Leio VI., štev. 161 Današnja številka velja izjemoma 3 Din. Ljubljana, torek 14. julija 1925 PoStnloa pavSailrana. pa lathaja ob 4. »jntpaf. asa Stane mesečno Din 35'—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo a Diievna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. jt. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. št. 5/I. — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Uprava1 Upravnišfvo: Ljubljana, Prešernovi ulica »t. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: LJubljana, PreSeri nova ulica št. 4. — Telefon št jg Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št. x. — Celje, Aleksandrova cesta« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljuba Ijana St. 11.841 - Praha čislo 78.180^ W;en'Nr. 103.241, Po sklepu Jugoslovenskega I Novinarskega Udruženja se po- j dražijo danes povodom francoskega narodnega praznika vsi listi v državi za 50 „ !st. v korist fonda za spomenik Franciji. Zato velja današnja številka «Ju-tra» Z dinsrie. Ljubljana, 13 julija. Kdor hoče motriti današnji politični položaj z državnega stališča, mora gledati na razvoj političnih dogodkov nazaj. a tudi naprej. Malone sedem let že se bije v naši državi notranjepolitični boj v znamenju državnopravnih programov, mesto da bi bil posvečen ekonomskim, socijalnim in prosvetnim problemom. Samostojni de mokrati gotovo niso zadovoljni, da notranja konsolidacija Jugoslavije ne napreduje z istim terrnpom, kakor bi to bilo potrebno. Tudi njih prizadevanje je bilo radi separatističnih strank in konservativnosti NRS v veliki meri odmaknjeno od onih njihovih programa-tičnih točk. ki predvidevajo privredne. socijalne m prosvetne reforme. To je naravno. Nikdar se ne sme pozabiti. da so samostojni demokrati, četudi po breja mali, vendarle ona velika sila, ki je od začetka Jugoslavije naprej edina brezpogojno in neustrašeno zastopala načelo državnega unitarizma in narodnega edinstva. Zlasti Srbi, ki so bili v svetovni volni med bojevniki po broju najšibkejši, dobro vedo, kaj pomeni Iierojstvo malih grup bojevnikov. Tem bolj požrtvovalno ie bilo delo samostojnih demokratov, ker so bili vseh šest in pol let v takozvanih prečanskih krajih malone edini zanesljivi nositelji državne in narodne misli. Da nas ni več, ni kriva niti naša demokratska misel, niti naša stranka. Leta 1914. in pred tem nas je bilo v prečanskih kraiih pod Avstro -Ogrsko vrlo malo. ki smo imeli poguma se tudi javno deklarirati za Jugoslovene. Gotovo pa je, da je baš SDS v prečanskih krajih bila kvas, ki ie pognal našo narodno in državno misel tako kvišku, da so bili naši kraji sposobni za ujedinjenje, ki se je izvršilo I. 1918. V neprestanem boju z reakcijo, ki imajo svoje izvore še iz Avstro-Ogrske ter z malkontentstvom, kj je posledica svetovne vojne, je mogla SDS po številu le polagoma napredovati .zlasti, ker se ni posluževala de-magoških gesel, ki so jih z velikim uspe hom uporabljale republikanske in druge separatistične stranke. Mi smatramo, da je sodelovanje demokratov v novi vladi državna potreba. Ako radicevci iskreno mislijo na «sporazt!m». ako ni njihov pristanek na monarhijo, unitarrstično državo, vidov-dansko ustavo itd. samo komad papirja. potem ne morejo zanje biti za sodelovanje v vladi ovira poedine osebnosti. Baš v tem, da se branijo samostojnih demokratov potem, ko so z izjavami zavrgli republiko, federalizem ier sploh ves svoj program, leži naivečji dokaz, da niso iskreni in da zgledujejo predvsem taktične cilje, katerim je na poiu Narodni blok kot dosedanja granitna ovira njihovih prevratnih aspira-cij. Dosedaj je Radie še vsakogar uničil, vdoT se je ž niim lahkomiselno vezal. Uničil ie Pretila. uničil Davidoviča, uničil Nastas Petroviča, uničil dr. Korošca. Sedaj grozi opasnost zveze z Radičem državotvorni fronti, ako ne bo imela zadosti moči. da se emancipira njegovega diktata. To .ie pa mogoče le, ako ostane še naprej kombinacija Narodnega bloka, v tei ali oni formi. Razbiti Narodni blok znači vreči parlamentarno večino nacijonalnih elementov pod polovico Narodne skupščine, znači zopet oslabiti ojačeno in po dolgih borbah zmagovito fronto unitarizma in nacijonalizma. Režim RR spominja na homogeni režim radikalov podpiran in odvisen od džemijeta in Nemcev in mutatis mutandis je dovoljena tudi paralela z Davidovičevim režimom, v katerem so komandirali separatisti in se ojačevali za prevratne namene. Za slučaj RR-vlade bi Radič ime! dovolj vzroka, da smatra kombinacijo le za začasno, da okrepča svoje spodkopane opozicije, ker lahko z gotovostjo računa, da bo mogel čez nekaj mesecev najti ugodno priliko, da razbije PR-viado in izzove — pripravljen in ojačen — nove volitve, pri katerih bi mu ne bilo težko obnoviti zahtev, ki so jih radicevci imeli v načrtu za čas po S. februarju. Ako uspe Radiču razbiti Narodni blok. mn je faktično uspelo ustvariti podlago za separatistične cilje vseh prevratnih elementov. Dvakrat se ne da uporabiti zakon o zaščiti države. Demokrati smo že opetovano bili izven vlade. Baš tedaj so se naše vrste še okrepile. Tokrat bi bila opozicija, zlasti nam slovenskim demokratom, še najbolj komodna, ker klerikalci sploh Danes se pričakuje demisija vlade Razčiščenje situacije prehaja v roke krone. — Kraij se v sredo vrne v Beograd, — Stališče samostejnh demokratov, — Nova vlada v četrtek. Beograd, 13. julija, p. Razvoj dogodkov je stopil v odločilno fazo. Min. pred sednik Pašič, ki bi imel danes odpotovati v Karlove Vari je svoj odhod odložil. Za danes je bil sklican radikalski klub, vendar je seja preložena na jutri. Tudi v radičevskem klubu, ki je imel popoldne sejo, g. Radič ni podal političnega poročila. Iz tega se sklepa, da bo trajalo še nekaj dni, predno bo situ.1 cija popolnoma razčiščena. Smatrati pa je. da bo to razčiščenje že izročeno v roke drugega ustavnega faktorja. Predpogoj za to je. da poda sedanja vlada demisijo, kar se bo verjetno zgodilo tekom jutrišnjega dne. Nocoj se je v političnih krogih zatrjevalo, da se kralj takoj po obvestilu o demisiji vlade vrne v Beograd, kjer ga pričakujejo v sredo. O nadaljnem razvoju dogodkov se ne da ničesar definitivnega reči. Iznašajo se najrazličnejše kombinacije. Kot sigurno se smatra, da bo misija za sestavo nove vlade zopet poverjena Pa-šiču. Navzlic nasprotnim trditvam, vpra šanje sodelovanja samostojnih demokratov nikakor ni odstavljeno z dnevnega reda. Nasprotno se zdi, da je od ohranitve Narodnega bloka v mnogem oziru odvisna notranja moč nove vlade. Nasprotstva v radikafskem klubu proti aranžmanu RR so jako velika in grozijo znatno omajati solidarnost NRS ter s tem že od početka usodepolno oslabiti državnopolitične osnove nove kombinacije, za slučaj, da bi ostala neupoštevana. Z veliko napetostjo se zato i v radikalnih i v radičevskih krogih gleda, kako se odloči SDS. Nesporno stoji SDS pred težko odločitvijo. Utemeljen dvom o iskrenosti radičevcev jo straši. da bi prevzela kakršnokoli soodgovornost za režim, v katerem bo HSS vsekakor skušala izvajati čim več vpliva. Na drugi strani se argumentira, da je baš v taki situaciji treba čim večje solidarnosti strank, ki zastopajo enako državno politično idejo. Po včeraišniih in današnjih konferencah v klubu SDS in razgovorih med Pašičem in dr. Žerjavom se more reči. da bo SDS o svojih na-daljnih korakih definitivno sklepala šele, čim bo odločitev postala neposredno aktualna. Ni dvoma, da se rešenje krize ne bo dolgo zavleklo. Ako bo velika politična debata, ki se pričakuje v radikalskem klubu, trajala dalj časa. je računati z zakasnjenjem nekoliko dni. V ugodnem slučaju pa bi mogla biti nova vlada sestavljena že do četrtka. Radičevci že glasujejo za vlado Interpelacijska debata o priključitvi Avstrije Nemčiji, Pavle Radič naziva interpelacijo svojih klerikalnih zaveznikov nepotrebno in nesmiselno, — Važna opozoritev drja Trumbiča na koroško vprašanje. — Skupščina za nedoločen čas odgodena. Oficijelna oblava o doseženem aranžmanu med NRS in HSS Nesoglasje v radikalskem klubu. — Prelom med radicevci in blokom, — Razne kombinacije, — Obseg radičevske kapitula- cije. Beosrrad, 13. julija, p. Današnja «Sa-mouprava» prinaša o političnem položaju sledeče poročilo: Med predstavniki radikalne stranke ?n hrvatske seljač-ke stranke je dosežen sporazum za skupno delo. Sporazum bazira na vidov-danski ustav; in obstoječih zakonih. Nova vlada bo v najkrajšem času izvedla volitve v oblastne skupščine. Tekst sporazuma je precizen ter predvideva vse eventualnosti. Tako sklenjeni sporazum je odobri! tudi predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič ki je sklica! za jutri dopoldne sejo radikalnega poslanskega kluba, kateri bo najbrže prisostvoval tudi osebno in zahteval odobritev kluba .Gd!očiiev radikalnega kluba se pričakuje z velikim zanimanjem v vseh političnih krogih, Beograd, 13. julija, r. Šefi opozicijskega bloka so dopoldne imeli sejo, na kateri so razpravljali o stališču, ki ga zavzemajo napram radičevcem in novi vladi. Definitivnega niso sklenili ničesar, zato je za jutri popoldne napovedana ponovna seja, ki se pretvori širši plenum opozicijskega bloka. Tej seji bodo prisostvovali tudi zajedničar-ji, ki preidejo v najostrejšo opozicijo proti radičevcem, izvzemši dr. Ivana Krajača in Pasariča, ki stopita z radicevci v vlado. Med mnogimi radikali se opaža ostro nezadovoljstvo s kombinacijo RR. kar najbolje dokumentira izjava, ki jo je danes Milutin Dragovič, bivši podpredsednik radikalnega kluba, podal novinarjem. Na vprašanie. kako bo z nje govo zadevo v radikalnem klubu in kdaj se bo rešila, je Dragovič odgovoril: «To vprašanje se ne bo rešilo tako ahko, marveč bo v radikalskem klubu bure in loma. Še je v radikalski stranki nekaj poštenih ljudi! Jaz in z menoj okrog 40 poslancev se bomo energično zoperstavili sramotni kombinaciji nekaterih naših ljudi, s katero brezstidno zapuščajo tako zvestega zaveznika ka-cor so samostojni demokratih — Značilno je, da je Dragovič to izjavo podal vpričo Marka Trifkovica. Beograd, 13. julija, r. Tekom današnjega dopoldne je Aca Stanojevic v predsedstvu vlade dolgo konferiral z Markom Gjuričičem. nato pa je izjavil Vašemu dopisniku, da je g. Pašič šele sedaj dobil podpisani protokol: treba je še počakati zaključka radikalskega ne prihajajo v poštev pri vladni kombinaciji. S strankarskega stališča težko vladno breme prav radi odložimo na druga ramena, s stališča nacijonalne in državne politike pa tega stališča ne moremo in ne smemo zastopati, razen, če za smer politike, ki prihaja s pritegnitvijo radičevcev, niso dane popolne garancije za ohranitev dosedanje politike Narodnega bloka. V politične kupčije s kakimi drugimi cilji kot državnimi in narodnimi se samostojni demokrati ne smejo mešati, ker bi s tem zapustili svoj program, ki so ga dosedaj toliko in tolikokrat neomajno in brezobzirno, a tudi s ponosom zastopali in tudi ne glede na svoje momentane strankarske interese, kluba, toda situacija se razvija k vladi RR. Verzije, ki so danes krožile, so tako nasprotujoče, da je težko jih pravilno pretehtati. Med drueim se je danes celo govorilo, da sta ministra Uzunovič in Giuričič v zvezi z aranžmanom RR podala ostavko. Gjuričič je to verzijo takoj demantiral. Po razgovoru z Aco Stanojevičem je min. C"iiričič konferiral s Trifkovičem in Uzunovičem, s katerim se je končno podal k Pašiču. In to je najbrž dalo povod navedeni verziji. Vrlo različne so tudi verzije o razdelitvi ministrskih portfeljev. Doznava pa se, da so radičevci za svojega pod-tajnika v finančnem ministrstvu predložili Samuela Kociana. bivšega finančnega ravnatelja v Zagrebu in sedaj lastnika gospodarske nisarne, kot kan-ditat za šume in rudnike se omenja radikal dr. Ljuba Popovič. Beograd. 13 .julija, p. Od 17. do 21. ure se je vršila danes seja hrvatskega seljač-kega kluba, za katero ie vladalo izredno zanimanje, posebno ker se je pričakovalo, da bo prišlo do popolnega preloma med radičevci in zaiednico. Zajedničarji namreč odkrito izjavljajo, da bodo stopili napram vladi RR v najostrejšo opozicijo. Seja, kateri so prisostvovali tudi poslanci hrvatske za-jednice, pa je sklepala samo o zakonskih načrtih, ki se nahajajo pred narodno skupščino. Pavle Radič očividtio namenoma ni hotel načeti vprašanja sporazuma z radikali. Za jutri ob 4. pop. je sklicana plenarna seja širšega odbora bloka narodnega sporazum in ljudske demokracije. Radičevci so obljubili, da se udeleže te seje. Na tej seji pride do popolnega prekinjenja odnošaiev bloka narodnega sporazuma z radičevci in da bo tozadevno izdan poseben komunike. Beograd, 13. julija p. Na današnji seji skupščine, ki se je pričela ob 10.50 je bila na dnevnem redu interpelacija poslanca Scnodcja za zunanjega ministra, tičoča se germanske propagande za priključitev Avstrije k Nemčiji. Zunanji minister dr. Ninčič je v daljšem govoru predvsem povdaril, da naša vlada s paznim očesom motri vse dogodke, ki se vobče dogajajo v sosednih državah ter da se striktno drži mirovne pogodbe čl. 6S. Opozarja interpelanta na protokol št. 1. o finančni obnovi Avstrije, ki je bil podpisan 4. oktobra 1922. v Ženevi in v ka terein je avstrijska vlada podala svečano izjavo ter se z njo ponovno obvezala v okviru čl. SS saint-germainske mirovne pogodbe, da ne bo zapravljala svoje neodvisnosti marveč da se bo vzdrževala vsakih finančnih in gospodarskih obveznosti, ki bi posredno ali neposredno mogle kompromitirati njeno neodvisnost. Po čl. SO versajske mirovne pogodbe pa z druge strani Nemčija priznava in se obvezuje, da bo strogo spoštovala neodvisnost Avstrije v granicah, ki se določijo s pogodbo med Avstrijo in zavezniki. Nemčija priznava, da je neodvisnost Avstrije neodpravljiva. Potemtakem pravi minister dr. Ninčič, bi vsaka priključitev Avstrije k Nemčiji, ki ne bi bila prove-dena v smislu mrovnih pogodb, predstavljala težko kršitev istih pogodb in bi tudi naša vlada nikakor ne mogla ostati ravnodušna napram taki kršitvi. Stališče naše vlade se strinja z vsemi prijateljskimi in zveznimi državami, ki smatrajo, da bi kršitev stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, porušila ne samo dobre odnošaje, marveč tudi težko pridobljeni mir v Evropi. Agitacije alplnskih Nemcev zunanji minister ne jemlje resno. Ako pa ta agitacija zavza. me resnejši značaj, bi to značilo rušitev političnih oiiiošajev 5n naša država bi v tem primeru ukrenila vss potrebno, da zaščiti mir in umirjenost svojega prebivalstva. Kar se tiče naših sedanjih trgovinsSdli pogajanj z Avstrijo, stremijo za tem da se olajša ekonomski odnošaj med obema drs žavama. Vsekakor bo naša vlada pri teh po* gajanjih dosledno in pozorno čuvala vse ifl-terese naše države. Sporazum se da doseči samo na taki osnovi, da se zadovoljijo obojestranski interesi Zato niti sedanja, a.tudi kaka druga vlada ne bi mogla pristati na sporazum, ki bi spravil v opasnost nadaljevanje dosedanjega, v vsakem pogledu uspešnega delovanja za harmonični razvoj vseh naših gospodarskih moči. V debati je posl. Smodej izjavil, da se t odgovorom zunanjega ministra ne zadovoljuje. Besedo je nato dobil Pavle Radič, ki je podal izjavo, da ima zaupanje v seda; njo vlado, ker »naša vlada (klici iz opozicije »To ni naša vlada U) dosledno zavzema napram AvstriT ono stališče, ki najbolj odgovarja našim interesom«. Koncem svojega go-vera je Pavle Radič povdaril, da se nika. kor ue strinja z interpelantom Smodejem, ker da ie vobče bilo nesmiselno vložiti takšno Interpelacijo. Za njim je radikal dr. Dušan Grgin predlagal prosti prehod na dnevni red, dočim se je dr. Ante Trombič kot poslednji govornik izjavil proti predloge. Dr. Trumbič je naglašal, da je treba v slučaju, da se pokrene vprašanje združenja Avstrije in Nemčije, računati s sledečim de)-> stvom: Ssnžermenska mirovna pogodba je prisodila Koroško Avstriji In ne Nemčji. vsled česar bi imeli mi pravico da zopet pekrenemo vprašanje Koroške, ker bi imeli potem proste roke. (Odobravanje). Sledilo je glasovanje in so za prosti prehod na dnevni red glasovali radikal", samostojni demokrati in radičevci, p r o 11 pa da-vidovičevci, klerikalci, muslimani in zem-Ijoradniki, dočim so zajedničarji pred glasovanjem zapustili dvorano. Seja se je nato zaključila, prihodnja pa se skHče pismenim potom. r > Beograd, 13. julija, p. Na predlog zastopnika ministra pravde dr. Žerjava je ministrski svet podpisal uredbo, s katero je omogočen zvaničnikom prehod v tretjo uradniško kategorijo, ako so izpolnili potrebne pogoje. Zvečer je bila seja večine finančnega odbora, na kateri je bilo definitivno rešeno vprašanje svečeniških draginjskih doklad. V Sloveniji dobe 14 Din dnevno. škofi 7000, nadškofi 10.000, patri-jarh Dimitrije pa 11.000 Din mesečno. Finančni minister Stojadinovič je naglašal, da bo radi teh izdatkov potrebno še večje štedenje v državnem gospodarstvu. Sledila je razprava o pra- Izmišljotlne beograjskih listov Beograd, 13. julija, p. Nocoj so «Novosti» in «Vreme» priobčili informacije, da so nekateri poslanci samostojne demokratske stranke prešli v radikale, drugi pa v Da= vidovičevo stranko. Dr. Žerjav da jc poru* dil ministrskemu predsedniku Pašiču vstop slovenskih samostojnih demokratov v radia kalno stranko. Glede na te vesti je minister dr. Žerjav pooblastil vašega dopisnika za izjavo, da SDS še nikdar ni bila tako kom, paktna kakor danes. Njeni poslanci so lo» jalno vršili svojo dolžnost in gledajo z za, upr.njem v razvoj dogodkov. Prva intervencija za Radica Zcgreb, 13. julija, n. Tu se mudi bivši mi, nister pravde, narodni poslanec dr. Laza Markovič. Govori sc siccr, da je prispel po, polnoma privatno, zatrjuje pa se, obenem, da so mudi radi ustavitve kazenskega po, stopanja proti Radiču oziroma, da obtožni, ca ne bi bila sestavljena ca podlagi zakona za zaščito države. Seja preiskovalnega cdbora Beograd, 13. julija, p. Danes zvečer se jc vršila prva seja parlamentarnega odbora za proučevanje obtožnice proti bivšemu mini, stru pravde dr. Lukiniču. Danes je bila pre« čitana samo obtožnica, jutri pa sc bo pri* čela razprava. Važne gospodarsko-finančne odredbe Draginjske doklade za duhovnike in škofe. — Znatno znižanje izvoznih carin. Prehod zvaničnikov v uradniški status. voslavnih svečenikih, ki nimajo zadostne kvalifikacije in je poslanec Iliia Mihajlovič zahteval pri tej priliki redukcijo svečenikov, češ da jih je preveč. Plenarna seja finančnega odbora, ki bi se morala vršiti jutri, je radi seje radikalnega kluba preložena na pojutrišnjem ob 9. dopoldne. Beograd, 13. julija, p. Ekonomsko finančni komitet ministrov je sklenil danes veliko znižanje izvoznih carin, posebno za les in lesne izdelke. Dosedanje tarife bodo znižane za 50 odst. Znatno bo znižana tudi izvozna carina na živo živino, za seno pa bo carina sploh ukinjena. Turki preprečili izvolitev ekumenskega patrijarha Včeraj se je vršila volitev novega patrijarha. —^ Turški nacionalisti so volitev preprečili nekega škofa odvedli in ga trpinčili. čila iz Carigrada potrjujejo turški napad na zbrane škofe, ki so se sestali, da! izvolijo novega patrijarha. Izvolitev je bila odgodena. Turki so odvedli nekega' grškega škofa in ga mučili. Beograd. 13. julija, p. Zunanje ministrstvo je prejelo nocoj iz Carigrada brzojavko, ki pa uradno še ni potrjena in k? pravi, da je bil za novega vaselien skega patrijarha izvoljen mitropolit Va-zilij iz Nicejf* (Ako je to poročilo toč« no. bo stvar pač ta, da so patrijarha «iz volili® turški nacijonalisti s tem, da so ga zbranim škofom diktirali in z orožjem izsilili njegovo priznanje. Ured.). Carigrad, 13. juiiia. s. Ker se je eku-menski patrijarh Konstantin IV., ki so ga turške oblasti izgnale, odpovedal svojemu dostojanstvu, da se poravna spor med cerkvijo in državo, bi se imela danes vršiti izvolitev novega ekumenskega patrijarha. K izvolitvi so prišli vsi pravoslavni škofje iz Turčije in več škofov iz Grčije. proti katerim je vodilo časopisje veliko kampanjo. Turški nacijonalisti so vdrli v poslopie, kjer so bili zbrani škofje ter so jih razgnali. Izvolitev patrijarha je bila zato odgodena Atene, 13. julija, s. Avtentična poro- -3S& Upor v francoski vojni mornarici? Rim, 13. julija, a. «Tevere» poroča iz Pariza, da tamošnji listi skrajne levice javljajo o uporu vojaštva na francoskih vojnih ladjah. Upor je izbruhnil na oklopnicah sColbert», cStrasbourg* in «Paris». Posebno močan je bil na ladji cColberts, kjer so morali častniki nastopiti z orožjem. Upor na oklopnici «Strasbourg^ je v zvezi z dogodki v Maroku. Topničarji so dobili povelje za bombardiranje Ajdira, ki ga niso hoteli izpolniti, čemur so se pridružili tudi mornarji. Oklopnica je morala zapustiti rifansko obrežje in se vrniti v Tanger. Fašisti napadli lasten list Rim, 13. julija, k. V Napolju so fašisti napadli uredništvo fašistovskega časopisa «L' idea fascista» ter razdejali uredniške prostore, ker je list napadel fašistovske pri, staniške organizacije. Mussoiini na oddihu Rim, 13. julija, k. Državni po d tajnik v ministrskem predsedstvu Sjjardo je izročil danes min. predsedniku Musso-liniju kraljevo povabilo, naj pride kot gost kraljevske rodbine v San Rossoro« Amnestija v Franciji Vsrlz, 13. julija, k. Povodom narodnega praznika je izdal vojni minister amnestijo za. obsojeno vojake. Amnestije je deležno 466 vojakov. 89 je odpuščena cola kazen, 372 pa delno. Škandalu! proces v Budimpešti Budimpešto, 13. julija, s. Danes se je pri* čela pred tukajšnjim kazenskim sodiščem ob ogromnem navalu ljudstva razprava po. ti višjemu finančnemr svetniku Štefanu Kos z tki, ki je obtožen, da je dne 30. sep* tembra lani pred Narodnim gledališčem. ustTelil svojega starega prijatelja, huzarske* ga nadporočnika Sigmunda Valerijana, kpi-;e Imel cdnošaie 2 nlecovo ženo. Volilna reforma na Češkem Češkoslovaška vlada je v petek predložila parlamentu projekt zakona o spremembi volilnega reda. Predvsem je reducirano število volilnih okrožij od 23 na 22. Volilni roki so znatno skrajšani, kar je v prid vladnim strankam, ki seveda morejo vedeti mnogo preje, kdaj bodo volitve razpisane. Najskrajnejši rok za volitve je 28 dni po razpisu, lahko je pa tudi krajši. Stranke morajo vložiti kandidatne liste najpozneje 15 dni pred volitvami. Kandidatna lista mora biti podpisana od najmanj 100 volilcev. Vsak kandidat mora na izjavi, s katero prevzema kandidaturo, potrditi, kateri narodnosti pripada. Njegov podpis mora biti legaliziran od notarja, sodnije ali političnega urada. _ Dosedanja tri skrutinija ostanejo. Vendar so stranke, ki pri glasovanju ne dosežejo vsaj enega mandata in pa najmanj 2 odst. vseh v državi oddanih veljavnih glasov, od 2. in 3. skrutinija izključene. Ti glasovi se v 3. skrutiniju ločeni v 2. kategoriji, narodno in manjšinsko, prištejejo onim strankam, ki so se udeležile 2. skrutinija. Stranke, ki niso dosegle najmanj 2 odst. vseh glasov, morajo tudi plačati vse na nje odpadajoče volilne stroške, ki so precej visoki, ker se v ČSR. vršijo volitve z listki. Posebnost novega volilnega zakona je tudi ta, da poslanec izgubi mandat, čim njegova stranka naznani predsed-ništvu parlamenta, da ni več njen pristaš. Določbe za volitve v senat ostanejo neizpremenjene, le volilna okrožja se izmenijo odgovarjajoče onim za poslansko zbornico. Evropa in Kitajska Bivši italijanski zunanji minister grof Sforza, ki je deloval več let pri italijanskem poslaništvu v Pekingu, piše v «Cor riere della Sera» o kitajskem problemu ter zanika boljševiško krivdo na zadnjih dogodkih. Po njegovem mnenju povzroča vpliv kitajskih dijakov, ki so se v množicah vrnili iz Amerike, nenavadno hiter razkroj stare Kitajske. Kljub temu, da ne vidi v kitajskih zmešnjavah boliševiške roke, priznava, da ie bil Zinovjev tako nepreviden, da se je nedavno izrazil o nenavadnih okoliščinah, kj podpirajo komunistično propagando na Kitajskem in da so sovjeti dosegli več nego so mogli upati. Tudi znani italijanski publicist Lucia-no Magrini, ki se je zadnje čase mudil na Kitajskem, pripisuje kitajskim zmedam vse druge razloge in obtožuje celo Francijo, češ, da je vse njeno delo, ker si hoče prisvojiti kitajsko trgovino, ki je bila pred svetovno vojno v nemških rokah. Ta dva glasova, ki ju sicer podpira italijansko časopisje deloma iz nasprot-stva do Francije, deloma vsled italijanskih zvez z Rusiio, sta pač osamljena v javnosti antantinih držav. Kitajska revolucija je predvsem političnega značaja v zvezi s sovraštvom do tujcev. Zato je sedanje rcvolucijo-narno gibanje Kitajcev nevarno za vse evropske države. Ruski vpliv na Kitajsko je od prve ruske revolucije 1. 1905. vedno večji in obsežnejši. Pokojni Sui-jatsen, vodja socialističnega pokreta, velik oboževateli Ljenina, je stremel do smrti po komunistični diktaturi. Kakor znano, je jzbruhnila 30. maja v neki predilnici v Šangaiu stavka, ki se je naglo razširila v vseh obmorskih industrijskih mestih in se sedaj širi tudi po notranjosti. Ta stavka ie bila posreden povod sedanjega gibanja na Kitajskem .ki pomeni organiziran bojkot angleškega in japonskega blaga. Na čelu gibanja so nacijonalni Kitajci, takozvani Gomindam, in komunisti. Gomindam je ustvaril po vsej državi organizacije proti iinperi.ializmu in katolicizmu. Večjo moč imaio komunisti, ki delujejo po navodilih iz Moskve. Komunistična agitacija je olajšana vsled skrajno slabih socijalnih razmer v evropskih podjetjih iz tovarnah, kier morajo delati celo kitajski otroci v starosti osmih let od ranega jutra do pozne noči. V šangajskih tovarnah dela 24.000 otrok izpod 8 let. Edino merilo delovnega časa je utrujenost otroških delavcev. Tudi v tovarnah za izdelovanje stekla moraio delati otroci po 16 ur dnevno v klimi, ki je skozi šest mesecev neznosna. Rudarji morajo biti dnevno 20 ur pod zemljo. Nedeljskega počitka ni nikjer. Kitajska vlada ni mogla pri tem nič pomagati, ker so ji bile vedno napoti evrop-se koncesije. V takih razmerah je velika umrliivost otrok in delavcev razumljiva. Umljivo pa je tudi vedno večje sovraštvo do tuicev. Vse to je ugodna voda na komunistični mlin. Ruski sovjeti imajo lahko nalogo pri svoji propagandi. Zato jih izrabljajo bol.iševiki s pomočjo Evrope, ki je sicer tako previdna napram sovjetski agitaciji. Človečanski čut sam na sebi zahteva takojšnje izboljšanje človeških socijalnih razmer na Kitajskem. In tega se mora zavedati Evropa. ako noče, da pade Kitajska kot zrelo jabolko v moskovsko komunistično naročje. In v tem obstoja nevarnost za Evropo. Zadnja poročila pravijo, da so Anglija, Japonska in Amerika sklenile tajno pogodbo za vzdrževanje enotne fronte na Kitajskem, ni pa še nobenega poročila, ki bi vedelo povedati, da se Evropa sramuje svojih socijalnih ustanov na Kitajskem, ki jih sovjetska Rusija kot najbližji in največji sosed izrablja v svojo korist in v škodo Evrope. Nemško izzivanje Imeli smo že enkrat priliko, baviti se z mariborsko Splošno stavbeno družbo, ki je odklonila slovenskega ključav. ničarja, čeprav je bil popolnoma usposobljen, samo zato, ker ni obvlada! popolnoma nemškega jezika. V Ameriki je prav dobro izhajal s svojim znanjem, v Mariboru pa ni bil za rabo, ker po mnenju nemških inženjerjev, ki vodijo to družbo, ne zna dovolj — nemški. Ti gospodje namreč smatrajo, da se morajo drugi radi njih učiti nemščine, ker se oni ne marajo naučiti državnega jezika. Kako daleč sega njihova predrznost, pa kaže še lepše sledeči slučaj: Na Teznu se namerava zgraditi postaja, ako zberejo interesenti za to potreben kapital. Ko so nabiralci prispevkov prišli tudi k Splošni stavbeni družbi, je ta izjavila, da je pripravljena prispevati samo v tem slučaju, ako bo zidal postajo nemški stavbenik Czeipek. Gospoda torej misli, da ie prišel čas, da celo od državne uprave lahko zahteva, da se ščiti njihov nemški somišljenik, čeprav vedo, da se taka dela oddajajo ofertalnim potom. Znano nam je, da živi družba v prvi vrsti od državnih in drugih večinoma javnih domačih dobav, toda gospodje mislijo, da se mora kljub temu vse njim pokoriti. Stojimo na stališču, da naša industrija ne obstoja zato. da najdejo v njej mastno plačana mesta nemški inženjerji, ki niti najmanj ne upoštevajo danih razmer. Pod takimi okoliščinami se pač ni čuditi, ako naši domačini ne dobe primernih služb. Skrajni čas je že, da se inšpekcija dela malo bolj zanima za naša industrijska podjetja. Našla bi namreč tu mnogo hvaležnega dela za odpravo brezposelnosti, ki izvira v prvi vrsti iz tega. ker imamo pri nas toliko »nenadomestljivih® tujcev. Da je notranje poslovanje teh podjetij popolnoma nemško, je pa itak že znana stvar in bi bilo vsekakor zelo umestno, da jih merodajni či-nitelji pouče, da je treba upoštevati na-redbo, ki predpisuje za vsa podjetja knjigovodstvo v državnem jeziku. Kolikor nam je znano, je inšpekcija dela proti domačim podjetjem precej stroga, manj pa proti nemškim, sicer bi taki pojavi gotovo ne bili mogoči. Nemški grebeni nam nikakor ne smejo zra-sti čez glavo. Zidanje postaje na Teznu pa naj se poveri domačemu podjetniku, saj naši stavbeniki itak nimajo preveč dela. Politične beležke -f- Klerikalne klevete. Dokazali smo že, kako so se klerikalci v eksploata-ciji Thurn-Taxisove tafere» in skupščinske debate poslužili svoje stare metode: očitnih laži in prevračanja dejstev. Najordinarnejša laž, ki jo ie «Slo-venec» zagrešil, pa je v njegovem sobotnem uvodniku, kjer je zapisal, da je dr. Žerjav predlagal Narodni skupščini, naj obtožnico proti njegovemu prijatelju dr. Lukiniču zavrne. Doživel pa da je strašen poraz. Tako «SIovenec», dočim stenografski zapisnik Narodne skupščine beleži nastopno: ^Gospoda moja. vi dobro veste, da je sam minister dr. Žerjav izjavil, da dr. Lukinič želi priti pred preiskovalni odbor!» To je poudaril dr. Paleček. ki je nato svoj govor zaključii: «Povsem jasno je torej, da inoja izvajanja niso imela te svrhe, da bi dr. Lukiniča reševal pred preiskovalnim odborom. Smatral pa sem za svojo dolžnost, da opozorim na harango, ki jo bo opozicija započela od trenutka, ko bo sprejet zaključek, da se dr. Lukinič stavi pred preiskovalni odbor, pa vse do onega momenta, ko bo odbor ugotovil njegovo popolno nedolžnost. SDS je skupno z dr. Lukiničem zatrdno prepričana, da bo njen odlični pristaš in dolgoletni borec za misel narodnega edinstva dobil zadoščenje z ugotovitvijo preiskovalnega odbora, da je ravnal pošteno.* -f Na politični lov sta sc podala v Beograd med drugimi tudi g. dr. Ravnik, advokat iz Maribora in g. Ivan Hribar. lastnik agenture iz Ljubljane. Ču-jemo. da hočeta tudi ta dva gospoda «postavliati» novo vlado ter povečati število onih političnih koniunkturistov, ki se zbirajo za časa vladne krize v Beogradu, kakor gavrani. Gosp. dr. Ravnik je bil včeraj v Beogradu zelo velikodušen. V dnevniku «Vreme» je podal majestetično izjavo, da je pripravljen v svojo stranko sprejeti vse slovenske demokrate, razen — dr. Žer-iava. Tako se tudi spodobi za politika, za katerim stoje armade slovenskega ljudstva in ki opravlja malone vse svoje politične posle «pri čaši vinca rajnega*. Sedaj samo še čakamo, da bo iz-oregovoril v kakem beograiskem listu svojo cesarsko besedo Ivan Grozni, pa bodo Potemkinove vasi Hribarjeve in Ravnikove stranke naslikane v celoti. Medtem pa v Sloveniji postavljamo mlaie, da Jostoino pozdravimo oba landsmanministra, kadar se povrneta iz prve ministrske sednice. -f Kaj si obetajo radičevci? »Jutarnji list*, ki fungira kot službeno glasilo spo-razumaštva. poroča o doseženem sno-razumu: «Tekst sporazuma med NRS in HSS bazira na vidovdanskl ustavi in na obstoječih državnih zakonih. Iz iziave onih. ki bodo sestavljali novo vlado, izhaja, da bo to vlada reda. dela in zakonitosti . . . Ona ima predvsem sprovesti oblastne volitve in jih bo sorovedla v naikraišem času, morda že v treh tednih! Režim na Hrvatskem in v Slavoniji mora bazirati na zakonih. Uradništvo na Hrvatskem in v Slavoniji bo razmestila nova vlada, ki bo fudi rešila vprašanje uradništva v ostalih krajih države, kakor ostala tekoča vpra šanja. Kar se tiče deklaracije nove vlade, še ni gotovo, ali bo sestavljena takoj ob početku ali šele jeseni Glede Stjepana Radiča se v dobro informiranih radikalskih krogih trdi, da bo Pašič osvojil predlog, da se nai Radič brani v svobodi. Po eventualni obsodbi pa bi bil Radič pomi!ovan.> — Torej re-sume za rauičevce: popolna provedba vidovdanske ustave, skorajšnje oblastne volitve, »zakonitost« samo na Hrvatskem in v Slavoniji ter — morebitno pomilovanje Sticpana Radiča. + «Hrvatove» informacije. Zaiedni-čarski «Hrvat» ob aranžmanu RR nikakor ne prikriva nezaupanja in nevolje, marveč pričenja vedno odkriteje nastopati proti aranžmanu. opirajoč se na dejstvo, da tudi radikali niso enodušni glede sporazuma z radičevci. Med svojimi najnovejšimi informacijami iz Beograda navaja včeraj na prvem mestu: «Vaš dopisnik se ie tudi danes kakor prej mogel prepričati, da radikalni klub glede sporazuma nikakor ni enodušen, marveč ua jc cela skupina radikalskih poslancev iz Dalmacije. Bosne, deloma tudi iz Vojvodine in iz Srbije odločno proti aranžmanu RR. Culi so se že glasovi, da se bo v slučaju aranžmana razcepil radikalski klub. Posebno Dal-matinci so poudarjali, da bi aranžman RR zanje pomenil politično smrt in da bi po takem aranžmanu nihče več ne mogel zadržati njihovih volilcev v radikalnih organizacijah. Vznemirjeni po novinskih vesteh, da je vlada RR gotova stvar, so nekateri izmed njih takoj posetiii Svetozarja Pribičevica in ga zaprosili za informacije o njegovem sobotnem sestanku s Pašičem. Izjavili so mu. da vztraiajo ob niem in samo ob se danji vladni koaliciji Narodnega bloka.* Komentar ali kak dodatek k temu inte-resantnemu «Hrvatovemu» poročilu je od naše strani nepotreben. Iz demokratske stranke Seja načelstva in izvršilnega odbora Demokratske stranke se vrši v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Kazine. I. nadstr. (dvorana). Dnevni red: 1.) Poročilo predsedništva: a) o političnem položaju, b) o gospodarskem delu sedanjega parlamenta. 2.) Poročilo srezkih organizacij Demokratske stranke. 3.) Slučajnosti. Vljudno naprošamo, da se vsi vabljeni gospodje seje sigurno udeleže. Dostop je dovoljen le proti vabilu. Za zunanje udeležence je prenočišče preskrbljeno. • Na seji srezkega odbora SDS v Dravogradu v četrtek dne 9. julija se je srezki odbor za srez Prevalje - Marenberg konstituiral in je bil izvoljen za predsednika g. notar Avgust Kolšek iz Marenberga za podpredsednika lesni trgovec in posestnik gosp. Ivan Veselko iz Mežice, za tajnika posestnik in župan Ivan Predan iz Marenberga in za blagajnika posestnik in trgovec Gvidon Kaiser iz Dravograda. Ti štirje tvorijo obenem tudi eksekutivo srezkega odbora. Za sodni okraj Marenberg se ustanovi v okviru srezke organizacije še posebna okrajna organizacija, kakor enaka že obstoja za sodni okraj Prevalje. Po političnem poročilu oblastnega tajnika se je razvila obsežna in zelo stvarna debata glede razmer v srezu zlasti iz nacijonalnega stališča. Ugotovilo se je, da so tnmošnji Nemci in nemškutarji začeli zopet z obsežno propagando med našim ljudstvom proti državi, češ da bodo ti kraji itak padli pod združeno Nemčijo in Avstrijo. Zgodil se je celo slučaj, da je neki nemškutar pod to pretvezo odsvetoval raznim ljudem, naj ne plačajo več davkov, in so mu nekateri res nasedli, seveda na svojo škodo. Obširno se je tudi razpravljalo o raznih gospodarskih vprašanjih sreza, zlasti glede vprašanja bivših koroških deželnih cest itd. Nova kraievna organizacija se je v nedeljo dne 3. julija ustanovila v Zavrču pri Ptuju. Izvolil se je 11-članski odbor, ki se je v nedeljo dne 12. julija definitivno konstituiral. Tekom poletnih počitnic se priredi shod s poslancem dr. Pivkom. Mladinska organizacija V nedeljo, dne 12. t. m. dopoldne se je vršil v Kranju plenarni sestanek »Edinosti®, na katerem je poroča! tudi delegat iz Ljub« Ijar.e. Storili so se važni sklepi, ki se v kratkem izvedejo. Organizacija lepo napre« duje in sc ustanovijo še nekateri drugi od« seki. — Popoldne se je vršil sestanek v Tr« žiču, kjer se vrši v kratkem ustanovni obč« ni zbor. «Edinost» Ljubljana, dramatični odsek ima ta teden vaje v tajništvu SDS, Narod, ni dom. V nedeljo 19. t. m. priredi «Edinost» Ljub ljana izlet v Hrastnik, kjer uprizori igro •Navaden človek«. Sodeluje tudi tambura« ški zbor. V Litiji sc priključijo tudi člani tamkajšnje «Edinosti». Vabijo se tudi še ostali prijatelji društva. Po svetu — Caillaux izi-oljen za senatorja. Franco« ski finančni minister Caillaux je bil v de. parteinentu Sathe izvoljen za senatorja s 640 glasovi od 870 glasov. Izvolitev si je za. sigural z aktualnimi volilnimi govori, na ka, terih je povdarjal, da njegova finančna po. litika na stremi po spremembi socialnega reda, da ni revolucionar, pač pa socialist. Po njegovem mnenju mor ostati individual. na posest socialni temelj, toda država mora nadzorovati kapitalizem, ne da bi paralizi, rala razvoja gospodarskih sil. Na očitke socialistov, češ da prizanaša bogatašem z davki, jc odgovoril, da jc Francija dežela srednjih stanov in da morajo tudi ti 6ta« novi po svojih močeh žrtvovati državL Z isto strogostjo, ki jo izvaja pri obdavčenju, skrH za štedljivost pri državni upravi, za kar mu je dal parlament visoka pooblastila. — Italijani in bivše nemške kolonije. Tu« rinska «Stampa» sc zavzema ponovno za nemška stremljenja po kolonijah, ki so jih izgubili Ncmci med in po svetovni vojni Italijani seveda ne morejo pozabiti, da jim mirovna konferenca v Versaillesu ni poklo« nila vsaj del predvojnih nemških kolonij. Ako bi bila dobila Italija vsaj nekaj, bi sc italijanski listi gotovo ne zavzemali za nem« ško «ko!onijsko vprašanje«. — Češkoslovaško^švicarska trgovska po; godba jc bila te dni na Dunaju podpisana. — Scmški zunanji minister dr. Strese« mann piše, da bo le sloga Nemcev pripo« megla k ena':opravnosti Nemčije z drugimi evropskimi državami, kar je edini pogoj za pomirjenjc Evrope. Letošnji ustavni praznik sc bo praznoval po vsej Nemčiji z velikimi proslavami. — Odgoditev razprave o nemški zunanji politiki. Nemški državni zbor jc odklonil predlog glede parlamentarne razprave o zu« nanji politiki pred odgovorom na francosko noto. Splošno se sodi, da sc razprava tudi po odposlani diplomatski noti ne bo vršila. — Boljše\-iški vohunski urad v Berlinu. V belgijski zbornici je poslanec general RU chard stavil vprašanje glede vesti o prese« litvi komunistično«vojaškega vohunskega urada iz Berlina v neko belgijsko mesto ob francoski meji. Premestitev naj bi se izvr« šila na podlagi sklepa francoske sckcije mo« skovske eksekutivc. Pravosodni minister je odgovoril, da nc bo dovolil te premestitve. «Soin> dostavlja, da so preprečili izvedbo tega načrta belgijski komunisti v Antvcrp« nu. Policija jc namreč zasledila njihovega voditelja, pri katerem jc našla pisma glede omenjene preselitve. — Japonska proti sovjetski Rusiji. Japon« ska vlada je odklonila prošnjo moskovske vlade glede ustanovitve ruskih trgovskih misij na Japonskem. Vodstvo državne poli« cije pa je prosilo vlado za 30.000 dolarski kredit, da more pričeti s pobijanjem komus nistične propagande. — Amnestija v Italiji. Rimski listi poro« čajo, da bo izdala vlada na obletnico kra« ljeve prisege v parlamentu, četrtega avgusta amnestijo za tiskovne in politične pre« stopke. — Prelom med Anglijo in Mehiko. Me« scca januarja so se pričela v Newyorku po« gajanja med angleškim in mehikanskim po« slanikom v svrho obnovitve diplomatskih odnošajev med obema državama. Sedaj pa poročajo iz \Vashingtona, da je Anglija zahtevala za pogoj za nadaljevanje pogajanj takojšnje pomirjenjc med Zedinjenimi dr« žavami in Mehiko. Britanski petrolejski in« teresenti računajo vsled tega z novimi kom plikacijami. Kakor znano, protežira zveza mehikanskih trgovinskih zbornic nemško ekspanzivno trgovino. — Kemškoipoljska carinska vojna. Po po ročilih iz Bratislave je zaostal vsled nem« ške uvozne prepovedi skoraj ves blagovni promet preko nemško«poljske meje. Poljska otežkoča tudi prihod tranzitnega blaga čez Nemčijo. Sodbe stanovanjskega sodišča O vprašanju, ali so sodbe stanovanjskega sodišča, to je stanovanjskega oblastva II. stopnje po starem stanovanjskem zakonu in pravilniku, izvršne. oziroma ali ie zoper nie dopustna tožba na upravno sodišče, je prinesel Slov. Pravnik v letošnji dvojni številki 3.—4. daljšo razpravo. Upravno sodišče v Celju je namreč razpravljalo o tožbah zoper sodbe bivšega stanovanjskega sodišča v Liubliani (in no Novem letu 1925. tudi v Mariboru), ker ie smatralo stanovanjsko sodišče za upravno oblastvo. dočim so ministrstvo za soci-jalno politiko in ostala upravna sodišča smatrali stanovanjska sodišča za prava sodišča, zoper katerih odločbe ni dopustna tožba na upravno sodišče in državni svet. Ta spor je končnGveljavno rešil državni svet v Beogradu v svoji razsodbi z dne 21. maia 1925.. br. 10261-24, v kateri je izrekel: «Upravno sodišče ni pristojno, da razpravlja o odločbah stanovanjskega sodišča, ker stanovanjsko sodišče po svoji organizaciji, delokrogu in postopku, predpisanem v čl. 6. zakona o stanovanjih in čl. 45 do 49 pravilnika ni upravno oblastvo v smislu Čl. 15. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, ampak je posebno sodišče, ki neodvisno od administrativnih oblastev rešuje spore o najemnih odnošajih zgradb, vsled česar odločbe tega sodišča ne morejo biti akti upravnega oblastva in se na njih ne more zasnovati administrativni spor.» Iz teh razlogov je državni svet temeljem čl. 37 in 41 zakona v državnem svetu in upravnih sodiščih v zvezi s čl. 54. uredbe in poslovnega reda razveljavil razsodbo upravnega sodišča v Celiu z dne 23. anrila 1924., opr. štev. A 110-23,—17. Kar velja za stanovanjsko sodišče po starem stanovanjskem zakonu, velja v polni meri tudi za stanovanjska sodišča po novem zakonu o stanovanjih. Za prakso je rešitev tega vprašanja v navedenem smislu velikega pomena, ker ni nobenega dvoma več. da se razsodbe in odločbe stanovanjskih sodišč, ki so postale pravomočne. lahko tudi takoj izvršijo. Poprej se je namreč razpasla navada, da so stranke, ki jim od-ocbe stanovanjskih oblastev niso bile všeč, vložile tožbo na upravno sodišče v Celju in s tetn zadevo zavlekle za dalj časa, včasih tudi za celo leto. I Upravno sodišče v Celju, ki je itak z delom preobloženo, bo rešeno stanovanjskih sporov in bo zato moglo druge zadeve hitreje reševati Iz Trbovelj t— Predsedstvo Bratovske skladnice nam je poslalo na našo notico «rNa naslov Bra. tovske skladnice®, ki jc izšla iz delavskih krogov, sledeče pojasnilo, ki ga priobčujc. mo brez vsakega komentarja, prepuščajoč tega delavstvu, ki jc pri zadevi najbolj in« teresirano: Poleg mnogih težkoč in velikih skrbi predstojništva Bratovske skladnice za dograjo nove moderne bolnice v Trbovljah jc bila tudi ta, da sc organizira v tej do« bra uprava in najbolj moderna postrežba bolnikom. Predsedstvo se je obrnilo na vse merodajne faktorje s prošnjo, da nasvetu« jejo in stavijo zadevne predloge. Brez iz« jeme so svetovali vsi zdravniki iz Ljublja« ne in drugih krajev, spccijalno oni napred« nega mišljenja, da sc naj nastavijo v novi bolnici usmiljcnkc. Na podlagi temeljitega predštudija tega vprašanja, se je ta zadeva prvikrat pretresala na seji predstojništva dne 13. IV. 1923. Delavstvo ima dvetretin. sko zastopstvo in je bilo na tej seji polno« številno udeleženo. Po temeljiti debati o tem predmetu se je soglasno sklenilo, da se nastavijo v novi bolnici usmiljenke. Pri po« znejših sejah, anketah in konferencah za zgradbo nove bolnice ni bila izražena nikdar nasprotna želja. Splošno mnenje jc, poseb« no kar sc tiče zdravniških krogov, da bodo vršile najboljšo postrežbo bolnikov usrni. ljcnke, katere naj prevzamejo tudi prehra« no istih. Zadnje je glavno, ker one ne bodo imele interes za dobičkom, temveč bodo morale gledati na to, da dobe bolniki naj« boljšo hrano in postrežbo, katero se bo vo« dilo v režijskih stroških bolniške blagajne. — Kar se tiče očitka, da jc postavljena no« va bolnica le z delavskimi žulji ter da sc za to morajo upoštevati njihove želje, se pripominja, da plačuje Trboveljska premo« gokopna družba enako visoke prispevke kot vsi delavci in da je poleg tega za novo bol« nico še brezplačno dala na razpolago 460.000 komadov zidne opeke, 31 vagonov cementa, IS vagonov apna, 1800 m3 gramoza in 900 m3 peska. Skupna vrednost tega materijah znaša 747.500 Din, kar je dokaz, da merodaj liim činiteljem ni bilo na tem, da bi delav« ski žulji preveč krvaveli, temveč le, da se ustvari nekaj najmodernejšega, kar bo iz« ključno delavstvu v dobrobit. t— a?vas*o ž 2 ovratnika Din 85'— fearvaste & 2 evrainlha Din !19'— belfl ptofl nrsa Din 95'— Panasna češke Bin S5" —105'— gradi Din 45'— TeHra bl^ša Din 6(V— Krasna izbora S Pobro blago! P. MAGDB€> IfubHana. elitni mm Matica Telefon 124. Predstave ob: »/25.. 1/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Repriza največjega filma sezije 1925: .Kraljica sinnjev* Paramount-film! NOVO! Paramount-film! UeSika prevara ali Ljubezen nad vse Režija: Ernest Lubitsch. Izvrstna amerikanska pustolovna veseloigra v 5 velikih dejanjih. V glavni vlogi naibnliši komik Amerike, sloviti in snlošno priljubljeni DOUGLAS FAIRBANKS (soprog slovite Mary Pickford), ki se posebno odlikuje s svojo eleganco, izrednim humorjem ter neobičajno gibčnostjo. Zabave in smeha dovoli! Slaba železniška zveza Slovenije s Primorjem Glede na članek «Slaba železniška zveza Slovenije s hrvatskim Primorjem v št. 153 «Jutras> od 4. julija, nas prosi direkcija državnih železnic za sledeče pojasnilo: Do vpeljave novega voznega reda, to je do 5. junija sta bila v prometu pri vlaku ki je odhaja! iz Ljubljane ob 18.28 in prihajal v Sušak ob 7.13, dva dvoosna direktna voza in sicer 1 voz i. in II. razr. in 1 voz III razr. Pri tem vlaku je trajala vožnja od Ljubljane do Sušaka 13 ur Na konferenci, ki se je vršila pred vpeljavo sedanjega voznega reda na Sušaku, pri kateri so bili zastopani tudi delegati Trgov, in obrt. zbornice v Ljubljani, Putnika itd. se je izrazila želja po ugodnejši zvezi Slovenije s Primorjem. Z ozirom na to se je vzpostavila nova zveza na ta način, da se je vpeljal na progi Ljubljana - Karlovac nov par pospešenih potniških vlakov s priključkom v Karlovcu na brzovlaka v Sušak, odn. iz Sušaka. Ta vlak odhaja iz Liubljane ob 23. uri in prihaja v Sušak ob 9.01. Na ta način se je skrajšala vožnja pri tej zvezi za 3 ure! Pri tem vlaku vozi udoben štiriosen direkten voz Munchen - Sušak. Poleg tega je nameravala vpeljati ljubljanska direkcija še en direkten voz Ljubljana - Sušak za ljubljanske potnike, katerega pa zagrebška Konrad Veidt Nlaria Corda Nlia IHay pridejo v kino »Dvor" direkcija ni mogla prevzeti radi preobremenitve priključnega vlaka. Razen gori omenjene zveze obstoja Se dnevna zveza Ljubljana - Sušak pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.20 in prihaja na Sušak ob 19.30 in ima dva direktna voza I. — II. in III. razreda Ljubljana - Sušak. Oba navedena vlaka z direktnimi vozovi imata v Sušaku ugodne zveze na parobro-de. Parobrodi odhajajo iz Sušaka cb 12.30, 13, 13.30, 14, 14.30, 1S.30 in parniki glavne (brze) proge ob 20. uri. Pismo s Krka V začetku julija. Otok Krk nazivamo sami «šesti kontinenta. Ne samo, da imamo redke zveze z ostalo <^Evropo», temveč so tudi kulturne prilike pri nas precej srednjeveške. In vendar naši kraji kar mrgole tujcev, ki se prav dobro počutijo v našili kopališčih, ki so znana kot zdravilna in slove tudi po solidnih cenah. V torek dne 2. t m. smo imeli izredni užitek, ki so nam ga nudili ljubljanski učiteiiiščniki s svojim pevskim koncertom. Zbor jn vodil prof. Emil Adamič. To je bil prvi koncert te vrste v našem mestu in zato seveda ni čudno, da je vladalo zanj med prebivalstvom naravnost kolosalno zanimanje. Še čredno so prispeli slovenski pevci iz Baške, so bile že vse vstopnice razprodane. Uspeh je bil popoln in je dalo občinstvo javno izraze svojemu zadovoljstvu. Krepko in čustveno so doneli glasovi iz mladih grl. Pevci so izvajali pesmi jusroslovenskih skladateliev La-jovica, Adamiča, Schwaba in Mokranj-ca. Imeli smo priliko slišati tudi nekaj koroških pesmi. Nehote nam je pri tem prihajalo na misel, ali je mogoče, da mora živeti še nadalje v robstvu rod, ki hrani take pesmi, polne lepote in čustev. Pripomniti moram, da .ie vladalo za koncert zanimanje tudi med someščani italijanske narodnosti in so ga po-setili tako italijanski konzul, kakor tudi italijansko učiteljstvo. G. prof. Adamiču in njegovim pevcem se meščanstvo mesta Krka iskreno zahvaljuje za krasen užitek, proseč ga, naj nas pride obiskat tudi prihodnje leto. V našem mestu so bili medtem tudi osmošolci prve državne gimnazije v Ljubljani, ki se nahaiajo na ekskurzij-skem potovanju po domovini. V prvem trenutku nismo niti slutili, da se v teh mladih srcih skriva tolika živahnost. Njihov pevski zbor nas je prav oriiet-no presenetil. Pod vodstvom g. Štruklja so izvaiali pesmi tako precizno in čustveno, da so nas naravnost zadivili. Zadržali smo jih še tri dni. Vsak večer so se zbrali na našem trgu ter oopevali ob splošnem ploskanju meščanstva. Prav težko nam je bilo. ko so nas morali zapustiti Živela naša narodna mladina! Danes zadnjikrat! LTA MAHA 19| v prekrasnem filmu Gospodarica dvorca Monbijon Krasni posnetki iz Rima, Neapolja, Pompeja, Porticuja in Sorrenta. Izven programa Pathe-journal 18. LJUBLJANSKI DVOR i rt o Telefon 730. Vlomi in tatvine Ljubljana, 13. julija. Tatvine in vlomi so se pričeli zad-nie čase v Ljubljani zopet množiti. Ni skoro dneva, da ne bi bili prijavljeni iz različnih delov mesta razni mali vlomi in pa tatvine. Pred dnevi je bilo vlomljeno v železniško skladišče za kurilnico na glavnem kolodvoru. Tatovi so odnesli okrog 150 kg bakra. Nekaj dni zatem so bili oplenjeni na gorenjskem kolodvoru v ekspediciji zaboji, v katerih se je nahajala cinkova pločevina. V noči na 11. tega meseca so vlomilci obiskali skladišče mizarskega mojstra Simona Pra-protnika v Jenkovi ulici št. 7. Iz skladišča so tekom noči izvozili štirinajst komadov kotlov za ledene omare, ki so napravljeni tudi iz cinkove pločevine, Predstave: ob delavnikih ob 4., Vi 6., H 8, in 9. — Ob nedeljah ob 11, 3, Ys 5, 6.t 1A 8. in 9. uri v vrednosti 3000 Din. Oškodovanec je takoj v soboto izrazil napram višjemu stražniku Francu Cotiču sum, da je morda tat 19 letni Vinko Horvat, brezposelni delavec, stanujoč v bližini, ki je že znan uzmovič. Stražnik je takoj pričel z zasledovanjem Horvata in ga naposled izsledil pri njegovi teti Bri-giti Dolinarjevi na Selu št. 34. Ko mil je napovedal aretacijo, se je lotil Horvat stražnika dejansko, pri čemer mu je pomagala tudi teta. Končno je stražnik nasilneža vendarle ukrotil. Na policiji je priznal, da je izvršil vlome na kolodvoru m pri Praprotniku. imel pa je pri tem še dva pomagača, in sicer 19 letnega Avgusta Šibica, stanujočega v Zeleni jami št. 118. brezposelnega delavca, in pa 13 letnega Viktorja Janči-gar.ia, ki je še ljudskošolski učenec. Na podlagi njegove izpovedi sta bila v nedeljo dopoldne na glavni cesti v Mostah aretirana tudi ta dva. Nato so izpovedali vsi trije, da so prodali ukradeno blago nekemu mehaniku v Šiški, nekaj trgovki Paunhol-zerjevi, ostalo pa tvrdki Breznik Si Fritsch v Stritarjevi ulici. Kradli so na ta način, da sta Šibic in Horvat vlomila v prostor, kjer so se namenili krasti, nato pa je običajno zlezel skozi okno najmlajši Jančigar in jiin metal predmete na voziček ali jima podajal v. roko. Pri prodajanju so se lagali, da so na. brali kovino v smeteh na železnici —i Horvat in Šibic sta bila po zaslišanju podana sodišču, Jančigar pa bo bržkone oddan v otroško poboljševalnico. V nedeljo so se okorajžili zopet kolesarski tatovi, ki imajo za enkrat še srečo, da se gibljejo na prostem. Tako je zmanjkalo kolo brivskemu pomočniku Ivanu Polancu, in sicer izpred stanovanja v veži na Gosposvetski cesti št. 13. Dalje si je prisvojil neznan uzmovič kolo mestnega delavca Franceta Vidmarja. Tat je odpeljal kolo izpred hiše na Ižanski cesti št 54. Isto-tako je ocsnel* tat kolo zidarju Francetu Šefceniku izpred hiše št. 36 na Tržaški cesti. Zoiiiii atelje F. 0GR1CH v Novem mesto ZAPRT DO KONCA JULIJA vsakemu uradu in podjetju sta p'sa!na stroja ERIKA in IDEAIi THE REX Co., Ljubljana. Dopisi MEDVODE. Dramatični odsek izobražen valnega društva cUnije. v Ljubljani priredi dne 19. julija v Medvodal (Sokolski dom)! Špicerjevo igro eNa po!ianah», drama v 3 dejanjih. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Med igro igra tamburaški zbor «Unije». Pa igri prosta zabava z najbogatejšim smeha-polnim sporedom, godba, kupleti, komični nastopi, ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina za zabavni večer prosta, za igro običajne cenc. SLOV. BISTRICA. Z ozirom na moj čla< nek v Vašem ceni. listu z dne 10. julija pro* sim še za objavo sledečega pojasnila: Poj grebni vodja g. Kobale ml je malo pred pogrebom mojega sina sporočil, da se duhovščina ne udeleži pogreba, ako se ne odstrani Orjuna. Gospod Kobale je sedaj pred pričami izpovedal, da te vesti nima od gospo^ da župnika, ampak od neke privatne osebe. Trdil sem, da je na poročilo g. Kobaleta šlai deputacija v farovž, nakar je prišel g. kanonik sam ter opravil pogreb. Resnici .na: ljubo moram poročati, da je deputacija g. kanonika že srečala v polnem ornatu na potu k pogrebu. Torej bi se bil vršil pogreb, četudi bi ne biia poslana nobena deputacija. Cerkveni pogreb se mojemu sinu radi Orju-ne od strani župnijskega urada ni odrekel. Obenem preklicujem svoj izraz »duhovščina« ter zadene moje poročilo edinole naša gospoda kaplana. — Aiojz Pinter. Gostovanje članov ljubljanskega gledališča v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 12. julija. Kadar imamo tu !H)0 gostov, se občuti, da Zdravilišče ni več <*prazno», po številu 1000 js «po!no», pri 1500 in preko oprenapolnje« no». Sedaj stojimo navzlic skrajno nepri= jetnemu vremenu tik pred tem «štadijem» in nade za različne sezonske prireditve bi bile ugodne. Toda kaj, ko je fiziognomija zdravilišča letos tako izpremenjena: navzlic temu, da je od lani dotok Slovencev osobi« to iz Ljubljane in ostale bivše Kranjske ne* pričakovano porasel, da so v zadnjem času odločno »pritisnili® stari in tako ljubi nam srbski in hrvatski gostje, še vedno prevla« dujejo tisti, ki so v predvojni dobi tvorili steber posetnikov — poleg Nemcev iz Avs strije, sosedje Madžari. Na te je a priori malo računati posebno glede prireditev v naši besedi. In vendar je bila gorenja dvorana Zdra< viliškega doma že pri prvem nastopu ljub« Ijanskih igralcev skoraj polna, a zelo lepo število tudi tujih gostov. S posebnim zados ščenjem zato ugotavljamo, da smo bili na predstavo «Scamix>la» z 22. Cesarjem, Dres novcem in Jermanom, gospo Rogozovo ter gdčnama Rakarjevo in Vido Savsko lahko v polni meri ponosni. Pravo zmagoslavje pa je pomenil za na* šega Golarja naslednji večer z njegovo prirejen prvi prisrčni sprejem. Od tu so pevci po cesti, po kateri se je nekoč umikala srbska vojska, prepevajoč narodne pesmi, prišli v Črno goro. Na internaci.ionalni razstavi na Reki bo 'do Slovenci zastopani s sledečimi umetniki-slikarji: Božidar Jakac, Kralj Fran in Tone, Vidmar Drago, Vidmar Nande, Pilon Veno in Fran Stiplovšek. Razstavljajo grafiko in tvorijo lastno grupo. Bodoča sezona varšavskih gledališč. Poljsko časopisje poroča, da bodo varšavska gledališča v jesenski sezoni uprizorila nekaj čeških in več modernih poljskih novitet. V operi se vprizori Junačkova opera »Njena pastorka«. Poljski glasbeni krogi že sedaj izražajo svoje zadovoljstvo, da bo po dolgem presledku na varšavskih deskah zopet vprizorjena opera odličnega skladatelja bratskega naroda. Pozornost ie vzbudila tudi objava varšavske opere, da se vprizori v jeseni tudi več znanih poljskih oper, ki so zadnja leta bile precej zapostavljene. Med drugimi se omenjajo sledeče opere: «Sig-mund Avgust od Jotayka, »Jakov Harfista« od Opienskega, «Kralj Roger» od Szyma-nowskega in balet «Lalila» od Wieniawske-ga. Tudi drama pripravlja premijero 13 poljskih avtorjev. Petrič, Pavlina Milavec, Alojzij Ljubič, Ivan Tratnik, Franjo Pipan in Jožica Cinika v Ljubljani, Karla Flisch v Trbovljah, Angela Savpah v Novem mestu, Frančiška Hladnik v Središču ob Dravi, Angela Holbl v Pre-valjah, Angela Karnovšek v Šoštanju, Marija Klavora v Ormožu, Ana Kramar v Škof ji Loki, Berta Terbovc v Celju, Brigita Ju-rač v Kotljah, Stanislav Vencel v Gornji Radgoni, Alojzija Pehani v Tržiču, Ljudmila Bajec v Kočevju, Marija Marine pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Marija Drobnic v Ribnici na Dolenjskem, Avguština Juh v Mostah pri Ljubljani, Marta Burger v Kranju, Anica Špeglič v Celju, Josip Zidarič v Središču ob Dravi, Matilda Bencina v Kočevju, Josipina Košiček v Straži in Marija Ram-šak v Brežicah; za pripravnika 3. skupine kategorije zvaničnikov 1. stopnje osnovne plače Ivan Hribar pri III. terenski teh. t. t sekciji v Ljubljani, za pripravnika 3 skupine kat. zvaničnikov, 1. stopnje osnovne plače Albin Arko v Domžalah, sprejeta je ostavka Antona Podbevška, pripravnika 4. skup. III. kat. v Ljubljani; umrl je pripravnik 3. skup. kat. zvaničnikov Anton Potnik v Žrečah. * Praška ČJ Liga na slavnosti v Rogaški Slatini. Včeraj je prejela mariborska Jč Liga na tozadevno svoje vabilo od centrale ČJ Lig iz Prage pisemsko obvestilo, da se prireditve udeleži po svojem zastopniku mogoče celo z veččlansko deputacjo tudi ccn-trala JČ Lig v Pragi. * Odlikovanje. Profesor zagrebške univerze dr. Stjepan Tropš je odlikovan z redom Sv. Save tretjega razreda. * Češkoslovaški konzul v Skoplju. Za češkoslovaškega konzula v Skoplju je i/neno-van dosedanji vicekonzu! g. Vladimir Zr.o-jemsky. Naša vlada mu je izdala eksekvatur * Nov inženjer. Na češki tehniški visoki šoli v Brnu je naš rojak g. Ivan Po ž e n e1 napravil inženjerski izpit iz tehnične kemije. Čestitamo! * Sprejem v naše državljanstvo. V jugo-slovensko državljanstvo so sprejeti naslednji ruski emigranti: kontraktualni vojaški zdravnik dr. Dimitrij Veršinin v Mariboru, geometer okrožnega urada v Mariboru Ev-genij Ivanov in privatni uslužbenec Igor Ru-sanov v Murski Soboti. * Promocija. Na stareslavni Karlovi univerzi v Pragi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva Stane Tavčar iz Ljubljane, znani slovenski olimpijski igralec. * 60 letnica neveslnjske vstaje. V nedeljo je pretekio ravno 60 let, odkar je počila prva puška v nevesinjski vstaji. Na Bledu se je vršila pri tej priliki kot spomin za velikega kralja Petra I. Osvoboditelja i namna pro" slava Petrovega dne. * Iz državne službe. Finančni svetnik Avgust Sedlar, vodja davčnega okrajnega cb-lastva v Mariboru je iz 6. skupine I. kategorije pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.. V višjo skupino sta nadalje pomaknjena finančni svetnik dr. Ludovik Valjavec in finančni tajnik Ivan Volčič — oba pri finančni direkciji v Mariboru. Carinik v ostavki Milivoje Radmanovič jc reaktiviran ter prideljen na službovanje mariborski carinarnici. Premeščena sta: davčni oiicijai Fran Bole iz Velikih Lašč v Prevalje in davčni oficijal Fran Roman iz Prevalj v Velike Lašče. Carinik Fran Miklavčič je odpuščen iz državne službe. * Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z vsemi potrebnimi pojasnili, fonnularji, vlogami itd. izide koncem prihodnjega tedna v založbi »Jug« v Ljubljani. Pojasnila kakor tudi formularje vseh mogočih vlog za stanovanjsko sodišče, je sestavil član stanovanjskega sodišča v Ljubljani, sodni svetnik dr. Alojzij Gradnik. Knjižica bo izvrstno služila vsem privatnikom in oblastim, ki imajo opravka s stanovanjskim sodiščem. * Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih drugi natisk, pregledan in s kazalom izpopolnjen je izšel. Naroča ! se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, (nasproti glavne pošte) Cena 22 Din, po pošti 1.50 Din več. * Razpisane so poštne službe in sicer mesto starešine pri poštah: Črna pri Prevaljah (II/l), Moste pri Ljubljani (II-l), Ljubno (II-2), Rogaševci (II-2), Sv. Lovrenc pri Mariboru (II-2) in Toplice pri Novem mestu (II-2) in pa služba poštnega poslovača pri poštah: Raka (III-l), Sv. Križ pri Kostanjevici (III-2) Koprivnik pri Kočevju (II-2), Pišece (I1I-3) Topolščica (III-4), Ko-hinjska Bela (1II-4), Jurklošter_ (III-4), Koprivnica pri Brežicah (III-4), Žetale (III—4) Kotlje (III-5) Rok za natečaj je 14 dni. Prošnje se vlagajo pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. * Himen. Gospod Janko Modrijan, trgovec v Ljubljani se je poročil z gdč. Eleono-ro Fantinijevo, hčerko g. Edvarda Fantinija, trgovca in posestnika v Ljubljani, Pod Rožnikom. Bilo srečno! * Himen. V Mariboru se je predvčerajšnjim poročil notarski kandidat g. Fran Golob z gospodično Josipino Blejec, uradnico pri velikem »županu v Mariboru. * Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v visoki starosti 80 let g. Andrej Za kotnik. Rodom Ljubljančan je bil pokojnik skoraj 40 let kolodvorski restavrater južne železnice v Postojni. Bil je ustanovnik raznih naprednih društev, Sokola, notranjske posojilnice itd. Kot vzgledno marljiv in pošten v svojem podjetju je bil splošno priljubljen in spoštovan. Po okupaciji se ie preselil k svojcem v Maribor. — V Sp. Šiški je umrl v nedeljo dopoldne v starosti 82 let g. Ivan S i e b e r e r, strojevodja drž. železnice v pokoju. Pokojnik je bil skrben oče in ljubez-njiv človek, ki ga je vzljubil vsak, kdor ga je poznal. Pogreb bo danes, ob 16. nri iz Le-podvorske ulice št. 28. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! * Neizročijive poštne pošiljke za mesec maj 1925. Poštno ravnateljstvo je te dni razposlalo na vse pošte v Sloveniji seznam o neizročljivih pošiljkah za mesec maj. Razglas je razobešen v prostoru za stranke občinstvu na vpoaled. Naslovni oziroma po- so nafbdjjfe In Mtf®eftčj?e kafll trpeznost enega pare nogavic z iigom in z nam kg (rdečo, modro ali zlato) I« „kUu2 je ista kot trpežnost štirih drugih parov. 63-a 1 Me lil prgiinljls sel DamsKi filc Klobuki v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu mshnic-uopjanc Stritarjeva ulica štet?. 1. šiljatelji teh pošiljk se pozivajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. — Izkupiček za prodane pošiljke ozir. gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadalj-fiih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi. * Svinčena »afera« in dr. Josip Hacin. V zvezi s to »afero« pride v kratkem v javno diskusijo tudi afera ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Hacina. Toliko v vednost vsem interesentom. * Gospodje slovenski umetniki, ki imajo namen obiskati razstavo dekorativnih umetnosti v Parizu, so naprošeni, da se radi poti ebnih informacij obrnejo na francoski konzulat v Ljubljani. * Taborcnje slovenskih skavtov ob Bohinjskem jezeru. Letos tabore slovenski skavti pri Sv. Duhu ob Bohinjskem iezeru. Vseh skavtov in skavtinj ie približno 100 Med njimi je tudi skavt Vosatka, ki je prispel v divno bistriško dolino iz Prage. Šotorov je približno 20, ki so jedva par korakov oddaljeni od jezera. Te dni je prišel k njim inž. Payer, začetnik ljubljanskih skavtov. Upamo da se bo vreme ustanovilo in da poneso vrli skavti cele koše najlepših spominov iz divno lepega planinskega sveta. * Dviganje potopljenih ladij v Donavi. Kakor poročajo iz Beograda, se bo te dni pričelo z dviganjem ladij, ki so bile v vojni debi v bojih za Beograd potopljene v Donavi in Savi. Najprej se prične akcija za dvig velike avstroogrske vojne ladje, ki se je potopila v levem rokavu Donave pri Beogradu. Domneva se, da vsebuje ladja nmogo dragocenega materijala. * Vsi gospodje strmijo, kako dražestno majestet!čno, toda zapeljivo izgledajo ljubke dame z >Voika« čevlji in nogavicami. Prodajalna samo v Ljubljani, Krekov trg 10. * Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drogerija Ante Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame ln oddaia n-"! 7V"-"'( •»-' " " - **- > na gospodarska bznka v Ljubljani in njeno podružnice. * Mati in hči pod tramvajem. V Zagrebu se je zgodil v nedeljo zvečer silno razburljiv dogodek, ki na naravnost čudežen način tii ime! nobenih težkih posledic. Bančna uradnica Vida Jurišič se Je vračala s svojo 4 letno hčerko s sprehoda domov. Pred hišo št. 109 na llici je deklica ravno v trenotku ko je bil tramvaj oddaljen komaj 10 metrov skočila na tračnice. Prestrašena mati je hitela za njo. pri tem pa se je spodtaknila in padla ravno na tračnice. Tramvaj je med tem že privozii do matere in hčerke. Številno občinstvo je bilo popolnoma prepričano, da sta našli obe smrt pod kolesi voza. A tu se je zgodilo nekaj nenavadnega. Otrok ki je bil po kriku matere opozorjen na nevarnost. je skočil v odiočilnem trenotku preko tračnic in ga je tramvaj vrgel samo na tla, ne da bi bil pri tem kaj poškodovan. Mati pa je Izginila pod zaščitno napravo pred kolesi in se je zdelo, da je izgubljena. Nenadoma pa je tramvaj obstal. Osobje in tudi občinstvo je takoj odhitelo ponesrečen-ki na pomoč. V nekaj minutah so jo potegnili izpod tramvaja — popolnoma nepoškodovano. Bila je le bleda, kakor mrlič, obleko pa je imela vso raztrgano. Potniki so jo odnesli takoj v najbližjo hišo, neki vojaški zdravnik pa jo je preiskal in ugotovil da je dobila le neznatne krvne potplutbe. Da se ni zgodila težka nesreča, se je zahvaliti Ie vozniku, ki je v odločilnem trenotku voz tako spretno zavrl, da se je ustavil že čez nekaj korakov. Proti korputenei .debelosti) učinku c edino rrcizkušeno In na novejše sredstvo Lepoform tahlete. Glavna za'oga: Lekarna Bahovec, Linbliana (in Salus) 281a * Požar tvornlce perila v Beogradu. V soboto poroči je izbruhnil v tvornici per;la Mirka Marjanoviča v Beogradu velik požar, ki je napravi! nad 100.000 Din škode. * Uboj radi zaušnice. Tramvajski uslužbenec Anton Lončarevič v Subotici se je v nedeljo spri z dekletom Lidijo Kiš. ki mu je tekom prepira prisolila zanšnico. To je Lon-čareviča tako raztogotilo, da jc zagrabi! nož Li ga ji zasadil globoko v trebuh. Lidija je že čez nekaj ur kljub takojšnji zdravniški pomoči podlegla težkim poškodbam. * Zagonetna smrt trgovca Stareta. O pogrebu še vedno nepojasnjene smrti preminulega ljubljanskega trgovca Stareta se nam naknadno poroča, da je izvršil pogreb g. kaplan Sever. Toliko, ker nočemo nikomur delati krivice. + Iz Ječe pobegnil Iz kaznilnice v Mitro-vici je pobegnil Dragotin Reber, rodom iz Osjeka, ki je bil pred dvema letoma obsojen pri sodnem stolu v Osjeku zaradi vloma v posojilniško blagajno na šest let težke ječe. Novi Tarzan! V. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg Iz Ljubljane u— Ženski odsek Gospodarskega napred nega društva za šentjakobski okraj otvori v sredo dne 15. julija na letnem telovadišču Sckola II. na Prulah (Sredina) tudi letos otroško igrišče. Tu se bo mladina, dečki in deklice do 14. leta dvakrat na teden In si cer vsako sredo in petek od pol 16. do pol 18. ure pri raznih otroških igrah zabavala in krepila. Nadzorstvo in vodstvo igrišča je poverjeno strokovni učiteljici. Starši, ki vsled zaposlenosti nimate časa baviti se s svojimi otroci in jim ne morete nuditi potrebnega razvedrila, pošljite jih na igrišče, da se tam pri nedolžni igri razvesele in okre pe. Udeležba brezplačna! — Odbor. u— Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani javlja, da se odda v najem kantina v artiljeriiski vojašnici v Ljubljani. Upoštevale se bodo prošnje samcev. Re flektanti naj vlože prošnje tekom 8 dni v tuk. pisarni. Na poznejše se ne bo oziralo. — Odbor. 1474 u— Lepo nedeljo so slednjič po dolgem dolgem času vendarle pričakali Ljubljanča. nje. Ni bila sicer še prava poletna nedelja, še vedno se je bilo treba obleči vsaj jesensko, a vsaj običajnega dežja ni bilo. Zato je mesto kakor izumrlo, oživela pa je Gorenjska, napolnile so se planinske koče. Vlaki so bili na vseh postajah prenapolnjeni tudi vsi lokali v bližnji in daljši okolici, dobro obiskane vse prireditve. Bila je, kakor da se prebuja iz neprijetnega sna, v katerega je zaziba! mesto večni dež. u— Prireditev vseh naprednh društev v Šiški v prid stavbi Sokolskega doma je naletela v nedeljo popoldne na nepričakovano velik odziv med prebivalstvom Šiške in Ljubljane. Obsežni prostori na vrtu in v lokalih g. Keršiča so bili popoldne in zvečer popolnoma natrpani, da ni bilo dobiti pro. štora. Za zabavo so prireditelji obilno preskrbeli; zlasti je žel cele salve smeha in odobravanja kabaret, ki bi se bil obnesel tudi pred bolj razvajeno publiko. Za prijatelje sokolske telovadbe so vstavili prireditelji v spored tudi posrečen telovadni nastop z gorečimi kiji. Prireditev je prinesla zopet nov kamen v tako potrebno zgradbo Sokolskega doma. u— Izobraževalno dramatično društvo »Unije« v Ljubljani. Vse člane »Unije« (dram skega odseka, ki igrajo v igri »Na Poljanah« se opozarja na vajo, ki se vrši danes v torek 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Švica-riji (Tivoli). Prosim točne in sigurne udeležbe. — Režiser. u— Sokolova veselica v Šiški. Nedeljska sokolska prireditev v Šiški je uspela prav povoljno. Na lepem senčnatem Kcršičevem vrtu in pa na prostoru za hišo se je že tekom popoldneva zbrala velika množica občinstva, katero je sijajno zabavala domžalska godba. Zvečer so nastopile članice s prostimi vajami ter gorečimi kiji. Sledile so še kabaretne točke, ki so povzročile obilo smeha. Pozneje se je razvil tudi ples in je trajala zabava pozno v noč. u— Javno stenografsko tekmo priredi povodom sklepa šolskega leta Christofov učni zavod v Ljubljani v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7 v četrtek dne 16. julija ob 2. popoldne. K tekmi se vabijo starši gojenk in gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. u— Mestna občina ljubljanska okrasi clrineš povodom francoskega državnega praznika vsa svoja poslopja z zastavami. Isto store tudi vsi državni uradi. u— Dežnik se je našel v soboto v «Zvez-di». Dobi se pri Ivanu Krovatu, Sodna ulica št. 1. u— Najnovejše bluze otroške in damsfce obleke, prlnoroča Krištoflč-Bučar. u— PoHcliskc prijave. Od nedelje na pon-deljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 5 tatvin, I pretep, 1 prestopek posesti orožja brez dovoljenja, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja polic!J-4;e ure in 2 prestopka obrtnega reda. Aretacija se je izvršila 1 In siccr radi pijanosti in k?'jenja nočnega miru. u— Tatvina na dvorišču. Špediterju Raj-ku Turku je neznan tat odnesel v noči na 13. julija z voza na dvorišču hiše Komen-skega ulica št. 17 dve dvigali za vozove, vredni 1000 Din Kolikor se je moglo ugotoviti je tatvino izvršil nekdo, ki so mu morale b;ti razmere dobro poznane. u— Izgnan vedeževalcc. V hotelu «L1oyd» se ie nastanil nred nekaj dnevi grafolog in ved^ževalec, 52-letni Arabec Hamad Kha-maliach el Hard Z n';m je bila v družbi tudi primorska Slovenka M. J., ki mu je služila baie samo kot tolmačinja, kajti mož tovori samo arabski in pa za silo nemški. Podjetni vedeževalec ie dal v liste mali oglas, v katerem ie delal, da prerokuje bodočnost ter u?nne preteklost. Obiskovalcev seveda ni manjkalo. Za prerokovanje je računal 25 Din. Ker pa ni zaprosil oblastev dovoljenja za svojo «obrt», ga je poselil v pondeljek detektiv in ga povabil na policijo, kjer Je izvedel, da mora iz države. Pre-ie se je mudil s svojo spremljevalko v Italiji in tamkaj zaprosil za dovoljenje — v Jugoslaviji pi je menil, da tega ni potreba. Iz Maribora a— Društvena kronika. Mestna Orjuna sklicuje za danes dne 14. julija ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma važen sestanek vsega članstva. — Društvo hišnih posestnikov priredi dne 16. julija ob 20. uri v mali Gotzovi dvorani izredno plenarno zborovanje, pri katerem se vrši predavanje o novem pravilniku k stanovanjskemu zakonu. Pristop imajo samo člani. a— Glasbena .Matica v Mariboru razpisuje za svojo šolo službo učitelja za vijolino. Zahteva se dovršeni konserva torij z učno prakso; prednost imajo ob siccr enakih ocenah prosilci, ki so usposobljeni kot dirigenti. Prošnje z osebnimi, študijskimi in morebitnimi službenimi dokazili, naj se vložijo na O B L E K i 283 kupite najseneie pri Josio dolžna, LiubSiana, odbor Glasbene Matice v Mariboru do dne 14. avgusta. Plača se odmeri kakor državnim uradnikom iste stopnje z 10 odst. dodatkom. Služba se nastopi 15. septembra. a— Ljudsko gibanje. V prvem polletju 1925. ie bilo v Mariboru vštevši okoliške občine Radvanje in Krčevino rojenih 444 otrok, 235 moških in 209 ženskih. Umrlo js 362 oseb. Poročilo se je 208 parov. a_ Iz mestnega šolskega sveta mariborskega. V pondeljek dne 6. julija se je vršila prva seja novega mestnega šolskega sveia, na kateri je bil s 5 proti 3 glasovom v bojnem glasovanju izvoljen za predsednika prof. dr. Pavel Strmšek. Za podpredsednika je bil potom kompromisa izvoljen pristaš SLS Ozvatič. Iz CeHa e— Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Celju ni v likvidaciji. O likvidacij: ima v smislu pravil sklepati le občni zbor. Notico od nedelje s tem popravljamo. c— Celjske vojašnice. Tekom današnjega dne bo mešana komisija kakih 15 oseb, sc-stoječa iz delegatov vojaške oblasti in zastopnikov mestnega magistrata, ogledoval vojašnice, ki so last občine, in razpravljala o njih prodaji vojaškemu erarju. Zajedno se preseli okrožna komanda iz poslopja starega okrožnega sodišča v vojašnico kralja Aleksandra. Poslopje okrožne komande je silno potrebno temeljitega popravila, če že ni prepozno. e— Mučen dogodek z vojaško stražo. V Celju se precej govori o slučaju, da se je mlad vojak, ki je stal pri razvalinah bivše vojaške bolnice na straži, lotil tam službo vršečega stražnika in ga hotel razorožit7. Zadeva je precej neredna in bi bilo želeti, da vojaška oblast rekrute natančno instrui-ra, kake dolžnosti imajo na straži. e— Za olepšavo mesta. Z zadoščenjem beležimo, da je južna železnica v sporazumu z olepševalnim društvom sklenila napraviti pred palačo Prve hrvatske štedionice ličen nov plot in gredo za niim primerno zasaditi. Vendar pa se to zgodi šele septembra, ker čas sedaj za nove nasade ni ugoden. Tako bo torej tujec že pred prihodom na celjski kolodvor dobil o mestu dober vtis. e— Nesramnost našega nemškutarja. V pondeljek v zgodnjih jutranjih urah se je pripetil slučaj, ki jasno kaže, koliko zaslepljenosti in zagrizenosti še tiči v naših nem-škutarjih. Žalostni junak te zgodbe je znani mehanik J. R. v Celju Dogodilo se ie, da je mlad oficir vzel s seboj na svoje stanovanje omenjenega mehanika, dva muzik.m-ta in nekega narednika ter je s to družbo še doma izpraznil kozarec vina. Družba, ki je govorila radi obeh nemških Avstrijcev skoro samo nemški, je bila prccej glasna, a naravnost agresiven je bil mehanik. Zbadal jc oficirja na vse mogoče načine, omalovaževal Beograd, ga Imenoval s priimkom «Krobot», se začel vsajati v armado in ie celo ugotovil, da so naši oficirji taki, da niti ne dosezajo bivših avstrijskih podoficir-jev. On s?.m, mehanik, da je bil podoficir in da je ponosen na to. a z zadoščenjem poudarja, da je bil Avstrijec in da ostane Avstrijec. Našemu oficirju — pripominjamo, da družba nikakor nI bila pijana — je to govoričenje silno presedalo. Ko se je končno družba začela odpravljati iz oficirjevega stanovanja, je mehanik R. našel, da mu ie izginila planinka, katero je nosil na kap!. Začel jo jc zahtevati od oficirja kot gosp -daria, pri katerem so gostje zbrani in je pri tem tega nesramno žalil, češ taki so jugo-slovenski oficirji. Ta nesramnost je dobr -dušnega človeka vendar tako podžgala, da je svojo sobo brž izpraznil in spravil družbo z zabavljačeni po zraku preko stopnic ra cesto. Ker pa je R. še na cesti zabavljal, ga je moral oficir še tukaj javno kaznovati, t :-ko da so se vzbujeni prebivalci nad prizorom vzgledovaii. Sedaj bi bilo dobro r.,c-toviti, ali je R. avstrijski ali naš državljan, in — po tem postopati. h Primorja * Samomor italijanskega častniku. V Po« stojni sc je ustrelil njd nekim prepad..m finančni podporočnik Kornelij 1'escatori. Po strelu jc padci v 100 metrov globok prepad, ki se nahaja v bližini jame pri Planini. Pri padcu v prepad jc obvisel na grmovju, kjer so ga zasledili vojaki. Doma je pustil pismo, v katerem naznanja, da gre v smrt radi ne* ozdravljive bolezni in prosi svojce opro< ščenja. * Velika nesreča v Kopru. V Kopru gradi« jo nov lesen pomol. Pri delu jc zaposlenih mnogo delavcev. Mali parnik je čisti! mor» sko dno, a naenkrat je nastala na njen sil* na eksplozija. Več delavcev je bilo težko ranjenih, najbolj kurjač Ka^arij Dcstraciii. ki jc kmalu potem umrl. Parnik je dobil pri cskploziji luknje in sc je takoj potopil. * Spremembe v duhovniški službi na G o« riškem. Zs župnika v Kobaridu je bi! im:* novan g. Alojzij Pavlin, dosedaj katehet in kaplan v Tolminu. Matija Ivančič, vikar v Cerovcm, je premeščen za kurata v Gaber« je na Vipavskem. Za vikarja v Cerovem pa je imenovan Alojzij Mulič iz St. Petra ob Nadiži. Viktor Kos, kaplan v Bcvcu jc ime« novan za kurata v Logu. Edo Fcrjančič, l a« plan v Solkanu, jc premeščen na mesto dru* gega kaplana v Tolminu. Dosedanji kobari« ški kaplan g. France Kodrič je imenovan za kaplana v Solkanu. * Operni pevcc Mario Šimcnc v Trsln. Pišejo nam: V četrtek jc prispel v Trst naš operni pcvcc g. Mario šimcnc, ki je v ozkem krogu svojih prijateljev zapel nekaj odlomkov iz raznih oper in pri tem doka« zal, da od leta do leta napreduje. Iz Trsta odpotuje g. Šimcnc v Gorico, nato pa v raz« na italijanska mesta, kjer obišče gledališča in si tako nabere novih utisov in novih spo« znanj, s katerimi sc bo okoristil v svojem delovanju. Evropa v 10,000 letih General Smuis je imel v Južnoafriški Idružbi za znanstvena raziskavanja Ipred par dnevi predavanje, v katerem [ie med drugim rekel, da čaka Evropo [v kakih deset tisoč letih nova velika Medena doba. Smuts je na podlagi opa-Izovanj ugotovil, da tudi v Južni Afriki |postaja podnebje polagoma bolj hladno. Sedanje človeštvo seveda še ne bo Idoživelo te nove ledene dobe in se bo [moralo umakniti veliko bolj razvitim [naslednikom. Južna Afrika je v svojem (kulturnem razvoju približno za deset Itisoč let za Evropo. Bušmani, zamorsko [pleme, ki stoji menda na najnižji kul-I turni stopnji, so po mnenju generala j nekaki živi fosilji, ki so pred desetimi I tisočletji izumrli v Evropi. Gotove bio-I loške probleme je torej še danes mo-Icoče opazovati in proučevati v Južni I Afriki, dočim jih je mogoče rešiti v Ev. I ropi le s pomočjo bistroumnih sklepov, I za čijih podlago so na razpolago le ze-|lo redke izkopnine. Bodočnost bo pokazala, v koliko ima I general Smuts prav. Proces Angerstein |Angerste!n obsojen osemkrat na smrt Zelo zanimive so bile izjave izveden-I ca profesorja Herberga, znanega učenjaka na psihološkem in psihiatričnem 1 polju. Predvsem je obžaloval, da mu Iniso dovolili skupnega bivanja z obtožencem in da je zato navezan samo na [posredne utise izjav raznih prič. Pra-Ivi motivi Angersteinovih zločinov izpirajo v podzavesti. Po njegovem mne. Inju je Angerstein psihopatičen sadist. [Angerstein je bil pri izvrševanju zloči-[iiov sicer izredno miren, toda v njem le tičala močna čustvena napetost, ki jo I je povzročila skrb radi bolezni njego-lve žene. Brezdvomno je imel načrt umoriti svojo ženo že dolgo pripravljen, toda te v podzavesti. Izvedenec profesor Recke je pobijal Herbergova izvajanja, ravno tako izvedenec Jahrmarcker. Prof. Herberg je izjavil, da temeljijo njegovi podatki samo na izjavah, ker ni imel priložnosti, da bi natančno preiskal obtoženca. Kar so zagovorniki izjavili, da še ne morejo pričeti z zagovorom, je bilo nadaljevanje obravnave preloženo na včeraj. Razsodba se pričakuje za pondeljek pozno ponoči. Limburg, 13. julija, s. Nocoj ob 7. je sila razglašena sodba. Obtoženec je bil radi umora v osmih slučajih obsojen osemkrat na smrt in na dosmrtno izgubo vseh državljanskih pravic. Mo-riina orodja so bila zaplenjena. Stroške postopanja nosi obsojenec. Angerstein je obsodbo sprejel pripravljen. Izjavil is, da je mogoče njegovo dejanje pla-samo s krvjo. ni naukom o božanski vstvaritvi človeka. Scopes je učil, da se je razvil človek iz živali nižjih vrst, nauk. ki ogroža red in mir v državi. Med izvoljenimi porotniki je šest baptistov, trije metodisti, en disident in pristaši drugih ver. Sodnik je opozoril porotnike, da se ne smejo o slučaju razgovar-jati izven sodne dvorane. Zagovornik Tarrov/ je izjavil, da je zadovoljen z izvoljenimi porotniki, med katerimi je sicer en analfabet, da pa so drugi popolnoma zadosti izobraženi. Hvalil jih je kot resne može, ki brezdvomno dobro razumejo pomen procesa. Zdi se, da je napravil zagovornik s svojimi premišljenimi besedami dober utis na porotnike. Mestni svet je prepovedal zbiranje ljudi na dvorišču sodnega poslopja, ker se je bati dejanskih spopadov med pristaši Darwinovih teorij in nasprotniki. Policija, ki so jo morali radi vzdrževanja javnega reda poklicati iz večjih mest, je s svojimi odredbami povzročila med domačini nepričakovan nered, ker v Daytonu niso vajeni velikoinest-nih prometnih predpisov. Nadaljevanje procesa je bilo odloženo na včeraj. Veliki angleški pisatelj Bernard Shaw piše o procesu: Bryan in zakonodajne oblasti v državi Tennessee ne verujejo v nobeno razvojno formo, temveč verujejo. da si je Bog izmislil ljudi v paradižu. Zato so zapovedali, da smejo učenci države Tennessee za vse večne čase upati na to, da se razvijejo v najboljšem slučaju v popolne Bryane. Na ta način želijo vladati do sodnega dne. Določili so strašne kazni za učitelja, ki si upa učencem razložiti, da predstavlja gospod Bryan izboljšano izdajo svojih prednikov, ali da predstavlja napram kači klopotači vendarle napredek. Opičji proces v Kakor smo že poročali, se je pričel v petek 20. t. m. senzacijonalen proces Proti profesorju Scopesu v Daytonu, ki je obtožen, da je širil Danvinove razvojne nauke o postanku človeka, ■;ar jc v državi Tennessee strogo za-ira njeno. Predsednik sodišča je pri otvoritvi obravnave poučil porotnike o pravnem prašanju ter je predvsem poudarjal, a pri razsodbi ne gre za to, je li za-on pameten ali ne. Sodnik je priso-tvoval otvoritvi s sv. pismom in z e-sikonom v svrho natančne določitve xrma erazvoj«. Po otvoritvi so brali )rvo poglavje svete knjige «Genesis» postanku sveta. Nato so se porotniki brali k posvetovanju, da sklepajo o 'ovem umevanju obtožnice, ker so za-ovorniki protestirali proti prvotni raz-agi iz tehničnih razlogov. Medtem so e posvetovali zagovorniki obeh strank vprašanju, ako se morajo znanstve-i strokovnjaki povabiti kot priče. Dr-avni pravdnik se ie protivil temu pred-ogu ter je izjavil, da bi bile izjave nanstvenih strokovnjakov itak ne-istvenega značaja. Nova obtožnica očita Scopesu, da je rotipostavno širil nauke, ki so nasprot- Pobeglikonzul" V nekem varijeteju v Bordeauxu nastopa večer za večerom velik dresiran šimpanz, ki zabava občinstvo s svojimi umetnostmi. Pred par dnevi pa je ta opica, ki ji je imel — Konzul —, pobegnila in šla na lastno pest malo po mestu na izprehod. Menda se je naveličala gledati ljudi le z odra. Gotovo si je šimpanz želel ogledati si Francoze od blizu, in videti, kaj počenjajo zunaj vari jeteja. Konzul jo je mahnil na eno glavnih cest. V svoji priučeni vljudnosti je vsakogar, ki ga je na cesti srečal, prijazno pozdravil in mu prijateljsko stisnil roko. Seveda sc je okrog njega nabralo ljudi, ki so se z opico izvrstno zabavali. Gospod Konzul ni hotel dati nikomur korbice in je hvaležno sprejel vsako cigareto in cigaro, ki so mu jo gostoljubni Francozi podarili. Seveda ni ostalo samo pri tem. ampak šimpanz si je tudi prižgal cigareto in jo strastno kadil. Prijazen gospod mu je dal škat-Ijo, v katero je dal Konzul vse podarjene cigarete in cigare, jo stisnil pod pazduho in z globokim poklonom šel dalje. Da bi se zbranemu občinstvu nekoliko oddolžil za izkazano pozornost, je splezala opica na bližnji svetilnik in se postavila v pozo govornika. Vsakdo je imel vtis, da ima pred sehoj izvežba-nega a mutastega govornika, ki pod-kreplja svoja izvajanja z živahnimi gestami. Ljudi se je sredi ceste toliko nabralo, da so ovirali promet. Prišli so redarji, ki so hoteli odstraniti kamen iz-podtike, namreč gospoda Konzula. Šimpanz pa ni hotel prostovoljno z govorniške tribune, temveč se je za neljubo motenje revanžiral redarjem s krepkimi zaušnicami. Ko so mu postala tla prevroča, jo je v elegantnem salto-mortalu preko glav osuplih policajev pobrisal dalje. Hitro je zavil v sosednjo ulico in se v širokem loku izogibal vsakemu uniformiranemu človeku, ker je v njem slutil redarja, zakaj Konzul je še premalo časa v Bordeauxu, da bi razločil vse uniforme. Ce ni bilo nobenega uniformiranega človeka blizu, je postal šimpanz zopet vljuden pasant in delal po vzorcu slavnih artistov zase reklamo po ulicah. Zopet se je vsakemu civilistu globoko priklonil in mu prijateljsko dal roko. Posebno pozoren je bil napram nežnemu spolu. Pred damami so bili njegovi pokloni še globokejši in udanejši. Menda zna tudi opica razločevati lepe dame od grdih. Nelepe je Konzul sicer tudi pozdravil, vendar ne tako kava-lirsko kot lepe. Videlo se je tudi, da ima mlade raje kot starejše. Če je šla posebno brhka gospodična ali postavna gospa z mladostnim zanosom po cesti, se šimpanz ni mnogo pomišljal, ampak jo je celo po pozdravu goreče objel. Hudega pa ni storil nikomur. Mimo upiforinirancev pa je naglo smuknil, ako jih je prepozno zapazil, sicer se jih je bal kot hudič križa in naglo zavil okrog ogla ali švignil dalje. Ko so zopet pritekli redarji, hoteč ga vloviti, jo je gospod Konzul znova pobrisal na drevo ob cesti in dajal vsa komur močne zaušnice, kdor se mu je približal. Na drevo se je povzpela ceio ljubka gospodična, misleč, da bo napram njej šimpanz bolj kavalirski in da se bo dal mirno odpeljati. Kako pa se je začudila, ko jo je artist iz varijeteia, ki jo je malo poprej pozdravil na ulici z globokim poklonom. ji poljubil roko in jo potem strastno objel, ravno tako obdaril s krepko klofuto kot zastopnike moškega spola. Morda se je na drevesu spomnil, da je njegov sovražnik vsakdo, ki se mu hoče približati z- neprijatelj-skim namenom, in da se tu neha vsaka razlika. , Menda bi opica ostala še dolgo na drevesu in delila zaušnice, da ni prišel na lice mesta Konzulov lastnik, ki je zapazil nedovoljeni izprehod artistov in ga prišel iskat. Lastnik je zlezel na drevo in šimpanzu nekaj dopovedoval. Kaj sta se menila. ljudje na cesti niso mogli razumeti, dejstvo oa je. da je prišel Konzul prej na cesto kot niegov lastnik in da sta roko v roki sedla na avtomobil in se mirno odpeliala domov. Pa tudi v avtomobilu ni pozabil šimpanz lenih manir in je nenrestano pozdravljal in še raje odzdravljal. Od tega dne dalie ie vsak večer va-rijete razprodan. Hudomušneži pravijo, da je lastnik varijeteia sam poslal Konzula v mesto za reklamo. čin, kako bi se dalo govoriti z ladjami na odprtem morju z vsakega navadnega telci fona. Brezžično se da že dalje časa govoriti tudi na velike razdalje, na mnogo tisoč ki> lometrov. Toda doslej je to mogoče le med velikim brezžičnimi stanicami s posebnimi telefoni. Nemška Brzojavna družba je na* pravila pretekli teden tak poskus v spora* zumu z Obratno družbo za brezžično telo grafijo «Debcg» in državnim uradom za te* legrafijo in telefonijo, in sicer med par> nikom «Columbusom», ki je plul na odpr« tem morju, in brezžično postajo Narddeich. S parnika se jc govorilo brezžično s to pos Btajo, tu pa so bili sprejemni aparati spoje« ni z medkrajevnim telefonskim omrežjem. Kakor rečeno, so se ti poskusi izvrstno ob« nesli. Govorilo sc ni samo v eni smeri, am» pak v obeh, t. j. med telefonskim naročni« kom v Nemčiji in potnikom na ladji, ki sta sc razgovarjala po žici in brez nje. S tem ja princip obojestranskega telefonskega raz« govora na razdaljo praktično rešen. Nekaj težav je še pri spoju brezžičnega in daljno« vodnega prenosa razgovora. Zaenkrat name ravajo gori omenjeni trije uradi uvesti kom« biniranc telefonske razgovore z desetim parnikL Domače ognjišče Novodobno gospodinjstvo X Podraženje francoskih knjig. Franeo« ski založniki so zopet povišali cene knjigam. Kniigara, ki so stale pred vojno 3.50 fran* kov, so določili ceno 9 frankov. X Tvornica raket zletela v zrak. V bli zini Napolja je nastal iz doslej šc neznanih vzrokov požar v pirotehnični tvornici, ki ie vslcd eksplozije zletela v zrak. Pri nesreči so prišli ob življenje lastnik tvornice in trije člani njegove rodbine. Tri druge osebe so bile hudo ranjene, škoda jc zelo velika. X Jelen prei-rnil avtomobil. Tri Mitten« vakl u v Nemčiji je pred par dnevi tekel po cesti velik jelen in se v svojem strahu zaletel v avtomobil. Vslcd sunka jc šofer izgubil oblast nad vozilom, ki sc jc prevrni« Io v jarek ob cesti. Pri padcu se jc šofer ubil, trije potniki pa so bili hudo ranjeni. Naš vir nam ničesar ne pove, kaj se jc zgo« dilo z jelenom. Kože gotovo ni odnesel celc. X Fredsednik Coclidga \> nevarnosti. Ob prilik bivanja v Svvampfcottu bi se bila pri* godila predsedniku Coolidgeu kmalu nesre« ča. Ko je ravnatelj tajne policije Feris vos dil predsednika po trdnjavi Andre\vs izven Bostona, je padel nenadoma v globoko ja« mo. Ravnatelj jc med padcem svaril pred« sednika. ki je hitro odskočil. Fcnis je dobil lahke noškodbe. X Rja povzroči — po ocnitvi \V. J. Ovcr« beeka, vodje Dupont Companv v Chicagu — samo v Ameriki vsako leto za 2 in pol milijarde dolarjev škode. Toliko jc treba namreč vsako leto izdati, da sc železo za« dostno zavaruje p-ed rjo. Iz teh številk je lahko ustvariti sodho. koliko gre vsako leto na celem svetu železa v izgubo ker ni za« dostno zavarovano pred oksidiranjem. X Telefonski razgovori med suho zemljo in lr,djami. Pred par dnevi so se vršili zani« mivi poskusi v Nemčiji, ki so sc prav dobro obnesli. Gre namreč za to, da sc najde na« leke in specialno blatjo kakor: novosti „Tropical', sukno, dalje platna v vseh barvah za suknjiče vedno najceneje pri Drago Schwab - Ljubljana Buorni trg 3, pod Narodno kavarno Dunajski higijenski razstavi, ki je odprta še do konca tega meseca, jc priključen posebni oddelek, ki razkazuje najnovejše pripomočke gospodinjstva. Najboljše dunajske, nemške, angleške in amerikanske tvrdke so razstavile najrazličnejše priprave za likanje, pranje, za pripravo gorke vode, kot tudi za kuhanje. Posebno ureditvi kuhinje so tvrdke posvetile veliko pozornost. V obratu je več kuhinj, katere vsled praktičnosti in ličnosti navdušijo takoj vsako prevdarno gospodinjo, ter prepričajo, da je današnjemu času primerno le kuhanje na plinu, ker je cenejše in udobnejše, kot kuha na premogu. Dunajske plinarne izkazujejo na veliki tabeli, kateri so priloženi originalni dopisi različnih strank, da znašajo stroški za plin tekom enega meseca v 6član-ski rodbini polovico mani kot izdatki za vsakodnevni vrček piva, ki je v dunajskih rodbinah tako zelo priljubljen. Kot najboljši dokaz, kako se je plin kljub prirojeni konservativnosti udomačil, je razstavljena občinstvu statistika, glasom katere je danes vsako drugo stanovanje na Dunaju opremljeno s plinskim kuhalnikom. Danes rabi že 300.000 dunajskih gospodinj plin kot kurivo v kuhinjah, pred leti je znašalo to število še 60.000. Letno porabijo te stranke 160,000.000 kub. metrov plina. Poleg kuhinj za domača gospodinjstva so razstavljene tudi opreme za hotelske, bolnišnične in kavarniške kuhinje. V eni teh kuhinj se kuha gostom-posetnikoni razstave. Največjo privlačnost te kuhinje je moderni amerikanski stroj za pranje krožnikov. V eni minuti se umije in izplahne 16 krožnikov in to tako mirno, da se v enomesečnem obratu ni poškodoval niti en krožnik. Vročo vodo za pomivanje posod dajeta dva stroja, eden s plinsko in drugi s koksovo kurjavo. Oba stroja dajeta dnevno okrog 1000 litrov 55°C vroče vode. Tudi naprave za likanje in pranje so cel dan v obratu. Tudi v tej panogi prednjači plin kot kurivo in sicer se kurijo železa za likanje s stisnjenim plinom, ki Je cenejši kot navadni plin. Navadnemu plinu se primeša zrak in s tem doseže nižjo trošnjo. plina in višjo toploto plinskega plamena. Razstava nudi vsakomur toliko zanimivosti, da jc treba vsem onim, ki potujejo na Dunaj .priporočati njen obisk. Razstava bo seveda v prvi vrsti zanimala one naše restavraterje in kavarnarje, ki morajo popraviti oziroma povečati opremo kuhinj. J. B. NepremočSjivi čevlji le Marsikdo bridko po njih vzdihuje in malokdo ve, da si lahko sanj pomaga. 1. Skuhaj pol litra lanenega olja, pridaj pol kg ovnove masti, 10 dkg čistega voska in 60 dkg smole. Vse to na ognju dobro premešaj in namazi potem čevlje. 2. Raztopi 4 g gutaperče v 12 g svinjske masti na slabem ognju in primešaj 14 g ribje masti, da postane zmes tekoča. S to mastjo namaži mokre čevlje nad ognjem ali pri gorki peči, posebno dobro moraš namazati šive in podplate. 3. Pripravi gosto milovo razstopino. Čevlje očisti in jih pusti 12 ur v razstopini. 4. Pripravi gosto tekočo mešanico bencina in parafina in namaži z njo čevlje, katere si poprej pogrel. To so štirje načini kako si lahko sam pripraviš nepremočljivo obuvalo, kar je za deževne dneve neprecenljive važnosti. Kaj je treba storiti pred odpotovanjem. 1. Očistiti peči. 2. Popraviti kuhinjsko ognjišče, ako je potrebno. 3. Pregledati vse ključavnice, ako so v redu. 4. Vse očistiti, da je pri povratku vse v redu; 5. Ako je treba modernizirati kožuhovino, naj se to zgodi poleti, ker imajo krznarjl več časa. 6. Oprati in popraviti zastore in druge podobne stvari. 7. Doma ne sme ostati nobene vrste umazano perilo. S. Vse očistiti, da nI treba čistiti v jeseni. 9. Srebrno in drugo orodje je treba shraniti očiščeno. 10. Neposredno pred odpotovanjem dobro zapreti plin in vodovod ter se prepričati, ako r.c gori kakšna luč. Surovo maslo s sardelami. kg surovega masla zmešaj dobro z očiščenimi iu fino sesekljanimi sardelami in štirimi trdo-kuhanimi pasiranimi rumenjaki. Angleška juha Skuhaj mehko v nekoliko slani vodi mlad zelen in rumen stročji fižol, k", ga enkrat ali dvakrat prerežeš, osnaže-ne peteršil.ieve koreninicc, rdeči korenček, po dolgem prerezan, sesekljano zelenovo listje, zrezane koščke kolerabe, sesekljane jurčke, male koščke cvetače in zluščen zelen grah Nazadnje prideni nekaj juhinih kcck ui sesekljanega peteržilja. V skledo de-ni sesekljanega drobnjaka in nekaj žavblja, polij z vročo juho in nesi na mizo. Mesto žavtlja nastrgaš lahko malo ingverja. Jajčni ragu. Za vsako jajce zreži 1 dkg jurčkov, duši v surovem maslu z nekoliko juhe, da postanejo mehki, istočasno skuhaj zelenega graha, ali cvetače ali špargljevih glavic. Ko so gobe mehke, raztepl jajca, pri-lij za vsako tri žlice mleka, osoli in popo-praj, daj košček surovega masla v porcelanasto ali aluminijevo kožico, zli j raztepe-no vanjo in kuhaj na laliko. Ko postane gosto primešaj gobe in grah. Cvetačo ali šparglje nakopiči v sredi in nesi v kožici na mizo. PeterSiljevo surovo maslo. Fino surovo maslo zmešaj penasto ter primešaj zelo drobno sesekljanega peteršilja. Tako pripravljeno maslo namaži na pražene kruhove rezine, po vrhu pa lahko še posuješ sesek-* Ijane ostanke pečenke ali prekajenega mesa. Sirovo surovo maslo pripraviš, ako vzameš 8 dkg poljubnega nastrganega sira 12 dkg surovega masla. Mešaj oboje, da postane penasto, med mešanjem pridevaj polagoma še vedno sira in pol žlice juhine začimbe. Ko je dovolj zmešano namaži na kruh. Da čebula ne bo poganjala, jo položi v vrečo in obesi za par dni v dim. Okusu čebule to ne bo škodovalo, preprečiš pa 5 tem, da bi pričela odganjati. Prerezana čebula kaj rada splesni. Pro-« ti temu se priporoča sledeče sredstvo: Po-i tegni skozi nenarezano stran čebule nit in obesi čebulo tako, da je prerez obrnjen nav* zdol. Čez prerez se bo kmalu naredila tenka kožica ,ki varuje čebulo pred plesnobo. Kje hranimo jajca in mleko? Nikdar, jih" ne hrani v bližini močno dišečih stvari kakor so n. pr. petrolej, čebula itd. Mleko in jajca vzamejo namreč vsak močan duli nase. Posode, v katerih imaš mleko ali jajca, naj bodo vedno čiste. Madeže od čala, ki se včasih' pojavljajo na najfinejšem porcelanu, drgni z nekoliko mokro soljo. Če so ti madeži že zelo stari, mora vplivati sol dalj časa nanje. Kako čistimo belo lakirano pohištvo? Nikdar ga ne smemo čistiti s krtačo, ker bi tako poškodovali lak. Običajno bo zadoščalo, da ga drgnemo z mehko krpico, pomočeno v mlačno vodo. Mila ni treba rabiti. Če bi to ne zadoščalo, pripravi zmes bele krede in vode, namaži ž njo madeže in jih nato operi s čisto vodo. Če boš tako ravnal, obdrži belo lakirano pohištvo svoj blesk. Kako varujemo orodj'e rje? Napravi mešanico iz 50 odst. terpentina in ravno toliko belega voska. S platneno cunjo, katero namočiš v to tekočino, namaži vse one dele orodja, katere hočeš obvarovati pred rjo. Pik komarja. Pik komarja postane mnogokrat vzrok raznih bolezni. Ako te vpiči komar, Jc treba takoj ranico drgniti z milom. Tudi živino je treba čuvati pred k,v marji, to se pa stori tako, da se dlako na-drgne z orehovim listjem. Posebno v močvirnih krajih je treba paziti, ker tam se nahaja največ komarjev. ie m i:iius Ver*essy: Dvoje življenj »Kakšno manijo ima onile?« sem vprašal zdravnika v hiši živili mrtvecev in pokazal na okoli štirideset- do Petdesetletnega blaznika zabuhlega obraza in steklenega pogleda. Roke si Prekrižal na prsih in strmel predse nagubančenim čelom, daleč od ostalih tovarišev, sam sedeč na vrtni klopi. Oni? Čaka na svoje drugo življenje, aj vam sam pove. Glejte, je že vstal gre k nama.» Klanjam sc, gospod doktor,« je za-Ky;cal bolnik zdravniku in mu krepko stresal roko. «Ali mislite še vedno, da imate opraviti z blaznikom?« osrcdne bližine. Družina Ljubljane jc to pot prijetno izne* nadila. Pokazala je eno najlepših iger, kar smo jih videli dosedaj od naših domačih hazenašic. Opazili smo pri vseh igralkah zna ten napredek, ki daje upanje, da sc dvigne končno tudi pri nas hazena na ono vošino, kakor v Zagrebu in Beogradu. Tehnično 60 Ljubljančanke sicer mnogo zaostajale za Čehinjami, kar se je opazilo zlasti pred go* lom, ko niso mogle, pogosto jako lepo iz* peljanih napadov izrabiti ter jih izpremeniti v strele na goL Manjka jim predvsem od* ločnosti pred nasprotnikovimi vrati in si* gurnosti streljanja z obema rokama ter iz vsake pozicije. V kolikor so zaostajale za Čehinjami tehnično, so skušale vse, razen imam: da kmalu nmrjem in začnem svoje drugo življenje. Saj sem ga ze začel. Prinesem vam. kar sc;n napisal.* «Le prinesite!® «Takoj se vrnem* . . . «In zdaj hitro proč!» je dejal zdravnik. Ako ubogi blaznik prinese svoje pisarije, se ga ne otreseva. Ako pa ga pustiva na cedilu, bo začel besneti. Sicer pa je to zanimiv primer! Kar pripoveduje. je vse res. samo blodnja je. v kar veruje. Tudi fco ni res, da ni imel daru za pisateljevanje. V mladij letih so mu prerokovali veliko bodočnost; toda oženil se je. postal uradnik in se skvaril. To bo bržčas vzrok, da^se ni mogel razviti Sicer pa ne bo več dolgo ž njim. In kolika sreča ga pričakuje v tistih poslednjih minutah! Cisto prav govori, da Bog odškoduje vsakogar, ki ni mogel tukaj postati to, kar ie želel postati. Toda ne z drugim življenjem, nego s poslednjimi trenotki tega življenja ...» , Od tedaj se često spominjam bednega blaznika ir. ga zavidam. Kako dobro bi vendar bilo za nas vse. ki smo bedni, da bi verjeli v drugo življenje! Vide, ki je bila jako slaba, nadomestiti s požrtvovalnostjo v čemer so se odlikovale zlasti Bernikova, Zupančičeva in Omanova. Družina je bila razen Vide, ki sc napram fizično jakim nasprotnicam ni mogla uve* Ijaviti, dobro sestavljena. Jermolova v go» lu jc storila, kar je bilo pač mogoče, toda ostrih z neposredne bližine streljanih žog ni mogla držati. Manjka ji predvsem ruti* ne, dočim jc tehnično najboljša od ljubljan skih vratarje. Ako se ji bo nudila prilika pogosto nastopati, se bo razvila do odlične vratarice. Vidrova v obrambi jc pokazala zopet, da je n3Ša najboljša branilka, ki ni* kdar ne odpove. Omanova v krilski vrsti in pozneje tydi Bernikova, ki je zamenjala Vido, sta najpožrtvovalnejši naši igralki. Od Iikovali sta se pred vsem v defenzivni igri, vendar pa sta zadostno podpirali tudi na* padalno vrsto. V napadu je bila povsem na svojem mestu Zupančičeva. Dobro ji je sc* kundirala Marta, ki pa se to pot pred golom nikakor ni mogla uveljaviti, in ni oddala niti enega ostrejšega strela, s katerimi sc sicer vedno odlikuje. Vida, ki jc zasedla me sto Bcrnikove v napadalni vrsti jc bila slaba. Igra je bila v početku posebno od naše strani precej nervozna in raztrgana, čemur je bila kriva trema naših domačih igralk. Polagoma pa so so znašle ter so pokazale dokaj prav lepih potez. Napadalna vrsta je predvedla, dokler je bila na desnem krilu Bernikova lepo kombinacijsko igro, ki pa vsled izvrstne obrambe nasprotnika ni mo* gla zaznamovati večjih uspehov. Po zame* njavi Bcrnikove z Vido jc napadalna vrsta mnogo izgubila in Čehinje so prehajale ved* no bolj v premoč. V drugi polovic' jc zamenjala Jcrmolovo Gršetičeva. znana reprezentativna zagreb* ška vratarica, ter Vido Koka Tomljenovi* čeva ena naših najodličnejših hazenašic. Vstop obeh odličnih igralk je prinesel dru* žini nove volje in odločnosti. Domača dni* žina jc pričela napadati z vso vchcmcnco. ter je potisnila za nekaj časa Čehinje v po* polno defenzivo. Izgledalo je, da se bodo morale Čehinje zadovoljiti s pičlo zmago, toda po prvem osupnenju so sc zopet zna* šle, ter pričele zopet z lepo zasnovanimi na* padi. Igra jc valovila do konca od gola do gola ter je ostala popolnoma otvoTjcna. Scortale so za Ljubljano Zupančič 1. Toni Ijenovic 2. Za Prago Janderova 5, Vrbovče* va 5, Šmidova 1. Sodnik g. Bosncr prav do* ber. Publike okoli 600, ki je z velikim zanima* njem sledila poteku igre ter burno pozdrav* ljala vsak uspeh domačink, priznavala pa tudi lepo igro Čchoslovakinj. Dvoboj med Vaiiričem m Rosenkransom Med nogometno in hazensko tekmo sc je vrSil v okvirju nedeljskih športnih prireditev tudi tek na 400 m. Startali so 4 tekmovalci: rekorderja Valtrič (Primorjc) in Rosen* kranz (Hašk) ter Stepišnik (Ilirija) in \Veibl (Primorjc); vsa napeta pozornost pa je se« veda veljala prvima dvema, od katerih pa nobeden ni bil v prvovrstni formi. Kljub te* mu je bil boj oster in lep. Val tri ču se je po* srečilo uiti za dober meter Rosenkranzu in približno v tej razdalji je med burnim odo* b ruvanjem tudi kot zmagovalec rezal cilj v času 53.6 sck. Damska štafeta 4 - 75 ni Smolova reže cilj kot zmagovalka češkoslovaške štafete. Za njo Šantlova. nogomet LJUBLJANA: V nedeljo se je vršila v Ljubljani kot uvod k drugemu delu dam« skega mitinga Češkoslovaška : Jugoslavija tekma med A* in Bstimom, ki jc končala z zmago B*tima v razmerju 4 : 3. A*tim so tvorili večinoma igralci Hermcsa, ojačeni z Zemljakom od Primorja. B*tim jc tvoril kompleten Jadran. Igra je bila mestoma ži* vahna, ker sta si bili obo moštvi popolno* ma enakovredni. A*tim je bil boljši v pr* vem, Bstim pa v drugem polčasu. Tehnično moštvi nista bili na višini. Tekmo je sodil dobro g. Vodišck. CELJE: V Celju je po daljšem presledku igrala ljubljanska Ilirija s celjskimi »Atleti* ki», ki so v zadnjem času znova pričeli go* jiti nogometni šport. Ilirija je nastopila s 6 rezervami in zmagala s 3 : 2. Ilirija je bi« la ves čas v premoči, a je vsled hiperkom* biniranja pred golom zamudila mnogo lepih pozicij. Najcfektnejši je bil tretji gol, ki ga je Lado zabil iz daljave 40 m na veliko za* čudenje vratarja direktno v mrežo. Atletiki so solidno moštvo, ki ima največjo oporo v obrambi in v krilski vrsti, v kateri se jc zlasti odlikoval centerhalf Aistrich. Napad je tehnično šc malo razvit, vendar pa je notranji trio mnogo boljši ob obeh kril, ki sta bili v nedeljo zelo šibki. Tekmo je sodil g. Ochs. Publike je bilo precej. MARIBOR: T. S. K. Merkur : Slovan (Ljubljana) 5 : 0 (4 : 0). Nedeljsko sreča, nje domačega drugorazrednega Merkurja z ljubljanskim drugorazrednim prvakom Slo« vanom je prineslo domačinom visoko zma* go. Po poteku tekme Ljubljančanje niso za* služili tako visokega poraza, saj 60 imeli koncem prvega in začetkom drugega polča« sa več od igre kakor domačini. Zmago si je zagotovil Merkur takoj začetkom igre s tremi, skoraj zaporedoma doseženimi goli. Sodnik g. Ncmec ni imel pravega pregleda nad igro. Publike malo. — Maribor 1920 : Merkur (rez.) 4 : 0 (0 > 0). Pri Mariboru 1920 so nastopili večinimo znani mariborski nogometaši iz 1. 1920., ki so predvcdli lepo kombinacijsko igro, ki nas je spominjala na nekdanje boljše čase. — Maribor : Merkur 2 : 1 (igra II. naraščaja). — Maribor : Mer* kur 3 : 2. igra I. naraščaja. BEOGRAD: V soboto in nedeljo je go* stoval v Beogradu sarajevski Sašk, ki je bil od Jugoslavije poražen v razmerju 4 : 1, od BSK pa*v razmerju 5 : 0. Jugoslavija jc igra | la zelo dobro, pri Sašku pa je bilo opažati veliko utrujenost. Tri gole je zabil Jovano* vič, četrtega pa Petkovič. Najlepši gol jc bil častni gol za Sašk, ki ga je zabil Ko* vačič iz kornerja efektno z glavo v mrežo. Presenečenje jc vzbudil rezultat tekme z BSK^om. Znano je, ua je Sašk pred krat* kim občutno porazil BSK na svojem igri* šču v Sarajevu. Beograjčani so se sedaj re* vanžirali ter Sašk gladko odpravili s 5 : 0. DUBROVNIK: Hašk je na svoji turneji no Dalmaciji absolviral v soboto in nedeljo dve tekmi v Dubrovniku. V soboto jc igral z Jugom ter sigurno zmagal z 8 : 0, v nede* ljo pa je porazil tndi Gcška s 6 : 1. DUNAJ: Admira : Lcopoldau 8 : 1, Red Star : Phonizia 3 : 0, Vrvvarts XI. : Sturm 14 1 : 0, Strassenbahn : Simmcringcr Sp. Vercintgung 3 : 0. BADEN PRI DUNAJU: Štajerska : Dol. Avstrija 1 : 1 (1 : 0). Štajerci so bili teh* nično in taktično boljši. GRADEC: Štajerska : Gornja Avstrija 4 : 1 (1 : 1). Graško moštvo jc vso igro pre« kašalo gosfe. Reprezentanca Got. Avstrije ni pokazala skupnosti, kar je razumljivo vsled tega, ker je bila sestavljena iz igral* cev 5 klubov. PRAGA: Vršovice : Slavia 4 : 3. Presene* čenje. VARŠAVA: Prvak Dunaia Hakoah je porazil v nedeljo prvaka Varšave S. K. Po* lonijo v razmerju 4 : 2. \VlBORG: Reprezentanca Avstrije je si« gumo zmagala rad reprezentanco Finske z visoko diferenco S : 0. STOCKHOLM: Reprezentanca Švedske je proti pričakovanju porazila reprezentanco Madžarske s 6 : 2. Madžari so pred golom popolnoma odpovedali. Pred startom n?. Od leve na desno: Weibl, Stepišnik. 130 m Pozunkranz, Valtrič. Tenis-hirnir Hašk : Ilirija Mcdklubski tenis*turnir med Haškom in Ilirijo, ki se je pričel v soboto popoldne, sc je nadaljc\-al v nedeljo ves dan. Igralo sc je osem singlov za gospode, štirje doubli za gospode, štirje singli za dame, cn damski double ter štirje mešani doubli, skupaj to* rej 21 iger, od katerih so jih Haškovci dobili 19. Bilo je par prav zanimivih in napetih iger, posebno damskih singlov, kjer si je gdč. Koslcr priborila edino zmago za Ilirijo. Sploh so si bile dame precej enakomočne. Pri naših igralcih, ki kažejo dober materi* jal, se kaže pomanjkanje rutine, kar jo do* sti krivo, da so morali nekatere točke pre* pustiti gostom. To so je videlo posebno pri doublih za gospode, kjer sa je glede pravil* nega plasiranja na naši strani zelo mnogo grešilo. Najbolj napeta singla sta bila med g. Razalo in g. Dacarjem ter g. Bazalo in g. Golobom, ki sta se oba odločila šele v tretjem setu. G. Kacjančič, ki je igralec in* ternacijonalnega slovesa, nam jc pokazal pr* vovrstno igro, ki pa žal ni prišla toliko do veljave, ker ni imel nobenega enakovredne« ga nasprotnika. V naslednjem podajamo re« zultate: Gospodje singk: Kacjančič : Dacar 6 : 1 6 : 3; Kacjančič : Golob 6 : 2, 6 : 0; Bazala : Dacar 7 : 5, 4 : 6, 6 : 2; Bazala : Golob 3 : 6, 6 : 3, 6 : 3: Polič M. : BIeiweis 6 : 0, 6:1; Polič M. : Kmet 6 : 1. 6 : 1; Polič VI. : Bleweas 4 : 6, 6 : 0, 6 : 1; Kmet o. * Polič M. scrached. Gospodje double: Kacjančič*PoIič VI. in BIeiwcis=Kmet 6 : 3. 6 : 2; Kacjančič=Polič VI. in Dacar*Golob 6 : 2. 6 : 2; Bazala=Polič M. in BlehvcissKmct 6 : 3, 6 : 2; Bazala* Polič M. in Dacar*Golob 6 : 1, 6 : 3. Dame single: Čorak : Koslcr 5 : 7, 6 : 2, 6 : 4; Čorak : Sepetavcc 6 : 4. 6 : 2; Kosler : Baglama 6 : 2, 3 : 6. 6 : 4; Baglama : Sc« pctavec 6 : 8, 6 j 2, 6 : 4. Dame double: čorak«Baglama in Šepeta* vec«Kosler 3 : 6, 6 : 3, 9 : 7. Mixed=double: Čorak«Bazala in Šepctavcc« Dacar 6 : 0, 6 : 2; Čorak*Bazala in Kosler« Golob 6 : 1, 6 : 2; Baglama*Polie VI. in Se« petavec«Dacar 6 : 3. 6 : 1; Baglama*Polie VI. in Kosler*Golob 7 : 5, 9 : 7. Končni rezultat Hašk : Ilirija 20 : 1. Spor v ZXS. sekcija Ljubljana likvidh ran. Včeraj se je vršil v kavarni «-Emona» izreden občni zbor ZNTS, sekcija Ljubljana, na katerem se jo razpravljalo o znanem spo* ru. Zborovanje jc vodil član ZNS iz Za* greba g. dr. Pandakovič. Na zboru je prišlo po ostri debati do kompromisnega sklepa, da se skliče nova redna glavna skupščina, do katere vodi posle sekcije tročlanski od* bor, ki ga tvorijo gg. Vcdišek, Kramaršič in Sternad. Redka nedelja v Zagrebu. Preteklo ne* deljo rii bilo v Zagrebu nobenih športnih prireditev, kar je za Zagreb gotovo velika redkost. Prvotno jo bil določen za nedeljo velik program. Imela bi sc vršiti proslava 51ctnice ZNP«a in bi morali nastopiti Ju« goslavija. Hajduk, Gradjanski in Hašk. Ker pa so klubi odpovedali te tekme, sc je Con* cordia pogajala z dunajskim \VAC*om, a tu di brez uspeha. V zadnjem trenutku je sku« šala Concordija angažirati našo Ilirijo, a ker jc tudi ta b:!a oddana za Celje, je Za* greb osfal brez športnih prireditev. Prihod* njo nedeljo se bodo vršile v Zagrebu velike kolesarsko dirke, na igrišču Concordijc pa bo proslava 15*Ietnicc Ilirije. Še nekaj podzfkm- o ickmi Jugoslavije: Gradjanski. Na tekmi za državno prven* stvo v Zagrebu je bilo prodanih 108 lož, 1462 sedežev na tribuni, 92 sedežev na klo* peh in 924! stojišč. V celoti je bilo torej prodanih 10.903 vstopnic za skupno vsoto 206.865 Din. Upoštevati pa jc tTcba, da jc tekmi prisostvovalo tudi nebroj funkcijo* narjev raznih športnih forumov, okoli 100 saveznih sodnikev, nad 200 novinarjev, oko li 50 rediteljev in precej vojakov. Vsi ti so imeli prost vstop k tekmi, katere sc jc to* rej udeležilo okrog 13.000 ljudi, kar znači tudi za Zagreb rekord. Nogometna pcčitnicc. V nedeljo so po odredbi JNS*a nastopile nogometne počit* niče, ki trajajo do konca tega meseca. Za* grebško časopisje kritizira ta ukrep najviš« jega nogometnega foruma, ki jc bil storjen po vzgledu Avstrije in Madžarske. NaglaSa sc, da so s tem sklepom znatno oškodovani naši klubi, ki ne morejo prirejati nikakih tekem v teh lepih terminih. Za časa nogo* mctnfli počitnic je dovoljena edino tekma, ki sc bo vršila prihodnjo nedeljo ob priliki proslave Ilirije v Zagrebu med dvema za« grebikima kluboma. Dunajski Amateurji v Zagrebu. Za ška Concordija je stopila v pogajanjt i najskimi Amateurji, ki naj bi nastopil; Zagrebu ob priliki športne razstave dne in 13. septembra. Amateurji so pristali ponudbo in tako sc bo takrat nudila Za bu velika spcrrtna atrakcija. LLAP. in LHP. Poživljajo se vsi in športniki, da se v čim večjem številu leže odhoda čsl. sportistinj, ki odhaja, dunajskim brzovlakom ob 0.30 zjutraj Predsednika. !re! z d 12 na :jo Razvitje sokolskega prapora na Viču Agilni viški Sokol, ki si je že pre; leti zgradil svoj dom, je v nedeljo raz vil tudi svoj prapor. Vič se je ode! zastavami, da čim dostojneje sprejmi sokolske borce in proslavi praznik do mačega društva. Ob 2. popoldne so s zbrali v Ljubljani zastopniki ljubljar, skih sokolskih društev, žup in savea z zastavami in odšli z godbo Dravski divizije na čelu. Pri vhodu v glinške občino sta pozdravila Sokole pred Tri-bučevo liišo imenom viškega Sokola predsednik prosvetnega odbora Boršt-nik. imenom naprednih občanov pa pod-župan Matej Oblak. Pred Sokolskim domom ua Viču so se potem razvrstile sokolske vrste, pred odrom na prapori. Starosta viške ga Sokola Viktor Jeločnik je otvoril svečanost s pozdravnim nagovorm, v katerem je naglašal. da predstavlja nc« vi prapor simbol sokolske ideje strem-Ijenja in moči viškega Sokola. Izrazil ji željo, naj se okrog prapora še tesneje strnejo sokolske vrste in gredo še z večjo vnemo v boj za zmago sokolske ideje. Nato je razvil prapor in ga izro-čil br. praporščaku s pozivom, da s nosi s častjo in zavestjo, da je to simbol sokolskega poslanstva. Praporščak br. Rado Šturm je pre-vzel prapor v svojo varstvo in prisede! z besedami: «Zaklinjam se in sveto obljubim. da bom nosil prapor s častjo in ponosom ter ga čuval, da ostane čist, kakršnega si mi izročil br. staros Kumica Amalija Zorčičeva je med srre-Ijanjcm topičev in sviranjem sokolske koračnice pripela na prapor k rase.: trak. izražajoč v kratkem nagovoru prepričanje, da bo praporščak čuval prapor do zadnjega zdililiaja. Br. Črna-go.i ie pozdravil napredek viškega So-kola ter se spomnil prvega našega So-kola, kralja Aleksandra in mu vzklikni! v pozdrav sokolski: Zdravo! Godba 'S intonirala državno himno. Po pozdravi br. Kajzel.ia imenom Saveza in ljubljanskih društev so se prapori pobratil s svojim novim tovarišem, nakar je ;-e nilo Sokolstvo med navdušenimi ova-cijami prebivalstva v povorki po gla vri cesti proti Dobrovi, Ob 4. popoldne se je začela na le?! okrašenem in za take prireditve kako; nalašč ustvarjenem letnem telovadišč: javna telovadba, ki je bila prav dobri obiskana. Nastopili so vsi oddelki do mačega Sokola, deloma ojačeni s član in članicami ljubljanskih društev, s prostimi vajami in orodno telovadbo. Vs nastopi, ki so bili v splošnem dobro i/ vedeni, so želi živahno priznanje gledalcev. Točke so se vrstile s pohvala preciznostjo brez mučnih navz. Telovadbi je sledila prosta zabava, k je v nekalieni harmoniji družila prijate 1 ie Sokolstva pozno v lepo poletno noč Pri vseh prireditvah je marljivo svid močen oddelek godbe dravske divizi;; nod osebnim vodstvom gosp. dr. Celina. Z moralnim uspehom je lahko višk Sokol zadovoljen; upamo, da tudi gmotni ne bo preslab._ Sokolsko društvo v Domžalah >e prire di!o v nedelio javno telovadbo. Pri prosfilj vajah so sodelovala vsa društva iz okrožja a orodno telovadbo so izvajali Domžz sami. Društvo kaže dokaj asilnosti, ker si nastopili prav vsi oddelki in to 26 člar.01 (od teh 9 doma£fli), 17 članic (5). cnoški na raščai 6 (5), ženski naraščaj 10 (6), moška deca 26 (12). ženska deca 16 (12). Pros:; vaje članov, članic in ženskega naraščate ss zaostajale za drugimi. Orodna telovadba ' krogih je bila za Domžale novost, ker to orodje postavilo društvo šele pred tednom dni. Tu je nastopila domača vrsta telovadcev s prav dobrim uspehom. P-i telovadbi se je razvila na Stokanjcem v> tu pri Kuharju res bratska zabava. Sokolski prireditev je bila kljub istočasno se vrše-igri v orlovskem domu tako obiskana. smo čisto zadovoljni. Sokolska župa Ljubljana. Kakor je bito že iavljeno, se vrši letošnji župni zlet, k! je prvi po ujedinjenju obeh ljubljanskih žep v eno na Taboru na dan 2. avgusta. T-sam je osnovan kot telovadni priredit« članstva — medtem ko se letos zlet naraščaja in dece ne vrši. Župno tehnično voč stvo pričakuje, da bodo vsa župna druš:' sodelovala s čimvečjim številom članov ' članic. Kolikor posnemamo iz progrsn?2 nastopi članstvo razen pri obligatnih predvajali in orodni telovadbi tudi s posebnim točkami okrožij kot na primer redovr; vaje članov v zboru, vaje s kiji, skupini: proste vaje itd. Posebnost pa bo r.zs* 1P izbranih telovadcev z vajami hkratno ra : konjih. — Dan 2. avgusta bo na Taboru d?" dela! Daruimo za sokolski Tabor: Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «JuUai Odgovorni urednik: Andrej Ražcm Tisk tNarodne tiskarne» v Ljubljeni «JUTRO» šts 161 7 Torek 14. KIJ. 1925 Izdajanje enotnega kmetijskega strokovnega lista za Slovenijo Ka zadnjem sestanku Sadjarskega in ■vrtnarskega društva za Slovenijo pod (predsedstvom kmetijskega svetnika V. Ignhrmana se je med drugim sprožila Iflisel in obravnavalo vprašanje, ali bi kazalo koncentrirati v Sloveniji vse llcmetijske strokovne liste, kakor n. pr. •Kmetovalca*, «Sadjarja in vrtnarja«, -Cebelarja». «Konjerejski list», snujoči ■se »Vinarski list* in druge v en večji Istrokovni list. ki bi izhajal polrnesečno ji eventualno tedensko. "Nastali so Pri tem vprašanju gotovi luomisleki. osobito kar se tiče združitve •blagajniškega poslovanja posameznih Irruštev v eno blagajno, toda v načelu [so bili vsi odborniki Za uresničenje |en načrta. Razlogi, ki govore za tako koncentracijo. so v glavnem naslednji: posamezni društveniki. ki so sedaj včlanjeni pri Različnih društvih in morajo seveda (plačevati udnino na 2. 3 ali 4 strani, za-|radj česar dobivaio posamezno tudi to-'.ko listov, ki jih mnogo stanejo, bi poljem plačevali le eno članarino in dobi-Ivaii le en skupen list. Ponekod na deželi vidimo cele kupe lenega ali drugega lista ponolnoma nedotaknjene. In če prejemnika vprašamo, pško da se nič ne zanima za vsebino dotičnega lista, se kratko odreže, da [nima časa prebirati toliko listov različ-Ee stroke, ali pa da dotična stroka ni-|ma zanj nikakega interesa. Osobito se dogaia na deželi poleti, ko kmeto-blcu faktično r.edostaia časa. Drugače bi bilo. če bi bile zastopane he kmetijske stroke v enem obsežnem festu. Tak list bi vsak naročnik koj po prejemu vsaj površno pregledal ter Dre-::.i] vsaj ono, kar njega najbolj zanima, pstalo bi Pa morda zasledoval po raz^ oložljivem času in tako bi se utegni uarsikdo sčasoma zanimati za stroko. mu je bila dotlej tuja ali premalo lana. Z ustanovitvijo enotnega in obširnejša lista bi se kmetovalčevo obzorje fsekako razširilo; tak list bi dobil več-veljavo tudi izven naših mej, ker bi icl raznovrstne že zuane dopisovalce I- sotrudnike raznih korporacij ter raz-j:h kmetijskih panog. Ce bi izhaial tak boli pogosto, namreč tedensko, bi fcicgel tudi v tržnem oziru marsikomu jospešiti ugodne kupčije s pogostimi poročili o stanju posameznih kultur, o pizpoložljivih poliskih. travniških, sad-trtriih, vinskih in drugih pridelkov. S tako koncentracijo posameznih dru-l:\-enih glasil, odnosno posameznih dra-f:ev. bi se tudi preskrbljevanje raznega rotiti, gnojil in drugih pripomočkov sem znatno ola'šalo ter cenejše pre-|;;rbelo, ker bi šlo vse pod eno tvrdko. i. iz ene pisarne. Izdaianje enotnega kmetijsko - stro-tivnega lista bi zlasti z veseljem po-riravili vinogradniki, oziroma vinarska Iruštva, ki v Sloveniji še nimajo svo-|-ira glasila in se morajo sedaj naslanjale na «Kmetovalca» ter na «Sadjarja vrtnarja*. I Pri omenjenem sestanku se je po-finalo. da bi se poverila z izvedbo te imcentracije Kmetijska družba za Slo-leniio v Ljubljani kot najstarejša kme-piska organizacija z najstarejšim stro-lo-.-iiim listom «Krnetova!cem». JKako bi se vse to organiziralo in pod takšnim naslovom naj bi se izdajal Inotni strokovni list, je še stvar skup- dogovora. I N'e bilo bi pa odveč, če bi se slišali to-Nevni glasovi od raznih strokovnih [ ' i društev in priznanih strokovnih liscev, med katere pa naj se ne pome-feo razdiralci. Vsa zadeva se mora pirno in stvarno, ne pa osebno preso-Fr. Gombač. posameznih rastlinaK rdeči pajek, o kate rem se še ne ve, ali ga bo deževno in mrzlo vreme pregnalo ali se bo pa zaradi vročine začenjal širiti tudi po ostalih, še neokuženih rastlinah. Nadalje se opazuje, da se hmelj izredno hitro pripravlja k cvetenju, kar ni dobro znamenje. Dvoletni nasadi bo do brez pridelka. Množina letošnjega pri delka bo vendar nekoliko večja od lanske in kakovost prvovrstna. Hmeljarji se končno opozarjajo na lepo obiranje, pravilno stt šenje in basanje. Alzaclja. Stanje se v nekaterih okrajih zboljšuie, v nekaterih pa postaja slabše. Anglija, Mrčes se pomnožuje. Stanje hr^eijskih nasadov v inozemstvu Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu h poroča: Žatcc (ČSR), 9. julija. Zaradi njkanja padavin je hmelj le malo na-haoval v rasti, pač pa že prehaja v cvet vori tu in tam že kobule. V nepoškrop-!!i in nizkih, slabših nasadili so se uši ►množile ter se obrambna dela nadaljuje-— Razpoloženje na trgu je mirno. Cene oslabele. Piačuje se od 3400 — 3500 Kč 50 kg. Monakovo. (Poročilo Nemškega hmeljarja društva v začetku julija t. I.) Nasadi pridno obdelujejo in so brez vsakega -ela. Lanska mokrota in letošnja suša -vata neugodno na razvoj rastline, ki je vitke oblike. Vidi se ji, da je le z naj-*io silo dospela do vrha drogov. Mnogo renik sploh ni pognalo, druge le nepovolj-Tipično za Hallertau je dejstvo, da so 'eg treh do štirih zdravih in krepkih rast-ena, dve in celo tri prav slabe. Skoro vseh nasadih se najde zaradi vročine na Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. julija.) Pšenica (20 vagonov): baška, nova 305; ista za avgust 300. T u r š č i c a (55 vagonov); sremska, ladja Donava 195; baška, promptna 185 — 187.50; za ultiino julij 190; za avgust 190. Tendenca nespremenjena. — V torek borza ne posluje zaradi francoskega praznika. Zagrebški Margaretski sejem (13. julija.) Na današnjem velikem letnem sejmu je bil dogon zaradi nestalnega vremena in veliki zaposlenosti kmetov na polju razmeroma slab. Najmanj je bilo telet in debelih svinj. Konj je bilo obilno, in to prvorazrednih, ki jih je bilo mnogo kupljeno za izvoz v Ita-lijo. Dovoz krme je bil zelo majhen. Cene so kljub slabemu dogonu dalje padle vsem vrstam goveje živine, in sicer volom za 50 do 75 par, bikom, mladi živini in pa tudi mesnim svinjam za 50 par pri kg. Samo teleta so se zaradi večjega povpraševanja za izvoz podražila in zaradi malega dogona za 50 par pri kg. Za izvoz se jc mnogo kupovalo, in sicer biki za Avstrijo, voli boljše vrste in teleta pa za Italijo. Večje partije volov so bile nadalje kupljene za Sarajevo. Cene za kg žive teže: voli I. 8 — 9, II. 7.50 do 8, III. 6.50 — 7, biki 6 — 8.50, krave I. 7 — 8, II. 5 — 6, III. 3 — 4, junice I. 7 do 7.50, II. 5 — 6, mlada živina 7 — 10.50, Teleta S — 9 (zaklana 8 — 12.50), svinje domače mesne 12.50 — 13, debele 15 — 15.50 (zaklane 17.50 — 18.50), prasci do 1 leta 11.75 — 12, nad 1 letom 12 — 13 Din. Konji po komadu: tovorni težki I. 6000 — 8000, navadni 4000 — 5000, lahki 3000 — 5000, kmečki 2500 — 5000, lahki vozni I. 3000 do 5000, navadni 2000 — 3000, srednji 2500 do 3500, težki 3500 — 6000, jahalni 4000—5000 Din; konji za klanje 1.50 — 2 Din za kg žive teže. Krma: seno I. 100 Din za 100 kg. = Načrt novega zakona o neposrednih davkih dokončan. Iz Beograda poročajo: Finančno ministrstvo je dalo uradno obvestilo, da so dela okrog izenačenja in poenotenja neposrednih davkov dovršena. Zaksn-ski načrt bo predložen Narodni skupščini takoj po sprejemu v ministrskem svetu. — Slab izvoz :z Slovenije. Zaradi nižjega stanja lire je močno padel izvoz lesa iz Slovenije v Italijo. Živina pa se v Italijo že dalje časa izvaža Ie v manjših količinah. Zaradi porasta dinarja je nadalje zelo nazadoval izvoz jajec preko Ljubljane. Danes se ne izvaža niti deseti del one količine, ki se je izvažala pred dvema mesecema. Dočim se je prej izvozilo dnevno 6—7 vagonov gredo sedaj le 2—3 vagoni tedensko v inozemstvo. V neznatnih količinah se preko Ljubljane izvažajo v inozemstvo še oglje, klej, mleko. V enaki meri pa je padel tudi uvoz iz inozemstva. Glavni vzrok temu je povišanje carin, zaradi katerega so zlasti prizadete tudi tovarne, ki uvažajo polfabri-kate (kakor prejo, surogate za barve in drugo). = Izgledi za uvozno carino na moko. Po vesteh iz Beograda se je zastopnikom naše mlinske industrije posrečilo izposlovati v Beogradu uvozno carino na moko. Carin bi znašala po novi carinski tarifi 8 zlatih dinarjev, to je 96 Din na 100 kg. = Vprašanje davkov v Vojvodini. Zaradi številnih protestov in protestnih zborovanj v Vojvodini je finančni minister sklical kon- tvornic ima namero, 'da nekoliko zniža cene za postaje med Sušakom in Karlovcem ter najbrže tudi za postajo Zagreb za 5 par. Te mere bo podvzel sindikat iz razloga, ker se pokazujejo možnosti uvoza na teh postajah preko Reke. Drugod ostanejo cene nespremenjene. = »Gospodarski vestnik.» Izšla je 7. številka tega mesečno v Gorici izhajajočega lista z obilno vsebino iz raznih panog kmetijskega gospodarstva. Stane letno 10 lir in se naroča tia naslov: Uprava »Gospodarskega vestnika«, Gorica, Via S. Giovanni 518 — 522; valute: 'dinarji 46 — '46.60, 20 zlatih frankov 103 — 106, zlata lira 523.12 Po oflcij elni borzi so v prostem prometu devize zopet poskočile, tako da je zvečer notiral London 131, Ne\vyork pa 47.20 do 47.60. DUNAJ. Beograd 12.465 — 12.505, Eerlin 168.80 — 169.40, Budimpešta 99.60 — 100, Bukarešta 3.445 — 3.465, London 34.50 do 34.60, Milan 26.72 — 26.84, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.40 — 33.56, Praga 21.025 'do 21.105, Varšava 135.85 — 136.35, Sofija 5.13 — 5.17, Curili 137.73 — 138.23, dinarji 12.45 — 12.51. * PRAGA. Beograd 59.375, Dunaj 475.50, Berlin 804.50, Rim 127.195, Ne\vyork 33.75, Curih 656.50. BERLIN. Beograd 7.57, Dunaj 59.057, M* lan 15.31, Praga 12.435, Newyork 4.195, Curih 81.44. LONDON. (Ob 10.30) Beograd 27S, Italija 127.75, Newyork 4S6.12 in pol. Švica 25.03. Vremensko poročilo Ljubljana, 13 julija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem« ferenco za ureditev davčnih razmer v Vojvodini. Konferenca, katere se bodo udeležili vsi vojvodinski poslanci in vse gospodarske organizacije v Vojvodini, se bo vršila danes dne 14. julija v finančnem ministrstvu i Beogradu. = Letošnja produkcija opija v južni Srbiji bo znatno večja od lanske. Računa se, da Co dala okrog 130.000 do 150.000 kg, s čemer bi bila dosežena predvojna količina. Opij je odlične kakovosti in mnogo boljši nego lani ter bo dal močan morfij. Izvoz se še ni začel. Tudi se še ne ve, kakšna bo cena, ki pa bo na vsak način nižja kakor lani ne samo zaradi večjega pridelka, temveč tudi zaradi boljšega stanja dinarja. Sedaj se plačuje 600 — 650 Din za kg. Ta nizka cena se bo sicer nedvomno še povečala, vendar lanskih 2000 Din gotovo ne bo dosegla. = Odpust delavstva v subotlški tvornici «Ferrum». Iz Zagreba javljajo, da je subo-tiška tvornica «Ferrumj> odpustila zaradi ne soglasja v vprašanju delovnega časa vse delavce - livarje. Ker se je ostalo delavstvo izjavilo solidarno z livarji, je potem podjetje odpovedalo vsem delavcem in jim izročilo delavske knjižice. = Pred delnim znižanjem cen sladkorja. Iz Zagreba poročajo: Sindikat domačih Bor^e LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki) Vrednote: 7% posojilo 65.50 —67, Celjska posojilnica 200—205. Ljubljanska kreditna 225—265. Mcrkantilna 100—104 Praštediona 800—S07, Kreditni zavod 17; 185, Strojne 104—134, Trbovlje 320—330, Vevče 100—110, Stavbna družba 165—1S0, 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke 20 —0, 4Vicfo kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: deske 20, 25, mm, monte, fco meja 0—515; hrastovi frizi od 4—10 in 25—60, I. in II. vrsta, fco meja 0—1200; bukove parjene deske, 27—100 mm, od 2.50—1.50 m. I. in II. vrsta fco meja 900—0; bukova drva, 1 m dolž., lanska sečnja, fco Skoplje 4 vagoni (30); oglje, Ia. eksportno blago, fco meja, 1 vagon (87.60); poljski pridelki: pšenica Harduinter II., fco Postojna trans. 0—395; oves, novi slavonski, par. Ljubljana 0—270; krompir, novi štajerska postaja 0—100. V petkovem borznem poročilu (10. t. m.) je bilo pomotoma zabeleženo pri sremski tur-ščici pariteta Velike Lašče 215; glasiti bi sc moralo 225. ZAGRFH. \ efektih je bila tjnder.ca neka* prijaznejša Nekateri bančni papirji so poskočili, tako Kreditna Zagreb na 108, Praštediona na 807—810. Tudi nekateri industrijski papirji so zabeležili porast, tako Gutmann, Trbovlje, Slavonija. Ravnotako se je okrepila Vojna škoda; premptno blago se je trgovalo po 139—140. — Tečaj dinarja ie bil danes v Curihu nespremenjen na 9.05. Zato tudi v Zagrebu ni zabeleženih večjih sprememb. Samo deviza na Italijo se je zaradi svoje okrepitve na mednarodnih tržiščih začela trgovati po povišanem tečaju 216. Pozneje so prispele vesti, da je lira mednarodno ponovno oslabela, pa se je njen tečaj proti koncu borznega sestanka znižal na 213. Francoski frank se je mednarodno okrepil in je zato v Zagrebu porasel od 269 na 272. Celokupni premet deviz je znašal okrog 7 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj 795.5—807.5, Berlin 1349.5 —1364.5. Italija izplačilo 212.75—215.75, ček 212.5—215.5. London izplačilo 275.25—278.25 Newyork ček 56.48—57.23, Pariz 269.5— 274.5, Praga 167.75—170.15, Švica 1100.5— 1110.5, ček 1100—1110.; valute: šilingi 99—811. Kč 166.3—16S.7; efekti: Litorale 4S— 52, Trgo 9—10, Eskomptna 104.5—105, Kreditna Zagreb 106—10S. Hipo 56.5—57 Jngo 97—97.25, Ljubljanska kreditna 235— 250, Obrtna 64—65, Praštediona 807.5—S10, Etno 135—150. Slavenska 69—70, Srpska 130—131, Narodna 3400—0; industrijski: Dubrovačka 510—520, Šečerana 510— 35, Isis 60—62, Nihag 39.5—42, Gutmann 400—405, Slaveks 140—145, Slavonija 39— 40, Trbovlje 335—345, Vevče 100—105; državni: 7% posojilo 65—67, agrarne 37—10, Vojna škoda 236—239. BEOGRAD. Vse devize napram petku mlačne. Ponudba zelo obilna. Povpraševanje majhno. Zaključki na curiškl pariteti. Italija, ki je poskočila na 217, je na zunanja poročila oslabela na 214. Promet jako majhen. Notirale so devize: Amsterdam 2280 —2285, Berlin 1355— 1357. Dunaj 801—802.5 Budimpešta 0.0801—0.0803, Bukarešta 0— 27.65, London 276.5—276.8. Italija 213—214, Newyork 56.85—56.9, Pariz 269—271. Praga 168.5—168.85, Solun 92—0, Švica 1105—1106 CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.20, London 25.045, Pariz 24.25, .Milan 19.37, Pra ga 15.25, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.50, Sofija 3.725, Dunaj 72.50. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 71, Živnostenska 312, Assicurazioni Generali 13550, Riunione Adriatica A 4060, Ri-unione Adriatica B 4060, Cosulich 349, Dal-mazia 340, Libera 238, Lloyd 5690, Dalmazia cement 620, Split cement 480, Krka 415; de- £ vize: Beograd 46.50 — 46.80, Dunaj 370 P do 380, Praga 78.75 — 79.75, London 129.30 do 129.70. Newyork 26.50 — 26.70, Curih Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine | mm Ljubljana . . 7. 764-9 12-2 sev. vzh. jas. 1 Ljubljana . . • 14. 763 1 22-5 jug. zap. obl. Ljubljana . . • 21. 764-1 18-2 sev. vzh. več. jas. | Zagreb . . . • 7. 7610 180 • Beograd . . • 7. 760 0 150 jug. vzh. • Dunaj . . . • 7. Praga . . . 7. 7667 140 jug. zap. obl. Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 4*23, zahaja ob 19'47, luna vzhaja ob 2323, zahaja ob 10"35. Barometer nižji, temperatura višja. t)omala cela Evropa ima nenormalna vreme. Povsod je za julij izdatno prehladno. domala povsod dobivajo pre-obilo dežja. Pas slabega vremena se je raztegnil tudi preko Rusije, kjer 93 dolgo imeli lepe vroče solnčne dneve. Razprostitrtih je nad kontinentom cela vrsta depresij, neznatnih, ali te so baš take. ki rade povzročajo največje vremenske neprijetnosti. V splošnem prevladuje nad kontinentom zapadna zračna struja. ki dovaja hladen, vlažen oceanski zrak daleč tja na vzhod. Višja temperatura se drži samo na skrajnem jugu in vzhodu in pa, kar je pač višek abnormalnosti: na skrajnem severu. Težko si je misliti ab-normalnejšo razporeditev temperature, kakor je bila skoro ves pretekli teden in kakor orav nazorno odseva iz stanja dne 9. julija zjutraj. Tega dne zjutraj je kazal termometer v Parizu 14°, v Londonu 13° C. v Berlinu 15° ,na Dunaju 16°, v Madridu 18°, Varšavi 16° K.ursku 16°. a v Arhangelsku na daljnem severu 21°, v Petrogradu 23° in v Haparandi v severozapadni Finski 25° C. Skrajni evropski sever je imel tedaj vročino, kakor samo še Italija, kjer je kazal istočasno toplomer v Rimu 25°. v Palermu 26° in v Firenzi 23° C. Budimpešta jc imela istočasno 20°, Beograd 22", a Odesa 21° C. Ta kolosalna temperatura na severu je izvirala odtod, ker so južni vetrovi razpaljeni zrak z južne Rusije potegnili na sever: ni čuda, da mora priti do silnih nalivov, kadar se tako enormno razgrete zračne plasti prično mešati s hladnejšim zrakom. Koncem tedna je pritiskal visok zračni tlak od Biskajskega zaliva proti vzhodu in potiskal pred seboj depresije s slabim vremenom. Pojavila se je znova severna zračna stcuja ter zboljšala vremenski položai. Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah spremenljivo, zelo hladno. Živahni severni vetrovi, morda počasno zboljšanje. V južnih Alpah pretežno jasno in hladno. »» A O 1 O prvovrstni aparati r j h Materija! za amaterje na prodajo pri JUGO-AUTO, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Kupujte samo prvovrstno ifomačo svinjsko mast znamke znamke Poziv! ~ Dotični gospod iz ali pri Celju, ki je bil pri meni v Krčevini pri Mariboru v svrho nakupa gostilne in mesarije, se prosi naj se zopet zglasi, ker je bilo nesporazumljetrje. iHHHimUUIBH Vajenec z potrebno šolsko izobrazbo se sprejme v specerijsko trgovino v Ljubljani tal;oj. Naslov v lipravi .Jutra". 28<,2-a Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. upim veleposestvo z večjim delom zemljišča obraslim z zrelim gozdom. V zameno nudim novo 4 nadstropno hišo v Zagrebu v vrednosti Din 3 milijone. — Točen opis je poslati na oglasni zavod .Publicitas d. d.', Ljubljana, elen-burgova ulica 7, II. na d str. 3300-« Svetnik stola sedmorice, odd. B, v p, M Fran Milčinski je pričel poslovati kot odvetnik. Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova ul. št. 5, ^ skupno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viljemom Kreičijem. Mo Modrijan trgovec Eieooora Modrijan roj. Fanfini poročena Ljubljani, meseca julija 1925 Vrtne stole prodaja najcenejše B o I i mane & Kom p., Ljubljana, Mirje 4. 293 Delniška glavnica Din 50,000.000 -^ezervni zaklad okoli i Din 10,000.000— CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUZRIICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, = Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo--- Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 261, 413, 502, 503 in 504. se priporoča xa vse v bančno stroko spadajoče posle. James Oliver Curvvood: 35 Onstran pragozda «Pa sc torej izkrcava na breg in nekoliko pretegneva,» je rekel Mc Kay in pogledal na uro. «Dve uri sva pred Breaidtom in drugega čolna nima na razpolago,« Pozorno je opazoval breg in ni trajalo dolgo, ko je zagledal na desni strani belo peščino. Pristala sta in svojim otrplim ndom privoščila počitka. Nato sta nadaljevala pot in Mc Kay je bil zadovoljen, da leži med njima in Breaultom to barje. «Brez čolna ne pride preko barja — sicer pa niti ne sluti, v kateri smeri mu uhajava,» je razlagal Nadi. «To pomeni, da sva popolnoma na varnem.® (Vesel in brezskrben je bil njegov glas. Toda ta samozavest bi ga takoj minila, ako bi bil mogel videti nazaj skozi temo po Bnrntvroodu, ki sta ga preplulu ali ako bi bil mogel proniknifi dalje v še črnejše barje. Kajti ob kraju barja skozi temo in pošastne pragozdove sence je tekel — Pik. In nize po Burntvvoodu med blatnimi bregovi se je polagoma bližal Breault, stoječ ali čepeč na dveh z žico zvezanih deblih, ki ju je krmaril in veslaril z dolgim drogom varno in zmagovito po sledu Rogerjcvega čolna. «To barje ga zadrži!« je rekel Mc Kav, ves navdušen. «Tudi če zasluti smer, v kateri ploveva, to barje ga zadrži!« «0, Jan ga pošlje gotovo v nasprotno smer,« je pritrdila Nada. «In nikoli ne zve, kod sva mu "tekla.« A daleč za njima je vztrajno sledil Breault z 'grdim nasmehom na! trdo stisnjenli, tenkih ustnicah in z očmi, ki so se svetile kakor soVje oči skozi temo. XXII. BreaMlčova prisotnost je zavajala Pika, vseja mokrega in blatnega, ker je padal v barake udrtine, da /e prodiral vedno globlje v pragozd, čutil jo je v zraku, ker Breaultflv pah mil jo udaril zdaj pa zdaj v nos kakor metuljska krila. Ta pah jc prihajal vedno od spredaj, in Fikovi možgani so kmalu domnevan, da kjer je Breault, tam sta gotovo tudi Roger in Nada. Toda njunega paha ni začutil ni enkrat, kar pa ga ni vznemirjalo. A srce mu je bušilo in vetril je neprestano po kakem znaku teh dveh, ki ju jc želel najti. Na vzhodu se je počelo daniti in ko so dospeli iz barja, je zaplal prvi zablesk solnca. Takrat je krenil tudi Breault s svojim preprostim plavom k peščini, kjer sta Nada in Roger počivala par ur poprej. Utrujen je bil Breault, vendar so sc mu oči svetile, ko je opazil njene korake na pesku in skoraj veselo se je zahohotal. Bil je celo tako dobre volje, da bi nihče ne slutil, kakšne vrste mož je ta Breaul :. Trd, osoren mož je bil, z lastnostmi lisice in volka, kadar mu je šlo, da izsledi človeka, mož nečuvene vztrajnosti in odpornosti, a tudi brez usmiljenja in sočutnosti. Tako vsaj so sodili o njem vsi. in njegove srepe, mežeče oči, njegove tenke ustnice in cinične poteze na obrazu so redkokdaj izražale lepšo misel, ako je sploh kdaj imel katero. V službi so ga cenili vsesplošno kot dovršen človeški stroj, ki ne odreče nikoli, pravcat stroj Usode, ki so ga uporabljali proti zločincem, katerih ni mogel zajeti nihče drug. Tega jutra pa se jc njegov nasmeh razširil v uprav zlobno rezanje, ko jc zagledal na peščini izdajalske stopinje, dasi so ga po vsenočnem vztrajnem naporu bolele vse kosti in mišice. Raztes goval se je, da mu je pokalo po sklepih, in dasi ni sicer mislil nikoli glasno, je zdaj rekel: aTukajle, naslonjen na skalo, je sedel Mc Kav. Vtisk kaže le| eno osebo. Dekle mu je torei sedelo v naročju! Da, tu sta dvel jamici, kjer sfa počivali njeni peti na pesku. Imela je čevlje in| ne sandal.« In vzel jc s plava svoj službeni nahrbtnik. «Dovoli časa imam,« je nadaljeval «To pot ju jcalotiin gotovo. Mislita, da sta me potegnila za nos, a se varata. Taka miscll jc zmerom usodna,« Često, kadar je bil sam, si je Breault lastno uzdo nekoliko! zrahljal. Kakor bi bil izpustil samega sebe iz ječe. Na primer -J žvižgal je. In ni žvižgal grdo, nego kakor v mislih na nežnejši doživljaj. In zdaj si je opekel kos slanine in pest krompirjevi obenem pa je popeval pesmico, ki je zvenela prijetno celo tako| pozornim ušesom, kakršna so bila Pikova. Zakaj Pik se je priplazil skozi nizko goščavje in je legel jedvaj dvajset korakov dalje, gladno usopljajoč vonj slanine in zroč| napeto iz svojega skrovišča. Pik je poznal lisico in volka, a poznal ni Breaulta in niti slutil ni, čemu ta mož žvižga in prepeva tako glasno. In kmalu nato jej Breault, okrenjen k Piku s hrbtom, zaklical z najbolj naravnim| glasom r.a svetu: «Pojdi sem. Pik, zajtrk je gotov!« Pikovc čeljusti so se presenečene sklonile in ko se je Breaull okrenil k njemu ter ga smehljaje poklical zopet kot najboljši pni jatclj, jc Pik docela pozabil r.a svoj sklep, da se bo skrival v goščj ves čas ter se ali boril, če treba, ali pa utekel. Breault mu je vrgel kos slanine, ki ga je držal pravkar v rokij In kos je padel Piku prav pred nos. In Pik je bil silno lačerl Zapeljivi vonj tega grižljaja je demoraliziral njegovo opreznosti Samo še par trenotkov se je branil, potem pa je iezel bliže in bli;^ ter naenkrat šavsnil po kesu ter ga pogoltni'. T.-:Vif Juali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S*—, Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*—. Pozor, peki! Pekarija s ec-lim inventarjem. v jato prometnem kraju, 6 e odda takoj v naiem radi selitve. Drugo po dogovoru. Naslov po« uprava »Jutra*. 10120- Akademik pripravlja srednješolce v matematičnih vedah za po-navljalne izpite. Ponudbe na npr. .Jutra* pod šifro •izpit 7025». 100S7 Postrežnica «li liiarica., se sprejme. Naslov pove uprava »Jutra* 1G070 Učenca pridnega, in poštenega, ki je dober, račur.aj in ne čez Šestnajst* let star, sprejme Franc" £ovaCič, trg., Vol-nik. 16073 Šofer e lastnim petsedežuim vozom, se takoj sprejme v hotelu .Grad* na Bltidu. 1004-1 Pekovski vajenec poStenih stai>ev. se sprejme. Hrana £n stanovanje v hiši, ostalo ro dogovoru. Ponu lbe na naslov: Vi (ic Konrad. Jesenice - Fužine, Gorenisko. 16094 Prodajalka mešane stroke^ se sprejme. Prednost imajo one, ki fo zmožno samostojno voditi trgovino. — Ponudbe pon «0 7915» na upr. »Jutra*. V ponudbi je navesti vse csehije podatke, predvsem dosedanje službe in čo za-more položiti kavcijo. 10033 Nameščenci ▼ se h vrst lahko dobo v najkrajšem času službo v Sloveniji, Hrvatski ali kje drugie. — Obrnite se samo takoj na Oglasno-Namjest-heni Odsjek <"Delta-Stan». Zagreb, Ilica U. 15073 Učenec poštenih staršev, ubogljiv, s primerno šolsko izobrazbo. močne postave., se takoj sprejme v trgovino_ t meš. blagom in poljskimi pridelki. "— Nadatj« išče boljše, zanesljive kupce za " nakup večje množine dežel, pridelkov itd. — Naslov pove uprava »Jutra* 15809 Prirezovalec za gornje dele čevljev, se sprejme takoj. — Gregoree. Maribor, Pod mostom 22. IC3S9 Natakarica «e iffe. Naslov pove npr. «Jutra>. 16393 Deklico »faro od 14 let naprej, se sprejme v sinžbo. Naslov pove upravništvo ". 10354 Hišnik ali hišnica, se sprejme s 1. avgustom. Prednost imata zakonca brez otrok, in da ima mož veselje do vrtnega dela. — Pismena vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Brezplačno stanovanje*. 1G341 Prodaiaika starejša moč, samostojna, za fiHjaTko, so sprejme 1. septembra 1923. Naslov v upravi »Jutra*. 1C309 Brivski pomočnik spreten, se sprejme pri Dušanu Kermendi na Bledu Predstaviti se JS pri Novinšku v Ljubljani, kjer se izve tudi pogoje, 16377 Zastopstva dobrih predmetov, solidnih tvrdk, prevzame za Slovenijo agilen potnik, prvovrstna moč, ki ie popolnoma vpeljan. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Provizija 27/3010» na upr. »Jutra*. 1C060 Kot vajenec k mehaniku, želi vstopiti ISletni kmetsii fant. — Ponudbe ca upravo »Jutra* pod šifro .Mehanik 8011*. 16059 Blagajničarka s prakso, vešča tudi vseh pisarniških del, išče mesta. Naslov pove uprava »Jutra* 10053 Boljše mlado dekle išče mesta pri boljši manjši rodbini, v svrho priuče-nja boljSe kuhe. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Boljša kuha*. 16131 Izprašan kurjač in strojnik, išče službo. — Naslov pove unrava »Jutra* 1C0S2 Kot vaienec k mizarju, želi vstopiti 13-letni fant. poštenih staršev. Ponudbe na upravo 16373 Občna zgodovina Staretova, še dobro ohranjena. se proda. Naslov v upravi »Jutra*. 16309 Pohištvo staro, dcl.ro ohranjeno, se Cakoj proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 16374 Spalna oprava in novo moško kolo, ee po rnzki e.eni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 16393 Knjige za drugi iu tretji rarrcd meščauske šole ter atlas za trgovske šole, ugodno prodam. Naslov povo upr. »Jutra*. 16363 Bela moška obleka se proda za 230 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 16312 Kopalna banja velika, se poceni proda. Naslov povu uprava »Jutra* 10299 Lepo pregrinjalo ra čez 2 postelji, platneno, z ustavki. se proda. — Poizvo se v slaščičarni Krzen na Kongresnem trgu. 10326 Šivalni stroj v dobrem stanju, proda Dren v štepanji vasi. 10321 B. S. A. dobro ohranjeno motorno fcolo se takoj proda. — Ogleda se v delavnici »Jugo-Avto*, Ljubljana. Dunajska cesta 16213 Prortam po zslo ugodni ceni dva dobro ohranjena stroja za izdelavo glavnikov Natančnejša pojasnila daje Vinko Pinierič, trgovec t Slovenjgraacu. 15329 Najusrsdnele kupuje ia prodaja graščine. vRfrposestvn. km. posestva, vile, gostilniške, trgovske in stanovanjske bi3e, Todno moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro* — dipl. agr. J a m n i t. Ljubljana. 6^1enbUrgova 71, nasproti glavne pošte. 253 Kalo, redka prilika! Prodam žago (KrestrglMcr) s hišo, ki ima 0 eob. 2 kleti in kovačnico — vse novo zidano, t opeko krito ter z električno razsvetljavo, na zelo prometnem kraju ob železnici. 1. rez kon-ktrrence. Cena 175.000 Din. Plačilni pogoji ugodni. — Več pove lastnik Josip S e r n k o, Račje pri Mariboru. 10392 I?:Šo v LJubljani ali na periferiji, t vrtom, eno- ali i^vodruZinsko, s takoj prostim stanovanjem 2—t sob, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo zadaje cene na upravo »Jutra* pod značko »Dvodruii^ka* 143B3 Stiskalnico za seno sistem »Mayfarfh». popolnoma novo. prodam." ~ Naslov pove uprava »Jntra* 16331 Blagajniški pult t. trealom, prodam. Naslov pove upr. »Jutra«. 10332 10(10 kg bodeče žice pocinkane, prodam. Naslov pove upravnšivo »Jutra*. 10333 sivo, tepo semensko blago In inkarnat detelio nudi najceneje Sever & K. 1018S Zamenja se tepo stanovanje 2 so!>, kuhinje ia pritikiin v Sp. Šiški, zi vsaj ravno tako veliko, mimo. na kraju ali bliru Ljubljane. — Ponudbe pod »Tuskulum* na upravo »Jutra*. — Ponudbe z narrado, imajo seveda prednost. 10059 Stanovanje s 2 ali več sobani, kopalnico. kuhinjo ir, priiikli-nami, v novi hiši, so išče. Ponudi-« r,a upravo »Jutra* ped mačko »Stanovanje 7» 13S5S Stanovanje iščem v Ljubljani «!i t predmrst u. obstojeSe ii 2 sob, kuhinje >■ rr^Hdia — caa sob« naj bi bila uporabna za krejafkn delavnico. Pi«rtj3« ponudb« na naslov: V * 3 a a c, Miklo-iičtva a. Iga} Stanovanje 2 sob in pritikiin v novi vili, novozidano hišo z 2 sobama in pritiklinami, na periferiji, za nvsečnih 850 Din; dobro idočo gostilno na periferni; prostor za delavnico: hlev: veliko vinske kleti; več mesečnik sob odda »Posest*, Sv. Fe'ra c. St. 24. 16308 Mirna gospodična išče sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo. — Najraje v bližini rfa\nega kolodvora. Plača do oOO Din. Oslasiti so je n.i glavnem kololvoru v buffctu. 16320 Soliden gospod mlad, išče mirno mesečno sobico. — Cenjene ponudbe pod »Snažnost in red M-',2» ha upravo »Jutra*. 10302 Soba hlizn plavue T*>šte. z el^fc-tričiio razsvetljavo, fe takoj odda 2 frospodonyi — X3?lov pove uprava Oprcmliena soba « kuhinjo, v sredini mosta, takoj o1be pnd »?riec«ri'a» na npravn Samostojen trgovec želi znanja z gospodično, ki bi imela vercliB do trgovine, z nelpi premoženja — nenaadeZeVatte preteklosti, sts-o 22—25 let. — nopi-e s slilro, ti se vrne, na upr. »Jutra» pel tifro »Resra bodočnost 7934». — Tajnost zajamčena. 10053 Prijatelj Maksi! Zakaj ne pošlješ, kar prosim. Marjetica C. 16383 Dve Goremki Mlad?1 sva. navihane, 'e bi fan'a plavšale. rade Edin 16r korajie Lr. j i a..i, u.*j v npravi pismo olda pod »Kratkolasa* »Dolgolasa 8067*. 16C60 sCleveland Ohio» Pvi^aito pismo v upravi »JutfS«. 15347 Resnega znarta želi miren in dobrosrčen gospod, 82 let star, lepe £iminjf»sti. stalno postavljen ter dobro situiran. z tnlado vdovo ali ločanko. Tajnost strogo zajamčena! Le resne ponudbe na upr. iJtltfa* pod »Model 8051». 16348 Gospodična v ljubezni varala, išče to-lažh,» za svoje uničeno srce — Preduoft imajo idealni strok, učitelji. — Ako sc | najde kdo. naj se oglasi na upr. »Jutra* pod šifro »Tolažba 3000». 16360 Trgovec srednjih let, od žfcije varan in točen, Žeti znanja z do-brosrčato in mirno damo. poštene preteklosti, v starosti 30—40 let, v svrho žeaitve. — Le resne dopise poti »Mir in sreča 8077* na upravo »Jetra*. 10376 Samostojen mojster boljšo obrti, v 30 letn, z no&ro vpeljano delavnico in kompletnim stanovanjem, se želi takoj poročiti z boljšo gospodično s premoŽenjem najmanj 50.000 Din. Dopise s sliko p'"> 1 znamko »Lepo življenje 500». 10372 Želela bi se poročiti s 20—15 let starim železni-škim uradnikom. Dopise s sliko pod značko »Goreča ljubezen 8073» na upravo »Jutri*. Tajnost zajamčena. 1S3S6 Mlada vdova i,-Ii znanja v svrho takojšnje možitve z inteligeut-nim gospodom, starim od 35—č i et. s posestvom ali premoženjem. Ponudbe, če mo-oče s sliko, pod tifro Zadovoljstvo 8034» na upr. M'ad pes volčje pasme, ki nosi okrog vratu vrvico, se je zatekel — Prosi se. da se ga odda na Dunajski testi štev 50. 16074 Psa fermača pes in psica, stara 8 tednov (starši rodovclk). 6e prodaia. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra*. 16041 Mladi kanarčki samci in samice, se pn zelo r.izki ceni prodajo v Slomškovi ulici štev. 23,1, levo. 16344 IŠSČMtbT Pošten najditelj ce naproša, da vrne črn erupuechinast šal, izgubljen v nedeljo 12. t. ni. okrog 9. ure zvečer na Resljcvi cesti. Odda naj se v upravi »Jutra*. 10353 Zgubila se je na pokopališču pri Sv. Križu srebrna damska ura z dvojnim pokrovom. Najditelj so nJp/ola. da jo odda v upravi »Jutra* grotj nagradi. 16340 Motor na olje ali bcrcin, od 6 do 10 k. s., se prevzame za dobo er.ega leta proti odškodnini. Ponudbe na upr. »Jutr.i* pod šifro »Moto! na olje». 15069 Vsak foto-amater naj uporablja le i zboru o Schleussner -Viridin ploščo Foto-maferijal Janko Pogačnik, Ljubljana. Tavčarjevi (Sodna) ul. 4. 16107 !®o?ei iMia! Brezkvarjenja blaga ke-raSčno snsifcn-jO in vsakovrstna barvanje oblek P. T O S 8CC lisblim SelcnburgoTa u!. 6 I. oadstr- Giinco-ViJ 46. Ir. p. ^mferoilc ne ordinira od 14. julšja do nadatjnega oh. 3844-s vestlla. Hfi" i za m ie 1211 Nekoliko delavk, ki so vaiene vezenja na Singerjevih strojih In nekoliko delavk na tamburir stroj rabi za takoj Dontaca iBdanrils zavsss a- d. Beograd Oušanovac. Plača po sposobnosti med Din 40 in 50 dnevno, za osemurno delo In brezplačno stanovanje z razsvetljavo. Potne stroške do Beograda plačamo. Samo sposobne in resne delavke naj pošljejo svoie po-ludbe. nttdb BWH—BB— 3891-a Sv£<99B0ZDaaa tovarna plglllisi!i ttmiev I išče za razpečavaiije svojih izdelkov resre^ in zmožnega zastopnika Ponudbe z navedbo referenc nasil viti na upr. „Jntra" pod št. 756/3858-f i lik isiii mešane stroke, začetnike, ki so seri rali v večjih trgovinah na deželi in I perfektni v računstvu sprejme taki in pozneje večja trgovina na deže) Istotam se sprejme dobra kuharic srednjih let, marljiva in snažna služkinja za vse. Ozira se le pridne delavne moči. Ponudbe p, fcrattsa" na upravo „Jutn| »Jutra*. 10351 Citre proda K i f e r I e„ gosti' Maček, II. It ilna 16363 I. brac in bisernico rrtif:» .NiTTtdoo ii 0phmf$tTO cJutrA * 16352 S tužnim srčetn javljsmo vsem prijateljem in znancem, da je naš pre-ljubi oče, gospnd po večletnem silcem bolehanju, previdsn s tolažili svete vere, v 80. letu svoje starosti, tees ob 12. uri ponoči preminul. Pcjreb nepozabnega rajnkega se VTSi iz kaotliee na mestnem pokopališču dne 14. t. m. ob 17. (5.) popoline. Sv. maše zadošnfce se bodo darovale v Frančiškanski cerkvi. Svetila mu večna luč! V Mariboru, dne 13. Julija 192-5. Žalujoči ostali.