sobi pa so našli nekaj skrinj in dve lepi bisernati mašni oblačili, knjige, zapiske in ra¬
čune. Zopet sta Dietrichsteina sobo in izbico zapečatila.

Precej je bilo perila.  Zabeležili so 18 precej dobrih postelj s 27 blazinami razne
kakovosti, 18 odejami in 21 rjuhami. Namiznih prtov je bilo 8, otirač 6, serviet 38, pre¬
progi 2. Izmed cinaste posode  je bilo 13 velikih, starinskih skled, 113 raznih skled,
43  krožnikov, 8 poličev, 10 četrtink, 5 plošč in še nekaj drugih stvarij. Iz bakra in
medenine seje  našlo 7 velikih in malih kotlov, 3 možnarji, 1 škaf, 1 ročka, 2 sve¬
tilnika, potem iz železa  1 ponva, 1 raženj z ostjo za praženje itd. V shrambi za jedi
je bilo 10 štrtinjakov (?) soli in poldrugi stot svinjske masti, v shrambi za meso poro¬
jeno meso od dveh svinj, 32 novih in 44 starih hlebov sira ter 2 hleba po 20 funtov za
mazanje. V žitnici ni bilo ne zrna žita. Ko so sedaj rabili žita, je neki kmet dal naprej 9
škafov obrestnega žita. V kleti je bilo 46 vedrov vina, v konjskem hlevu so bili 3 konji,
z dvema pa je Otolin odjezdil. V orožarni se je našlo precejšnje število lepih cevi, pušk,
krogelj, starih samostrelov, oprsnikov in oklepov ter podobnega orodja. Prej so bili neki
lepi oklepi tukaj, a raznesli so jih laški posli. Tudi to sobo so zapečatili. V kovačnici
sta bila dva stara meha, 2 nakli, 8 kladivov in 26 kladijčev, 24 klešč, 20 okovanih voznih
koles itd. Tudi je poročal Schlaininger, da je v Gradcu in Mariboru 20 stotov železa, po
katero se mora brž poslati.

Komisarji so nastavili mladega plemiča Janeza Krstnika Conti, da osebno
nadzoruje vse dohodke in stroške. Nič se ne sme odnesti, ker dan za dnevom
prihaja laška druhal, ki je nihče ne pozna. Samostan je imel tudi denar, ki
so ga odpeljali v neki skrinjici, tri tisoč izposojenih goldinarjev pa sije dal
Otolin vrniti in jih ima sedaj on v Judenburgu. Pri pristavah je vse gospo¬
darstvo opuščeno, zemlja je dana v najem, najemnina pa že za tri leta na¬
prej plačana. Podložniki so trdili, da se jim je vzelo konje in vole, plačalo
pa nič. Čita se celo, da so se podložniki hoteli upreti 1 . Kardinal pa se je v
nemškem pismu pritoževal pri nadvojvodu, da se prestopajo svoboščine obeh
hiš in je prosil, naj se pouče v tem smislu podložniki na Štajerskem, Kranj¬
skem in v Celjski grofiji 2 * * . Vrhutega nista samostana plačala davkov. Da bi
ju ne rubili, si je Otolin dne 13. dec. 1572 izposodil od viteza Janeza Khisl
v Konjicah 1409 gold. 3 šilinge in 23 fenigov. Nihče ni mislil, da bi se»kmalu
vrnili kartuzijam. Naslednje leto (1573, 15. aprila) je nadvojvoda naročil, naj
se kartuzijanske knjige posodijo jezuitom, ki so se bili ravnokar naselili v
Gradcu in tam otvorili višjo šolo. V naši kartuziji sta te knjige popisala in
odposlala mariborski župnik Jurij Sichl in pa Otolin Scazuola 5 .

1  BKstGQ 1886, p. 120.

’ Dr. a.

BKstGQ, 1886, p. 127. L. 1575 je velel cesar Maksimilian II. vizitirati vse samo¬

stane. V naši kartuziji so se zabeležili 3 menihi, 1 priležnica in 3 otrok. Dohodki so
znašali na leto 1100 gold., prej pa 2231 gold. (MhVSt, 1886, p. 27). Vendar dvomimo, da
so bili ti trije menihi kartuzijani. Komisija 1. 1569 je našla edinega kartuzijana priorja

Hugona, ki je potem odšel, komisija 1. 1572 pa dva duhovnika (Dominika in Frančiška),

245


L. 1577, dne 6. febr. je poslal nadvojvoda Karol nove komisarje ter
jim dal seboj pisane pogoje 1 , pod katerimi sta se kartuziji Delfinu izročili,
a Id jih ta ni izpolnil, ampak je pustil na obeh krajih propasti redovno
življenje in stavbe in njegovi valpeti ljudstvo celo obtežujejo z davki. Ko¬
misarji naj torej tajno in na tihem kartuziji obiščejo in njemu latinsko po¬
ročajo. Žičko kartuzijo so obiskali dne 25. febr. Konrad Glušič, škof ljub¬
ljanski, Baltazar Radlič, stolni dekan ljubljanski, in Blaž Tschadinger, višji
davkar na Vranskem, poročilo so pa nadvojvodu poslali šele 30. aprila in
sicer iz Gornjega grada, ker jim ni Otolin prej pokazal davčnih listin. Iz
inventarja, ki jim ga je dal seboj nadvojvoda, so spoznali, da je vsega v iz¬
obilju dovolj, da manjka le 327 tolarjev in srebrne čaše, od cerkvene obleke
pa 3 mašni plašči, ki jih je nadvojvoda velel izročiti redovnicam v Stude¬
nicah. Tudi služba božja se dobro opravlja, čeprav ni nobenega kartuzijana
več tukaj, ampak dva dominikanca in še en duhovnik, vsi, kolikor se da
soditi, primerni 2 . Semenišča ali šole ni bilo ne prej tu in je tudi ni sedaj.
Stavbe so dobre. Le streha pri obzidju je deloma pokvarjena in nekatere
celice so razpadle, pa že predno je kardinal prevzel upravo. Otolin je dal v
samostanu samem kakor tudi drugod (n. pr. v Žički vasi in Zrečah) postaviti
prav koristna poslopja. Kmetje pa, ki so se posamez izprašali, niso vedeli
nič povedati zoper sedanjo upravo. Otolin jih ni bolj stiskal ko prejšnji
oskrbniki. Kar zadeva onih 555 (prej 327 !) tolarjev, je pokazal Polydor de

Montagnana, višji duhovnik, pismo kardinalovega avditorja Antonija Gauchv,
s katerim je ta izjavil, da je prenesel denar na Dunaj in se je pora i  za
poplačanje davkov, kar se da deloma še dokazati s pobotnicami 3 .

Kardinal Delfin je pravzaprav zakrivil, da v Žičah ni bilo vec nobenega
kartuzijana. A red na svojo hčerko ni pozabil. Na občnem z oru . ■>
sklenili pridobiti nazaj obe štajerski kartuziji. Za žičkega priorja s0 im
vali Jurija Zentgraff, tedaj priorja v Erfurtu in vizitatorja nižje nemsce po
krajine. Po rodu je bil neki iz Gorice, v red pa je stopi na
Pedal se je torej v Avstrijo najprej k vizitatorju (v Mauei ac . ,
potrebnega denarja, potem pa v Gradec, odkoder je mis i 0  P° 0  . ’

bi obiskal vse štiri slovenske kartuzijanske nase me, a \o.. »

Pomotoma zapeljal v Beljak. Sedaj pa ni hotel vec nazaj \ ’ ..

Je potoval naprej naravnost v Rim. Kardinal Del n ga J c *.
sprejel in sv. oče Gregor XIII. mu je še čestital, da ^oejo kartuzrjam ^
n °viti obe štajerski hiši, ko pa se je začel z Delfinom po n aja , . .

visoko svoto v denarju, ki se mu naj takoj izplača v imu a i sc

Povzamejo poroštvo laške kartuzije. Ker Zentgraff te ni mog |

*  vrnil nazaj' proti Žički kartuziji, a je že v Benetkah umrl 1. 1575. lotem

« nimata kartuzijanskih imen, slednjič je kardinal Delfin vrnil hišo redu šele koncem

JCta 1579 ‘ „ , tv  o 319-320.

‘ Stepisčhnegg, p. 76-79 m Orožen, 1. o. , > duhovnik) edcn  svetni duhovnik

V Jurkloštru pa je bil en frančiškan ' večerno recitiranje (brevirja?)

pa  Je bil p r ed kratkim umrl. Služba božja t. j. sv. masa m večerno
Se  dobro opravljala.

5  R. a.

r%

246

je za obnovljenje obeh hiš skrbel mauerbarški prior Krišpin, slednjič gem-
niški prior in vizitator domače pokrajine Andrej Littius. Nadvojvoda Karol,
katerega je prosil, da vrne oba samostana, je rekel, da nima nič zoper to. I
ako se Littius pogodi z Delfinom, ki ju ima kot komendo vsled svojih
avstrijski hiši skozi mnogo let skazanih zaslug. Kartuzijanski občni zbor leta
1578 je zato Littiju naročil, naj plača kardinalu primerno svoto, ako pa nima
dovolj denarja, si ga naj izposodi pri prijateljih redu in tudi zastavi ali celo
proda nekatera posestva obeh hiš. Pred vsem sme prodati za njihov red
tako zaslužnemu pl. Otolinu, po čigar nasvetu se naj tudi v tej zadevi ravna 1 .
Prior Andrej je nato sklenil ustno pogodbo z Otolinom, spisala pa se je v
Gradcu dne 20. avg. 1579. Otolin in pa pleterski prior Andrej v imenu vi-
zitatorja Andreja sta v pričo dveh prič - Jurija Khlein in Gašparja Sittnickli.
doktorjev prava in vladnih svetnikov — prisegla, da bodeta držala pogodbo.
Otolin je namreč prevzel nalogo izplačati kardinalu odškodnino in ga pre¬
govoriti, da vrne obe hiši kartuzijanskemu redu. Zato pa prejme od pri¬
hodnjega 1. dec. 1579 skozi deset let Jurklošter, dvorec v Mariboru, vas j
Oplotnico, Žičko vas in Zreče, mora pa vjurkloštru skrbeti za dva slovenska
duhovnika. Ko pa bo preteklo teh deset let, mora, ko je poplačal vse davke
in dolgove, vse to vrniti vizitatorju Andreju in sicer natančno po inventarju.
Kartuzijanom pa pripade Žička kartuzija, urad Skedenj, vsa gorninska in
desetinska pravica s vsemi pritiklinami, potem pristava pri Žički kartuziji
in v Žički vasi s vso živino, kakor se je nekdaj po inventarju izročila kardi¬
nalu, potem vse zraven spadajoče njive in travniki, 7 ribnikov, 7 vinogradov. |
1 opekarna, 1 žaga in 2 mlina 2 3 * .

Občni zbor 1. 1580 je Boga hvalil, da se je to posrečilo in je naročil
vizitatorju, naj postavi na čelo hiše zmožnega pastirja, da „ne bode njens
poznejša usoda slabejša od prejšnje -4 . Izkraja jo je upravljal pleterski pri®
Eckstein 5 * * *  in v njegovem imenu je bival 1. 1581 kot prokurator Primož Jobst ,
v Žički kartuziji, dokler ni bil 1. 1582 imenovan za priorja Janez Australis, ;
tedaj prior v \V iirzburgu. Drugi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja g « 1
je inštaliral pleterski prior Eckstein. Ko pa je že 1. 1586 umrl, mu je sledil
kot administrator Janez Timpont. Koj prvo leto je moral deželnemu glavarju
tožiti Otolina, ker mu ni izplačal neke svote, ki bi jo rabil za pokritje dolge' I
Otolm pa je izposloval komisijo, ki bi naj prišla 18. nov. 1587 v kartuzij®

V zadevi tega prepira so se tudi 1. 1588 mudili v kartuziji kot komisar] 1
ljubljanski škof Janez Tavčer kot nadvojvodov namestnik, kancelar Eliju
Griinberger, Jurij Wucherer in Jurij Ainkhiirn.

2  ^ eeja kartuzija, 1578, avg. 3. Stepischnegg, p. 78.

K. a. že dne 9. dec. 1579 je Otolin poročal priorju Andreju, da je prišel iz
Se z  odpovedjo (resignacijo) kardinala Delfina in da sedaj lahko izroči oba samosta 11
kartuzijanom. Orožen, IV, 2. 320 .

3  Ker Otolin m spolnjeval svojih dolžnosti ter ni plačal davkov, so deželni

bormki nekatera posestva prodali Hektorju Trebnik in g. pl. Prag (v Jamniku). A

vojvo a je na vizitatorjevo prošnjo ustavil prodajo in Otolinu zaukazal, naj pokrij e 1

ostale davke. A Otolin se je skušal izviti. Za slučaj, da bi on ne plačal, jo bl1  .‘J

vizitator pripravljen pokriti to svoto. Ker pa je Otolin vseeno od podložnikov davke P° bl

, j p e lis  i pnor prosil nadvojvodo, naj mu to prepove. (BKstGQ, 1886 ).

247

L. 1573 so se naselili v Gradcu jezuiti na povabilo nadvojvoda Karola
in so otvorili svoje lastne šole, ki so se do leta 1576 razrastle v popolen
gimnazij, do 1. 1578 pa že imele značaj vseučilišča, čeprav so dobile naslov
in privilegije šele 1. 1586. Že 1. 1576 je ustanovil nadvojvoda konvikt pod
vodstvom jezuitov za bogoslovce in dijake iz plemenitih rodbin 1 , papež
Gregor XIII. pa je 1. 1577 dodal posebno ustanovo za 24 bogoslovcev, za
katere je na leto plačeval po 1200 laških tolarjev (scudo). Ko pa je Gregor
XIII. 1. 1585 umrl, ni hotel njegov naslednik Sikst V. več te svote dajati
iz svojega, ampak je za to odločil kartuziji Žičko in Jurkloštersko. Združili
bi se naj z ljubljansko škotijsko menzo, škof Janez Tavčer bi pa naj na leto
plačeval omenjenih 1200 skudov za 24 bogoslovcev, torej za vsakega po 50
skudov in sicer za vsak mesec po 100 scudov naprej, počenši s 1. januarjem
leta 1587. Kako se je zadeva razpletla nismo našli. Toliko je gotovo, da
ljubljanski škof obeh prioratov ni prevzel v svojo last, jurklošterski je bil
itak do 1. 1589 zastavljen Otolinu Scazuola, in najbrž so kartuzijam prevzeli
sami plačevanje te svote in sicer po 200 scudov za Jurklošter, ostalo pa za
Žičko kartuzijo. Na vsak način žički prior, ali boljše rečeno administrator
Janez Timpont ni imel lahkega posla, ako je hotel samostan ohraniti in ob¬
noviti. Vrhutega se je tedaj razširila vest, da hoče vlada ustanoviti škofijo
v Celju in bo porabila Žičko kartuzijo ter Noviklošter za škofa, Pletersko
kartuzijo pa za kapitelj. Prior Timpont je mesca februarja 1587 prosil nad¬
vojvoda, naj se Žička kartuzija ohrani, naslednje leto pa je odstopil in odšel
izven provincije v kartuzijo sv. Martina, kjer je umrl 1. 1588. Sledil mu je
kot žički administrator Primuž Jobst, ki se v listinah imenuje kot prioi
pleterski 2 , dokler ni občni zbor 1. 1589 imenoval za žičkega priorja Janeza
Arnolda, priorja neke angleške kartuzije. Predno pa je šel v Žiče, se je po¬
dal na Špansko h kralju, a je na potu umrl. Ko bi pa bil tudi prišel \ Žiče,
bi bil našel kartuzijo podržavljeno.

Začetkom 1. 1589 je ukazal nadvojvoda Karol Klementu \\elzei naj
Žičko in Jurkloštersko kartuzijo proglasi kot vladno last, ker je papež
Sikst V. dovolil ju porabiti za potrebne katoliške namene. Dosedanji ad
ministrator Primož Jobst je knežjim komisarjem, ki so prišli dne 9. febr. v
kartuzijo, izročil vsa posestva in urade. Samostan je bil zadolžen. Kei se ni
davek plačeval, so grozili deželni stanovi, da ga zarubijo 3 * 5 . Nadvojvoda Kai ol
je moral 26. jan. Jobstu dovoliti, da zastavi žitno in vinsko desetino v Zreča i
ler gornino, a nova uprava tega ni storila. Inventarje sta prevzela od Jobsta
eeljski mestni pisar Daniel Kupič, brat celjskega mestnega župnika ■ 1 ae cl
Kupič, ter Wudichna, orožni adjunkt v Žički kartuziji, livi  je pie\zc z.
časno upravo Žičke kartuzije, Wudichna pa Jurklošterske. Daniel Kupic je
tudi poročal nadvojvodu o razmerah v samostanu.

1  Schuster, Martin Brenner, p. 581 piše, da so se že leta 1576 prisodila posestva

/] čke in Jurklošterske kartuzije temu jezuitskemu konviktu. Pa to bo pomota, pac pa je

nadvojvoda nakazal iz njih letnih 200  gold.

1  L. 3 581—1588 in 3592—1597 je bil prior v Bistri.

5  Tudi J. Contiju je bilo na dolgu 108 rajnišev.

248

Davek za 1. 15SS je pobral Primož Jobst, a je porabil denar za hišne potrebe in
posle, za Jurklošter pa še ni bil plačal davka Otolin. Vrhutega je njegovih 9 let s 1. dec.
1. 1588 obleklo 1 , vendar pa ni vrnil samostana in sicer brez dolgov ter poplačavši vse
davke, kakor se je bil pod prisego pogodil.

Žička kartuzija ima preveč uradnikov. Orožar je Hektor von Haidenpuech, njegov
adjunkt pa Wudichna. Prvemu se naj ob sv. Juriju, ko obteče njegovo leto, odpove, ker
ga lahko adjunkt nadomestuje, ako bi bilo kdaj treba poslati pet oboroženih jezdecev v
vojsko. Dvorski sodnik je Mihael Krazenpacher, ki ima na leto lepo plačo 70 gold. ter
konja s prostim podkavanjem. Tudi njemu se naj odpove, ker je nepotreben. Vrhutega
ima samostan dva advokata, ki sta oba doktorja prava, in vrhutega še enega solicitatorja,
kar na leto 48 gold. stane. Ne ve, čemu jih rabijo. Najboljše bi bilo, če bi se nastavil
vešč administrator 2 .

Nadvojvodovi svetovalci, katerim se je Kupičevo poročilo začetkom
marca predložilo, so pritrdili nasvetu, naj se nepotrebni uradniki odpustijo,
za administratorja pa so nasvetovali runskega opata Jurija Freisevsen, Kranjca
po rodu, čigar sorodniki so bili nastavljeni v Gornjem gradu. Otolin mora
Jurklošter vrniti, ker so obtekla njegova leta, kardinal Delfin pa je po svojem
pooblaščencu Jeronimu Horellius izjavil, da ne zahteva ničesar več. Žička
kartuzija je imela tedaj 375 gold. dolga na davkih, skupno pa sta bili obe
kartuziji 9704 gold. in 4 šilinge dolžni. Neki neznanec (Moškon ?) je obljubil
tekom sedmih let plačati dolgove, ako se mu izroči Jurklošter ter dvorec v
Mariboru s pristojno gorninsko pravico. A nadvojvodovi svetovalci niso sprejeli
te ponudbe, pač pa je nadvojvoda Karol izročil administracijo opatu Freiseysen.
Pisal mu je, da je papež obe kartuziji podaril jezuitom in'da je on tja poslal
dva oskrbnika (Kupiča v Žiče in Wudichna v Jurklošter). Da pa bo vse v
redu, je potreben vrl administrator, katero mesto s vsemi pravicami naj
prevzame opat 3 .

Koncem marca 1389 je prišel opat v Žičko kartuzijo, da bi se na lastne
oči prepričal o njenem stanju. Kar je videl in slišal, je bilo prav neugodno.
»Ker ni duhovnika tukaj, je služba božja le vsakih štirinajst dni in sicer na
delavnik, le enkrat v nedeljo ali praznik, a tudi tedaj ni pridige ali pa pete
sv. maše 1 . Opat je nastavil dva mašnika. „Yinogradi so v neredu. Suhega
denarja ni nič. Samostan se bo porušil. Rektor Timpont je dal odnesti streho
in opeko nekaterih celic in križnega hodišča. Tista poslopja so se potem
podrla. Porušil se je tudi mlin v samostanuN Nasvetuje, naj se da Jurklošter
kakemu možu, ki bi plačal dolgove obeh kartuzij tako, da bi se lahko iz
dohodkov Žičke kartuzije plačevalo jezuitom letnih 1200 scudov.

Za opata, ki je vizitiral tudi Jurklošter, je napisal Otolin Scazuola po¬
ročilo o svojem uradovanju. V Žiče je prišel 1. 1570. Celice so se že tedaj
podiiale, a on jih je dal obnoviti. Gostilno pri samostanu je dal popraviti,
da sedaj nese več najemnine ko prej. Obnoviti je tudi dal ribnik pri mlinu,
napraviti tam novo žago, postaviti novo opekarno, ko se je morala prej
opeka dovažati iz Bistrice. V Žički vasi je postavil pristavo za 80 glav živine.

Dne 17. aprila je bil opat zopet v naši kartuziji, kamor je povabil
„Otohna de Scazuola et Suhadol“, potem je šel v Jurklošter. Tamošnje kar-

1  Pravzaprav se je bil pogodil za 10 let

5  R. a.

3  1589, 10. marca. I). a.

249

tuzije Otolin ni vrnil, ampak jo je dal naprej pl. Mosconu ! Vendar ni no¬
beden davkov plačal! Slednjič se je ponudil opat, ki je dosihdob v nad¬
vojvodovem imenu nadzoroval obe kartuziji, ju prevzeti (kot komendo) najprej
za poskus za dve leti pod pogojem, da plača dolgove, popravi poslopja,
pokrije zaostale davke in daje 1800 gold. za jezuitski kolegij ter, da se
napravi inventar o vsem, kar bo prevzel. O svojem oskrbovanju pa naj ne
polaga računa, ampak, kadar bode njegova doba dotekla, se naj dobiček na
podlagi inventarja izračuni in razpoloviči med njim in kartuzijo. Ker nima
denarja, a mora koj izpočetka plačati 3287 gold. 12 šil. zaostalih davkov
in 1800 gold. za graško semenišče, zato prosi za dovoljenje si izposoditi
3000 gold., katero svoto mu morata pozneje vrniti obe kartuziji. Nadvojvoda
mu je v vsem pritrdil ter ga je dne 5. jun. imenoval vnovič za administratorja.

Že prej (16. maja) je poslal opat v Žičko kartuzijo mesto Daniela
Kupica cistercijana Gregorija Hortulana iz Rune, za njegovega pristava pa
je imenoval Urbana Treuer 1 . Inventar kartuzije sta napravila na vladno po¬
velje Janez iz Motnika, oskrbnik in vicedom celjski, ter Mihael Kupič, župnik
celjski 2 . Kakor je opat obljubil, je res začel popravljati samostan 8 . Že na¬
slednjega septembra so oskrbeli za križno hodišče nov strešni stol in novo
streho, Ivan Perger pa je v obeh kartuzijah napravil šest novih solnčnih ur.

Radi dolgov obeh kartuzij se je kmalu začela dolgotrajna tožba med
opatom in prejšnjim oskrbnikom Otolinom Scazuola, Id je tedaj od spomladi
do pozne jeseni 1589 stanoval na ,,gradu" v Suhemdolu in ni hotel plačati
zaostalih davkov, ako mu opat ne povrne v imenu kartuzije 966 gold. 2 šil.
23 vin., ki so bili še na dolgu od leta 1572, ko je rešil samostan rubežni.
Opat pa je oskrbnika tožil, da mu ta svota nikakor ne gre, ker je vse v
kartuziji zanemaril. Nastopal je, kakor bi bil njen gospodar, in je vse obrnil
v svojo korist. Pri cerkvi in hišah je celo pobral svinec in železo pri oknih,
nobene celice ni pustil cele in nobene peči. Stavbe je pustil razpasti, vino¬
grade v pušči, ravnotako njive in travnike. V vinogradih je rastlo več tiave in
divjega lesa ko trsja in na mejah so vsi plotovi razpadli. Kei davkov ni
Plačal ne opat in ne Otolin, je dežela tirjala opata (za 2280 gold. 4 šil. m
18- v in.), slednjič ga je hotela celo rubiti. Ko sta se opat in Otolin osebno
srečala, sta se pošteno skregala. Opat je nekdanjemu oskrbniku očital, da je
mozeg iz kartuzije izsesal, nič popravil, in vse pustil propasti. Roboto, ki je
kHa za vinograde predpisana, je spremenil v denar, ki ga je vtaknil v s\ oj
^ e P, desetino, gornino, sploh vse je dal v najem, tako da je na leto prejema

’ Gregor je poročal opatu v Runo, da je našel v kartuziji samo en pai volov in še
a  je bil last Moscona ter en voz za seno, a nobenega hlapca, ki bi zna vozi i.

Je  ustavil v  žički kartuziji tudi dva duhovnika,  Mihaela in Tomaža. Mihael Schubert
Je  til cistercijan iz Novega mesta. Ostal je v kartuziji do leta 1593 , ko  je za w a a

0  njega, naj se povrne ali v Novo mesto ali pa pride v Runo. Jm 08 rl ( P a
j‘ avil  opat Alojzija Pomerana in mu je plačal za vsakdanjo službo božjo od sv. Junja
do sv. Jurija 1590 40 rajnišev.

1  Vlada ju je pooblastila 1589, junija 17. R- a.
t  . 5  Glede Jurkloštra je pa zahteval ( 11 . junija 1589) od Inocendja Moscon, ki je <m.

^ grad v zastavi, naj ga on popravi. - Dne 22. avg. je opat v družbi ve. ciste.

vnovič obiskal obe kartuziji.

250

po 4 ali 5 tisoč gold., plačeval pa ni ne davkov ne drugih dolgov. Otolin
pa je opatu očital, da si je v teh dveh letih mošnjiček napolnil in pa, da
mora on zaradi tožbe skozi leto in dan bivati v Gradcu, da iztirja svoj dolg..
Zahteval je tudi, da se mu povrnejo stroški za popravilo Zičkega dvorca v
Mariboru.

Na novo povelje nadvojvodovo, naj opat izplača Otolinu zahtevano svoto.
da more ta pokriti davek že zarubljene Jurklošterske kartuzije, se opat ni
udal. Otolin je torej izposloval komisijo, ki bi naj opatovo last v Žički kar¬
tuziji zarubila. L. 1591, 18. aprila, so prišli celjski župnik Mihael Kupic in pa
celjski stotnik, da bi pregledali žitnico, a opatovi posli jim je niso hoteli
odpreti. Tako niso nič opravili, opat pa se je pritoževal, da je Otolin na.
tihem zoper njega delal, ko vendar velja opat za poštenega moža. Slednjič
je vendar opat izplačal Otolinu zahtevano svoto — pozneje jo je zaračunil
kartuzijanom — a bilo je to šele julija 1. 1591, ko je že bil odložil uprav-
ništvo. A še pri tej priliki je očital Otolinu, da je iz kartuzije prodal mašno
obleko in zvonove iz stolpov, zviti Lah pa sc jc pismeno opravičeval in se
izgovarjal na komisijo 1. 1577, ko niso škof ljubljanski in dekan ter Tscha-
dinger ničesar našli, česar se sedaj on dolži.

Opat se je naveličal raznih tožb. Še pred pretekom izgovorjenih dveh
let je resigniral (1591, 13. maja). Jezuitom je moral na leto plačevati po
1800 gold. A samostana sta bila tako zapuščena, vrhutega pa je še 1. 155°
pobila toča, da je bilo težko to svoto spraviti skupaj. Zraven pa je imel
še razne sitnobe. Otolin je prejšnje priorje za nos vodil. ..Pravični sodnih
ga bo svoj čas že dobil v roke“. Da bi sam ne trpel škode, se opat odreče
administraciji, katero naj jezuiti sami prevzamejo, da si prigospodarijo od
papeža zapisane letne dohodke. Nadvojvoda je opatovo odpoved ..milostno
sprejel (19. maja), vlada pa je poslala (18. maja 1591) v Žiče komisija
(ptujskega župnika Boštjana Kobelja, učenca graških jezuitov, in Ludovika Kn-
mila Schvarda), ki naj od opata prevzame administracijo 1 . Dne 1 . junija P*
je izročil nadvojvoda Ernst, ki je tedaj vladal mesto mladoletnega Ferdinanda,
obe kartuziji jezuitom v popolno last.  V Žički kartuziji se je nastavil k
staiejši jezuit Nikolaj Koprivec in je kot prokurator jezuitskega kolegih 1
vodil upravo. Da bi plačal davke, se je zadolžil (1591, 24. jul.) pri J aneZl1
Seydlu na Lindeku za 300 gold. — katere so tudi kartuzijam morali po¬
zneje vrniti.

Ko so 1. 1590 na občnem zboru v Večji kartuziji zvedeli, da je P re h !
runski opat oba samostana v oskrb kot komendo, so sklenili, ju zopet dobiti
nazaj. Zato so pooblastili pleterskega priorja Stanislaja in pa Frančiška <k
(Juintanu, °^P os ' anca  španskega kralja pri nemškem cesarju, da se obm et
° in do nadvojvoda Karola. A Stanislaj je že v septembru 1*

v Gradcu umrl, Quintana pa je med tem dosegel papežev breve (1592, juh 9 ;
s katerim se odobrava povrnitev obeh kartuzij, in je dospel v Žičko kartuš

1/tTf 1 .. 0 ^ f® zahteval od  Jezuitov 4071 gold. 3 .šil. 17 fen., kijih  je iz svo)^
izdal za kartuziji, potem je tožil radi njih kartuzijane. Tudi to svoto so plačali &&
jam m s ,cer jezuitom, ki so  potem odškodovali opata.

251 '

mesca marca 1. 1593. Jezuiti se niso branili vrniti obeh kartuzij, ako se pla¬
čuje za nje na leto po 1200gold.v zlatu, kakor je bilo določeno v buli Gregorija
XIII. in se jim povrnejo vsi stroški, ki so jih imeli s samostanoma. Izkaz z
dne 23. junija 1. 1593 sešteje te izdatke  n a 11.419 gold. 27 kr. in 2 fen.
Quintana pa je skušal to svoto kolikor mogoče znižati in je za to naštel v
56 točkah, v čem so jezuiti obe kartuziji zanemarili in oškodovali, češ,' da
ju izročajo v slabejšem stanu, kakor so ju prejeli od runskega opata. Ne¬
koliko je gotovo imel prav, ker je svota, ki jo je slednjič plačal, za tretjino
nižja, nas pa zanimajo te točke, ker nam slikajo gospodarske razmere v
Žički kartuziji 1 . Jezuiti naj bi vrnili knjige, ki jim jih je najprej nad¬
vojvoda Karol iz kartuzije posodil, potem pa papeški legat daroval. Ravno-
tako bi naj dali nazaj možnarje za obrambo in denar za oboroževanje. Strehe
v samostanu so bile zanemarjene 2 , hlev na polju se je bil porušil, ker je
razpadla streha, ribnika v Skednju in Dramljah sta se bila opustila ter njive
so bile prazne, ker je vse pozeblo. Slednjič je obljubil Quintana plačati
jezuitom 4682 gold. ter davke za 1. 1592 nazaj in dolg pri Sevdlu na Lindeku,
vsega skupaj torej 7022 goldinarjev. Dne 27. julija 1593 je v Žički kartuziji
jezuitskemu zastopniku o. Koprivcu štel denar: Plačal mu je 2381 gold. v
benečanskih zlatnikih in 1075 v benečanskih in ogerskih gold. S tem so kar¬
tuzijam zopet postali lastniki obeh kartuzij. Naselili so se vnovič v njih
menihi, a izkraja še niso imeli pravega reda, ker niso imeli priorja. Gene¬
ralni komisarij Quintana je bil navadno odsoten, kot prokurator pa je veljal
o. Avguštin Brencius, profes mauerbaški, pozneje prior v Bistri.

Tačas se je v kartuziji oglasil kot vizitator oglejski patriarh Frančišek
Barbaro. Kartuzijam so se najprej branili ga sprejeti, ker so imeli privilegij,
da jih domači škof ne sme vizitirati, ker stojijo neposredno pod Rimom.
Čeprav jim je Barbaro čital papeški breve, da so za to pot preklicane vse
enake predpravice, so se vendar obotavljali spolnovati njegove pi odpise.
Barbaro piše o njih, da nimajo nobenega prednika ali priorja, da ne živijo po
nobenih pravilih, imajo sicer haljo in tonsuro, a svobodno kuhajo meso in se
obnašajo kakor posvetni ljudje in ni videti, da bi se hoteli poboljšati. Gotov o
je bilo v Žički kartuziji marsikaj v neredu, a vendar je mogoče, da je v izi
tator — osebno razžaljen — prehudo sodil, še verjetnejše pa, da je zapisa
n e samo to, kar je videl, ampak tudi to, kar je le praviti slišal.

Kartuzijam so od jezuitov prevzeli oba samostana pod pogojem, da.
Plačujejo od papeža nakazano rento 1200 gold. in sicer prvo polovico o o^ 11 -
drugo pa k rojstvu sv. Janeza Krstnika. Da bi to zmogli, so dali Jui v os e
v  najem Antoniju Moscon, ki je obljubil na leto plačevati po 1100 goldinarjev.
Vendar pa ni držal besede. Ker je ostal na dolgu za zadnja dva mesc<

1593 (200 gold.) in za prvo polovico leta 1594 (600 gold.), je prosil vodja
graškega jezuitskega kolegija, Bruicherus, nadvojvodo za posre ovanje.
Ferdinandovo povelje, naj Moscon v šestih dneh po piejemu tega

■ jLui so se izgovarjali, da se niso že skozi 20 let popravljale, ato ni bilo čisto
ker je runski opat nekaj popravil.

252

stori svojo dolžnost, je štel rektorju 792 species-tolarje v (t. j. 990 gold.),
ostalih 10 tolarjev pa je moral rektor iskati pri menihih v Žički kartuziji.
Tukaj so sprevideli, da tako ne gre dalje. Še isto leto se je podal Quintana v Rim
in je dosegel pri papežu Klementu VIII. breve, po katerem se naj penzija
za graški koleg popolnoma odpravi, jezuiti pa naj dobijo v nadomestilo toliko
posestev Pleterske kartuzije, da bi imeli enake dohodke 1 . Ostala pleterska
posestva se naj združijo z Bistrsko kartuzijo, jurklošterska pa z Žičko, kakor
je bil zadnje že sklenil občni zbor 2 . Da se to izvrši, je papež posebič po¬
oblastil svojega poslanika Jeronima grofa Porcia. A nadvojvoda sta bila zoper
to. Nekaj časa je bila celo nevarnost, da se odpravijo vse štiri kartuzije,
vendar pa sta dosegla Porcia in Quintana, da sta se ohranila vsaj samostana
pri Žičah in v Bistri 3 . Jurkloštersko kartuzijo so slednjič  izro¬
čili graškim jezuitom, Pletersko pa ljubljanskim, le nekaj
pleterskih posestev se je razdelilo med Žičko in Bistrsko
kartuzijo.  To spravo sta potrdila nadvojvoda Ferdinand (1595, nov. 6.) in
papež Klement VIII. (z bulo Decet Romanum Pontificem z dne 23. marca 1596).

7. Mirni razvoj v novi dobi (1585—1782).

Dne 27. jul. 1595 je nastopil novi prior Vi a n Gravelli  in je prevzel
težko nalogo napraviti red v duhovnem življenju in v gospodarstvu, kar se
mu je tudi posrečilo v 27 1 / i  letnem vladanju. Veljal je kot pobožen mož, o
katerem se je govorilo, da je zapustil spisana premišljevanja, bil je tudi
vizitator provincije. Število menihov je pomnožil s 13 profesi, ki so v Žički
kartuziji delali noviciat in v dobi 1603—1622 položili obljube v njegove roke.
Niso mu bili v nečast, zakaj štirje izmed njih so postali pozneje priorji v
domači in drugih kartuzijah (v Bistri in Brnu). Sprejel jih je iz raznih dežel,
odkoderkoli so prišli. Dva sta bila Kranjca, dva iz Celjske grofije, ki je tedaj
tvorila posebno upravno ozemlje, eden je bil Štajerc, eden češki deželan,
eden Saksonec, eden Šlezijec, eden Švab, dva Franka, eden Palatinovec in
eden Belgijec, a vsi iz Nemške države*. Glede gospodarstva si je Gravelli pri¬
zadeval rešiti samostan posestev, ki so ležala predaleč, in osredotočiti vso
zemljiško last v konjiškem okraju. Tudi je moral popraviti in pozidati go¬
spodarska poslopja, ki so propadla v dobi administracije. Starejši zidani deli
pristav v Žički vasi, Suhemdolu in Oplotnici spadajo najbrž v njegovo dobo.
A Oplotniški graščini je dal tudi posvetiti lepo kapelico 1. 1621. Od odprav-

priporočai* vrVn-i 0 zagre , bški škof  P rosil  cesarja za eno kartuzijo, ali Žiče ali Bistro,
FeSnaSu ki IT Vrr ljDlk V KarIoTCU ' Cesar je o tem poprašal pri nadvojvodu
erdmandu, fa Je  obvesUl Quintano. Seveda je ta prosil, naj se škofu prošnja odbije.

itske gojence zopet niso 0  Pravem času plačali penzije za graške jezu-

kolegija' se je zato m-i f h  n ° V ° papeško buIo > ki  jih tega oprošča. Rektor dijaškega
kartuzij Žiče in Turklnšt *  a° JV °.  U pr * to žil, ki  J e dne 26 - i an - ukazal prokuratorju obeh
penzijo ali pa novo bnT’ vgustinu Bre ncius, naj pride v Gradec, da ali plača pogojeno

3  Papež KTement vm ° (IZVimik V dr ' ^kov, 'zapuščini).

vojvodovemu namestniku v Gradclfln s VantlnSk6m J Jm ' ijU St ° bejU ’ *****

je naročil, naj podpirata kartuziLl ” J . “ U poslamku  P°rciu posebno bulo m J'» a
* Rokonis šL Lv j  prepirih z jezuiti (1595, juni 23).

Ko^op.s štev. 6+0 v vseuč. knjižnici v Gradcu

253

ljene Pletarske kartuzije je pripadel Žičam Slivniški urad pri Žusmu in pa
desetina okoli Sevnice ter Rajhenburga 1 . To desetino je 1. 1607 zamenjal z
graškimi jezuiti za griebinški beneficij v Konjicah, ki ga je ustanovil Lenart
Griebinger dne 25. jul. 1. 1478 in je imel svoja posestva okoli Konjic. Vse
ustanovne dolžnosti so prevzeli jezuiti, kartuzijanom pa so ostala svobodna po¬
sestva. Že prej je z jezuiti zamenjal ribištvo v Savini in Savi, ter je prejel
zato vinsko in žitno desetino v Ponikvi 2 , podložnike v dolini Aniže (pri trgu
Aussee) pa je prodal 3 .

Njegov naslednik je bil Pavel Waysot,  Frank po rodu, Žičke kar¬
tuzije novinec in profes (1604), a že po šestletnem vladanju (1623—1629) je
šel za priorja v Bistro, kjer je 1. 1652 umrl. V Žičah mu je 'sledil Teodor
Fichtner  (1629—1632), pozneje prior v Olomucu. Za njegove vlade so se
uprli podložniki. Vdrli so v samostan, pregnali menihe, zasedli poslopja. Bilo
jih je neki nad tri tisoč. Ko pa je prišel čez Konjiško goro baron Dietrichstein
s svojimi jezdeci in je zastavil vse izhode kartuzije, ni preostalo upornikom
nič drugega ko poskakati čez zidove in pobegniti v gozde, zakaj, kdor se
je pri vratih pokazal, so ga posekali brez usmiljenja 4 . Podobno se je godilo
pod naslednjim priorjem JanezomOtto  (1632—1639), gaminškim profesom.
L. 1635 so se namreč uprli kmetje po vsem Slovenskem Štajerju. Zasedli so
med drugim tudi Oplotniško graščino in Žičko kartuzijo. Posebno so po¬
škodovali lepo cerkev. Da bi jo mogli popraviti, je samostan 1. 1636 deželne
stanove poprosil popusta na davkih. Postavili so tedaj nov glavni oltar in
nove sedeže v cerkvi, na stenah pa so naslikali dve podobi Kristusovega
trpljenja 5 . Po Ottonovi smrti (19. sept. 1639) je bil izvoljen Janez Serpentin,
doma iz Celjske grofije in žički profes (1617), ki je potem vladal kartuzijo
do svoje smrti (1663) skozi 24 let. Leta 1646 je stopil v duhovno zvezo z
vsem kapucinskim redom, da bi bili žički bratje deležni vseh njegovih maš,
pokor, bedenj, premišljevanj itd. 6 , 1. 1649 je sklenil enako pogodbo z redom
frančiškanov, njegov naslednik pa je 1. 1666 isto storil s karmeličani. Sledil
mu  je Hugon Scornos  (1663—1679), Kranjec po rodu in žički profes
'1644). Vlada je redovne hiše čedalje bolj spravljala v svojo odvisnost. Nad¬
zorstvo čez samostansko premoženje je vodil itak že leta 1567 ustanovljeni
samostanski svet“, 1. 1669 pa je prepovedala vlada, da ne sme odsihdob
nih če samostanom darovati, prodati, voliti ali zastaviti kako nepremičnino, m
fr proglasila vse enake pogodbe kot neveljavne. Da bi dobila vpliv na izvolitev
Predstojnika, je žički priorat po smrti priorja Scornosa povzdignila v pre-

1  Orožen, 1 . c. IV—2, 324.

2  Orožen, IV_ 2  325 .

* Ljubljanskemu Škotu Tomažu Hren je dne 3. aprila 1615 posodil 3500 gold., da je
upil g rac j Vrbovec. Škof je zastavil urbami urad Brezo (Piirk). Janisc , • c. ,

4  MhVSt, 44  p. 227.

v, S Ro kopis štev. 640. Kartuzija je tudi podedovala nekega gospoda Collini, (mor a
Cementa C, ki je bil doktor bogosl. in apostol, protonotar in je 1. 1614 v Gradcu neko
p Čko  letino vidimiral). Zadevo je vodil Melhior Avgust Perger v Brucku ob Mun.

(Pa J<*ovi izvirniki). .... v .

Be  * Na  Praznik sv. Trojice 1646 se je namreč mudil v Žički kartuziji kapucms i g
ktocencij a CaItayerone s svojimi spremljevalci. (Rokop. 640 gr. vseu

1254

Jaturo. Predpisala je menihom, da morajo po smrti svojega predstojnika
vložiti pri c. kr. dvoru prošnjo, da se jim dovoli volitev novega prelata. K
'volitvi je vlada poslala dva dvorna komisarja, ki sta novoizvoljenca potrdila
in mu izročila samostansko premoženje v imenu deželnega kneza. Novi pre¬
lat se je potem tudi slovesno uvel v štajerski deželni zbor, kjer je imel z
drugimi prelati sedež in glas. Dobil je tudi naslov c. kr. svetovalca in več¬
nega odborniškega svetovalca na Štajerskem.

Prvi prelat, Jurij Hafner,  je vladal samo skozi pet let (1679—1684).
Že on je stavil v Žički kartuziji, še bolj pa njegov naslednik J a n e z Krstnik
:Schiiller 1 * 3  (1684—1698), ki je pozidal vsaj zapadni del trakta ob vodi z
lepimi in prostranimi sobami. Ne vemo pa, kaj ga je premotilo, da je kupil
konjiško graščino, ker s tem je zakopal kartuzijo v velike dolgove, sebe pa
je oropal prelatske časti. Čeprav bi bil moral vladati do smrti, so ga raz¬
mere prisilile, da se je dne 7. okt. 1698 odpovedal in se preselil v kartuzijo
Agspach, kjer je šele 1. 1710 umrl. Cesar je namreč dne 24. febr. 1680 zapovedal
prodati na dražbi posestva radi veleizdaje obsojenega grofa Erazma Taten-
bach. A v dveh obrokih 1. 1681 in 1682 se ni oglasil nihče, dne 20. sept.
1682 pa se je Mauerberg, predsednik delegiranega sodišča, pogodil z Janezom
Krištofom in Otonom Friderikom Tatenbach in jima je izročil Konjiški grad.
Trebenik in Hebenstreit s vsemi pritiklinami in pravicami ter tretjino pridelkov
tega leta proti ceni 72.000 goldinarjev. Plačati morata v dobi dvanajstih
let na leto po tisoč goldinarjev, 40.000 goldinarjev jima pa cesar odpusti,
ako se pismeno odpovesta vsem zahtevam po svojem rajnem bratu Erazmu. 5
Od Ivana Krištofa Tatenbach je leta 1692 kupil prelat Schiiller vsa ta
posestva za 48.331 goldinarjev 5 . Schiillerjev naslednik je torej prevzel
težko nalogo pokriti velike dolgove in urediti gospodarstvo na novo
pridobljenih, še obširnejših posestvih, kakor so jih imeli dosihdob. Ga špar
Ubigs  (Uwiz), Nemec iz kraja Julium Ametum (?), žički novinec in profes
(1690), doktor sv. pisma, dvakrat vizitator domače provincije, je vladal 32 let
(1698—1730). Ker so vsi dohodki samo toliko znašali, da so mogli kartu¬
zijam vzdržavati samostan in plačevati obresti, so se leta 1704, ko je odšel
konjiški župnik Weickhard a Rain na drugo župnijo, potegnili pri pap e ^ u
Klementu XI. (1700—1721) in cesarju Leopoldu I. za konjiško župnijo-
Župnija ni spadala med najboljše, katere je papež podeljeval, ker ni imela
gotovih letnih dohodkov 24 zlatnikov in ne 96 zlatnikov negotovih. Z bule
z dne 4. dec. 1704 jim je torej Klement XI. izročil župnijo s vsemi dohodki
pod pogojem, da bodo za dušeskrbje nastavili zmožnega duhovnika in ® u
dajali primerno plačo, da bodo tudi skrbeli pa potrebe cerkvene stavbe, vse
ostale dohodke pa porabili v korist samostana 4 . Kartuzijani, ki so spomlad'

1  Zgoraj smo pisali Schilles po Puschu, a prav bo Scbuller, kakor ima zaP lsnik
žičkih profesov, rokopis štev. 640 graške vseuč. knj. Inventar, napravljen ob izvolit'
ima pa Schiller.

* Sp. a. — Teh 40.000 gold., katerim se cesar odpove, se morajo računih kot to
larji, kot poldrugi gold., toraj 60.000-f12.000=72.000. }

3  Stepischnegg, L c. 91. Ker ima goldinar različne veljave, zato bi bilo tre ^ a _ .
vsak slučaj posebič dognati njegovo vrednost. Isto velja o podatkih za dobo 1564"

4  Stepischnegg, 1. c. 93-96.

255

1705 prevzeli župnijo, so vse to ivzršili; vzdržavali so vedno po več du¬
hovnikov v župniji, skrbeli za cerkev, tako n. pr. se je za priorja Gašparja
1 1715 prelil veliki zvon 1 . Ko pa se je bližalo dovoljenih 15 let h koncu,
so s strahom zapazili, da še niso plačali svojih dolgov 2 . Papež Klement XL
je še enkrat posegel vmes in je zopet dovolil, da smejo še za bodočih 20
let obdržati župnijo 3 4 . Ko je 1. 1730 umrl prelat Gašpar, so mu izvolili za
naslednika M e 1 h i o r a C h a t i 11 o n, ki je bil iz Rajhenburga doma, po rodu 1
neki Slovenec, učenec ruške šole in žički profes (1716); vladal je skozi 19
let (1780—1749). Tudi njegov naslednik Gašpar Leskovar  je bil do¬
mačin, rojen v (ali pri) Slovenski Bistrici, žički profes (1733). Kartuzijo je
vodil skozi 13 let (1749—1762). Ko je leta 1751 prenehal oglejski patriarhat,
je žički samostan prišel pod goriško škofijo. Goriške provincialne sinode
1. 1768 se je udeležil 5 *  tudi naslednji žički prelat Antelm Pintar,  ki je bil
Kranjec iz Škofje Loke in profes v Bistri ter je vladal kartuzijo skozi 20
let (1762—1782) do njenega konca. L. 1765 je dal slovesno obhajati šcststo-
letnico, odkar je ustanovil Otokar I. žički samostan. Slovesnosti so trajale devet
dni in v to pustinjo je privrelo toliko ljudi, da so sklepoma našteli več ko
16.000 obhajancev*. Človek bi bil mislil, da je to začetek nove dobe v de¬
lovanju te staroslavne kartuzije, a bil je le zadnji utrinek pred popolnim ugas-
njenjem. Pripravljala se je že nevihta zoper redove. Vlada je n. pr. omejila
število novincev, ponekod (a ne v naši kartuziji) je celo prepovedala spre¬
jemati nove, odpravila je občevanje z inozemskimi predstojniki, pri kartu-
zijanih torej z generalnim priorjem Večje kartuzije, ki je potrdil vsakega
prelata n. pr. tudi Antelma, 1. 1773 je papež odpravil red jezuitov, 1. 1782
pa je začel cesar Jožef II. krčiti število avstrijskih samostanov in med sto¬
tinami, ki jih je odpravil, je bila Žička kartuzija med prvimi.

Dne 22. jan. 1. 1782 je grof Franc Anton Sturgkh, gubernialni sveto¬
valec in podpredsednik deželnega sodišča v Gradcu, spremljan od Antona
Schreitter, računskega revizorja kameralnega knjigovodstva, naznanil prelatu
in menihom, najbrž zbranim v kapiteljski sobi, da je cesar kartuzijo odpravil,
■^ a  bo njeno lastnino in dohodke porabil za druge cerkvene namene, sedaj
živečim redovnikom pa bo dal izplačevati primemo pokojnino 7 . Kakšen utis
l e  napravilo to na menihe ? Četudi bi ne bili trpeli osebno nobene škode,

1  Kovačič, Cerkveni zvonovi v Lav. škofiji, • • ^ izvolitvi nov ih priorjev

1  O dolgovih  nas poučijo inventarji, ki so P prevzel 5.500 gold.

(Namestniški arhiv v Gradcu štev 389—392). Pnor J J go ld., a drugi

dolga, prior Janez Schuller je prejel v gotovini 1966 pozitiven.

80  bili samostanu 17.499 gold. dolžni, tako da je ... • g  poplačal do 95.491

Schfiller pa je zapustil 287.234 gold. dolga, katerega je pr .. 1782 SQ zna g a lL

gold. dolžne glavnice in pa do poluletnih obrcstij v znesku 303, „o .
dolgovi še 33.450 gold.

1  Schivandner, štev. 318.

4  Seidl v VViener Zeitung 1835 p. 771.

* Czornig, (Giirz und Gradiška), p- 910.

‘ Marian, 1. c. VI, 349. Kliister  in Innerdsterreich, "' ien »

7  Nam. arhiv v Gradcu. "VVolf, Aufhebung
p, 63—.

256

jih je moralo srce boleti, da se naj odpravi hiša, v kateri so skoro vsi
sanjali kot novici mladostne ideale, kjer so hoteli vsled svojih obljub služiti
do smrti. Izmed 12  očetov sta bila samo dva (prior Antelm in pa o. Bruno
Koretzky iz Tešena v Šleziji), ki nista bila gojenca in profesa Žičke kartuzije'
in večinoma so bili vsi še mladi (med 30—35 leti), le prior Antelm je štel
šestdeset let, potem o. Maksimilijan de Maurisberg, bivši prior v Schnalsu
na Tirolskem, 65 let, vikar o. Benedikt Kleppernig 42 let ter o. Filip Fischer
iz Beljaka 47 let. Bratje (lajiki) so bili le trije: br. Let p. Veseu iz Krškega.
66  let star, br. Janez Krstnik Plenth iz Gutenberga na Češkem, 58 let star.
in br. Anton Gottfried iz Drenotitz na Moravskem, 50 let star. Začasno
oskrbništvo podržavljane kartuzije je prevzel brat Gottfried, ker so se ga
branili menihi. Menihi so ostali še pol leta (do 22. jun. ; v samostanu, potem
so se pa podali večinoma v svoje rojstne kraje, v Maribor, Celje, Velikovec.
Gradec itd. in vlada jim je dala po 100 (mesto predpisanih 50) goldinarjev
za obleko in pohištvo ter po 300 gold. letne pokojnine. Prelat Antelm je šel
v Maribor in je prejel 800 gold. pokojnine, prelat Maurisberg pa se je na¬
selil v Konjicah in je prejemal po 600 gold.

Komisija je popisala kartuzijo s pohištvom in orodjem ter vse pristave
(v Žički vasi, Oplotnici, na Ritoznoju itd.) 2 - Stiirgk je rabil za to IS dni,
Streitter pa 36 dni. Posestva so cenili na 137.940 gold.,»vse premoženje je
znašalo 305.116 gold., po odbitih dolgovih pa 271.666 gold. V kleti je bilo
v kartuziji 5000 veder vina, v knjižnici in registraturi pa med drugim 1694
rokopisov, večinoma darilnih listin in kupnih pogodb". Posoda in pohištvo
ni bilo veliko vredno. Postelje za posle so bile s slamo naphane, posoda iz
slabega, s svincem pomešanega cina ter z železom zakrpana. Pri javni dražbi
v avg. 1782 se je izrazil celjski okrožni glavar, da je človeka sram, kaj
takega razstaviti. Zdi se nam, da to ni kartuzijanom v sramoto.

Cerkev se je odločila za sedež nove župnije, kateri je tudi ostala
cerkvena obleka in del od 216 ustanovljenih sv. maš. Župniku se je odločil
del samostanskega poslopja za stanovanje, potem travnik in vrt ter 300
letnih gold., kapelanu pa 150 gold. Prvi župnik Franc Perko je bil svojeglav
in prepirljiv mož in graški namestniški arhiv hrani od njega debel zvezek
raznih pritožb in ulog. Kartuzijanska posestva je upravljala vlada in P 1 ' v |
oskrbnik je bil neki Hammer, ki je pustil na višje povelje večino poslopij
razpasti. Ze dne 23. jan. 1. 1793  (torej leto dni po odpravljeniu) mujepi -'’ 3
* gubernij, da naj ohrani strehe le pri onih poslopjih, ki so potrebna
° ° ce ^‘ l  P osestn 'ka, in pri eventualni prodaji se naj poslopja cenijo samo
1500 gold, ker država ne more rabiti kartuzije.

vo™r-'- nCi / ar Pa  '! e dr ? ava  P r °dala samostan in vsa nekdanja kartuzijanska
leta S Sred ^’ ^ioka kartuzija, Žička vas, Konjice in Oplotnica) še j
m  sicer  knezu \Veriandu Windischgratz za 193.000 gold.

’ , drueih  Slej spodaj v imeniku.

isa v Gradcu je stala v murskem predmestju ob mlinski strugi in st  •

prodala za 3710 gold.

* Knjižnica je
tam v graški deželni arhiv

* Knjižnica je prišla v  graški Joanej, listine pa najprej v dvorno knjižnico in

od-

257

veljave. Na nekdanjem konjiškem ozemlju je revna kartuzija nastala, potem
je rastla in se kosala v premoženju s konjiškim gradom, končno si ga je
vtelesila in je bila prvi veleposestnik v okraju, slednjič pa se je povrnilo
vse premoženje zopet v lajiške roke in v tisto središče — Konjice — kjer
je bilo izkraja.

Kartuzija je prenehala po šeststoletnem obstoju. Deželni vladar jo je
ustanovil, deželni vladar jo je odpravil, ustanovitelju je bila vzor verske
misli, razdiratelju pa zapreka državnih koristi. Vsak je sodil v duhu svojega
časa. Red pa je v bistvu ostal vedno isti: Kot premišljujoč red je zasedel
prve celice v Žički dolini, kot red edino notranjega življenja je zadnje ce¬
lice prepustil razpadu. Ne radi premoženja je Jožef II. red odpravil, ampak
radi premišljevanja. Morda bi jih bil pustil, ko bi bil njih namen pomagati
bližnjemu. Njih obsodba je obenem kritika Otokarja I. in njegove versko
misleče dobe. Kdo bi bil sedaj pričakoval razpad kartuzije? Predstojniki so
bili v pričo vladnih zastopnikov izvoljeni in potrjeni, vsi menihi domačini,
večinoma še mladi, gmotno stanje ugodno. Brez najmanjše lastne krivde je
postala edino le žrtva verske in politične krize v evropskem človeštvu in
sledilo ji je na tisoče odpravljenih samostanov v vseh katoliških deželah.

Zadnjo dobo Žičke kartuzije smo zopet proglasili kot dobo mirnega
razvoja. Življenje se brez posebnega poleta in brez značilnega propada mirno
razcveta v okvirju hišnih pravil. Ne manjka sicer vsakdanjih bridkostij in
raznih prepirov s sosedi, širni svet pa za kartuzijo ne ve. Hiša je pozabila
na svet, svet pa na njo. V srednjem veku je igrala kartuzija navzlic svojim
ascetičnim ciljem tudi neko kulturno ulogo, v novi dobi se to veliko manj
pozna, deloma ker je novodobna zgodovina mnogo manj preiskana, še bolj
pa, ker duhovni (posebno samostanski) element stopi v novi dobi proti laji-
škemu celo v ozadje. Manjkalo je pa tudi žičkim kartuzijanom mož, ki bi bili
2  redovnim idealom znali družiti delovanje na prosvetnem polju bodi v
slovstvu ali v vzglednem gospodarstvu ali šolstvu.

Slednjič postavimo semkaj imena tistih menihov, ki so v novi dobi de-
lali noviciat v Žički kartuziji in tam napravili svoje obljube, ki so torej \
Pravem pomenu besede njeni duhovni sinovi.

Imenik žičklh profesov v novi dobi 1 .

A n ■-v ald Melhior iz Konigswinter-a pri Bonnu, 1690—1712*. L. 1692 ga je Tomaž Hr^n
posvetil v mašnika 3 .
r  Filip, Korošec, 1643—1677.

«elferus Nikolaj, Luksemburžan, 1624 - 1668 . Umrl kot prior v Gamingu in vizitator prn-
vincije. L. 1627 od škofa Tomaža Hren posvečen v mašnika 4 .

And J e k Štajerc, 1655—1664.

n  Barnaba, Švicar (Rhetus), 1688—1702. Posvečen za duhovnika 1. I688a

Izčrpano iz rokopisa štev. 640 graške vseuč. knj.

2  Frva letnica znači leto obljube, druga leto smrti in sicer v Žički kartuziji,
posebne opombe. Razprto  smo tiskali imena tistih profesov, ki so postali P ^ J
h  . e  kartuzije, z zvezdo ( c ) pa smo označili one, ki so še živeli 1. 1/8-,
tUzi J a  odnmviia

ako

ko se je kar-

odpravila.

Stepischnegg, 1. c. 91.

17

258

Cloyd Anzelm, Anglež, 1643—1683. Živel je tudi v kartuzijah Mauerbach, \Valditz, Asi-
heim in Bistra.

Conrad Ignacij iz Diirkerichen-a v škofiji trevirski, 1699—1717. Napisal je dva velika
antifonarija za kor, od katerih je eden ostal v Žičah, drugi je prišel kot dar v
Bistro. L. 1699 na Vrbovcu posvečen v mašnika.

Crallius Andrej, Kranjec, 1603—1642. Živel tudi v Gamingu, Bistri (1626—1629 kot pro¬
kurator) in zopet v Gamingu, kjer je umrl.

Dolinar Placid iz Kamnika, 1682—1704 (umrl v Mauerbachu).

Dolinar Valentin, Kranjec, 1667—1677.

Doli Karol, Tirolec, 1655 - 1672.

Fischer Franc, Štajerc (Sekovčan), 1734—1766. Bival tudi v Aggspachu in Gamingu.
Fischer Krištof Andrej iz Šlezijc, 1607—1621. Bival tudi v Gamingu in Mauerbachu.

* Fischer Filip, Korošec iz Beljaka, 1769—.

Fritz Jurij, Švab, 1604—1617, ko je umrl kot prior v Brnu.

Fuchs Maksimilijan iz Bingena ob Reni, 1693—1703.

Fuxreiter Kajetan iz Gradca, 1751—1771.

Gartner Jeronim, Štajerc, 1654—1676.

Geist Benedikt iz Železnih dveri pri Ljutomeru, 1737—1759.

Geyer Anton, Štajerc iz Rotenmanna, 1750—1762.

Gigler Hugon, Štajerc iz Nove Štifte (pri Ptuju?), 1725—1762. Bival tudi v Bistri.

Golz Mihael, Kranjec, 1646—1657. Umrl v Bistri.

Gostnizer Benedikt, Korošec, 1679—1687.

Grabner Hilarion iz Celja, 1649—1688. Živel tudi v Aggspachu in Gamingu.

Graff Pavel iz Kamnice na Češkem, 1735—1739.

* Gritsch Melhior, Tirolec iz Varna (?), 1755—.

Gropper Joahim, Štajerc, 1753—1677. Bival tudi v Aggspachu.

® Grubpauer Franc Sal., Štajerc iz Jarenine, 1775—.

Guyot Klavdij iz Lotaringiie, 1649—1691. Živel je tudi v kartuziji AValditz (1669). Bilj!

prvi lekarnar  v Žički kartuziji, ker je prej v svetu ta poklic izvrševal.
Hiernlocher Valentin, Štajerc, 1615—1636.

Holeander Filip, Saksonec, 1604—1629. Umrl je kot prior v Bistri (1629).

Jageritsch Franc Ksav. iz Radgone, 1767—.

Jetzl Ferdinand iz Jarenine, 1693—1733. Bival tudi v Bistri in Gamingu.

Jurischitz Bruno iz Gradca. 1667—1714.

Khos Janez, Kranjec, 1640—1682. Bival tudi v Gamingu in AValditzu.

* Kleppemig Benedikt iz Spodnjega Traberka, 1764—.

L’ Abbe Janez Jakob iz Češkega, 1608—1617. Umri kot subdiakon.

Leskovar  Gašpar iz Slovenske Bistrice, 1733—1762.

Liechtenberger Aleš, Kranjec, 1671—1702.

Liechtstok Antclm, Celjan, 1670—1695.

Liechtstok Jurij iz Celjske grofije, 1619—1648. Umrl v Gamingu.

5  Maurisberg Maksimilijan, Lah iz Lučine (?), 1750—. Prior v Schnalzu 1757—1777.
Medesperger Avguštin iz Gradca, 1736—1763.

Moreaux Joanes Petri iz Lutticha, 1604—1616.

Mosche Agapit iz Konjic, 1715-1757. Bival tudi v brnski kartuziji.

Neyer Hugon, Tirolec, 1764—1773.

Pengar Bruno, Istrijan, 1628—1666. Živel je tudi v kartuzijah Brno in Gaming-
Pichtel Renat iz Porenskega Palatinata, 1622—1666.
u  Hugon, Korošec iz Marije Pulst, 1775—.

Piment Ciriak, Franic, 1607-1635.

Ploshik Andrej, Kranjec, 1627—1629.

Pongratz Baltazar, Gomjeavstrijec, 1716— 1731 *.

Praucher Fel icisim iz Celovca, 1715-1734. Umrl je v Bereczi (?).

1  Pokopali so ga v krsti, kar je bilo ali odlikovanje ali pa prej še ne v navS< *'

259

\

Ragg Sikst, Kranjec, 1715—1756. Bil je prior v Gidli (?) in vikar v Aggspachu.

Rauter Janez Krstnik iz Wollsberga na Koroškem, 1730—1751.

Rechberger Bruno iz Gradca, 1731—. (L. 1782 ni bil več v naši kartuziji).

Rembschag Boštjan, Celjan, 1667—1674.

Renner Dominik, Kranjec, 1679—1694.

Ress Jakob, Frank, 1642—1676.

« Roitsch Jožef iz Gradca, 1776—.

* Sabukoscheg Bernard, Celjan, 1769—.

Sadrega Martin, Kranjec, 1638—1647.

5  Sattmann Janez Nep., Štajerc iz sekovske škofije 1767—.

Schargaj Joahim, Kranjec, 1686—1711. L. 1688 posvečen v mašnika*.

Schattillion  Melhior iz Rajhenburga, 1716—1749.

Schiper Bernard, Celjan. 1683—1728. Bil tudi v Bistri, Mauerbachu in Aggspachu. Leta
1685 posvečen v diakona 5 .

Schemelius Jožef Maria, Bavarec, 1626—1677. Živel tudi v Bistri, Buxheimu, Mauerbachu
in Walditzu.

Sehon Baltažar iz Altgersdorfa v grofiji Glatz, 1741—1751.

Schuller  Janez Krstnik, Šlezijec, 1679—1710. Bil skozi 14 let Žički prior, potem so ga
poslali v Brno in v Aggspach, kjer je umrl.

Scornos  Hugon, Kranjec, 1644—1679.

Serpentinus  Janez iz celjske grofije, 1617—1663.

Steiz Jožef iz Gradca, 1746—1775.

-''tem Lovrenc, Štajerc iz Lipnice, 1717—1731*.

~ Tanhauser Jakob iz Maribora, 1769—.

Thanhauser Florijan, Šlezijec, 1731—1748.

■' Trattner Avguštin iz Gradca, 1764—.

Tschukh Bernard, Kranjec, 1639—1659. Je bil tudi v olomuški kartuziji,
ian der Linden Florian iz Jiilicha, 1697—1723.

Vbigs  Gašpar Julio Ametensis (?), 1690—1730. Umrl kot žički prior in je pokopan pod
pokopališko kapelo. L. 1692 posvečen v mašnika.
v nterstolz Baltažar in Braunegga (kje?), 1690—1724 4 . Bil je tudi v Bistri. \  mašnika po¬
svečen na Vrbovcu 1. 1692.

Vrlaub Baltažar iz Wurzburga, 1733—1736.

'Vaizman Hugon, Kranjec, 1679—1680.

Winklmayr Bernard, Štajerc iz Neumarkta, 1736—1754.
w °ysot  Pavel, Frank, 1604—1652. Umrl kot prior v Bistri.

'-‘eglmiller Hugon iz Gradca, 1683-1709. L. 1685 posvečen v diakona.

’ Stepischnegg, 91. . a51c0  vseučelišče

* Pokopan v krsti. Nekega Franca . (pajekov izvirnik).

Proglasilo za magistra svob. umetn. in mo to • ^ en i cra t pa v

4  »Dvakrat se mu je hudič prikazal, en r ^ 0 R 0 p. 640.

*° je šel za četrt ure prezgodaj k ponočnim ju

dne 8. okt. 1716
malem hodišču,

17 *

XVII. ŽIČKA KARTUZIJA.

C. GOSPODARSKA ZGODOVINA.

Večina podatkov o naši kartuziji v srednjem veku je gospodarskega
značaja. Ako bi te darilne, ustanovne, kupne in prodajne listine podali v
"kronološki vrsti, bi ne dobili pregleda čez kartuzijansko ozemlje in njegov
razvoj. Zato smo listine izcrpili in za vsak kraj posebej sestavili poročila,
kdaj so tamošnja posestva prišla h kartuziji ali pa proč od nje. Za podlago
pa nismo vzeli abecednega reda, kar bi bilo najbolj priprosto, ampak kra¬
jevno lego in sicer smo sledili še najbolj popolnemu urbarju iz leta 1561,
ker je tedanjo posestveno stanje rezultat srednjeveškega razvoja. Pri vsakem
uradu pa naštejemo tudi kraje, ki so jih imeli kdaj kartuzijam v bližini, če¬
tudi 1. 1564 niso bili več njihovi, in potem spreminjave v novi dobi, vko*
likor so nam znane. Tako bode to poglavje širjega krajepisnega pomena za
precejšnji del Južnega Štajerja 1 .

Po urbarju, ki sta ga napisala ljubljanski škof Seebach in celjski glavar
Gallenberg mesca decembra 1. 1564, so se nahajali žički podložniki v sle¬
dečih uradih in selih 2 .

1  Viri so : 1. Davčne napovedi iz leta 1542 in 1543 v dež. arh. v Gradcu (po *•
Pajekovem prepisu). 2. Urbar iz leta 1564 v dunajskem državnem arhivu. 3. Seznanil
krajev, kjer se nahajajo žički podložni iz leta 1591—1592 v spec. žičkem arhivu, oboje
po našem prepisu. 4. Schmutzov že večkrat navedeni slovar iz 1. 1821, ki našteva kraje-
kjer so se tedaj nahajali podložniki podržavljenih žičkih gospostev. 5. Listine ter reges''-
— Ker bi morali v zgodovinskem delu pri vsakem stavku navesti vir, citiramo k'
važnejših slučajih. Kdor nas hoče kontrolirati, bo itak lahko našel necitirana mesta P r
Zahnu, Mucharju in Stepischneggu. Sicer pa je Muchar glede imen zelo nezanesljiv, mnog 0
boljše je čital listine Schwandner.

Podložnike damo po 5 uradih, kakor so bili 1. 1542. Leta 1564 se ne imenuj--
urada Dramlje in Maribor. Vsako ime je tako zapisano, kakor se nahaja v izvirni^

te vil o pomeni množico podložnikov.  V oklepaju sledi sedanje ime, vkoli 1 *
se je dalo dognati. Razni zapisniki se namreč ne strinjajo med seboj niti v redu
niti v imenih, čeprav se v dobi od 1. 1542-1591 glede urbarja ni moglo kaj spremenit 1 -

apismkar je vcasi kaj zabeležil po posluhu n. pr. Salogan (mislili bi, da je to Za l°g a
mesto Slogon, vcasi je ponemčil ime (Puech mesto Bukovje), včasi se navajajo tudi i»° J

** j  ^ n f S  . izg ‘ n ' Ia  (Schliefstein, Pegk itd.). Pri pomanjkljivosti virov je bil *
velik trud določiti razne kraje, saj sta se že Slekovec in Zahn (Ortsnamenbuch) ve®
zaman z njimi pečala.

261

I. Urad Škedenj.

Poding 22 (Skedenj) 1 , Dedenberg 3 (Dedenvrh), Ronvach 7 (Rove), Puech
7 (Bukovje), Kirchstetn 2 (Črešnjice), In Puech 2 (?)*, Pirpam 3 (Grušovec),
Foran 1 (Borovje), Tratn 3 (?) s , Werz 6 (Brdce), Pachole 1 (?)*, Soyackh 4
(Sojek), Schliffstein 4 (?)», Steinperg 7 (Kamna gora), Chumen 2 in Na Komini
ali Chumen 2 (Kumen), Am Fierst 7 (Slemene) 6 .

Manjkajo: Verpete 7 , Loka 8  in Podgorje 9 .

Jedro vseh kartuzijanskih posestev je Žička dolina, najprej last ko¬
roških grofov Sponheim, potem v rokah njihovega dediča Otokarja I. in fevd
Konjiških gospodov, ki so jo odstopili grofu Otokarju za kartuzijane. Obi¬
čajna pot v njo je vodila čez Konjiško goro, koder pelje še dandanes lep
star kolovoz iz Konjic na Kumen in Špitalič. Po tem potu so kartuzijam
občevali s svetom 10 . V dolini so našli najbrž že obdelana polja, ne pa nasel-
nikov. Ker so mislili, da jim zadostuje dolina za preživitek, pač ni verjetno,
da bi bila še vsa zaraščena. Obdelovali pa so jo do tedaj iz Konjic. Dolina
nima niti svojega imena, ker ni v njej nobenega sela; bližnja vas je Žička
vas. Vsa imena v dolini so v zvezi s kartuzijam. Kjer je pot iz Konjic prišel
v dolino, je nastal Špitalič, t. j. spodnji samostan in gostišče za tuje obisko¬
valce. Navzgor ob potoku je bila prava kartuzija, navzdol pa Škedenj, kjer
je bilo koncem srednjega veka središče gospodarstva. Imenoval sc je tudi
Poding (od poda za mlačev) in Stadel (po škednju). Izkraja je bil ženskam
prepovedan vstop v dolino. Kmalu pa so se naselile družine v Škednju, ker
so  jih rabili za gospodarstvo, potem pa ob robovih doline — v Tolstem
' f hu in Slemenih — vedno v spoštljivi daljavi od samostana 11 . V Špitaliču še
koncem XVI. stol ni stanoval nobeden podložnik, da še dandanes ni poleg
cerkve nobenega kmeta. Žička dolina je torej po svoji večini kulturno delo
kartuzijanov. Odkar so odšli, niso samo stavbe propadle, ampak poslabšalo
se  je tudi obdelovanje zemlje. Kjer je bil prej nad samostanom skoro pet
0la, °v velik vinograd (Kreuzberger), je sedaj pušča, kjer so bili vrtovi, je
Se daj grmovje in njiva, kjer ribniki, so sedaj mokrotni travniki.

j • hlevi Odtod nemški

1  Tukaj so bila žička gospodarska poslopja, ske cnj, P Skedenj.

Poding  v XVI. stol. in Stadl  od XVIII. stol. naprej, slovenski pa

s  Stoji pač mesto „Im Dueli" - v Dolu po J krivem in spa da v III-

3  Je-li Tratn (ali Pratn) del Borovja? Ali pa stoj J v

(Žička vas), kjer je selo Tratna  pri Slivni 01 - dandanes  Pahole v Škednju.

4  Pachole bo kmet med Brdcami in Sojekom, razvaline t. zv. žičke pristave.

5  Schliffstein je med Sojekom in Kamno goro, je • . redu ;  Verpet, Lak,

, ‘ Zapisnik iz 1. 1591 našteje te kraje v istem S TorL,  Wertzech, Swun

hedcnperg, Ronvach, Puech, Kirstcten, Im Duel h ^ ; Komett en (!), Am Fierst.

(Pnm. 1542 - Gregor Swine), Soiek, Schlifstein, Stemberg A }

7  Mlin v Tesnem spada 1 . 1545 k žički kmetiji v torej so se na-

, 8  V Loki se imenujejo podložniki 1 . 1542 (Lagkdorf) m 1591 (

ha ja'i tam tudi 1 . 1564.

9  L. 1542 se imenuje „Štefan Podgori". vvindischsratz v XIX. stol., prej

s  . 19  Cesto iz žičke vasi je dal napraviti šele knez M mdischgra

Se  ie rabila potokova struga za vožnjo.

ua  potokova struga za vožnjo.

Te naselbine so gotovo iz XIV. stol., ako ne starejše.

262

Ako se Žička dolina približno strinja s sedanjo špitališko župnijo,
obsega posestvo Rohrbach, ki so ga menihi dobili še pred 1. 1185, del sedanje
črešnjiške fare in še več. To ozemlje je namreč kartuzijanom sporočil Vulfing
Kapfenberški. Ker pa je vsak fevd po smrti fevdnikovi (torej Vulfingovi)
pripadel prvotnemu lastniku (tukaj krškim škofom), je bila ta daritev prav¬
zaprav neveljavna. A za kartuzijane se je potegnil papež Lucij III., ki je
1. 1185 bival v Veroni in tam sprejel žičkega odposlanca, ter solnograjski
nadškof Adalbert. Vsled tega je krški škof Dietrich (1179—1194) posestvo
(praedium) Rohorbach podaril kartuziji na večne čase. Škof Ulrich I. (1221
do 1253) je to podaritev 1. 1235 potrdil in njen obseg natančneje določil.
Meje  tega posestva so ob obeh straneh (na jugu in severu) vrhi hribov,
kakor se voda in sneg stekata v dotično dolino, začetkom hribov meji potok
Oploz (Frankolski potok), na strani samostana pa posestva kartuzije. Škof
podari vse, kar spada k temu posestva: Dohode in izhode, travnike in
pašnike, vode in odtoke, lov in ribištvo, vinograde in njive, le o podložnikih
ni govora 1 . Te meje so tembolj zanimive, ker nam kažejo kako daleč je
segala last krške škofije in pa, kako obsežno je bilo tako srednjeveško po¬
sestvo (praedium). Središče je bilo selo Rohrbach, sedanje Rove 2 ,  ob potoku.
Od tam so se v ugodnih legah krčili gozdi, delali pašniki in njive, zasajali
vinogradi, od tam so se naseljevala nova sela. Od lege imajo ime Loka,
Brdce  (brdo) in Podgorje,  od drevja Črešnjice, Grušovec, Bo¬
rovje in Bukovje 3 .  Izven teh mej so dobili kartuzijam 1.1292 v dar posestva
v Globočah  ob Oplotnici in na Dednem vrhu  in sicer od Alberta
Lindeškega 4 . S časom se je postavila na tem ozemlju lepa cerkev Matere
Božje, za katero so imeli tudi kartuzijam zaslug. Mogoče, da je že ime iz¬
brano po zaščitnici njih reda, tla, na katerih je stala, so bila njihova, in ko
je konjiški župnik nastavil tukaj svojega vikarija in mu je dal dohodko'
v Konjiški vasi, je prior zamenjal z njim to posest in mu je dal kmetijo v
ČrešnjiCah. Cerkev je že stala koncem XIV. stol. in je imela raven strop
v ladji ter gotsko svetišče, utrjevalo jo je obzidje s stolpi. Kot župnik se
imenuje že 1. 1402 neki Konrad. Kjer je bila 1. 1185 v vsem posestvu k

Kako 0 bsežno 1, je 1 'bik) 1I posestvo S Rohrba d h C ' ltU r • Carinthlae - L  (1898) p. 252 in II. P- V-
dob dokazal. Ključ ie nnuu - i [°^ b f h  ln kjC Je  P ravz aprav ležalo, še ni nihče dosih-
tudi opombo da zadeva Roi^h ° (j?’ kei ' je prav tolmačil  listino iz 1. 1235 in zapazil

svoji navad^z b sede Romtcf “ ** na  Slckovec pa je P°

Rohrbach obvode L^kSf P ° meni Rwe ' pa, da je posestvu

posedali, a ni ne ene listinp , ezi v tem, da so kartuzijam vedno to zeffllj 0

ali pa kupili. “k'" ^ J  P ° bi bili ,e en  kos tega sveta prejeli kdaj v dar

ker se opisa obeh mei drn.. ” led posestvom  Rohrbach in kartuzijo, se ne da reči,
Žičkega in Rovske^a Dotoka * 1Uge§a  sklicujeta. Bržčas ni šla meja med razvodje®
strinjate z m^mfd IconSoTn^n “ ° Proti zapadu ' ^ S L,  da se je celo
cerkev so spadale vasi • R ove  župnijo  (Orožen, VIII, 82 : Pod Novo

vojniško krvno sodnijo ter karto/i' T’ ' ClpCte ’ Loka in lMale doIe ) in z mcj °

Dol pod Črešnjicami in na Konjišl-o^ort) 0Sradjem ' ( Ta me i a je ŠIa od plat čez  BldCC ’

3  SoS • r kj T S ° ^3'ali izkrčili.

4  Muchar, VI, 9 °' JC " (S ° Va) ah 0sojnik  (osojna lega). Kaj pomeni Verpete?

263

vasica Rove, je koncem srednjega veka 5-10 sel; tako je torej napredovalo
to posestvo v kartuzijanskih rokah.

II. Urad Dramlje.

Ober Draming 7 (Zgornje Dramlje), Nider Draming 2 (Spod. Dramlje),
Barts 10 (Šetina) 1 , Zeklugkh 7 (Zalok), Latschach 5 (Laze), Dornndorf 8
(Trnovec), Lavingrueb 2 (Gline Jame), Rasgor 2 (Razgori 2 , Kophvnig 2 (Ko-
pinca), Am Pach 3 (?) 3 , Gruschicach 1 (Grušče).

Manjkata: Svetelka in Razbor.

Tukajšnja posestva izvirajo od Vojniških, Lemberških, Rogaških in Sa-
neških gospodov. Leopold Vojniški je najprej kartuzijanom daroval 5 kmetij
v vasi Lyntenbach 4 ,  njegova sestra Elizabeta, omožena Myltenberg, je pa
dala deloma zastonj, deloma pa proti plačilu 18 mark srebra 14 kmetij
v vasi Strennewiz 5 ,  slednjič je najstarejši brat Viljem na smrtni postelji
poklonil še 5 kmetij v Lyntenbachu, potem 6 kmetij v Bretenbuch-u 6  in
10 v vasi Šeršovica.  L. 1334 je Friderik Saneški v Šeršovici dodal še
svoje podložnike 7 . Slednjič so Šeršovico zasedli Uskoki in niso kartuziji
plačevali nobenih davščin, kakor pripomni zapisnik iz 1. 1591. Leta 1262 so
Lemberški gospodje Gebhard, Ulrik in Leopold darovali samostanu pri vasi
Srennoviz  5 kmetij in eno v Žalcu 8 .

Od saneške posesti pa je prvi dar od Ulrika Saneškega, ki si je iz¬
volil pokopališče v kartuziji (umrl je pred 1. 1318). Menihom je dal 8 kmetij
v  Dramljah  ter 2 v Ti  š o vi,  njegova žena Katarina pl. Heunburg pa jim
je prodala za 100 mark graških vinarjev 10 kmetij v Zaloku ter v Pe-
čici,  slednjič je omenjeni Ulrik obenem s svojima bratoma Gebhardom in
Leopoldom še daroval 6 kmetij v Latschach  pri Strenowitzu in 1 kmetijo
v Žalcu  ob Ložnici. Te daritve je potrdil leta 1377 Ulrikov vnuk groi
Herman L Celjski. V Pečici (Pegk) je leta 1310 Ulrich Khelerberch prodal
kartuzijanom še 1 7 / 2  kmetije. V XV. stol. so potem kartuzijam ta posestva
zelo razširili. Ker niso imeli dovolj ribnikov pa tudi ne primernih Lrajct.

1  Šedina se imenuje po Schmutzu III, 477 Schettina, torej Ščetina (Boršte), kar K
nemški pisar prevel kot Bart. Dokaz, da je naše tolmačenje pravo, poda hišno ime 1 od
Sedinoj, ki

se navaja v Barts.

!  Razgor je najbrž pomota za Razbor. Razgor je spadal pod giašeino -am..

3  Nekje pri Dramljah, a najbrž ne Vodole.

4  Lipa pri Lindeku, ki je L 1S22 spadala deloma pod Tabor, deloma k Ziekemu

gospostvu (Schmutz, II, 444 ). , ...

5  Navadno se tolmači kot Stranice. A ne pridejo v poštev, icer ležijo v vitanjskem
okrožju. Odločilen je izraz (1. 1377) Latschach bei Strennewiz.  Ta dva kraja le-
/lta  torej skupaj in sta ali Laze pri Trnovcu ali pa Laše pri Stianjah (i s mano o • m ‘

8  Zahn ONB. misli na Breitenbuch (Prcvoulcenje) pri Sv. Martinu na Pohorju 3 -
l as  P* le katero bližje ležeče Bukovje n. pr. Zabukovje pri Žalcu ah Bukovzla* p
Reharjih.

1  Orožen, Celjska kronika, str. 23. . r .„. r

8  Schumi UB. II, 239. Srennovic bo isto ko Strennovic, toiej i  novce.

e ‘š’, ki tukaj pride v poštev, je pri Novi cerkvi (Prim. Krones, 1 i e.an \ an  ’ n

^ ONB. 152 tolmači Srennovic kot črešnovec (Orožen, VIII, 286: kcrspach), a s. nam

e  * di  verjetno.

264

da bi jih napravili, so se obrnili na Friderika II., grofa Celjskega, ter so ga
prosili, naj jim za božji dar pokloni svojo županijo in 1 kmetijo v Kopiv-
r ici  in 3 domce v Razborju,  kar je Friderik tudi storil. Leta 1450 so
kupili od Andreja Wartenauer in njegove žene Helene, rojene Rosenberg, vas
Zgornje Dramlje  s vsemi 8 kmetijami in enim vinogradom 1 . Ker je bila
celjski fevd, jo je grof Friderik II. proglasil kot svobodno last. Slednjič je
prior Nikolaj 1. 1470 kupil od Doroteje Zbelovske, priorke v Studenicah,
eno kmetijo v Spodnjih Dramljah 2 .  Od lastnikov vasi Osenca (pod
Celjskim gradom) so dobili menihi najprej (1. 1213) od Thimona (de Elsniz)
neko deželnoknežje posestvo, 1. 1245 pa od Hartviga s priimkom Tusel (de
Alsnitz) vas Osenca  samo, ki je bila fevd Rogaških gospodov. V zameno
so dali menihi Tuselu 3 kmetije ob Hudinji in zraven 12 mark fenigov 3 .

III. Urad Žička vas.

Sevzdorff 7 (Žička vas), Pečk 43 (?) 4 , Pueckdorff 8 (?)“, Seelz 8 (?) 5 ,
Gadersdorff 21 (Draža vas), Vndern Vorst 7 (Zafošt), Pristavez 6 (Spodnja
Pristava) 7 , Petschkan 4 (Pečica pri Zagaju) 8 , Petschez 2 (Pečica pri Konjiški
vasi), Klocotschaun 2 (Klokočovnik), Swibovicz 2 (Svibovet), Kolatschn 5
(Kolačno), Ivho\vayll 1 (Koble), Scherschobiz 5 (Šeršovica), Alten Gonabiz 22
(Konjiška vas), Khrabatndorff 4 (Hrovale), Sargendorf 5 (?) 9 , Suchadol 12
(Suhadol).

L. 1591 se še imenujejo kraji: Železnik (pod Klokočovnik), Pirgdorf
(Brezje pri Koblah), Pristavica (pri Šmarju) in Am Voglbuch (?) 10 .

' J  Rokop. štev^ess dež/arh" v e, Grad Llnka S ° neŠke§a ’ P rodali in 1  1450  zopet kupi®

! p^k S 1  n '. 189, 56s - 0NB ’ i " u

korenom pek nima dandanes 40 h;^  leta 1542 nit ’ 1591  ‘ Nobena vas v  soseščini s
neckh, ki se naštevajo v našem Pečku' mena .  Gro P hl in K, '°P hI  ter Gerneg in Khar-
Germek v Tolstem vrhu Potni- • tunjaj0 z  današnjimi hišnimi imeni Krofi in

noval Pečenca (Schmutz ITT  im  ^ ° d r ° lstega vrlla  v Skedenj, se je nekdaj ime-
loma pod gospostvo v Žički vi •' -ir  22 J6 Tolstivrh  spadal deloma pod kartuzijo, de-

. . / L »* m  ° 5 rJ' ^ - *•">««»•

mci (Šmarski okraj). V tei • ' 91 SC pa ne  omenja. Mogoče je Bukovje  pri Shv-

Tratna in Kote.  (Morebiti ir^T ^ unenu {®j° k 1542  podložniki v selih: Ulice, Sele.
8  Kaj brž Sevce pri Ponikvi ^ ” V  * Zižkem uradu  od tukaj prišel na krivo mesto).

Pristavico  pri NoviVnLwn S . OVO lv0n -i !C  (Priestriach allernachst Gonobitz) in
* L - 1310 se imenuje v a " Sta T? z 139 °’ Pns tubic gelegen unter Netvndorf 1442).
kmetijo. Ne pride v Dostev p»”' V1  '  Pegk ’ kjer je imel Ulrik Khelrberch poldrugo
(Pečk), ker je tam vsa zemlja™?-*," K ° njiŠki Vasi > ker ni bila  vas, tudi ne Tolstivrh
nuje Petschkarv in j e  še 1  1 * 9 ? ° Stane lu še Peeica  P ri  Zagaiu. L.  1591 se ime-

„ ■ tolAe l S 6  1 T- 8OSPOiS,V0 T &ki

Hrovalah, 1 . 1591  pa y  . , s  ecico skupaj, 1 . 1564 (zgoraj) sc našteje P

Zahn  (ONB, 469) misli na kmeti in -u Kon j lška vas - Sorgendorf,  Pečica, Hrovate
lme  je najbrž prevod iz slovenšč' °' ° pn Kon i icab - A Sargendorf ima 5 kmetov m
Kontno, Koretno ali Jamnik ^ (l5arS = korito ’ dan danes krsta) in odgovarja kakem u

10  Je-li Petelinjek ker ,

mathes a m Vogellbuchtl a r  U ‘^ rju !z 1  1564  P od  Svibovetom imenuje kmet J ar!J
vendar moral že biti naseljen'- v? KraDers > ki se  «e nahaja v nobenem zapisniku in F
J  "■ Kak ° sc  je imenoval, nam je še neznano.

K str-. &65,

265

V Žički vasi je imela konjiška župnija vinograde in polje in sicer
najbrž v istem obsegu, kakor je ima dandanes knez Windischgratz. Vse to
je oglejski patriarh Ulrik 1. 1173 zamenjal za desetino v Soteski pri Novi
cerkvi in je daroval kartuzijanom, pr vi, štajerski vojvoda Otokar II. pa je
1. 1185 dodal vso vas s vsemi nesvobodnimi stanovalci, dal jim je torej go¬
spostvo in ne posestev. Žičani so morali odsihdob svoje davščine dajati sa¬
mostanu in njemu robotati. Tedaj je imela vsaka vas svoje ozemlje, približno
kakor dandanes občine. Meje Žičke vasi se dajo še določiti in so se
deloma opisale leta 1306, ko se je šlo za razločitev od posestev Konjiških
gospodov v Klokočovniku. Opis se tako-le glasi: „Prave meje Žičke vasi
se začnejo v Drvarskem potoku, kjer Žičnica bije ob hrib in gredo ob vznožju
hriba navzgor (ob vodi) in potem ob Gebhardovem vrhu in čez hrib, kjer
leži slok kamen; od tam na levo roko od pota po tleh čez kamnite stene,
ki se Železnik imenujejo, in po tleh na Visoki hrib, kjer tudi leži kamen,
kjer se ločijo meje vasi Suhadol in vasi Klokočovnik; in od te meje na
desno čez tla, ker je vrbje posekano, kjer tudi leži kamen ; potem naprej
čez rebro, kjer teče potok, ter ven na vogel in od vogla do mej gospoda
Saneškega t£l . Na zapadu  je proti Žički dolini meja Soteska in vrh hribov*,
proti severu in vshodu  pa se meja strinja z opisom ozemlja Žičke kar¬
tuzije leta 1207. Ker ta opis obsega Žičko dolino, potem Žičko vas in vas
Rohrbach. ga tolmačimo šele na tem mestu. Vojvoda Leopold VI. izjavlja
sledeče: „Potrjujemo že od prej ustanovljene meje njih (meniške) posesti, ki
gredo pri vhodu v puščavo 1 * 3  od viška hriba do Meran 4 , od tam čez vrh, ki
je nad Dražo vasjo, od tam do broda Dravine, od tam do mostiča poleg
kraja, kjer Dravina bije ob hrib 5 , in tako navzgor do vasice Suhadol in njo
s vsemi priveski in tako naprej do Vojniškega ozemlja in vasico Rove s
v sem, kar k njej spada, in od tam čez vrhe hribov 6 , kakor se vode in sneg
v  Žičko dolino odtekajo, tako do onega stolpa, ki leži poleg kraja Betset 7 .

Ko so se podložniki v Žički vasi branili robotati, je razsodil v prilog
kartuzije prior Gotfried Mauerbaški in tedaj vizitator. Bilo je dne 3. avgusta
leta 1335, ko je izrekel to javno sodbo v žičkem dvoixu pri vinogradu.
(Nekaj poslopij tega dvorca stoji še dandanes, od dveh se pa pozna temelj
v  razvalinah). Poleg Gotfrieda so sedeli kot sosodniki Henrik pl. Vilthausen,
te daj konjiški graščak, Ortolf Vojniški, Ortolf Konjiški, gospod Zbelovski,

1  Schwandner, n. 60.

a  ^ahn, UB, I. 453 in 690.

Špitil'- p h ° d V Žičk0  dolino je bila do XIX. stol. pot iz Konjic čez Goro (Kumen) v
** y h°du smo torej na višku hriba.

j e  kj, (  * 01an  teži pred vrhom nad Dražo vasjo, torej na boku Žičkcga hriba in sicer
d  to najbrž kaka pristava ob cesti, ki vodi iz Žičke vasi v Konjice.

0  Pri Ločah.

*  1>0  hrbtu Konjiške gore,

od vi ^ ctset  tezi na Konjiški gori, kakor je iz opisa meje razvidno, in ako gre meja
Sore r-° , V  P u *čavo“ zopet nazaj do vhoda, je potem Betset na onem delu Konjiške
m 0r j e/ '  me d Črešnjicami in Kumnom. Odkod ime Landturmberg ? Betset (Peče) je
Ronin ' St0 ko  Schliffstein, ki se imenuje v urbarjih. Stolp bi bil branil prehod čez
•Jisko goro.

266

g. Friderik, sodnik bistriški, in več drugih plemičev. Gotfried je v svojem
in njihovem imenu izdal posebno listino, da morajo lastniki kartuzijanom
podložnih kmetij in domcev v Žičah služiti dolžne dni in sicer na tak dan,
ki ga odloči kartuzijanski upravnik (Hofmeister), ter mu morajo biti pokorni,
kadar on hoče in kolikor jih potrebuje. Ako bi pa bil kateri neposlušen,
tega naj upravnik zarubi in z rubežno plača dvojni dan; ako se pa podložnik
upira rubežni ali se pa upravnikovemu selu z besedo ali z dejanjem zoper¬
stavlja, tega naj upravnik naznani zaščitniku (Vogt), da ga kaznuje s stolpom
in s klado ter z globo, globa pa naj pripade kartuzijanom 1 2 . — Ta dvorec,
imenovan ,.Pri vinogradu" in ležeč nad Žičko vasjo, so dali menihi 1. 1466
v najem Mihaelu Seyko proti tretjini vseh letnih dohodkov in pod pogojem,
da bo poslopja vzdrževal, le za večja popravila pri zidovju, tramovju in
strehi iz opeke in skodljev bodo skrbeli kartuzijam-.

L. 1306 je kartuzijansko ozemlje na vshodu bilo zaključeno od mej
vasi Žiče in Suhadol, 50 let pozneje pa se je vsled nakupa tudi tukaj raz¬
širilo in sicer z denarjem, ki so ga dobili menihi za na Ptujskem polju
prodane kmetije. L. 1362 so kupili od Konjiških bratov Ortolfa, Henrika in
Leopolda 6 >/ s  kmetij v Žel ezniku, G ar b ačecu  (?) in S v ib  ove  tu  za 300
gold. in še njih gornino v Klokočovniku, potem od Janeza Greslein več po¬
sestev v Klokočovniku,  ki so bila fevd Ptujskih gospodov, katera pa je
Hertel Ptujski 1. 1362 osvobodil. Sjednjič so 1. 1369 dokupili 8 kmetij od
istega Janeza Grasel v Železniku, Klokočovniku in Svibovetu. O vaseh Pečica
in Šeršovica,  ki se tudi omenjajo v urbarju leta 1564, smo govorili pri
Drameljskem uradu. V Ločah  so dobili menihi 1. 1430 od krškega škofa
Ernesta eden domec nad vasjo in so mu zato odstopili eno kmetijo na Pohorju
pod planino (Alben) ob potoku (?) Ladovvetz.

Severno od Žičke vasi je Draža vas,  v kateri je leta 1306 Leopold
Konjiški odškodoval kartuzijane, ker je škodoval njih lasti v Pečici in Sar-
gendorfu, 1. 1319 pa jim je sporočil 8 7 j  kmetij, da bi ga pokopali v samo¬
stanu, ravnotako njegov sin Leopold 1. 1337 za večno obletnico. Trideset let
pozneje (1367) se odpovejo Konjiški bratje Ortolf, Henrik in Leopold vsem
pravicam do teh kmetij, ki jih je bil samostanu daroval njih stric. L. 1365
so tudi za sebe napravili v kartuziji ustanovo in so jo založili z več kme¬
tijami v naši vasi. Dokupili so kartuzijam eden dvorec 1. 1365, tri kmetije
3. 1393, potem so dobili 2 kmetiji od Ahaeija Trebniškega, ki so bile fevd
Bistriških gospodov. Lahko se reče, da je bila slednjič vsa Draža vas žička
last. Spodnja Pristova  je bila prvotno last Konjiških gospodov. Leopold
Konjiški jo je 3. 1395 dal kartuzijanom 3 . Tudi Konjiška  vas  je bila lasi
Konjiških gospodov*. Že 1. 1229 je gospa mariborskega graščaka in sorodnica

1  Rokopis štev. 288.

2  Schivandner, štev. 263.

3  Schivandner, štev. 160. L. 1442 je Ahacij Trebniški prodal zemljišče Tomažu
Weber v Pristubiz pri Xovi vasi.

^ 4  Konjiška vas se imenuje včasi Stare Konjice  (Antiquum Conuvitz 122 ) ;

i/Sl, Alten Gomvicz 1402, 1478, 1564), kakor da bi bila starejša ko trg pod gradom
okoli župnijske cerkve, včasi pa Stara Konjiška  vas (Antiqua villa Gonobiz

267

Konjiških gospodov, izročila kartuzijanom v naši vasi 2 kmetiji, druge tri
kmetije je daroval Konrad Mariborski (njen sin ?) leta 1273 z dovoljenjem
svojih bratov, Dietricha, župnika, v Motniku in Alberona, župnika v Mariboru 1 .
Ker so dobili menihi med tem tudi dve kmetiji v Prevratu, so jih za¬
menjali. Eno so dali konjiškemu graščaku Reinprechtu Walsee leta 1401 in
so dobili drugo v Konjiški vasi, eno pa so odstopili Vitanjskemu gospodu,
ki jih je zato odškodoval s poldrugo kmetijo v naši vasi. L. 1402 so prejeli
od župnika Konrada v Črešnjicah 1*/ 2  kmetije, najbrž nadarbinskega pre¬
moženja, in so mu vrnili 1 kmetijo na sedežu njegove župnije, ki je bila,
kakor znano, vsa meniška last. V Konjiški vasi so še dokupili leta 1432 od
Ulrika Grasel, poličanskega graščaka, 4 kmetije (zu Thrabutten) in leta 1452
od Andreja Wartenauer eno kmetijo in eden domec. Skupno je torej več ko
10 kmetij v naši vasi tekom časa prišlo v kartuzijanske roke*, a 1. 1564 so
posedali še samo dve. V Hrovalah  so kupili leta 1432 posestva od po¬
ličanskega graščaka Ulrika Grasel, v Pečici  so imeli svoj dvorec, ki ga
je oškodoval Konjiški gospod Leopold kakor tudi njihovo vas Sargen-
dorf,  radi česar jim je odkazal 1. 1306 posestev v Draži vasi in v Št. Lo¬
vrencu (Stranje pri Šmarju?). Nad Konjicami so 1. 1432 kupili eno kmetijo
od Kancijana, kaplana v Jamniku. V Prežigalu  pa so 1. 1485 kupili eden
travnik od župnika sv. Magdalene v Mariboru. Glede sel med konjiško šumo
(foršt), ki je bila kartuzijanska, in med gozdom v župniji sv. Jerneja, torej
glede Safošta, Perovca, Kobel inKolačnega,  ki sel. 1564 in deloma
1591 (Brezje) imenujejo kot meniška last, molčijo listine skoro popolnoma.
L. 1390 je Leopold Konjiški v Perovcu  pod Forštom daroval eno kmetijo
menihom, v Kolačnem  pa jim je prodal 8 kmetij Filip Irennbegk, komtui
nemških križarjev pri Veliki Nedelji.

IV. Urad Oplotnica.

Opplatniz 36 (Oplotnica), Cschadram 2 (Čadram), Malhorn 3  (Malahorn),
Ann der vartt 5 (Straža), Prichau 4 (Prihova), Lazenndorff 4 (Lacn*vas),
Gibeldorff 2 (Kebel), Modritsch 6 (Modrič), Slogon 5 (Slogona vas,
touctz 2 (Rakitovec), Ober Lasnik 15 (Gornja Ložnica), Veystnz 1 (tjlor-
Bistrica), Vndern Forst 2 (Zafošt pri Spodnji Ložnici), Retschac j
Sredeckh 4 (Osredek), Therstenicch 2 (Tertenik), Marquarsdorf 12 (Maiko

šice) Dobrottendorf 6 (Dobriška vas). v  . • p a hheseh 3

L. 1591 se še imenuje Tanaverde (Tajna), Spodnja. Lom« "

Precej obširna posestva so kartuzijam osredotočil v .' kakQ

novana vas je bila vsa njihova. Žali da nam listine nc p0 ' e  svoie po-
so dobili posamezne podložnike. L. 1182 jim je daroval O okar H. s V o^e po
se §tvo v Oplotnici, ravnotam jim je dal Otokar Konjiški . 206 I mej F
1- 1564 pa je bilo vseh podložnih 36. V vznožju Pohorja v bližini Oplotmc

Altengonrvizdorf 1411) češ da je starejša ko Nova'as, ki ' zc ji najbolj verjeten.
san io Konjiška  vas  ( 1306 , 1355, 1432 itd.). Prvi po™" se

1  Schivandner, štev. 39. 1306 .

‘ »Borf zu Gonobitz, das des Gotshaus is v ^ 142 .

5  Morda Pfaffendorf (Farovec). Časopis -g

268

so dobili 1. 1254 vas Straža,  katero so si po krivici lastili Kebelski go¬
spodje. V Prihovi  so prejeli 1. 1335 od Henrika Messenberg 3 kmetije,
1. 1362 pa po eno od istega Messenberga za 20 mark in od Friderika Saefner.
Kartuzijanska last v D o briški vasi  izvira od Konjiških gospodov. Ti so
1. 1345 kupili dedšino od Blumensteinskih otrok, 1. 1366 pa eno kmetijo od
Henrika Hebenstreit. Obenem z vasjo so izročili menihom tudi omenjeni
kupni listini, ki sta se shranjevali pozneje v žičkem arhivu. Vas M a r ko¬
ši ce s vsemi pritiklinami, pravicami, dolžnostmi, s kmetijami in njivami,
pašniki, ribištvom, gozdi, z obdelanim in neobdelanim svetom so dobili me¬
nihi v dar od Otona Lichtenstein, sodnika Štajerske dežele 1 . Vendar pa si je
neki Reinbert, imenovan Marchpurger, lastil gotove pravice do te vasi, a leta
1314 se jim je odpovedal v prid kartuzijanom v kapelici svojega grada
Hausambacher.

Podložnike na obronkih Pohorja so kupili menihi na drobno v XIV. in
XV. stol. Tako v Lačni vasi  1. 1360 2 kmetiji od Ivenskih (Eibisvald)
gospodov za 30 mark starih graških vinarjev, 1. 1366 pa 3 kmetije in eden
mlin od Messenbergov, na Keblu  1. 1335 od Henrika Messenberg eno hišo,
leta 1362 od Otona Kebelskega 2 1 / t  kmetiji v vasi ter 1. 1393 še pol kmetije.
V bližini Kebelske vasi je imel Berchtold Kebelski svoj dvorec v Hrastovcu
(Aichberg) s 5 domci, ki ga je prodal kartuzijanom za 70 mark graških vi¬
narjev. L. 1365 pa so kupili od Henrika Messenberg eno sirarno (S\vaig) ob
potoku nad Keblom tik hoste, ki jo je tedaj oskrboval Dvtmar Sirar (der
Sivaiger). Potem je 1. 1430 Ahacij Trebniški prodal menihom eno kmetijo
pri Keblu. Slednjič so odstopili 1. 1468 Ivanu Klebstorfer svojega podložnika
Janžeta v dvorcu pri Keblu ter so dobili v zamenjavo njegovo podložnico
Marijo Snevder. 1 Modriču  je 1. 1362 Fric Raumschiissel prodal kartuzi¬
janom dve kmetiji, potem v Rakitovcu  eno kmetijo, eno pa v zadnji vasi
Friderik Saefner. Slednjič je Leopold Konjiški 1. 1296 daroval 4 kmetije na
Pohorju pri razvalinah gradu Kozjerep ; te so menihi leta 1451 odstopih
Frideriku Klech.

Henrik Freudenberški mer. P ° Sestev Je bi |° v  Zrečah.  L. 1281 je daroval
njimi posestev v Zreč ih n h™ P ° sestev ln  dohodkov za 300 mark, med
Leopold, zadnji Konjiški’ J!  ^ “ . V Konj ' icah *- Leta 1390 jim je podaril
Leopold ga je bil kupil n d ^ L SV ° J dvorec v  Zrečah pri cerkvi sv. lija.
posodo 22 funtov od PovveU 1 ^° rs ^ 8a žida  Muscha 3 4 , imel pa je nanj na
Poppelu vrnili to svoto d \ ltanjske 8 a > stotnika v Trstu. Kartuzijam so
dvorca. Leta 1482 je Šte/ ^ ^ ° dpovedaI leta  1398 vsem pravicam do
Zrečah eno kmetijo za 4™ , Sld ’ teda -> generalni prior, kupil v Gornjih
Drugi dvorec, ki » a  ; ' ■ m . ar< v ‘ n ' od  Maruške, Kolomanove udove.
središče precejšnjih^nosect™ 2  • Leopo,d  Konjiški v Zrečah in je moral biti
17  Va kmetij v Osredku 4 2amen i ;d  L 1389 s Hugonom Devinskim za

— osredku, Snubcu 3 , Pod Bregom*, v Dobravi, Wo:rthornu,

1  Pusch, 1. c. H, 94. — * Muchar, V, 439.

3  Musch je dobil ta posestva od Dietleiba iz Košaka pri Mariboru. ^

4  Morda Sobec pri Vrholah, ki je bil 1. 1S22 podložen kartuziji v 1 ’"- 111
Sobcc = Sevec? — * Morda Breg ob Dravini vshodno od Žičke vasi.

19).

269

Mrzlem dolu in Resniku 1  ter za en mlin v Zrečah, ene stope in eno vedro
gornine na leto v vinogradu ,Jud“ imenovanem. Naslednje 1.1390 pa je tudi
vso to last daroval kartuzijanom, pridržavši si do smrti njene dohodke, da
bi imel ob čim živeti.

Tretje središče samostanske lasti je bilo v vznožju Pohorja v Zgornji
Ložnici.  Tukaj sta menihom darovala brata Ortolf in Leopold Konjiška
1. 1234 2 kmetiji pri priliki, ko je njun oče postal konverz, naslednje leto
1235 je dodala Sofija Lembaška o kmetij, da popravi škodo, ki jo je bil njen
sin Konrad prizadjal kartuziji 1 , 1. 1254 pa je že vsa vas Ložnica veljala kot
žička last, čeprav si je lastil neke pravice Thyemon Kebelski. V isti vasi je
1. 1451 Viljem Hebenstreit prodal kartuzijanom neko posestvo.

V Slovenski Bistrici  so 1. 1311 kupili od Štefana, mariborskega
meščana, razna posestva. Ker so imeli v bližini obširne vinograde, so rabili
v mestu svojo hišo, Žičko hišo. Poleg nje jim je leta 1460 daroval svojo,
tedaj zapuščeno hišo bistriški meščan Eberhart Dyetenheimcr, mesto pa jo je
osvobodilo vseh davkov za večne čase. V Bistrici so imeli menihi tudi dva
mlina, a 1. 1442 so ju odstopili bistriškemu župniku in so prejeli v zameno
dvetretjinsko desetino v Spodnji Ložnici in Mostecu (?) 3 .

L. 1359 so zamenjale studeniške redovnice posestva med seli Goretschin
in Slatin za druga v kraju Sulzbach (—  Slatina ?) 4 . Videti je torej, da so tudi
v Slatini imeli menihi vsaj mimogrede posestva.

V. Urad Maribor.

Rogays 8 (Rogoza) in Bresolach 10 (Brezula).

Na Dravskem polju so kartuzijam izkraja dobili mnogo posestev. Vzrok
leži deloma v tem, da je bila Južna Štajerska manj gosto naseljena in je
zato privlačna sila kartuzije dalje segala (kakor so bila tedaj tudi sodnijska
m cerkvena okrožja mnogo obširnejša), deloma pa tudi, ker so morali vzeti
posestva, ki so bila slučajno ravno prosta, in so šele s časom mogli svojo
oblast osredotočiti okoli kartuzije, ko so jim okoliški gospodje svojo zemljo ali
prodali ali zamenjali ali pa za časa življenja ali v smrtni bolezni darovali. Na
Dravskem polju jim je dal že pred 1. 1185 Otokar II. v Rogozi  vso svojo last.
1  1207 pa je Leopold VI. dodal 4 kmetije, ki jih je imel do tedaj kot fevd
Riker de Turre, in pa novine (krčevine) ob Polskavi. Že 1. 1247 velja o
goža kot Žička vas. L. 1311 so kartuzijam še dokupili 1 kmetijo od Fridema
Predinger, nekdaj mestnega sodca v Mariboru, ter od Rudolfa Mariborskega
ki  je postal menih, še 2 kmetiji. V XVII. stol. je Rogoza prišla v last (vsled
nakupa?) baronov Katzianerjev ter njih dedičev, v XIX. stol. pa se jv zdruzi a
z  graščino Hausambacher.

1  Rok. štev. 288. Muchar VII, 42, je večino navedenih imen krivo cital.

®‘oji menda za Malhom, ker se M in W lahko zamenjata. Snubec (1 kmetija)

(pol kmetije) sta najbrž imena leg, ki se najlažje spreminjajo.

2  Zahn, UB, II, 318 in 425. ,, , VIT  „ nn ie  ; me ni

3  Niederlassnicz in Kiederpruck. Schwandner štev. 214. Muchar, ,
knvo čital.

4  Muchar, VI,

347.

•270

Po starosti sledi posest dvojne vasi Račje  (Kranichsfeld), ki je žička
last že 1. 1247, potem Podove,  ki se istočasno imenuje. V obeh krajih in
v Rogozi so kartuzijani že izkraja desetinili. Soseda Podove proti severu je
Brezula. L. 1313 so kupili tukaj eno posestvo od Ulrika Satverer, leta 1378
pa poldrugo kmetijo od Walterja iz Majšperga, druge podložne, katerih je
bilo 1. 1564 10, 1. 1613 pa 14, so najbrž tudi dobili vsled nakupa. V ravno
omenjenem 1. (1613) pa so vse podložne odstopili baronu Volfgangu Viljemu
Herberstein na Hrastovcu (Gutenhaag) in Lankovicu. Kmetje bi bili sicer
rajši ostali pod kartuzijani in so prosili nadvojvodo Ferdinanda, naj ne po¬
trdi te zamenjave, ker vas Brezulo je daroval grof Šaunberški kartuzijanom,
a menihi so dokazali, da je kupljena. Od Herbersteina so prejeli njegove
podložnike v Vitanju.

V Hotinji vasi  so kupili kartuzijani leta 1429 dve kmetiji in dva
dvorca, ki so bili fevd Celjskih grofov, posedal pa jih je tedaj grof Frank
iz Korbave. Celjski grof jih je osvobodil od fevdništva. Dalje so kupili leta
1453 nekatera posestva in dohodke na Gaberniku  (pri Gornji Polskavi)
od Andreja pl. Holleneg, 1. 1457 pa od Ahacija Tschungel, grajskega stotnika
v (Škofji?) Loki. Druga kartuzijanska posestva so bila pri Framu,  katera
so 1335 kupili od Messenbergov, v Čreti  pri Slivnici (1478), v Tepsovi
pri Sv. Petru pri Mariboru (1335). L. 1451 so odstopili Frideriku Klech 8
kmetij v Hočah  in 4 kmetije na Pohorju pri gradiču Kozerep  in mlin v
Hočah ter nekatere hiše in domce in druga posestva v Mariboru.  Eden
mlin v Mariboru so prejeli od župnika pri Sv. Magdaleni 1. 1289’.

Obširna posestva so združili kartuzijani tudi v ptujski okolici. L. 1190
jim je Rudolf Rožeški daroval 5 kmetij v Gornji Hajdini  in eno v Spodnji.
Vojvoda Leopold VI. je leta 1207 dodal vas Bari slov  c e, ki je obstala iz
dveh županij, in Predance  (pri Sv. Marku), Otokar II. Češki pa leta 1270
obojno vas Pr ep o la. Od raznih posestev, ki so jih tukaj združili, so lete
1357 prodali 79 kmetij vojvodu Albrechtu Avstrijskemu za njegov grad
Maidberg 2  in so prejeli za nje 400 funtov vinarjev. Od teh kmetij jih je bilo
10 v Novi vasi, 16 v Albrechtsdorf  (?), 18 v Dražencih, 8 v
Žabjalcu in 27 v Barislovcih,  samo 15 je bilo naseljenih in sicer so
kmeti plačevali na leto po 9 meric ^samostanske mere!) rži in po 3 1 / 2  pe¬
rice ovsa.

Neznano lego  imajo posestva, ki jih je leta 1202 sporočila gospa
Matilda (Zahn, UB, II, 100), potem 4 kmetije in Vrost (v Mrzlici pri Laškem.’')
pri drugih žičkih posestvih, katere so prejeli pred pričami Hugonom Laškim,
Ulrikom Svibenskim in freudenberškim stotnikom Otelinom (Schvandner štev.
54), potem 5 kmetij „am Zel“, ki jih je sporočil 1.1335 Henrik Messenbeig,
potem posestva, ki jih je leta 1412 prodal v selu Pusch Friderik Schelez;
slednjič prideta 1. 1459 pod Žičko kartuzijo dva podložnika, ki sta spadala
pod grad Rifnik.

1  Muchar, VI, 55 .

. * Mayburg in Mannsberg (Majšperg) sta različna gradova. Zahn, ONB, 323  ia^326.
Ima-li vas fomanja (Maiberg) med Sv. Trojico in Št. Vidom od grada nemško im e

271

Slednjič še omenimo posestva izven Južnega Štajerja. V Tobel pri
Nemškem Gradcu so imeli 1. 1273 precejšnje posestvo, ki so ga dali Fride¬
riku Ptujskemu za 5 V* kmetij z imenom Hanneke 1 . V dolini A ni že so imeli
kartuzijam leta 1542 6 podložnikov 2 , v dolini Krke na Koroškem  jim je
izročil svoja posestva Merboton Goldman, ko je postal menih, slednjič so
imeli 1. 1260 pri Topoljah (pri Mengšu) na Kranjskem  2 kmetiji, kateri
so bili dobili deloma v dar, deloma kot odškodnino od Henrika Svibenskega 3 4 .

Vinogradi.

Nad kartuzijo  na pobočju Konjiške gore so menihi zasadili vino¬
grad Kreuzberger (4 orali 1324 □ sežnjev). V Svdingendorl (Šedini pri
Dramljah?) jim je 1. 1252 dal 1 vinograd oglejski vicedom. V Žički vasi  so
dobili 1. 1173 vinograde, ki jih je prej imela konjiška cerkev. V novejši dobi
(1810) je meril vinograd Podvin 7 oralov 320 □ sežnjev, Diirrer pa 2 or.
1480 sež. V dar so tudi prejeli vinograd v S uh idoli  (pred 1. 1207), kije
sklepčno obsegal 5 or. 370 sež. V konjiških goricah  je daroval kar-
tuzijanom 1. 1432 Ožbalt Puchploter, kaplan pri Zidanem mostu, dva vino¬
grada, Stich pri Konjicah in Kusec na Vešeniku, 1. 1449 pa so dokupili še
eden vinograd v Vešeniku. Eden vinograd v Verjah  (vas Vrhole) je prodala
menihom 1. 1480 Jera Perntrat v Prelogah; na leto se je dajalo od njega
po eno vedro dače. V goricah pri Slovenski Bistrici je samostan v dobi
1444—1448 dobil petero vinogradov. Najprej jim je volil Jošt Glogkengietlcr,
meščan in ta čas sodnik v Bistrici, vinograd Kepec v Tu lt z er p er gu‘.
Poleg sta ležala vinograd Lindecker, ki jim ga je volil leta 1448 bistriški
meščan Janez Lanzguger, in vinograd Chasnar, ki ga je sporočil Urban \al-
potič, meščan v Mariboru, na drugi strani pa poleg Kepca vinograd Sneyder.
ki ga je prej posedal Andrej Suvider (Sneyder?). \ Pipenbergu  pa so
kupili od že imenovanega Urbana Valpotiča tudi eden vinograd, od katerega
se je plačevalo konjiški graščini vedro gomine. Naslednje leto (1449) je
Friderik grof Celjski vseh petero vinogradov osvobodil od gornine, 1. 1471
Pa so kupili menihi še */s studeniške tretjinske desetine v šestih vinogradih
i ulzerberga: Lindeker, Kepez, Sneyder, Klosner, Kosolič in Oskorišnik.
Slednjič so 1. 1500 kupili vinograd na hribu pri Gornji Bistrici od Urbana

Petriče.

V mariborski okolici je imela Žička kartuzija eden vinograd /e pied
k 1207 pri Nebovi  (Sv. Peter pri Mariboru), imenovanega leta pa je vojvoda
Leopold daroval zraven 1 kmetijo za viničarijo. L. 1272 je daroval Hidciik
Ptujski menihom 1 vinograd, tiste kartuzijanske vinogiade pa, ki so bili
njemu podložni (v Dulpis?, D up lj eku in v Rač ju) je oprostil gornine.

1  Schvvandner, št. 40. Muchar V, 355 ima Horneck in Slekovec vsled toga V ojmk!

Tobel bo.graško predmestje Karlau. Zahn, ONK, 135. .

3  V aniški dolini je bilo najbrž posestvo Preyzet, ki so ga 'upi i 0 laun
rtgrima iz Rotenmanua, vpričo sodnika rotenmannskega. Muchai, \ , -60.

3  Schumi, UB, II, 237. ' .. .

4  Morda staro ime za Ritoznoj (Rittersberg), kjer so imeli kartuzijam velike vi
Srade in vinsko pristavo.

272

L. 1243 sta volila Friderik s priimkom Menih in njegova žena Adelheida
samostanu eden vinograd na grajskem (sedaj piramidinem) hribu v Mari¬
boru  in eden na posestvu svetopavelskih benediktincev. Od prvega seje
dajalo 1 vedro dače vojvodu, od drugega pa poldrugo vedro dače Vetrinjskemu
samostanu. Kot središče kmetij pri Hočah in vinogradov v Mariboru je služil
Žički dvorec v Mariboru, po katerem ima še dandanes ulica Seitzerhofgasse
svoje ime. Obnoviti ga je dal oskrbnik Otolin Scazuola v letih 1570—1589.
V njem je bila kapela, posvečena Vsem Svetnikom 1 .

0 razmerju med viničarji in kartuzijam imamo iz 1. 1240 kratko vest.
Kdor je vinograd zasadil, je ostal lahko na njem z dediči vred kot
žički podložnik. Ako se pa je hotel otresti žičkega gospostva, je zgubil pra¬
vico do vinograda. To staro navado je vnovič razglasil žički prior Peter in
sicer pred župnijsko cerkvijo v Slovenski Bistrici v navzočnosti viteza Uperta
Konjiškega, Hugona Vojniškega, Vultinga Koritniškega, Becelina, sodnika
bistriškega in Jurija, vojvodovega deželnega sodnika 2 .

Poleg posestev so dobili kartuzijam še raznih dohodkov  v pri¬
delkih,  ki so jim prišli najbolj prav, ker jih niso stali nobenega truda.
Otokar II. jim je dal pravico pasti  svojo živino po vseh vojvodovih pašni¬
kih in planinah, kar je bilo tem večje važnosti, ker je bila živinoreja v XII.
stol. glavni dohodek. Vitez Ortolf Konjiški jim je izročil pravico ribištva
v Dravini in Oplotnici 3 , ravnotako so izvrševali ribištvo v Savini pri Laškem
in v Savi, a navadno so je prepuščali jurklošterskim kartuzijanom in so zato
mesto njih pobirali njihovo žitno in vinsko desetino v ponikovski župniji*.
Lov na vidre od Save do Drave je bila žička predpravica 5 .

Bogat vir je bila tudi desetina,  ki so jo pobirali od Nove cerkve
do Drave pod Ptujem. Prvo desetino jim je naklonil Leopold V. Avstrijski
v vaseh Podova, Rogoza in v obojnem Račju, da bi lažje stavili samostan,
Leopold VI. pa je ta dar 1. 1195 potrdil 6 . Štajerski vojvode so imeli to de¬
setino kot fevd od oglejskega patriarha, ker so bili oglejski točaji. Obsegala
je prej imenovane žičke vasi in pa žičke podložne v Hajdini. Po smrti
zadnjega Babenberžana se je ta desetina kot fevd vrnila v patriarhovo last.
a očak Bertold jo je 1. 1247 izročil kartuzijanom v svobodno posest, ne več
kot fevd. Od Otokarja II. in njegovih naslednikov so imeli ravnotako desetino
v veležupnijah Nova cerkev, Konjice, Slivnica in Hoče; to jim je patriarh
Bertold že L 1237 za vedno potrdil. Vendar pa vojvodi niso vsepovsod 1
tem obširnem ozemlju pobirali prvotno patriarhovo desetino, ampak le P°'
nekod'. Koder je bila torej vojvodova, tam je sedaj postala kartuzijanska 8 .
Ker pa je b ilo zoper cerkveno navado, da bi samostani prejemali desetino

1  Voditelj, n, 321.

2  Zahn, UB, n, 506.

2  Ribištvo poleg Studenic so branili še 1 . 1594  (Izvirnik v Pajekovi zapuščini).

4  Prim. Orožen, IV—2, 325 .

5  Schmutz, III, 5S4.

6  Zahn, UB. II. 32.

Desetina v Soteski n. pr. je bila patriarhova, pozneje pa konjiškega župnika.

8  Ko so leta 1357  menihi prodali 79  kmetij na Dravskem polju, so si pridrži
oglejsko desetino. Muchar, VI, 339.

273

od lajikov, so dobili žički menihi zato že od patriarha Otobona leta 1313
oprost in vnovič 1. 1435 od bazilejskega cerkvenega zbora. Ne povedo pa
viri, ali je bila ta desetina le žitna, ali pa je obsegala tudi druge pridelke.
Pri žitu je V, ostala krajevnim veležupnikom, */« pa so dobili kartuzijani,
praktično rečeno je bil vsak petnajsti snop meniški. A mnogi podložniki so
se obotavljali dajati desetino v predpisanem obsegu in so se morali siliti s
cerkvenimi kaznimi, kakor je to storil Martin, poznejši škof pičenski 1 .

Ker je desetina dajala lažji dohodek ko posestva, zato so kartuzijani
radi zamenjavali za njo zemljišča. L. 1442 so za posestva pri Slov. Bistrici
dobili tretjino desetine v Spodnji Ložnici in v Mostečnem (?) 2  (s tem je po¬
stala vsa desetina v Spodnji Ložnici žička last), leta 1451 pa od Friderika
Klech za 12 kmetij v Hočah in posestva pri razvalini Kozjerep na Pohorju
y 3  desetine od žita, vina in drobnih pravic od 52 kmetij v ponikovski župniji
v krajih Šedina, Trnovec, Gornje in Spodnje Dramlje, Gora, Jazbine, Debenjak,
Grušče, Jabernik, Zaverše, Freištein, Ješovec, Na vrheh, Lavent (?), Vodole,
Zalok, Ob potoku in Lewetsch (?) 3 , slednjič desetino v Ponikvi za že omenjeno
ribištvo v Savini in Savi, ki so ga odstopili Jurkloštru. Desetino pa, ki so
jo 1. 1595 podedovali po odpravljeni Pleterski kartuziji v sevniški in rajhen-
burški okolici, so dali v najem. Za dobo od 1. junija 1. 1596—1600 jim je
za rajhenburško desetino plačal Weikhard baron Eckgh in Hungerspach
1012 gold. 3 kr. 4  Že prej (okoli 1. 1550) so dali s cesarjevim dovoljenjem
vinsko in žitno desetino pri Jamniku ter ribištvo pri Konjicah v zastavo za
posojenih 1000 gold. Oswaldu Prager, lastniku Jamnika, ravnotako desetino
pri Dramljah nekemu Dranerju za 600 gold. 6

Soli  je Otokar II. nakazal menihom 12 mernikov na leto. Ne vemo,
ali je to isto ko 81 tovorov ali vozov, ki so jih dobivali v novi dobi. Vsaj
listina iz 1. 1478 trdi, da je samostanu zagotovljenih 81 letnih tovorov soli
v  ustanovni listini. To predpravico je potrdil vojvoda Albrecht 1. 1329 in
vojvoda Leopold 1. 1366. Večkrat so se obotavljali oskrbniki v Aussee da¬
jati kartuzijanom predpisano sol, tako 1. 1478 in 1565. Vendar je ta ustanova
trajala do najnovejše dobe. Še cesarica Marija Terezija jo je 1. 1748, dne
28. marca, potrdila, in sicer tako, da dobivajo menihi po 81 vozov soli pii
solnem uradu v Arnožu, morajo pa za vsak voz plačati 51 kraje, ter še
skupaj in povrhu poldrugi goldinar 6 .

Medu  (strdi) je Otokar II. daroval kartuziji letnih 19 mer (mensurae),
' eta  1285 je vojvoda Albrecht določil, da je teh 19 mer (urnae) toliko
ko  19 veder (Redemper), 1. 1328 je oskrbnik Laškega gradu, Peter pl. Lieben-
bereh, še p 0 ši]j a i v  l^artuzijo po 77 veder na leto in sicer k prazniku s\.

’ Glej zgoraj str. 44.

Niderlasnic und Niderpruck. Schwandner, štev. 214.

3  Muchar, VII, 300 in 361. Ana Klech,  redovnica v Studenicah, se je odpoved
k j* m  Pravicam do te desetine, Friderik grof Celjski, čigar fevd je bila, pa jo je progla
svobodno žičko last. Rokopis štev. 288.

1 S P- a.

; m  ,. H- a - V zapisniku komisije iz 1. 1569. — Kraji, kjer so menihi v XVII  •

1  desetino, so našteti pri Schmutzu. II, 516 in III, 583.

' Hofkammerakten n. 27. (Haas).

18

274

|

Martina 1 , leta 1458 pa je cesar Friderik III. zapovedal, naj se mesto medu
daje v denarju po 8 funtov 75 fenigov na leto. Čez nekaj let pa je cesar
mesto denarja odkazal kartuziji že omenjeno ribištvo v Savini pri Laškem
in v Savi. Ker pa je bilo to ribištvo žičkim menihom preveč v stran, so je
prepustili Jurkloštru, od te kartuzije pa so dobili njeno desetino v žitu in
vinu v ponikovski župniji. Z letom 1595 so jezuiti z Jurkloštrom prevzeli to
prvotno desetino v Ponikvi, žičkim menihom pa se je vrnilo ribištvo v
Savini in Savi. A že 1. 1598 sta oba reda zopet menjala in žički kartuzijam
so potem še 1. 1631 imeli ponikovsko desetino mesto laškega medu 2 .

Tudi olja in železa  je Otokar II. nakazal kartuzijanom in sicer olja
1 voz, železa pa 20 komadov, oboje iz Ljubnega na Gornjem Štajerskem.
Otokar II., kralj češki, je 1. 1270 določil, da naj menihi prejemajo v bodoče
po 8 komadov železa večje teže mesto predpisanih 20 manjših kosov. Vendar
je ostalo staro določilo v veljavi. Tudi je potrdil še en voz olja, ki ga je
bila kartuzijanom sporočila vojvodinja Teodora. Tretji tovor olja na leto sta
darovala 1.1309 Dujem in Friderik njegov sin, grofa na otoku Krku, v Vino-
dolu, Modrušu in gospoda v Senju 3 . L. 1399 je vojvoda Viljem določil, da
se naj daje kartuzijanom eden tovor olja iz judenburške davščine, ni pa po¬
vedano, ali jim je prvi v Ljubnem še ostal. Cesar Friderik III. je 1. 1452
nakazal kartuzijanom mesto olja in železa 20 funtov in 4 šilinge denarja
iz dohodkov urada Slovenska Bistrica, od 1. 1506, ko so se Ogri polastili
tega urada, pa se je plačevala ta svota iz urada Celje. Cesarica Marija Te¬
rezija je 1. 1748, dne 28. marca potrdila, da se kartuzijanom iz vicedomškega
urada v Celju izplačuje na leto po 20 gold. in 30 kraje.

| Sira  sta sporočila kartuzijanom Herdeg Ptujski in Klara njegova so¬

proga in sicer 500 kosov kot ustanovo iz shrambe gradu Lewenberg (Lem¬
berg pri .Šmarju?), Friderik Ptujski pa 200 kosov iz grada Fram. Kopasta
oba grada prišla v druge roke, bi ne bil novi lastnik grof Ivan Schaunberg
dolžan dajati tega sira, vendar pa je 1. 1443 izjavil, da ga bo tudi on dajal*.
Iz Slovenjega gradca pa so dobivali menihi na leto najprej po dva mernika
rži in po 10 veder s ladja,  obojni dar pa je 1. 1267 podvojil Ulrik, voj¬
voda na Koroškem in gospod na Kranjskem 6 .

V denarju  je Otokar II. nakazal kartuzijanom 8 mark iz raznih
uradov (po eno iz Gradca, Radgone, Maribora, Rogoze in Laškega, po P°'
marke iz Lescenech-a, Judenburga, Ljubnega ob Muri in iz Žalca). Mesto Fb
jim je Otokar II. Češki daroval dvojno vas Prepola med Mariborom m
Ptujem 6 . Leta 1311 je Friderik iz Aussee-a določil 50 funtov dohodkov i z

1  Schwandner štev. 89. Videti je, da je ena „mensura“ ali „Redemper“ po 4 5
v Laškem običajne vedre.

Rokopis štev. 288 str. 74 v dež. arh. v Gradcu.

3  Muchar, VI, 175.

4  Rokopis štev. 288.

5  Schumi, UB, II, 287 in BKstGQ XXI, 125. Primeri izmišljeno listino iz 1- 1190 v
Zahn, UB, I, 706.

0  Posedali so jo neki do cesarja Ferdinanda I. (Rokopis štev. 288). Vendai^ P a  )
ne imenuje nobeden zapisnik niti iz 1. 1542 niti 1564, zato je verjetno, da so jo že P
prodali ali zamenjali.

I

275

saline Aussee za žičke kartuzijane. Tupatam so dobili menihi tudi manjše
denarne darove, ki niso imeli značaj ustanov, ampak so se enkrat za vselej
izplačali. Leopold Saneški je 1. 1262 volil kartuziji 10 mark, Elizabeta, sestra
cesarja Friderika Lepega je 1. 1329 volila 8 funtov, tako da so žički kartu¬
zijam prejeli največ med drugimi tudi obdarovanimi štajerskimi redovi, leta
1320 pa je bistriški meščan Andrej dal kartuzijanom eno marko srebra in
20 fenigov, da se obhaja primicija v Gornjem samostanu 1 .

Poleg dohodkov tudi lahko omenimo oproščenja  od raznih davkov.
Vojvoda Otokar II. je žičke podložnike osvobodil davkov  (1185), od gor-
nine  je odvezal kartuzijanske vinograde v Dupljeku in Račju Friderik
Ptujski leta 1272, Friderik Celjski pa 1. 1444 vinograde v slovenjebistriški
okolici, kar je cesar Friderik III. 1. 1447 potrdil. Od mitnine  pri preva¬
žanju soli in železa iz Gornjega Štajerja je odvezal menihe vojvoda Leopold
1. 1227, koroški vojvoda Ulrik pa je 1. 1267 osvobodil mitnine vse blago,
ki ga kupijo v Kamniku in Slovenjem Gradcu, enak oprost sta jim dala za
Ptuj Friderik in Hartnid Ptujska, slednjič sta jih osvobodila mitnine in col-
nine grof Dujem in sin njegov Friderik za vse blago, ki ga kupijo na njunih
posestvih v Krku, Vinodolu, Modrušu in Senju.

Papež Lucij III. je izjavil 1. 1185, da ne sme nihče od žičkih menihov
zahtevati cerkvene desetine,  tudi jim ni bilo treba dajati običajnih
prineskov za papeževe poslance  (1255). Vrhutega so dobili posebne
cerkvene predpravice. Ako ne morejo za časa mašniškega posvečevanja priti
v  Oglej, smejo svoje klerike dati posvetiti od drugih škofov (1185), ravno-
tako smejo njih cerkve in oltarje posvečevati tuji škofje, ako tega domači
ne stori. Niso dolžni se udeleževati škofijskih sinod, nobeden župnik ali Škot
ne more izreči izobčenja nad njimi, njih delavci in dobrotniki (1228 in zopet
1235). Nobeden škof ne sme kartuzije vizitirati ali kaj grajati, tudi niso
dolžni svojega (oglejskega) škofa sprejemati in pogoščevati 2 .

S posvetnimi dobrotami, ki so jih kartuzijam v obilni meri prejeli, pa
so bile združene duhovne dolžnosti.  Morali so za svoje dobrotnike moliti
in opravljati za nje obletnice 3 . Posebne ustanove so za sebe napravili vice-
d °m oglejski z ženo Fromudo (1252), Oton pl. Lichtenstein (1302), Dujem,
firof na Krku (1309), Friderik iz Aussee-a (1311), Leopold IV. Konjiški (1319),
Henrik in Wigand Messenberg (1335), Leopold V. Konjiški (1337), Ortolf,
Henrik in Leopold VI. Konjiški (1365), Leopold VI. Konjiški in njegova zena
Neža (1390), Ožbalt Puchplatner, kaplan pri Zidanem mostu (1432), Herdeg
Ptujski z ženo Klaro (1443), Jošt Glockengiesser, meščan v Slov. Bistrici
(1-444), Friderik Celjski (1444) in Urban Vavpotič, meščan mariborski (1448).

Poglejmo še, koliko je kartuzijanom neslo njih gospodar-
stv °  ! L. 1313 se ceni letni dohodek približno na 60 ' / 2  marke 4 , 1. 1426 na

1  Muchar II, 164 govori od dohodkih iz mitnine, a je krivo razumel dotični regest.

2  Te in še druge predpravice glej pri Zahnu, UB. I—III.

3  Zapisnik obletnic se nahaja pri Puschu in pa v rokopisu štev. •

4  Kartuzija plača 1. 1313 6'/ s  marke papeževega davka (Muchar, > )» ’

' J  i e  vzamemo kot desetino, 607 a  m. dohodkov.

276

50 mark šilingov 1 , okoli 1. 1500 je neslo 2231 gold. 2 , 1. 1543 se računi na
letnih 460 funtov, 2 šil. in 4 fen. 3 , 1. 1575 na 1100 gold., 1. 1716 obenem s
Konjiškim gradom in župnijo na 22.214 gold. in 54 kr. 4 5  Koncem srednjega
veka je veljal Jurklošter kot za polovico ubožnejši, Gornjegrajski samostan
pa kot dvakrat premožnejši.

Prior Blaž je 1. 1542 po nalogu deželnega odbora v Pragi cenil samo¬
stanske hiše (Stuck), davščine (Gult), zemljišča in živino. Važnejše predmete
podamo v naslednjem pregledu 6 .

L. 1543 pa isti prior Blaž računi cerkvene davščine s 209 funt., 4 šil.
in 16 fen., od katerih znaša davek 139 funt., 5 šil. in 20 fen. Posamez na¬
števa, da prejema v denarjih iz celjskega vicedomata (mesto ustanovljenega
olja in železa) ter od vrtov v Mariboru 27 funt. 15 1 / t  fen., potem od pod¬
ložnikov pšenice 1197 škafov 7 , po 10 kraje, škaf, rži 125 škafov po 8 kraje.,
1398 škafov ovsa po 5 kr., 146 škafov prosa po 18 fen., 112 povesem pre¬
diva po 2 fen., 142 kuret po 2 fen., 19.966 jajc po 10 za eden fen., 164
sirov po 1 fen.; nadalje dobiva desetine 124 graških mer pšenice, 124 mer
rži, 18 mer ovsa.

Podložniki se obdačijo z 279 funt. 47 kraje. 1 fen. in sicer v uradu
Dramlje 8  s pribl. 10 funt., v uradih Skedenj s 41 funt. 6 kr. 1 fen., Žička

1  Orožen, II— 1, 318. — 2  Zgoraj str. 244 op. 3.

3  Dohodninska napoved priorja Blaža.

4  Glej spodaj račun priorja Gašparja.

5  V dež. arh. v Gradcu. (Prepis dr. Pajeka).

e  En funt ali en goldinar se računi po 60 krajcarjev in 240 fenigov; stari funt pa
je imel 25 krat večjo veljavo, zato je 307 starih funt. = 7694 novih.

7  Dva škafa data skupaj eno graško mero (Viertl).

8  Fabian Supan ima n. pr. domec v vrednosti 7 funt., 1 konja (4 funt. 30 kraje);
5 krav (7 funt. 39 kr.), 3 teleta (1 funt. 15 kr.), 6 svinj (1 funt. 30 kraje.), vsega skupaj
torej okoli 22 funt. in plača dače 22 kr. 1 fen.

277

vas 39 funt. 45 kr., Oplotnica 51 funt. 35 kr., Mariborski dvorec 16 funt.
59 kr. 1 fen. in Anižka dolina 8 funt. 33 kr.; ako še prištejemo gomino v
znesku 111 funt. 15 kr. 1 fen., znaša ves davčni prinos podložnikov 391 funt.
2 kraje, in 2 fen.

L. 1716 je položil prior Gašpar Leskovar račune iz 1.1715 o dohodkih
in stroških kartuzije ter gospostev Gornje Konjice (grad), Trebnik, Oplotniški
dvorec, Hebenstreit, potem vtelesene župnije Konjice in ben
in Boštjana 1 .

Ustanove.

Pridelek vina, potem vinska desetina in gomina je dala 4250

veder po 1 gold. 30 kr.

Pridelek pšenice, potem desetina, dača (Zins), meljnina (Miill-
waizen) je znašala 1939 škafov. 300 škafov se je dalo
v deželno proviantno hišo po 2 gold. 15 kr., ostali pa
se računijo po 1 gold. 30 kr., skupaj znaša .
Pridelek, desetina in dača rži znaša 946 škafov. Dežela je
plačala 400 škafov po 1 gold. 45 kr. drugi se cenijo
običajno po 1 gold. 15 kr.

Ječmena 215 škafov ....

Ajdne 138 škafov ....

Pšena 143 škafov ....

Pridelani, činžani, desetinski in vogtijski oves je znašal 2689
škafov po 26 kr. . . .

Mlinsko žito 178 škafov
Kostrebe (Pannen) in prosa (Grithverch) 89 škafov po 1 gold.

30 kr.

Drobne pravice.

Lavdemije (obsmrtnine).

Od živine (gonitev ?).

Sira ovčarskega in švicarskega

Steklarna.

D ribnikov rib in rakov po odbitih stroških
Konjiški kapelani so od štole plačali .

K^ugi posebni dohodki (denar za večno luč, ustanovljena
sol i. dr.)...L

Vsi dohodki znašajo 22214 57

Stroški.

Na deželnih davkih se je plačalo od 966 funtov 7 šil. in 6 fen.
po 4 gold. davka in po 5 činža s kontnbucijo*
nino, v vicedomat celjski pa podložnina ' zn
Ker se davek ni mogel koj plačati, so se a e 0
^a hrano in vzdržavanje 14 redovnikov, za v
150 gold.

9622

98

2100

48

1  Izvirnik v zapuščini dr. J. Pajeka.

278

Namestnemu župniku v Konjicah, samostanskemu dvorskemu
sodniku, lekarnarju, strežniku (Cammerdiener) in or¬
ganistu v Konjicah plače skupaj. 331 —

Tem (5) osebam kakor tudi gg. kaplanom v Konjicah, skupaj

za deset oseb, za vsako po 60 gold. 600 —

Dvema odvetnikoma v Gradcu, zdravniku v Celju, samo¬
stanskemu zastopniku (Stiiffts Agent) v Ljubljani in
dvorskemu mojstru (Stiiffts Hoffmaister) v Gradcu na
plači, hrani in vzdržavanju ... ....  330 —

Za vzdržavanje skoro vsak dan mimo kartuzije potujočih in

za tujce (Fauristier). 200 —

Tujci graščine in župnije Konjice. 80 —

Plača za posle (familia) v kartuziji, konjiški graščini, na
pristavi (v Skednju), v dvorcu Suhadol, Žička vas, Ku-
men in Oplotnica, v Kapunovem in Bernardovem dvorcu

in pri župniji Konjice znaša. 658 —

Hrana in vzdržavanje 49 podčastniških oseb z vinom vred

za vsakega po 40 gold. . . 1960 -—

Za 32 paznikov (Ambtsleuth) in selov (Patten), ki prejmejo

hrano, po 20 gold. 640 —

Za kruh pri roboti se je porabilo 900 škafov ovsa po 36 kr. 1  540 —

Voznikom vinske in žitne desetine se je od nekdaj dajalo

kruha in vina. 150 —

Paznikom in selom se je dalo plače. 66 —

Cesarskemu krvnemu sodniku in njegovim uradnikom (Ambts¬
leuth e) se je to leto radi 4 tožb v Konjicah plačalo

pristojbine in drugih stroškov. 150 —

Za delo v vinogradih, kole in gnoj (Assach?) . . . . 215 42'

Za gradivo pri stavbah v samostanu in podložnih gospostvih,

stavbene stroške in rokodelce se je porabilo to leto . 650 —

4% obresti od 159.000 gold. dolga. 6360 —

Posejalo se je 138 škafov pšenice, kostrebe in prosa po 1

gold. 30 kr. 199 30

Rži, ječmena in ajde se je posejalo 195 škafov po 1 gold. 15 kr. 224 15

Prosa se je posejalo 2*/, škafa po 1 gold. 2 30

Ovsa 165 škafov po 36 kr. 99 —

Za vprežne in jezdne konje se je porabilo 200 škafov ovsa 120 —

Za vse vino se je porabilo napolnila 140 veder po 1 gold. 30 kr. 210

Kapucinom v Celju se da na leto 80 veder vina . . . 120 "

Kapucinom v Bradt (?) se je dalo 26 mer (Gorz) pšenice . 39

Frančiškanom v Raporth (?) se je dalo to leto 40 veder vina 60 •—

Potni in drugi zasebni stroški so znašali to leto . 150 ~~L

Vsi izdatki znašajo 27475 45

Stroški torej presegajo dohodke za 5260 gold. 48 kr.

1  Da se spolni pregovor ,Was der Pflug gewiinnt, verzahrt das Gesiindt“.

279

Veliko je trpela kartuzija koncem srednjega veka na izrednih dav¬
ki  h. Radi kmetskih uporov 1. 1515 in 1525 so plačali obrambnega davka 1.1516
50 gold. in 1. 1525 ter 1526 383 gold. 6 šil. 59 kr. 1 , zoper Turke pa leta
1537 200 funt., 1539 200 gold. in 1541 600 gold. L. 1550 so vladi posodili
1000 gold in cesar Ferdinand je 1. 1556 dal kartuziji obvezno pismo za iz¬
posojenih 2440 gold. 2  V kakšnem razmerju  so bili redni davki  proti
dohodkom, se razvidi iz tega, da se 1. 1543 od 209 funt., prejetih iz cerkve¬
nih davščin, računi 139 funt. davka, 1. 1716 pri dohodkih 22.214 gold. davka
9622 gold., torej skoro polovico (46%) vseh dohodkov, 1. 1782 pa pri čistem
premoženju 271.666 gold. po 15.000 gold. davka (18%!). Država je imela v
kartuziji najboljši finančni vir 3 .

Glede razmerja med menihi in podložniki  je opomniti, da so
se žički podaniki ravnotako upirali ko pri drugih gospodih. Iskali so le svojo
korist ne glede na to, da se jim je pod kartuzijani večinoma dobro godilo.
Leta 1305 je moral patriarh Gotfried predpisati cerkvene kazni zoper one
žičke kmete, ki bi prestopili pod zaščito drugih gospodov 4 , in leta 1307 je
vizitator Gotfried Mauerbaški zabičal podložnikom v Žički vasi njih stare
dolžnosti (zgoraj str. 265), z druge strani pa vemo, da so v XVI. stol. do¬
bivali kruha, vina in mesa, ki so bili v samostanu na roboti ali pa so pri¬
nesli svoje davščine (str. 242), v XVIII. stoletju pa vsaj kruha in vozniki
kruha ter vina, tako da je prior radi velikih stroških raditega zdihoval (str.
278 op. 1). Podložniki Brezule so vedeli ceniti meniško gospostvo in so se
pri nadvojvodu pritožili, ko bi naj prišli pod posvetnega gospoda (str. 270).

Dodatek o sodstvu.

Trojna vrsta sodnij pride v srednjem veku v poštev. Nižje, patrimoni-
alno ali kurialno sodstvo (iudicium commune, curiae) izvršuje vsak večji po¬
sestnik nad svojimi podložni in razsoja njih prepire; hudodelstva podložni¬
kov spadajo v področje deželskih sodnij (iudicium provinciale), ki kaznujejo
tu di s smrtjo; o osebah plemenitnikov in njih medsebojnih prepirih pa raz-

1  BKstGQ 1886, 129. — L. 1525 se je zahtevala od cerkvenih ustanov četrtina
n jih vrednosti  (Die Quart) kot izredni davek. Obljubilo seje, da se bo vrnil, a .'e
ni zgodilo. Cerkve so vsled tega morale prodajati svoja posestva, posvetni gospodje pa
so  se z njimi bogatili. Majer, Gesch. d. Steiermark 1898 p. 196. Mogoče, da je\ zgornji
svoti 383 gold. zapopadena tudi ta četrtina.

s  Deloma po Stepischneggu, str. 66—70, deloma pa v BKstGQ XXI, 125.

* Ko so odpravili kartuzijo, so cenili samostan z neposrednimi podložni n 4  •
§°ld., Žičko vas s posestvi 27.149 gold., Oplotniško gospostvo 28.436 gold., Konjiško
graščino 60.174 gold., urad sv. Marjete pri Celju 900 gold., tri kmetije v Dimbiechl
(Trnovec?) 1450 gold. ter svobodno hišo v Gradcu 1565 gold. Glavnice je nas a 'onu-
si J' a  najprej za 77.975 gold. 36 kr. obveznic in menic, 3.544 gold. 50 kr. drugih a lvm
dol 8ov, v denarju  pa  25.403 gold. 3 lcr. 3 fen, od katerih se je po odbitih strosk
24.821 gold. 31 kr. 3 fen. izročilo kameralnemu .plačilnemu uradu.  M-
be mina se Je  cenila na 1420 gold. 30 kr, zaostanki na denarni dač. P° d “°T “
U -333 gold. 3  kr. 2 fen, na pridelkih na 991 gold. 20 kr, vino na 10.046 gold, živ
na 2.407 gold. (Rokopis štev. 193  graškega nam. arh.)

4  Schumi, Archir, II, 270.

280

soja deželno sodišče (iudicium generale, Landestaiding) 1 . Žički kartuzijani so
imeli najbrž že od početka nižje sodstvo nad svojimi podložniki; krvne za¬
deve pa je razsojal tisti graščak, v čigar deželski sodniji se je slučaj pri¬
petil. Večinoma je prišel v poštev zbelovski deželski sodnik, ker je v nje¬
govem okrožju ležalo največ žičkih posestev, a včasi sta morala tudi vojniški
in konjiški sodnik počasi vmes 2 . O kartuzijinem nižjem sodstvu je prvikrat
v listinah govor leta 1305; potrdila sta ga vojvoda Rudolf in pa štajerski
deželni sodnik Oton Lichtenstein. Oton je pisal priorju in vsemu konventu,
da bode tudi v bodoče ščitil njih predpravice. On kot deželni sodnik ali pa
njegov namestnik se ne bode vmešaval v zadeve menihov ali njih podložnikov,
njihovih posestev, stvari in činov, ako pa se sami pri njem pritožijo, bo
skrbel za naglo in polno (pravično?) sodbo, jih bo branil in ščitil 3 . Ko so
kartuzijani kupili Konjiški grad, so to nižje sodstvo izvrševali tudi na nje¬
govih posestvih in so zato imeli posebnega sodnika v Trebniku, krvno
sodstvo pa je prevzel poseben cesarski sodnik v Konjicah.

Za izvrševanje nižjega sodstva so imeli menihi svojega dvorskega
sodnika (iudex curiae, Hofrichter). Kot take se imenujejo: Mathes Vephan
1564, Mihael Krazenpacher 1589, ki je prejemal na leto po 70 gold. plače
in je imel od samostana še konja na razpolago s prostim podkavanjem, Janez
Krstnik Conti 1593, Adanayr 1663, Lokaučič 1682 in Karol Anbtsch (?) 1724;
v Konjiški graščini pa Schuscha 1732.

Ako pa je kdo na samostanskem posestvu izvršil kako hudodelstvo, so
ga izročili pristojnemu deželskemu sodniku. Način, kako pri tem ravnati, je
popisal Andrej Metz, zbelovski sodnik, 1. 1439. On je skraja kot deželski
sodnik kratil samostanu njegove predpravice, tako da se je prior Krištof
pritožil 1. 1438 pri vojvodu Frideriku in je pokazal razne listine o zapisanih
samostanskih pravicah in potrjenih svoboščinah. Ko mu je vsled tega Friderik
zapovedal, naj kartuzijane ščiti, je 1. 1439 naslednje izjavil: 1. Nobeden voj¬
vodov sodnik nima kaj soditi ali kaznovati na posestvih kartuzijanov, pristoja
mu edino izvršitev smrtne kazni. V tem slučaju mora od menihov nastavljeni
sodnik s 5 pričami obtožencu dokazati njegovo krivdo, potem ga pa s pasom
povezanega in z 2 pričama izročiti zbelovskemu sodniku. 2. Ako so koga
na žičkih posestvih ubili, naj pobere truplo zbelovski sodnik in prejme zato
1 funt in 1 fenig dunajskega ali graškega kova; ako pa zbelovski sodnik
tega ne stori, naj storijo to žički, a predpisana svota se mora vseeno plačati
zbelovskemu gradu. 3. Ako je ubijalec žički podložnik, ga morajo —- kakor
je zgoraj opisano — izročiti zbelovskemu graščaku, ako pa zbeži, ga graščak
naj ne kaznuje na premoženju, temveč samo na telesu (?); ako pa ubijalec
ni žički podanik, se naj izroči s telesom in premoženjem graščaku.

1  O srednjeveškem sodstvu in cerkvenih svoboščinah glej v delu Krones, Vcr-
fassung und Vervvaltung der Mark und des Herzogstums Steier von ihren Anfangen bis
zur Herrschaft der Habsburger. Graz 1897, p. 383—409.

1  O mejah zbelovske in konjiške krvne sodnije glej naš članek v Časopisu za
zgodovino in narodopisje 1907, str. 204—209. V podrobnostihso se te meje vedno
spreminjale.

3  Rokopis štev. 288.

281

Žički sodnik je torej tudi krvno sodbo izrekel, le izvršiti je ni smel.
Imel je torej večjo oblast ko navadni dvorski sodniki, a ta večja oblast ve¬
ljala je le za samostansko ogradje (Burgfried), ki je obsegalo vso žičko
dolino do vrha hribov in kos sedanje črešnjiške župnije. (To ozemlje je
najbrž isto, ki so ga prejeli menihi ok. 1. 1160, predno so še imeli Žičko
vas in Rove). Zanimiva v tem oziru je listina iz 1. 1641 K  Nekdo je vkradel
pred gastužem v kartuziji grudo (Stock) soli, prijeli so ga pa beriči vojni-
škega deželskega sodnika. Radi tega so se pritožili kartuzijani, da je so dnik
prekršil svoboščine njih ogradja. Sodnik pa se je izgovarjal, da urbar voj¬
aškega gradu ne pozna nobenega meniškega ogradja 1 2 . Slednjič sta se obe
stranki pobotali, kartuzijani so odstopili od tožbe, sodnik pa je pripoznal
stare meje svobodnega ogradja, vkolikor je segalo v vojniško deželsko
sodnijo. Ta deželnosodnijska meja gre od gastuža do zidanega križa na vi¬
šini Retkava (dandanes kmet Redek), potem skozi sredo vasi Gornje Slemene
in po vrhu do kmeta Železnika in na Plat, kjer se je 1.1641 nalašč postavil
križ kot mejnik. Od tam gre meja navzdol proti Rovskemu potoku mimo
Brda v Dol pod Črešnjicami in Verpete.

Omenimo nekaj sodnijskih slučajev, katerih bi se dalo mnogo nabrati
v ohranjenih arhivalijah. Leta 1648 je Jurij Robič, podložnik štatenberške
graščine, ribil v Oplotnici, kjer je bilo ribištvo last menihov. Ti so zato to¬
žili štatenberškega graščaka pri višji sodniji v Gradcu in deželni sodnik baron
Ivniški je obsodil lastnika na povrnitev škode v znesku 164 gold. 1 šiling
24 fen. ter plačila sodnijskih stroškov v znesku 3 funt. 2 šil. 8 fen. 3  —
L. 1663 je žički dvorski sodnik Janez Pavel Adanayr s 4 jezdeci in 14 pešci
napadel posestvo Lindeck in je odpeljal iz hleva 9 krav, 4 vole, enega konja
in še 7 glav druge živine ter jih je gnal v Frankolovo, odtam pa v kartuzijo.
Lastnica graščine Lindeck, Felicita Strasperger, je zahtevala od priorja Hu-
gona Scomos povrnitev vrednosti te živine (196 goldj in vse škode, ako pa
je sodnik delal na svojo roko, želi, da se izroči na Lindeck, da se tam sodi.
Sicer bode lastnica v Gradcu tožila 4 . — L. 1685, dne 26. maja, je konjar
nekega barona napadel z golo sabljo Urbana Prigor, žičkega podložnika, in
sicer v samostanskem ogradju v vasi Pryrenthal (?) in ga je hudo ranil. Ker
se  kršenje ogradja kaznuje s sto cekini,  zahteva prior, naj se
dotični baron s kartuzijo pogodi ali pa naj hudodelca pošlje v samostan, da
kaznujejo 5 .

1  Stepischnegg, 1. c. 88.

2  Vojniški urbar iz 1. 1524 res ne pozna samostanskega ogradja na zapadu. Meja
T °jniške krvne sodnije gre po vrhu Konjiške gore blizu do Kumna, potem naravnost
* lm ° kartuzije na pot proti Dramljam. Orožen, VIII, 282. Prim. tudi naš članek v Cas.
za z god. narodop., 1907 str. 204—208.

s  Izvirnik dr. Pajeka.

4 ~~ 5  Akti Zgod. društva v Mariboru.

XVIII. ŽIČKA KARTUZIJA.

Č. SLOVSTVENA ZGODOVINA.

a.  Žički pisatelji.

Po pravilih je bilo kartuzijanom zapovedano pisanje knjig, večinoma pa
je obstalo v prepisovanju. Malokateri je bil dovolj naobražen, da bi bil mogel
kaj samostojnega vstvariti, drugi pa zopet ni čutil zato pravega povoda.
Kartuzija je ležala daleč proč od slovstveno delavnih dežel, zato tudi ni
vzgojila odličnih pisateljev. Tudi tisti, ki so v njej delovali slovstveno, so
bivali tu le nekaj časa in ne moremo vsikdar reči, da so ravno tu vstvarili
katero izmed svojih del.

1. Prior Gotfried  Mauerbaški (1302—1314. Glej zgoraj str. 220 - 222.)
Graška vseučiliščna knjižnica ima od njega knjigo Laus Mariae  (fol. n.
615) 1 , ki je morda iz Žičke kartuzije tja prišla, monakovska državna knjižnica
pa „Gofredi prioris in Morbach, Oratio carthusiana de corpore Christi“.

2. Brat Filip,  menih, najbrž tudi duhovnik, po rodu menda iz Srednjega
frankovskega, privajen pa bavarskemu narečju 2 * . Po latinski pesnitvi „Vita
beatae Mariae Virginis et Salvatoris rhytmica <£ , ki jo je ok. 1. 12S8—1310
zložil v 8031 dolgih verzih Hugo von Trimberg, lajik in učitelj na duhovni
šoli pri sv. Gandolfu pri Wiirzburgu, je bolj svobodno priredil nemški prevod
v 10.133 kratkih verzih”. Živel je torej v prvi polovici XIV. stol. Posvetil
je svoj prevod neki nemški viteški hiši, najbrž pri Veliki nedelji, kjer je
stanoval komtur in več bratov; nekateri izmed njih so bili iz Južnega Štajerja,
da celo iz soseščine Žičke kartuzije 4 . Filipov spev se je zelo razširil in se
je ohranil v mnogih rokopisih. Slovencem je poklonil ta spev M. Zemljič 5 -
Tako pobožni kartuzijan šele čez 600 let vnema za Marijo rod, med katerim
je nekdaj živel, ki ga pa tedaj ni razumel in se ni zanj zanimal.

1 Morda  Je pa od Konrada Heimburškega.

^ Iz Frankovskega je bil tudi žički pisatelj Matija Maselhart.

Jaclclein A., Hugo von Trimberg, Verfasser einer „Vita Mariae rhytmica“.
Bamberg 1901 . Raziskavama o Filipu so zbrana v knjigi Napotnik,  Einweihungs-Feitf
Uc. str. 76—106 (glej zgoraj str. 178), posebno pa v drugi izdaji istega dela 1. 1909-

, Pred leta 1256 sta vstopila v nemški red brata Ortolf in Bertold Freudenberšd
(glej zgoraj str. 92). L. 1257 je bil brat AVemhcr iz Velike Nedelje in najbrž tamošnji
omtui v kartuziji (Zahn, UB. III, 330), 1. 1273 se imenujeta Gunter iz Črešnjevca in Frizo
jz Ormoža (Muchar, VI, 354), 1. 1287 pa Otokar iz Ponikve kot komtur (Muchar, VI, F.-

... , kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. Po staronemškem izvirniku P u '
redil Mat. Zemljič.  Maribor, 1904 .




283

3. Generalni prior Štefan Maccone  (1395—1410, glej zgoraj stran
228—234).

Štefan je napisal: 1. Več izmed 373 pisem sv. Katarine Sienske, 2. po¬
lovico njenih razodetij (Libro della divina dotrina), ki jih je narekovala od
julija do oktobra 1. 1378, in je na starost oskrbel tudi latinski prevod, 3. list
o sv. Katarini, ki ga je napisal 1. 1411 kot prior pavijski 1 .

4. Prior Konrad Heimburški,  doma najbrž v Hamburgu ob Donavi
(blizu Pressburga), je bil Žički profes, potem vikar Mauerbachu, prior v
Žički kartuziji 2  (1342—1345), vikar v Pragi in prior v Gamingu (1350—1354
ter 1358—1360), kjer je tudi umrl (1360). „Unter den Karthauserdichtern
sticht vor allem eine Figur ins Auge, die des Gaminger Priors Konrad von
Hainburg; denn er war nicht nur einer der formvollendetsten und
gelesensten  Reimdichter des spateren Mittelalters, sondern er hat auch
Nachahmer gefunden und ist von ersichtlichem Einflusse auf manche dich-
tende Zeitgenossen gewesen“ 3 .

V Pragi je sestavil kot vikar iz spisov sv. očetov na željo cesarja Ka¬
rola IV. in nadškofa Konrada za beneficiate po devet beril o Mariji za vsak
danvletu. Knjiga se imenuje Mariale, Lectionarium B. M. V., Lecti-
ones de Maria.

Leta 1356 je v Gamingu na prošnjo izvoljenega škofa tridentinskega
Meinharda de Neuhaus (na Češkem) skrajšal to delo, da je ostalo le za
Marijine praznike po devet beril, za druge pa po tri berila. Naslov knjigi je
Matutinale, Laudes B. M. V., Mariale in Laus Mariae.

Najbolj odličen pa je kot pesnik. Latinščina mu izborno teče, rime so
neprisiljene, vsebina priprosta. Najrajši opeva Marijo in svetnike. Dreves je
objavil 70 njegovih pesnij, med njimi 11 Marijinih. Naslov njegovim pesnim
je: Orationes rhvtmicae,  carmina, hymni, preces ad sanctos versibus
concinnatae.

V katalogih graške vseučiliščne, dunajske dvorne in monakovske
državne knjižnice se mu še pripisujejo: Psalterium B. M. V, Te D e um
Mariae, Tractatus de dignitate Mariae, Oratio ad sacramen-
tum corporis Christi in Tractatus super Alleluia paschale 4 .

Verjetno je, da je že v Žički kartuziji pesnikoval, ker najbrž se ni
šele na stare dni lotil te umetnosti. V nekem kodeksu se čita, da je pesen
0  prstanu Marijinem izdal žički prior  Konrad. Menda jo je tudi kot žički

AASSBoll. Aug. vol. II. 182 m Aprd.'  dv0 mil, ali je bil Konrad

5  Wydemann (o njegovem pismu gl. pa  aSU n  tem ni dvoma , ker

kdaj v naši kartuziji in ni-li bil samo izvoljen P rl01 / la še v  XVIII. stol.

se  imenuje tudi v rokopisih žički prior in je naša 2  ‘ . 13 s 6 ) in več nje-

aanj naslovljeno pismo. Da je imela tudi njegov »Matutinale (sp

govih himnov, ne pride v poštev. Nachahmer, Alberts von Prag und

3  Dreves, Konrads von Haimburg und s , 1888  (Analecta hymmca

Unchs von Wessobrunn, Reimgebete und Leselieder, Leipz.g,

medii aevi, vol. III). . tnt  s tev . 2 , pesen »Salutatio

4  Pesen »Sertum Mariae“ je objavljena pri ret ^ Salutat io super Ave

*• Mariae compilata et intitulata speculum Manae vseuč . knj., kod. št. 1047.

Mariae« (Dreves str. 35). Zadnja pesen se nahaja tudi v g

284

prior zložil, ker po njegovem odhodu iz naše kartuzije bi ga ne bil nihče
po njej imenoval. Zato ponatisnemo tukaj dotično pesen, obenem kot vzgled
njegove muze. Opomnimo, da začetne črke posameznih kitic dajo obenem
naslov:

Annulus Beate

1. Ave virgo nobilis,

Desponsari habilis
Summo regi, annulum,
Arrhabonis 2  titulum,

Suscipe Maria.

Virginis Marie 1 .

4. Bene rubens sardius
Indicat apertius,

Mortis Christi gladium
Sauciasse nimium
Spiritum Mariae.

Novum florem virgula
Paranympho 3  credula,
Concipis. quam j a s p i d i s
Color monstrat viridis,
Plenam fide pia.

Exprimit chrysolithus,
Prae fulgore inclytus
Flammeis scintillulis,
Claram te miraculis
Ac dono sophiae.

2. Virtus spei stabilis
Nunquam in te labilis
Fuit neque veritas,

Signat ut serenitas
Coelica sapphiri.

Lucens chalcedonius,
Sed sub divo pulchrius,
Pandit te eximio
Caritatis radio
Fervide igniri.

5. A beryllo  pallido
Seu nitenti fulgido
Humilis in animo
Et benigna proximo
Rite comprobaris.

Tandem pretiosior,
Cunctis gemmis gratior,
Asserit top asi us,
Cunctis quod limpidius
Deum contemplaris.

3. Ut smaragdi  claritas
Monstrat et viriditas,
Mente cunctis purior
Es et elegantior
Actu virtuali.

Sardonyx  inturbidus
Ruber, niger, candidus,
Te designat limpide
Conversatam placide
Gestu virginali.

6. Ecce nune qui rubeas
Guttas jacit aureas,
Chrysoprasus  nimii
Aestu desiderii
Refert te fervere.

Vt jaci nthus  celeri
Se conformat aetheri,
Sic fers opem anxiis,
Tuis quos auxiliis
Cemis indigere.

1  Kodeks Augiensis (v Karlsruhe) ima opombo: Incipit ipsius annulus ex 20 g e ®
mi s pretiosissimis et auro  virtutum eius mundissimo fabricatus. Kodeks III iz opaW e
Tegemsee (v Monakovem) pa ima opazko: Editus a Conrado de Haimburga pr 101 ^
Carthusiae Seicensis.  Pesen se nahaja tudi v graškem kodeksu 158 fol. 126 b.,
je morda iz Žičke kartuzije.

Arrhabo, onis m. je isto ko ara, nadavek.
s  Paranymphus, drug pri svatbi, Brautfuhrer.

7. In super te omnibus,

Deo et hominibus
Praedilectam roseus
Color et purpureus
Probat amethysti.

Recte evangelica
Margarita  coelica
Es mercantum omnium;
Felix qui commercium
Consequitur Christi.

8. Grandis niger dicitur,
Veniš albis cingitur,

Qui te vere humilem,

Hinc et acceptabilem
Reserat achates.

Illico o ny c hi us
Mixtus fert, quod Dominus
Piis te virtutibus
Adomavit omnibus
Quam optarunt vates.

10. Sic te temperantia
Ac timoris gratia
Ornant, ut egregius
Aperit Ligurius
Similis electro.

Magnes  ferrum propius
Attrahit celerius,

Virgo poenitentium
Chordas tangit mentium
Pietatis plectro.

11. Approbat carbunculus,
Lucens noctis oculus,
Longe, late, largiter,

Laudis tuae jugiter
Famam dilatari.

Regnans in coelestibus
Ornata virtutibus,

Munda nos a vitiis
Et de tuis nuptiis
Facias laetari.

9. Nune te prodit largiter
A d a m a s, qui firmiter
Cunctis obstat ictibus,
In adversis omnibus
Fortem patientem.

12. Insuper in copia
Ephilat 1 , Arabia,
Ophir, Saba pariter T
Tharsis dat similiter
Aurum  affluenter.

Indicat perlucida
Te crystallus  frigida
Mente, čarne virginem
Nostraeque originem
Spei existentem.

Ex quo praesens parvulus
Fit gemmatus annulus,
Quem oblatum hodie
Per me, sponsa gloriae,
Suscipe clementer.

5. Brat Matija  M a sel  ha  rt  de Alczeya 2  iz druge polovice XV. stoL
k ot odličen in učen redovnik. Ohranili sta se od njega dve lastno-

, kphllat  je pokrajina v Indiji.

V srednjem St ° v  korenski Pfalci 22  km severozapadno od Vormacije (Worms).

Histor.-gen VL ; kU se  hnenuje Alzeya (1247), Altzeia (1257), Alzeye (1300). Oesteriey r
Pisau' W5rter ' oucl1  deutschen Mittelalters, 1883 p. 19.

LiIi Uni auc , 6 J . Se  P°dpisal koncem Gersonovega traktata (list 37) in koncem zbirke
Thc°logi ae  1 3tUm 170 ) :  »Explicit tractatus optimus et utilissimus de consolatione
™ a ttiiam M- C 'j , , e ' 1 ’ 1 '* ^oetoris magistri Johannis Gerson Cancellarii pisinensis per fratrem
s°ru m Scr . as t c art  deAlczeya Anno 1488 .“ „ter Summa hec autoritatum excerpta ex diver-
^a če] 0  kod l  6St  ^ 6r  ^ ratrem  Mathiam Maselhart de alczeya Anno 1470. Deo gratias“.

e sa Da  ' e  nnznoiSa mh in-;™ »nniaaia Maselhart de Alsazcia“, kar je po¬

tem

Prešlo

pa je poznejša roka krivo zapisala
v razne knjige.

286

ročno pisani knjigi. Sermones de temp  or  e, 4°, Gradec, vseuč. knjižnica,
1086. Maselhart začne s pridigo prve adventne nedelje, nadalje ima razlago
Kristusovega trpljenja po štirih evangelistih in konča s kratkim poukom,
kako se naj pridige sestavljajo (Tractatusdearte predicandi).  Dvorna
knjižnica na Dunaju pa ime zbornik  iz raznih odličnih pisateljev (4°, 270
str., štev. 4744). Na čelu se čita v mlajši pisavi: Hoc opus excerpsit et pro-
pria manu descripsit V. P. Mathias Maselhart de Alsazcia (!), Professus in
Carthusia Seyz, annis 1470, 72 et 1488 intus adscriptis. Require ipsius Con-
ciones 1  et ex ungue agnosce Leonem, quantus fuerit et quam doctus. Vivat
Deo et B. V. M.

Vsebina pričujočega zbornika je naslednja:

List 1—36 : Francoza Jan. Gerzona (f 1429): Liber de consolatione Theologiae,
prepisan 1. 1488.

38—170: „Lilium auctoritatum“, zbirka moralnih izrekov sv. očetov, spisana
1. 1470.

172—203: Izpiski iz razlage knjige Jobove od sv. Gregorija Vel., pisani
leta 1472.

209—232 : 1 govor sv. Bazilija, 4 sv. Ambrozija in dve pismi njegovi, potem
odlomki iz njegovih knjig de mysteriis in de sacramentis, 1 homilija
sv. Avguština, 1 govor sv. Tomaža Akvinskega. So videti liturgični
teksti, ker so razdeljeni v berila (lectiones).

233—243: Magistri Thomae de Tuderto O. Er. s. Aug. de Arte sermocinandi.
245— 255 : Izreki Aristotelovi „ex libris Ethicorum“ v abecednem redu.
255—270: Izpiski iz knjige „Nova Ethica“.

6. Matej Gurgar,  prior v 1. 1531—1540. Zapustil je burno posvetno
življenje in se je kot izgubljen sin povrnil k Očetu v pristanišče kartuzije,
ni pa se samo preoblekel v redovno haljo, ampak spreobrnil se je tudi po
znotranje. Kot vir vsega zla je spoznal lenobo. Da bi se te izogibal,
se je pečal z ročnim delom, z molitvijo, s premišljevanjem, s kon-
templacijo, lotil se pa je tudi po starih redovnih pravilih prepisovanja knjig'
Tako približno govori o samem sebi v uvodu. Videti je, da so menihi tedaj
že opustili prepisovanje. Saj se je bila že davno izumela tiskarska umetnost!
Matevž pa je izpisaval lepša mesta iz cerkvenih učenikov — sv. Avguština,
Ambrozija, Jeronima, Bernarda, Gerzona in Lovrencija Justinijana ter Kri®)'
stoma. Iz njih je sestavil manjšo knjigo „Poljskih cvetlic“ (Flores  c a m P' 1,
v letih 1521 in 1522 pa tudi večjo z istim naslovom. V uvodu zadnje knjig e
se bere pismo, s katerim mu je raditega čestital prior kranjske kartuzij 6 '
Bisni. Matevž je razumel tudi nekaj grščine, ker rabi nekaterikrat gršk e
besede.

Flores campi, codex maior, se nahaja v graški vseučiliščni knjižnih
(Nr. 619) in obsega okoli 500 nepaginiranih listov in folio. V indeksu s0
naznanjeni eksccrpti ene razprave Gerzona, devet Lavrencija Justinij» na '
petnajst sv. Avguština. Naslov je knjigi: „Apophereta sua munera Saturna^ 1
pio fiati e Mattheo. Hores Campi Matthaei Carthusiani professi in Seitz“-

Fo so njegove ravnokar navedene pridige.

287

šestem listu se čita pisateljev podpis: „Humilis frater Mattheus indignus
huius domus professus scilicet sancti joannis Baptistae in seyz. Lectoribus
vel conscipientibus hunc librum s(alutem) p(lurimam) d(icit)‘“.

V novi dobi sta morda pisateljevala o. Vian Gravelli in o. Teodor
Fischer,  ker je Wydeman (glej pri knjigah) njima pripisoval neka pre¬
mišljevanja. A kaj gotovega o tem še ni znano. V Žički kartuziji je bival
nekaj časa tudi o. Matija Mitt  ner  iz Eichstadta, prej jezuit, potem (1612)
kartuzijan in plodovit pisatelj, ki je leta 1632 umrl kot vikar v kartuziji
Mauerbach. Zapustil je nad 80 spisov 2 .

b.  Iz žičke knjižnice.

Zapisnika knjig, ki ga je dala vlada napraviti 1. 1572, ni mogel pisatelj
zaslediti. Vlada je knjige posodila jezuitom, ki so jih potem vrnili. Leta 1782
so se knjige izročile vseučiliščni knjižnici v Gradcu, nekatere so tudi prišle
v dvorno knjižnico na Dunaju. Nikjer pa niso sestavili zapiska, katere knjige
so prejeli. Kot nekdanja žička last se dajo torej le tiste dognati, \ katerih
so se kartuzijam zabeležili kot lastniki. Vrhutega se starejši graški katalog
na take beležke ne ozira, novi pa še ni gotov. Zraven pridejo knjige, o ka¬
terih se nam poroča, da so bile kdaj v naši kartuziji. Knjige, ki smo jih
sestavili, so torej le drobtinice, a zanimivo je, da so precej raznovrstne.

1. Psalterij kralja Davida  in liturgične pesni (cantica) z vero¬
izpovedjo sv. Atanazija. Rokopis na pergamenu, vis. 25 cm , šir. 18 3 cm, s
242 listi 4». Pisava (XII. stol.) je silno skrbna in elegantna. Vsaka stran je
razdeljena v stolpce. V sredi je psalmov tekst, med njegovimi vrstami m pa
v stranskih stolpcih je razlaga. Na str. 57 je n. pr. 5 ust črk. Napecje so
uncialne in 18 mm  visoke, druge črke so rdeče ali pa zelene in mm
visoke, tretje črne po 3 mm  in četrte ter pete rujave po 2 mm  in \ mm
visokosti. Devet velikih začetnic (initial) v barvah in zlatu se nahaja \ vnji„i,
ki obstojijo navadno iz okraska, v eni se pa vidi kralj David (ist  , v
drugi doprsje ženske (list 170). Kakih 100 let poznejši piipis na P m

se  glasi: Fuit olim monasterii S. johannis in Seytz oid. Cait usiuisis.

Dvorna knjižnica štev. 1100. , „ t

2. Magistri O doniš  Prioris in Gyrio Ser m on e s de Iempo t e

Sanctis in communi 1 . .

3. Več knjig sv. pisma v latinskih verzih. Rokopis na pergamenu
111  folio iz XIII. stol. z nekaterimi lepimi inicialami in zanimivo ve

1  Kako malo je raziskana latinska  slovstvena zgodovina vgS, 6 , ^ ^ z bralvse

najbolj občuti pri Hurterju, Nomenclator thco ogiac • iraena  nima.

dotične študije, a o naših pisateljih le malo ve, o n

!  Reichenlechner, 1. c. p. 169 in 183.

XVII. stol., priča Le Couteubc II,

266. Pridih S V C ta . ro "°^ s  nahajal v naši kartuziji v_

15 0  raznih Odonov (znano nam jih je najmanj 6) se nahaja več kodeksov v

uc - knjižnici. Žalida pisatelj kataloga ni zabeležil pri nobenem kodeksu pri-

:ga pripiska, čeprav smo pregledali več
monakovska državna knjižica nimata

graški vseuč. knjižnici. Žalida pisatelj kataloga n igka)  čeprav sm ° ^^fnimata

stavka: Prioris in Gyrio. Tudi mi nismo našli d ržavna_ kn žica

Odonovih kodeksov. Tudi dunajska dv°rn 1  (Več 0  tem vprašanj

rokopisov od kakega Odona, priorja jurk os “

Pravljaii

Pri priliki).

288

drugem listu je nekdo v XIV. stol. pripisal: Aurora. Est monasterii sancti
Johannis in Seyts ordinis Carthusiensis. Sedaj: Samostanska knjižnica v Bo¬
rovljah — Vorau na Vshodnem Štajerskem, štev. 48 1 .

4. Joannis Car thusien  si  s de  Bo  h e m i a (Joannes Castor f 1382?),
Sum mul a de pluribus libris breviter collecta 2 . Sedaj: Gradec, vseučil. knj.
4° štev. 1395.

5. Henrici Kenemadii, Sermones  de tempore et sanctis 3 .

6. Fratris Augustini Niiremberger,  Quarta et ultima pars Rosetae
sermonum.  V dodatku so nagovori (Collationes), in sicer prvi za Božič a
reku: Puer datus est nobis, filius natus est nobis. Sedaj : Gradec, vseuč.
knjižnica, 8°, štev. 1633. Obsega (ker četrti del!) paginirane strani 901—1130.
Drugi kodeks istega pisatelja je pod štev. 1513.

7. Pesem o pokopališču  Žičke kartuzije. Dvorna knjižnica, po
Schwandnerjevem katalogu (vol. V fol. 101) štev. 3166.

8. Dvogovori sv. Katarine Sienske. Ko je hotel Schonleben dognati
nekatere izreke te svetnice o Mariji Brezmadežni, si je izposodil rokopis od
priorja Žičke kartuzije, ker se ni zadovoljil s tiskanim tekstom 4 .

S pismom z dne 3. junija 1.1722 je vikar nižjeavstrijske kartuzije Ga-
ming popraševal v Žički kartuziji o več knjigah 5 . V naši kartuziji so se tedaj
nahajala naslednja dela :

9. Flores campi auctore Matthaeo professo in Seytz,

10—11. Matutinale B. Virginis ter Hymni nonnulli de B. Virgine, o
katerih spisih smo ravnokar govorili pri pisateljih Mateju Gurgar in Konradu
Heimburškem, potem

12. knjiga in folio, obsegajoča razpravi De dulcedine mentaliin
pa De vera spirituali perfectione,  kateri deli je najbrž spisal o. Krištof
Fischer, potem

13. zbornik  (4°) s spisi: Sermones varii per annum, Summa vitiorum,
Tractatus de missa celebranda, Tractatus de cognitione Dei, Summula Jo¬
annis de Bohemia Cartusiani de initio ordinis Cartusiensis 6 ; slednjič

14. pet knjig Premišljevanj  (Meditationes, 4°), ki so veljale pri
žičkih menihih kot knjige polne svetosti (libri vere sancti). Wydeman jih j e
videl in po njegovem mnenju so spisane v novejši dobi 7  in sicer najbrž od
o. Viana Gravelli ali pa od o. Krištofa Fischer. Zaslužijo da se izdajo,
kar bi se lahko zgodilo brez velikih stroškov in bi bilo v čast Žičke kar-

1  BKstGQ 1867 p. 94.

5  Da se je nahajala ta knjiga v naši kartuziji, priča Le Couteulx, VI, 304 in ravno
tako Wydemann. Pisatelj Janez Češki je videti naznan. Tudi Hurter (Nomenclator «-
centioris Theologiae cathol.) ga ne pozna. Od njega je v graški knjižnici še Tractatus
de poenitentia, 4°, n. 1085.

3  Le Couteulx, VII, 282. Kenemadij je bil 1. 1409 na občnem zboru v Žički kai tuziji-

4  Obzornik, 1904, str. 421.

5  Pismo v namestniškem arhivu v Gradcu med akti o odpravljenju Žičke kartuzij 3
* Ta Summula je mogoče identična z zgoraj pod štev. 4 omenjeno knjigo; spis t

initio ord. Cart.“ pa bi bil potem takem samostojen.

7  Videntur hi libri quinque mihi esse recentiori roanus cripti.

289

tuzije in vsega reda, ako so spisane, kakor misli, deloma v pobožnem in
deloma učenem slogu. Toliko izvemo iz Wydemannovega pisma.

15. Zgodovinski zbornik.  Obsega čudežno ustanovitev kartuzije
(list] 1—5 a), potem koledar (5b do 13 a), zgodovinske beležke od 1. 1481 do
1738 (13 b do 14 b) in nekrolog vseh 86 profesov (1603 — 1776) in 25 kon-
verzov (1602—1763), slednjič zapisek obletnic in sklepe (ordinationes) občnih
zborov v letih 1597—1722. Sedaj: Gradec, vseučil. knjižnica štev. 640.

V arhivu so se shranjevale tudi izvirne listine, potem njih prepisi in
sestavki o raznih ustanovah, predpravicah, posestvih itd. Vkolikor se niso
1. 1782 poizgubili, so dandanes v raznih knjižnicah. Kako velik je pomen
Žičke kartuzij e za domačo krajevno zgodovino,  je razvidno
iz našega pregleda njenih posestev v prejšnjem poglavju. Nikdo drugi ni
listin tako shranjeval ko samostani. Od 1535 od Zahna objavljenih štajerskih
listin (za dobo do 1. 1260) se jih je ohranilo v posvetnih rokah samo 46 (to-
rej 3 %), od najstarejših 733 (v I. zvezku) jih je posvetnih le 6 (0-8°/o)! Ako
še vpoštevamo, da so skoro vsi kronikalični zapiski od cerkvenih mož izšli,
lahko trdimo, da bi dandanes brez samostanov skoro nič ne vedeli iz naše
krajevne in plemiške zgodovine za dobo prvih stoletij drugega tisočletja!

19

XIX. PABERKI.

Ni kazalo nekaterih podrobnosti poraztresti v tekstu, kjer bi se poraz¬
gubile. Skupaj sestavljene imajo večjo veljavo.

1. O imenih gradov.

Že Zahn je opazil, da so imena štajerskih gradov ali slovenska ali
slovenskonemška ali celo nemška 1 , po naših raziskavanjih pa se dajo v
konjiškem ozemlju časovno ločiti tri skupine imen gradov in graščin. Naj¬
starejša so slovenska, a v nemški izreki popačena (Konjice, Kebel, Kozjerep 2 ),
imena iz XIII. in XIV. stol. so nemška, a prevedena iz slovenščine in imajo
končnico — burg, — haus, — eck, — stein itd., ki vse pomenijo „grad“
(Freudenberg, Luschberg. Plankenstein, Schliffstein, Lindeck), imena od XV.
stol. naprej so pa zopet slovenska in večinoma tudi v izreki nepopačena
(Golič, Trebnik, Jamnik, Malahorn, Pogled). Več ali manj veljajo ta opazo¬
vanja tudi za druge južnoštajerske gradove.

Konjiški grad  se imenuje po Konjicah. Ni pa treba misliti, daje
ime Konjice v zvezi s kakšno konjušnico, kakor sta menila Miklošič in Zahn,
ampak imenuje se po konjih kakor toliko Telč ali Tevč po Slovenskem in
Nemškem po teletih in več Kravjih dolov po kravah. Sorodnika ima v mestu
Konjiča v Bosni 3 .

Zanimivo je ime za Zreški grad — Freudenberg.  Zreče pomeni
obrečje, porečje (prim. Poreče ob Vrbskem jezeru). Reka pa je tekoča voda,
na Južnem Štajerskem vedno navaden potok. Potokov, ki se tako imenujejo,
in krajev, ki imajo od njih ime, je precej. Stavitelj gradu pa je Zreče tol¬
mačil kot sreča, Freude, ker izraza Gliick (od gelingen) ne pozna srednje-
nemški slovar. Nemci tudi nimajo nobenega Glucksberga, pač pa 6 Freuden-
beigov, 2 h reudenecka, potem Freudenau in Freudenstadt. Nemški se Zreče
imenujejo Retschach (že 1. 1206), Rečica pri Laškem pa Retschitz. Grad v
Rečici se je podobno imenoval po krajevnem imenu Freudeneck 4  in Freuden¬
berg. (Zgoraj str. 93 op. 1).

Najbrž je tudi Luchsberg  prevod kakega slovenskega imena; daj®
razialina dandanes last kmeta Maček (Luchs je divji maček) in se imenuje
Mačkov grad, bo le slučaj.

1  Zahn, Styriaca III, p. 39. — Imena razlagamo iz stališča zgodovinarja ; za jezik 0 '
slovca bo pa to gradivo, ki bi ga ne našel v krogu svojih študij.

Kozjerep (pri Framu ?) je bil že 1. 1296 razvalina.

3  Prim. Napotnik, Imenopis konjiške nadfare, 1886 str. 11—12.

4  Orožen, IV—2, 234 .

291

Kebel je škafu podobna posoda, poveznjen kebel je lahko podoba
griča. Tudi med Kajkavci se nahaja krajevno ime Kebel. Ni verjetno, da bi
bili sedanji okrogli stolp tako imenovali, ker ni rimski in gotovo mlajši ko
selo. V nemških listinah so imenuje grad Gybel — z mehko začetnico kakor
Gonobiz mesto Konjice.

Pogled  ne pomeni razgleda (Ausblick), kakor če bi bil stal kedaj
tukaj razgledni stolp 1 , ampak kraj, ki se da videti (Anblick). Dokazali smo,
da je izraz starejši ko graščina in pomeni isto ko Videz 2 .

Zbelovo  je ime sela, gore in grada. Belo selo ni nič neobičajnega in
menimo, da ima gora od sela ime, ne pa selo od gore, četudi je bila mogoče
kdaj bolj bela radi živih skal. Nemški lastnik se je po selu imenoval de
Wizze (veifi) 3 , grad pa je pozneje krstil Blanchenstein in Plankenstein, ker
pomeni blanc belo. Z ograjo iz plank (planica sr. lat. = deska od planus 3.
= raven) nima ime nič opraviti. Opomnimo pa, da je prvotna slovenska
oblika Zbelo 4 , sedanja knjižna pa Zbelovo. Med ljudstvom sem še slišal
dvakrat Zbelo, urbarji pa imajo izraze Schvell (1570) in Srvellach (1586),
Vischerjev zemljevid iz 1. 1678 piše Sivolla, Schmutz (III, 155) pa Sbello.

Graščina Trebnik  se imenuje po trebežu ali krčevini, kjer je bilo
več hiš, Golič  po golem hribu v ozadju, kakor tudi cerkev sv. Neže stoji
na Goliki, Jamnik  po v jami (zaprti dolini) ležečem selu in Malahorn
(Mala gora prim. Po-horje m. Pogorje) po enakoimenovani vasi, ki se omenja
že 1. 1160. Sklepčno lahko trdimo, da so vsi gradovi in vse graščine (iz-
vzemši Golič) mlajše ko dotično selo in imajo po selu svoje ime.

2. Kaj ljudje pripovedujejo?

Pisatelj je vsepovsodi povpraševal po ljudskem izročilu, kei je " ,

da ima nekaj zgodovinskega jedra v sebi, za svoje diugo po ovanj
kaniji je pa razposlal naprej tiskana „vabila za nabiranje gra iva
j ovni opis zgodovinskih in umetniških spomenikov«. Naslednja vprašanja so
se tikala ljudskega izročila:

1. Ali se nahajajo posamezni kamni, skale, drevesa,
ki imajo svoja lastna imena, ali o katerih se pripove ujejo P

2. Kaj vedo ljudje povedati o starih j e z er ih, j a mah, nase m

m cestah?  ..  . « in s0  li tam ostanki

5. Kje se nahajajo krajevna imena „Gi a ke njive « ?

starih zidov? Ali druga zgodovinska imena n. pr. „1 , .

7. Kaj vedo ljudje povedati o najstarejših cerkvah,  je so s.
Komu so bile posvečene? Kaj pripovedujejo o sedanji

8. Kaj se govori o pokopališčih?

1  Slekovec, Locka kronika, str. 480. .

1  Videz pri Cigoncah se imenuje že 1. 1160, 1S 1
v  imenu mesta AVeiz.

3  Henrik de AVizze. Zahn, UB. I, 5 84 -

4  Kaj pomeni predlog z v z-Belo in z-Recje ( r

najde pri Laškem trgu in

19 *

292

9. Kaj se pripoveduje o posameznih kapelicah in križih  ob stezah
in razpotjih? Se li kaj ve o njih postanku? Od koga imajo ime? Kdo jih
mora vzdržavati? 1

Vspeh je bil malenkosten, a za pisatelja znanstveno važen. Prepričal
se je, da se sme le toliko verjeti takim izročilom, vkolikor se njih vsebina
da potrditi iz zgodovinskih virov in spomenikov. Kjer pa manjka vsporednih
poročil in spomenikov, se ljudsko sporočilo sploh ne da ceniti, ker iz oblike
same se ne da dognati, ali ima kaj zgodovinskega jedra ali pa je samo
produkt ugibanja in domišljije.

Preglejmo nekatere vzglede! Stranska ladja cerkve sv. Jurija v Konjicah
velja kot „stara cerkev".  Zgoraj (str. 26) smo dokazali, da je — ravno
narobe — glavna ladja starejša. Ker je cerkev na dve ladji neobičajna, je
nekdo, najbrž kak duhovnik, ugibal, da bo manjša ladja starejša in, ako je
svoje domnevanje še povedal na prižnici, je postalo to ljudska last. Pri sv.
Miklavžu (str. 119) je „stara cerkev" veža pred ladjo, menda zato, ker je
manjša in revnejša ko ladja, a kdor jo je tako krstil, ni zapazil, da je bila
izkraja le veža na 4 svobodnih slopih, torej nikaka soba, ampak samo streha
zoper nevihto. Kako taka ugibanja naobražencev postanejo ljudska last, nam
da dober vzgled župnijska kronika v Skomrah. „Stari pohorski pevec Jurij
Vodovnik je rekel mnogokrat, da so ranjki gospod fajmošter šentjungerske
fare Janez Kerš, povabljeni na pridigo v skomarsko cerkev, tukaj izustili
besede: Vi Skomarjani še ne veste, kako stara je Vaša cerkev. Jaz Vam
hočem, so rekli, pripovest od Vaše cerkve povedati, kakor sem jo v nekih
starih bukvah bral. Dobro poslušajte! V letu 1157 sta šla dva meniha iz sa¬
mostana sv. Lamperta na Gornjem Štajerskem od svojega opata Otona iz-
poslana, eden proti sedanjemu romarskemu kraju Maria Cel s podobo Mateie
Božje, drugi pa s podobo sv. Lamperta škofa mučenika je pripotoval v Vaše
planine, razkropljene ovčice učit in njim kruh večnega življenja delit. Iz¬
stavil je sedanjo cerkev z lesenim stolpom ali turnom. V oltar je postavil
lipovo podobo sv. Lamperta, katera še sedaj nad cerkvenim obokom
črviva leži. — Tedaj bi bila skomarska fara tako stara kakor marijaceljska.
namreč 700 let. Da je pa skomarska cerkev prav stara, razodeva njena
gotiška stavba, pa to le velja o prvi tretjini sedanje cerkve . .

Kar je Kerš v starih bukvah čital, je bila znana marijaceljska legenda,
iz patrocinija sv. Lamberta v Skomrah je pa sklepal, da mora tudi ta biti iz
opatije sv. Lamberta 2  in o kipu na podstrešju je sodil, da je iz XII. stol.
Svoja ugibanja je potem v poljudni obliki in z govorniškim pretiravanjem
povedal raz prižnico, češ, da sta se 1 . 1157 napotila dva meniha itd.

1  Brez vspeha je bilo 11 . vprašanje: „Se li nahajajo kmetske  ni se ^

napisi ali nastenskimi slikami? Ali sploh 100—200 let stare hiše? 1 ' \ cSm  1S
stol., katere so pa starejše, se navadno ne dajo določiti. ambertu, bl

2  Ko bi bila skomarska cerkev edina poleg opatijske posvečena sv. ^ ^ v na Ši!i

sklepanje ocravičenn n --"

bilo to sklepanje opravičeno a irT!  eama  P 01e 8  opatijske posvečena sv. i>um'
rajih 23 + 3 . nred vsem _ eh T _ na m znanih patrocinijev sv. Lamberta je

(Prim. Stegenšek, Dek. gornjega

MO) 3 " 1 " 3 ’ VS6m jih je na  Koroškem "l3+2'

293

Nekateri kronisti so ugibali, da so cerkve v Skomrah, Resniku in v
Špitaliču prvotno lovske kapelice,  da so v njih imenitni gospodje na
lovu sv. mašo poslušali, in ljudje so deloma tudi to mnenje sprejeli. A no¬
bena teh cerkev ni stala kje daleč proč od ljudskih stanovanj in v kakem
pravem gozdu. Skomre so bile že v rimski dobi naseljene, kar priča gomila
z rimskim napisom (str. 19), Resnik je bil že 1. 1389 obdelan (str. 269),
špitališko cerkev pa so pozidali francoski menihi za brate in tujce (str. 169)'.

Cerkev sv. Duha v Ločah se imenuje „na jezeru",  ker je neki stala
sredi jezera. A proti temu govori že samo krajevno ime Loče, ki pomeni
loko (Au), travnike ali pašnike. Senožeti med Ločami in Žičami, ki ležijo še
najnižje in so najbolj vlažne, ki toraj zavzemajo mesto kakega predzgodo¬
vinskega jezera, je najbrž posedala konjiška cerkev že pred 1. 1173. Ko so
postavili v Ločah prvo cerkev (imenuje se 1. 1430), ni bilo o kakem jezeru
ne sluha ne duha. Priimek „na jezeru" je torej tudi učeno, a ponesrečeno
sklepanje iz lege. Župnijska cerkev v Šmarju je tudi „na jezeru" 1 ,  a kjer
lezi, je najnižja lega v župniji, torej bi bila cerkev s trgom vred pozidana
na dnu jezera! Cerkev v Spodnji Polskavi se imenuje Sv. Štefan na jezeru,
' endar pa je že v rimskem času šla cesta mimo 2 . Tudi župnijska cerkev sv.
Petra in Pavla v Vitanju leži „na jezeru" 3  in romarji iz Medjimurja na-
zmjejo tudi Makole „Sv. Andraž na jezeru" 4 * ;  podobno označenih cerkev
bode najbrž še več na Spodnjem Štajerskem. Videti je sicer, da ima izraz
^na jezeru" včasi neki, nam še neznani pomen (= ob vodi?), večinoma
se  pa o takih ljudskih izrazih in pripovedkah lahko trdi, da se zrcali v njih
zastarelo naziranje nekdanje inteligence, kakor je tudi narodna noša bivša
111 zast arela noša svojedobnih meščanov 6 .

V vrsto neučenih ljudskih ugibanj in razlag spadajo trditve o koritu
Pii Sv. Miklavžu (str. 122), o neometani cerkvi sv. Barbare (str. 123), o
uknji špitaliških vratih (str. 174), o podzemeljskem rovu med Dobiehofom
1,1  '-Lko kartuzijo (str. 76) in o Žičkem samostanu (str. 204) 6 .

O starih gradovih pa, kjer bi pričakovali snovi za balade in romance,
ne vedo  Jjudje čisto nič, včasi niti imen. Da so se nekatere njim znane razvaline
ZU,e Fre udenberg, Luschberg, Kebel in Schliffstein, bodo najbližji sosedi šele

1 crsonalstand des Bistums Lavant in Steiermark f. d. J. 1909, p. 285.

' Povedal prof. dr. Fr. Kovačič.

’ Orožen, 1. c . VIII, 377.

* J; a P a j n e, Zgod. staj. Slov. str. 300.

suh k il U '* 0V stu denec v zrečki župniji, pri katerem sta sv. brata Ciril in Metod jedla
kak £  in . l P' !a vodo  (Dek. gornjegr. str. 216 op. 5) se najbrž imenuje po lastniku, a
pristnih °' nik  i e  da' pozneje legendarno razlago. — O metodični vporabi in razločitvi
str. oro m n pP ris tnih pripovedk glej Bernheim, Lehrbuch der histor. Methode 1894,

~ 6 7 264  ' n  286—288.

Ložah s  1  neznatne §a povoda nastanejo včasi prav fantastične ljudske pripovedke. V
kopa],-, 0  7P rcne sli  po noči kip sv. Ane na stopnice :kaplanije, ki stoji na po-
s vetnio-, U l LjUdje so  P a tr d‘li, da mora tam pod stopnicami ležati sv. truplo, ker se je
govoric, ‘ ja  P rest avila. O izkopavanjih Zgod. društva v Središču 1.1908 pa je sla
te trdi tv ’ a SC Je nažla  zlata sekira in se je poslala v cesarski muzej na Dunaj. A od
m  1 da niti ena beseda resnična.

294

čitali v tej knjigi. Isto velja o pomenu Špitaliča. Čez nekaj rodov ostane v
ljudskem izročilu večinoma le to, kar je zapisano. Zato pa mora biti človek
vesel, ako včasi najde v ljudskem pripovedovanju kako zrnce, ki ima ve¬
ljavo. Kar se pravi o Belem mestu pri Čadramu (str. 13) in o Belem mestu
pri Radvanju (pri Mariboru), kaže vsaj na staro naselbino, čeprav ni bila ne
mesto (v današnjem pomenu), ne bela (t. j. z zidanimi hišami).

3. Imenik umetnikov.

(br. = bakrorezec, k = kipar, p. = pasar, sl. = slikar in st. = stavbar).

Passini J., sl.207

Pavlič A., sl.100

Payne A. H., br.206

Petschnig J. Nep., st.206

Rangus J.83, 104

Reiss Krist., k.201

Reyer J.167

Schartinger B., sl.70

Schirmer G., sl.30

Spiller M.78, 103

Steiner R., sl.108, 114

Toman Fel., k.IR

Tratnik Kar., p.IR

Vischer J. 56, 96, 160, 206

Vodnik Al.IR

Wachtl J., sl. 160 , 206

VVrenk (Brenko) Jož. p. d. Mast¬
nak, . 85, 100, 104

Zambling Fr. k.146, 14?

(Po slogu soditi je tudi na¬
pravil glavna oltarja pri sv.

Jerneju in v Ločah . . . 150, 153

Žnidar Jak., k.

4. Popravki in dostavki.

Str. 2, 16 v. sp. Glede svodenja cerkve v kartuziji prim. str. 188.

Str. 2, 11 v. sp. Se naj k Sv. Miklavžu še dostavi Sv. Barbara. ,

Str. 7. 10—12 v. zg. Imenovani plemiči niso imeli celih vasi, ampak le nekateie P
ložnike. Prim. str. 264—.

Str. 34, op. 2: Mesto IIII mora stati IIIII. ^

Str. 59, 26 v. zg. Mesto Stranic se naj postavi Sv. Lovrenc v Stranjah. Prim. sti-
Str. 62, 20 v. zg. Mesto Ivenko čitaj Ivenco.

Str. 70, 21 v. zg. Prim. o prodaji Konjiškega grada str. 254. ,

Str. 74, 15 v. zg. in str. 77 podpis pod sl. 9: Čveterodelni grb je grb 10  _
vine Reringer (Valvasor IX, 118 in XI, 700), osrednji ščitek l e  P
menda osebni znak župnika M. Roringer a Rorinberg (str. 48).

Str. 92, 18 v. zg. Kastelan Otelin se imenuje tudi kot priča, ko so menihi dobili 4
tije v Mrzlici (Schrvandner, štev. 54).

Str. 100, 24 v. zg. Mesto 1881 č. 1841.

Str. 107, 9 v. zg. Načrte je napravil graški arhitekt J. Pascher.

295

Str. 179. Grad Schliffstein. Dvojni izraz Steinberg in Schliffstein za
vas Kanina gora (str. 261), imenovanje stolpa Betset (str. 265 op. 7),
potem oblika Schliffstein, ki lahko pomeni grad, je napotilo pisatelja,
da je dal po svoji sestri Jožefi, učiteljici v Špitaliču, razvaline gradu
Schliffstein iskati in sicer na strmini, ki se najde na zemljevidu poleg
Kamne gore, na potu iz Konjic čez Goro v dolino Rovskega potoka.
Vidi se še 1’20 m  debel zid, ki v tlorisu tvori kot in leži vrhu več ko
10 m  visoke navpične skale (proti zapadu), na drugo stran pa je zložen
dohod. Med zidom je izkopana globoka jama, druga dupljina pa vede
v vznožju v notranjščino skale. Ljudje pripovedujejo, da je razvalina
bila klet, kjer so žički menihi za časa Turkov shranjevali dragoce¬
nosti in denar. Pred nekaj leti je bil v Sojeku berač, ki je teden dni
beračil, drug teden pa kopal v gradu za denarjem. Predrl je zid in
je pravil, da sliši že bobneti, kakor če bi po sodu tolkel, a predno
je prišel do zaklada, je umrl. V tisto votlino se gre najprej po lestvi
navzdol, potem pa se obrne proti jugu in je neki 54 sežnjev dolga
(?). Nekaj časa se lahko gre noter, potem pa vgasne luč in tudi člo¬
vek ne more naprej. V drugo votlino v vznožju skale je pa pred 15 leti
šel kmet Guzej, ki v bližini stanuje, in sicer o polunoči, ko se je vračal
iz furovža (!). Osebno je pripovedoval sestri: „Ko sem šel nekaj časa
noter, je začelo ven metati žareče iskre, potem se je slišal glas kakor
sove, nazadnje pa nekaj zažene žarečo verigo ravno nad mojo glavo.
Takrat sem pobral kopita in letel domov. Glas je prihajal vedno bližje.“
Zgodovinskih poročil o tem stolpu nimamo. Ni posebno verjetno,
da bi bil tukaj gospodaril Egno de Sliphes (ali Slipph -s), svobodnih
in ne fevdnik, ki se omenja kot priča v listinah krškega škofa 1. 1155
(v Vidmu ob Savi) in 1. 1157 (v Griffen-u v Krški dolini na Koroškem) 1 ,
četudi izdajatelj teh listin ni mogel kraja Sliphes dognati.

Str. 193, Čitaj pri podpisu sl. 67, 4 v. pomola m. podmola.

Str. 203, 8 v. zg. č. branila m. branile.

Str. 252, 17 v. zg. č. 1595 m. 1585.'

Str. 270, io v. sp. Vrost bo isto ko Mrzlidol str. 269, 1 v. zg. Mogoče je Mrzlica pri
Sv. Pavlu pri Preboldu.

a W- 1. Predstavlja se vhod cesarja Frančiška I. v Konjice in ne 1 -erdinanda.

1  Jaksch, Monum. hist. duc. Carinthiae, I, p. 155 in t59.






KAZALO

Predgovor. ......

I. Zgodovinski uvod o cerkvah in gradovih v Konjiški dekaniji ....

II. Predzgodovinske, rimske in ranozgodovinske starine (Gomile; najdenine;

naselbine; rimske ceste; gradišča, straže in utrdbe; rimski napisi)

III. Nadžupnija konjiška.

1. Trg Konjice..

2. Nadžupnijska cerkev sv. Jurija (Opis; slike; oltarji; grobni spomeniki;

dragocenosti; o advokatih in patronih župnijske cerkve) . . . .

3. Nadžupnijska hiša (Opis, konjiški župniki).

4. Podružnica sv. Ane.

5. Konjiški grad (Opis, zgodovina).

6. Windischgratzova graščina, prej Trebniški dvorec.

7. Goliška graščina.

8. Dobiehof.

9. Hebenstreitov dvorec.

IV. Župnija Stranice..

V. Župnija Zreče ....  .'.

1. Župnijska cerkev sv. lija .... . . ......

2. Podružnica D. M. na Brinjevi gori. ....

3. Podružnica sv. Neže .

4. Podružnica sv. Martina.

5. Grad Freudenberg.

6. Grad Luchsberg (Lušperg).

„ 7. Graščina Jamnik.

VI. Župnija Skomre .

VII. Župnija sv. Kunigunde.

1. Cerkev sv. Kunigunde.

„ 2. Podružnica sv. Jakoba v Resniku.

VIII. Župnija Čadram. .

1. Nova župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.

2. Stara župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.

3. Podružnica sv. Mohorja .

4. Podružnica sv. Miklavža. .

5. Podružnica sv. Barbare.• • . •

„ 6. Graščina Oplotnica, dvorec Malahorn in gradišče Kontno ....

IX. Župnija Kebel. ... ....

1. Župnijska cerkev sv. Marjete.

2. Podružnica sv. Lenarta. .

3. Kebelski grad.

4. Kebelska graščina..

X. Župnija Prihova. • • • '

1. Župnijska cerkev Marijinega Varstva .

2. Podružnica sv. Jošta .

XI. Župnija sv. Jerneja .

Župnija Loče.

1. Župnijska cerkev sv. Duha.

2. Zbelovski grad (Plankenstein).

3. Zbelovska graščina (Hafenrichterjeva stolarna).

4. Graščina Pogled.

Y , »5. Suhadolski grad.

Župnija Žiče.

1. Župnijska cerkev sv. Petra .

2. Nekdanja kartuzijanska pristava (marof).

Stran

VII

1

12

22

22

24

38

51

58

71

73

75

76

78

82

83

84

87

89

91

94

95

99

101

101

104

106

107

115

117

119

123

129

132

132

136

137

140

142

142

147

150

152

152

153

160

162

164

166

166

167

298

XIV. Župnija Špitalič .

1 . Ime in pomen kraja ... ......

2. Župnijska cerkev Marijinega Obiskanja ....

XV. Žička kartuzija. A. Spomeniki.

1. Ime in legenda.

2. Stavbe . .

XVI. Žička kartuzija. B. Splošna zgodovina.

1. Ustanovitev.

2. Prva kartuzijanska pravila.

3. Dve sto let mirnega razvoja (1190—1391) . .

4 . Na višku (1391—1410) v dobi zapadnega razkola .

5. Pozni cvet in propad (1410—1564).

6. Začasno prenehanje redovnega življenja (1564—1595)

7. Mirni razvoj v novi dobi (1595—1782) ....

XVII. Žička kartuzija C. Gospodarska zgodovina ....

XVIII. Žička kartuzija. Č. Slovstvena zgodovina.

XIX. Paberki.

1 . O imenih gradov .

2. Kaj ljudje pripovedujejo.

3. Imenik umetnikov.

4. Popravki in dostavki.

Kazalo.

Seznamek slik.

a)  Nariski v tekstu.

Slika

1. Župnijske in deželskosodnijske meje v konjiške dekaniji.

2. Grbi na cerkvenih predmetih v konjiški dekaniji.

3. Zemljepisna lega gradov, graščin in pristav v konjiški dekaniji . . . .

4. Konjice. Tloris nadžupnijske cerkve sv. Jurija.

5. Konjice. Nadžupnijska hiša..

6. Konjice. Tloris podružnice sv. Ane .

7. Konjice. Tloris Konjiškega grada.

8. Tloris graščine Golič pri Konjicah.

9. Golič. Grb konjiškega nadžupnika M. Roringerja.

10. Stranice. Tloris župnijske cerkve sv. Lovrenca.

11. Zreče. Tloris župnijske cerkve sv. lija .

12. Zreče. Krstni kamen v župnijski cerkvi.

13. Zreče. Tloris podružnice M, B. na Brinjevi gori.

14. Zreče. Pogled na podružnico M. B. na Brinjevi gori.

15. Zreče. Tloris podružnice sv. Neže na Goliki.

16. Zreče. Tloris podružnice sv. Martina.

17. Tloris grada Freudenberg .

18. Tloris grada Luschberg.

19. Jamnik..

20. Jamnik. Tloris nekdanje kapele sv. Pankracija.•

21. Skomre. Tloris župnijske cerkve.

22. Skomre. Pogled cerkve od južnovshodne strani . .

23. Sv. Kunigunda. Tloris župnijske cerkve.

24. Sv. Kunigunda. Pogled župnijske cerkve . .

25. Resnik. Tloris podružnice sv. Jakoba.

26. Cadram. Tloris nove župnijske cerkve .

27. Cadram. Tloris stare župnijske cerkve.

28. Cadram. Tloris podružnice sv. Mohorja.

29. Ladram. Tloris podružnice sv. Miklavža.•

30. Čadram. Tloris podružnice sv. Barbare.

31. Napis pri čadramski podružnici sv. Barbare.'

32. Cadram. Ograja v kapelici Oplotniške graščine.

33. Kebel. Tloris župnijske cerkve sv. Marjete.

34. Kebel. Pogled na župnijsko cerkev.•

35. Kebel. Tloris podružnice sv. Lenarta.

36. Tloris Kebelskega grada. .

37. Tlorisi in preseki Kebelske graščine ............

38. Prihova. Tloris župnijske cerkve

39. Prihova. Napis na zvoniku (A) ....!!!!  •

40. Prihova. Napis na zvoniku (B) . \ ■

Stran

169

169

173

179

183

186

208

208

213

219

224

234

239

252

261

269

290

290

291

294

294

297

Stran

3

5

7

25

39

53

57

75

77

79

81

83

85

86

87

89

91

93

95

97

98

99

101

103

105

106

113

115

117

121

123

129

133

134

135

137

141

142

143

143

299

Slika

41. Prihova. Romarska podobica .

42. Prihova. Tloris podružnice sv. Jošta.

43 . Prihova. Pogled na podružnico sv. Jošta.

44. Sv. Jernej. Tloris župnijske cerkve .• .

45. Sv. Jernej. Pogled na župnijsko cerkev.

46. Loče. Tloris župnijske cerkve.

47. Loče. Tloris Zbelovskega grada.

48 . Loče. Pogled na Zbelovski grad .

49. Loče. Tloris graščine Pogled .•.

50. Loče. Pogled. Znotranje dvorišče.

51 . Žiče. Tloris župnijske cerkve.

52. Špitalič. Tloris župnijske cerkve.

53. Špitalič. Podolžni presek župnijske cerkve.

54. Špitalič. Stavbinske podrobnosti iz cerkve.

55. Špitalič. Preseki ..

56. Špitalič. Tloris podbojev glavnih cerkvenih vrat.

57. Špitalič. Presek čelnih okrožic.

58. Špitalič.^ Scdile v župnijski cerkvi.

59. Tloris Žičke kartuzije.

60. Žička kartuzija. Tloris cerkve.

61. Žička kartuzija. Sistem cerkve . .

62. Žička kartuzija. Krogovičje.

63. Žička kartuzija. Vol sv. Lukeža.

64. Žička kartuzija. Pogled od zapada.

65. Žička kartuzija. Stavbinske podrobnosti iz cerkve.

66. Žička kartuzija. Presek dvonadstropne kapele.

67. Žička kartuzija. Savbinske podrobnosti iz dvonadstropne kapele ....

68. Žička kartuzija. Tloris celic.

69. Žička kartuzija. Tloris grobne kapelice . . ..

70. Žička kartuzija. Stavbene podrobnosti grobne kapelice.

71. Žička kartuzija. Kamnoseška znamenja.

72. Žička kartuzija. Napis iz 1. 1467 .

73. Žička kartuzija. Podrobnosti od obzidja.

74. Žička kartuzija. Pogled od juga po Vischerju.

75. Prvotne meje žičke posesti.

Stran

147

148

149
149
151
153
155
157
161
163
165
168

171

172

173

174

175

176
180
181
182

184

185
185
187
191
193
195

197

198

199
201
203
205
265

b)  Tablice.

1 .

2 .

3.

5.

6 .

7.

8 .
10 .
11 .

13.

15.

16.
17.
19.

22 .

23.

24.
26 .
28 .
30.

33.

35.

36.

38.

39.

40.

starinskim

kipom

1. 1907 ter 21

Kip

Konjice 1. 1830 .

Konjice. Nadžupnijska cerkev sv. Jurija
Konjice. Spomlad in 4. Poletje, freski .

Konjice. Glavni oltar v cerkvi sv. Jurija
Konjice. Kip sv. Janeza Krstnika . •

Konjice. Nagrobni kamen prošta Val. habn
Konjice. Nadžupnišče od zunaj in 9. od znotraj
Konjice. Pokopališče s podružnico sv. Ane .

Konjice. Sl. Žal. M. B. pri Sv. Ani in 12 . Kapelica v trgu s

Žal. M. B.. > '.s'

Konjiški grad od severa (l. 1680 ) in 14. od juga 1,19 )

Konjice. \Vindischgratzova graščina .

Konjice. Kip sv. Magdalene . • _ • • . • • '

Graščina Golič od juga in 18. Napis v njej . ■ ■

Stranice. Cerkev od juga 1. 1904 in 20. od sever

Kristusa v tlačilnici .

Zreče. Pogled na cerkev . . • \ • '

Darilna živina v cerkvi M. B. na Brinjevigon . - Martina

Pogled na podružnico sv. Neže in 25. Pogled na P°“ico
Glavni oltar podružnice sv. Neže in 27. Kip sv. p g  (ji avn j oltar

Oltar sv. Ožbalta (?) v podružnici sv. Martina l l  . ‘ du  Luschberg ; n 32
Vischerjeva slika graščine Jamnik, 31. Stranska vrata „iaau
Pogled podružnice sv. Jošta v Resniku • • • • R ' sn ^ u

Križ v cerkvi sv. Kunigunde in 34. Gotski kip •

Cadram. Pogled na novo župnijsko cerkev 0 ^ na

jadram. Notranjščina nove cerkve in 37. Del slikaneg

Cadram. Gospod na Oljski gori, slika.

Cadram. Pogled na staro župnijsko cerkev
P°8led na podružnico sv. Mohorja .

Tabl.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18
19

20

21

22

23

24

25

26

300

41. Pogled na podružnico sv. Miklavža.

42. Freska sv. Jerneja pri Sv. Miklavžu . .

43 . Notranjščina cerkve sv. Miklavža in 44. Kipa dveh svetnic ravnotam

45 ._ 47 . Gotski kipi v cerkvah sv. Barbare in sv. Miklavža.

48. Križ od mašnega plašča pri Sv. Miklavžu.

49. Čadram. Glavni oltar stare župnijske cerkve in 50. prižnica pri Sv. Miklavžu .

51. Pogled na podružnico sv. Barbare. ....

52. -53. Kapitela pri Sv. Barbari.

54. Sv. Barbara. Glavni oltar. .

55. Sv. Barbara. Stranski oltar sv. Rodbine.

56. Kebel. Freska sv. Marjete.

57. — 59. Dva gotska keliha in ciborij iz Konjic in Kebla.

60. Pogled na podružnico sv. Lenarta in 61. njena znotranjščina ... . .

62. Kebel. Graščina in 63. grad ravnotam.

64. Prihova. Cerkev od zunaj in 65. kip sv. Boštjana pri Sv. Joštu.

66. Prihova. Glavni oltar . ..

67. Prihova. Desni del glavnega oltarja.

68. Loče. Pogled na župnijsko cerkev; 69. kip sv. Janez Nep. ravnotam; 70. taber¬

nakelj v Prihovi.

71. Graščma. Pogled od zunaj in 72. Vischerjev naris Zbelovske graščine .

73. Žiče. Župnijska cerkev od zunaj in 74. oltar sv. Andreja ravnotam ....

75. Špitalič. Župnijska cerkev od zunaj in 76. stranski oltar.

77. Špitalič. Glavni portal in 78. stranski portal.

79. Pogled na Žičko kartuzijo.

80. Žička kartuzija. Slikal J. Wachtl 1. 1840 .

81. Žička kartuzija. Rekonstruiral C. Haas ... .

82. Žička kartuzija. Cerkvena fasada 1. 1852 in 83. 1. 1909 .

84. Žička kartuzija. Pogled cerkve po J. Petschnigu 1. 1849 .

85. Žička kartuzija. Dvonadstropna kapela od juga in 86. pokopališka kapela . .

87. Žička kartuzija. Pogled po cerkvi 1. 1867. Slikal J. Passini.

88, —90. Kipi svetnikov v Črešnjicah in v Frankolovem . . .....

91. Kumen, kartuzijanska pristava, in 92. Obrambni stolp.

93. Žička kartuzija. Rondel, glavni vhod in stolp nad vodo, 1. 1802  .

94. Žička kartuzija. Pogled na južnovshodni vogel 1. 1849 .

Tabl.

27

28

29

30

31

32

33

34

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

TABLICE

Tabl. 1

J)

m

o

P H

P T3

> O

S “

■S M

Tj D

s ^

>cc .g

!> (U (D

>w

■•ff

o

«

a) b>
P<


o

m 03

Jh

P ^

••-j N •
Tj O
cj  p, ;

U r

Pi rt r

m  ojd

o

>  >

>m  n 3

pj U

O

c« —■

d ■§
M) . 2 ,
. 2 , 1-1

£

.2,^

o

a} ai

P ^

1 S

o -a

rt

a s

CD

k*

OJ  CD

'S

o

5T u

® V

Tj

r-J ^

2 £

co —>

W> H

O S
Ph  'g*

K*

d M

co _

00 rt

E3 oz
hh M
>  ‘p

xi §

— Tj

d) S
S c

f-H

x £

(L

Tabl. 2,

Konjice. Nadžupnijska cerkev sv. Jurija.

Tabl. 3.

Konjice. Spomlad, fresko v rožnivenški kapeli.

Konjice. Poletje, fresko v rožnivenški kapeli.






'


.

Tabl. 4.

Konjice. Glavni oltar v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija.

s  •

Tabl. 5.

Konjice. Kip sv. Janeza Krstnika iz 2. pol. XVII. stol.
(Na podstrešju nadžupnijske cerkve).


Tabl. 6.

Konjice. Nagrobni kamen župnika in prošta Valentina Fabri
(f 1509) v rožnivenški kapeli.

Tabl. 7.

Konjice. Nadžupnišče od zunaj.

Konjice. Mostovži (loggie) v nadžupnišču iz dobe
župnika Marka Gonani (1. 1631).



It

s

! ; !

Tabl, 8.

Konjice, Pokopališče s podružnico sv. Ane.

Tabl. 9.

. Konjice. Kapelica v trgu s starinskim kipom
Žal. M. B.

Tahi. 10.

Konjice. Konjiški grad ok. 1. 1680. Pogled od severni strani.
Po Vischerjevi sliki

Konjice. Konjiški grad 1. 1905. Pogled od južne strani.

Tabl. 11

Konjice. Graščina knezov AVindischgratz, prvotno Trebniški dvorec.


Tabl. 12.

Konjice. Kip sv. Magdalene iz Žičke kartuzije, sedaj v vrtnarskem
poslopju Windischgratzove graščine.

Tabl. 13.

Graščina Golič. Pogled od juga.

Graščina Golič. Kamnit napis o 1.1542,

Tabl. 14,

Tabl. 15.

Tabl. 16

Tabl. 17

Zreče. Pogled na podružnico sv. Neže od severozapada.

Zreče. Pogled na podružnico sv. Martina od severozapada.

Tabl. 18

0 £ «

P

O

S ‘S

Pi >83

^ P
• 'O
> O
^ p,

P.

2


Tabl. 19

T3

o

Ph

>sj P

O *■£

. ctf
co ^

m

C

N

Skomre. Glavni oltar.

Tabl. 20

Zreče. Vischerjeva slika nekdanje (okoli 1680 ) graščine Jamnik
3 kapelo sv, Pankracija,

Zreče. Severna stranska vratiča v obzidju
gradu Luschberg od zunaj.

Sv. Kunigunda. Pogled na podružnico
sv. Jošta v Resniku,

Tabl. 21

iz Žičke kartuzije. :Sv. Kunigunda. Kip M. B. v poljski

kapelici v Resniku.


Tabl. 22

Čadram. Pogled na novo župnijsko cerkev od jugozapada.

Tabl. 23

Čadram. Notranjščina nove župnijske cerkve.

Cadram. Del slikanega okna v novi župnijski cerkvi s podobama knezoškofa
dr. M. Napotnik in f kanonika dr. J. Pajek.

1'abL 24

Čadram. Gospod na Oljski gori. Slika na desko iz 1. 1497^
y novi župnijski cerkvi.


labl. 25

Čadram. Pogled na staro župnijsko cerkev od severozapada.


-V'

r


! | H

5 -

Tabl, 26

Čadram. Pogled na podružnico sv. Mohorja od severozapada.

Tabl. 27

Čadram. Pogled na podružnico sv. Miklavža od jugozapada.

čadram. Nastenska slika (freska) sv. Jerneja v podružnici
sv. Miklavža.


Tabl. 29

Čadram. Notranjščina podružnice sv. Miklavža.

Čadram. Sv. Elizabeta in sv. Katarina (?)
v podružnici sv. Miklavža.

(I

Tabl. 30

Čadram. Kip sv. Miklavža

Cadram. Kip sv. Barbare Čadram. Kip sv. Andreja v  enakoimenovani podružnici,

enakoimenovani podružnici. v podružnici sv. Miklavža.

Tabl. 31

Cadram. Križ iz starega mašnega plašča
pri podružnici sv. Miklavža,

Tabl. 32

Čadram. Glavni oltar stare župnijske cerkve. Sv. Miklavž v Koritnem. Prižnica.

Tabl. 33

Župnija Cadram. Pogled na podružnico sv. Barbare od jugovshoda.

Tabl, 34

Sv. Barbara. Zmaj in lev na slavoloku.

Sv. Barbara. Lev in zmaj na slavoloku.



















'it

Tabl. 35

Sv. Barbara. Glavni oltar.

Tabl, 36

Sv. Barbara. Stranski oltar sv. Rodbine.

Tabl. 37

Kebel. Slika sv. Marjete na oboku župnijske cerkve.


Tabl. 38

Konjice. Gotski kelih. Kebel. Gotski kelih.

Kebel. Ciborij iz 1. 1649.

Tabl. 39

Kebel. Znotranjščina podružnice sv. Lenarta.

Tabl. 40

Kebel. Graščina.

Kebel. Grad.

*■

1 ) ff

Tabl. 41

Prihova. Cerkev od juga.

Prihova. Kip sv. Boštjana v podružnici sv. Jošta.


Tabl. 42

Prihova. Glavni oltar.

Tab). 43

Prihova. Sv. Ana in sv. Rafael na glavnem oltarju.

Tabl. 44

4

Loče. Pogled jia župnijsko cerkev od jugozapada.

Loče. Kip sv. Janeza Nepomučana
v glavnem oltarju.

Prihova. Prvotni tabernakelj
glavnega oltarja.




■-u

*


I '

Tabl. 45

Loče. Graščina Pogled od jugozapada.

Loče. Graščina Zbelovo po Vischerjevem narisku (ok. 1. 1690).

Tabl. 46

Žiče. Župnijska cerkev od jugovshoda.

Žiče. Del stranskega oltarja sv. Andreja.







)


ff

tabi. 47






n f

Tabl. 48

Špitalič. Glavni portal x, .. _

Špitalič. Stranski portal.

Tabl. 49

Pogled na Žičko kartuzijo od juga. Večja hiša v ospredju je ,Gastuž“.


Tabl. 50

Žička kartuzija. Pogled iz 1. 1840 od kamnotisku J. Wachtl-a.

■.....


Tabl, 51

Žička kartuzija. Rekonstrukcija po C. Haas-u.

II (I

Tabl, 52

Žička kartuzija. Cerkvena fasada 1. 1852 po C. Haasu.






H

Tabl. 53

Žička kartuzija. Pogled cerkve od juga po Petschnigu (1. 1849).






8

M

Tabl. 54

*. ■ .f ■


'


'I H

" y

Tabl. 55

Žička kartuzija. Pogled po cerkvi 1. 1867 po J. Passini-ju.



n ff


Tabl. 56


f f

Tabl. 57

Kumen, kartuzijanska pristava,

Žička kartuzija. Obrambni stolp.






r


3

it M

Tabl. 58

prerisku izvirnika iz 1. 1802.



1





£■


11 fi



Tabl. 59

Žička kartuzija. Pogled na južnovshodni vogel. Po sliki J. Petschniga iz 1. 1849.




f f









\

r

11

i i


NARODNA IN UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA