Izhaja vsak čatrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertfi (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. PoSb. č. r.: Trst, 11/6464 0 o S • n i n a plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. lir 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - pol-. letna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 400 TRST, ČETRTEK 17. MAJA 1962, GORICA LET. XI. SPOR V DEVINSKO -NABREŽINSKI OBČINI SE JE ZAOSTRIL SLOVENCI $E ODIOCNO IIPIPAJO BMMBOPOIMJII ————i —i i ■■■ i i i m— i umu i———————i—t—— n—wm——raa—wii i a ■■ »■■■■■—————— Nadzorna oblastva so sporočila občinski upravi, da bodo imenovala posebnega komisarja, da izda dovoljenje za zgradnjo novega begunskega naselja V središče pozornosti slovenske javnosti v zamejstvu je te dni ponovno stopil spor med devinsko-nabrežinsko občinsko upravo in znano Ustanovo za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem. Kot smo v našem listu že poročali, je Državni svet v Rimu z razsodbo, ki je bila občini dostavljena 10. aprila t. 1., sprejel priziv, ki ga je proti upravi bila lani vložila omenjena begunska ustanova, in s tem zavrnil razloge, s katerimi je dcvinsko-nabrežinstki župan ustanovi odbil prošnjo za gradnjo nadaljnjih 268 stanovanj v Sesljanu. Po sklepu občinskega sveta je župan svoj ukrep utemeljil z razlogi, ki so najbolj otipljivi in ki so osnovani na tistem naravnem in od vseh omikanih držav priznanem zakonu, kateri prepoveduje nasilno in umetno potujčevanje tako posameznikov kot narodov ali njegovih manjšin. To je treba zlasti zato poudariti, kajti tu tiči bistvo spora v devinsko-nabrežinski občini. KONČNI CILJ Na področju te občine je namreč omenjena begunska ustanova že bila pred leti zgradila z izključno državnim denariom — sc pravi tudi z denarjem s'ovenskih dav koplačevavcev — dve naselji s približno 300 stanovanji. Vse to se je zgradilo, čeprav niso v občini obstajale ndbene možnosti da bi ljudje, ki so dobili streho v novih naseljih našli v občini tudi zaposlitev. Pri Štivanu so na primer zgradili »Ribiško naselje«, čeprav je obče znano, da v bližnjem morju sploh ni rib in da je naselje vcy- kot 20 km oddaljeno od Trsta, ki je za r!b;če edino-važno tržišče. V naselju pri Sesljanu Pa danes bivajo delavci, uradniki, itd., ki so domala vsi zaposleni v Trstu, to je spet daleč od delovnih mest. Begunska ustanova in njeni zagovorniki so sedaj pričeli .zatrjevati, da bi prebivavci novega naseMa ki naj bi se sezidalo pri Sesljanu, dobili zaposlitev v štivanski tovarni papirja. To je že zato iz trte izvito, ker je znano, da bo tovarna sama poskrbela stanovanja svojim delavcem, saj se v ta namen že pogaja z občino in medvejskimi jusarji za rrakup gradbenega zemljišča. Begunska ustanova in njeni zagovorniki ter prijatelji so že od vsega začetka pričeli zidati tolikšno število stanovanj na podro-1 čju devinsko-nabrežinske občine predvsem zato, da bi z enim samim zamahom spremenili narodnostno sestavo občine in izmaličili slovenski značaj tamkajšnjih krajev. Končni cilj je namreč jasen: z množičnim naseljevanjem italijanskega življa bodo Slovenci postali postopno neznatna manjšina na rodnih tleh in s tem se bo pričel proces asimilacije, potujčevanja slovenskega življa ob obali, tako da v razmeroma kratki dobi tam sploh ne bo več Slovencev Nacionalisti sicer svojih namenov niti ne skrivajo. Tako je na primer bivši tržaški župan Gianni Bartoli leta 1955 izjavil, da je treba s pomočjo istrskih beguncev ob italijanski državni meji »zgraditi neprehoden jez proti slovanskemu svetu, ki neurejen pritiska na našo zemljo, da bi izkoreninil sleherno znamenje civilizacije«. NEPOSREDNI VZROK Ne glede na to, da je danes naravnost smešno govoriti o nekem »slovanskem svetu«, ki kot takšen nima nobene politične moči — saj vzhodni blok ni združen na narodnih osnovah, temveč na ideoloških, gospodarskih, skratka na izrazito političnih osnovah — vendar drži, da so prav takšne demagoške in našopirjene teze žal vplivali tudi na odgovorne italijanske kroge v državi, da so pričeli moralno in gmotno podpirati gradbeno dejavnost begunske ustanove in tako postali soodgovorni za izvaja nje raznarodovalnega načrta. Neposredni vzrok sedanjega spora v Nabrežini je dejstvo, da je parlament z zakonom nakazal Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev 5 milijard lir za gradnjo stanovanj in da sta notranje ministrstvo in ministrstvo za javna dela z odlokom z dne 31. marca 1961 določila, naj se od omenjene vsote potroši kar 3 milijarde in 500 milijonov za zidanje stanovanj na Tržaškem ozemlju. Že takoj je bilo razvidno, da bo prav s to razdelitvijo nakazanega denarja omogočeno nadaljevanje raznarodovalnega načrta v slovenskih predelih tržaške pokrajine. To je bil tudi vzrok, zaradi katerega je nabre-žinski župan begunski ustanovi odbil proš njo za gradnjo 268 stanovanj v Sesljanu in se pri tem skliceval predvsem na Posebni statut londonskega sporazuma, ki prepove duje umetno raznarodovanje narodnih i manjšin. Državni svet je županovo utemeljitev za-j vrnil, češ da londonski sporazum ni »državni zakon«, temveč le mednarodni dogovor, za katerega- tolmačenje so pristojni le 1 osrednji vladni organi. ZAKAJ SMO VZNEMIRJENI Zamejski Slovenci smo spričo takšne razsodbe upravičeno vznemirjeni predvsem zaradi tega, ker nam najvišje italijansko upravno sodišče konec koncev nič drugega ne izjavlja, kot da je po obstoječi zakonodaji umetno in načrtno raznarodovanje dovoljeno. Nad vsebirto te razsodbe smo nadalje (Nadaljevanje na 2. strani) Uspelif protestno zborovanje v Nabrežini V zvezi z dogodki v devinsko-nabrežinski občini je združena slovenska mladina priredila v sredo zvečer na trgu v Nabrežini uspelo protestno zborovanje. Na poziv prirediteljev so se odzvali ne samo številni mladinci in mladinke iz Nabrežine in oko liških vasi, temveč tudi lepo število mladine iz mesta in ostalih krajev tržaškega po deželja. Prisotno pa je bilo tudi posebno odposlanstvo slovenske mladine z Goriškega- Zborovanje je otvoril predstavnik sloven-skih krščanskih socialcev Drago Legiša, ki je zborovavce pozdravil in se zahvalil za udeležbo. Po njegovem govoru so nastopili: predstavnik mladine Slov. dem. zveze Saša Rudolf, predstavnik slov. katoliške napredne mladine Ninko Černič, predstavnik komunistične mladine Rudi Wilhelm in predstavnik Mladinske iniciative Bogo Samsa. Na koncu zborovanja so udeleženci s ploskanjem odobrili resolucijo, naslovljeno generalnemu vladnemu komisarju dr. Maz zi in mešani italijansko- jugoslovanski komisiji. Besedilo resolucije, ki jo je zboro-vavcem prebrala dijakinja Neva Godnič h Nabrežine, je naslednje: »Udeleženci enotnega zborovanja slovenske mladine v Nabrežini ogorčeno protestirajo proti umetnemu in načrtnemu spreminjanju narodnostnega značaja tržaškega o-zemlja ter odtočno zahtevajo takojšnje prenehanje raznarodovalne politike. Hkrati izražajo popolno solidarnost z županom in občinskimi svetovavci devin&ko-nabrežinske občine v njihovem boju za u-resničenje naših narodnostnih pravic ter se pridružujejo njihovemu protestu na mešano italijansko - jugoslovansko komisijo. Uresničenje pravic, ki jih določata ustava in spomenica, bo prispevalo k izboljšanju prijateljskega sožitja med tukaj živečima narodoma. To je naša edina želja.« Ker mora naš list v stroj, bomo o izvajanjih posameznih govornikov, poročali v pri hodnji številki. RADIO TRST A • NEDELJA, 20. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kalamon, zavezovalec vetrov«, radijska pravljica (Mara Kalan), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Sestanek z Vaškim kvintetom; 15.20 Portret v miniaturi: Jenny Luna; 17.00 Tvornica sanj, obzornik Ulmskega Sveta; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Lepi mesec majnik«; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 21. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Glasba iz 18. stoletja — Marcello: Uvod, Aria, Presto; Galuppi: Koncert za godalni orkester št. 1 v g-molu in št. 2 v G-duru; 19.00 Znanost in tehnika — Slavko Andree: »Kaj je po-limerizacija«; 20.30 Hans Werner Henze: »Kralj Jelen«, opera v treh dej. Približno ob 22.00 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 22. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Giuseppe Montalent1': »Zakaj smo podobni svojimi roditeljem« — »Mendlovi zakoni prenešeni na človeka«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Glasbeno življenje v Milanu v 17. stoletju«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Hanse Werner Henze: »Kralj Jelen« ,opera v treh dejanjih; 21.30 Drame in epopeje našega stoletja — Saša Martelanc: »Španski capriccio«; 22.00 Koncert sopranistke. Mileve Pertot. Pri klavirju Livia D’An-drea Romanelli — Grgoševič: Od koljevke do motike; Pavčič: Uspavanka I, Uspavanka II. • SREDA, 23. maja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Glas iz daljave«, radijska drama (Ermanno Carsana - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 22.00 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja — Tedesco: Koncert za kitaro in orkester. • ČETRTEK, 24. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Drago Gantar: »Ekonomska geografija Zah. Evrope« — Francija; 18.30 Mladi solisti: pianistka Giuliana Faccanoni; 19.00 Širimo obzorja — Vinko Suhadolc: »Izumi, ki so zbližali ljudi«; 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.15 Književnost — »Giuseppe. Cassieri in njegov roman „11 calcinac-cio’’«, ocena Josip Tavčar. Približno ob 22.15 Umetnost — France Jeza: »Novi stili v ameriški abstraktni umetnosti«. • PETEK, 25. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorev — Marič: Pesma oktoiha; Slavenski: Štirje balkanski olesi; 19.00 šola in vzgoja — Anton Kacin: »Vzgojni nauk Charlesa Gustava Junga«; 20.30 Gospodarstvo in delo: 21.00 Koncert operne glasbe, ki pa vodi Demetrij Žebre s sodelovanjem sopranistke Ksenije Vidali. tenorista Mira Brajnika in basista Danila Merlaka. Spremlja Orkester Društva glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije: 22 00 Novele 19. stoletja — Caterina Percoto: »Brigida II.«; 22.25 Škrjabin: 12 etud, op. 8. o SOBOTA, 26. maja, ob: 14.40 Jugoslovanske rit mične popevke; 15.30 »Veliki mož«. :"*-a v treh dej. (Ljuba Prenner), igrajo člani RO: 17.45 Dan!e Al:-ghieri: Božanska komedija — Nel-psa 28. sm-v. P-p. vod Alojz Gradnik, pripravlja Boris Tomažič: 18 30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s no-bralkami; 20 no Športna tribuna; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. Jlevarnost na Daljnem izhodu Zapleteni klobčič v Zadnji Indiji se vedno teže odmotava. Nekdanja francoska Indo-kina se je po vojni razdelila na tri dele: v obalni Vietnam, ki se je razpolovil na severni komunistični Vietminh in južni Vietnam; po sredi se vleče država Laos, na jugu se pa razprostira Kambodža. Komunistični vpliv prodira s severa vedno boli proti jugu. V Laosu se borijo za premoč, tri stranke pod vodstvom treh princev. Fi-lokomunistično vodi princ Suvanu Vong, desničarsko princ Bun-Um, nevtralno pa princ Suvc.na Phuma. Komunistične oborožene sile, podpirane od Kitajcev, pritiskajo iz severnega Laosa proti meji osrednje zadnje indijske države Tajske ali Siama Alžirija brez miru Vladna oblastva v Alžiriji so trdno odlo čena izvesti boj proti OAS do konca. Tajna organizacija uporablja vedno bolj nečloveške načine proti muslimanskemu prelbivav-stvu. Začela je ugrabljati otroke domačinov da bi jih spravila na kolena. Skrajneži soj začeli napadati tudi brezbrambne ženske.1 Surovi način borbe je prisilil duhovščino v Alžiriji, da je izdala poseben poziv na ver nike, naj žive z vsemi v krščanski ljubezni in naj preneha neusmiljeno krvoprelitje. Vlada je segla tudi po bolj odločnih ukrepih. Odpustila bo vse uradnike, ki so osumljeni zvez z OAS. V policijske oddelke br. uvrstila tudi domačine. Ljudsko glasovanje za samoodločbo Alžirije je določeno na prvi dan julija. Te zmedene razmere so nagnile ameri škega predsednika Kennedyja, da se je odločil za vojaško pomoč Tajski, ki je povezana z Združenimi državami v obrambnem dogovoru. Na obali Tajske so se že začele i/krcavati ameriške mornariške čete, ki so oborožene tudi z atomskim orožjem. Amerika bo v teh dneh poslala v ogrožene kraje 5000 vojakov. Odločni Kennedyjev korak je trenutno ustavil prodiranje laoških H! oko m u n is t ič n i h čet proti Tajski. Vzporedno z vojaškim nastopom pa tečejo tudi diplomatska pogajanja, da bi se v Laosu vzpostavila nevtralna vlada pod Suvanna Phumo. Na ta načrt je pristal tudi Hruščev že lansko leto in ga je te dni zopet potrdil sovjtski veleposlanik v Washingtonu Do-brynin. Sovjetom namreč tudi ne gre v račune, da bi se Kitajska preveč okrepila, oco Hruščev v Bolgariji Nikita Hruščev je v ponedeljek priletel z velikim spremstvom na uradni obisk v Bolgarijo. Ob sprejemu je Sofija priredila sovjetskemu prvaku velike svečanosti. U-radno pomeni ta prihod le povrači’o obiska bolgarskih predstavnikov v Moskvi pred dvema letoma. V resnici pa gre za nekaj več. Odkar so odstranili v Bolgariji z vlade Cervenkova, so nastale v državi politične težave, katere naj bi zdaj Hruščev ugladil. Hruščev baje namerava tudi pomiriti dose danjo bolgarsko politiko, ki je do Jugoslavije precej hladna. V pozdravnem nagovoru na letališču pa je ostro napadel Grčijo in Turčijo. (Nadaljevanje s I. strani) TEDENSKI KOLEDARČEK 20. maja, nedelja: 4. povelikonočna 21. maja, ponedeliek: Andrej Bcbola 22. maja, torek: Emil 23. maja, sreda: Deziderij 24. maja, četrtek: Marija Pomočnica 25. maja, petek: Gregor 26. maja, sobota: Filip Neri ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 31. maja t. 1. Pojasnila daje tajništvo Državnega znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto vecchio 9/II vsako dopoldne od 10. do 12. ure. osupljeni, ker vemo, da je isti Državni svet v nekaterih primerih priznal določilom londonsikega sporazuma tudi značaj in moč državnega zakona, oziroma razsodil, da ta določila niso v nasprotju z notranjo pravno ureditvijo. Zaradi tega bi lahko upravičeno zaključili, da londonski dogovor ni pravo močen in izvedljiv le, kadar gre za koristi in pravice naše manjšine. Od našega ljudstva ni mogoče seveda pričakovati, da bo do potankosti razumelo •Utemeljene in neutemeljene razloge, s katerimi se danes skuša zmanjšati pomen ali zanikati pravno veljavo določilom londonskega dogovora. Naše ljudstvo ve samo to, da je bil v Londonu podpisan sporazum in da se 7. člen njegovega Posebnega statuta takole glasi: »Na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe osnovnih upravnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot.« Vsebina tega člena je tako jasna, da ne potrebuje razlage. Zato je že vse dosedanje delovanje begunske ustanove v devin-sko-nabrežinski občini v kričečem nasprot ju z obveznostmi, ki so jih sprejeli podpisniki dogovora. Prav tako nezakonito pa bi bilo tudi njeno bodoče delovanje. Spor v Nabrežini pa se je v zadnjih dneh še poostril, ker je tržaški prefekt dr. Pasino 7. t. m. pismeno opozoril župana na raz- Slovenci se odločno upirajo raznarodovanju sodbo Državnega sveta in ga povabil, naj v 10 dneh izda gradbeno dovoljenje Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, če bi tega ne izpolnil — poudarja dr. Pasino — bodo nadzorna oblastva poskrbela, da sama izstavijo dovoljenje za gradnjo. Ponovilo bi se torej to, kar se je v Nabrežini že zgodilo leta 1955, ko je isti ustanovi namesto župana izdal dovoljenje posebni komisar. Res je sicer, da nadzorna oblastva imajo po obstoječi zakonodaji pravico, da v določenih primerih pravomočno ukrepajo namesto zakonito izvoljenih občinskih orgmov. V našem konkretnem primeru pa je s pravnega stališča veliko vprašanje, ali bi bilo imenovanje posebnega komisarja zakonito. Če pomislimo, da so župan in vsi slovenski občinski svetovalci vložiM pritožbo na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo, lahko upravičeno zaključimo, da bi prefekt vse dotlej ne smel ničesar ukreniti, dokler ta organ ne zavzame stališča do pritožbe. Če pa pomislimo, da v devinsko-nabrežin-ski občini ne gre za samo spor med županom in begunsko ustanovo, temveč v resnici za poskus umetnega raznarodovanja, bi oblastva z imenovanjem posebnega komisarja prevzela nase vso odgovornost za uresničenje potujčevalnega načrta. Če je to v interesu demokracije in svobode, naj razsodijo tisti, ki so pri tem priza--deti. Mi sodimo, da ni. De Gaullov govor V ponedeljek popoldne je sklical franco kel, da se ne more dopustiti, da bi samo ski predsednik tiskovno konferenco, katere Združene države in Sovjetska zveza odloge je udeležilo 500 časnikarjev. De Gaullove ( čevali s svojimi atomskimi silami o bodoč-izjave o bodoči ureditvi Evrope, severne nosti človeštva, ampak da mora tudi Fran-Afrike, o Berlinu, Atlantskem paktu in cija sama z lastno atomsko oborožitvijo atomskem oboroževanju so takoj imele velik vpliv na notranjo politiko v Franciji. Glede prvega vprašanja se je predsednik oddaljil od svoje prejšnje zamisli zedinjene Evrope in se je postavil na načelo politične in gospodarske povezave evropskih držav, nekake zveze samostojnih držav. Alžirskega vprašanja se je dotaknil bolj na kratko, a odločno, z izjavo: »Obstaja gotovost, da bo Alžirija čez nekaj tednov svobodna in jaz sem gotov, da bo v sodelovanju s Fran-cijo. Kar se zdaj godi in je obsodbe vredno — govorim o zločinih — lahko vrže blato na ta razvoj, a ga ne more ustaviti.« O Berlinu De Gaulle sodi, da pogajanja ne bodo uspela in je zato bolje, držati so sedanjega statuta, dogovorjenega med štirimi velesilami. V zvezi z Atlantskim paktom in atomskim oboroževanjem je pa re- Čemu se izdaja denar? Vsaka vas ima svoj glas, pravi naš stari rek. Vsak narod ima pa tudi svoje posebne navade. Najbolj razodevajo to resnico izdatki, katere potrošijo razni narodi v raz lične namene. Od dežele do dežele so dru gačni. Za kaj vse izdajajo ljudje denar pokaže prav gotovo tudi njih značilne poteze. Na Irskem porabijo ljudje 18 odstotkov dohodkov za tobak in alkohol. Na Angleškem pa gre največji delež izdatkov za hrano. Prav nič ne zaostajajo za Angleži kot dobri jedci tudi Jugoslovani. Nič manj kot 47 odstotkov zaslužka potrošijo za živež. Za obleko pa izdajo sorazmerno največ prebi-vavci zapadnoafriške države Ghana. Kaže, da se hočejo vsaj v obleki kar naglo evro-peizirati. Zato se pa za stanovanja manj brigajo kot v Evropi. V pokrajinah s toplim podnebjem in z nezdravo klimo so ljudje prisiljeni potrošiti največ za higieno. To povedo številke iz Srednje Amerike. Za lepotičenje in zabavo izda povprečno največ državljan Združenih držav v Ameriki. Te vrste potrošnja je prav razumljiva, če pomislimo, da znaša tam tedenski dohodek prebivavstva nad 300 milijard lir. Končno naj omenimo še ljudstvo, ki je najbolj željno branja. To so Angleži. Vsak teden izdajo za knjige in časopisi okoli 500 milijonov lir. Anglež ima torej rad dobro mizo, a tudi dobro knjigo. Salanova ura je odbila V ponedeljek se je začela pred pariškim vojnim sodiščem razprava proti bivšemu generalu Raolu Salanu. Pred sodnim poslopjem je postavljeno pravcato taboiišče vojakov in oklepnih vozil. V dolgi obtožnici je državni pravdnik naprtil na rame bivše Sa armadnega generala in velikega viteza Častne legije krivdo veleizdaje in odgovor »ost za 2477 atentatov, 415 mrtvih in 114a ranjenih. Salan stoji pred sodniki brezbrižen in ves postaran. Po prvem dnevu ob ravnave je dejal paznikom: »Obsojen bom na smrt; prav gotovo se ne bom rešil.« V torek popoldne je Salan prebral svojo sa-fnoobrambo. poskrbeti za svojo varnost. Nekatere skupine francoskih politikov pa niso De Gaullovega mnenja, zlasti kar se tiče evropske skupnosti. Zato je že včeraj podalo ostavko pet ministrov,'ki pripadajo Republikanskemu ljudskemu gibanju, ooo Tudi tam vre Indonezijski vojni minister Nasution je na nekem študentovskem shodu povedal, da je pripravljenih že na stotine prosto voljcev - padalcev, ki bodo zasedli zapadno Gvinejo ali Irian. Prvi oddelki so se že spustili v gvinejske pragozde in močvirja. Nekatere teh skupin so holandski vojaki ujeli. Vsem pa prav gotovo ne bodo kos, zlasti ker jim grozi nevarnost tudi za hrbtom. Domačini - Papuanci so namreč siti holandske kolonialne oblasti, ne marajo pa priti niti pod Indonezijo. Pravijo, da se bodo proti obojim borili za lastno državo »Zapadno Papuo«. DJILASOVA OBSODBA Po enodnevni sodni obravnavi je bil obsojen bivši jugoslovanski podpredsednik Milovan Djilas na pet let ječe. Obtožen je protidržavne propagande in izdajanja državnih tajnosti v knjigi »Pogovori s Stalinom«. Knjiga bi morala iziti 25. maja pr; neki ameriški založbi. S tiskom so pa še počakali zaradi izida obravnave. Založnik je pa zdaj izjavil, da bo rokopis šel v tisk in bo obenem izšel tudi italijanski prevod. Djilas pa bo moral poleg teh petih let prestati še drugih pet let ječe, katera so mu bila pogojno odpuščena v januarju lanskega ieta. ijudi maj? Komu ne zveni lepo v ušesih pesmica iz otroških let »Ljubi maj, krasni maj...« Kako razočarani pa gledamo skozi okna v točo ali se močimo v nalivih, ki trajajo že par dni. Ljudje se čudijo, da je sploh mogoče v mesecu maju tako grdo vreme. Pri teh vzdihovanjih pa radi pozabljamo, da je zlasti prva polovica maja ponavadi deževna in v sredini celo hladna. Ta pojav pa ni prav nič novega. Saj so že naši stari vedeli, da imajo zapisane v koledarju v sredini »krasnega maja« tri ledene in deževne svetnike: svetega Pankracija, Servacija in Bonifacija. Na koncu se jim pridruži še mokra Zofija. Razume se pa samo po sebi, da nimajo godovi teh svetnikov in svetnic prav nobene zveze z vremenskimi preobrati, ki se stalno ponavljajo sredi tega meseca. Vremenoslovci jih pojasnujejo z različnimi zračnimi pritiski, ki nastanejo takole: Ob koncu aprila in v začetku maja je nad sredozem-sko kotlino in nad Jadranskim morjem že precej toplo. Letos smo se pri dvajsetih stopinjah že kar potili. Nad morjem se je topli in z vlago nasičeni zrak dvigal, spodaj je nastala depresija, v katero so se privalile hladne zračne mase s severa, ikoder je še ležal sneg po tleh. V dotiku z njimi se je topli in z vlago nasičeni zrak ohladil, vlaga se je pa zato zgostila in spremenila v dež ali celo v točo. Kakor rečeno, je pa ta običajni majski preobrat le prehodnega značaja in bomo proti koncu meseca morda res imeli »krasni maj«. MALI OGLAS Prodani najmodernejši industrijski moški šivalni stroj ,na električni pogon. Kdor se zanj zanima, naj telefonira na žtev. 48-042 v Trstu. Smrt zaslužnega moža Iz Montevidea v južnoameriški državi zorcijev takratnih slovenskih časnikov v Uruguay je prišla žalostna vest, da je tani Gorici. Prav tako ima zasluge pri obnovi umrl dne 12. aprila g. David Doktorič. | slovenskega Alojzijevišča. Z osebo pokojnega Doktoriča je združen I Vsestransko delavni duhovnik je zbadal dobršen kos kulturne in gospodarske zgo j ^ot ^rn v ‘Peti tedanje fašistične federale od dovine primorskih Slovencev. David Dok- ! Avenantija do Cacceseja, ki so si prizade-torič je prišel že v mladih letih iz Našincev j vali okroS leta 1927, da uničijo najprej v Slavoniji v Gorico. Tu je dokončal v! slovenske zadružne organizacije. Doktorič se Malem semenišču gimnazijske študije, sko-1 j® moral umakniti v Sloveni jo, kjer je žup-ro vedno z odličnim uspehom. Nato je sto- j n>koval na fari blizu Kamnika. Od tam pa je. Po mašniškem posvečenju se ie preselil v Buenos Aires, kjer je sprejel pil v bogoslovje, ro masnisicem posvečenj je kaplanoval v Gorici. V prvih povojnih ie-tih je stopil v prve vrste tedanje krščanskosocialne organizacije na Primorskem. Sodeloval je pri obnovitvenih delih Goriške. Posebne zasluge pa si je pridobil kot vodilni uradnik Zadružne zveze. V zvezi z odlič nimi zadružnimi delavci ing. Rustjo, Antonom Vukom, Rutarjem in drugimi je razpletel mrežo kmetijskih zadrug in mlekarn po vsej Goriški do Trente. Posegal je krepko tudi v prosvetno delo, zlasti pri pevskih zborih. Sam je bil tudi odličen glasbenik in skladatelj, še danes znane cerkvene pesmarice kot »Gospodov dan« in druge nosijo pečat tudi njegovega prizadevanja. Bil je tudi član raznih kon- mesto socialnega referenta na jugoslovan-. skem poslaništvu. Njegova skrb za izseljen- ce je marsikateremu našemu človeku pripomogla, da si je onkraj morja ustvaril novo življenje. Vedno je upal, da se bo še vrnil v domovino, a življenjska pot ga je zanesla v Montevideo. Tam je zopet delal v izseljeniških društvih, obenem pa prevzel tudi dušno pastirstvo med njimi. Do svojega 73. leta si David Doktorič ni privoščil oddiha. Zdaj pa leži pokopan v tuji deželi. Ob spominu na njegova dela je pa še vedno živ med starejšim rodom goriških Slovencev. Sadove njegovih del pa uživa tudi sedanji rod. Zato bomo vsi ohranili zaslužnemu delavcu goriških Slovencer-hvaležen spomin! (,1 T'l2,tlblu>fjtl --------------- Za razvoj turizma v nabrežinski občini strije najmanj analfabetov, kot J->kaz njihove ljubezni do šole— uničenje delavskih organizacij in tiska ter rasizem. Omenil je pogumen odpor Cerkve pod škofom Fogarjem proti raznarodovanju Slovencev. Na koncu je govornik prikazal še medvojno obdobje, ki se je zaključilo z zlo mom fašistične in nacistične strahovlade. V splošnem je treba priznati, da je skušal biti prof. Schiffrer objektiven in to njego vo predavanje je sijajno zaključilo ciklus predavanj1 o fašizmu, namenjen predvsem mladini, katero skušajo stari fašisti ponov no zastrupiti. Naloga šolskih oblastev bi sedaj bila, da bi se s temi predavanji seznanili dijaki, saj je znano, da imajo stari fašisti še naj več uspeha prav pri učeči se mladini. Prav bi zato bilo, če bi predavanja objavili v kakšni reviji ali pa izdali posebno brošuro. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto, 19. maja ob 20.30 v prosvetnem domu »A. Sirk« igro Grahama Greena »UVIDEVNI LJUBIMEC« Ponovitev v nedeljo, 20. maja ob 17. uri v Ljudskem domu. Prodaja vstopnic od danes dalje V cvetličarni pri Danili. NAŠE SOŽALJE Uredništvo in uiprava Novega lista izreka globoko sožalje g. Juretu štavarju, ravnatelju tiskarne »Graphis« v Trstu, ob smrti njegovega brata Aniona. Na ponedeljkovi redni seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je, odbornik Drago Legiša poročal o tuj skop rometni de javnosti v občini. Iz njegovega poročila povzemamo naslednje: Iz podatkov Ustanove za turizem je razvidno, da je bilo v letu 1961 v Devinu in ( Sesljanu skupno 79 turističnih objektov, pri čemer so upoštevani hoteli, penzioni gostinski obrati, zasebna stanovanja, cam-pingi itd. V teh objektih je bilo leta 1961 skupno 387 sob s 1752 posteljami, campingi pa so razpolagali s skupno 1800 ležišči. V primeri z letom 1960 so se turistični objekti povečali za 7 enot, število sob se je povečalo za 61, število postelj pa za 124. Letos so ali bodo začeli obratovati še 4 novi objekti (dva hotela in dva penziona), tako da je, oziroma bo letos skupno 83 objektov s 444 sobami in 1.865 posteljami; pri tem niso upoštevana ležišča v campingih, ki ostanejo najbrž nespremenjena (to je 1800). Po podatkih omenjene ustanove je leta 1961 promet v Devinu in Sesljanu od junija do septembra bil naslednji: Prihodov je bilo skupno 12.142, nočnin pa 78.554; leta 1960 pa je bilo 12.937 prihodov in 77.340 nočnin. Od vsega tega odpade v letu 1961 na tuje drjavljane 9.819 prihodov in 62.620 nočnin, na italijanske državljane pa 2.323 prihodov in 15.934 nočnin. Naloga občinske uprave Iz tega tudi izhaja, da so tuji državljani predstavljali v letu 1961 80,87#> celotnega tujskega prometa, italijanski državljani pa 19,13%. V primeri z letom 1960 je dotok tujih državljanov padel za 6,48%, dotok italijanskih državljanov pa se je nekoliko povečal. Tujci so namreč v letu 1960 tvorili 87,35% celotnega prometa. Lani je bilo povprečno 99,5 dnevnih prihodov (v letu 1960 jih je bilo 106 in v letu 1959 111), količnik nočnin pa je znašal lani 6,46 dnevno in na osebo, medtem ko je v letu 1960 znašal 5.97, v letu 1959 pa 5.24. To pomeni, da so se turisti lani nekoliko več časa zadrževali v naših krajih, kar je Za zaključek ciklusa predavanj »30 let italijanske zgodovine« je v sredo predava v Novem gledališču profesor Carlo Schiffrer o »fašizmu in antifašizmu v Julijski krajini«. Podal je strnjen zgodovinski pregled nad dogajanjem od pojava fašizma v naših krajih do konca zadnje svetovne voj ne. Kot znano, velja prof. Carlo Schiffrer za enega najboljših zgodovinarjev tega razdobja tržaške zgodovine. V dvorani se je zbralo veliko število ljudi ki so hoteli slišati iz ust odličnega zgodovinarja še enkrat vso žalostno zgodbo tukajšnjega fašizma, obenem pa pokazati govorniku, ki je pretrpel prav v zadnjem času atentat s strani fašistične sodrge, svojo vzajemnost in simpatijo. vsekakor zelo važno in z gospodarskega vi dika najbolj koristno. V Devinu in Sesljanu in v vsem drugem turističnem predelu občine bi lahko zabeležili večji dotok turistov, če bi imeli več in bolje urejenih turističnih objektov in če bi obstajali boljši pogoji, da tujci najdejo to kar pravzaprav pri nas iščejo: kopališča, plažo. Naloga občinske uprave je predvsem, da reši problem kopališč, ki že danes ne zadostujejo. To pa je prvi pogoj za razvoj in razmah turistične dejavnosti. Uprava bi morala proučiti možnost, kako izkoristiti, j turistične namene vso slikovito morsko obalo, ki se razteza od Štivana do Brojence v nabrežinskem Bregu. Ustanovljena posebna komisija Pri Devinu pride v poštev zlasti črničje Če se ne bo na tem področju nekaj učinkovitega ukrenilo, bo vsa tamkajšnja obala prešla v last majhnemu številu zasebnikov, s čimer bi pa bil zadan smrten udarec turističnemu razmahu v tistem predelu ob čine. Zato bi bilo treba proučiti možnost, da se vzdolž obale nabavi zemljišče, na katerem naj sc nato uredijo kopališča. Ta predel je nadalje zlasti zato važen, ker imamo tam edini kraj, kjer lahko damo gostom na razpolago peskovito plažo. Ure diti bi bilo seveda treba tudi poti, ki bodo vodile k morju. Izkoristiti bi bilo treba nadalje predel obale, ki gre od devinskega gradu do Sesljana. Tudi tu bi se morda dalo urediti dohod k morju, kar je zlasti važno, ker nekateri turisti zelo ljubijo čisto in globoko vodo. Proučiti bi bilo nadalje treba, kako bi se dalo smotrno izkoristiti tudi obalo pod nabrežinskim bregom, v kolikor niso že drugi to proučili in tudi že ukrepali. Zato je odbornik predlagal naj se ustanovi komisija občinskih svetovalcev in stro kovnjakov, ki naj prouči, kako bi se najhitreje in najlaže rešilo vprašanje kopališč, vprašanje plaže in vsega, kar je s tem v zvezi. Svet je po daljši razpravi predlog | soglasno sprejel. Prof Schiffrer je dokumentirano prikazal razmere, ki so vladale po prvi svetovni vojni v 1'rstu in na Primorskem, zaradi katerih se je fašizem v našem mestu razviti hitreje kol drugie v Italiji. Tu so izvedle fašistične »skvadre« prvo nasilno akcijo, s nužigom »Balkana«. P.ikazal je tudi napake italijanskih režimov pred fašizmom, zlasti Sonninove, ki je težil samo za vzpostavitvijo italijanske prevlade na Jadranu, namesto da bi upošteval stvarnost nove jugoslovanske države. V takem ozračju se je fašizem bujno razvijal. Potem je govornik nrikazal nasilja fašizma v naslednjih letih: uničenje slovenske šole — pri čemer je omenil, da so imeli Slovenci med vsemi narodnostmi stare A*1 SOVODNJA Dvajset let je že minilo, odkar nima naše županstvo svojega pravega sedeža. Svoje uradne prostore je imelo v osnovni šoli. Sedaj bodo pa začeli graditi na osrednjem prostoru občine novo in moderno urejeno občinsko hišo. Župan Vogrig je že podpisal pogodbo za stavbna dela. Položili so že tudi temeljni kamen za novo poslopje. Vsa dela so preračunana na 12 milijonov lir PRAPOTNO Po dolgem času smo vendar prišli do tega, da se je začel pokrajinski svet zanimati tudi za naše ceste. Na zadnji seji je sklenil, da se bodo oddala dela za razširjenje pokrajinske ceste, ki pelje iz Čedada v Prapotno. Popravila so bila zares prav potrebna, kei je cesta ozka, da so se avti in vozovi ko maj izogibali drug drugemu. Ob nalivih pa je bila nevarnost, da se kolesa uderejo. Upamo, da se bodo cestna popravila tudi res kmalu izvršila. TIPANA Po našem okraju smo bili že vsi uverjeni, da se bo vreme ustalilo in pomagalo našim posevkom k zorenju. Vse se je tudi že lepo razcvetelo in je vzbujalo kmetovalcem upanje na vsaj povprečno letino. Pa je že tako na svetu, da človek računa, narava pa največkrat obrne. Prejšnji teden se je tudi tako zgodilo. Vreme se je kar nenadoma obrnilo na slabo. Najprej je v prvih popoldanskih urah grmelo, temperatura je padla in začelo je deževati skoro ves popoldan. To še ni najhujše. Debelo smo začeli gledati, ko se je začela vsipati kot bob debela toča. Od Humina do Tipane in Visikorše je vse pobelila, kot da bi snežilo. Ponekod se je nakopičilo ledenega zrnja kar deset centimetrov na debelo. Priletalo pa je s tako O zgodovini fašizma v Trstu iz NOVI NAČRTI Goriški občinski odbor se ukvarja že več časa z načrti za ureditev novih mestnih naselij in za zidavo novih ljudskih stanovanj. Glede urbanističnega načrta se je odbornik Lupieri razgovarjal v Rimu z ministrom za javna dela Sullom. Občinski odbor je tudi dovolil stroške za popravo cerkve v Podgori in na Placuti. Posebno ta je zelo potrebna popravil, ker je tudi poleti tako vlažna, da si je že marsikateri vernik v njej nakopal prav pošten prehlad. Nekaj milijonov je občinski gradbeni oddelek odmeril tudi za popravila nekaterih gospodarskih poslopij, ki spadajo k županstvu. V razpravo je prišel tudi značilni vsakoletni goriški semenj ob svetem Andreju Mestni očetje si prizadevajo, da bi ta semenj okrepili in postavili na bolj trdno gospodarsko podlago. Odbor je v ta namen imenoval posebno komisijo, ki naj izdela načrte za povzdigo in razširitev goriškega andrejevanja. V odbor so izbrali tudi slovenskega svetovalca dr. Sfiligoja. V ponedeljek se je pa zbral k daljši seji celokupni občinski svet. Na dnevnem redu je imel razpravo o ureditvi nekaterih mestnih ulic. Na vrsto je prišla tudi zanemarjena ulica Ascoli. Na spodnjem koncu proti Kornu so podrli razpadajoče bajte in zgradili velikansko stanovanjsko kasarno. V sredini pa kaže ulica še vedno starinski obraz židovskega »ghetta« z nevarnostjo, da - (Htiitiilbhn rlnlitiiM silo, da je povzročilo dosti škode na trtah in na sadnem drevju. Potolklo je tudi než ne sadike in vrtnino. Kmetje bodo prisiljeni marsikje na novo sejati, kar je vzela ta letošnja prezgodnja toča. Ljudje se obupam sprašujejo, kaj bo kasneje, če se je treba že v maju bati toče. PONTEBA V soboto Okrog desete ure zvečer je pred postajo v Pontebi malo manjkalo, da ne bi prišlo do strašne nesreče. V smeri proti Trbižu je drvel tovornjak s prikolico, ki ga je vodil šofer Umberto Bressan iz Gorice. V naglici je goriški tovornjak skušal prehiteti drugega s tablico iz Benetk. Med prehitevanjem je goriški šofer krenil preveč na levo in je ošvrknil platane ob cesti. Dovolj je bilo: težko vozilo se je zvrnilo pod cesto in se je popolnoma razbilo. Voznika Bressana so potegnili iz kabine hudo poškodovanega, ker ima strt prsni koš. REZIJA O glavni prometni cesti, ki pelje iz Vidma proti Pontebi in Trbižu, se je že dolgo let razpravljalo, da jo je nujno potrebno urediti. Naraščajoči promet in mnoge nesreče na ozki cesti, polni ostrih ovinkov, železniških prehodov in podvozov, vse to je na ravnost vpilo, da je treba nekaj ukreniti. Najbolj neugoden je tisti del, ki teče pri postaji Rezija od ožkega podvoza do prehoda čez tračnice sredi hiš. Cestni promet se je prav tam moral včasih ustaviti po pol ure in še več. Sedaj pa se sliši, da sta se cestna in železniška uprava domenili, da bodo cesto preložili v bolj ugodno smer. Podtajnik za javna dela Ceccherini, ki zastopa Furlanijo, je že zagotovil, da se bodo dela pričela že to poletje. pade človeku na glavo kak korec s strehe ali pa da se mu zaleti velika podgana pod noge. Podobno je tudi v zgornjem koncu ulice Rabatta. Prav bi bilo, da tudi tukaj udarijo s krampom po starem zidovju. NADŠKOFOV PRIHOD Slovesni prihod novega goriškega nadškofa rnsgr. Pangrazia je določen za nede Ijo, 27. maja. Ob 15.30 se bo pripeljal v oglejsko baziliko, kjer ga bodo sprejeli za stopniki duhovščine. V avtomobilskem sprevodu bo prišel v Gorico okrog 16.45. V nadškofijski palači bo zbrana vsa duhovščina in zastopniki oblasti. V slovesnem sprevodi: bodo nadškofa spremljali v stolnico, kjer se bo ob 17.15 začel obred ustoličenja -s čitanjem papeževe bule o njegovem imenovanju. Po zahvalni pesmi in blagoslovu bo nadškof s spremstvom šel v veliko sejno dvorano mestne občine, kjer mu bo župan priredil slovesen sprejem. Medtem je posebni odbor že poskrbel za ureditev in Olepšavo nadškofijske palače. Dosedanji nadškof msgr. Ambrosi se je že umaknil v kapucinski samostan Thiene. SOVODNJE Pred osmimi dnevi je zmanjkal iz naše srede 86-Ietni Pelicon Franc. S starim »Gr spinom« smo zgubili pristno sovodenj sko korenino. Pokojnik je bil dober gospodar in resen možak, katerega so sosedje zares spoštovali. V mladih letih je šival kot krojač, potem se je pa ukvarjal z zemljo. Poznan je bil tudi kot vešč čebelar. Učakal je marsikaj dobrega, pa tudi slabega in je zato znal dosti povedati iz svoje bogate življenjske skušnje. Na zadnji poti, danes teden, je spremljalo pokojnega dosti vaščanov, posebno moških, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Rajni Gršpin je bil eden najstarejšib mož v Sovodnjah. Danes pa nosi prvenstvo v starosti 90-let-na soseda Judita Pelicon, kateri želimo, da bi učakala še stoletnico SMRT V nedeljo je po kratki bolezni umrl v goriški bolnišnici zidarski mojster Rafael Kulot. čeprav je dosegel precej visoko starost 81 let, je vendar skoraj še do zadnjega delal. Poznan je biil kot eden izmed še preostalih slovenskih goriških obrtnikov, ki so uživali spoštovanje zaradi njih pošte nja in solidnega dela. Pred tremi meseci je mojstru umrla žena, zdaj je šel še on za njo po zasluženi pokoj. Družini izrekamo globoko sožalje. PODGORA Velikanski nalivi ob treh ledenih svetnikih so Sočo tako napolnili, da je vse mogoče nosila v kalnih valovih. Nikoli se pa še ni zgodilo, da bi prinesla živega človeka, kakor smo videli v ponedeljek zjutraj. Pr; Solkanski elektrarni je popravljal turbino ^7-letni elektricist Rupnik. Nenadoma se je čolnič, ki ga je uporabljal pri delu, prekucnil in Rupnik se je znašel v mrzlih valovih. K sreči se je zagrabil za hlod, ki, ga je nesel preko meje do zatvornic v tkalnico. Z zadnjimi močmi se je po polurni vožnji na valovih oprijel rešetk, sicer bi ga požrl mračni vodni predor. Prihiteli so goriški gasivci, ki so utopljenca v zadnjem trenutku še rešili. Ker smo že spet pri narastli Soči, se ne hote spomnimo na našo slavno »pašarelo«, ki so jo tudi odnesli veliki valovi. Kakor vse ‘kaže, pa je ne bo prinesel nazaj niti curek še tako plitve Soče. Pritožb je bilo že na stotine po listih in drugače. Začel; so že meriti; povedali so, koliko milijonov bo stal novi most. Njega pa še vedno od nikoder ni... Predzadnjo nedeljo smo Obhajali god farnega patrona svetega Gotarda. Seveda ne več s takim zunanjim sijajem kot nekoč po starem, zato pa bolj prisrčno v cerkvi, kjer je dosti naših malčkov pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Prav na koncu povejmo pa še to, da imamo pri Sirku osmico, ki zelo privablja poznavavce dobre kapljice z bregov Kalvarije. Kljub dežju je v nedeljo prišlo dosti gostov, posebno iz goriškega Podturna. NESREČA NE POČIVA Ovinek iz Gosposke ulice na Koren na križišču z ulico sv. Antona je zlasti v deževnem vremenu zelo nevaren za vozila in pešce. Prav tam je dohitela nesreča, kot je že znano, priljubljenega gostilničarja s Korna gospoda Karla Figlja. Ko je v nedeljo popoldne prečkal cesto proti muzeju, je pridrvel avto, ga spodrsnil, da je padel na teme. Avto ga je zgrabil in ga še tri metre podrsal po asfaltu. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dolge tedne. Vsi znanci želijo iz vsega srca dobremu Karlotu, da bi temeljito okreval in se zopet nasmejan vrnil v staro družbo. KRMIN Tretje mesto goriške pokrajine, Krmin, se je začelo šele v zadnjih letih nekoliko bolj razvijati. Kakor povsod, tako se tudi tukaj prebivalstvo množi in se že pojavlja pomanjkanje potrebnih stavb tako za stanovanja kakor tudi za gosopdarske in trgovinske obrate. O stavbni krizi je razpravljal tudi občinski odbor na eni zadnjih sej. Naleti pa vedno na običajne težave, to se pravi, od kod dobiti denar za izpeljavo vseh lepih načrtov. Za sedaj se je občinski odbor odločil, da bo končal dela za odtoke greznic. Samo za ta popravila bodo znašali stroški nad 280 milijonov lir. Glede drugih načrtov, naj omenimo še priprave za vsakoletne svečanosti ob kresu, katere nameravajo prirediti v večjem obsegu tudi zato, da se povzdigne tujski promet. Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, jiran o IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJ^ Filmski festival v Cannesu Redni spored filmskega festivala v Cannesu so začeli po homatijah s filmom »Boccaccio ’70«, z ameriškim filmom »Advise and consent«. Filmsko dogajanje je postavljeno v politično življenje v Wa-shingtonu. Zrežiral ga je Otto Preminger. Ta je v Cannesu zanikal, da bi imel film kake polemične namene nasproti ameriškim politikom, ali da bi hotel ameriško politično življenje prikazovati v slabi luči. Rekel je, da je pokazal film ameriškim poslancem, senatorjem in vladnim osebnostim v Washing-tonu, preden ga je poslal v Evropo. Samo eden izmed ameriških poslancev je bil mnenja, da film v krivi luči prikazuje ameriško demokracijo, s tem pa se režiser Preminger ne strinja, češ da tisti poslanec ne pozna toliko tujine kot on sam in zato podcenjuje mnenje tujega občinstva o ameriški demokraciji. Američani bodo prikazali v Cannesu še dva druga filma, med njima »Dolgega dne potovanje v noč« po drami CVNeilla. Zlasti s tem zadnjim filmom, v katerem igrajp Katharina Hepburn, Ralph Richardson in Jason Robards Junior, upajo osvojiti Američani prvo nagrado letošnjega festivala, pri čemer pa se boje zlasti konkurence italijanskega filma »Razporoka po italijansko« ter še treh drugih filmov, od katerih je eden angleški, eden japonski in eden brazilski. Isti dan so predvajali v Cannesu tudi češki film »Mož prvega stoletja«, ki ga je zrežiral Oldrich Lip-sky. Film je fantastične vsebine in prikazuje, kako se nek vesoljski letalec, ki ga v sedanjem času izstrelijo po pomoti v vesolje, vrne na zemljo šele leta 2447. V dosedanjem prvem delu festivala so sicer predvajali doslej le manj pomembne filme, ki so po vrsti razočarali. Precejšnje pričakovanje je vladalo za francoski film »Ljubimca iz Terroela« in ruski »Kadar so bila drevesa velika«. Predvajali so ju v torek. Francoski film, delo režiserja Raymonda Role-auja, prikazuje zgodbo, ki se dogaja v potujočem gledališču. Zgodba nima nič skupnega s stvarnostjo, temveč je zmes baleta in balade. Glavna igralka in plesalka potujočega gledališča bi se morala poročiti z gledališkim violinistom, ljubi pa drugega. Med večerno baletno predstavo, ki pripoveduje po- Filmski festival tudi v Washingtonu Skupina ameriških filmskih umetnikov in organizatorjev si prizadeva, da bi priredili tudi v Wash-ngtonu vsako leto velik mednarodni filmski festival po zgledu festivala v Cannesu in v Benetkah. Zamisel za to je dal ameriški igralec Warren Beat-ty, brat igralke Sirley Mac Laine.. Festival pa naj bi organizirali tako, da bi ne delal konkurence vsakoletni prireditvi, na kateri podeljujejo Oskarje. Povzdignil naj bi, kot nekako izložbeno okno za ameriške filme, ugled holIywoodske kinematografije v svetu. NOVA MEDNARODNA PISATELJSKA ORGANIZACIJA Na zborovanju »Rimsko kulturno srečanje«, ki se je zaključilo te dni in na katerem so sodelovali predvsem pisatelji iz latinskih držav, so sklenili ustanoviti novo mednarodno pisateljsko društvo. Delovalo bo v skladu z ideali, katere so poudarjali na tem zborovanju. Ti ideali so svoboda, povezanost med tradicijo in modernostjo, obramba Evro-je, evropski duh. Zadnji dan zborovanja so bila na sporedu predavanja »Portugalska in evropski duh«, »Duh svobode in politična desnica«, »Intelektualci in obramba Evrope«, »Obnovljena civilizacija«, »Odnosi med tradicionalizmom in ezoterizmom« ter »Skladnost med tradicijo in modernostjo«. Miha Baloh v Cannesu Jugoslavijo zastopa na letošnjem festivalu v Cannesu igrani film »Dva«, v katerem igrata glavni vlogi Miha Baloh in hrvaška igralka Beba Lončar, ter filmska risanka »Ljubezen in film«. Pričakujejo, da bo film »Dva« predvajan v petek, filmska risanka pa v ponedeljek. Predstave filma »Dva« se bosta poleg režiserja Aleksandra Petroviča udeležila tudi Miha Bal^h in Beba Lončar. dobno zgodbo, kot je njena, pa se dopolni tragedija. Njen zaročenec zabode mladeniča, ki ga ona ljubi, nato pa se. tudi ona ubije. Vsa zadeva postane za gledavca in kritika razumljivejša, ko se zave, da je bila prikrojena nalašč za znano plesalko Ljudmilo Cerino, ki igra nesrečno plesalko. Z njo nastopa Rene Louis Lafforgue in Milenko Banovič. Sovjetski film »Ko so bila drevesa velika«, pa prikazuje dramo osamljenega, ne več mladega moškega. Ko zve za neko dekle, ki išče očeta, katere ga je. pogoltnila vojna, se on izda za njenega očeta. Deklica mu verjame in je srečna. Pa tudi on je našel smisel svojega življenja. Nekega dne pa ji pove resnico, toda ona mu ne verjame. Dekle se potem poroči, toda on kljub temu ne občuti samote več tako hudo kot nekdaj. Glavni vlogi igrata Jurij Ni-kulin in Ina Gulaja. oco Festival slovenske popevke na Bledu Na Bledu se. je končal te dni prvi festival slovenske popevke, ki pa ni imel velikega uspeha ne pri občinstvu in ne pri glasbeni kritiki. Razsodišče je dobilo sicer nad 100 popevk, toda tistim, ki so bile izvajane, očitajo kritiki slabokrvnost in neizvirnost. »Predvsem mislim, da je bila prezentacija boljša od popevk samih in da tega, kar je festival želel doseči, namreč značilne in spevne slovenske popevke, še nismo dobili,« piše neki kritik. »Res, kaj naj bi bila ta naša popevka, ni tako lahko reči,« nadaljuje isti kritik, to je Bogdan Pogačnik. »V nekem smislu se, pač prav v dojemanju petja in spevnosti ločimo od južnih delov naše države. Navsezadnje je značilno že to, da najprej teoretično razpravljamo, kakšna naj bi bila ta popevka, hkrati pa v sami izvedbi ne, tvegamo ničesar, kar bi utegnilo biti v tem iskanju novo in zanimivo. ... Značilno za naš rahlo sramežljivi alpski tekst in hkrati jezikovna izrazila, je na primer že to, da namesto v italijanski popevki tisočkrat ponavljane besedice »amore«, to je. ljubezen, pri nas skoraj dosledno uporabljamo rajši parabolo — pomlad itd. Vsekakor v iskanju formalnega kompromisa med alpsko poskočnico in sodobno popevko nismo prišli preveč daleč in zato smo se pač zadovoljili s sentimentalno, morda res nekje na ljudsko pesem od daleč oprto ter z mediteransko serenado popleskano popevko, ki pa ji manjka prav bistveno: polnokrvne življenjske neposrednosti,« zaključuje Bogdan Pogačnik svojo kritično oceno prvega festivala slovenskih popevk. V ljubljanski tisk je zašla polemika med vodstvom »Društva slovenskih književnikov« in pa med skupino mlajših pisateljev, ki niso zadovoljni z delom društva in so zato izstopili iz njega. Do očitnega nasprotstva med obema skupinama je prišlo že pri letošnjih volitvah novega društvenega odbora 12. februarja, ko je opozicijska skupina predložila svojo listo, s katero pa ni prodrla. Toda spor ie tlel v latentni obliki že prej, in to že precej časa. Izbruhnil je na dan, ko je društvo slovenskih književnikov odklonilo prošnjo mladega književnika Tarasa Kermaunerja, da bi bil sprejet med njegove člane. Zaradi tega je skupina njegovih prijateljev protestirala proti temu sklepu društva. Protestno izjavo so podpisali Peter Božič, Janko Kos, Lojze Kovačič, Marjan Rožanc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Veno Tavčar in Dane Zajc. Zahtevali so, naj odbor društva slovenskih književnikov ponovno raz- j pravlja o Kermanerjevem sprejemu. Odbor društva j je sklenil predložiti zadevo občnemu zboru, ki je j bil 12. februarja. Na tem sestanku je bilo vodstvo ■ društva deležno ostrih očitkov s strani omenjenih sedmih pisateljev. Očitali so odboru birokratizacijo in profesionalizacijo društvenega delovanja. Po njihovem se je večina odbornikov društva fc spremenila v profesionalne odbornike. Odborovo poslovanje | je »uradniško poslovanje za zaprtimi vrati,« kot je Preusmeritev sovjetske filozofije in znanosti Sovjetski atomski fizik Kapica je objavil v »Moskovskem gospodarskem listu« članek, ki je globoko odjeknil pri sovjetskem razumništvu. Kapica se je v članku, v katerem nastopa proti ideološkim predsodkom v znanosti, kot najbolj prepričljivega dokaza poslužil sovjetske obrambne sile. Do leta 1954 so zatrjevali sovjetski ideologi, da je kibernetika, znanost o elektronskem upravljanju, »kapitalističen izum«. V članku pravi Kapica k temu: »Ce bi priznali ta ideološki predsodek, bi danes ne krožili sovjetski sputniki okoli zemeljske oble!« Še do najnovejšega časa so komunistični ideologi prav tako poudarjali, da je relativitetna teorija Alberta Einsteina plod »neznanstvenega idealizma«. Brez Einsteinove teorije bi pa Sovjetska zveza nikoli ne mogla izdelovati jedrskega orožja, meni Kapica. Zanimivi dogodki se odigravajo sedaj tudi v tako imenovani sovjetski filozofiji, ki preprosto svoji nalogi ni več dorasla, odkar se, je mlin stalinovstva prevrnil. Izrazito odklanjanje matematike in logike po sovjetskih filozofih stalinistične šole, njihovo omejevanje spoznavne teorije, njihovo enostransko pojmovanje materialistične, dialektike — vse to so znane stvari. Zadnja ševilka revije »Woprosi filo-sofii«, Vprašanje filozofije, je natisnila predavanje člana Akademije Fedosjejeva o 22. dnevu partije in nalogah znanstvenega raziskovalnega dela na področju filozofij. Predavanje predstavlja poskus, da spravi zavoženi voz spet na pravi tir. Clanelk je zelo poučen. Ne dokazuje samo, kako se novo vedno bolj uveljavlja v sovjetski filozofiji, ampak hkrati tudi, da se Fe-dosjejev in njegovi kolegi kljub vsemu še vedno niso mogli popolnoma osvoboditi senc preteklosti. Nedvomno je v teku med sovjetskimi filozofi in ideologi razločevalni proces. Tako obstaja na primer proti tradicionalni leninistično-stalinistični tezi, da je dialektični materializem svetovni nazor, protiteza Skupine mlajših filozofov, ki vidi v materializmu le znanstveno metodo. Do krize v sovjetski filozofiji je prišlo pod pritiskom stvarnosti in potrebe, da se postavijo odnosi med filozofijo in naravoslovnimi vedami na drugo raven. Novi filozofski centri, ki se, posvečajo temu vprašanju, nastajajo v Leningradu, Kievu, Sverd-lovsku, Tomsku, Rostovu, A,lma-Ati, Ivanovem in Saratovu. Napovedana je dalje konferenca o filozofskih vprašanjih kibernetike in metodoloških vprašanjih raziskovanja delov prvin. BENNY GOODMAN GRE V RUSIJO Znani umetnik jazza Benny Goodman bo nastopil 30. maja v Moskvi na prvem od serije jazz koncertov, ki jih bo priredil v Sovjetski zvezi. Slavni ameriški umetnik na klarinu je naznanil, da bo 28. maja odpotoval s svojim orkestrom iz mesta Seattle na nekajmesečno turnejo po So vjetski zvezi. Nastopal pa bo tudi kot solist skupaj z ruskimi simfoničnimi in komornimi orkestri. izjavil eden izmed opozicionalnih disputantov. Prepirali so se ludi o literarno- propagandnem delu ^ društvenega odbora, češ da so uporabljali pri tem nepotrebne in zastarele oblike. Občni Zbor pa je spet " / odklonil Kermaunerjev priziv, čeprav je skušal od- ' bor delno ugoditi sedmorici protestirajočih pisateljev v smislu, da bi reorganizirali društveno delo. Toda opozicijska skupina je bila mnenja, da jo skuša novi odbor izigrali in da je še manj primeren in še bolj ozek od prejšnjega. Naj omenimo, da so v novem odboru Ingolič, Kralj, Pavšek, Menart, Bevk, Potrč, Bor, Košar, Krakar, Mejak in Miheličeva. Prišlo je še do raznih razgovorov med odborom in skupino sedmerih, oziroma osmih opozicijskih pisateljev, vendar pa ni bil dosežen še nikak sporazum. Pisatelji, ki so izstopili, mislijo na ustanovitev lastnega pisateljskega društva, ki bi se po- t'1 sebej včlanilo v Zvezo jugoslovanskoih pisateljev, i Tako bi imeli dve društvi pisateljev v Sloveniji, kar I pa bi razbilo enotno predstavništvo slovenskih literatov navzven. Spor, kot rečeno, še ni zaključen, in kot se zdi. obe strani trdno vztrajata na svojih i pozicijah. Težko je reči, če se skriva za tem spo-I rom še kaj globjega, oziroma če gre tudi za kake j bistvene, idejne razlike, ali pa je morda to le običajni spor med mladimi in starimi, ki se bo s ča-som sam po sebi polegel. 3).i Nesporazumi med slovenskimi pisatelji GOSPODARSTVO Mlečna vojna Dne 24. aprila, ko bi se morale obnoviti pogodbe za oddajo oziroma prevzem mleka, je v Paviji izbruhnila mlečna ali bela vojna med živinorejci in mlekarskimi industrialci, ker se niso mogli pogoditi. Dnevni časopisi prinašajo poročila o poteku te vojne, v kateri zaenkrat pa ne teče kri, marveč mleko. Med živinorejci so namreč tudi stavkokazi, ki se ne držijo discipline in zato njih mleko Kam z zapuščeno kmečko zemljo V pokrajini Campobasso, ki je brdnata in delno tudi gorata, je zelo mnogo kmečkega življa zapustilo zemljo. Preiskali so. kaj se je .zgodilo s to zapuščeno zemljo in so ugotovili naslednje: Približno polovica , . . površin je bila priključena drugim kmeč- svoje obrate in katere je ustavila straža j ],.jm obratom, ki so se tako povečali. Z 20%' stavkajočih zivinoiejcev. V Paviji in sploh za,pU;<čene zemlje so uredili nove kmečke po notranji Italiji je prav malo mlekarskega zadružništva in mleko pokupijo največ velika mlekarska industrijska podjetja, kot Galbani, Invernizzi, Polenghi in druga, k' predelajo mleko v razne mlečne izdelke — maslo, razne sire, kazein, mlečni sladkor itd. —, s sirotko pa vzdržujejo velika vzrc- večkrat steče v obcestni jarek. Tako se je jališča in pitališča prašičev, pred dnevi končalo v obcestnem jarku mio- j Vzroki spora so različni, a glavni je vpra ko z dveh tovornjakov, na katerih je pod- | Sanje cene. Industrialci so do sedaj plače-jetje Galbani hotelo prepeljati mleko Če bi padala toča... Zal je tudi že letos toča mnogo škodila, saj je 12. maja zjutraj hudo razbijala pri Gorici, zapadno od Soče. Naj pada toča kadarkoli od prvega brstenja pa do zoritve grozdja, je nujno po trebno, da se takoj odstranijo vsi nalom ljeni poganjki in takoj trte poškropijo proti peronospori z raztopino nebakrenih škropil (aspor). V ostalem pa ravnamo s trtami po stanju, ki ga je toča ustvarila. Maja hudo poškodovane trte, pri katerih je prebita večina brstov, močno prečistimo in vse poškodovane brste odrežemo, tako da se zdijo trte, kot da bi bile komaj odrezane. Take trte potem na novo poženejo, kot da ne bi 'bile okleščene od toče, a seveda je pridelek bolj pičel in manj sladek. Pri pozneje poškodovanih trtah skušamo po uvi devnosti rešiti čim več pridelka, predvsem pa moramo paziti na les za prihodnje leto. Ne pozabi škropiti proti peronospori takoj jio toči, ker bo le tako mogoče kaj rešfti. Tekoče sadje Sadje ni tekoče, a uživamo ga v tekočem stanju, če napravimo iz njega sadni sok. Industrija sadnih sokov se zelo hitro razvija, nastajajo tudi zelo veliki obrati. Ta industrija je najbolj razvita v ZDA, kjei skoraj slehernik ne pije zjutraj kave, pač pa sadni ali zelenjadni sok. Pa tudi v drugih državah procvita industrija sokov in potrošnja se hitro dviga. V Italiji so po t ošniki leta 1959 izpraznili okoli 100 milijonov steklenic sadnih sokov, leto pozneje pa že 200 milijonov. Ta številka je sicer res visoka, a ne predstavl ja več kot po eno steklenico na vsakega državljana vsake 3 mesece. Industrija sadnih sokov je danes tako izpopolnjena, da vsebujejo sokovi vse najvažnejše poživilnc snovi z vitamini vred. ki so bile v sadju, izločene so večinoma samo neprebavna vlakna. — Današnji sadni sokovi se ne kvarijo več, ker so vsi paste vizirani, oziroma lamporizirani, kar pomeni, cia so bili segreti na visoko stopnjo toplote ie trenutek, a vendar toliko, da so bile Uničene vse škodljive kvasnice. — Industrija sokov se dolgo ni mogla razviti, ker so proizvajalci hoteli dobiti čiste, bistre sokove in ne motnih. Odkar pa so zavrgli to stališče in so potrošniki zadovoljni tudi z hotnimi soki, gre razvoj industrije sokov • ilno navzgor. vali mleko po 46-48 lir za liter, Trgovinska in kmetijska zbornica v Paviji pa je ugojo-vila, da stane živinorejca liter mleka 50 lir. Zato živinorejci zahtevajo zvišanje prevzem, ne cene na 56 lir za liter. O tem pa industrialci nočejo slišati, češ da v okolici Pa vi j« že tako plačujejo višje cene kot drugod. Druga sporna točka je pogodbena doba Živinorejci zahtevajo, da se ta začne za vse z 11. novembrom (sv. Martin) in ne tako kot dosedaj, ko je začetek pogodbe pri ne katerih 24. aprila, pri drugih 11. novembra Pri vsakem obnavljanju pogodbe so industrialci tako brez skrbi, da nekaj mleka bodo imeli od pogodbenikov druge dobe in zato so se čutili močne pri sklepanju pogodb s posamezniki. To pa hočejo živinorejci za v bodoče preprečiti in zahtevajo, da se industrialci morajo pogajati z organizacijo živinorejcev, s sindikatom. Doslej se industrialci niso vdali in stališča so zelo oddaljena. Živinorejci pa ne izročajo mleka, marveč ga izrabijo doma, kot le morejo, največ za maslo in sir. Pri celotni mlečni vojni je novo in za bodočnost zelo važno, da živinorejci nastopajo enotno v obliki sindikata in ne več kot posamezniki, ki si niso znali pomagati in so bili hudo izkoriščani. Nadalje je važno, obrate. Nadaljnjih 15 - 20% zemlje so prevzeli sorodniki prejšnjega gospodarja, ostalih 10 - 15% zemlje je ostalo popolnoma ! zapuščene, ker se zanjo nihče ne zanima. Tako je v pokrajini Campobasso in verjetno bo približno tako v mnogih drugih pokrajinah. Ponekod pa pokupi mnogo zapuščenih površin državna gozdna uprava, ki jih priključi svojemu ostalemu imetju in pogozdi. Lastne gozdove urejujejo tudi mnoge občine, ki v ta namen kupujejo zapuščeno posest. V nekaterih slučajih, kjer je bila zapuščena cela vas, so uredili tur>-stična središča in počitniške domove ter v ta namen popravili stavbe. Proučevavci bega z dežele trdijo, da bo v par letih brez kmečkega življa celotno Ape ninsko pogorje in mnogi predeli Predalp. Popravek V članku »Gostota hibridnih sort koruze«, ki smo ca objavili v zadnji številki, nam je tiskarski škrat izmaličil vsebino dveh zadnjih odstavkov. Bravce orosimo, da nam oprostijo. Članek se pravilno takole glasi. (Ured.) Pri gostoti koruze moramo paziti na razdaljo med vrstami, potem na razdalje med posameznimi stebli v vrsti. Naslednja razpredelnica pove, kakšne morajo biti te razdalje v cm, če hočemo imeti na vsakem m2 določeno število stebel: Razdalja med vrstami 20 25 Razdalja med 30 stebli 35 40 70 1 7.1 5.7 4.7 4.0 3.5 a* 75 1 6.6 5.3 4.4 3.8 3.3 -a a* t3 ■ 80 | 6.2 5.0 4.1 3.5 3.1 o 85 | 5.9 4.7 3.9 3.3 2.9 asti in ne diha. Vse to je vzrok, da se počutimo v aprilu in še v maju nekam slabotni in da se nam tudi v glavi vrti. Vsi ti pojavi se pa dajo z domačimi zdravili kaj lahko odpraviti. Druga spomladanska skrb za zdravje in sčiščenje telesa bi morala biti raba rastlinskih čajev, vsaj en teden vsak dan zjutraj. Za okrepitev ožilja in živčevja so pa že stari priporočali po eno žličko medu na dan. Tretji pripomoček, da se človekovo telo iznebi vseh snovi, katerih se je nabralo v zimi, je tudi pitje rudninskih ali pravih mineralnih vod. Te so poznali Rimljani že pred 2000 leti. Najbolj učinkovito je, če spiješ kozarec mineralne vode zjutraj na Pri nas še vse premalo poznamo pravo j tešče. Telo se bo poživilo, bo dobilo novih parno kopel ali sauno, ki je v severnih moči, ti pa veselja do zdravega življenja, ki krajih, posebno na Finskem, zelo udoma- ’ edino pomaga v naglici današnjega dušev-čena. Suha parna kopel odpre vse kožne! nega in telesnega dela. It. It. Peša usede U. Dekle je pa molčalo in zato je gospa Sivec poskusila to jutro malo potipati. Od prvega dne je vzljubila mlado najemnico in bi ji rada pomagala iz bridkosti. »Ne vem, gospodična Vornik,« je previdno začela, »toda meni se zdi, da vas teži globoka žalost. Veste, jaz sem že stara in poznam življenje. Vem, da je dobro, olajšati si srce. Oprostite, morda se motim, toda če je res, bi me veselilo, ako bi vam mogla pomagati.« Dobrohoten smehljaj je spreletel njeno nagubano lice. »Sicer vam ne morem kdove-kako pomagati, toda dober nasvet ob pravem času je tudi važen.« Dragica je v zadregi prikimala in je kakor proti volji rekla: »Kar mi manjka, je dobra zaposlitev. Drugo pa ...«, glas se ji je pretrgal. »Vem, da mi sedaj ne morete odkriti vsega,« je prigovarjala gospa in ji je položila roko na ramena. »Saj tudi nisem radovedna Najprej je pa potrebno urediti prvo zadevo.« Vstala je in poiskala časopis. Dolgo je iskala med oglasi in je nazadnje vzkliknila: »Dobro je, da imam čas in vse preberem. V pisarniškem delu ste izvežbani?« Dragica je prikimala, nakar je Sivčcvka veselo nadaljevala: »No, potem sem pa pravega našla. Poslušajte! Iščemo mlado uradnico, ki je izvežbana v francoščini in angleščini.« Gospa je prenehala in vprašujoče pogledala Dragico. »To bi bilo nekaj za vas, Dragica.« Prikimala je skoro nehote. Dobri ženici ni hotela niti povedati, da ni imela doslej toliko moči, da bi se sploh za kaj pobrigala. Njene misli so vedno hitele k ljubemu, čeprav jih je neprestano odganjala. »Lipičeve tovarne so veliko in ugledno podjetje,« je spet povzela besedo stara gospa. »Na vašem mestu bi šla kar pogledat. Več kot odkloniti vam pač ne morejo.« »Lipičeva podjetja,« je šinilo Dragici skozi možgane. Spominjala se je, kako je očetu to ime zoprno. Slišala ga je tudi od drvarja Lojza tisti večer, preden je pobegnila z do- ma. Rekel je, da je videl Rajka s tovarnarjevo hčerko. Zdaj naj pa prosi za delo v njegovi tovarni. Ne, nikoli ne! »Lipičeve tovarne so povsod znane,« je spet začela gospodinja. »Slišim, da so tam uslužbenci zelo zadovoljni. Na vašem mestu bi kar zagrabila.« »Nekaj drugega je,« je Dragica odvrnila s čudnim glasom. »Z imenom Lipič je zame združeno veliko razočaranje.« Umolknila je in povesila glavo. Začutila je, kako jo je gospa ljubeznivo pogladila po laseh. Hvaležna ji je bila za materinsko skrb in je nadaljevala: »Ni zaradi podjetja. Gospodarjeva hčerka ...,« ni mogla naprej, ker so jo spet oblile solze. »No, če gre za to, menim, da ni ovire Saj tam je ne boste srečali. Takšne bogate gospodične niti ne delajo. Pozabiti pa ne smete, da v Lipičevih tovarnah zelo dobro plačajo.« Spet jo je pogladila. »Pomisliti morate, da mora človek živeti od zaslužka. Delo tudi odganja mučne misli.« Dobrohotne besede so Dragico potolažile. Zadeva se ji ni več zdela tako huda. »Prav je, da ste mi to povedali, gospa Sivec. Saj res ne more več tako dalje iti. Vidi se že na moji zunanjosti, da me nekaj muči.« Stresla je glavo, kot da hoče odgnati temne misli. Sicer pa me ni skrb samo za goli obstoj. »No, saj sem mislila, draga gospodična Vornik,« je gospa prigovarjala, »zato menim, da greste takoj tja. Kar je bilo, je bilo. Čakati pa ne smete, da vam kdo drugi ne odnese mesta.« Dragica je ni niti več poslušala. Obšla jo je želja, da bi delala in na vse pozabila. Brž se je odpravila in šla iz hiše. Hodila je s povešeno glavo, ker ni hotela pogledati nobenega človeka. Zdelo se ji je, da vsakdo opazi, kaj jo muči. Drugi glas ji je pravil, da mora poskrbeti za svoj obstoj. V takih dvomih je pozvonila na ravnateljstvu tovarne. Še bolj vznemirjena je postala, ko jo je sluga povabil v pisarno vodje za nameščence. »Gospodična Vornik, kaj ne,« jo je nagovoril prijazen gospod in ji ponudil desnico »Naše pogoje poznate že iz oglasa?« »Da,« je potihoma pritrdila. »Torej dobro, bomo poskusili. Takoj jutri, če vam je prav. »Da,« je komaj slišno odgovorila. Načelnik se je posmejal, kot da bi uganil njene misli. »Mi se zanesemo na prvi pogled. Spričevala namreč ne povedo vsega.« Segel ji je v roko: »Torej zglasite se že jutri zjutraj, gospodična Vornik.« »Hvala lepa,« je Dragica sedaj že krepko odgovorila. Vesela je bila, da je našla mesto, kjer se bo gotovo dobro počutila. —0— Dragico je novo delo zelo veselilo. V pisarni je bila s tri leta starejšo gospodično, ki je že več let delala v Lipičevih podjetjih. Deli Vrhnikova je bila živahno dekle. Spoznala je pa kar hitro, da Delico nekaj tlači. Ni pa hotela drezati z vprašanji v novo tovarišico. Obe sta pa že prvi dan čutili nagnjenje druga do druge. Deli se je tudi nahajala sama v mestu, kar je dekleti še bolj približalo. »Mislim, da sc v tehničnem oddelku spet nekaj dogaja,« je dejala Deli, ko je pogle dala skozi okno pisarne na veliko tovarniško dvorišče. »Pravkar odhajajo inženirji. Vedno več jih je. Ko sem nastopila službo, jih je bilo komaj polovico toliko.« »Očitno, tovarna zelo napreduje,« je odvrnila Dragica, samo da je nekaj rekla. Pristopila je tudi ona k oknu. Nenadoma se ji je skoraj zavrtelo v glavi. Oči so se ji kar razprle, ko je ugledala mladega inženirja, ki je pravkar šel preko dvorišča v veliko delovno dvorano. »Tovarnar Lipič ne pozna drugega kot delo,« je pojasnjevala Deli, ker si ni znala tolmačiti obnašanja Dragice. »Njegova žena je pa popolnoma drugačna. Gospodovalna iri ošabna, da se ji kar z obraza bere. Hči pa ne napravi tega vtisa. Morda ji je pa podobna? Dosti se govori, da ne teče vse gladko v tovarnarjevi družini.« (Dalje) Povedal mu je, da želi prof. Magnussen, vodja odprave »I.iberty«, da bi prišel na vesoljsko ladjo, da bi se seznanili in pogovorili, saj vse kaže, da jih je usoda napravila za zaveznike. Starec se je po kratkem razmišljanju in posvetovanju z drugimi slarci odločil, da gre z njim. Prof. Magnussen je ponudil, da jima pošlje helikopter, da ju prepelje do »Liberty«. Skušal je razložiti starcu, za kaj gre, in ko je razumel, se je kratko posvetoval z drugimi starci, nato pa je odklonil. Bali so se, da bi bilo s tem izdano njihovo bivališče, še vedno so živeli v strahu ipred »onimi« tam zunaj. Tako so se odpravili peš na pot. Spremljalo ju jc namreč nekaj mlajših, ki so se zdeli pastirji, lovci, gozdarji in bojevniki hkrati, med njimi tudi tista dva, ki sta ga snočj pripeljala v votlino. Bila sta za vodiča. Profesor jim je poslal naproti majhno patrolo in čez nekaj ur so bili že na »Liberty«, ki se je kot čuden stolp vzdigovala Iznad gozdov. Čudno je bilo, da je še niso odkrili. Vsaj nič še ni kaza.o na to, je rekel profesor, razen če so jo ugotovili s kakim radarskim sistemom ali s kakimi drugimi sredstvi, ki jih na »Liberty« še niso poznali. Ta dozdevna pasivnost ali celo brezbrižnost s strani tistih, ki so obvladovali Zemljo trinajstega tisočletja, je bila več kot čudna. »Morda nam bo tale starec pomagal razkriti skrivnost,« je rekel profesor. 9od fcaiefc i% DG8o(j,a K. Z. 32. Povabili so ga v vesoljsko ladjo, toda starec je odklonil, in videti je bilo, da se je boji. Niti dotakniti se je ni hotel, še večji strah prea vesoljsko ladjo so kazali njegovi spremljevalci. Posadki z »Libcrty« je bilo težko razumeti ta naravnost mistični strah ljudi trinajstega tisočletja pred tehniko. Spričo ljudi iz posadke vesoljske ladje so se zdeli nedolžni in zmedeni kakor piebivalci kakega novoodkritega otoka, ko so sc prvič zastrmeli v velikansko ladjo raziskovalcev. Posadili so torej starca in njegove mlade spremljevalce, ki se niso hoteli ločiti od njega, pod veliko drevo v gozdu in ga začeli spraševati v latinščini o svetu, v katerem so pristali. Okrog njega se je zbral ves štab, toda starca je to očitno zmedlo. Ni bil v, j j en videti okrog sebe toliko število tujih ljudi, in zalo je odgovarjal le enozložno in nekaterih vprašanj, kot se je zdelo, sploh ni razumel. Krushnik jc prvi spoznal njegovo zbeganost in opozoril nanjo profesorja. Ta je poslal večino svojih sodelavcev pioč, z obljubo, da jim bo takoj nato pdrobno poročal o vsem kar bo povedal čudni starec. (Dalje) Bojan Pavletič 2. NOGOMETNIH PRVENSTEV UVRSTITVENA SREČANJA NA 1. SVETOVNEM PRVENSTVU 2. skupina 4. skupina Jugoslavija — Brazilija 2:1 ZDA — Belgija 3:0 Jugoslavija — Bolivija 4:0 ZDA — Paragvaj 3:0 Brazilija — Bolivija 4:0 Paragvaj — Belgija 1:0 Lestvica: Lestvica: Jugoslavija 2 2 0 0 6 1 4 ZDA 2 2 0 0 6 0 4 Brazilija 2 1 0 1 5 2 2 Paragvaj 2 1 0 1 1 3 2 Bolivija 2 0 0 2 0 8 0 Belgija 2 0 0 2 0 4 0 3. skupina Romunija — Peru 3:1 Polfinale Urugvaj — Peru 1:0 Argentina — ZDA 6:1 Urugvaj — Romunija 4:0 Urugvaj — Jugoslavija 6:1 Lestvica: Urugvaj 2 2 0 0 5 0 4 Finale za 1. mesto Romunija 2 1 0 1 3 5 2 Urugvaj — Argentina / 4:2 Peru 2 0 0 2 1 4 0 Srečanja za 3. mesto niso odigrali. Prvo svetovno nogometno prvenstvo je potekalo brez predfinakiih srečanj in so se kar vsa prijavljena moštva zbrala v Montevideu, kjer so odigrala tudi vseh 18 tekem. Prireditev se je za nekaj časa zamajala v temeljih. Tedaj še denarno šibke nogometne zveze evropskih držav niso zmogle velikih stroškov v zvezi s potovanjem igralcev preko oceana in drugih izdatkov s tem v zvezi. Prireditvi je zato grozilo, da se bo spremenila v ameriško Prvenstvo. V zadnjem trenutku pa so prispele prijave Francije, Belgije, Jugoslavije in Romunije, s čimer je bil položaj vsaj deloma rešen, tekmovanje Pa je ohranilo videz prireditve na svetovni ravni. Moštva so razdelili v 4 skupine, za nosivce skupin pa so določili Argentino, Brazilijo, Urugvaj in ZDA. Zmagovalec vsake skupine je postal polfinalist. Tri od prej imenovanih moštev so izpolnila pričakovanja, Brazilija Pa se je spotaknila nad Jugoslavijo in izpadla. V polfinalu so Argentinci z lahkoto odpravili Amerikance. Jugoslavija je prva dosegla gol proti Urugvaju, toda domačini so jih zatem poslali v jugoslovansko mrežo kar šest Po vrsti. Ker tekme za 3. mesto niso odigrali, so Jugoslovani delili 3. in 4. niesto z Amerikanci in so s tem slavili največji uspeh na svetovnih prvenstvih. Za finale med Urugvajem in Argentino so oblasti za vsak primer razmestile Pred stadionom s 100.000 gledavci kar več brigad policije, toda ta ni stopila V akcijo, saj je zmagal — Urugvaj. 2. SVETOVNO PRVENSTVO: ITALIJA, MAJ-JUNIJ 1934 Svetovni prvak: ITALIJA; (2. Češkoslovaška, 3. Nemčija, 4. Avstrija). Pri javi jencev: 32. — Odstopili: 3 (Čile, Peru in Turčija). Udeležencev: 29 (Argentina, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Češkoslovaška, Egipt, Estonija, Francija, Grčija, Haiti, Irska, Italija, Jugoslavija, Kuba, Litva, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Palestina, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica in ZDA). Opravljenih srečanj: 43. (26 uvrstUvenih, 17 finalnih). UVRSTITVENA SREČANJA L skupina: Kuba, Ilaiti, Mehika In ZDA. Kuba — Haiti 3:1 Haiti — Kuba 1:1 Kuha — Haiti 6:0 Mehika — Kuba 3:2 "lehika — Kuba 5:0 ^chika — Kuha 4:1 Z^A — Mehika 4:2 F>nalist: ZDA. 2. skupina: Brazilija, Peru., pru odstopil. 'nalist: Brazilija. 3. skupina: Argentina, Cile. Sjjle odstopil. 'nalist: Argentina. 4. skupina: Egipt, Palestina 1« T Turčija. Ufčija odstopila, tgipt — Palestina 'alestina — Egipt ■nalist: Egipt. 7:1 1:4 5. skupina: Estonija, Litva it> a Švedska. Padska — Estonija 6:2 Jtva — švedska 8:2 balist: švedska. 6. skupina: Portugalka, ?p:m' a Španija — Portugalska 9:0 Portugalska — Španija 1:2 Finalist: Španija. 7. skupina: Grčija, Italija. Ttalija — Grčija 4:0 Finalist: Italija. 8. skupina: Avstrija, Bolgarija Madžarska: Bolgarija — Madžarska 1:4 Avstrija — Bolgarija 6:1 Madžarska — Bolgarija 4:1 Bolgarija — Avstrija: Bolgarija odstopila. Finalista: Avstrija in Madžarska. 9. skupina: Češkoslovaška in Poljska. Poljska — Češkoslovaška 1:2 Češkoslovaška — Poljska: Poljska odstopila. .Finalist: Češkoslovaška. 10. skupina: Jugoslavija, Romunija, Švica. Jugoslavija — Švica 2:2 Švica — Romunija 2:2 Romunija — Jugoslavija 2:1 Finalista: Romunija in Švica. 11. skupina: Belgija, Irska, Nizozemska. Irska — Belg.ja 4:4 Nizozemsika — Irska 5:2 Belgija — Nizozemska 2:4 Finalista: Belgija in Nizozemska. 12. skupina: Fiakcija, Luksemburg, Nemčija. Luksemburg — Nemčija 1:9 Cuksemburg — Francija 1:6 Finalista: Francija in Nemčija. Osvn',pka finale Italija — ZDA 7:1 Češkoslovaška — Romunija 2:1 Nemčija — Belgija 5:2 Avstrija — Francija 3:2 Španija — Brazilija 3:1 Švica — Nizozemska 3:2 švedska — Argentina 3:2 Madžarska — Egipt 4:2 Četrtfinale Nemčija — švedska 2:1 Češkoslovaška — Švica 3:2 Avstrija — Madžarska 2:1 Italija — Španija 1:1 Italija — Španija 1:0 Polfinale Italija — Avstrija 1:0 Češkoslovaška — Nemčija 3:1 Finale za 3. mesto Nemčija — Avstrija 3:2 Finale za 1. mesto Italija — Češkoslovaška 2:1 Zaradi velikega števila prijavljenih držav so za drugo svetovno nogometno prvenstvo vpeljali način tekmovanja, ki je nato obveljal na vseh ostalih turnirjih za Rimetjev pokal. Vsa prijavljena moštva so nastopila v pred-linalnem tekmovanju, iz katerega se je uvrstilo v finalni del 16 najboljših iz posameznih skupin, število finalistov se je sicer kasneje menjavalo, formula pa je ostala enaka. Za drugo svetovno prvenstvo se je prijavilo več kot še enkrat toliko moštev, kot štiri leta prej: 21 jih je bilo iz Evrope, 8 iz obeh Amerik, 2 iz Azije, I pa iz Afrike. Ker so pa tri odstopila, je znašalo dejansko število nastopajočih 29. Med lemi ni bilo svetovnega prvaka Urugvaja. Uradno je pomenila njegova odsotnost protest proti bojkotiranju svetovnega prvenstva v Montevideu, neuradno pa ni.bila nobena skrivnost, da so Urugvajci ostali doma. ker niso bili sposobni dostojno braniti visokega naslova. Ppcdfinalna srečanja so prinesla eno samo večje presenečenje: Jugoslavija se z izenačenjem v Beogradu in s porazom v Bukarešti ni uvrstila v linalili del. Prireditev je tako ostala kar brez dveh polfinalistov izpred štirih let. V finalnem delu so tekmovali po izločilnem turnirskem sistemu: poražence je izpadel, zmagovalec je napredoval. V četrtfinale so se uvrstile samo evropske, reprezentance: Italija, ki je v predfinalnem tekmovanju z lahkoto izločila Grčijo, v osmin ki finala pa še ZDA, je v četrt finalu naletela na trd oreh: za napredovanje je morala odigrati proti Španiji kar dve tekmi. V polfinalu je odpravila vsega spoštovanja vredne Avstrijce, z najtesnejšim izidom, v linalu pa je uklonila Čehoslovake šele po 120 minutah trdega naprezanja. Sele podaljšek igi\i je prinesel Italijanom naslov najboljših nogometnih mojstrov na svetu. (Dalje) M ]RO M rirIV I 1P M IR N >** O m V 03 f hn .-s«« >o >u a 5 -2, N P- oj ■!U S C0 „ ' > o P ts c J3 . Tj ~ X> ’ >(J 03 (D Ml D ' > «U ”-5 ™ CJ 03 2 C U' co C > r-" ra v-? , (N N M • rV - G ^ O t3 •" g «' £ 00 G P P dj C 'r^ TJ .-_ V tu rt z K c D. N • o a — D, 03 C (0 > 'P d) >N M 3 5 o 05 00 C P P S »o C E E 73 P S ^ N . o£- v a a Z oj • OJ C/J > P •r-J >(/) Cf) 03 ^ a TJ -H C S ^ • >N rt . ti 3 o c •C'13 3 0..~ • ° p'2 ■ _ra »P3 00 p I g o RS 'C £ • P- N OJ g fl" l>g ^ To : jo £ Si Tj O >f» C 'c ^ _ "• s- :p. ^ p. c- . 'P ' o i a T3 —J O 03 C P< N _ O -P CX 03 05 03 C • > O T >o ‘T1 C ^ O >P 3-t * W C- P >N „5.2 03 '£? c2 o o s-S > 'r~ £j O C "P p Trt , 03 N TJ P C 03 .sd. £ s - O I*H p a oj g P rP SP >u o . 'd1 3 M * 'S 25 ^ 8. 03 03 OJ H 03 ^ J-, 00 -P 03 O ■C '5 CQ t _ P, o> Ki P.G* P p TJ rt | So C ° O >m d > 'H O C. O ^ C O O 03 >N p. ■S 1/1 'S C 0» p m N > - v,2 03 rt ~ M p >o O o -C ^ .P C •c5 >i ra N ° -CQ "* # ni P >N P O p « M 2S d £ Sj P N a c/J 03 P O '^T4 So O o* C • 6 O . Oh -* . p p X) o £ P. P* N ai§ s§ °§ n o 5 o s: s