Vzroki ptujske nesloge. 4 Odkrita beseda naših slovenskih m nemških prijateljev. C iTakoj po pojavu ,,Narodne Sloge"' femo zadefi ne-fe na nemtfbst cenzorja* ki nam je črta! Ijubezenske podvf^e čuka in mačakbv (rokopis za zgt>do-vino na razpolagof -) ampak na fofS. fto tfstfh« Ki se najKofltj krib'k'ei bojija ^ Pa smo povprasali po sIovenskfR in nemškjh družinah ter zvedeli sfi?r deče resnjce: v,. ' ; 1. V nemških, takbzvanih ,,akademfef kih" krogih' se drž^o oblig^atno ,,sta» desgemlšš" kadar nami-eč ni na vidi -* ku kaka bcračija za to ali ono potrebo društva. Drugače pa so ,,plemeniti da-rovalci" skozi celo leto pozabljeni. Ce se temu postopku pravi ..demokra-tizem", je moj klobuk Noetova barka. 2. Nič boljše nf med nami — SIo venci, kateri moramo na svoji rodni grudi nažalost povdarjati svoje sloven-stvo... Gotova omizja se zberejo in ona vedrijo in oblačijo. Toliko povdarjeni ».slovenski demokratizem" pa dobi za-služeno k'ofuto v obraz, ko — razven pri volitvah in drugih važnih dogod-kih ne pozna srednjega in malega člo-veka. , i ' Temu društvu, Ki se ildinja špis-purgerski m-entaliteti večjih vasi in ma-lih trgov naj zapišemo v srce sledeče resnice: * 1. ,,Narodna Sloga" išče tiho so-žitje med vsemi državljani, odklanja pa aristokratske tradfcije o ,,nfžjih", j >,srednjih" in ,,visolrih''slojih. ', 2. Ko govorimo o narodni slogi, Jisti, katero smo si zam;islili* — , ne ma-ramo nadutežev in domišljavcev, da bi nam dajali kakršnekoli komentarje. Hujskači te ali one baže so izkfjučeni!— 3. Lahko je hišo podreti in njene ruševine zažgati, drugo vprašanje pa je, kdo bo iste zopet pozidal. — ^ 4. Prav pametno bi bilo, da bi Čisto slovenska društva vabila v svoje okril-je nemške sodržavljane in narobe! — 5. Kako je mogoče doseči slogo, a-ko slovenski ,,Ve:trauensmann der po-litischen Behorde" grozi v [ugoslavijf z ovadbami nekih ,.protidržavnih ele-mentov"?! (Priče na razpolago.) — 6. V Jugoslaviji smo vsi enaki. Naš list bo temu vprasanju posvečal še več paznosti. Prav grde slučaje pa bomo dali v odločitev na merodajno mesto! Z Ijubeznijo borno vzgojili slogo, s terorjem n.kdar! c ? lm siae snsliiaii : Na podlagi člena 3 zakona o poštf, brzojavu in telefonu je prometni mini-Sater v sporazumu s finančnim minist-Jnom in s soglasjem predsednika ministr-skega sveta sklenil, da se spodaj nave-dene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene: ' ( i f : r- — V TUZEMSKEM PROMETU.- ' 1. p i s m a. A) V Iokalnem (krajev-nem) prometu do 20.gr 1 din, nad 20 gr. kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1.50, nad 2p do ,50 gr,. Din 2.-, nad 50 Ho 250 gr Din 3,50, nad 250 do 500 gr pin 5, nad 50) do 10D3 gr Din 10.-- 2. D o p i s n l c e odprte, komad 75. par. ! . '\ j ¦ .: ,:,. 3. Priporočeire pošiljke. A) Pristojbine za priporočenje v lokalnem prometu Din 2.— B) Prfstojbiire za pri-«K>rovenie v medfcraievnenr orometu. 4. Pismaz označeno vred-n o s t j o. A) Po teži, kakor prfporočna pisma. B) Po vrednosti dosedanje pri-Stojbine. * 6. Paketi. A) Po teži do l kg 3 D, nari 1 Kg do 5 k$ 8 din, naft 5 kg cfo 1J0 kg: prvi pas do 100 km 10 dJn, tirugi pas do 303 km 15 din, tretji pas nad '300 km 20 din. Nad 10 kg do 15 fcg1: prvi pas 15 dfn, drugi pas 2"2 din, tretji pas 36 din. Nad 15 do 90 kg: I. J)as 30 din, drug!? pas 35 din, tretjipas 40 din. B) po vrednosti: htt pristojbi-ne kot za pisma z označeno vredno-stjo. i f 6. Nakaznice. A) Pristo;bina za nakaznice: tio 5(0 din 2 din, do. 100 din 3 din, do 3O)T( dfin 4 din, do 500 din 5 din, do lOOO din 6 din, do 2D00 tiin 8 din m do 30,33 din 9 din; do 4000 din 10 dfn, do 5030 dii 13 din. V tej prlsto bini je vsebovana tudi pri-, stojb'na za fzplia'o nakaznice na do-mu. — B) Pfistojbfna za izpličilo na domu, k' se bo pobirala od prejemniki samo za mkazrrce iz inf>zemstva in za čekovne nakazrTde, žnaša: do 50 dfn BO pa;-, do 130 din 1 din, do "OOlOi l 2 1. Cekovne nakaznice: A) Do ""^00 Wfn 50 par načf 500 dfn 1 dimr. Dr-žavne usianove, ki so oproščene pri-stQ]b'ne ?2l pastne nakaznicr, s^' opro-§čeriL tu ii te pristojbine, tako, kak^r pri postnih nakaznicah. Prav tako so toproščene čekovne pristojbine v prome-tu z nakaznidJmf, kf ga vrši poštna hra-nilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakazntce se ukine. f/ • i ¦ 8. O d k u p n e p o š i I j k e. Pri-stojbina za dostavo 1 din. [^ 9. Poštni nalogf. Pristojbina za do-stavo 2 din. ' C • 10. Naročnina za poštni predal. Za predaJ brez ključa mesečno 15, s kljuČern 20 din. , 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbi-na 15 Din. i ,r 12. Obvestila o nenaročenih zavo-jih. Plača pošiljatelj Din 1.50. ! 1$. Poste restante. Pristojbina za hranitev pfeem itd. pri pošti Din 0.50. 1!4. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z ozna-čeno vrednostjo Din 1. B) Za zavoje do 5 kg Din 2jj nad 5\kg" Din 5. < 15. Pooblastila. A) Ako velja poo-blast^Io za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za pooblastilo od W dni do enega leta Din 5. ( 16. Brzo|a\rna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0.60. B) Piistojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojnina je potrdifo 2^'Din. Najnižja pristojbina je tista, kf velja za brzojavko z 10 besdami. ir. V MEDNARODNEM PRO-METU k 17. Priporočena pfsma. Pristojbina za priporočenje v mcdnarodnem pro-metu znaša "4 Din. Sedanje prfstojbine ostane;o še nadalje v veljavi, v kolikbr v kolikor niso izpremembe navedene. Placevanie pristojbia se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine z,a čekovne nakaznxe bo plačal pošiljalec v go'.oAni fri se bo zabeležila v g^oto-tovni v čekovnem dnevniku. Pristoj-b!no W pai" za pisma in dopisnice pošte iestante v tuzemsken prometu bo pla-ča[ poš'ljalec fa se bo v tarifnih znam-kah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma fn dopisnice iz tuzemstva bo pfacal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko. Vse nove pristojbine stopijo v velja-vo dne 1. decembra 1931, razen pri-stojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932T; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za do'očevanje pasov. (