Grad UVODNIK • •• 2 Spostovane Po skoraj osmih letih skupnega boja za napredek naše občine smo tik pred zaključkom drugega mandatnega obdobja. To je čas, ko vsak pri sebi in pa seveda vsi skupaj delamo obračune obljubljenega, opravljenega in pa opozorimo na to, kar je bilo izpuščeno ali pozabljeno. Z nastopom vsakega novega mandata si Občinski svet zastavi štiriletni načrt dela, natančno opredeljen po vaseh in časovnih obdobjih. Že drugič zapored ugotavljamo, da smo naredili bistveno več, kot smo na začetku mandata načrtovali. Upam si trditi, da ga ni občana, ki bi lahko zatrdil, da v vseh teh letih ni bil deležen rezultatov prizadevanj občinskih organov. Na novo smo uredili 62 km asfaltnih poti in speljali spodobno cesto praktično pred vsako dvorišče, izgradili smo 32 km vodovoda in pokrili najnujnejše potrebe po vodi v naseljih Grad, Vidonci in v delu Dolnjih Slaveč. Izgradili smo kanalizacijo v Motovilcih in pripravili dokumentacijo za kanalizacijo pri Gradu. Izgradili smo vrtec pri osnovni šoli Grad, odplačali dolgove za spostovani občani! telovadnico in posodobili šolsko poslopje. Obnovili smo prostore Zdravstvene postaje pri Gradu, mrliške vežice in pokopališča v vseh naseljih. Urejali smo športne objekte in igrišča, kapele in kulturne spomenike. Ohranili smo proizvodnjo v edinem tekstilnem obratu v občini in okoli njega razvili obrtno cono, katere prvi rezultat bo bencinska črpalka in avtopralnica. Subvencionirali smo kmetijstvo, prevoze vode, kredite za kmete in podjetnike, študij in zaposlovanje ter izgradnjo turistične infrastrukture. V teh dneh, ko praznujemo občinski praznik, se s ponosom spominjamo vseh teh dosežkov, vam spoštovani občani pa prepuščamo presojo, ali je bilo narejeno vse, kar je bilo obljubljeno. Da je še veliko dela, ki ga bo treba opraviti, je jasno tudi nam, a pred vrati so nove volitve in sami boste presodili, ali naj bodoče naloge opravimo mi, ali pa svoje mesto in odgovornost prepustimo drugim. Zupan Daniel Kalamar USTVARJALNOST IN JASEN POGLED V BODOČNOST V življenju posameznega človeka in vsake družbene skupnosti so trenutki, ko se pregleda prehojena pot, oceni tekoče stanje ter oblikujejo načrti in smernice za prihodnost. Občinski praznik vsekakor spada med take trenutke tako s stališča prebivalstva kakor tudi glede občine kot celote. Občina Grad to vsakoletno priložnost učinkovito koristi od samega začetka svojega delovanja. Tako je tudi prav, saj le celovita ocena sedanjosti in lastne ustvarjalnosti ter materialnih in človeških zmožnosti v občini in na širšem prostoru omogoča jasen pogled v bodočnost in tako predstavlja trajno osnovo za usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov tako na področju varstva narave kakor tudi vsestranskega razvoja za srečo ljudi in blaginjo cele družbe. Pomembno je, da je razvojna politika občine Grad zasnovana na racionalnem koriščenju naravnih virov, na vzpodbujanju inovativnega pod- jetništva, pospeševanja razvoja človeških virov in znanosti. V zvezi s tem posebno pozdravljam Program vzpodbud za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane v občini Grad v letu 2006 in priprave za ureditev poslovne cone Grad. Enako velja glede Javnih razpisov za dodeljevanje stimulacij študentom občine Grad, za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske dejavnosti ter za sofinanciranje programov športa v občini Grad v tekočem letu. Izkušnje govorijo, da se sredstva, vložena v razvoj človeških virov, za vzgojo, izobraževanje, znanost, zdravje in kulturo najbolje obrestujejo. Seveda pod pogojem, da se modro in odgovorno koristijo. V zvezi z vsem povedanim naj opozorim na nove možnosti, ki jih vsem skupaj odpira ustanovitev Krajinskega parka Goričko in na poslanstvo Javnega zavoda KPG. Na področju varstva narave in večje pre- poznavnosti Goričkega ter njegovih gostoljubnih ljudi so že sprožili nekaj odmevnih dejavnosti od negovanja ljudskega izročila, prikazovanja kulturnih in naravnih znamenitosti do organiziranja strokovnih, zlasti mladinskih srečanj za preučevanje in varstvo okolja. Ne dvomim, da se bodo tem domiselnim in koristnim pobudam kmalu pridružili tudi sonaravni razvojni programi. Želim, da se Goričanci ustvarjalno vključujejo v začetne aktivnosti Javnega zavoda KGP in jih bogatijo z lastnimi pobudami. Saj le tako lahko Krajinski park Goričko dejansko deluje kot pomembno središče kulturnega, ekonomskega in poslovnega povezovanja s sosedi ter vsestranskega mednarodnega sodelovanja. Prebivalcem Občine Grad in njenemu vodstvu moje iskrene čestitke za 6. občinski praznik z najboljšimi željami. dr. Anton VRATUŠA 3 OBČINSKI NAGRAJENCI ... Grad OCENJEVANJE UREJENOSTI DOMAČIJ IN BALKONOV V OBČINI GRAD ZA LETO 2006 Leopold Kuzmič, Motovilci 11 Sl* ■ * r ' -MT*1' --- L Milan Spilak, Grad 164 Miran Krpic, Dolnji Slaveči 152 NAGRAJENCI 2006 Nagrajenci za naj domačijo: 1. Leopold KUZMIČ, Motovilci H 2. Miran KRPIČ, Dol. Slaveči 152 3. Štefan ŽELEZEN, Kruplivnik 86 Nagrajenci za naj balkon: 1. Milan ŠPILAK, Grad 164 2. Andrej RAC, Grad 14 3. -4. Štefan NEMET, Kruplivnik 18 3.-4. Silvo HÜLL, Motovilci 35 Kot že nekaj let smo tudi letos člani Komisije za ocenjevanje okolice domačij in balkonov opravili ocenjevanje za naj domačijo in naj balkon za leto 2006. Obiskali smo vse predlagane domačije in tako opravili to zahtevno nalogo. Ob svojem delu smo upoštevali vse kriterije, ki so bistveni in pomembni za ocenjevanje, kot so urejenost bivalnega okolja na način, da se ohranjajo značilni elementi naravnega okolja, ki so značilni za našo pokrajino. Ob tem je pomembno poudariti, da je zelo pomembno, da se ohranjajo stare domačije, ki jih je še nekaj v naši občini in seveda gre vsa zahvala vsem tistim, ki so se obnove in vzdrževanja le-teh lotili. Pomembno je tudi, da se ob domačijah ohranjajo stara drevesa, stari sadovnjaki, brajde, stari studenci in še mnogi drugi detajli, ki sooblikujejo podobo domačije in naše pokrajine. Pri izbiri naj balkona smo prav tako upoštevali vse bistvene elemente, kot so oblika balkona, vgrajenost naravnih materialov, vrsta cvetja, kakor tudi celovita podoba balkona in njegovo vključevanje v okolico. Ob upoštevanju in ocenjevanju vseh kriterijev smo prišli do tesnih rezultatov. Predsednik ocenjevalne komisije Jože SEVER Grad OBČINSKI NAGRAJENCI • •• 4 Stefan Železen, Kruplivnik 86 Andrej Rac, Grad 14 Stefan Nemet, Kruplivnik 18 Silvo Hüll, Motovilci 35 VEČ ZNAŠ - VEČ VELJAŠ! Znanje je torej tisto, ki nam pripomore, da si v življenju ustvarimo svojo prepoznavnost. Učiti se začnemo že zelo zgodaj in se učimo praktično vse življenje. Nekateri učenci so zelo pridni in dosegajo odličen uspeh, pred njimi je lepa prihodnost, vendar le pod pogojem, da bodo še naprej tako marljivi in delavni. Sola pa je še posebej ponosna na tiste, ki so vseh osem let vestno in marljivo delali in vsako leto zaključili z odličnim uspehom. V letošnjem letu so priznanje za osem let odlične- ga uspeha prejele: Maja Kerec, Urška Hajdinjak in Marina Ferko. Vsi skupaj jim želimo, da bi sloves Osnovne šole Grad ponesle daleč naokrog in seveda dosegle svoj zastavljeni življenjski cilj. Alojz TUŠKE! ODLIČNJAKI VSEH 8 RAZREDOV Čestitamo! Maja KEREC Marina FERKO 5 IZ VRTCA SOLE ... Grad DOSEŽKI UČENCEV 00 GRAD NA RAZLIČNIH PREDMETNIH TEKMOVANJIH Med šolskim letom je bilo veliko različnih tekmovanj iz posameznih predmetov. Najprej so učenci tekmovali na šoli. Tisti, ki so dosegli zadostno število točk, so osvojili bronasta priznanja. Učenci so tako tekmovali v znanju materinščine in učenka Urška Hajdinjak je osvojila bronasto priznanje. V znanju nemškega jezika so tekmovali učenci 9. razreda in kar trije so prejeli bronasta priznanja. Najbolj množično na šoli pa je bilo tekmovanje iz matematike, saj so naloge reševali učenci od 1. do 9. razreda in skupaj osvojili 37 bronastih priznanj. Na šoli pa imamo tudi dobre biologe, saj so kar trije učenci osvojili bronasta priznanja v znanju biologije, in sicer Sandi Hajdinjak, Alen Koler in Timi Gomboc. Vsakoletno množično tekmovanje je tudi Vesela šola, kjer sta Spela Klement in Gloria Gomboc osvojili bronasta priznanja. V šolskem letu 2005/2006 pa so bili aktivni tudi mladi tehniki, saj je Uroš Fujs dosegel 3. mesto in prejel bronasto priznanje na regijskem srečanju mladih tehnikov v panogi radioamaterstvo. Se uspešnejši je bil Rudi Ficko, ki je dosegel 1. mesto in prejel zlato priznanje. Skupaj sta zastopala regijo Prekmurja in Prlekije na državnem srečanju mladih tehnikov, kjer je Rudi Ficko dosegel 9., Uroš Fujs pa 19. mesto. Alojz TUŠKE! DRAMSKA SKUPINA OŠ GRAD SPET USPEŠNA Člani dramske skupine pod vodstvom mentorice Marije Stesl so tudi v letošnjem šolskem letu pridno vadili in pripravili igro z naslovom Internat, s katero so se udeležili Območnega srečanja dramskih skupin v M. Soboti. Kot že kar nekajkrat so bili tudi letos najboljši, zato so območje M. Sobote zastopali na Medobmočnem srečanju gledaliških skupin v Lendavi, kjer so osvojili srebrno priznanje. Igralke dramske skupine so bile: Marina Ferko, Sanja Grah, Leja Hajdinjak, Urška Hajdinjak, Karmen Štraus, Sara Zokš in Maja Kerec. S šepetanjem je igralke vzpodbujala Andreja Horvat, s sceno in glasbeno spremljavo pa sta se trudila Goran Farič in Timi Gomboc. ZLATA IN SREBRNA PRIZNANJA V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 Učenci, ki so bili najboljši na šolskih, so potem šolo zastopali na državnih tekmovanjih. Tam so osvojili srebrna in zlata priznanja in tako ponesli ime O0 Grad po celi Sloveniji. V letošnjem šolskem letu so bili na šoli trije taki učenci, in sicer: • Timi Gomboc, ki je osvojil zlato priznanje s področja biologije. • Gorazd Kovač, ki je osvojil srebrno priznanje v znanju matematike. • Spela Klement, ki je osvojila srebrno priznanje iz Vesele šole. Alojz TUŠKE! Alojz TUŠKE! ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSNOVNE SOLE GRAD Tako kot vsako leto so tudi letos učenci in učitelji Osnovne šole Grad priredili zaključno prireditev, ki je bila v četrtek, 8. junija 2006, ob 17.00 uri v kulturni dvorani pri Gradu. Na prireditvi so staršem in drugim obiskovalcem predstavili uspehe in dosežke učencev v šolskem letu 2005/2006. Lepih dosežkov seveda ni manjkalo, zato so jih popestrili s spremljajočim kulturnim programom. Najprej so se predstavili učenci 3. razreda, ki imajo zelo radi pomlad, ker ta prebudi živali. Zaigrali so lutkovno predstavo, v kateri sta nastopala debeli in mali ježek. Obiskovalci Grad IZ VRTCA SOLE OS Beltinci pod vodstvom mentorice gospe Jelke Breznik. Beltinska folklorna skupina že vrsto let z veseljem ohranja in neguje tovrstno ljudsko izročilo, sodi v sam slovenski vrh šolskih folklornih skupin, za sabo ima izjemne uspehe, številna gostovanja doma in po svetu in skoraj nobena večja prireditev v prostoru ob Muri ne mine brez njih. Izvirni pa so tudi po tem, da imajo lastno glasbeno spremljavo. Predstavili so se s polurnim programom, v katerem so prikazali delček svojega bogatega repertoarja plesov in otroških iger nekoč. Prisotni so bili navdušeni, saj so bili učenci res pravi mojstri plesnih korakov. Vsi skupaj pa smo bili mnenja, da bi bilo potrebno tudi na Osnovni šoli Grad znova oživeti nekoč že uspešno šolsko folklorno skupino. Alojz TUŠKE! so se lahko prepričali, da je tudi med živalmi hudobija na koncu kaznovana, dobrota pa poplačana. Učenke 4. razreda so se organizirale v plesno skupino in celo leto pridno vadile. Najraje imajo ritem zabavne glasbe, kateremu so se z veseljem predale. Na šoli pa je tudi precej učencev, ki se ukvarjajo z igranjem na različne inštrumente. Obiskovalcem sta se predstavila saksofonistka Spela in harmonikar Aleksander, ki sta iz svojim inštrumentov izvabila zvoke, ki človeka spravijo v dobro voljo. Prekmurska pokrajina pa je znana po plesih, ki so se ohranili še iz časov naših dedkov in babic. Takrat je bil ples namreč pojem družabnega življenja na vasi. Da pa ta kulturna dediščina ne bi odšla v pozabo, so jo na prireditvi obudili osrednji gosti večera, in sicer folklorna skupina 7 IZ VRTCA SOLE ... Grad DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU PRI OŠ GRAD V sredo, 24. maja 2006, je v našem vrtcu potekal dan odprtih vrat. Povabili smo vse starše naših otrok in pa seveda tudi starše z otroki, ki ne obiskujejo vrtca. Odziv je bil zelo velik, saj se je odzvalo več kot polovica naših staršev in pa nekaj staršev z otroki, ki še ne obiskujejo vrtca. Pridružili so se nam v delavnicah, ki so potekale v dopoldanskem času. V skupini prvega starostnega obdobja pa so spoznavali gostinske poklice in se seznanjali s kulturo prehranjevanja. Delo je potekalo zelo sproščeno, saj so vsi aktivno sodelovali, otroci in prav tako njihovi starši. Starši so si lahko ogledali tudi fotografije dejavnosti, ki so potekale skozi celo leto. Ob prijetnem klepetu je dan hitro minil. Ob koncu pa smo naredili tudi skupinsko fotografijo. Klavdija KLEMENT ŠPORTNI DOSEŽKI UČENCEV OŠ GRAD Kot je že tradicija so bili učenci naše šole tudi letos zelo uspešni v različnih športnih panogah. Tako so se udeležili jesenskega krosa v Doliču in prejeli kar 14 medalj. Aktivna je bila tudi šolska nogometna ekipa, saj je osvojila 2. mesto na medobčinskem in 4. mesto na področnem tekmovanju osnovnih šol v malem nogometu. Učenci so se množično udeležili državnega prvenstva v gorskih tekih v okviru prireditve Tek na grad, kjer pa je največji uspeh dosegel učenec David Fujs, ki je v svoji konkurenci zasedel odlično 3. mesto. V uspešnih rezultatih pa je prednjačila seveda atletika. Tako so se najuspešnejši, Tadej Bedič, Marina Ferko in Uroš Fujs, udeležili področnega tekmovanja iz atletike v M. Soboti. Marina Ferko je dosegla 2. mesto in se s tem uvrstila na državno tekmovanje. Ker je sloves OS Grad ponesla daleč naokrog, je postala tudi športnica OS Grad za šolsko leto 2005/06. Učenci OS Grad pa dosegajo odlične rezultate tudi v različnih športnih društvih, v katere so včlanjeni. Alojz TUŠKE! PROJEKTI IN NATEČAJI V ŠOL. LETU 2005/06 Učenci OS Grad so sodelovali na različnih republiških natečajih in projektih. Omeniti velja le tiste najuspešnejše. Učenci 5. razreda so tako sodelovali v projektu December in januar praznujeta in izdali priložnostno brošurico, v kateri so zbrali sedanja in nekdanja ljudska praznovanja. Na pomoč so jim priskočili člani gledališkega kluba in zbrane običaje ter vraže predstavili na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Učenci 5., 7. in višji nivo 9. razreda so sodelovali na republiškem natečaju na temo Učilnica nekoč, danes in v prihodnosti. Pisali so črtice, igre in dnevnike. Z nekaterimi deli so posegli po najvišjih republiških priznanjih. Aktivni pa so bili tudi mladi šolski novinarji, ki so spremljali dogodke na šoli in v bližnji okolico in tako izdali šolsko glasilo z naslovom Izpod peresa mladih novinarjev. Alojz TUŠKE! KNJIGA - ČLOVEKOVA NAJVEČJA PRIJATELJICA Knjiga je torej tista prijateljica, ki človeka spremlja skozi celo življenje. Tudi učenci OS Grad radi berejo, še posebej, če gre za tekmovanje, ki se imenuje Bralna značka. Tako so v šolskem letu 2005/06 v tem tekmovanju sodelovali učenci in učenke od 1. do 9. razreda in pridno prebirali svoje najljubše knjige. Ob koncu šolskega leta so dobili zaslužena priznanja, ki jih bodo motivirala tudi vnaprej. Posebej pa velja izpostaviti štiri učenke, in sicer Sanjo Grah, Majo Kerec, Marino Ferko in Urško Hajdinjak, ki so Bralni znački ostale zveste vseh osem let, za kar so ob tej priložnosti prejele priznanja in knjižna darila. Zveza prijateljev mladine Slovenije, pod okriljem katere deluje Bralna značka, pa je tudi letos pripravila projekt Zlati bralec/bralka, pod sponzorstvom družbe Mobitel, in tako prispevala dve knjižni darili za osem let zvestobe bralni znački. Alojz TUŠKE! Grad INVESTICIJE • •• 8 PREGLED INVESTICIJ 2002-2006 V OBČINI Občina Grad si je na začetku štiriletnega mandatnega obdobja zadala obširen investicijski program, katerega dosledno izvaja. INVESTICIJE V CESTNO INFRASTRUKTURO: ZAP. NAZIV LOKALNE CESTE DOLŽINA(m) LETO VREDNOST INVESTICIJE ST. IZGRADNJE v 1000 SIT 1. LC 197110 Radovci - Bodonci 2.300 2005 22.786 2. LC 197200 Dolič - Križarka - Grad 1.930 2006 20.362 3. LC 197020 Motovilci - Večeslavci 1.130 2006 11.469 V tem štiriletnem obdobju je bilo asfaltiranih 24 vaških cest v dolžini 7,416 km v skupni vrednosti 65,467.000,00 SIT. ASFALTIRANE SO BILE NASLEDNJE VAŠKE CESTE: ZAP. NAZIV JAVNE POTI DOLŽINA(m) LETO VREDNOST INVESTICIJE ST. IZGRADNJE v 1000 SIT 1. JP 697900 JERUZALEM v Kruplivniku 720 2003 5.946 2. JP 697910 KOVAČEVA CESTA v Kruplivniku 150 2003 1.046 3. JP 698050 Olabe - spodnji del na D. Slavečih 800 2003 6.607 4. JP 697490 Hajdičeva graba - mimo Faričeve 100 2003 826 kapele v Vidoncih 5. Hubrove ceste v Vidoncih 150 2003 1.046 6. Cesta proti Železnu v Kruplivniku 600 2003 4.120 7. Cesta proti Belemu križu 100 2003 687 8. JP 697640 ŽEKSOVA CESTA v Kovačevcih 210 2004 1.468 9. JP 697650 HUBROVA CESTA v Kovačevcih 396 2004 2.766 10. JP 697630 BASOV BREG v Kovačevcih 84 2004 588 11. JP 697570 HORVATOVA CESTA v Kovačevcih 310 2004 2.421 12. COROVE CESTE v Kovačevcih 72 2004 505 13. JP 697380 RANKOVA GRABA pri Gradu 897 2004 6.096 14. Ceste mimo VUKOVE KAPELE v Vidoncih 150 2004 1.181 15. JP 698080 Kufernjakov breg na D. Slavečih 330 2006 2.461 16. JP proti h. št. 111a v Vidoncih 120 2006 1.509 17. JP proti h. št. 107 v Vidoncih 120 2006 1.509 18. JP 697520 GORNJI GRAD - od stare šole 203 2006 2.109 19. JP 697790 ŠOLSKA CESTA - od osnovne šole 204 2006 1.508 20. JP Vidonjev breg na Dolnjih Slavečih 300 2006 3.718 21. JP Frtelova cesta v Radovcih 700 2006 8.675 22. JP v Kruplivniku 700 2006 8.675 INVESTICIJE V KOMUNALNO INFRASTRUKTURO: ZAP. NAZIV INVESTICIJE LETO VREDNOST INVESTICIJE ST. IZGRADNJE v 1000 SIT 1. Izgradnja raziskovalno kaptažne vrtine KRU-1/03 2003 7.380 2. Hidrogeološka spremljava vrtanja na raziskovalno 2003 624 kaptažni vrtini KRU-1/03 3. Izgradnja vodohrana za pitno vodo Grad 2003 4.119 4. Plužna deska za vas Kovačevci 2004 1.110 5. Izgradnja vodovodnega sistema Vidonci - Grad 2005-2006 207.765 6. Izgradnja RČN Motovilci 2005-2006 17.000 7. Vrtina Kruplivnik 2005 1.615 8. Dobava in montaža snežnega pluga - Vidonci 2005 932 9. Komunalno opremljanje Obrtno poslovne cone Grad 2006 20.080 10. Ureditev okolice v Porgi 2006 1.226 11. Izgradnja pločnika do stavbe Banke 2006 2.200 12. Izvedba črpalnih poskusov na raziskovalno kaptažni vrtini KRU-1/03 2006 2.352 13. Strokovni nadzor nad izgradnjo vodovodnega sistema 2005-2006 1.550 v naselju Vidonci 9 INVESTICIJE ... Grad Istočasno se je veliko investiralo v negospodarsko infrastrukturo in pripravo projektne dokumentacije za nadaljevanje investicij. INVESTICIJE V NEGOSPODARSTVU: ZAP. NAZIV INVESTICIJE LETO VREDNOST INVESTICIJE ŠT. IZGRADNJE v 1000 SIT 1. Službeno vozilo 2003 4.604 2. Zamenjava oken in vrat ter izdelava klopi za Vukovo kapelico v Vidoncih 2003 583 3. Izdelava projektne dokumentacije za Obnovo občinske zgradbe 2003 1.090 4. Dobava opreme za vrtec Grad 2003 566 5. Izvedbe fasade na slačilnicah v Vidoncih 2003 552 6. Izdelava projektne dokumentacije za adaptacijo ZP Grad 2003 360 7. Rekonstrukcija občinske zgradbe 2003-2004 99.322 8. Adaptacija sanitarij v ZP Grad 2003 5.861 9. Strokovni nadzor nad rekonstrukcijo občinske zgradbe 2003 869 in adaptacije sanitarij ZP Grad 10. Izdelava projektne dokumentacije za vodovodni razvod v naselju Grad 2003 12.648 11. Izdelava študije izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v kraju Grad 2003 2.880 12. Izdelava energetske zasnove Občine Grad 2003 4.900 13. Avtobusna postajališča 2003-2006 3.500 14. Izdelava projektne dokumentacije za vodovodni razvod 2004 10.527 v naselju Dolnji Slaveči 15. Mrliška vežica Vidonci - zasteklitev terase 2004 572 16. Klimatizacija poslovne stavbe 2004 1.608 17. Obnova križa na pokopališču na Dolnji Slavečih 2004 991 18. Drogovi za zastave 2004 270 19. Izdelava projektne dokumentacije za Putarov mlin na Dolnjih Slavečih 2004 2.980 20. Ureditev okolice na pokopališču v Vidoncih - tlakovanje 2004 2.665 21. Oprema kulturne dvorane Grad (sedeži) 2004 10.774 22. Investicija šola 2004 5.000 2005 6.000 2006 6.000 23. Izdelava projektne dokumentacije za ulično razsvetljavo 2005 816 v naselju Vidonci 24. Oprema sejne sobe (miza in stoli) 2005 1.772 25. Obnova ostrešja in dozidava garaže pri Zdravstveni postaji Grad 2005 9.622 26. Obnova strehe na kapelici v Vidoncih 2005 1.564 27. Ureditev okolice na pokopališču v Vidoncih - tlakovanje - 2 2005 2.161 28. Obnova zvonika v Kovačevcih - zamenjava oken in vrat 2005 669 29. Obnova zvonika v Kovačevcih - fasada 2005 654 30. Igrišče Vidonci - kandelabri 2005 569 31. Igrišče Vidonci - el. instalacije 2005 286 32. Adaptacija mrliške vežice na Dolnjih Slavečih 2005 349 33. Oprema čakalnice v ZP Grad 2005 750 34. Izdelava projektne dokumentacije za Obrtno poslovno cono Grad 2005 14.400 35. Zajem podatkov za topografsko karto 1:5000 (DTK 5) 2005 588 36. Klimatske naprave v mrliških vežicah in v Zdravstveni postaji Grad 2006 816 37. Zamenjava oken in vrat v zdravstveni postaji Grad 2006 2.842 38. Izvedba fasade na ZP Grad 2006 1.098 39. Ekoremediacije - obnova vodnega zajetja v Kovačevcih 2006 11.048 40. Prizidava in rekonstrukcija mrliške vežice v Motovilcih 2006 5.000 41. Slačilnice NK Grad 2006 4.000 2003 1.000 42. Sofinanciranje nakupa gasilskega vozila: 2004 1.000 2005 1.000 2006 1.000 43. Izdelava projektne dokumentacije za bencinsko črpalko 2006 5.500 44. Izdelava projektne dokumentacije za MV Motovilci 2006 312 Grad _10 PRODAJA IN NAKUP OBČINSKEGA STVARNEGA PREMOŽENJA ZAP. NAZIV INVESTICIJE LETO VREDNOST INVESTICIJE ST. IZGRADNJE v 1000 SIT 1. Prodaja stanovanja v stanovanjskem bloku št. 172/A 2005 2.282 - Stanko Ropoša 2. Prodaja stanovanja v stanovanjskem bloku št. 172/C 2005 3.840 --- Silvester in Brigita Železen 3. Nakup stavbe s pripadajočim 2005 2.040 zemljiščem --- Rajsarova domačija 4. Nakup zemljišča pri M-clubu 2005 4.250 Na področju razvoja turizma občina subvencionira povečanje prenočitvenih zmogljivosti v turistične namene, tako da subvencionira 50.000,00 SIT na posteljo. Odobreni sta bili dve vlogi za subvencioniranje povečanja prenočitvenih zmogljivosti, in sicer: 1. Damjan Kerec, Vidonci 28 v višini 250.000,00 SIT in 2. Stefan Železen, Kruplivnik 86 v višini 350.000,00 SIT. Občina skrbi tudi za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva v občini, tako da subvencionira obrestno mero pri najetju novega dolgoročnega nesubvencioniranega kredita podjetnikov oz. obrtnikov v občini v višini 5 %. Tako občina subvencionira obrestno mero naslednjim podjetnikom oz. obrtnikom: ZAP. IME IN PRIIMEK, NASLOV UPRAVIČENCA LETO VIŠINA KREDITA ST. ODOBRITVE v SIT 1. Franc in Suzana Grah, Kruplivnik 36 2003 10,000.000,00 2. Gostilna Rajsar, Herman Rajsar, s.p. od Grada 2004 10,000.000,00 3. Dnevni bar »Vinci«, Vinko Gjergjek, s.p., Grad 26 2004 7,000.000,00 4. Smodiš Stanko iz Radovcev 2 2005 24,000.000,00 5. Jože Grah, Vidonci 116 2005 2,500.000,00 6. Stefan Gjergjek, Kovačevci 28 2005 4,000.000,00 7. Dnevni bar Dva v enem, Martin Žokš, s.p., Kovačevci 7 2006 10,000.000,00 Za neposredna plačila kmetom pa je bilo v obliki subvencij porabljeno: v letu 2003 2,461.000,00 SIT v letu 2004 4,354.000,00 SIT v letu 2005 5,798.000,00 SIT. Lidija KRPIC Ureditev okolice v Pörgi. iv- 11 INVESTICIJE ... UREDITEV OKOLICE PRI GRADU V mesecu maju je bila urejena okolica Porge pri Gradu in okolica Pošte Grad. Pri igrišču nogometnega kluba so se podrle stare breze in se zasadile stebelne vrtnice in grmičaste vrtnice. Na drugi strani ceste pa so se zasadili zeleni javorji. Tako je bilo zasajenih 29 kom zelenih javorjev, 30 kom stebelnih vrtnic, 75 kom grmičastih vrtnic in 75 kom sivk. Zasaditev je izvedla Cvetličarna Andreja. Lidija Krpic Grad KRUPLIVNISKE CESTE 0E V IZGRADNJI Asfaltiranje in izgradnja cest pomeni za posamezni kraj velik in dolgoročni projekt. V Kruplivniku je večji del tega načrta že izpeljan. Da bi zadovoljili potrebe in želje vaščanov na vseh koncih vasi, se nadaljuje realizacija izgradnje cest v lokaciji: • Kakerova cesta • Rajnigarjeva cesta in • cesta Gasilski dom, skupaj v izmeri 900 m. Predvidoma naj bi bil ta projekt izpeljan do meseca oktobra tega leta. Prva faza izdelave, ki pomeni grobi navoz, je skoraj gotova. Za tem sledi še druga faza, ki predstavlja fini navoz. Do sedaj je znašala investicija 1,2 milijona SIT. Pobiranje sredstev je razdeljeno skupno na osem obrokov po 6.000 SIT in poteka od lanskega leta naprej. Na Rajnigarjevi cesti, ki predstavlja daljši odcep, je potrebna tudi izgradnja mostu. Asfaltno prevleko prispeva Občina Grad. S tem bo verjetno zaključeno dolgoročno vlaganje sredstev za asfaltiranje vaških cest v Kruplivniku. Potrebno pa bo še kakšno popravilo ali obnova. Ciril MIHALIČ Štefka BOHAR INVESTICIJE NA DOLNJIH SLAVEČIH V prvem polletju je na Dolnjih Slavečih bilo izvršenih nekaj del oz. investicij: • Obnova križa, s katerega je pred časom bila ukradena podoba Marije. Gre za spodnji križ (v bližini Šolarjevih). Restavriranje podob oz. nabava nove podobe Marije in ureditev križa je stalo cca. 260.000 SIT. • Križ na zgornjem pokopališču je dobil novo streho. Okrog zgornjega pokopališča je bila postavljena nova žična ograja in skupaj s podobo Marije je bilo stroškov za cca. 150.000 SIT. • Opravljen je bil navoz na cesto, ki povezuje D. Slaveče s Sv. Jurijem - gre za del ceste od Ferka na Vidonjev breg v dolžini 530 m. Ta del ceste je pripravljen do te faze, da se lahko asfaltira. • Naslednja faza je izkop obcestnih jarkov, ki zaradi neugodnih vremenskih razmer (velike količine dežja) prav tako povzročajo veliko problemov in s tem povezanih stroškov. Glede na to, da je »vaški proračun« zelo majhen, bo to tudi vse, kar se bo v letošnjem letu lahko naredilo. Pri tem je potrebno še omeniti, da so bili zaradi tako močne in dolge zime stroški zimske službe 1,010.000SIT, kar je zagotovo ogromen izdatek. Po podatkih vaškega predsednika zapisala Slavica POTOČNIK PREBUJANJE ŠPORTNEGA DUHA V KOVAČEVCIH Latinski pregovor pravi: „Mens sana in corpore sano“ - »Zdrav duh v zdravem telesu« in očitno so se začeli zavedati tega tudi prebivalci vasi Kovačevci. V občini Grad imajo že vse vasi, razen Kovačevcev, svoja športna igrišča, kjer se zbira staro in mlado in se vršijo razne športno -rekreacijske prireditve. In da ne bi ostalo tako, smo člani športnega društva na letošnjem občnem zboru sprejeli sklep, da je skrajni čas, da se tudi v naši vasi zgradi igrišče, ki bo obudilo športni duh vasi. Kot prvo smo si pridobili primerno zemljišče in izbrali izvajalce za zemeljska dela. Zemeljska dela v izvedbi Romana Roudija iz Kova-čevcev so trenutno v teku, in upa- mo, da bomo lahko letos naše igrišče še ozelenili. Ker pa je to za naše društvo velik projekt, smo k zadevi povabili tudi Prostovoljno gasilsko društvo Kova- čevci in hkrati tudi vse vaščane, kajti želimo si, da bi to igrišče postalo središče športno-rekreacijskega življenja naše vasi. Doris TROHA Grad PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOZETJA * • • 12 PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA V verskem listu DRUŽINA, ki je izšel 5. avgusta 1953 v Novi Gorici (leto II, st. 15), je zapisano takole: »In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena s soncem obdana in mesec pod njenimi nogami in venec iz dvanajsterih zvezd na njeni glavi.« Ta skrivnostna slika, ki jo je gledal sv. Janez v razodetju, je slika Brezmadežne, a istočasno tudi slika Marije Vnebovzete. Kaj drugega naj bi pač pomenil sončni sij in venec zvezd, ki ožarja Marijo, če ne njene slave in poveličanja v nebesih? Cerkev je verovala že od prvih časov krščanstva, da je bila Marija tudi s telesom vzeta v nebesa; a odkar je sv. oče v svetem letu 1950 proglasil ta nauk kot razodeto versko resnico, je poslej tudi predmet naše vere. Ni nam težko verovati te resnice, saj se tako zelo prilega našemu čustvovanju, da si kar misliti ne moremo, da Jezus ne bi vzel k sebi svoje matere takoj po njeni blaženi smrti. Saj bi storil to vsak dobri otrok svoji materi, ako bi mu bilo dano. Na zemlji je bila Marija nepoznana, ponižna dekla Gospodova. Sv. pi- smo jo le malo omenja. Celo njen Sin nima zanjo besede javne pohvale ali časti. Ni je jemal s seboj na svoja misijonska pota, ampak jo je pustil doma skrito v nazareški hišici. Marija ni bila priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor, ni bila navzoča pri zadnji večerji na novi maši apostolov, pač pa jo srečamo na križevem potu ter pod križem na Kalvariji v uri največjega ponižanja. Tudi govorila ni mnogo, četudi je imela dar prerokovanja. Delala je lahko čudeže, vse večje kot so jih delali apostoli, a Bog je dopustil, da ni storila nobenega, ker je hotela ostati skrita pred svetom. Zato jo je Bog na današnji dan tem veličastneje poveličal ter jo ovenčal s sijem, pred katerim si še kerubi in serafi zagrinjajo svoja obličja. Tako gledamo že 1900 let Marijo poveličano v nebeški slavi kot kraljico nebes in zemlje, iz naših src pa doni pozdrav in obenem tudi prošnja: Kraljica v nebesa vzeta, prosi za nas! 1900 let se že dvigajo v nebo slavospevi v čast Mariji Vne-bovzeti, 1900 let jo proslavlja ves krščanski svet z najvišjim čaščenjem, ki ga more biti deležno kako ustvar- jeno bitje. »O, sveta Devica«, ji vzklika sv. Anzelm, »kako vzvišena si v nebeški slavi! Vse, kar biva, je ali visoko nad teboj ali pa globoko pod Teboj. Nad Teboj je samo še Bog, vse pa, kar ni Bog, je globoko pod Teboj.« In sv. Albert jo proslavlja: »Kako naj govorim o Tebi, o milostna Gospa, o svetla kraljica? Ako Ti rečem nebo, si višja; ako Te imenujem mater človeštva, si več; ako Te kličem kraljico angelov in svetnikov, rečem premalo. Zakaj, velike reči Ti je storil On, ki je mogočen in je Njegovo ime sveto.« Tudi slovenski narod je že od nekdaj častil Marijo Vnebovzeto. O tem priča veliko število svetišč, posvečenih Marijinemu vnebovzetju: v ljubljanski škofiji 44, v mariborski pa 23. O veri naših očetov in pradedov v Marijo Vnebovzeto pričajo tudi naše stare ljudske pesmi: »Petelinček lepo poje od veselja nebeškega, ker bo jutri vel’ka maša, ko bo Marija v nebesa šla.«, »Angelci lepo pojejo, Rožo Marijo kronajo...« itd. Ko gledamo danes Marijo v njeni nebeški slavi, se nam hoče milo storiti, prevzema nas sveta želja, da bi smeli že skoro priti tudi mi, njeni otroci, tja, kjer je naša Mati. A podobno kot Jezus svojim učencem pred vnebohodom, govori tudi Marija nam z nebes: »Otročiči, ne bom vas zapustila sirot. za vas je dobro, da grem.« - »Naj se vaše srce ne žalosti in plaši.« — »Se malo in me boste zopet videli. zakaj jaz živim in vi boste živeli. in vaša žalost se bo spremenila v veselje.« O, Marija, podaj nam z nebes svojo materinsko roko, da bomo ob njej hodili skozi življenje. Ob Tvoji roki bo naša pot varna, ob Tvoji strani naša smrt srečna in naše snidenje nekoč večno blaženo! Moj duh iz telesa k Mariji v nebesa, povzdigne se ti! Članek je prispeval župnik, g. Stefan KUHAR, izvzet je iz časopisa Družina (1953), avtor članka ni naveden. 13 KAM NA DOPUST ... Grad POLETJE, POČITNICE, DOPUST... Za poletjem se skrivajo vroči dnevi, sopara in potreba po počitku, spremembi ... Dopustniški dnevi predstavljajo čas, ki ga namenimo za oddih in sprostitev. Ali pa ga preprosto preživimo po svoje. Si lahko oddih vsi privoščimo?! Pomeni »vzeti si dopust« in »oditi kam« preveč za posamični žep? Koliko možnosti za dopust imajo posamezni občani, bo pokazal naslednji pogovor z njimi. Franc in Suzana Grah, kmetovalca iz Kruplivnika st. 36: ALI SE PRI VAJU ZA VROČIMI POLETNIMI DNEVI SKRIVA BESEDA »DOPUST«? Ne, ne pride v poštev. Ce se dobimo s prijatelji in se malo poveselimo, je to že nekaj. Rada bi šla kam na dopust, vendar sva vesela, če lahko gresta vsaj hčerki na počitnice. Kadar je kakšna prireditev, se je udeležimo. Včasih pripravimo kakšen piknik, ali če kdo pride na obisk, si vzamemo nekaj časa za njih. Kadar priredi Rejsko društvo Bodonci kakšen izlet, se ga eden od naju udeleži. KAKO PA URESNIČITI DOPUST? SO ZA TO KAKŠNE MOŽNOSTI? V daljni bodočnosti, če bodo mladi pripravljeni pomagati na kmetiji, bi se morda lahko odločila za dopust. Trenutno situacija tega ne dopušča. Dobro bi pa bilo, če bi bila na razpolago servisna služba, ki bi nas v času dopusta nadomeščala pri delu. To se v Evropski uniji že prakticira. KOLIKO ČASA IN DENARJA BI BILA PRIPRAVLJENA ŽRTVOVATI? Ce bi imela možnost, bi se odločila za dopust na morju, šla bi na Gorenjsko ali v druge države. ALI JE SPOMIN NA KAKŠEN DOPUST ŠE POSEBEJ PRISOTEN? Zaradi starih spominov bi še šla na Mali Lošinj. Takrat sva si privoščila 14 dni. Sledili so potem še kakšni posamični izleti. Vendar morava pripomniti, da se glede dopusta na kmetiji poleg časa tudi finančno vedno ne izteče. Boštjan Gumilar, študent iz Radovcev st. 82: KAKO TI GLEDAŠ NA DOPUST IN ALI SI GA KOT ŠTUDENT LAHKO PRIVOŠČIŠ? Dopust predstavlja zame nekaj dni v letu, ko se lahko »odklopiš« od vsa- kodnevnega dela, skrbi in stresa. To je čas, ki ga lahko mirno ter brez vseh skrbi preživiš v družbi tistih, s katerimi ti je lepo. Kot študent si s svojimi prihodki težje privoščim »pravi« dopust, saj teden ali dva organiziranega dopusta kje na plaži precej stane. Poleg tega je zame kot mladega človeka precej drugih stvari pomembnejših od dopusta. Ko si človek enkrat uredi druge pomembnejše stvari, potem si lahko privošči prave dopuste. KAM BI ŠEL, ČE BI BILI IZPOLNJENI VSI POGOJI ZA TO? Za sam sanjski dopust mi ni najpomembnejše kje bi ga preživel, ampak s kom bi ga preživel. Na sanjski dopust bi šel s svojo punco in sicer nekam, kjer ne bi bilo dopustniškega vrveža z vsem kar k temu spada. Vse, kar bi potreboval za dober dopust, bi bilo mirno okolje in pa nekaj lepega vremena. Glede same de-stinacije pa nimam nobenih posebnih želja. KAKO BOŠ ZAPOLNIL VROČE POLETNE DNEVE? Vroče poletne dni bom preživel doma, kolikor se bo dalo v čim manjši vročini. Doma si bom vroče dneve zapolnjeval s različnimi opravili, ki jih v in okoli hiše ter tudi na poljih v tem času nikoli ne zmanjka. O kakem organiziranem dopustu pa sedaj še ne razmišljam. Tudi doma je lahko lepo. ČE NI SKRIVNOST, KJE SO BILE TVOJE NAJLEPŠE IN NAJDALJŠE POČITNICE? Kakšnih dolgih in pravih počitnic do sedaj še nisem imel, tako da bi o tem težko govoril. V glavnem sem počitnice preživljal doma, kjer je tudi lepo. Upam, da bom imel v prihodnosti še dosti lepih in nepozabnih počitnic. Grad Bojan in Renata Fujs, zaposlena v Avstriji, iz Motovilcev st. 10: KAKO PREŽIVLJATE VROČE POLETNE DNI? GRESTE LETOS KAM NA DOPUST? Toliko dopusta nama ostane, da si ga rezervirava za oddih, poleti in tudi pozimi. Poleti gremo na morje, v Lucijo, kraj pri Portorožu. Imamo ugodnost, saj imajo naši sorodniki v tem kraju odkupljeno stanovanje in posledično so stroški manjši. Letos gremo že tretjič v isti kraj. ZAKAJ SE ODLOČATE ZA MORJE? Sin Rene je bil astmatik in mu je zdravnik zaradi bolezni priporočal spremembo zraka, primorsko podnebje. Na srečo se mu je zdravstveno stanje obrnilo na bolje. Zaradi istega vzroka gremo v zimskih počitnicah tudi za nekaj dni v višinski kraj na smučanje. VERJETNO PA TUDI POTREBUJETE ODDIH IN SPROSTITEV? SE POMNITE ... _____14 Tako je. Kot družina potrebujemo čas, da smo sami zase in da ga preživimo skupaj, kar se da lepše. Midva sva oba zaposlena, občasno dela kateri od naju tudi ob vikendih in zato so skupni trenutki na dopustu še posebej dragoceni. KATEREGA DOPUSTA SE NAJRAJE SPOMINJATE IN ZAKAJ? Radi se spominjamo dopustovanja v Medulinu, zaradi lepega kraja, lepe plaže in dobre postrežbe. Tam nam je prijalo tudi ugodno podnebje. Navezali smo stike z drugimi družinami. Obstaja želja, da bi se še kdaj vrnili tja. Vsem sogovornikom se najlepše zahvaljujem za pogovor! Bralcem pa prijetno preživetje vročega poletja, kjerkoli že boste! Štefko BOHAR POHOD PO MOTOVILCIH Tradicionalni majski pohod smo v društvu »Peški« Moto-vilci organizirali tudi letos. Pohoda se je udeležilo okrog 80 pohodnikov. Trasa je potekala po karseda razgibanem območju naselja, z namenom zadovoljiti tako tiste, ki so aktivni pohodniki, kakor tudi tiste, ki jim pohodništvo pomeni zgolj sprostitev in rekreacijo. Postavljeni sta bili tudi dve postajališči, kjer so se pohodniki za trenutek odpočili in okrepčali s pijačo in prigrizki. Vreme nam je ostalo naklonjeno ves čas. Kljub sicer manjši udeležbi napram lanski, smo s stekom prireditve zadovoljni. Naš cilj je predvsem združiti prijetno s koristnim, t. j. druženje, sprostitev in rekreacija. V tem čedalje bolj stresnem času je potrebno narediti tudi nekaj zase, mar ne? Totjono GRAH SE POMNITE ... Grad BINKOSTNI POHOD TREH DEŽEL Prvi vikend v juniju je bil pohodniško obarvan. V treh dneh so se v okviru Trideželnega pohoda odvili štirje pohodi, v katerem so sodelovala društva iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Izredno slabo vreme je botrovalo k malce slabši udeležbi na pohodih, zlasti prvi dan, ko je bil pohod v Raxu v Avstriji in na Madžarskem v Szent-gotthardu. Pohodnike je spremljal dež in neugodna, blatna pot. Naš del pohoda je bil v nedeljo, 4. junija, s startom na grajskem dvorišču pri Gradu. Sončni žarki, ki so se pokazali prvič po dveh tednih, so vlili upanja, da bo dan uspešen. Pohoda se je udeležilo okrog 200 pohodnikov iz različnih koncev in krajev. Pot je pohodnike vodila mimo več znamenitosti v grački občini. Podali so se od gradu do grajskega vodnjaka in do župnijske cerkve Marije Vnebovzete pri Gradu. Skozi Porgo so nadaljevali pot po prijetni poti čez Kukojco na Dolnje Slaveče, kjer so si ogledali rojstno hišo Mikloša Kuzmiča. Okrepčali so se v gasilskem domu na Dolnjih Slavečih. Nadaljevali so pot proti Kru- plivniku, kjer so postali ob Belem križu — Kužnem znamenju. Gez bregove in gozdove so šli mimo Kripte — grobnice grajske gospode in naprej do samega cilja. V ponedeljek je bilo prireditelj pohoda društvo iz sosednje Avstrije - Fursthenfeld. Slavica POTOČNIK Grad SE POMNITE 16 * * * 1. POHOD PO KRUPLIVNIKU V nedeljo, 2. julija 2006, je priredilo Društvo žena in deklet Krupliv-nik 1. POHOD PO KRUPLIVNIKU. Tega dne je bilo živahno na progi, ki je bila določena za pohod. Udeležilo se ga je 6 društev v občinskem merilu in nekaj posameznikov. Društva, ki so štela nad 15 udeležencev pohoda, so prejela pokale. Med društva je bilo razdeljenih 5 pokalov, skupnih udeležencev po- hoda pa je bilo 78. Proga je bila dolga približno 10 km. Pohodniki so se enkrat spuščali v dolino, se potem vzpenjali navkreber in znova navzdol. Start in cilj sta bila v vaško - gasilskem domu, kjer so se udeleženci pohoda lahko oskrbeli z jedjo in pijačo. Na poti med startom in ciljem sta bili dve postajališči, kjer so se udeleženci pohoda lahko vsaj malo okrepčali, preden so prispeli na cilj. Vreme je bilo oblačno, tako da pohodnikom poleg utrujenosti ni bilo potrebno prenašati neznosne vročine. Nekateri so bili prvič v posameznih delih kraja, vsi pa prvič pohodniki po vasi Kruplivnik. Zelja je, da se prihodnje leto spet srečamo še v večjem številu. Štefko BOHAR SD RADOVCI - SKALE Športno društvo Radovci se je v soboto, 8. julija 2006 udeležilo tradicionalne vaške olimpijade v Skalah. To je že tradicionalna prireditev, ki se je vaščani Radovcev radi udeležijo in tako gojijo dobre medsebojne odnose s Skalami. Letos se nas je zbralo za en avtobus, med kate- rimi je bilo tudi nekaj članov Turističnega društva Ro-gašovci. Na igrah smo prav tako tudi sodelovali in za ta trud domov prinesli pokal za 2. mesto v vlečenju vrvi. Kar je lepega, hitro mine, in tako je tudi ta sobota prišla h koncu. Kljub temu pa smo se imeli zelo lepo. Motej GUMILAR 17 Grad Na Dolnjih Slavečih se je, 17. junija 2006, odprla nova trgovina. Gre za novo PE Hardi Market. Lastnik trgovine je g. Slavko Rugelj, kateri je že lastnik več manjših trgovin. Ena najbolj znanih je trgovina Barbi-ka v Cernelavcih. Trgovina ima površino približno 120 m2. Ponudba je kar obširna. Založena je z različnimi artikli. Nudimo razne artikle za gospodinjstvo, sladkarije, sadje, zelenjavo, razna čistila, veliko artiklov pa je tudi iz palete drogerije. Velik poudarek je tudi na raznih pijačah, tako na alkoholnih kakor tudi na brezalkoholnih, katere nam v teh vročih poletnih dneh še kako prijajo. Poleg tega pa nudimo tudi veliko tekstila in obutve, kar pa je delež, ki ga je g. Rugelj združil s trgovino Hardi, in jo nabavlja sam iz Italije in Madžarske. Poleg vseh naštetih stvari pa prodajamo še sveče, po čem vam je tudi trgovina iz Cernelav-cev najbolj znana. Trgovina je odprta vse dni v tednu. Zaenkrat je obratovalni čas nove trgovine Hardi Marketa od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Trgovina je za vas Dolnji Slaveči velika pridobitev, saj je v tem delu veliko ljudi, katerim ni omogočen lastni prevoz, veliko je tudi starejših in jim je tako pot do trgovine lažja, saj jo imajo v neposredni bližini. Vabljeni torej v polno, obloženo trgovino, kjer vas vedno čakajo prodajalke s prijazno besedo. Mateja KNAP SE POMNITE ... »HARDI« NA DOLNJIH SLAVEČIH ZLATOPOROCENCA Začetki življenja v dvoje so najlepši. Spominjamo se jih kot zelo zaljubljene, vzdihujoče, polne radovednosti. Vsak dan prinaša nova pričakovanja, domišljija nima meja. Preteklo je torej 50 let, ko sta sklenila zakonsko zvezo Marija in Ernest Gjergjek iz Vidoncev. Njuna prehojena življenjska pot dokazuje, da sta znala poiskati skupne rešitve, ki zadevajo zakonsko življenje. Ustvarila sta si družino in novi dom na Marijini domačiji. Dneve je- seni jima lepšata sin Marjan in hčerka Jožica z družinama. Najtrši oreh na skupni poti je bila izguba hčerke Anice, kar ostaja še zmeraj neizbrisen pečat žalosti. Ernest je opravljal dela mizarja, pomagal je na domačiji, kruh pa je služil tudi v tujini, v veliko veselje pa mu je bilo čebelarjenje. Marija je skrbela za družino in svoje starše, opravljala vsa dela na kmetiji in zelo rada je gobarila. Svečana slovesnost ob zlati poroki je potekala v grajski dvorani pri Gradu, vodila sta jo matičar Marijan Hull in župan Daniel Kalamar, ob tej priložnosti sta podelila plaketo in spominsko darilo. V cerkvi Marije Vne-bovzete pri Gradu je v zahvalo Bogu in Marijinemu varstvu daroval sveto mašo župnik Stefan Kuhar. V spomin in božje varstvo sta zlatoporočenca prejela rožni venec. Slovesnost se je zaključila s pogostitvijo v gostišču Na jasi v Bodoncih. Svatje pa so se poveselili ob glasbi Alena in Marjana Solar. Ob tej priložnosti jima še enkrat čestitam in jima želim še mnogo zdravih, veselih in nasmejanih let. Ivan R. Grad SE POMNITE * • • 18 TEKMOVANJE ZA MEMORIAL DRAGA VIDONJE Prostovoljno društvo Dolnji Slaveči je bilo organizator četrtega gasilskega tekmovanja za memorial Draga Vidonje. Tekmovanje je bilo v soboto, 1. julija 2006 ob 16. uri na športnem igrišču. Tekmovanja se je udeležilo sedem moških in ena ženska desetina. Udeležba na tekmovanju je bila manjša kot smo pričakovali, saj se niti iz naše občine niso udeležile vse ekipe. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa PGD Motovilci, edina ženska desetina je bila iz PGD Radovci. Po končanem tekmovanju se je nadaljevala zabava v vaško-gasilskem domu. Jože POZVEK BOŠTJAN KONEČNIK IN VIKEND BAND DVIGNILA MOTOVILCE NA NOGE V soboto, 8. julija 2006 se je v Mo-tovilcih odvijalo že 8. tradicionalno nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Tekmovanja se je udeležilo 25 gasilskih desetin, od tega 3 ženske. Pri članicah so zmagale gasilke iz Serdice, na drugem mestu je bila ekipa Kapele, na tretjem pa Radovci. Serdiška ekipa je prejela tudi prehodni pokal, ki jim ostane v trajno last, saj so ga osvojile tretje leto zapored. Pri članih je bila konkurenca nekoliko močnejša. Največ znanja ter seveda športne sreče so imeli gasilci iz Korovcev, ki so po nekaj letih znova osvojili prehodni pokal. Drugo mesto je pripadlo fantom iz Dolnjih Slaveč, tretja pa je bila ekipa iz Svetega Jurija. Bolj kot samo tekmovanje, je bilo zanimivo dogajanje v dvorani gasilskega doma. Tam sta številne obiskovalce zabavala skupina Vikend Band in seveda Boštjan Konečnik. »Vikendaši« so publiko ogrevali že od 21. ure naprej, okrog polnoči pa je svoje dodal še Boštjan in ni bilo človeka v dvorani ter pod šotorom, da ne bi bil na nogah. Tudi Boštjan Konečnik je bil prijetno presenečen nad pomursko mladino, saj takega odziva že dolgo ni bil deležen. Zabava je trajala do šeste ure zjutraj. Tako je zadnje obiskovalce po naporni noči pozdravljalo že sonce. Omembe vreden podatek je še količina popitega piva, saj ga je steklo kar 650 litrov, pravi mali prekmurski Oktoberfest. Kljub uspešno izpeljani »gasilski veselici« pa organizatorji že gledajo v naslednje leto, kjer bodo poskušali to ponoviti ali celo preseči. Klemen FLISAR 19 SE POMNITE ... Grad SREČANJE HARMOKARJEV V RADOVCIH Tudi letos je v mesecu aprilu potekalo že znano tradicionalno srečanje harmonikarjev. Tokrat je bilo to že 18. srečanje, kjer je nastopilo 24 posameznikov in skupin iz Slovenije ter Avstrije. Prvič pa je nastopil tudi ženski pevski zbor iz Porabja. Tako so nam mladi harmonikarji tudi letos dokazali, da zvrst narodnozabavne glasbe le ne tone v po- zabo, temveč se prenaša od starejše na mlajšo generacijo. Srečanje tudi tokrat ni imelo tekmovalnega značaja. Vsak posameznik, ki je nastopil pred zbranim občinstvom, se je zavedal, da je mnogo pomembneje sodelovati kot zgolj zmagati. Suzana FARIČ Foto: Matej GUMILAR Nastop enega od mlajših harmonikarjev Skupinska slika s srečanja harmonikarjev Prireditev so popestrile tudi pevke iz Porabja PA SMO DOČAKALI Koga ali kaj? Lepo vreme, ko sonce še ni premočno in ko so temperature znosne, da lahko naredimo največ zase. Dolgo smo počivali, ker nam je dež preprečil skoraj vse pohode. Najbolj aktivnih tudi blato ni motilo, tako da so reševali čast osteoporotnikov na organiziranih pohodih. Za ta pogum jim je potrebno čestitati. Vsak nasvet in spodbudna beseda našim članom veliko pomenita. Zato smo v maju organizirali predavanje nevropsihiatra in analitičnega psihoterapevta Jožeta Magdiča. Predavatelj nam je predaval na temo: OSTEOPOROZA S POUDARKOM NA PSIHOLOŠKIH UČINKIH. Bil je zelo zanimiv, saj je ljudski človek in velik humanist, ki ga poznajo vsi daleč naokoli. Zna prisluhniti sočloveku, si zanj vedno vzeti čas in mu pomagati. K njemu prihajajo ljudje v najbolj nenavadnih urah, ljudje iz zelo različnih okolij, saj vedo, da ne glede na pozno uro in ne glede na to, da nimajo denarja, ne bodo nikoli odklonjeni. Vse prijazno povabi v svoj dom, kjer ima tudi svojo ordinacijo, in jim posveti toliko časa, kolikor se mu zdi potrebno. Čeprav opravlja svoje delo že dolgo vrsto let in je že upokojen, dela z velikim veseljem in ve, da bo delal do konca življenja. Vsakogar očara s svojo življenjsko vedrino in s tem, da takoj priskoči na pomoč, če le lahko. Tudi na nas je naredil tak vtis in smo se dogovorili, da bomo drugič začeli že zjutraj, da se bo lahko do večera z vsakim pogovoril. Na tem predavanju je bil množični obisk, kar potrjuje zavedanje članov, da zase lahko nekaj naredimo. Ne samo naše kosti, ne samo naše telo, tudi naš duh nam bo hvaležen. Sonce nas vabi v naravo, na pohode, izlete, kar pomeni nov izziv. Potrebno se je samo prepustiti, nič ni zamujeno, vse je še pred nami. Vodstvo Sekcije GRAD Grad SE POMNITE 20 * * * VAŠKE IGRE V RADOVCIH Organizator občinskih vaških iger smo bili letos Radov-čani. Iger se je udeležilo 7 ekip v okviru občine Grad, ki so se pomerile v sedmih igrah. Vsaka od iger je zahtevala svojo mero spretnosti, poleg tega pa je pomembno vlogo igral tudi čas. Vse ekipe so se zelo dobro odrezale in s tem dokazale, da so vešče »domačih opravil«. To so na koncu tudi dokazali sami rezultati, saj so odločitve bile zelo tesne. Z največ prednosti pred vsemi je prvo skupno mesto dosegla ekipa SD Kovačevci, ki je dokazala v kar nekaj igrah, da jim ni bilo para. Drugo skupno mesto je osvojila ekipa SRD Dolnji Slaveči, tretjo pa so si priborili prav domačini. Res je, da je bilo določeno mero tekmovalnosti začutiti med vsemi ekipami, po drugi strani pa je bilo veliko pomembnejše druženje s prijatelji ob prelepem vremenu in hladni kapljici, ki je verjetno vsem prijala. Suzana FARIČ Foto: Matej GUMILAR Pri tej igri moraš dokazati, da si spreten in hiter obenem. Zmagovalna ekipa SD Kovačevci, ki so osvojili največje število točk kar v treh od sedmih iger. Tudi zenske so dokazale, da se lahko merijo z moškimi tudi v žaganju drv. Za vrv je bilo potrebno kar pošteno poprijeti. 21 SE POMNITE ... Grad OČIŠČEVALNA AKCIJA OBČINE GRAD - 22. APRIL, DAN ZEMLJE Na dan zemlje je v Občini Grad potekala očiščevalna akcija in s tem načinom prispevala k urejenemu, čistemu in prijaznemu okolju. Z aktivno vlogo posameznika se vzpostavlja tudi odgovornejši odnos do narave, človekovega okolja in nenazadnje tudi do turizma, oziroma turistične dejavnosti in razvoja. Prelepo pomladno sončno sobotno jutro je bilo kot nalašč za vse udeležence očiščevalne akcije. V akciji je sodelovalo štirinajst društev oziroma 150 ljudi. Zbrali so 840 kg smeti, katera so bila odpeljana na deponijo v Puconce. V zahvalo za sodelovanje v akciji pa je vsak udeleženec prejel kresničko z logotipom občine Grad. Konec akcije je bil ob nogometnem igrišču NK Grad, kjer smo se malo odpočili in okrepčali z bogračem, katerega sta pripravili lovski družini Radovci in Grad -Kuzma. Lidija KRPIC Grad v ,, SE POMNITE ... __22 geomorfološke značilnosti, mag. Irma Potočnik Slavič jim je predstavila bistvene poselitvene in prebivalstvene poteze območja, Stanka Dešnik je povedala kako deluje Krajinski park ter kakšen je režim na zavarovanih območjih, kustos Franc Kuzmič je predstavil zgodovino območja, Drago Balajc pa je predstavil nekatere glavne naravnogeografske značilnosti, kot so rastje, prst in vodovje. Študentje so poleg spoznavanja geomorfoloških, geoloških, geografskih, vegetacijskih in klimatskih značilnosti Goričkega pripravili tudi povzetke in panoramsko zanimive točke. Te panorame izgledajo kot plakati, na katerih so poleg fotografske panorame prikazane tudi poenostavljene skice, besedilo in druge fotografije, ki govorijo o najznačilnejših opaženih pojavih in procesih. Tabor so zaključili z otvoritvijo razstave 8. julija 2006 v prostorih soorganizatorja tabora Krajinskega parka Goričko. Na razstavi so poleg panoram še na ogled najlepše fotografije Goričkega, ki so jih naredili udeleženci. Jeseni bo izdan zbornik, v katerem bodo predstavljene glavne geografske značilnosti ožjega in širšega območja njihovega delovanja. Po besedah udeležencev, so se ti na raziskovalnem taboru počutili dobro, bivali so v Osnovni šoli Grad in Zahodno Goričko jim je bilo všeč. Panorame Goričkega so dodobra analizirali tako v oblikovanosti površja kot geološki in krajinski zgradbi. Izdelek bo v Krajinskem parku tako lahko uporabljen kot model za razlago zemljepisnih in krajinskih značilnosti Goričkega vodenim strokovnim in izletniškim skupinam. Seveda bo morala biti v prihodnosti narejena še kakšna panorama, predvsem na srednjem in vzhodnem Goričkem. Razstava panoram je na ogled v viteški dvorani gradu Grad. Vabljeni! Stanka DEŠNIK Študenti pod grajskimi arkadami Društvo mladih geografov Slovenije je letos priredilo že 10. geografsko-raziskovalni tabor, tokrat z naslovom »Človek v koraku z naravo«. Tabor se je odvijal med 2. in 9. julijem na Goričkem. Udeleženci so skušali spoznati vse bistvene naravno- in družbeno-geografske elemente območja ter ponazoriti kako ti elementi vplivajo na izgled pokrajine. Krajinski park Goričko je več kot primerno območje, saj je v takšnih zavarovanih območjih poudarje- no sožitje med človekom in naravo in so vplivi narave na človeka ter obratno še kako opazni. Za čim bolj popolno predstavitev območja so mladim geografom pomagali tudi profesorji in asistenti z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, zaposleni v Krajinskem parku Goričko ter Pokrajinskem muzeju Murska Sobota ter člani Društva geografov Pomurja. Tako jim je profesor dr. Karel Natek predstavil geološke in Otvoritev razstave 10. GEOGRAFSKO-RAZISKOVALNI TABOR GORIČKO 2006 - ČLOVEK V KORAKU Z NARAVO 23 SE POMNITE ... Grad 21. TEK NA GRAD IN 4. POHOD NA GRAD Z OKOLICO Sobota, 27. maj 2005. Grad, nogometno igrišče NK Grad. Ura: 9.30 dopoldan. Organizator: Športno društvo Grad in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota v sodelovanju z Občino Grad in Krajinskim parkom Goričko. Vreme, oblačno s prvimi dežnimi kapljicami. Osrednje prizorišče dogajanja 21. teka na grad Osnovnošolci se pripravljajo Neprijazno dopoldne je pospremilo učence OS Grad na nogometno igrišče, kjer je bilo vse pripravljeno za izvedbo športnega dneva - kros za vse. Predvideni start ob 10. uri smo bili primorani prestaviti za 15 minut, kajti nebo nad Gradom so zagrnili temni oblaki in kar precej je lilo. Pod šotorom pa je bilo kljub vremenu živahno, kajti otroci so se po malici prijetno zabavali. Več kot sto ob- Najmlajsi s Fabianom Cipotom razov je bilo obrnjenih v nebo in očitno se je vreme usmililo prosečih obrazov in je nehalo deževati, še več, kar hitro je posijalo sonce in lahko so se začeli tekaški obračuni. Za popestritev dneva je poskrbel slovenski nogometni reprezentant Fabian Cipot, ki je z otroci pokramljal, obenem pa je bil tudi štarter tekov in tudi podeljevalec medalj najuspešnejšim. Na štartu je bilo 120 otrok. Otroci so svoj športni dan zaključili ob 12. uri in nekateri so se odpeljali z avtobusi domov, nekateri pa so skupaj s starši ostali na osrednjem prireditvenem prostoru in pričakovali začetek državnega prvenstva v gorskih tekih gor/dol. Prijavna služba je pridno zbirala prijave. Igrišče je bilo pisano okrašeno, najbolj pa je izstopal štartno ciljni balon Hervis, ki je pričakoval prve tekmovalce, da pretečejo ciljno črto. Se pred tem pa smo bili priča dvigu slovenske zastave ob v živo odpeti himni domačinke Bernarde Mešič, ki je s svojim glasom in izvedbo umirila še tako živahne otroke. Po pozdravnem nagovoru organizatorja pa je na nebu že bilo opaziti padalce, ki so z vrhunsko izvedenimi skoki popestrili uradno otvoritev prvenstva. Srečni pristanek padalcev Sodniki so zasedli svoja mesta in ob 13. uri je štarter dal znak za začetek prvega teka mlajših dečkov in deklic, ki so tekli en mali krog dolg 1,2 km. 50 dečkov in deklic se je potegovalo za prvi naslov državnega prvaka v konkurenci. Vse do ciljne ravnine je bilo izjemno razburljivo. Ze ob 13.15 je tekla druga skupina dečkov in deklic, dva mala kro- Sodniski posvet ga ali 2,4 km. Na štartu je bilo 28 otrok, ki so ob burnem navijanju pokazali vse kar zmorejo. Ob 13.45 pa so se prvič na velik krog, dolžine 3 km, odpravili starejši dečki in deklice. Vseh 22 tekmovalcev je priteklo na cilj in dobili smo že tretjo kategorijo zmagovalcev. Ob 14.15 je na štartu bila najmanjša skupina tekmovalcev mladink in mladincev, skupaj 8, kajti nekateri mladinci in mladinke so izjemoma štartali skupaj s člani, saj so imeli možnost, da ob uvrstitvi med prve štiri potujejo na Evropsko prvenstvo gorskih tekačev, kajti tekma je bila izbirna za uvrstitev na EP. Mladinke so tekle dva velika kroga oz. 6 km, mladinci pa kar tri velike kroge oz. 9 km. Po izvedenih tekih smo imeli malo premora v tekaških odločitvah, kajti sodniška služba in služba za pripravo rezultatov je imela veliko dela. Vsi tekmovalci pa so komaj čakali rezultate. Medtem smo predstavili tudi dva posebna gosta, Tino Safran — namiznoteniško igralko in Andreja Poharja — igralca badmintona. Oba sta se predstavila, povedala nekaj o svojih dosežkih in pričakovanjih v naprej. 24 Grad SE POMNITE ... Posebna gosta Tina Safran in Andrej Pohar Medtem pa so se na igrišču zbirali pohodniki, ki so se podali na 8,5 km dolgo pohodniško pot, katera je bila lepo razgibana. Zbralo se jih je 140. Del poti so šli po gozdu, nato po dolini vasi Vidonci, mimo kmetije, ki ima zagrajeno jelenjad z nekaterimi trofejami, nadaljevali so pot do »Kripte«, grobnice, kjer so nekoč pokopavali grajsko gospodo, in seveda do obvezne točke, največjega gradu na Slovenskem, kjer je sedež Krajinskega parka Goričko. Grajsko poslopje je vsekakor vredno ogleda in obiska, kajti ponaša se z izjemno veličino, veličastno arhitekturo in energetsko pozitivnimi točkami. Pot so pohodniki nadaljevali po parku z redkimi drevesnimi vrstami do nogometnega igrišča, kjer so se prijetno utrujeni okrepčali in navijali za tekače. Takoj po opravljeni slovesni podelitvi kompletov medalj, je uradni napovedovalec pozival članice na štart ob 16. uri. Na štartu se je zbralo 14 tekmovalk, ki so tekle na 9 km dolgi progi, za tiste, ki so pa želele le rekreativni tek, ki je štel za Pokal Pomurja v rekreativnih tekih »Slovenija teče za zdravje«, pa so se po 6-ih km odpravile v cilj. Zmagovalka med članicami je postala Mateja Kosovelj. Takoj ob 17. uri pa je sledil vrhunec gorskih tekov skupaj z rekreativnimi tekmovalci. Na štartu se je zbralo 41 tekmovalcev. Tekli so štiri velike kroge ali kar 12 km, rekreativni tekači pa dva kroga oz. 6 km. Najuspešnejši na najdaljši preizkušnji je bil Mitja Kosovelj, ki je za 12 km potreboval le 45 minut in 12 sekund in si je tako zagotovil nastop Pohodniki odhajajo veseli na pot Start članov Za zaključek pa se tandem družine Kosovelj, Mitja in Mateja, ki sta poleg ostalih dobitnikov prejela prelepe medalje. na Evropskem prvenstvu, ki bo 9. julija 2006 na Češkem. Tako smo vse teke uspešno pripeljali do cilja, ostala nam je le še obdelava rezultatov in slovesna podelitev medalj in nagrad. Andreja CELEC Najuspešnejše članice Najuspešnejši člani 25 SE POMNITE ... Grad DUHOVNI VODJE JUŽNE AMERIKE NA GRADU V sredo, 5. julija 2006 so grad Grad na Goričkem obiskali duhovni vodje Južne Amerike, prijatelji predsednika države, dr. Janeza Drnovška. Med njimi so bili g. Alberto Gregorič iz Argentine, ga. Karolina, predstavnica indijanskih plemen Severne Amerike in trije predstavniki indijanskih plemen, med njimi g. Valentin Mejillones Acarapi - duhovni vodja Južne Amerike in maestro ceremoniala solsticija in ekvinoncija. Pod večernim nebom, ki je skrivnostno zatemnilo grajsko poslopje, se je majhna gruča obiskovalcev podala na teraso gradu, kjer so občutili energijo in občudovali moč narave, ki je tukaj še kako prisotna. V pogovoru z županom občine Grad, g. Danielom Kalamarjem, in strokovno delavko na Krajinskem parku Goričko, g. Stanko Dešnik, so sklenili, da je potrebno grad in energijo, ki tukaj izžareva, ohraniti in ji dopustiti, da zaživi. Prav tako so pregledali drevesa in drugo rastje na dvorišču gradu, občudovali mogočno zidovje in preteklost gradu, našli marsikatero skrivnost izpred davnih časov, ki je današnjim rodovom skrita, ter poskusili kratko terapijo zdravljenja na terasi. Prav neverjetno je bilo, kako so občutili to življenje, dogajanje in energijo, ki je tako bogata na tem gradu. Po ogledu gradu sta jih g. Daniel Kalamar in ga. Stanka Deš-nik povabila na majhen prigrizek v črno kuhinjo. Tam so jih pričakali praženi dodoli z golažem, zabeljeni dodoli in solata z bučnim oljem, na koncu pa še ajdove zlevanke. Gostje so z veseljem zaužili prekmurske dobrote in na koncu dodali, da so ta dan zaključili s »pojedino bogov.« S temi besedami so pohvalili dobro hrano, ki so je bili tukaj deležni. Prav zanimivo jih je bilo opazovati in poslušati, saj so se pogovarjali v španskem in angleškem jeziku, okušali našo kulinariko in nam izdali nekaj svojih prehrambenih navad. Proti koncu tega dne so se veseli in srečni poslovili in obljubili, da bodo še kdaj prišli na naš grad. Danijela KRPIC Grad PREDSTAVLJAMO VAM * * * 26 70 LET KULTURNEGA DRUŠTVA FRANCE PREŠEREN GRAD obliko. Najprej so Kulturno umetniško društvo »France Prešeren« uradno proglasili, oziroma registrirali 13. 04. 1949. V odbor so bili izvoljeni, kot predsednik društva g. Be-loglavec - šolski upravitelj, tajnik g. Kovač Franc - matičar, blagajnik g. Gumilar Franc. Vodja dramske sekcije je bil šolski upravitelj g. Belo-glavec, vodja pevskega zbora g. Janez Grah - organist in vodja folklore ga. Pavla Kante. Društvo je sprejelo pravila, dolžnosti in pravice članov ter statut. Delovanje sekcij društva je bilo dobro, saj so veliko nastopali in želi lepe uspehe. V okviru društva je delovala knjižnica in kino predstave v dvorani, ko še ni bilo elektrike. Cas je mineval, prihajali so novi ljudje, društvo je doživljalo vzpone in padce. Za vso aktivnost društva pa so zaslužni učitelji, g. Cerneka, g. Lorbek in pozneje šolski upravitelj g. Janko Kondrič ter njegova soproga Anica Kondrič, ki je bila dolgoletna predsednica društva in režiserka v dramski sekciji. Po letu 1976 v društvu za nekaj časa nastopilo kulturno mrtvilo razen dela v knjižnici, ki je bila v tem času posodobljena in pridobljena je bila čitalnica. Kmalu zatem je bila prenovljena tudi dvorana z odrom. Zasluge za te pridobitve pa pripisujemo dolgoletni predsednici društva gospe Kristini Tamburaski zbor (1930-1938). Na sliki od leve proti desni, stojijo: Franc Farič, Miklos Bačič, Alojz Marsik, sedijo: Teodor Frumen, Zvonimir Cerneka, Jože Kerec, Martin Horvat, na tleh: Franc Hojsedl ter Vili in Jože Bežan. Malo je društev, ki bi imela tako visok jubilej ter bila še vedno aktivna in živa, kot je Kulturno društvo pri Gradu. Prireditev za častitljivi jubilej je bila 14. maja v kulturi dvorani pri Gradu, nastopili pa so poleg domačih Pevcev ljudskih pesmi KD tudi gostje, FS KD Salovci, pevke TD Vrtnica iz Beznovcev ter Štefka Bo-har, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Program sta vodili in povezovali Justina Vertič in Mateja Semler, katerima se za pomoč še posebej zahvaljujemo, kakor tudi Danijeli Kr-pič in Srečku Vogrinčiču, ki sta pripravila tehnični del. Ob tako visokem jubileju se spodobi, da na kratko predstavimo zgodovino društva. Delovanje Kulturnega društva sega po znanih virih nazaj v leto 1936. Že takrat je deloval TAMBU-RASKI ZBOR in DRAMSKA SKUPINA, ki je delovala do 2. svetovne vojne. V zadnjih letih bivše Jugoslavije s prihodom učitelja Beloglavec Vili-balda, kot upravitelja takratne višje osnovne šole, je kulturno delo v Gornji Lendavi (Gradu) hitro zaživelo. Gornja Lendava je predstavljala tako imenovani center na Goričkem. Tudi v kulturnem delu je po- Pevski zbor — organist Grah Janez stala naprednejša od ostalih vasi. Za časa okupacije pa je delo zamrlo. Na šoli ni bilo slovenskega učiteljstva. Po osvoboditvi, ko je bil na šolo spet nameščen učitelj Beloglavec, pa je kulturno življenje spet zaživelo. V kulturno delo so se vključili tudi ostali učitelji in ljudska oblast je dala vsestransko možnost, da so se po vaseh začeli graditi zadružni domovi. Tudi v Gornji Lendavi, današnjem Gradu, so leta 1948 slovesno odprli Zadružni dom. Naslednje leto je bila dograjena dvorana, ki je dobila tudi velik prostoren oder. Z otvoritvijo dvorane je kulturno delo dobilo predvsem drugačno 27__ PREDSTAVLJAMO VAM ... Dramska skupina, režiser g. Beloglavec Marič. V naslednjih letih je predsedstvo prevzela ga. Justina Vertič. V tem času je bila tudi šola pomemben nosilec kulturnih prireditev po vaseh krajevne skupnosti. Vse kulturne prireditve so bile organizirane ob pomoči takratnih učiteljic OS Grad. Marsikateri kulturno - zabavni večer je popestril vsakdanje življenje na vasi. V naslednjih letih je bila izvoljena za predsednico društva ga. Irena Hull. V tem času je bila potreba po ponov- ni registraciji KUD-a zaradi določil novega Zakona o društvih, obenem pa se je spremenilo ime društva in sicer v KD »France Prešeren« Grad s sedežem Grad 172/e. Sprejet je bil tudi novi Statut društva. Od leta 1994 je delovala v okviru društva skupina LJUDSKIH PEVCEV, ki je nastopala na vseh prireditvah v takratni krajevni skupnosti, kasneje v občini in izven nje. Z veseljem lahko povem, da nastopa še danes. Igra “Razvalina življenja”, 1969 Od leve: Anica Kondrič, Anica Vergan, Geza Jošar, Jože Stvarnik, Dragica Zrim, Matija Žižek, Magda Gjergjek, Roman Vergan, Janko Kondrič Grad Led pa je prebila tudi dramska skupina KIRA pod vodstvom mentorice ge. Marije Stesl. Leta 2000 je naloge predsednice Kulturnega društva »France Prešeren« Grad prevzela žal že pokojna ga. Elizabeta Klement. Društvo je ponovno oživelo. Organizirani so bili kulturno — zabavni večeri, prireditve šeg in navad, kmečkih običajev in razstav, ter vsakoletna prisotnost na prireditvi NOČ ČAROVNIC. Delo v društvu nadaljuje g. Jožef Slaviček s skupino LJUDSKIH PEVCEV, ki so pred dvema letoma praznovali 10. obletnico. Za ogromno prostovoljno opravljenega dela v preteklosti, pa tudi v sedanjem času, se posameznikom in skupinam, ki so bili sopotniki in ustvarjalci kulturnega življenja skozi čas, prisrčno zahvaljujem. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja in zahvale. Priznanja so prejeli: • Anica Kondrič za dolgoletno in ustvarjalno delo na področju KD France Preseren-Grad. • Kristina Marič za dolgoletno in ustvarjalno delo KD ter razvijanju kulturnih dejavnosti v občini in širše. • Justina Vertič za ustvarjalno delo pri razvijanju kulturnih dejavnosti v občini. • Irena Hüll za ustvarjalno delo predsednice KD. • Elizabeta Klement za požrtvovalno delo v KD in razvijanju kulturnih dejavnostih v občini. • Jožef Slaviček za ustvarjalno delo predsednika KD ter za vodenje sekcije Ljudskih pevcev. • Irena Grah za ustvarjanje novih besedil ter uspešno organizacijo kulturnih dejavnosti. Zahvale so prejeli: • Anica Kondrič za dolgoletno delo režiserke na področju kulturne dejavnosti. • Marija Stesl za ustvarjalno delo režiserke na področju kulturne dejavnosti. Grad PREDSTAVLJAMO VAM * * * 28 Skupna pesem vseh nastopajočih ob predstavitvi kasete Ljudskih pevcev v LET ljudskih pevcev t | P 'j * i n Obletnica 10 let delovanja LJUDSKIH PEVCEV pri Gradu 24. januarja 2004 Sodelovanje društva na prireditvi NOČ ČAROVNIC, okt. 2001 • Karolina (Dragica) Zrim za dolgoletno in ustvarjalno delo igralke in maskerke na področju kulturne dejavnosti. • Jožica Žižek za sodelovanje s Šolsko folklorno skupino na prireditvah v KS in občini. • Herman Klement za številna snemanja na prireditvah ter prepisovanja besedil. • Matija Žižek za vsestransko pomoč pri izvedbi kulturnih dejavnosti. • Daniel Kalamar za vsestranske vzpodbude pri razvijanju kulturne dejavnosti društva. • Marija Ferko za sodelovanje s svojimi izdelki na različnih prireditvah društva. • OS Grad za sodelovanje na področju kulturne dejavnosti. • Občina Grad za denarno in vsestransko pomoč pri izvedbi različnih prireditev. • PGD Grad za vsestransko pomoč pri izvedbi kulturne dejavnosti. Vsi pevci ljudski pesmi so za svoje dolgoletno požrtvovalno delo prejeli Srebrno Maroltovo značko. Na koncu bi se radi zahvalili tudi vsem tistim, ki niso dobili priznanj in zahval, vendar nam kadarkoli priskočijo na pomoč z delom ali materialom. Tu velja posebna zahvala Občini Grad, gospodu županu, upravi in svetnikom, saj brez njihovega razumevanja in pomoči ne bi mogli delovati. Prav tako velja zahvala vsem, ki redno obiskujete naše prireditve, saj tako naše delo ima smisel ter nam je to v oporo za naše delo še vnaprej. Nastop LJUDSKIH PEVCEV v Šmartnem na Pohorju, 06.07.1999 Predsednik KD Jožef SLAVICEK 29 OBJAVE ... Grad NOVO USTANOVLJENO DRUŠTVO V občini Grad je veliko obiskovalcev in turistov, katerim moramo zagotoviti, da se čim dlje zadržijo v tem okolju. V ta namen je bilo na pobudo nekaj posameznikov ustanovljeno DRUŠTVO ZA RAZVOJ IN PROMOCIJO TURIZMA V OBČINI GRAD z imenom Ustanovni zbor je bil v petek, 12. maja 2006, v prostorih črne kuhinje na gradu Grad. Prisotnih je bilo 25 občanov, predvsem predstavnikov društev in lastnikov nekaterih gostinskih lokalov, ki so se odzvali vabilu preko občinskega informatorja. Podani so bili naslednji predlogi oz. smernice: 1. Ustanovitev turistične pisarne, kjer bi obiskovalci dobili vse informacije o turistični ponudbi na območju naše občine, o prireditvah, gostinski ponudbi itd. 2. Dejavnosti na področju turizma: • Pohodništvo - pripraviti 5 do 6 poti, ki bi se med seboj povezovale. Vsaka pot naj bi nosila svoje ime. Poti naj bi bile označene, na poti pa postavljene klopi (možnost počitka). Ob tem bi morali vključiti gostinsko ponudbo in na poteh predstaviti vse dejavnosti, ki jih lahko gostom ponudimo. Pojavlja se tudi možnost postavitve razglednih stolpov. • Kolesarske poti - z možnostjo izposoje koles oz. samim servisom. • Konjeništvo. • Jadranje - s padalom. • Ureditev prostora za piknike za zaključene družbe oz. skupine. • Izdelava publikacij, turističnih tabel, zloženk. • Zagotovitev čim več prenočitvenih zmogljivosti. • V ponudbo vključiti vinotoče, čebelarje, sadjarje, gostinstva... Na samem ustanovnem zboru so bile volitve vodstva društva. Rezultati volitev so bili naslednji: • Predsednik društva SKOURI0 Stanko KEREC • Podpredsednik Jurij GJERGJEK • Blagajnik Slavica POTOČNIK • Tajnik Marjanca FERKO OMAHEN, ki bo hkrati odgovorna še za odnose z javnostmi Eden od podanih predlogov je že v začetni fazi uresničevanja, in sicer predlog na temo pohodništva. Manjša skupina članov društva se je v nedeljo, 25. junija 2007, odpravila na ogled prve proge. Proga naj bi potekala skozi pet vasi naše občine, dolga pa naj bila 15 km. Na poti naj bi bilo postavljenih 33 tabel oz. smerokazov, ki bi pohodnike usmerjali na njihovi poti. Na treh mestih naj bi se dodatno postavile klopi in mize, kjer bi si udeleženci lahko oddahnili. Pot naj bi se imenovala »Graščakova pot« in želja članov društva je, da bi pot bila urejena do občinskega praznika letos. Drugi predlog je bila ureditev informacijske pisarne. Ta se prav tako že udejanja. Prostor za pisarno bi naj bil v gasilskem domu v Radov-cih. Zbira pa se tudi že oprema za ureditev pisarne. V občinskem informatorju je bil objavljen tudi razpis za tiste, ki želijo posaditi drevo »skouriš«, katero je simbol našega društva in katero velja za izumirajočo sadno sorto. Na razpis se je javilo nekaj občanov, nekaj pa jih je javilo, da to drevo že imajo. Na koncu velja še vabilo vsem, ki se želijo včlaniti v društvo, da to storijo čimprej. S. P. Grad OBJAVE * • • 30 EKOREMEDIACIJA V KOVAČEVCIH Kvaliteta pitne vode, podtalnice in biotska raznovrstnost so na celem območju Krajinskega parka Goričko ogroženi zaradi številnih polutantov, reguliranih vodotokov in monokultur. Potrebe po izboljšanju stanja vode in biodiverzitete so postale temeljne človeške potrebe tega stoletja. Ekoremediacija je pojem, s katerim označujemo uporabo naravnih procesov za obnovo in zaščito okolja. Je torej način zaščite in varovanja okolja z uporabo naravnih procesov. Z relativno nizkimi stroški lahko dosežemo velike učinke pri zaščiti vodnih virov ter pri tem uporabimo samoči-stilne in habitatne sposobnosti okolja. Namen uvajanja ekoremediacije je ponovno ustvariti takšne razmere v degrediranih okoljih, ki so značilni za naravne sisteme. V skrbi za ohranjanje čistih voda in zaščite okolja se je Občina Grad skupaj s partnerji lotila projekta z naslovom: »Trajnostno upravljanje z vodami v zavarovanih območjih Slovenije in Madžarske« oz. kot ga krajše imenujemo »Ekoremediacija«. Celoten projekt je vreden 70,486.000 SIT, od tega občina Grad prispeva 5,000.000 SIT lastnih sredstev, 9,933,050 SIT pa je pridobila s pomočjo Interrega, tako da občino projekt stane 14,933.050 SIT. Sam projekt bo trajal dve leti, in sicer na treh pilotnih lokacijah: v Krajinskem parku Goričko (Kovačevci), v Kra- jinskem parku Jeruzalem (Jeruzalem — Veličane) in v Nacionalnem parku Orseg (Kercaszmor - Domanjševci). Vas Kovačevci spada v zavarovano območje narave, kar pa ne pomeni, da je stanje okolja v Kovačev-cih tako zelo ugodno, ampak pomeni, da so naravni resursi na tem teritoriju tako dragoceni, da jih je potrebno posebej varovati. Ekoremedi-acija v Kovačevcih bo potekala ob vaškem vodnem zajetju, proti kateremu se izpirajo snovi iz okoliških intenzivnih kmetijskih površin, zato kažejo stalne analize vode čezmerno onesnaženost, kar pomeni, da voda ni primerna za pitje. Z ureditvijo dela okoliških zemljišč, z vzpostavi- tvijo »zelenih tehnologij« čiščenja in varovanja v prispevnem področju izvira ter z izvedbo sistema za kondi-cioniranje pitne vode po zajetju se bo trajno izboljšala kvaliteta pitne vode, s katero se bo lahko oskrbovalo 200 okoliških prebivalcev. V sklopu projekta bo potekala tudi delavnica »Vaška vodovodna zajetja«, ki bo namenjena dvema ciljnima skupinama: lokalnim prebivalcem območja in predstavnikom strokovne javnosti. Udeleženci delavnic bodo spoznali alternativne tehnike čiščenja vode, principe kroženja naravnih virov in primer dobre prakse na ekoremediaciji v Kovačevcih. Doris TROHA Tradicionalno praznovanje 1. maja, praznika dela, smo v Kruplivniku obeležili ob vsakoletnem družabnem srečanju. Štefka BOHAR Foto: Denis RECEK JAVNO OPRAVIČILO Iskreno se opravičujemo gospodu župniku, Stefanu Kuharju, za nenamerno izpuščen članek o postnem času v 16. številki Informativnega glasila Občine Grad. Za uredništvo Tatjana Grah 31 OBJAVE ... Grad Grad 172, 9264 GRAD Tel.: (02) 551 88 80, fax.: (02) 551 88 86 E-mail: obcina.grad@siol.net www.obcina-grad.si KOLEDAR PRIREDITEV V ČASU 6. PRAZNIKA OBČINE GRAD OD 29. JULIJA DO 15. AVGUSTA 2006 DATUM KRAJ NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 29. julij MOTOVILCI Občinski turnir v malem nogometu in DŠKT «Lukaj« Branko Grah ob 14. uri športno igrišče 10. obletnica društva DSKT »LUKAJ« 041 330 951 5. avgust GRAD Občinsko gasilsko tekmovanje PGD Grad Stanislav Sukič ob 15. uri gasilski dom 031 518 361 Ludvik Kočar 041 330 964 6. avgust KRUPLIVNIK Razstava ročnih del in domače obrti Društvo žena in deklet Marica Dervarič ob 9. uri vaško-gasilski dom v sodelovanju z ostalimi društvi Kruplivnik 533 11 14 6. avgust GRAD 6. občinski praznik - Občina Grad Lidija Krpič ob 11. uri zdravstvena postaja osrednja prireditev z otvoritvijo 551 88 84 obnovljene Zdravstvene postaje Grad 12. avgust DOLNJI SLAVEČI 12. pohod po Dolnjih Slavečih Športno-rekreacijsko Slavica Potočnik ob 13. uri z okolico društvo Dolnji Slaveči 041 729 469 Evgen Škodnik 031 332 353 12. avgust RADOVCI 20. obletnica 0D Radovci, otvoritev športno društvo Radovci Alojz Sukič ob 14. uri športno igrišče razsvetljave na igrišču in nadstreška 553 18 23 pri slačilnicah ter otvoritev lokalne 041 610 166 ceste Radovci-Bodonci 13. avgust VIDONCI 10 let Športnega društva Vidonci Športno društvo Vidonci Robert Kuzmič ob 14. uri športni center 041 313 657 14. avgust GRAD Praznična maša na predvečer Župnijski urad Grad Štefan Kuhar, župnik ob 19. uri Župnijska cerkev praznika Marije Vnebovzete 558 83 50 15. avgust GRAD Praznik Marije Vnebovzete - proščenje Župnijski urad Grad Štefan Kuhar Župnijska cerkev svete maše: 558 83 50 ob 6.00 - jutranja sveta maša ob 7.30 - rana sveta maša ob 8.45 - sveta maša ob 10.00 - slovesna romarska maša z govorom 15. avgust GRAD - PÖRGA Kramarski sejem »Vel'ka meša« Občina Grad Lidija Krpič cel dan 551 88 84 15. avgust GRAD Nogometna tekma NK Grad Emil Šeruga ob 17. uri igrišče NK Grad 041 680 139 f i' »OBČINA GRAD - Informativno glasilo, vpisano v razvid medijev pod zap. st. 270« ■ uredniški odbor: Mateja Ferko, Amalija Sukič, Suzana Farič, Štefanija Bohar, Doris Troha, Slavica Potočnik, Alojz Tuskei, Tatjana Grah ■ fotografije: arhiv občine Grad ■ naslovnica: arhiv občine Grad ■ grafična priprava in fotoliti: Atelje za črko in sliko Murska Sobota ■ tisk: Eurotrade Print d.o.o., avgust 2006 ■ naklada: 800 izvodov ■ glasilo ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, telefon: 02 / 551 88 80, e-mail: obcina.grad@siol.net, http://www.obcina-grad.si