P*štain« nlačana v gotovini.
Spediz. ai abb. post. II. gr
DEMOKRACIJA
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 10* Cena; Posamezna štev. L. 15. — Naročnina: Mesečna L. 65.-Za inozemstvo mesečno L. 100,—
PoSt, Sok. reC. St. »-18127
Leto III. - Štev. 8
Gorica-Trst, 25. februarja 1949
Izhaja vsak petek
Zakaj so Slovenci proti izročitvi Trsta Italiji
Odkrita beseda je med možmi najboljši porok za medsebojno razumevanje in spoštovanje. Saj je nepri-A stranska stvarna kritika bistveni temelj vsega demokratskega reda in njegovih ustanov.
Slovenski demokrati smo se od vsega začetka izrekli troti priključitvi Trsta k Ita-UM in vztrajamo na tem stališču. Ravno v teh dneh, ko je Sovjetska zveza po dol-gfm molku spravila imenovanje tržaškega guvernerja zop$t pred Varnostni svet, je prav, da podčrtamo razloge, ki nam diktirajo naše stališče za ohranitev STO.
Edino samostojni Trst pod internacionalnim varstvom je v stanu uspešno vršiti svojo funkcijo srednjeevropskega pomorskega pristanišča in tržišča. Edino neodvisni Trst, ki bo' svobodno sklepal trgovske zveze in pogodbe z inozemstvom, na temelju gospodarskih vidikov in interesov, bo imel v sebi ono vitalno silo in moč, da preboli gospodarsko krizo, v kateri se nahaja, odkar je bil izločen iz podonavskega in vključen v itatijanski gospodarski sistem. Le tak politično in gospodarsko samostojni Trst bo povzdignil gospodarsko in življenjsko raven svojega prebivalstva na gospodarsko tidšina zamdnih demokracij in postal odločujoč faktor v bodočem gospodarskem razmahu vsega Podonavja.
Gospodarska zgodovina Trsta zadnjih 25 let je kričeč dokaz, kako je bilo to cvetoče srednjeevropsko pristanišče degradirano pod Italijo na četrto ali peto stopinjo pomorskih pristanišč, tako da so morale njegove delovne sile iskati dela in zaslužka v Franciji, Belgiji, Ameriki in Avstraliji. Fašistična Italija se je trudila dati Trstu videz gospodarsko zadovoljivega mesta samo zaradi svojega prestiža nasproti vzhodnim državam. Ali zaman. Italija je mogla le del srednjeevropskega tranzitnega prometa privabiti v Trst, ni pa mogla nikoli povrniti Trstu pomena in položaja srednjeevropskega trgovskega središča, ki ga je imel pred aneksijo k Italiji.
Zato je v interesu ne samo avtohtonega tržaškega prebivalstva, brez razlike narodnosti, in Trstu kot pomorskega, trgovskega in industrijskega empotija za vso srednjo Evropo, ampak tudi v interesu svobodne mednarodne trgovine s Podonavjem in jugovzhodno Evropo, da se ohrani STO.
Toda kot Slovenci in demokrati moramo biti proti izročitvi Trsta Italiji tudi iz človečanskih vidikov in načel Atlantske listine. Vsi imamo še predobro v spominu, kako je bila Italija užaljena, ko so Slovenci Iin Hrvati zahtevidi leta 1919. pisano jamstvo za spoštovanje naših narodnih in kulturnih pravic, češ, njena stara kultura in visoka civilizacija zadostno jamčita, da bo Italija spoštovala najmanj one pravice, ki jih je uživala slovenska manjšina pod Avstrijo. To so bile slovesne obljube, dane od odgovornih mitUstrov v rimskem parlamentu.
Kakšno razočaranje! Itali-
ja je v 25. letih svoje vlade nad tem ozemljem uničila vse naše šole in pregnala slovenske učitelje in profesorje; izgnala je slovenski jezik iz vseh občinskih, deželnih in državnih uradov, poitalijančila imena naših krajev, mest in gora, zmaličila 18.000 slovanskih priimkov, zatrla vse naše kulturne ustanove od preprostih pevskih društev do slovenskega dramskega gledališča in opere, pustila požgati in uničiti vse, naše narodne domove, razpustila oziroma polastila se je vseh naših gospodarskih organizacij od vaških gospodarskih zadrug do mogočnih bank in jim odvzela ogromno premoženje. Z nasilnim raznarodovanjem in prisilnim izganjanjem je reducirala od 1919 do 1945 slovensko prebivalstvo samo v tržaški občini od 83.000 na 25.000 oseb. In še danes je prepojena nasproti Slovencem z istim duhom narodne nestrpnosti, kakor je bila v času med obema svetovnima vojnama.
Ali je mogoče pri tej bilanci 25 letnega italijanskega režima nad tem ozemljem zameriti Slovencem STO, da nočejo pod Italijo?
Spremembe v jugoslovanski coni na gospodarsko socialnem in upravnem polju ne bodo mogle nikoli ovirati u-pravnegiu sodnega in gospodarsko socialnega izenačenja obeh con, ker so bile te spremembe izvedene proti volji ljudstva, ki odklanja po svoji veliki večini komunistične metode in ideje, ki so tuje njegovemu pojmovanju in naravi.
Ravno tako je neutemeljen strah, da bi mogla komunistična Jugoslavija napasti Trst, če ostane pod zaščito Združenih narodov. Ali bi bila morda varnost, ki bi je Trst bil deležen pod* Italijo, večja kot varnost, ki jo ima od Združenih narodov?
Samo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, vod širokim mednarodnim jamstvom je sposobna trajno o-hraniti mir na tem važnem delu Evrope.
DEMOKRACIJAP KI SE NAM OBETA
Naša beseda
Varnostnemu svetu, Lake Success
Slovenska dem. zveza, predstavii'ca tržaških nekomunističnih Slovencev in Hrvatov, zahteva, da se v interesu gospodarske bodočnosti Trsta in Podonavja Trst ne vrne pod Italijo,
Zahteva, da se tržaški Slovenci in Hrvatje ne predajo Italiji, ki jih je v obdobju 1919-1945 raznarodovala in njihovo število samo v območju tržaške občine zmanjšala od 83 na 25 tisoč, in v pogledu katerih še danes izkazuje nepomirljivo nestrpnost.
Zahteva ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in izvajanje po vojaških upravah čl. 2 začasnega Statuta ne glede na imenovanje guvernerja, da se tako uresniči narodna enakopravnost.
Samo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja pod mednarodno upravo in zašči to bo temu ozemlju zajamčilo stalen mir, kar bi bilo nemogoče doseči, ko bi Trst pripadel ali Italiji ali Jugoslaviji.
Dr. Agneletto — Or. Vesel
Zločin nad Trstom, ki hi se kru* to maščeval nad vsemi poznejšimi tržaškimi rodovi, ki bi usodno posegel v gospodarski jn politič* ni razvoj srednje Evrope in Po* donavja, in ki bi v kali zatrl vse napore za ustvaritev nove demo* kratične in miroljubne evropske skupnosti, nastale v ouračju svo* bode, pravice in mednarodne sprave, še ni izvršen.
Niso še poteptana najosnov* nejša demokratična načela na* rodnega sožitja v Trstu, za uve* ljavljanje katerih se vsi pošteno* misleči državljani našega ozemlja tako srdito borijo. Boriti se mo* rajo ne samo proti komunizmu, ki davi naše narodno izživljanje, temveč tudi proti novemu itali* janskemu totalitarizmu, ki ruši najgloblje temelje demokratskega reda py nas.
Da bo naša in tuja demokrat* ska javnost pravilno dojela za kaj gre prav za prav pri naši borbi za demokracijo, na katero se stalno sklicujemo pri svojih pozivih in pritožbah, bomo na* vedli najno.vejši primer narod* nostne nestrpnosti in mržnje, ki so ju znova pokazali v našem pogledu sodržavljani, ki nam bi hoteli jutri »demokratično« ure* jati -življenje, za primer da bi njihovi računi z našo kožo zares uspeli.
•Slovscnski akademski .jdub »Ja* dran«, v Trstu se je odločil, da priredi za svoje elane in prija; telje pustni ples. V ta namen so so prireditelji obrnili na g. pol* kovnika Faccija, upravitelja male Rossettijeve dvorane (Ridotta), s prošnjo, da jim da dvorano v najem za večer 25. februarja. G. polkovnik Faccj je iz same vij ud* nošti javil to namero sloven* skih visokošolcev g. Picciniju, tajniku »Združenja italijanskih partizanov« (»Assocjazione parti* giani italiani«), ki ima svoje ura.I* ne prostore pod malo Rossettije* vo dvorano. G. Piccini ni imel proti oddaji dvorane nobenega ugovora, zato je g. polkovnik Facci v sporazumu z lastnikom dvorane g. Tcdeschijem sklenil najemninsko pogodbo z »Jadra* nom«. Visokošolci so del najem* nine takoj plačali in nato dali v tisk vabila za prireditev.
20. februarja opolnoči je g. Piccini telefoniral g. polkovniku Facciju, da nikakor ne dovoljuje, d« bi slovenski visokošolci kluba »Jadran« imeli svojo zabavo v omenjeni dvorani. Upravitelj Facci je odgovoril, da pravilno sklenjene pogodbe ne more od* povedati jn da to tudi ne bi bilo umestno, ker so imeli prireditelji že precej stroškov z dvorano; poudaril je, da gre za popolnoma nepolitično prireditev, ki so jo organizirali vse časti vredni ljudje. Dostavil je, da o takih stvareh sploh ne more razprav* ljati po telefonu opolnoči.
21. februarja je g. Facciju tele* foniral najprej g. Piccini, nato še g. polkovnik Fonda » Savio, pred* sednik italijanskega partizanske* ga združenja, ki je grozeče in zapovedujoče prepovedal oddajo dvorane v najem Slovencem. Cu* dil se je, kako^je sploh g. Facci, 'kot bivši višji častnik italijanske vojske, mogel dati dvorano Slo* vencem na razpolago. Fonda * Savio 'je ugotovil, da so zanj vsi »ščavi« enaki, pa naj bodo^ rdeči, beli ali zeleni. Nato je ponovil svojo prepoved in izjavil, da bo povzročil incidente, v primeru da bi se prireditev vršila. G. Fonda * Savio jo isto javil tudi lastniku
dvorane g. Tedeschjju.
G. polkovnik Facci se je ves vznemirjen zaradi teh groženj še istega dne, to je 21. t. m. ob 20,30, podal k tajniku Slovenske demokratske zveze in ga obvestil o zadevi ter ga vprašal, da*li ne bilo umestno, ko bi se še isti večer sestal s polkovnikom Fon* da* Savio, da bi ga pomiril. G. dr. Vesel je izjavil, da pod no* benim pogojem ne more pristati pod pritiskom groženj na razgo* vor s polk. Fonda*Savio, katere* mu ne more v nobenem primeru priznati policijske oblasti, ki jo smo na STO*ju legalno izvrševati edinole ZVU.
G. dr. Vesel je izjavil, da si Šišenska demokratska zveza lo* jalna prizadeva, da bi se vzpo* stavili prijateljski odnosi z itali* janskim narodom in s someščani italijanske narodnosti v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja in da je nestrpno zadržanje polkovnika Fonde * Savio v popolnem nasprotju s temi našimi prizadevanji.
Končno je g. dr. Vesel izjavil, da se bo obrnil na ZVU, ki naj odloči o težki zadevi, kajti edi* nole ZVU ima na STO*ju legi* timno oblast za čuvanje javnega reda jn mira.
23. t. m. ob 10.20 je g. polkov* njk Shinkle, šef notranjega od* ■	V-JL	rtiivLi-
mu tajniku dr. Veselu, da naj vi* sokošolci s svojimi pripravami na* daljujejo, ker bo ostalo sam uredil.
To so gola dejstva. Sodbo o vsem tem prepuščamo drugim. Slo* venci se izogibajo vsaki polemiki s sodržavljani italijanske narod*
nosti, ker so polemike nevšečne in razdiralne. Vsekakor pa ne moremo iti mimo tega dogodka, ne da bi javnosti postavili na* slednje vprašanje:
Kako morejo vlade Velike Bri* tanije, Amerike in Francije mi* sliti na predajo Trsta in težko preizkušenih tržaških Slovencev Italiji v tako žgočem političnem ozračju, ko zaradi navadnega vi* sokošolskega plesa; ki nima nič skupnega s politiko, poskoči sam bivši vodja CLN in si drzne po* staviti celo svoj veto proti pri* reditvi, v nasprotju z veljavnimi policijskimi določbami, in grozi, da bo povzročil incidente, to se pravi, da bo motil javni mir in red, če njegov veto ne bo> upo* števan? (Op. ur.: Zares nismo ve* deli, da imamo tudi tržaškega Molotova!)
Vprašamo se tudi, če ni še pri* šel čas, ko bi bilo potrebno, da bi italijanske stranke, zlasti one s sedežem v Italiji in prav po* sebno največja med njimi, to je demokrščanska, sklenile, prcne* hati s premišljenim preganja* njem miroljubnega slovenskega prebivalstva na STO*ju, ki hoče živeti v prijateljstvu s svojimi italijanskimi sodržavljani?
Pri tem računajo demokratični Slovenci, ki so verni sinovi ka* toliške Cerkve, da jih bodo pri* .stojna. .5'išia eetkvcna ofcJastvs vsaj odslej podprla in da bodo pomirjevalno vplivala na razne razbrzdane fanatike, ki samo ško* d ujej o ugledu strank, ki jim pri* padajo. Mislimo, da imamo Slo* venci pravico do točnega odgo* vora na postavljena vprašanja.
Od prijatelja našega lista smo prejeli in priobčujemo:
Nekvalificirani napadi italijanskih šovinistov na slovenske kulturne ustanove so izzvali tudi v tukajšnjih zavezniških krogih zelo mučen vtis.
Nudila se tni je ugodna prilika, da v družbi uglednega zavezniškega časnikarja ventiliram to vprašanje, posebno v zvezi s poročilom št. 5 Varnostnemu svetu in v odnosih do obravnavanja tržaškega guvernerja. Bivši vneti zagovornik italijanskih teženj mi je potrdil, da so gotovi krogi v Italiji še zelo oddaljeni od politične zrelosti in da je demokratična zavest določenih strankarskih skupin še vedno testno povezana s fašističnimi povoji.
»Naši pogledi« mi je dejal zelo razgledani publicist — »so bili pri presoji politične situacije v Italiji predvsem obrnjeni proti komunizmu, ki se je potrudil, da v svojih metodah ostane vreden naslednik Mussolinijevih avan-gardističnih »kazenskih ekspedicij«. Vsak nepristranski opazovalec notranjega političnega vrenja v Italiji je nujno prihajal do prepričanja, da je KPl v celoti zbrala vse kvalificirane fašiste in jim enostavno zamenjala črne srajce z rdečo ovratnico. Zadnji dogodki pa nas postavljajo pred dvoje ugibanj:
1)	ali so izvenkomunistični razgrajači, ki se formirajo v
neofašizmu, ostanek Mussolinijeve garde, ki se iz kakršnega koli vzroka ni mogla uvrstiti v KPI in 2) ali je to spontana protiobramba, ki je prepričana, da je borba proti komunizmu mogoča le po načelih »zob za zob«?
'Fi dve vprašanji pa nista niti toliko važni, pač pa ugotovitev, da se je fašizem v četrt stoletju svojega izživljanja v Italiji globoko ukoreninil v najširše plasti'1 italijanskega naroda. To dejstvo nam tudi pomaga razložiti okoliščino, da je Italija od vseh demokratičnih dežel sveta na prvem mestu v številu organiziranih komunistov. Sleherni zemljan danes ve, da je za prehod od fašizma v komunizem potreben en sam korak. Metodične skladnosti so skoraj brez bistvenih razlik. Zato tudi v resnično demokratičnih, čeravno industrijsko visoko razvitih deželah skoro ni sledu o komunizmu. Tako na Angleškem kakor, v Ameriki, kjer sta inteligenčna raven in socialna zavest delavstva na neprimerno višji stopnji, kakor pa na vzhodu, je komunizem reduciran na točno isti obseg, kakršnega zavzemajo zanesenjaki fašizma o-ziroma nacizma.
Nekdanja cvetoča demokracija v Italiji izpred 1. 1915 je v fašistični dobi skoraj izumrla. Pozna jo le še starejša generacija:	Banedetto
Croce, Sforza, De Gasperi,
Od srede J —do srede J
17.	FEBRUARJA: Nemški ti*
sti poročajo, da Sovjeti ojačujejo svojo zasedbeno vojsko v Nem-, čiji. — Ustanovite\' carinske zveze med zahodnimi nemškimi področji. — Acheson znova zatrjuje, da se zunanja politika Združenih držav ni nič spremenila. — Za prvega predsednika Izraelske republike so izvolili slovitega židovskega znanstvenika dr. Haimu Weizmanna. — Ameriški bombnik na reakcijski pogon »Siroto-jet * B 47« je preletel Združene države v 3 urah 46 minutah, / brzino kakih 1200 km na uro. Poročila o tajnem sestanku Ko-minforma v Budimpešti. — Tur* ški zunanji minister Sadak napoveduje sklep posebne obrambne pogodbe tudi za sredozemske dr-žave. — V Beograd je poselnv ameriško letalo pripeljalo 10.00$ stekleničk penicilina za zdravljenje sifilitičnih otrok. — Z ameriškega področja v Nemčiji so izgnali sovjetsko repatrjocijsko odposlanstvo, ker je zgmjalo nasilje. nad begunci.
18. FEBRUARJA :	Albanske
oblasti so zaprle dva člana I jto-vega »poslaništva ' v Tirani, Španska vlada zanikuje glasove, da bi bila otok Minorco v Sredozemskem morju posodila Ameriki za oporišče.	Novozelandske
delavske organizacije zahtevajo preiskavo glede življenjskih pogojev v sovjetskih taboriščih za prisilne delavce. --- Stavke in poskusi komunističnih uporov po Italiji- - Po policijskh ugotovitvah je atentat na perzijskega šaha pripravila levičarska stranka Tudeh, ki dobiva navodila iz Moskve. - Združene države so za dve leti podaljšale nadzorstvo nad izvozom. — Devet južnoameriških republik je sklenilo zadevo kardinala Mindszenthyja spraviti pred Združene narode.
19. FEBRUARJA :	Zavezniška letala so do zdaj prepeljala v Berlin točno milijon ton živeža in drugega blaga. - Ameriški poslanec Eaton zahteva, naj USA pošljejo v Grčijo svojo vojsko ter pometejo z rdečimi uporniki.
General Peron priznava, da je vrednost argentinskega denarja v zadnjem času padla za 20 odstotkov. — V Parizu so ustanovili nekako evropsko gospodarsko vlado, ki bo odgovorna za izvajanje Marshallovega načrta. — Svit ca hoče ostati izven vsake polit tične ali vojaške zveze, je izjavil zuninji minister Pefitpierre. — Dosedanji poglavar grških rdečih upornikov, Murkos, je bil odstavljen, ker se ni maral slepo poko* riti Kominformu, sodi podpredsednik grške vlade Tsaldaris. — Ameriško poveljstvo je prepove* dalo nemškim oblastem na sv o* jem področju, da bi še naprej podržavi jale industrijska podjetja m premogovnike.
20. FEBRUARJA ; Anglija sklepa obrambne zveze, ker noče, de bi kdo napadal evropske države posamično, drugo za drugo, mar-več, da bi ob napadu zadel ob skupno obrambo, pravi britanski zunanji minister Bevin. — Italija in Avstrija sta sklenili sporazum o blagovnem prometu med avstrijsko in italijansko Tirolsko.
—	Češka bo morala poslati 30.000 delavcev v sovjetske orožarne za Uralom. — Norveška delavska stranka, ki ima v vladi večino, je sklenila, naj Norveška pristopi k Atlantski obrambni zvezi. — Nemci se morajo odločiti za Vzhod ali za Zahod; srednje poti ni, je govoril nemški komunistični poglavar Pieck. — Vrednost sovjetske marke je v Berlinu za-
Stran 2.
DEMOKRACIJA
Leto III. - štev. *
Od srede
do srede
čela silno padati, kar povzroča precejšnjo zmedo v gospodarstvu.
— Češki prosvetni minister Ne* )edly obtožuje pokojnega pred* tednika Beneša, da je bil »reak* cionar« in je hotel, da bi ČSR ostala »buržujska demokracija«.
— Pretekli teden je iz Jugoslavije v Trst pobegnilo iz političnih raz* logov 40 ljudi.
31. FEBRUARJA : Grški tuna* nji minister je prispel na važne razgovore v London. — 120 ame* riških vojnih ladij je odplulo na doslej največje vaje, ki jih vodi strokovnjak za atomsko vojsko* vanje, admiral Blandy. — Svet je danes bližje miru, kakor pa je bil sploh kdaj po zadnji vojni, je govoril ameriški podpredsednik Barkley. — Angleški tisk napo* veduje, da bo Jugoslavija omilila svoje ozemeljske in odškodninske zahteve do Avstrije. — Novi po* boji med Zamorci ter Indijci v južnoafriškem mestu Durbanu. Kitajsko nacionalistično zastop* stvo za mirovna pogajanja s ko* munisti je dospelo v Peking. — Francija in Finska bosta v* krat* kem odpravila živilske nakaznice.
— Tudi Avstrija mora postati članica Atlantske zveze, zahteva dunajski poluradni list »Die Pres se«. — Španija je povabila 20.000 srednjeevropskih otrok na daljše počitnice. — Britanske oblasti so prepovedale ustanovitev četrte avstrijske desničarske stranke, Demokratske Unije v kateri bi se zbirali bivši nacisti.
22. FEBRUARJA : Vojteh Be. neš, brat pokojnega češkoslova škega predsednika, je dopotoval v Združene države. — Sovjetski vojak mora biti do smrti zvest Stalinu in partiji ter sovražiti vse nekomuniste, je govoril sovjetski maršal Govorov. — Ameriška komisija za atomsko silo poroča, da pripravlja podrobne načrte za obrambo pred morebitnim napa* dom z atomskimi bombami. — Predsednik srbske komunistične vlade Stambolič napoveduje po* spešno »prostovoljno« kolektivi* zacijo jugoslovanskega kmetij* $tva. —■ Kitajski komunistični prvak Mao Tse Tung je privolil v sestanek z zastopniki nacional* ne vlade za razgovore o premirju
— 217 letnica rojstva Jurija Wa* shingtona, ustanovitelja Združe* nih držav. — Ameriško levičar* sko časnikarko, Ano Luizo Stron* govo, slavilko Stalina in boljše* vizma, je sovjetska policija iz* gnala kot vohunko. — V Beo* gradu se je začela razprava proti desetim voditeljem protititovske* ga odpora. — Velike slovesnosti v Pragi v proslavo komunistične* ga državnega prevrata pred le* tom dni. — Albanija sprejeta v sovjetski Proti*marshallov načrt.
— Grški zunanji minister Tsalda* ris predlaga v Londonu ustano* vitev Sredozemske obrambne zveze.
23. FEBRUARJA : V Sovjetski zvezi slave z veliki/n grmenjem in bojevitostjo 31 letnico ustano* vitve Rdeče armade, katero njeni poveljniki opozarjajo, da mora biti vsak trenutek pripravljena na boj, v obrambo miru, seveda.
— Zastopniki liberalnih strank iz držav onkraj železnega zasto* ra so imeli v Londonu zborova* m je, ki ga je vodil bivši romunski zunanji minister Gafenco.
Ljudje, ki odločajo o naši usodi
• :. • —
:'-V:	•
Letos so iz Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov izpadle Belgija, Kolumbija in Sirija. Na njihovo mesto je glavna skupščina izvolila Kubo, Egipt in Norveško. Na sliki vidimo kanadskega generala McNaughtona (drugi z leve), ki kot januarski predsednik Varnostnega sveta čestita novoizvoljenim zastopnikom. Prvi z leve je Kubanec A. I. Alvarez, tretji Egipčan Mahmoud Bey Fawzi in četrti Norvežan Finn Moe.
Glede Trsta -vse pri starem
17. februarja se je v Lake Suc* cesu sešel Varnostni svet Zdru* Ženih narodov, da bj razpravljal o sovjetskem predlogu, naj jme* nujejo guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje.
Sovjetski zastopnik Jakop Mas lik je takoj v začetku seje pres senetil udeležence z izjavo, da bj bila Sovjetska zveza pripravljena sprejeti kot guvernerja bivšega švicarskega poslanika v Moskvi, polkovnika Hermana Fliickigerja.
Fliickiger je eden izmed pet* najstih kandidatov, ki sta jih pred letom dni predlagali Arneri* ka jn Velika Britanija, a so jih Sovjeti vse odklonili.
Malik je napadel Združene dr* žave ter Veliko Britanijo, da sta oni doslej preprečevali imenovan nje guvernerja. S tem da sta predlagali, naj bi Svobodno trža* ško ozemlje vrnili Italiji, sta kršili mirovno pogodbo. Trdil je tudi, da hočeta Amerika in Anglija Trst spremeniti v pomorsko opo* rišče zahodnih držav.
Ameriški odgovor Sovjetom
Nepričakovani sovjetski obrat je spravil v resno zadrego Zdru* žene države, Veliko Britanijo jn I'ranči jo, ki so 20. marca lani, tik pred italijanskimi volitvami, predlagali, naj bi Trst spet dali Italiji.	.
Sovjetskemu zastopniku jo od* govoril ameriški delegat Austin. Dejal je, da je tisti del Italijan* ske mirovne pogodbe, ki govori o Trstu, v sedanjih okoliščinah neizvedljiv. Če bi zahodne sile privolile, da Trst postane svo* hodna država, bi ga utegnili izpo* staviti posrednim napadom iz tujine, najbrž iz, komunistične Jugoslavije.
Austin je dalje trdil, da se je od sestavljanja mirovne pogodbe
z Italijo položaj v Trstu spremen nil tako, da sploh ne velja raz* pravljati o tem, ali naj imenuje* jo guvernerja Združenih narodov za to področje, ali ne.
Titova krivda
Povabil je Sovjetsko zvezo, naj se tudi ona pridruži zahodnim državam ter z njimi sestavi do*, datek k mirovni pogodbi, s ka* terim bi Tržaško ozemlje vrnili Italiji, Jugoslaviji pa vzeli vsako ozemeljsko nadzorstvo nad njim.
Zahodnim državam, je govoril Austin, jo pobudo za predlog, naj bi Trst priključili Italiji, da* lo zlasti dejstvo, da so jugoslo* vansko področje Svobodnega tr* ža.šJkega ozemlja povsem preo* brazili ter ga dejansko vključili v jugoslovansko policijsko drža* vo. S tem je Jugoslavija onemo* gočila, da bi Trstu dali položaj neodvisne, demokratične države.
Podobno sta govorila tudi bri* tanski in francoski zastopniki. Ker Malik nj zahteval takojšnje* ga glasovanja o svojem predlogu, so razpravo odložili na ponede* Ijek, 21. februarja.
Vse pri starem
V	krogih Združenih narodov so že po prvi seji napovedovali, da bo glede Trsta ostalo vse pri starem. Za kakršno koli spre* membo mirovne pogodbe z Italijo bi bilo potrebno soglasje med vsemi velesilami. Dokler je Sov* jetska zveza članica Združenih narodov, ne morejo brez njenega privoljenja storjti ničesar. To zlasti velja za Varnostni svet, kjer se Sovjeti lahko vsakemu predlogu upro z vetom.
Vse trezne sodbe so se ujemale v tem, da- je treba razpravo o tržaškem vprašanju pred Var* nostnim svetom smatrati za kon*
čano in da je bila košček mrzle vojne med Vzhodom in Zaho* dom. V tej vojni za zdaj ni go* vora, da bi en nasprotnik druge* mu kaj popustil.
21.	februarja sta sovjetski in ukrajinski zastopnik ponovila svoj predlog in pa običajne na* pade na Ameriko in ostale za* hodne države. Ameriški delegat jima je odgovarjal, kakor prvič
—	da so Titovci svoje zasedbeno področje STO*ja spremenili v policijsko državo.
Na drugi seji je bjlo zanimivo, kako je ameriški zastopnik Austin odgovarjal na sovjetske obtožbe, da zahodne države kršijo mirov* no pogodbo z Italijo. Dejal je namreč', da lanski angleško*ame* rjški*francoski korak za priklju* čitev Trsta Italiji ne predstavlja nobenega sklepa ali odločitve teh držav, marveč samo predlog o katerem bi bjlo pač treba šele razpravljati.
Soglasno odloženo
Norveški zastopnik je dejal, da je po 18 mesecih neuspešnih po* gajanj Varnostnemu svetu nemo* goče, da bi kar čez noč sprejel predlog za imenovanje tržaškega guvernerja.
Predsednik Varnostnega sveta, Kitajec Tsiang, je menil, da bi sovjetski predlog ne dobil pri glasovanju večine. Zaradi tega je najboljše, da o njem sploh ne glasujejo. Predsednik sodi, naj to stvar dajo s sporeda. Tudi ne namerava zaradi nje sklicevati kakih novih sej.
S Tsiangom sta — po kratkem razgovoru z Amerikancem Au* stinom — soglašala tudi sovjetski ter ukrajinski zastopnik. Tako ni Varnostni svet glede Trsta ne v enem, ne v drugem smislu sklenil ničesar. Pomembno je, da se z javno zaušnico — glasovanjem ni maral zameriti Sovjetom. To bi kazalo, da Amerikancj računajo na podobno sovjetsko uvidevnost kje drugje, n. pr. pri Avstriji.
In tako so za zdaj glede Trsta sklenili, da ostane vse pri starem.
Takšnžt rešitev očitno za zdaj najbolj odgovarja obema tabo* roma.
Cilji enih in drugih
Sovjeti so s svojim predlogom skušali doseči dvoje:	ugotoviti,
ali bi »bile zahodno sile priprav* Ijene kaj popuščati, in delati sc lepe pred jugoslovanskimi naro* di, da bi se ti zaradi sovjetske »dobrote« obrnili od Tita ter se opredelili' za Kominform.
Zahodne države so morale znova dokazati, da ne mislijo Sovjetom več odnehavati. Dalje si hočejo' za vsako ceno ohraniti pravico, da imajo v Trstu lahko zakonito svojo vojsko. Spričo vedno resnejšega notranjega po* ložaja v Italiji je Trst kot opo* rišče proti komunizmu zanje ved* no dragocenejši.
Zaradi tega mora glede Trsta ostati vse, kakor je zdaj:	čim
bolj nejasen politični in pravni položaj, iz katerega je vedno mogoč tak ali tak jzhod.
Kakor Koroška tako je tudi Trst le drobiž za poravnavanje večjih računov med Vzhodom in Zahodom. Njegove koristi ter težnje njegovega prebivalstva pri vsem nič ne odločajo.
Nevarnost revizij
Žalostno je le to, da se očitno nihče ne ozira, kako škodo bo zaradi takega igranja trpel.ugled zahodnih demokracij pri narodih v tržaškem zaledju. Ti se zave* dajo, da je drugo svetovno voj* no sprožila zahteva po reviziji mirovnih pogodb in kršenje slo* vesno prevzetih obveznosti.
Zahodne države so šle v vojno, ker niso mogle gledati, da bi veljavne pogodbe bile komur koli le krpa papirja.
Mar s svojim sedanjim nepre* vidnim ravnanjem ne vzbujajo vtisa, da tudi one ne gledajo na pogodbe dosti drugače?
Boj proti komunizmu, ki so ga začeli in ga kljub vsem straho* tam vodijo prav srednjeevropski narodi ontran železnega zastora, ne sme zahodnemu svetu pome* niti obnavljanja preživelih evrop* skih imperialiizmov, šovinizmov in preteklih krivic.
Poskusi za revizijo mirovnih pogodb niso narodom, ki so tr* peli pod fašizmom in nacizmom, njč drugega kakor poskusi za oh* novjtev jarma, ki so ga okuiati med prvo jn drugo svetovno vojno.
V	ustvarjanju evropskega in svetovnega demokratičnega tabo* ra za boj proti poslednjemu to* taljtarizmu niso sedanji zavezniki nič važnejši od bodočih. Ozirati se je treba tudi na pravice jn zahteve teh poslednjih.
Zlasti pa je treba upoštevati dej* stvo, da je tem narodom pri nji* hovem odporu zoper komunistično nasilje v največjo oporo vera v moralne vrednote, ki jih demo* kratična propaganda razglaša. Je* mati jim to vero — in to del« tudi tisti, ki greši zoper aje s kršenjem dane besede in svoj«* voljnim spreminjanjem veljavaih pogodb — se pravi, gnati jih v obup in gnati jih na Vzhod!
OPROSTITEV VELIKEGA FAŠISTA
Po-vsej Italiji so bile zadnje čase demonstracije v protest pro* ti oprostitvi kneza Valerija Bor* gheseja. Ta je bil v zadnji dobi fašizma poveljnik zloglasnih mo* rilskih, terorističnih in požigal* skih »X. Mas«, ki jih imajo tudi primorski Slovenci v žalostnem in krvavem spominu.
Hkratu so oprostili tudi skriva* joča se generala Roatto in An* brosia, ki sta leta 1941 vodila na* pad na Jugoslavijo in sta odgovorna za zloglasno okupacijo te države.
Razprava proti Borgheseju je bila v Rimu in je trajala od lan* skega novembra. Kneza, ki pripa* da eni najstarejših in uglednih italijanskih plemiških rodbin, so
obtožili sodelovanja s sovražni* kom, nasilja nad civilnimi prebi* valstvom, umorov pripadnikov odporniškega gibanja in podob* nih zločinov.
17. februarja so razglasili sod* bo, pa kateri je bil Borghese *«* radi amnestij takoj izpuščen.
Kot pesebno značilno zanimi* mivost je treba omeniti, da a* med razpravo Borgheseja skušali z izgovorom, da je s svojim ko* laboracionizmom in divjanjem svojih tolp hotel »braniti itali* janstvo Julijske krajine ter nedo* takljivost vzhodne meje«.
Očitno veljajo celo fašistorska nasilja nad Slovenci danes v »demokratični« Italiji še vnefno za rodoljubno delovanje...
TSE PROTI TITU
Notranji minister srbske rdeče republike Penezič je v poročilu pred srbsko skupščino med dru* gim poudaril, da so se v okviru gonje, ki jo vodi proti jugos-lo* vanskemu režimu Kominform, zbrali sovražniki vseh barv. Ta* ko so poleg drugih postali zago* vornjki in podporniki Komjnfor* ma ruski belogardisti! Razni »im* perialjstičnj agenti« ter »protire* volucionarni elementi« uporablja* jo kominformistično gonjo proti Titovi Jugoslaviji kot krinko za svoje delovanje proti sedanjemu državnemu redu. Ko so Sovjeti ter komjnformisti uvideli, da so vsi ti pojskusj propadli, so spro*
žili nov napad. Tokrat so uporabili obveščevalno službo ter pro* pagando.
Izrabljajoč diplomatsko nedo* takljivost so nekateri tuji zastop* niki v Beogradu razširjali neza* konjto literaturo, kj kliče jugo« slovanske državljane k uporu.
Vrhunec je to sovražno ra*« položenje doseglo, ko so nekatere države ilegalno poslale v Jugo* slavijo svoje agente, da bi vohu* nili. Pri tem sta se odlikovali Madžarska in Bolgarija. Trenutno gostuje v jugoslovanskih zaporih več ko 20 takih agentov, je ra* kij učil Penezič.
Za kaj se bore Grki?
Načelnik ameriškega vojaškega odposlanstva v Grčiji, general Van Fleet, je te dni časnikarjem popisoval nečloveško divjanje rdečih razbojnikov v mestecu Naussa. O današnjem položaju v Grčiji je povedal tole:
»To, kar je zdaj v Grčiji, ni boj Grkov proti Grkom in tudi ne državljanska vojna. To je boj Grkov proti komunistom. Grški narod se danes bori za svojo svo* bodo in vero, za rodbino, imetje, čast jn za golo življenje.
Da bj boj proti komunistične* mu uničevanju uspel, so sestavili novo vlado. Za vrhovnega povelj*
nika grških oboroženih sil je kralj imenoval generala Papagosa.
»General Papagos je bil vrhov* ni poveljnik leta 1940 in 1941, ko jo grška vojska potolkla Mua&o* Iinijeve vojake. Papagos je za* radi tega pravi narodni junak, ki uživa velikanski ugled.
»Papagos je skromen vojak, odkritosrčen in pošten mož, za* govornik stroge discipline, odlo* čen in trden. Zaveda se, da sta morala in disciplina v vojski *ad dobrega poveljstva. Dobro ve, da ti vrlini odločata o tem, ali bitko dobiš, ali izgubiš. Zaradi tega ga bomo mi Amerikancj povi podprli.«
" nestrpnežem v razmišljanje
(Nadaljevanje s prve strani)
Saragat i, dr.; mlajšim po-koljenjem pa je skoro neznana.
Ko sem pred tremi leti prvič za daljšo dobo prišel^ v Trst, so mi starejši Tržačani pripovedovali, da je bil Trst v preteklosti eno najvplivnejših fašističnih središč. Ko sem prebiral tržaško časopisje in sledil razgibanim dogodkom zadnjih let, tej trditvi sprva nisem verjel.
V	teku 1. 1948 pa me je ravno ta tisk prepričal ne samo o tem, da je slovenski komu-
nizem zgolj epizodičen pojav, izumetničena in slovenskemu narodu povsem tuja navlaka, pač sem nasprotno ugotovil, da je tržaški italijanski šovinizem ena izmed redkih slabosti, drugače tako simpatičnih in dobrodušnih Tržačanov.
Redkokje na svetu najdemo paradoks, da se večina tako zajedljivo bori proti manjšini. In s to redkostjo se ponaša Trst. Pogostokrat se mi zdi, da tudi tu najdem podobnosti. Ob čitanju »E-mancipazione«, »La Voce li-bera«, »Giornale di Trieste« in drugih publikacij, mi zve-
nijo po ušesih Hitlerjeve besede iz 1. 1937 o »češki nevarnosti«, ki preti »neoboroženemu nemškemu narodu«, ali pa besede moskovskega radia, ki kliče ves svet k poplahu, ker se Luksemburžani vključujejo v zahodni blok in »ogrožajo svetovni mir«. Pri tem pa je treba še poudariti, da »Giornale di Trieste« in »Voče libera« ravno tako malo zastopata tržaško javno mnenje, kakor ga ne predstavljajo »II Lavorato-
le v Italiji odnosno v Jugoslaviji.
Prepričan sem, da je tržaški italijanski šovinizem tuj povprečnemu Tržačanu. Zdi se mi tudi, da ga v glavnem gojijo in netijo tisti krogi, ki jim je dokazovanje lastnega itali janstva vsakdanji kruli, da tako sproti brišejo dvome o izvirnosti svojega porekla. Moram reči, da se je bolezen italijanskega š o v;i n i z m a spretno vcepila tudi med
dušno izjavil, da se celo njega loti neko podzavestno ne-razpoloženje, če čuje v mestu slovensko govorico. Taka miselnost je razumljiva za neko podeželsko gnezdo, za najvažnejše srednjeevrosko pristanišče pa je nedostojna in smešna.
Šovinistični tržaški krogi mislijo, da s svojimi izpadi proti Slovencem služijo itali-janstvu. Mislim, da se zelo motijo, posebno v teh odločilnih časih. Priključitvi Trsta Italiji vsekakor ne služijo. S svojimi izpadi in denun-cijanstvom vzbujajo med za-
vezniškim svetom skrbi i« pomisleke. Svet ne more niti ne sme zapirati oči pred načinom, kako bodo Italijani p« morebitni priključitvi Trsta Italiji »likvidirali« slovensko vprašanje v Trstu. Stalni izpadi proti Slovencem pa tudi ne morejo jamčiti, da je Italija po takih receptih sposobna voditi tolerantno politiko v nekdanjih svojih kolonijah. Mislim, da bi bilo pametno, da tržaški šovinistični krogi o tem razmišljajo.«
Tako je zaključil svoje misli objektivni zavezniški publicist.
»Corriere di Trieste« ali strpnejše avtohtone Tržača-rimorski dnevnik«, ker so ne. Saj mi je pred časom a ta glasila le podružnice j zelo ugleden in vseskozi de-ank, ki imajo svoje centra- mokratičen Tržačan prosto-
Lata HI. - Štev. 8
DEMOKRACIJA
Stra« *.
Pogajanja o bodočnosti koroških Slovencev
Razgovori za mirovno pogodbo o Avstriji se, vsaj kar se Koro« A® tiče, razvijajo tako, kakor sme napovedali zadnjič.
Ameriški zastopnik	Reber se
j« pretekli teden mnogo prizade« mil, d« bi se Avstrija iti Jugosla« vij* glede Koroške	dogovorili
tW(»osredno. Jugoslavija naj bi se edp«vedala svojim zahtevam po t«j pokrajini. Avstrija pa naj bi (»ivolila v avtonomijo za koro* Ske ta štajerske Slovence.
Predlog za takšno	rešitev je
Keber 17. februarja izročil av* strijtkemu ministru Gruberju. Po »umisli naj bi Slovenci v Av* Siriji dobili lastno avtonomno pokrajino. S tem hi jim bile urad* mi ugotovljene vse politične in knltume pravice. Kdo je očerte* gti predloga, niso doslej nič po* ndali.
Toda avstrijska ylada je 18. fabruarja predlog zavrnila, češ da nasprotuje avstrijski ustavi. V Avstriji — pravil vladno uradno pnročilo — ni nobenega področja, M katerem bi bili Slovenci tako strnjeno naseljeni, da bi to opra* »ifievalo uvedbo taksne avto* Manije.
Isti dan pa je namestnik jugo* Slovanskega zunanjega ministra, Bebler, kljub temu poslal zastop* *fkom velesil zahtevo, naj ga anova zaslišijo in poslušajo nje*
Kje stoji Tito?
Dnevnik »Washington Post« po* gosto izraža mišljenje vodilnih ljudi v ameriškem zunanjem mi* ■istrstvu. Ta je ob razpravi v Varnostnem svetu Združenih na* codov glede Trsta o razmerju med Titom in Ameriko napisal tole:
»Tita ne moremo imeti za so* vražnika, marveč za morebitnega aaveznika. Zaradi tega je treba ameriško politiko do Jugoslavije spremeniti.«
Vzgoja po rdeče
Glasilo češkoslovaške komuni* stične mladine »Mlada Fronta« daje naslednje vzgojne nasvete: »Ne govorite otrokom o Snegul* čici in sedmih škratih. Govorite rajši o napakah kapitalizma!
»Napadati moramo pri mladini kapitalistični socialni red. Glav* na naša dolžnost je, da seznani* mo mladino z idejami petletnih načrtov.
»Današnji otroci — so politič* no mnogo bolj zreli, kakor si mislimo. Prav redki so tisti, ki se zanimajo za pravljice. Pre* težni del mladine se zanima za industrijo, letala, topove in tanke.«
Prešeren udarnik...
Vse, kar so neslutetiega zašle* dilj v Prešernovih pesmih Kidrič, Slodnjak in drugi brskalci, se da* leč skrije prod tistim, kar je na proslavi v Ljubljani razodel neki Boris Ziherl, vodilni partijski kulturni hierarh v republiki Slo* sroniji.
Ta modri mož je ugotovil, da j« Prešeren s svojo poezijo hotel doseči naslednje cilje:
»Dvigati zavest slovenskega kmeta kot osnovnega eksploa* tirnega elementa tedanje družbe« ... in »... ohraniti slovenstvu ti* ste proizvode socialne diferen* cijacjje na podeželju, ki so se frločali iz kmečkih množic...«
Kdor Ziherlu ne verjame, naj še enkrat pazljivo prebere Pre* šernovc poezije o ljubezni, lepoti, bolečini in odpovedi. Stavimo, da bo dognal celo, da je »Krst pri Savici« plamteč poziv na boj proti kulakom ter himna udarni* ikim prizadevanjem za zvišanje norm v racionalni eksploataciji gozda na področju bohinjskega okrajnega ljudskega odbora...
gove predloge. Ker so tej jugo* slovanski zahtevi ustregli, mora* mo sklepati, da misel o avtono* miji navzlic avstrijskemu odporu še ni docela pokopana.
O tem nam priča tudi dejstvo, da je avstrijska vlada na seji 21. februarja sprejela izjavo, v kateri c avtonomiji več ne govori. Pou* dar ja samo, da sedanjih avstrij* skiih meja ne smejo spreminjati. Zahodne sile, zlasti Amerika bi z avtonomijo rade dosegle rešitev, po kateri bi bil volk sit in koza ce* la. Amerikanci Tita ne marajo pre* več podpirati, ker je še vedno komunist Po drugi strani ga pa tudi ne bi radi preveč odbili, ker jim je kot poglavar upora proti Kominformu vendarle	dragocen.
Iz nekaterih skromnih poročil o poteku pogajanj ter iz razgo* vorov med Beblerjem, ameri* škim zastopnikom Reberjem in britanskim zunanjim	ministrom
Bevinom je pa razvidno, da se Amerikanci s Titovim zastopni* kom ne pogajajo samo o Koro* ški, marveč tudi o drugih, zanje važnejših vprašanjih	— kako
Jugoslavijo potegniti	bolj na
Zahod.
In do tega, če se ne bo Tito pri tej priliki pokazal bolj ali manj komunista, je v veliki meri odvisna boljša usoda koroških Slovencev — v okviru Avstrije, seveda.
Komunisti - izdajalci domovine
Francoska komunistična partija je 22. februarja sklicala nujno sejo. Na njej so sklepali, kaj naj bi francoski^ komunisti naredili, če bi prišlo do vojne med Sov* jeti in zahodnimi državami.
Tajnik francoske partije Tho* rez je, kakor pravi uradno poro* čilo o seji, odkrito povedal, da bi francoski komunisti v tem primeru pomagali napadajoči sovjetski vojski ter se borili proti lastni domovini. Sovjetske osvo* jevalce bi pozdravil; kot osvobo* ditelje ter jih z vsemi silami podpirali.
Za Thoreza izdajstvo ni nič novega. Ko je Hitler kot zavez* nim Sovjetske zveze 1940 napa* del Francijo, je Thorez zbežal najprej v Nemčijo, potem v Mo* skvo in po radiu hujskal fran* coske vojake, naj se ne bore proti Hitlerjevi vojski...
Nič novega pod soncem...
Trenutni vodilni titovski kul* turnik v Trstu, Ravbar, piše v »Primorskem dnevniku« o cenzu* ri, kakšna je bila za Prešernove* ga življenja in delovanja v Ljub* ljani. Med drugim ugotavlja:
»Cenzura je bila popolna go* spodarica nad vsem tiskom, brez njenega privoljenja se ni mogla natisniti niti vizitka.«
Ravbar tiskovne »svobode« pred sto leti s tisto, ki vlada da* nes v Ljubljani, sploh ne primer* ja, saj ve, da je v vseh diktatu* rah epaka, danes ali pred sto leti...
Slovenska Koroška
Alj bo v bodočih dneh sploh prišlo do podpisa avstrijske mi* rovne pogodbe? Ali bo druga Avstrijska republika končno le doživela sprostitev zasedbe ter pogoje za gospodarsko in poli* tieno preureditev? Zadeva je več ko problematična in ta problema* tika je vsaj na videz povezana z nerešljivostjo Koroškega vpra* šanja.
Koroško'delimo po svoji narod* nostni strukturi v dve polovici. Severni polovica je pretežno nemška, zato pa prikazuje južni del, med Dravo in Karavankami, v svoji rudniških in hribovitih krajih, popolnoma drugačno sli* ko. Tu je nemški živelj omejen zgolj na večja naselja in mesta. Tako kakor na Tržaškem, je tu slovenska govorica last točno do* ločene socialne skupine, medtem ko prevladuje neslovenska govo* rica — nemščina in italijanščina
—	med dobro stoječimi trgovski* mi krogi, med takozvano nami* šljeno družabno elito. Jezik pomeni potem na Koroškem, ka* kor v Primorju, družabni razred. Na Koroškem kakor v Primorju govorijo nemščino oziroma itali* janščino premožnejši sloji. Posle* dica takega stanja je bila, da so se ne samo slovenski, pač pa tu* di italijanski in notranjeavstrij* ski proletarci v teku časa pričeli združevati v tako zvani »Ljudski fronti« z odgovarjajočimi social* nimi težnjami, ki neposredno ali posredno vodijo v komunizem-Odtod izvirajo težnje gospodu* joče kaste, da z istovetenjem Slovencev s komunisti, udarja po prvih z izgovorom, da preganja druge. Iz istih pobud pa izvirajo tudi predsodki protikomunistič* nih zahodnih sil proti slovenskim zahtevam, katerim očitajo pre* vratniške nagibe.
Zibelka slovenstva
V	bistvu je Slovenska Koroška povezana — ne glede na razred* no opredelitev — z izročili svoje dolge in slavne preteklosti. Kdo se ne spominja težkih stoletnih bojev med versko krščansko ter politično propagando in konzer* vativnimj težnjami narodnega malikovalstva? Koroška je tista zemlja, kjer so Slovani najglob* lje prodrli proti zahodu. Pusta dolina, znamenita Pusterija, pri* pada danes že Tirolski. Meranski grofje so umeli razširiti svojo oblast preko Koroške vse do Go* rjce in celinske Istre. Slovenska toponomastika pa sega še vse dalje; ali ve švicarski kanton Graubiinden za mestece Zernetz in za Črno Reko? Kdo bi si ne zapomnil prvega pokristjanjeva* nja jn Harnonove solnograjskc misijonske in karavansko*rudar* ske delavnosti? Svantevjdevo svetišče z grozotami ljudskih žr* tev, ki so podobne grozotam ameriških Aztekov, je živo po* vezano z glavnim mestom Koro* ške, s kasnejšim St. Vidom, ki je bil izhodišče karavan za Trst in okolico. V tržaškem predme* stju St. Vid so takrat raztovar* jali koroške karavane. Kdo se ne
Sklep naših kulturnih delavcev
Gospod Trygve Lie, Lake Success New York
V	imenu tržaških slovenskih razumnikov in prosvetnih ustanov, delujočih v okviru Slovenske demokratske zveze v Trstu, Vas prosi Slovenska prosvetna matica, da izročite Varnostnemu svetu naslednji sklep:
1) Zahtevamo izvedbo mirovne pogodbe z Italijo v pogledu Svobodnega tržaškega ozemlja.
2) Prepričani smo. da bomo edinole s tako nujno izvedbo sluiili demokratskim koristim v zvezi z napori za splošno pomirjenje v svetu.
3) Tisočletna zgodovina
Trsta in tisočletno sodelovanje vseh Tržačanov sta nam porok, da je izvajanje statutarnih določb o Svobodnem tržaškem ozemlju edina prava rešitev tržaškega vprašanja.
4) Pritožujemo se pred svetovno demokratsko javnostjo zaradi narodnega in političnega zapostavljanja, nesmiselnega z vidika demokratskih načel, ki so ga deležni tržaški Slovenci zaradi neizvajanja mirovne pogodbe.
5) Odklanjamo vsako razpravljanje o možnosti povratka našega ozemlja pod Italijo.
Slovenska prosvetna matica
spominja ganljive povesti o Go* sposvetskem polju, o ustoličeva* n ju koroških vojvod; pravljic o Triglavu in Zlatorogu? Nemogo* ča je zahteva, da bi Slovenci gledali na Koroško drugače kot na nekaj svojega.
Plebiscit 1920. in tridesetletne izkušnje
Proti tem zgodovinskim in pri* rodnim slovenskim zahtevam in težnjam nam postavljajo nasproti številke plebiscita iz 1. 1920., tako kakor da se na nekem področju ne bi mogla nikdar spremeniti narodnopolitična opredelitev. Pri tem pa pozabljajo gotovi krogi na dejstva, ki so pripravila mnoge koroške Slovence do tega, da so v tem svečanem trenutku globlje dojeli stoletno skupnost z avstrijsko zgodovino, kakor pa jim je to narekovala narodna čast. S Habsburžani je bila Ko* roška povezana skoraj 600 let.
V	jeseni 1. 1920. pa so se uporno širili glasovi, da se bo Karel Habsburški ponovno vrnil na madžarski prestol in zagospodo* val tudi ostalim avstrijskim deže* lam. V dopolnitev romantike pa se je še nova avstrijska republi* ka predstavila svetu kot večno miroljubna država, navdahnjena z naj večjo narodnostno široko* grudnostjo.
Kaj pa so medtem pokazale tridesetletne izkušnje? Že Dolfu* sova vlada, ki se je kitila s sveča* nimi zagotovili narodnostne str* nosti, je očitno naznačevala tež* nje, da ocenjuje koroške Sloven* ce kot državljane druge vrste. Stvari pa so se še temeljitejše spremenile po izvršenem pri* ključku, ko je Hitlerjeva Nemčija pogazila vse pogodbeno zajam* čene narodnostne pravice koro* škjh Slovencev.
K temu se pridružuje še okoli* ščina, da je na žalost ves današ* nji sestav Srednje Evrope povo* denel. Veliko jc vprašanje ne sa* mo to, ^Ji poseduje tretja Av* strija vse življenjske pogoje, pač pa, ali ima tudi izdelano držav* notvorno notranjo zavest! Kako naj si današnji Avstrijec pred* stavlja svojo domovino, ko niti ne ve, kako bo v prihodnjih še* stih mesecih jzgledalo Podo* navje!
-rje- 4HK /v '* -
Pogled v preteklost
Potreba po konsolidaciji je še vedno živa. Ta potreba se je glo* boiko občutila tudi po pogodbah 1919 in 1920, ko je narodnostno načelo s primitivno surovostjo razdrobilo tisto zgradbo, ki so jo ustvarili skozi stoletja z never* jetno uspešno skladnostjo.
Ustvaritev Avstrije ni bila namreč sad neke dinastične po* litike, pač pa plod zelo stvarnih gospodarskih in kulturnih čini* teljev. Ferdinand I., ki je z Av* strjjo povezal Češko, Madjarsko in Hrvatsko, gotovo ni bil ge* nialni duh, vendar je vodil tre* zno in uvidevno politiko. Od de* da Ferdinanda Aragonskega je podedoval ne samo ime, pač pa tudi politične talente. Kakor hitro je iz Španije dospel v habsbur* ške nasledstvene dežele, se je trudil, da bi se priučil vseh jezi* kov novih in starih podanikov in si sproti dopisoval s češkimi in hrvatskimi stanovi v njihovem jeziku. Ni se omejeval samo na zbiranje podatkov o tujih deže* lah, pač pa je kljub denarni stiski
1.	1551. kupil z dragim zlatom rokopise turške zgodovine veli* kega vezirja Iutfipaše in kadija Muhijedina Džemalija, da bi iz prvih virov črpal svoje znanje o tej važni državj. Ta graditelj* sko drobničarški duh je značilen za vse potomce štajersko*kranj* ske oziroma notranjeavstrijske linije.
Ta duh jc prišel do posebne veljave pri Karlu VI., očetu Ma* rije Terezije, ki je bila »edina moška glava habsburške dina* stije«.
Vsi ti vladarji so uporabljali v politiki tisto znano načelo, ki je v medicini udomačeno in ki pravi, da je državnik (zdravnik) sluga in ne gospodar prirode (non magister sed minister naturae), da mora potem takem služiti in» teresom svojih podanikov, če ho* če, da bo državna zgradba te* meljita in trajna. Kristalizacija tega načela se je zlasti izražala v osebi Mettemicha, prvega veli« kega boritelja za edinost Srednje Evrope. Poraz njegove državno* politčne zamisli pa je imel za posledico, da je kratkovidni na* cionalizem v svojo lastno škodo porušil državno skupnost, kj je posameznim narodom jamčila največjo varnost.
»Potrebo po učinkoviti organi* zaciji Srednje Evrope, ki se je živo občutila takoj po naglem vzponu Fridrjhove Prusije, je do* jel že Talleyrand na Ehrfurtskem kongresu (1907), ki je svetoval Napoleonu, naj ne poruši Av* strije, ker da je njen obstoj naj* boljše jamstvo za varnost Fran* cije nasproti nemškim sosedom.
Palackijev izrek, da bi morali Avstrijo ustvariti, če bi je že ne bilo, je pokazal svojo pravilnost-nekaj let kasneje, ko je po bitki pri Sadovi (1866) Avstrija pr&> nehala biti protiutež berlinske Nemčije na eni strani in impe* rialistične Rusije na drugi strani. Od onega trenutka dalje, ko je evropska sorodniška skupnost odstopila svoje mesto nacionali* stičnim pristranostnim in ko so nemški, madjarski in italijanski meščanski zanesenjaki mislili, da je svet njihov in da lahko po mili volji tlačijo slovanske sino* ve zemlje, jc bila nepopravljivo zadeta srednjeevropska skupnost. Razkosanje stare monarhije v pet medsebojno razprtih narod* nostnih držav in odvzem Trsta svojemu prirodnemu zaledju, je rodilo strahotne posledice, kate* rim prisostvujemo danes.
Modra ali površna rešitev ?
Ali bo nova evropska ureditev odstranila pogreške kratkovidne nacionalistične prenapetosti? V tem vprašanju leži ves problem današnje evropske vrtoglavosti. Če vodijo nacionalizem čiste težnje za dosego svobodnega mo* ralnega in snovnega razvoja — za dvig lastnega jezika in kultu* re — je tak nacionalizem samo hvalevreden. Če stremi naciona* ližem za tem, da lastnemu naro* du zajamči njegov življenjski prostor, na katerem je zakoreni* njen skozi stoletja, ne bo temu gotovo nihče ugovarjal. Zato tu* di ni zavreči razdelitve podonav* skega prostora v pet narodnost* nih področji. Zadeva pa postaja manj prepričevalna, kakor hitro se ena narodnost postavlja drugi kot gospodar, pretvarjajoča na*
rodnostno razliko v razredno, predvsem zato, da pripadnike na* sprotne nar»dnosti stisne t pod* rejenost.
To se kaj lahko zgodi na Ko* roškem in na Tržaškem. Kakor namreč ni mogoče trditi, da je zemlja naseljena s slovenskimi kmeti, nemška zemlja, tako je nesmiselna trditev, da je zemlja na Tržaškem italijanska zemlja, ko že petsto in verjetno tudi tl* soč let ne ve niti za enega sa* mega italijanskega kmeta. Na Koroškem jn na Tržaškem ztm zema slovenski kmečki živelj pretežni del celotne površin« zemlje, ki je prepojena s sloven# skim znojem dvajsetih pokolenj. Tega dejanskega stanja ni mogo* če izbrisati z izumetničenimi pl er bisciti, pa čeravno bi volivne ime* nike napolnili z večino italijan* skih naseljencev in tudi ne • po* skusi izključevanja iz volišč na deset tisoč rojenih Tržačanov.
Vseh teh vprašanj tudi ni mo* goče reševati polovičarsko in prr stransko, četudi bi jih zagovarja* la kakršna koli generalska poro* čila. Tu ni namreč poglavitne vprašanje bodočnost Koroške in Trsta, pač pa usoda vse evrop* ske celine. Ta usoda pa ne mor* biti odvisna od muhavosti neke od nacionalizma zaslepljene oli* garhije. Neposredna posledica evropske neurejenosti je vse več* ja kalitev komunistične setve. Povsod namreč, kjer je naciona* ližem nebrzdano počenjal svoje orgije, se je v naslednjem poko* lenju izrodila socialna nežno* sljivost. Komunizem maloazijskih priseljencev postavlja na naj* težjo preizkušnjo današnjo Grči* jo. Priseljenci iz južne Italije so tvorili in tvorijo danes največjo eporo Titovemu režimu v Istri. Vse narodnostne in socialne te* žave istrskih italijanskih mest so neposredne posledice nenaravne* ga tlačenja avtohtonega sloveni* skega življa na tej zemlji. Vse socialne muke nemških naseljen* cev na Koroškem so neposredne posledice nezdrave in s sovra* štvom navhadnjene nacionalistič* ne politike.
Iz vseh teh razlogov je vpra* šanje avstrijske mirovne pogodbe ne samo čisto snovne, pač pa po* sebno globoke moralne važnosti. Če se bodo zahodni zavezniki sprostili protislovanskih pred* sodkov, če bodo s širokim pogle* dom pravilno zajeli zelo zamo* tano problematiko srednjega Po* donavja in potrebo po ponovni obnovi evropskega ravnotežja, se bo vprašanje evropske ureditve v mnogem približalo svoji pravi rešitvi.
Za Italijo in za ves zahod ni namreč vseeno, ali se železna za* vesa spušča pri Sežani ali pri Ze* munu ali pa na Karpatih.
Prof. D.
OCocošfeo
pismo
Celovec, 14. febr.
Te dni bo stopil v 84. leto svo* jega življenja starosta koroških Slovencev, preč. g. Valentin Pod* gore, dolgoletni tajnik in pred* sednik Mohorjeve družbe, kateri jc posvetil vse svoje sile, hoteč tako po svoji najboljši volji slu* žiti svojemu narodu.
Danes, po tolikih letih svojega delovanja, se je g. prelat sicer nekoliko umaknil iz javnega de* lovanja, vendar je še vedno ži* vahen in zdravih nazorov ter budno zasleduje razplet dogod* kov v svetu in doma. Pripomniti je treba, da je bil g. prelat Pod* gore med vodilnimi koroškimi Slovenci edini, ki je od vseh za* četkov odklanjal sodelovanje s komunisti, katerega so propagi* rali pod krinko dela za sloven* stvo.
Zasluženemu rodoljubu žele vsi pošteni koroški Slovenci ob njegovem življenjskem jubileju obilo božjega blagoslova, pred*
vsem ,pa skorajšnjega okrevanja.
V	nedeljo 6. t. m. so v Celar* cu predvajali jugoslovanski film »Živet če ovaj narod«. Ker j« bil fjlm v hrvaščini, je razumiji* vo, da ga je obiskalo veliko Hn* vatov, ki žive kot begunci r Celovcu in okolici. Med predva* janjem filma je prišlo v dvorani do vpitja »Doli Tito!«, »Živela demokracija!« itd. Mnogo gledal* cev je med predstavo zapustil* kinodvorano. Ob prihodu policij* je bil v dvorani zopet upostav* ljen mir.
Isti dan zvečer je bila v čelov* škem radiu Prešernova proslav«, ki jo je priredila Slovenska pro* svetna zveza. Oddaja je bila do* bra in pestra, vendar bi nas kljub temu zanimalo, kdaj je France Prešeren spesnil pesem »Kam pa greš...«, »Čez gore...« jn kdaj je »Nad vasjo« dobila pri* stavek »... kjer je vriskal parti* /an«.
Stran 4.
DFMOKRACIJ A
Leto 111. - Žtev. *
s ^c^aškag
med nami Dolinčani ni bilo ni* j koli in ne bo izdajalcev, posebno i sedaj, ,ko gre za naš narodni j obstoj.
sni slovenski besedi predočil lik pokojnega pesnika. Povedal nam je, da se je Prešeren vse življe* nje boril za svobodo Slovencev in živel v včasih podobnih dana* šnjim. Kot pesnik je z besedo in
Opčine
Bilo je 15. t. m. zvečer, naj* brže ravno v trenutku, ko je »Primorski dnevnik« spuščal na nedolžni papir vso svojo jezo jn gnev zaradi uspele Prešernove proslave demokratičnih Sloven* cev v Trstu. Sedeli smo v znani openski gostilni in z zadoščenjem ugotavljali nepričakovani uspeh. Pa so odprli radio in ta je raz* glasil svetu, da je moskovski ra* dio najmanj dvajsetkrat jmeno* val Tita buržuja, izdajalca in po* dobno. »Tj Marija«, sem dejal »ta pa je bil gotovo v šoli pri »Primorskem dnevniku«. — »Kaj še«, je odgovorila, »narobe bo res!« In sva sc pričkala zaradi prvenstva tja do policijske ure. Veste, da sem zagovarjal tržaško prvenstvo. Ona seveda, 'ki malo škili proti Kominformi je zgovor* no pripisovala prvenstvo vseka* kor Moskvi, češ od tu izvira vsa učenost sveta in samo tam tudi Udarniško in po planu labricirajo »uma svetle meče« hlevskega izrazoslovja. Ni me prepričala, ker aem pač zahodnjaški reakcio* par in tudi nekaj dam na trža* siti patriotizem, čeprav »poročila« Ugotavljajo, da ga sploh ni. — No pa sem se pošteno urezal. Že drugi, dam me je »Primorski dnevnik« prepričal, in to dokonč* no, da ima prvenstvo Moskva in da je Trst samo papagajski zvoč* Pik Moskve. V uvodniku sem namreč pobral prav iste »buržuje in izdajilce«, kj so prejšnjo noč frčali skozi eter jz Moskve. M a* rjja ima prav, kakor vedno in pika.
V' »Primorskem dnevniku« se tov. M. pritožuje, da zavezniške oblasti še vedno niso obnovile po* rušenih hiš in gospodarskih po* slopij, ki so jih vojni dogodki vrgli ob tla. Tudi mi se pridružu* jemo tem protestom, ki ste jih že večkrat ožigosali tudi v »De* moikraciji«. Na štiri ušesa bi rad povedal, da bi bilo treba pred* vsem pošteno naviti ušesa nek* danjim plačanim trobilom »ljud* ske volje« izza časov divjega za* kana Babič*Malalan, ki so pretila s časno jn večno kaznijo vsako* mer, ki bi prijavil vojno škodo in zaprosil za obnovo zavezniško vojaško oblost. Ali ste pozabili, 3&kaj so ugrabili inž. Engelmana? Zato, ker se je trudil, da ima da* nes tri četrt Komencev obnovlje* ne hiše. Drugi, pravoverni pa ča* kajo na milost »ljudske oblasti«.
Zadnje odstavke svojih skrbi v »P. d.« bi tov. M. lahko našlo* vil na Krajevni ljudski odbor v Sežani in mogoče tako*lc prelo* žil svojo lastne besede:	»Rajši
trosite milijone za nepotrebne že* leznice in ceste ter napravljate škodo kmetom, namesto da bi naj* prej zacelili rane in izvršili obno* vo Komna in ostalih kraških vasi ter da se izplača odškodnina o* nim, ki so si sami popravili po* slopja,« *
Ampak tov. M. ve, da bi s tako »sabotažo in klevetami ljudske oblasti« moral v Sežani v luknjo inf na prisilno delo, zato spušča svojo upravičeno jezo na to stran Fernetičev. Škoda, da se pred dvema letoma ni tako odločno zavzemal za vojne oškodovance. Bolje je vsekakor pozno spregle* dati, kakor pa nikoli! Ampak še bolje je poiskati krivce kar tu na Opčinah, kakor pa jih loviti po tržaških ulicah. Poiskusi. tov. M. še malo utrditi svojo korajžo, pa boš na pravi poti! Do tedaj pa na svidenje!
Slivno
%
Kakor povsod na Krasu je tudi pri nas življenje za kmeta trdo in težko. Pomagamo si pač tako, kakor vemo in znamo. V seda* njih zimskih mesecih si pomaga* mo s pripravljenjem drv. Ven* dar kupčija ne poteka gladko in brez ovir. V Nabrežini imamo dve tvrdki, ki prejemata bukova drva iz Jugoslavije in s tem kon* kurirata domači proizvodnji. Ta
konkurenca se ne odraža v ceni, verjetno bi mi še ceneje dobav* ljalj, pač pa v količinah. Slivni* ški kmetje ne moremo vprezati vola za 50 kg drv, ki bi jih na* ročil potrošnik, ker za večjo ko* Iičino pač nima denarja. Pred* vsem pa bi pričakovali od občine več uvidevnosti do lastnih davko* plačevalcev; mislimo, da bi tistih 200 kvintalov drv lahko dobavili občini domačini. Toliko v bodo* če ravnanje.
Gročana
Prav je, da- se tudi mi Gročani ponovno oglasimo v »Demokra* ciji«, saj jo čitamo od prvih šte* vilk, ko je začela izhajati, čeprav so nam grozili. Toda mi se jih nismo bali, oni pa se nas zdaj boje in se umikajo od sramu, ko mislijo, kam so prišli. V listu »Delo« so objavili, da se bo pri* hodnjj teden vršila v Gročani proslava Leninove smrti. Debelo smo pogledali, kdo neki bo pri* šel in kako, saj v vasi ni nihče o tem ničesar vedel. Zato bo naj* brž le tistih par rdečkarjev, ki se zbirajo kot tatovi skrivaj opolnoči. Toda ne lažnjiva pro* paganda, ne goljufive besede ne zaležejo več. Naša vas je v borbi marsikaj žrtvovala, toda za svo« bodo, pravico in mir, ne pa za nasilje, zahrbtnost in polne skle* de par glavačev, ki bi še naprej radi živeli na račun ljudstva in njegovih žuljev. Gospodje, igre je konec, kajti ljudstvo je sito vaših laži in je spregledalo.
Dolina
V	naši občini je bilo 1946. leta 3949 stanovalcev. Od teh je bilo Slovencev 3866, Hrvatov 7, Itali* janov 75 in druge narodnosti 1. Taka je dolinska občina. Občin* ske volitve se bližajo. Pri nas pa je ljudstvo še tako malo priprav* ljeno za volitve in se zanje tako malo briga, kakor bi bile bodoče volitve samo za izbiro občinskih čuvajev in občinskih slug. Ali bodoče volitve, če tudi samo ob* činske, bodo imele velik pomen ne samo od skale sv. Sočerba pa do bazoviškega borovca in Kiju* ča. Po teh volitvah bo svet soail nas Brežane in vso Slovence Tr* žaškega svobodnega ozemlja, ali smo vredni, da se nas upošteva kot narodno celoto in smo zaslu* žili, da se nam dajo narodne pra* vice. Po našem zadržanju pri teh volitvah nas bo svet sodil, ali smo vredni, da se nas upošteva kot drugi enakopravni narod na STO*ju, ali pa nas raje izbriše in preko nas to ozemlje zopet po* vrne Italiji. Od nas samih je od* visno, ali bomo ostali svobodni državljani Tržaškega svobodnega ozemlja jo uživali vse koristi, ki jih bo STO nudilo svojim držav* Ijanom, ali pa se zopet povrnemo tja, kjer smo že bili 25 suhih let.
Zato moramo pokazati pri bo* dočih volitvah pred svetom, da sc globoko zavedamo svojo s/o* venske narodnosti in svoje narod= ne časti. Pokazati moramo, da na STO*ju res živo zavedni Sloven* cj, no pa kup ovac ter da je STO res narodno mešano ozemlje. To pa bomo storili samo takrat, če oddamo svoje glasove za sloveni sko narodno listo.
Vsi slovenski glasovi, ki bi' šli na 'komunistične liste, bodisi za kominformšsta Vidalija ali titov* ce ali OF, so za nas izgubljeni. Zakaj? Ker jih bo svet z vso pra* vico smatral, da so bili oddani za internacionalni komunizem, ne pa za slovensko narodno stvar. Rav* na tako bi bili ne samo izgublje* ni, ampak za slovenski narod na* ravnost izdajalski vsi oni glasovi Slovencev, ki bi bili oddani za italijanske liste, pa naj se že te imenujejo kakor 'koli.
Ta dopis sem napisal tudi za* radi tega, ker se že nekaj šušlja, da nekdo pripravlja v Dolini ne* ko cikorjaško listo, ki bi hotela loviti zapeljane Slovence in slo* venske glasove. Tein ljudem pa naravnost povemo že sedaj, da
Zato, možje, je skrajni čas, da se zberemo iz vseh vasi in izvo* limo slovenski narodni volilni od* bor za občino Dolino. Kdor je mož — bo storil svojo moško jn narodno dolžnost.
Naše ribarstvo
Na podlagi Marshallovega na* črta je prišla v Trst izdatna po* moč, od katere je določen precej* šen del za povzdigo tržaškega ribarstva. Do sedaj je bil že do* ločen znesek 360 milijonov lir, ki se uporabi za graditev 12 sto* tonskih ladij za ribolov na viso* kem morju, pni kateremu bo za* poslenjh 1200 ribičev. Del gornje vsote pa je namenjen za zgradi* tev ribarnice ob ustju Timava pri Sv. Ivanu. Vprašanje je, koliko bodo imeli slovenski ribiči od vsega tega.
Iz Marshallovega načrta so da* lje predvidena posojila z nizko obrestno mero, ki se vračajo v večletnih šestmesečnih obrokih, za nabavo novih motorjev, mrež, ladij ter za popravila starih delov.
Važno je za naše ribiče, ki so bili med vojno oškodovani, da se bo pričela kmalu izplačevati vojna odškodnina, 'ki bo znašala za enkrat 30°/» škode; poleg tega bodo od vojne oškodovani ribiči dobili še 40°/o kot posojilo, tako da dobe skupaj 70°/o utrpljenje škode. Prošnje za vojno škodo so se morale vlagati do 8. febru* arja, in vemo, da je policija spre* jemala prošnje oškodovancev, Ako je 'kdo zamudil gornji rok, prošnjo še lahko vloži.
Slovenski ribiči žive v Devinu, v Sesljanu, v Sv. Križu, kjer je okoli 80 ribiških družin, .na Kon* tovelju, v Barkovljah, v Žavjjah in tudi v miljski občini. Sloven* ski ribiči so po ogromni večini mali ribiči, ki lovijo z jadrnica* mi. Ribiških ladij na motor za lov z reflektorji je komaj 5 ali 6. Sedaj je ravno prilika, da si mali ribiči pomagajo do ladij na motor in da zboljšajo svojo ribiško opremo. Podpora, ki je iz Amerike prišla, mora iti tudi slovenskim ribičem v prid. Treba so pa je zganiti.
Vsa potrebna pojasnila daje slovenskim ribičem urad Slov. dem. zveze v Trstu, Via Macchia* velli 22/11., kamor se vsak ribič, brez razlike, lahko obrne.
Trst
V vrsti Prešernovih proslav smo tudi mi, mlajši srednješolci posvetili spominu slavnega pesni* ka nekaj prostih ur. Zbrali smo se v torek, 8. februarja, v naši telovadnici, ki nas je že priča* kovala — vsa okrašena z zele* njem. S spominskim govorom prof. dr. Metoda Turnška se nam je še jasneje prikazala podoba njega, ki je velel:	»Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu gr* lo ustvaril!« G. prof. Marijan Kos nam je s svojim prijetnim glasom zapel znani pesmi »Kam?« in »Mornar«. Sledile so recitacije dijakov in dijakinj 2. in 3. razre* da. Končno pa smo še vsi skupaj zapeli »Zdravljico«. Telovadnica je odmevala v slovenski pesmi. Navdušeno smo peli, saj smo vedeli, da jo je zapel prvi naš največji pesnik dr. France Prc* šeren.
Tako smo tudi mi, čeprav skromno, počastili vsaj nekoliko spomin pred sto leti umrlega pesnika in se poklonili njemu, ki je zbujal svoje rojake, s pe* smimi, ki jih dotlej Slovenci niso slišali.
#
V torek 8. t. m. je bil Rojan ves poln veselih, nasmejanih obrazov. Bili smo mi, živahni djjalki. Zbrali smo se pred rojan* sko šolo, da bi v njeni prostorni telovadnici počastili spomin dr. Franceta Prešerna. Bilo nas je mnogo — vsa slovenska učeča se mladina je prišla, da se s svojo navzočnostjo pokloni duhu pesn ika*preroka.
G. prof. Peterlin nam je v ja*
dejanjem širil slovenstvo med ne* zavedne rojake in jih klical k višjim idealom, h kulturi-. Kako lepo je popisal svoje lastno srce v pesmi »Neiztrohnjeno srce« — saj je bil on sam tisti pevec, ki so mu' neizpete, pod Avstrijo prepovedane pesmi, kratile du* ševnj mir. Razširjal jc idejo slo* vanstva, pa ne pod napačnim pojmovanjem — saj je bjl tako velik nasprotnik ilirizma! — am* pak zato, ker je dobro vedel, da se Slovenci — drobna peščica na zahodu slovensko govorečih ljudi — ne bomo mogli sami upi* rati potujčevanju. Zato je videl edino rešitev v tem, da bi se po
Z bombo na Slovence
Nil se še poleglo razburjenje, ki je zavladalo v mestu in v podeželju zaradi divjega, nekul* turnega nastopa, s katerim so šovinistični suroveži preprečili proslavo Prešernove stoletnice v bivšem slovenskem Trgovskem domu v Gorici, in že smo doživeli novo, še težje razbojništvo, ki ima vso ost naperjeno proti slo* venskemu življu. »Slovensko pla* ninsko društvo« v Gorici je priredilo v sredo 23. t. m. zvečer pustno zabavo v nekdanji Mar* zinijevi dvorani na Verdijevem tekališču, kjer je bila desetletja »Slovenska čitalnica« in so se že pred več kot pol stoletjem vršile slovenske prireditve in zabave. To nepolitično zabavo so neka* teri italijanski zločinci hoteli izrabiti za krvav atentat na gori* ške Slovence. Proti 11. uri zvečer je izredno močan pok razburil prebivalstvo severnega dela Gori* ce. Dozdaj neznani zločinci so vrgli proti oknu dvorane, v ka* teri se je bilo že razvilo veselo razpoloženje, bombo. Bomba je pa na srečo treščila ob lesene podboje in se z gromkim pokom razsula. Razbila je samo nekaj šjp in lahko ranila v roko poli* cijskega stražnika, ki je bil v dvorani. Pustno vrvenje v dvora* ni je za kratek hip prenehalo, potem se je brez vsakega vzne* mirjenja nadaljevalo.
Vemo, da poštena italijanska javnost zločinsko dejanje obsoja. Zato se tudi mi ne bomo spuščali v obtožbe in ne bomo prilivali 4plja v razdraženo razpoloženje. Upamo, da se bodo oblasti in merodajni krogi končno le za* vedli, da je treba izkoreniniti nekulturno početje, ki ga podžiga zločinsko podzemlje. Videant consules ...
Sestanek Slov. dem. zveze v Števerjanu
V	nedeljo 20. t. m. se jc vršil v Števerjanu v Brdih prvj ožji sestanek SDZ v Italiji. Iz Gorice je prišlo nekaj prijateljev. Malo pred tretjo uro popoldne je dr. Sfiligoj otvoril sestanek na lepem sončnem prostoru za starim gra* dom, od koder plava pogled na Gorjco, na Vipavsko, proti Sveti gori, na Brda in proti Triglavu. Zbrana pestra skupina zavednih Števerjancev je pazlijvo sledila izvajanjem dr. Sfiligoja skozi dobro uro in z zanimanjem po* slušala vsa vprašanja, ki se jih je govornik dotaknil. Števerjan* cem je govornik prikazal obstoje* čo zakonodajo v pogledu podpo*
starem , pregovoru »V slogi je moč«, zbližali s slovanskimi na* rtfdi v nepremagljivo zvezo »si* nov Slave«.
G. Dovjak je zapel »Mornarja« in »Kam?«. Dijakinja trgovske akademije je ob zibki občuteno zapela »Nezakonsko mater«, ob kateri smo bili vsi navdušeni. Dijaki in dijakinje gimnazije in trg. akademije so recitirali »Slo* vo od mladosti«, »Uvod h Krstu pri Savici«, tri sonete in »Elegijo svojjm rojakom«. V začetku je zapel pevski zbor »Zdravljico«. Obe pesmi sta bili odlično izve* deni.
Telovadnico je krasil Prešer* nov kip, delo prof. Goršeta, ki je bil ves okrašen z zelenjem. Bili smo zelo veseli nad izidom pro* slave, ker smo tako tudi mi po* kazali vse spoštovanje in ljube* j zen do velikega pesnika.
re, ki jo nudi kmetu za nakup novega zemljišča in pa za nove nasade, ki so je lahko deležni vsi oni, ki se nahajajo ▼ gotovih po zakonu predvidenih pogoi-h Nadalje je govoril tudi o agrarni reformi, ki sc šele pripravlja m kj bi morala biti tako radikalna, da* bi. tudi naši kmetje*najemniki lahko prišli do lastne zemlje ter tako postali samostojni. Tudi vprašanje pravilnega odmerjanja davkov je bilo na dnevnem redu in potem še zadeva vodovoda, ki je Števerjanu res nujno po* treben tako i® gospodarskih ka* kor i>z zdravstvenih razlogov.
Po izčrpnem razpravljanju o gospodarskih zadevah je dr. Sfi* ligoj prešel na upravno*poljtični in kulturni položaj Slovencev v Italiji. Prikazal je dejansko sliko vse tozadevne zakonodaje v zvezi s številom Slovencev v Italiji ter kraji, kjer Slovenci živijo. Ugo* tovilo se je, kar je vsem nam že znano, da je še vedno dobrih šti* rideset do petdeset tisoč Sloven* cev v Italiji, ki nimajo niti slo* venskih osnovnih šol in da ni bil do sedaj izdan od strani vlade niti en sam zakonski ukrep v prid slovenski manjšini, kljub vsem obljubam v ustavi iln vsem slo* vesnim izjavam odgovornih čini* teljev. Zapostavljanje naše manj* šine, v nasprotju z ugodnostmi, ki jih uživata nemška in franco* ska manjšina v Italiji, občutimo mi Slovenci zelo trpko, zlasti, ker smo mi Slovenc* za časa fašizma najbolj trpeli v Italiji. Pričakuje* mo, da nam vlada popravi očit* no krivico, ki se nam godi in ki jo težko občutimo.
Obširno in temeljito izčrpno je bila na sestanku prikazana tu* di zadeva zastopstva slovenske manjšine v bodočem videmskem deželnem zboru, ki bo izvoljen letos. Ni; žal moramo še enkrat ugotoviti, da ni vlada vzela v poštev naše manjšine, ko je se* stavila osnutek normalnega sta* tuta, po katerem ne bi mogli do* seči Slovenci svojega zastopstva v deželnem odboru. Zato mora* mo nujno nastopiti z zahtevo, da nam vlada omogoči to zastopstvo doseči. Vodstvo SDZ je že ukre* nilo marsikaj v ta namen, vendar se morajo tudi posamezne vasi oglasiti s svojo zahtevo, da ne bo prepozno.
Ravno tako izčrpno se je na sestanku pretresalo tudi vpraša* nje samostojne števerjanske ob* čine in priprave za občinske volitve.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
od letošnjega pusta
Prireditveni odbor vabi vse naše slovansko občinstvo na veselo pustno zabavo s
plesom, ki bo na pustni torek I. marca V vseh prostorih v ulici Machiavelli 22/11 (Trst). S Začetek ob 9. uri zvečer, s Preskrbljeno bo za dobro jed in pijačo, kakor zahteva veseli pust.
^Desfl 5.	Qčistega
Starosta slov. duhovščie« umrl
a
V Štandrežu pri Gorici ;• » soboto 20. t. m. mirno v Goapo-du zaspal g. Josip Kosovel, ta* mošnji upokojeni župnik. Blagi gospod, ki je dočakal preko 9* let, je preživel v štandrežu 53 let, 47 kot župnik, 6 kot upoko* jenec. Ponosno župno cerkev je najprej postavil, po prvi svetovni vojni pa obnovil. Hvaležni žup-Ijani so mu priredili izredno slo* vesen pogreb. Vas še ni nikoli zbrala tolikšne množice kot je bila množica, ki je spremljala pokojnika na zadnji poti.
Nov predsednik Monta
Dosedanji predsednik goriškega.
Monta (Cassa di Risparmio) kc-mendator Vjsmara je pred kratkim odstopil. Njegov nasledaik je postal baron Locatelli Ha-genauer.
Smrt v znani plemiški drpž.
Umrla je gospa grofica Mvijt Baguer v visoki starosti 73 let. vdova po pokojnem baronu mu. Bila je blaga gospa, velika dobrotnica ubogih. Naj v miru! Spoštovani družini .vkrr-no sožalje.
„Littorine“ za Jugoslavijo
Na južno goriško postfjo so prišle štiri »Ljttorine« (mali železniški osebni vozovi na el ek trie ni pogon ali na nafto), ki so jih takoj izročili Jugoslaviji na. račun vojne odškodnine.
Denar v kovancih
Tudi v Gorico je že prišel denar v novih kovancih po 1,2,5 In 10 lir, ki jih bo razpečavala, državna banka.
Kava brez carine
V ponedeljek 27. t. m ogdu začeli deliti v Gorici na vsako osebo po 250 gr. surove, odnosne 200 gr pečene kave po ceni brez carine. Ta kava bo za 260, odno* sno 280 lir za kg cenejša or druge.
Vojaški nabori
Komisija za vojaške nabore br začela delovati meseca marca. Od
2.	do 8. marca pridejo na vrsto mladeniči iz Gorice jn 8. marca tudi Števerjanci, Doberdob s Tr žičem pride na vrsto v Tržiču od 15. do 21. marca. Sovodenjci pojdejo v Gradišče od 23. do 25. m marca. Za Krmince in Brice bo komisija delovala v Krminu 28 in 29. marca.
Obvestilo
Obveščamo vse učitelje iz bivšt cone A na Goriškem, ki so učili pod ZVU, da jc v teku zadeva o izplačilu zastankov plač in doklad in da je dobro upanje za njeno' ugodno rešitev. Kdor št ni vložil prošnje, naj se za pojasnila javi na naslov dr. Avgusi Sfiligoj v Gorici, ul. Garibaldi 9/1. .
Za »Uršičev sklad«:
Plešivci 500, 300,	200 n 86
lir; (zakasnelo!).
Srčna hvala!
Za »Slov. sirotišče«
Sovodenjci ob priliki jmendam. župnika Petra Butkoviča 400. lir.
1
Za »Alojzijevišče«
Gospa Ivanka iz Trsta ;e du ruvala dva paketa živil. Srčna hvala!
Mizarji* Deske smre_ kmetovalci ? kove> mace-
' snovein trdih podjetniki • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje .
m- CALEA
TRST
90441 Viol« Sonnino, 24