Osebne vesfi. 40 let žopnik. 401etnico župnikovanja pri Sv. Juriju ob južni žel. obhaja 1. marca t. 1. vlč. g. kanonik Valentin Mikuš. Je to jubilej, ki ga marsikateri duhovnik v duhovniški službi ne dočaka, še manj pa na isti fari. Kaplanoval je pri Sv. Petru pri Mariboru, v Celju, v Konjicah, 1. septembra 1890 pa je prišel k Sv. Juriju, kjer je 1. marca 1897 postal župnik. Veliko hudega je v tem času šlo preko njega, zlasti pred par leti. Pa tudi mnogo lepega je doživel. Celo vrsto duhovnikov je vzgojil, še letos bosta dva njegova farana pela novo sv. mašo. Celi rodovi Šentjurčanov so vzrastli ob njegovem pastirovanju, mnogi so se med tem že sami postarali. S spoštovanjem se bodo Šentjurčani spominjali ob 401etnem jubileju svojega pobožnega, še vedno čilega in delavnega dušnega pastirja. Spominjali pa se ga bobo tudi mnogi gg. duhovniki, ki so mu bili pomočniki v dušno-pastirski službi. Naj ga dobri Bog ohrani še mnogo let! Nesreče. Pri padcu si prebil lobanjo. V Mariboru v Stolni ulici je padel 66 ietni upokojeni železničar Gašper Dobnikar tako hudo, da si je prebil lobanjo in so ga reševalci oddali v bolnišnico. Vojak pod avtobusom. Na dravskenj mostu v Mariboru se je zgodila 19. t. ra^ predpoldne prometna nesreča. 231etni vojak Mijo Bulbo je zašel na mostu pod mestni avtobus, ki rau je zlomil desno nogo in so ga odpeljali reševalci v bolnico. 18!etni fant smrtno ponesrečil. Pri Št. Lenartu v Slov. goricah ima lonearsko podjetje Ernest Polanec. Za njega so delavci 17. februarja kopali v rovu iiovico. Obok rova se je nenadoma sesul in se zrušil na 18 letnega Jožefa Knupleža iz Sp. Gašteraja, katerega je čisto podsulo. Ostali tovariši so priskočili zasutemu takoj na pomoč. Kmalu po rešitvi je revež izdahnil radi prehudih notranjih poškodb. Smrt v Dravi. Pod Ptujem je naplavila Drava truplo mladega moškega. V utopljencu so prepoznali pred več tedni s čolnom ponesrečenega Alojzija Mohorko, 25 letnega posestniškega sina iz Slovenje vasi. Brat utopljenega, Ivan Mohorko, je sedaj javil orožništvu, da se je podal dne 9. decembra v čolnu iz Slovenje vasi v Orešje. Tamkaj sta popivala oba brata Mohorko v družbi drugih fantov. Na vožnji po Dravi na povratku proti domu sta padla brata Mohorko v reko. On, Ivan, se je rešil, brata Lojza pa je Drava odnesla. Na podlagi teh podatkov so preiakali orožniki zadevo s smrtno nesrečo.' Padel na madridski fronti. Zdravnik dr. Orestes Žunkovič, sin znanega vpokojenega podpolkovnika Davorina Žunkoviča v Ptuju, je padel kot prostovoljec madridske vlade v bojih za špansko prestolico. Dr. Žunkovič je končal v Mariboru gimnazijo in je bil znan kot sportnik. V zadnjem hipu zaustavljeno trčenje »vtomobilov. Na cesti proti Zg. Cmureku sta se v gosti megli srečala, drveč drug proti drugemu, avtomobila. Ko sta vozača zapazila, da se lahko zgodi najhujša nesreča, sta oba zavrla in avtomobila je na oledeneli cesti vrglo enega v levi in drugega v desni obcestni jarek, ne da bi se bila prevrnila. En avto je last cmureškega zdravnika dr. Sergeja Kapralova, drugi mehanika Ivana Kranjca od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Smrtna nesreča očeta deveterih otrok. V Stražišču pri Kranju so izkopali 55 m globok vodnjak za tovarno g. Sirca. Ko so delo dogotovili, se je spomnil 40 letni delavec Hinko Ciglič iz Kokrice pri Kranju, da je pozabil pred odhodom na dnu vodnjaka orodje. Podal se je nazaj v vodnjak, a že na prvi stopnici mu je spodrsnilo, da je padel 40 m globoko in obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča vdovo z devetimi nedoraslimi otroci. Razne požarne nesreče. V Kamni gorici na Gorenjskem je vpepelil nočni ogenj pred dobrim mesecem umrli posestnici Faniki Prevc gospodarsko poslopje s 3000 kg sena in 500 kg slame. Domačini in gasilci so preprečili, da se požar ni razširil. — Ljubljana beleži v noči od 17. na 18. februar dva nočna požara. V ulici Majke Jugovičev je zgorela baraka železniškega uradnika Janka Koviča z raznim orodjem ter stavbenim lesom. Z zavarovalnino krita škoda znaša 6000 Din. — Drugi nočni požar je napravil v skladišču trgovine g. Sossa na Cankarjevem nabrežju 50.000 Din z zavarovalnino krite škode. — V Zg. Kašlju pri Ljubljani sta zgorela pod in šupa Neže Lovšetove in gospodarsko poslopje Ivane Znoj. V drugem slučaju znaša škoda 60.000 Din, zavarovalnina pa komaj 19.000 Din. — V Lokavcu pri Sv< Ani v Slov. goricah je zgorela streha na biži posestnika Pavla Vuček, ki je oškodovan za 5000 Din. — Francu Robarju, posestniku v Spodnjih Goricah pri Račah, je uničil ogenj ostrešje na hlevu, kolarnico, več vozov, seno in razno orodje. Skoda znaša 20.000 Din. Pogorelec je dobil hude opekline po obrazu in na levi rokl. 141etnega hlapca so zajeli plameni na hlevu in so ga komaj rešili. Strašua avtomobilska nesreča. V severni Grčiji, v Tesaliji pri Volosu, se je zgodila velika in grozna avtomobilska nesreča. Radi opolzke ceste je padel avtobus v 50 ra globok jarek, kjer se je čisto razbil. Na mestu so bili mrtvi štirje potniki. 15 ljudi je dobilo tako hude poškodbe, da so jim že podlegli, ali pa se borijo s smrtjo. Samo pet potnikov je nekako čudežno ostalo nepoškodovanih. 2000 domačinov utonilo v južni Afriki. Po poročil iz Kapstadta je utonilo v južni Afriki zaradi povodnje rek Inncomati in Umbeluzi 2000 domačinov. Nalivi so trajali pet dni in so bile nekatere pokrajine povsem odrezane od sveta. Letala, ki so preletela od povodnje prizadete kraje, javljajo, da znaša škoda 1 milijon funtov šterlingov. Razne novlce. Otvoritev gospotlinjske šole v Svečini. Dne 16. februarja so v Svečini v novo preurejenem gradu in na nekdanjem veleposestvu admontskega samostana otvorili novo gospodinjsko šolo, katero obiskuje 20 gojenk za šest mesecev. Na jesen bo poslopje popolnoma preurejeno v nove svrhe in takrat bo pričel letni tečaj za mnogo več gojenk. Za urade, društva, šole: Krasen portret Slomšeka, ki ga je napravil znameniti mariborski kipar g. Sojč, vzbuja vsesplošno zanimanje. Takoj prvi dan so mnogi izrazili svoje občudovanje, da to je pa delo, ki je vredno, da je povsod v naših lokalih. Ne le izdelava, tudi cena bo vsakemu ugajala. Portret je izdelan tako, da ga je mogoče obesiti na steno, dasi je v velikem reliefu. Cena mu je le 100 Din. Vse, ki se zanimajo za ta relief, prosimo, da se oglasijo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Izredno debela svinja. Posestnica Eliza Trampuš v Bresternici pri Mariboru je kolinila te dni 19 mesecev staro ter pitano svinjo, ki je tehtala 455 kg in je dala 213 kg masti. Izredna svinja je tehtala toliko kakor doraslo govedo. Ogromna gradnja letal na celem svetu. Howard Walch, ravnatelj ameriške izvozne družbe za letala, je obelodanil statistiko glede gradnje aeroplanov v tem letu na celem svetu. Walch pravi, da bo letos zgrajenih 28.500 vojaških in potniških letal, kar znači najvišje število sploh vseh aeroplanov na svetu do konca leta 1936. štiri petine letos zgrajenih letal se bode uporabilo v vojaške svrhe. Nova letala so razdeljena takole na posamezne države: Sovjetska Rusija 3000 vojaških letal, 200 potniških; Nemčija 2900, 254; Angleška 2700, 328; Francija 2500, 700; Italija 2300, 65; Čehoslovaška 700, 69. V armadi španskega nacijonalističuega generala Franca se bori 50.000 italijanskih prostovoljcev. Obžalovanja vrertni slucafi. Prijeti konjski tatovi. V Koprivno ofc koroški meji so se natepli trije Avstrijci. Anton Hrobast, posestnik iz Črne, je vozil s konji drva iz gozda. Avstrijska deteljica je zacela s Hrobastom pred krčmo pogovor in ga je zvabila na pijačo. Med tem, ko sta dva Hrobasta motila s pogovori v gostilni, mu je tretji izpregel 3500 Din vrednega konja in ga odgnal proti meji, da bi jo popihal z njim v Avstrijo. Pri prekoračenju meje je imel smolo, ker so ga zajeli graničarji, mu odvzeli konja in ga vrnili lastniku. Oblast je vtaknila pod ključ vse tri nepoštene Avstrijce. Velika tatvina denarja v trgovini. Na Kralja Petra trgu v Mariboru ima trgovino z usnjem Viktor Kosi. Pripravil si je na mizo 24.000 Din, da jih odnese v Freundovo tovarno za usnje. Naenkrat je prišlo k njemu več kupcev in je Kosi v pogovoru s strankami pozabil, da ima na mizi toliko tisočakov. šele proti večeru je opazil, da rau je nekdo izmaknil vseh 24 jurjev. Kosi je javil veliko tatvino policiji. I)va vlonia v št. Ilju v Slov. goricah. V Št. Ilju je bilo v noči vlomljeno v poštni urad in je odnesel vlomilec 116 Din. Sigurno je napravil isti storilec nezaželjen obisk tudi v gostilni Sfiligoj, iz katere si je prilastil tobačne izdelke. Nepoboljšljiv tat. Na podlagi zadnjega pomiloščenja je bil izpuščen na svobodo Pavel Kranjc, ki je začel koj po izpustitvi svoj vlomilski ter tatinski pcsel po Slov. goricah in najbolj v okolici Sv. Ruperta. Kranjca so orožniki zopet zaprli zaradi več vlomov, tatvin in goljufij. Nočni viom v trgovino. V noči je bilo vlomljeno v podružnico trgt>vca Ignaca Lovrenčiča iz Lukavcev pri LjutomerU. Vlomilci so odnesli manufakturnega blaga za 4000 Din. Svojevrsten zločin mačehe. V G. Radgoni je opazila učiteljica, da vidno peša sedemletni Alojzij Kreft iz Orehovskega vrha, dasi je bil pred meseci krepak ter povsem zdrav. Ko je učiteljica fantka natančneje preiskala, je ugotovila, da ima v višini želodca oblečen steznik z jeklenimi peresi, kar mu povzroča bolečine. Dečko je priznal med solzami, da mu je steznik tesno opasala njegova mačeha, da bi manj jedel. Z zadevo se je pečal tudi zdravnik in videl, da je steznik otroku zverižil mišice. Na odgovor pozvana mačeha je hladnokrvno povedala, da je stiščala pastorka v steznik zato, ker je kazal preveč teka za jed. Mačeho so naznanili oblasti. Za 9 tisočakov okraden posestnik. V Pacinju pri Ptuju so vdrli v noči še neodkriti storilci v hišo posestnika Ivana Šegule. Odnesli so obleke, perila in gotovine za 9000 Din. Sleparija s prodajo živine in sadjevca. V Zagorje ob Savi in v okolico se je natepel odnekod neznanec, ki je obiskal nekaj krčmarjev in mesarjev. Pri gostilničarjih je proti ari prodajal sadjevec, pri mesarjih se je izdajal za prodajalca živine. Zadeva sleparskega prodajalca živine in sadjevca je prijavljena orožnikom. Umor dveh stark. V Čurilah pri Metliki so našli s sekiro ubiti ter izropani 83 letno Baro Kočevar in njeno skoraj 70 let staro hčer Marijo Vraničar. Morilec je pretaknil pred pobegora vse po hiši in je odnesel vse, kar rau je padlo v naglici v roke. MLADOLETNI UMORIL STARKO. Odkritje zločina. V Jelovcu pri Makolah so odkrili tolovajski umor, ki je pretresel vso okolico. V leseni samotni koči kake pol ure od Makol je prebivala 71 letna Amalija Neudeker. Franc Babšek, posestnik, je šel te dni mimo omenjene koče in je stopil v njo, da bi obiskal starko. Pri vstopu v izbo se mu je nudil strahovit prizor. Zenica je ležala vsa okrvavljena pod klopjo. Babšek je po tem odkritju hitro stekel na občinski urad v Jelovec, odkoder so se podali trije odborniki z mrtvoogledom v hišico Neudekerjeve. Videli so, da je soba v popolnem neredu ter vsi koti in omare pretaknjene. Občinska komisija sklepa iz razbitega štedilnika, da se je morala vršiti med napadalcem in napadeno srdita borba. Zločinec je starki s sekiro razklal glavo in je po umoru pokril njen obraz in rano z ruto. Umorjeno je zavlekel pod klop in je pobegnil skozi okno. Neudekerjeva je živela sama zase že več let in ni imela nobenih sorodnikov. Njena posest meri komaj en oral. Pri koči je tudi majhen vinograd, katerega je ženica sama obdelovala. Rada je zahajala v cerkev in so jo zadnjič videli dne 15. januarja. Zločin je bil izvršen pred tedni, ker je bilo truplo pri najdbi že precej razpadlo. Neudekerjeva, ali po domače Jagrova Malika, je bila v mlajših letih kuharica. Sosedje pravijo, da ni posedala gotovine, saj je celo beračila in je izostajala od doma po več tednov. Aretacija miadoletnega zločinca. Sum radi roparskega umora Neudekčfjeve je koj padel na komaj 16 letnega Štefana Božička, ki je čisto izprijen kmečkl fant in je že v šoli izmaknil učiteljici iz miznice 325 Din. Dečko je po odkritju zločina pobegnil v gozd in se je šele proti večeru priklatil domov. Drugo jutro ga je občinski odbornik iz Mr.kol odvedel na občino, kjer so ga zaslišali orožniki iz Poljčan. Izprijenec je priznal, da je izvršil zločin 27. januarja zjutraj. Neudekerjevo je dobil na postelji pri česanju. Udaril jo je s sekiro parkrat in je mrtvo truplo z obvezano glavo potegnil pod klop, kjer so ga našli. Strašen zločin je zagrešil hudoba radi tega, ker je starki večkrat kaj izmaknil in ga je ta oštevala radi tega. Po umoru je ženici odnesel možnar, verižico od stenske ure in še nekaj drugih neznatnih drobnarij. Orožniki so odgnali fanta v zapor v Sl. Bistrico, odkoder bo oddan v poboljševalnico, a je le malo upanja, da bo postalo iz niega kedaj kaj poštenega in človeški družbi koristnega. Izpred sodiščau Poldrugo leto robije za 9000 Din ukradenega blaga. Anton Pernat, branjevec na mariborskem Glavnem trgu, je izvršil vlom v trgovino Helene Lukež v Vetrinjski ulici. Pri Pernatu so dobili za 9000 D pokradenega blaga. Vlomilec je bil v Mariboru 19. februarja obsojen na poldrugo leto robije. Otrok prenočil med mrličl v mrtvaSnici Iz Olomuca poročajo, da je v tamkajšnji bolnižnici ležala 9 let Btara deklica Marija Panak. Imela je davico ter je že več dni bila v bolnišnici. Nekega dne pa je otrok dobil tako ailno vročino, da je nazadnje telo onemoglo ter je deklica amrla. Malo trupelce so Ddpeljali na roCnem vozičku v sobo za raztelesenje, kjer naj bi mrtvo Jeklico razteleaeli. Na vae zgodaj zjutraj pa je prišla otrokova mati, katera je vaa žaloatna hotela videti mrtvega otroka. Peljali so jo v dvorano, kjer so ležall mrliči, pokriti z belimi rjuhami. Ko pa je mati stopila v dvorano, je zagledala na takem vozičku jedeti avojo hčerko. De,<lica je mater takoj ve- selo pozdravila: »Poglej no mamica, vsi drugi še spe in so kar pokriti, samo jaz sem že dolgo zbujena.« Deklico so takoj odnesli nazaj v bolnišnico, kjer se še naprej zdravi ter niti ne ve, kje je tisto no5 prenočevala. Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. '**& »To si le misliš. Pojdi, deklica, rada riief lmej!« »Zavpila bom, če me ne pustiš.« »Nikar! Tako daleč sva od Kaple in šrriarja, da te nihče ne bi čul.« »Bo že prišel kdo — gotovo.« »Žive duše ni blizu; o tem sem se že prej prepričal.« ; »Toda Bog je blizu, vsemogočni, večni šodnik,« je vzkliknilo dekle in povzdignilo glasr »Bog me bo varoval in tebe kaznoval.« V svoji svetli obleki, obsijana z mesečnim sojem, je bila podobna prikazni iz nebes. Nemo, ko da ga je pogled na njeno nedolžnost prikoval, je strmel Anza vanjo. Ne, to dekle ni bilo kakor druge. S prilizavnostjo ji ne bo kos. Po kratkem molku je rekel z mirnim glasom: .. : . »Veronika, pamet si posodi! ... Nekaj;bJtJte rad prosil; ne bo ti težko. Nič se ne boj!« : .V »Ne bojim se ničesar kakor le grdha,* je dejala odločno. : ¦ »Potem mi lahko ustrežeš. Noben greh nt,... Glej, obljubil sem tovarišem, da te pripeljem na Fužino da boš rajala z menoj« ¦"*- »Kaj takega si misliš o meni!« se je ogorčila, »Ali me imaš za tako?« »Kaj je to slabega? Ali je kaj hudega, če te rajat peljam?« »Hudo je, da kaj takega zahtevaš.« »Besedo moram držati; drugače se mi bodo sm& jali. Pojdi no, ne puščaj me na cedilu!« »Nikdar in nikoli ne!« »Saj ni treba zastonj; deset zlatih goldinarjev ti dam — dvajset jih dam, če hočeš.« »Svoje nedolžnosti ne dam ne za sto, ne za tisoč goldinarjev, za nič na svetu ne.« »Ne boj se za nedolžnost! Nič se ti ne bo zgodilo; kakor brat ti bom, ti rečem. Besedo ti dam.« »Na tvojo besedo se ne morem zanašati.« »Kaj?« je vzkipel. »Ali si že kdaj čula, da sem svojo besedo prelomil ? Kar obljubim, to zmeraj držim.« ¦ »Ce bi se tudi mogla nate in na tvojo besedo zanesti — ne, nikoli ne bi šla plesat. Strašno slab zgled bi to bil za druge.« »Za druge, hahaha .. i Drugi se zaradi tebe ne bodo ne pohujšali ne poboljšali; kakršni so, taki so.« »Naj, da grem svojo pot! Zadnji Sas je, da pridem domov.« »Urico prej ali slej, to ni taka reč. Pametna bodi! Zdaj pojdeva na Fužino, enkrat greš z menoj rajat — en sam raj mi je dovolj —, potem te spremim nazaj in poskrbim, da se ti nič ne pripeti. Cez dve uri sva spet tu.« »Ne, rajši ko da grem na Fužino rajat, skočim tu čez šmarske peči dol.« Že doslej se je držala na štiri, pet korakov od njega; zdaj se je še za nekaj odmaknila. Njega je to le še bolj razdražilo: Da bi se njemu kako dekle upiralo?! »Ce nočeš iz proste volje, te prisilim,« ji je zagrozil. Tedaj je naglo švignila na rob stene, skočila na zakrivljeno koreniko mogočnega macesna, ki je štrlela nad prepadom, in se z obema rokama prijela drevesa. »Kaj uganjaš, neumnica?« je zavpil. »Padla boš; ubila se boš.« »Več ko za življenje mi je za čast in poštenje,« je zasopihala. . »Saj ti ne storim nič. Takoj se mi vrni! Ali čuješ: takoj, ti rečem!« »Prej ne, dokler ne odideš. Čisto oditi moraš.« Kar načuditi se ni mogel, da je tako odločna, neustrašena in pogumna, zraven pa ga je grabila jeza in užaljen ponos. On, grofov jagar, ki mu je šlo vedno vse po volji, naj bi se temu trmastemu dekletu vdal? Nihče mu ni bil kos, to slabotno dekle pa naj bi mu bilo? Vse je kipelo v njem. Kri mu je udarila v lica, žile so mu nabreknile, v ušesih mu je šumelo, razburjeno in besno ae je zadrl: »Prekleta deklina, ali misliš, da me je kaj raanj kakor tebe? Pokazal ti bom. Te bom že spravil sem nazaj!« Skočil je nekoliko korakov proti prepadu. »Ostani! Skočila bom dol,« je zavpilo dekle s hripavim glasom. Nagnila se je na desno stran, spustila eno roko in nogo, da je napol visela nad brezdnom. »Ti si nora!« je zatulil in skočil še bliže. V tem hipu je v zraku ražvižgalo in zašuštelo. Anza je obstal in se ozrl; zagledal je črno senco velike ponočne ptice, ki se je speljala med veje mecesna. Tedaj pa je pred jim ku! or v smrtnem strahu zavpilo: »Ježeš Marija!« Naglo je obrnil pogled, še je videl, kako je vzplapolala svetla Veronikina obleka — potem pa je dekle izginilo. Nekaj topih padcev je bilo čuti, prah se je dvignil, iz globine pa je zamolklo zabobnelo. »Veronika! Veronika!« je tulil Anza. Spustil s& je na rob, se zavihtel okoli korenike, kjer se je poprej držala Veronika, in pogledal dol... Da, tam spodaj je bila, tik pod steno, nič drugega ko bel kupček na sivem kamenju — bela obleka se je svetila v mesečnem soju. Za njo bi skočil, da — joj! Omotica ga je obšla, tedaj je skočil nazaj gor na trato in se obupano zvalil po tleh ... Kaj je storil? Najlepše dekle, najpogumnejše dekle je ubil. Sai ni sama skočila dol. On jo je nagnal. Nikoli ne bi bil verjel, da more dekle življenje žrtvovati, da si reši poštenje. Takega dekleta še nikoli ni srečal. On pa jo je ubil. Groza ga je prijela. Ko bi le popraviti mogel! Ali za Veroniko nič ni več pomoči... Kaj bo zdaj? Ne more ostati skritg, da je na Fužini stavil, da bo spravil Veroniko tja tn tu plesal z njo. Preveč jih je za pričo. Vsi ne bodo držali jezika za zobmi, ženske že gotovo ne. Čim bodo Veroniko mrtvo našli, bodo osumili njega, da jo je potisnil čez peč, ker se mu ni hotela vdati. Vsi bodo vstali čez njega, ulovili ga bodo in obesili. Ne, tako ne bodo z njim! i*i se tudi vse spravi nad njega, ne bodo ga, ne! Vse kozje stezice so mu znane, take, ki jih še človeška noga ni prestopila; skrije se jim lahko, kjer ga nihče ne najde. In če bi bila sila, saj zna pota tudi čez mejo ... Ko je tako predel bridke misli, je začul zgoraj ljudi. Kaj je spet to? Ah, najbrž je mežnar s svojimi. Zaskrbelo jih je, kje neki je Veronika tako dolgo, pa jo prihajajo iskat. Ko strela je poskočil in švignil na levo v temni gozd. Dirjal je kar počez skozi grmovje, na daleč se je ognil gostilne na Fužini in jo mahal čez Veliko planino proti Hudim pečem. — Hude peči so strme skale, razgrizene od vod. Tu pa tam gnezdijo zeleni jeziki ledu. Kakor v vencu obdajajo precej velik planinski travnik, na katerega se hodijo gamsi najrajSi past. Pod eno izmed teh peči je imel grofov jagar svojo kočo. Tesno ob skali je stala, tako da so zdrknili plazovi, kadar so se z vrhov udirali, čez njo. Le nekaj ur je prebil Anza tu, ko se je vrnil s tiste svoje nesrečne ponočne poti. Čim se je zdanilo, si je nadeval v vrečo jedil, pobral odejo in kar je še bilo treba, si obesil puško počez čez prsa in splezal čez pečino, ki je štrlela nad kočo. Na vrhu si je počil, pa zlezel čez polico pod drugo steno, s katere je visela močna vrv. Po vrvi se je pognal kakih šest klafter v viš. Tu je bila ravninica, velika kakor miza, zadaj pa votlina. Potegriil je vrv in jo zvil; zdaj ni mogla živa duša ne sem gor, niti gamsi ne, ker je bila stena zaledenela in na spred poveznjena. Mladi mož se je previdno splazil v votlino, ki je bila tako visoka, da je lahko stal v nji, in tako široka, da je mogel kakih dvajset korakov sem ir. tja po nji. Ko se mu je pogled navadil na mrak, je spravil nahrbtnik in puško v razpoko v steni, potem pa je legel v kot na kup listja in mahu in je poskušal zaspati. Pa ni mogel. Zopet in zopet je moral mi- sliti na dogodke pretekle noči. Ubil jo je! Vislice ga čakajo. Če bi se tudi rešil take smrti, bi mu vendar za vse življenje ostal madež, da je morilec. Nič več ne sme med Ijudi, nobenemu poštenjaku ne pred oči. Toda bolj kakor raisel nase ga je tiščala in mučila misel na junaško dekle, ki jo je nagnal v smrt. Ni in ni si mogel izbiti iz glave podobe dekletove, kakor jo je gledal, ko jevsa lepa in svetla in deviška stala na mecesnovi koreniki in se vrgla v globino. Če je zamižal, je lebdela vsa živa pred njim; Če je odprl oči, mu je bila vsa jasna v duši. Razburjena domišljija mu jo je kazala še lepšo, kakor jo je videl v mesečini pod mecesnom. In nič ga tako ni prevzelo, kakor misel na njeno zmagovito dekliško čistost, ki mu je bila doslej tako neznana. Dva dni in dve noči je čepel v svoji votlini, ne da bi zaspal, niti ne, da bi kaj zavžil. Tretje jutro se je spustil po vrvi dol in je splezal na drugi rob, odkoder je bil pogled v dolino in proti Šmarju. Kaj je čul? Iz daljave je donelo mehko brnenje, posamič «o priplavali glasovi in šli mimo njega kakor duhovi in se od Ojstrca zopet vračali otožno stokajoč . . . To je bil glas zvonov. Pogrebščini so zvonili... Da, tam doli v šmarju pokopujejo Veroniko... Zavpil bi bil na.irajši v svoji grozni bolečini; pa je moral nemo in tiho poslušati, ko so mu rezali daljni zvonovi krvave rane v srce. Ko so utihnili, je odšel s svojimi težkimi mislimi po grebenu. Tedaj mu je udaril rezek žvižg na uho. Tropa gamsov, ki se je pasla za steno, je skočila in zbežala po strmini, potem pa obstala in radovedno oprezovala. Z božajočim glasom jih je poklical: »Bici, bici, bici, bici!« Živali so se vrnile in so druga za drugo prilezle na greben. fŁakih dvajset jih ga je obdalo in čisto domače so mu nosljale okoli žepov. Čohal jih je med rožiči, jih gladil po vratu in jim govoril: »Da, da, kako ste pridni... Igrc je priden in črnuhec in trkec tudi! Vsi, vsi ste pridni, da, da!« Kakor da ga razumejo, še tesneje so se zbrale živali okoli njega. Tisto malo soli, kar je je imel pri sebi, so mu željno polizale z rok. »Hej, kozlje, sem pojdi!« je poklical kozliča, ki je z vsemi štirimi poskakoval in uganjal svoje otročje norčije. Stegnil se je čez glave drugih gamsov in podal mladerau košček kruha, ki ga je še našel v jopiču. živalica je hlastno povžila sladčico in se zagnala tesno k jagru, se mu motovilila okoli nog in ni hotela od n.iega. (Dalje sledi.) fipanskl general Llano, ki prodlra po zavzetju Valage z Južno nacijonalno armado proti prl- stanišču Almeria. ¦otub za 1000 anglesklh /uiitov St«rlingov. V •redvojnem času je bil na raCun raskega vellItega kneza tzdelan koiuh za ogromno ivoto M00 funtov aterlingov. Kožuh ni bll nlkoU rabIjen In Je v Londonu od sedajnega lastnlka na prodaj za 300 funtov šterlingov. Zlato poroko sta obhajala pri trdnem zdravju Franc in Marija Hojžar pri Vellki Nedelji. IVovi predsednlk Finske Kallio. Ob priliki slovesnega kronanja angle&kega kra- Ija Jurja VI. so lzdelali posebno spominsko ko- lajno. Na enl stranl J« podoba kralja Jurja VI., na dniffl kraljlce Eliaabete. Amerikanski adinlral Byrd namerava odpremo proti severnemu tečaju. Byrd se je mudil že dvahrat v oledenellh pokrajtnah ob juznem tečaju. »¦3fc. V Hilbliigu, Minnesota (Združene države Sev. Amerike) so postavHi spomenlk fihnskemu Jjfralcu W. Rogersu, ki je smrtno ponesrečil prl letalski nesreči v Alaski pred poUlrugim letom. Ogromna glava je iz leda. Ce obsljejo glavo na veŁer žarometi, zgleda kakor bi bila Iz belega mamiorja.