181. številka.
«sredo J. avsusta 1901
XL. leto.
Izhaja vsak dan zvefrer, iznoS nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništva in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Jttesečna prilog** „Slovenski tehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10. h.
xxn. veliko skupieioo
družne sv. Cirilo lo Metodo.
Letošnja redna velika skupščina naše šolske družbe so je vršila v prekrasnem divno - romantičnem Bohinju, ki se je stoprav pred nekaj meseci odprl vesoljnemu svetu. Xa skupščino je prišlo izredno mnogo skupŠčinarjev s Kranjskega. Štajerskega. Koroškega in Primorskega. Bilo jih je okoli 500. Med njimi je bilo okoli 150 duhovnikov, ki so šele letos pridrli na skupščino, ker so začutili, da »preti« »nevarnost«. Bili ^o duhovski obrazi tukaj, ki so družbo poznali doslej le po imenu, na glavna zborovanja pa niso prihajali
— lani je bilo 5 duhov, ovratnikov na skupščini in predlanskim 8 ali 10
— dasi so se ta zborovanja doslej vršila ob delavnikih po ziitrdilu »Slovenca« samo zaradi njih, ki imajo edino ob delavnikih toliko časa, da se lahko udeleže teh in takih zborovanj.
Zborovanja se je v velikanskem številu udeležilo naše narodno žen-stvo ter napredno dijaštvo. Izmed poslancev so bili navzoči Ivan Hribar. G r a t' e n a u e r . dr. Korošec in Pogačnik.
Ko smo se Kranjci. Štajerci in Korošci pripeljali v Bohinjsko Bistrico — občudovaje pred i v ne naravne krasote naše domovine slovenske ob novi železnici — obsula nas je gdč. Z e m 1 j a n o v a s šopki in cvetlicami, v imenu župnije in podružnice je pa pozdravil prvomestnikove-ga namestnika Luko Svetca župnik Piber, v imenu občine župan A r h in v imenu društva za privabi-tev tujcev v Bohinj nadučitelj H u -mek. Zahvalil se je na prijaznosti n a g o v n r jene c in izražal veselje, da se vrši skupščina v enem najlepših krajev slovenske domovine. Za »sprejem«, ki se je vršil kar mogoče tiho. ni vedel noben drug sknp-ščinar. kakor le imenovane osebe. Izmed priprostoga ljudstva ni bilo navzočega niti enega človeka!!
Po maši, ki se je ni udri* žil s par izjemami noben duhovnik — s tem so ti gospodje pokazali, da jim ni prav nič za nebeški blagoslov v prid naši šolski družbi — se je vršilo v veliki dvorani hotela -Triglav« zborovanje. Prostrana dvorana je bi-
la nabito polna, da vsi skupšeinarji še noter niso mogli. V dvorani je vladalo živahno vrvenje. Nagovor prvoinestnikovega namestnika.
Zborovanje je otvoril častitljiv] starček, eden izmed družbenih ustanoviteljev 821etni notar Luka Sve-t e e. Vkljub visoki starosti je bil njegov glas še dosti krepak. Dejal je govornik med drugim: Zbrali smo se v prekrasni, divno-romantični Bohinjski dolini, ki jo je odprla želez-niea svetu in tudi našim narodnim nasprotnikom. Naperjena naj bo skupščina proti onim, ki hočejo skozi te naše kraje zgraditi nemški most. Nemški šulferajn dela z vso brezobzirnostjo proti nam in ne pozna pri svojem boju nobenega razločka med katoličani in protestanti, klerikalci in liberalci, buržoazijo in socijalno demokracijo. Vse brez izjeme gre v boj proti nam. To bodi za zgled nam; ako hočemo teh mogočnih sovražnikov napad odbiti, jih moramo posnemati in pozabiti v obrambi lastne grude vse domače prepire, vse osebne in stanovske ozire: ene misli moramo biti v borit v i za našo drago slo« vensko domovino. Znan je rimski klic: »Hannibal ante portas!«, ki je vzdignil k navdušeni hrambi ves rimski narod zoper krutega sovražnika. »Hanibal pred vrati!« tudi lahko za kličemo mi. V boj za naše narodne pravice! V imenu tega boja otvorim to zborovanje in vas vse najsrčnejše pozdravim! (Viharno ploskanje).
Nujni predlog prvomestnikovega namestnika.
Prvomestnikov namestnik Svete c je izvajal:
Naš prvomestnik monsignor Tomo Zupan, ki je 21 let vodil našo šolsko družbo, je marca meseca odstopil, ker se je po upokojenju preselil iz Ljubljane na svoje posestvo Okroglo pri Kranju in zahteval, da se mu morajo tja pošiljati vsi družne tikajoči spisi, kar je bih) nemogoče in če je bilo mogoče, je ko silno oviralo rešitev družbi n i li zadev. Naredil je prostor drugemu, ki naj prebiva stalno v Ljubljani. Odbor mn je izrekel najtoplejšo zalivalo za njegovo požrtvovalno delovanje v prid družbi, obenem pa sklenil predlagati na glavni skupščini, da ga ta v trajen spomin njegovega VSpeŠne-ga zaslužnega delovanja imenuje za
Č a s t n e g a č 1 a n a di užbe sv. Cirila in Metoda. (Ploskanje in odobravanje.)
Župnik F i n žjgar je predlagal sklicevaje se, daje to fcsaino modus«, naj se Tomo Zupan lmfeaije za č a s t-n e ga   p r v o m e s t lr^jfti,   da bi
bil do konca svojega življenja vedno na čelu družbi.
Notar H u d o v e r n i k pouči predgovornika, da je kaj takega nedopustnega po pravilih (Finžgar: To mi ni bilo znano!)
Predlog Svctčev je bil soglasno sprejet.
Tajnikov o poročilo
je podal glavni družbin tajnik profesor dr. Svetina zelo obširno. Poročilo, ki je pred par dnevi prepotovalo pot skozi uredništvo »Slovenca«, ki je bil zaradi tega včeraj tako silno »izviren«, se je pečalo najprej z zgodovino Slovencev, ko sta prišla med nje solunska brata sv. Ciril in Metod in oznanjala veličja božja in službo božjo obhajala v staroslovenskem jeziku. (Klic: Zakaj se še danes ne godi tako.') Po teh dveh znamenitih možeh ima svoje ime naša šolska družba, ki naj reši slovenske otroke nemškihftin laških krempljev, ki se vedno oKneje stegujejo po njih.
Preteklo leto je imelo družbeno vodstvo 11 sej in je reševalo vse zadeve, ki se tičejo družbe in njenega poslovanja. Vodstvo je izvolilo izmed v Ljubljani bivajočih udov šolski in gospodarski odsek, da bi se nujne stvari hitrejše reševale. Odseka sta zborovala lOkrat, večinoma oba združena.
Kako so se uvaže vale želje, izražene na lanski skupščini v Logatcu Glede želje poslanca Grče, naj se prepuste goriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda goriškemu »Šolskemu domu« in one koroških zastopnikov, naj se tudi dohodki koroških podružnic puste Korošcem v domače prosvetne namene, se je sklenilo, da se dohodki goriških in koroških podružnic ne prepuste naravnost v »lomače goriške in koroški1 namene, ker bi bilo to v nasprotju z družbenimi pravili, po katerih se dohodki vseh podružnic stekajo v centralno blagajno. Pač pa je družba po svojih močeh podpirala slovenski otroški vrtec v Devinu in ona dva v Podgori ter tudi na Koroško pošiljala, kolikor so pripuščale gmotne razmere. Družba prevzame na podlagi posebne po-
godbe v svojo oskrbo novo šentjakobsko šolo v Rožu na Koroškem.
Želji župnika Treiberja, naj bi se na družbeni šoli v Št. Rupertu pri Veli koven poučevalo več nemščine, ker je za tamošnje razmere nujno potrebno, se je ugodilo s tem, da se poučuje tam nemščina že v 2. in ne še le v 3. razredu. Z vso odločnostjo se je v od borovi seji temu upiral prvomestnik.
Glede na družbeno šolo na Muti, kjer je doslej le dekliška enorazred-nica, je družba storila že korake, da se uresniči želja, da se ustanovi še važnejši deški razred.
V pisarniškem uradništvu družbe so se storile sledeče spremembe; vsled lastne prošnje sta bila izpuščena iz službe tajnik B r a d a š k a in Albin Zajec, na njih mesto so pa prišli umirovljeni župnik B e r c e , mestni učitelj Š k u 1 j ter deželni blagajnik Emanuel J o s i n , ki je spravil v red vse družbene denarne zadeve in izvedel med drugim že poprej sklenjeni pokojninski statut za družbeno učiteljsko osobje.
Prvomestnik mons. Tomo Zupan je odstopil 20. marca t. 1. Njegove posle je prevzel namestnik notar Luka S v e t e c vkljub visoki svoji starosti.
Družba je štela preteklo leto 152 podružnic z nekaj nad 8000 člani. Od lanske skupščine so se ustanovile podružnice pri Sv. Jakobu v Trstu, za Boh. Bistrico in okolico in v Lem-bahu pri Mariboru. Več podružnic, ki so spale, se je vzbudilo v življenju. Prav mnogo podružnic je pa v min<>-lem letu živahno delovalo.
Družbi je prirastlo v preteklem letu 12 pokroviteljev.
Izmed veselic, ki so se priredile v korist družbi, je omeniti ono, ki sta jo priredili moška in ženska podružnica v Celju, potem dve veselici, ki sta jih priredili ob Svetčevi 80-letnici združeni podružnici pri S\. Petru v Ljubljani ter združeni šen-klavško - frančiškanska in trnovsko-šentjakobska v Ljubljani.
Družba je vzdrževala preteklo upravno leto 11 slovenskih otroških vrtcev, 3 pa izdatno podpirala. Vzgajalo se je v njih S29 slovenskih otrok. Vzdrževala je nadalje 5 ljudskih šol s 17 razredi in sicer enornz-rednico na M nt i. dvorazrednico pri šolskih sestrah v Mariboru, štiriraz-rednico v št. Rupertu pri Velikovcu,
Upravnišiva telefon št. 85.
petrazredno deško in petrazredno dekliško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. V teh šolali se je vzgajalo 1141 slovenskih otrok; z onimi v otroških vrtcih vkup torej 1970 t. j. blizu 2 0 0 0 o t r o k , ki bi bili brez družbe sv. Cirila in Metoda večinoma izgubljeni za naš narod, ali vsaj v veliki nevarnosti, da se potujčijo.
Učiteljskega osobja je bilo preteklo leto 41 in sicer 2 svetna učitelja, 5 veroučiteljev, 17 svetnih učiteljic in otroških vrtnaric in 17 šolskih sester.
Od zadnje skupščine se je otvoril nov otroški vrtec v H r a s t n i -k u. Pstanovljen je tudi otroški vrtec v Gabrju pri Celju, a se zaradi nekaterih zaprek še ni mogel odpreti. Sklenjena je naprava otroškega vrtca v D o in ž a 1 a h in deškega razreda v ljudski šoli na Muti. To se
izvrši prihodnje sol-ko leto. Potreba novih ustanovitev pa se kaže še marsikje. Naj bi naši poslanci in vsi, ki delajo na političnem polju, vedno in vedno zahtevali od vlade po zakonu zajamčenih slovenskih šol v Trstu, Gorici, Koroškem in Štajerskem!
Med umrlimi dobrotniki družbe je omeniti stolnega dekana Andreja Zamejca, pesnika Simona Gregorčiča, prosta Lamb. Einspielerjn, župnika Strojnika, rodoljuba Šketa in visokošolea Ometa, ki je vse svoje imetje zapustil družbi sv. Cirila in Metoda. Blag jim spomin!
Med dobrotniki družbe je omeniti nadalje občine, hranilnice in posojilnice in razna narodna društva. Darovi Mohorjanov rastejo. Ako bi vsak Mohorjan dal za družbo 10 v pri sprejetju knjig, vrglo bi to družbi 8000 K.
Naši akademiki so sprožili mar-sikako dobro misel za družbo ali pa so šli na roko ob raznih naročilih. Posebna zahvala gre juristu Rek a r -j u , po čegar nasvetu in posredovanju je družba omislila svoje razglednice. Posredoval je pri naročanju novih družbenih nabiralnikov kakor tudi »Sprejemnie v družbo sv. Cirila in Metoda«, ki jih kmalu dobimo. Družba bo izdajala od časa do časa razglednici' s slikami slovenskih pesnikov in pisateljev, da postanejo ti bolj znani med narodom. Doslej sta izdani razglednici z Gregorčičevo sliko in
.Meškovo podobo«
Veliko dohodkov prinaša družbi narodni kolek,    čigar dohodki se pa
LISTEK.
Utrinki...
Miranov.
Videl sem svojo ljubico v žalni obleki. Zakaj jo nosi, ne vem. Morda se ji toži po dneh, ko je št' nama sijalo solnce ljubezni. Smeh DO igral Miri na ustnih, ko bo brala mojo domnevo in pomilovala bo mojo domišljavost. A jaz mislim vkljub temu, da ji vstane še zdajpnzdaj v duši spomin na preteklost in niti njen za ni čl j ivi posmeh me ne odvrne od tega mnenja. Saj mi je neštetokrat zatrje-vala ljubezen in ženskam se mora verjet i, ha. ha . . .
LTra je bila polnoči. Stala sva z Miro na pokopališču. Lahek vetrič je zavel preko grobov, kakor da bi se zgrinjali duhovi umrlih krog naju. Globoko k tlom je vklanjala vrba žn-lujka ozkolistnate veje in njih šelest nama je šnštel na uho in čutila sva nemo resnobo smrti . . . Tedaj se je privila ljubica tesno k meni in je rekla: »Pokleknila bi na Sveto zemljo, ki krije mrtve in prisegla bi ti iznova vedno ljubav. A vem, da mi veruješ. Tako je govorila moja ljubica in mrtvi so jo slišali . . . Odšla sva s pokopališča. Železna vrata so glasno Zaje-čala in zdelo -e mi je, da slišim porogljiv smeli za sabo... Danes poznam pomen onega smeha.   Mira j«' prelo-
mila besedo, a mrtvi se niso maščevali . . .
Peljal sem se bil k ljubici na Dolenjsko. Dej, kako radostno me je -prejela, kako ji je sevala Ljubezen iz lepih oči! Mudil sem se v njeni sobi do večera ...O mraku sva šla na Krk in breg. Sedla sva v čoln, ki je pod pritiskom vesla bliskoma zdrčal po vodni gladini. Storila s<> je čudovito lepa noč, ena onih noči, ko bi človek objel svet in bi mn govoril o svoji sreči... Potegnil sem veslo v čoln in sem se ozrl Miri v obraz. Bila je bleda v mesečnem svitti. Tedaj me .!<■ pri žela z mehkimi rokami na prsi in j«- dejala: »Bila bi raje tu doli na dnu mrtva, kot da bi jenjala ljubili tebe.« Vodni duhovi so se dvignili iz svojega mokrega stanu in so bili priča njenim besedam. Preko mene pa je
hušknilo nekaj, kakor senca, čoln se je zazibal ... Vedeli so vodni duhovi, da je govorila moja ljubica laž, a niso se maščevali . . .
Snežilo je... Noč je legla na zemljo, polagoma in težko, kakor da
bi - svinčenimi perutmi pokrila naravo. Šla sva z ljubico po snežni cesti in sva molčala. Nekaj silnega nama je ležalo na dusi. V daljavi so se zasvetile mestne luči, nerazločno in nejasno . . . Četrt ure še in bila sva doma. Postni sem, da bi se poslovil orl Mire. Tedaj je zaihtela ljubica in med krčevitim plačem sem cul iz njenih ust pretrgane besede: »Žrtvujem se zate, dragi, a bodi si!« Poljubila
me je in je odhitela, prodno sem jo mogel vprašati po pomenit njenih besed. Težka vrata so se hrupno zaprla za njo. Obstal sem na cesti in sem mislil .. . Sne^ pa je padal v gostih kosmičih . . .
*
Skoro bo dve leti, odkar sem dal slovo svoji ljubezni. Od tistega časa nisem ver- srečal bitja, ki bi njegova podoba imela prostora v mojem srcu. Morda še nosim globoko v duši podo-bo prve ljubice l Morda . . .Saj mi je bila sveta ljubezen do nje, a ona jo je oskrunila . . . Spominjam se pisma, ki sem ga bil pisal prijateljici o svoji ljubici. Dejal sem v onem pismu, da bom ljubil Miro vkljub njeni nezvestobi. Tudi to me je minilo. In bolje je tako. Rad bi bral danes pisma, ki sem jih bil v teku let poslal ljubici. Lepo število jih je. Mira mi je obljubila, da mi jih vrne. »Pisma Vam izročim,« tako mi je pisala, »morda kmalu, morda čez deset let.« Dozdaj jih še nisem dobil. Njena pisma sem zažgal, še ko sva se ljubila. Ostala so mi le nekatera iz poslednjih tednov. Kadar sedim ob tihih večerih v samotni sobi in plovejo meglene podobe mimo mene lahno in neslišno, kakor da bi se ba le, da me zdrami jo iz san j, tedaj se me poloti želja, da sežem v miznico in vzamem iz nje neme svo-doke nekdanjih dni ... In ko čitam obledele vrstice, ki mi govore o vodni ljubavi, ini leže na dušo nekaj trpkega in stoži se mi, kakor če se spom-
nim prijatelja, ki mi je umrl pred leti. Zagrebi i so ga in ob njegovem grobu se me je loteval obup in duša mi je drhtela v silni bolesti ... A prešlo je in ostal mi je spomin na umrlega, temen in nejasen, da si komaj prikličem njegovo podobo pred dušo . . . Pokopal sem svojo ljubezen in ob njenem grobu sem sam zahrepo-nel po smrti, da bi pozabil . . . Tudi to sem prebolel in le za hip postanem
otožno resen ob misli na dneve, ko sem živel v razkošni sreči . . .
Xekaj pa sem izgubil, odkar ne ljubim več Mire — svojo idealne nazore. Nad tri leta som imenoval Miro svojo last, a ona sama mi je priča, da moje ljubezen v vsem tem dolgem času niti za hip ni zapustila idealnih tal . . . Morda sem bil tepec ... A vendar mi je hudo po jasnih poljanah, koder me je vodila prej živi jonska pot, toži se mi po solnčnem svitu, ki je seval nekdaj na moje življenje . . .
Seznanil sem se s krasno gospo, ženo davčnega uradnika. Kipela je mladosti in življenja. Njen soprog pa je bil slaboten starec, brez moči in energije. Otrok nista imela. Vabila sta me često na doni. Šel sem in dohitela me je moda . . . Gospa je krasno igrala klavir. Mož naju je večkrat pustil sama in je odšel v kavarno. »Vem, da boste sami izvrstno zabavali mojo ženo,« mi je rekel včasih; »jaz grem brat časnike.« Nisem se branil ostati. Zahajal sem k Adi ved-
no pogosteje, najraje ob času. ko sem
vedel, da je njen mož v nrndu. Slonel sem ob klavirju in sem poslušal čarobni1 melodije, ki jih je izvabljala Ada iz strun . . .
Sedela sva lepega popoldne na zot'i. Ada se je igrala s temnordečo vrtnico. Trgala je iz nje list za listom in jih je spuščala na tla. Tedaj ji je padla vrtnica iz rok. Sklonil sem se, da bi jo pobral. Ada je storila isto. Vglodal sem tik pred sabo njen krasni snežnobeli vrat. Debeli kiti dehte-čih svilenomehkih las sta ji zdrknili preko ramen. V hipni strasti sem pritisnil ustnice na alabastrini vrat... Planila je kvišku . . . Pogledala me je in njeno temno oko jo iskrilo strasti in hrepenenja . . . Prižela me je nase in me je hotela vdušiti s poljubi .. . Potegnila me je k sebi na zo-f6 .;. Spomnil sem se Mire, hotel sem se izviti iz Adinih objemov. A podoba moje ljubice je zginila in nisem se več branil žgočih poljubov . . . Porušil se je v moji duši tempelj, ki sem ga bil postavil svojim idealom . . .
Zahajal sem k Adi, kot prej . . . A oglasila se je vest . . . Smilil se mi je mož, ki mi je zaupal, ki sem ga pa prevari] za živi jonsko srečo . . . Je! sem so studiti samemu sebi. Nisem šel več k Adi . . .
Cez nekaj tednov sem jo srečal. »Zakaj ne prideš? Glej, tvoja sem . . . VSa . . vsa; moža ne maram . . ., ti si moj mož! Pridi . . pojdi z mano!« Vprla je vame pogled,  tako proseč
13
morajo še izdatno povišati. To so zgodi, ako vsak Slovenec smatra za svojo častno narodno dolžnost, da kole-kuje z njim vsa pisma, ki jih piše Slovencem. Sram naj ho vsakega, kdor pošlje Slovencu pismo brez narodnega kolka. Narodni kolek mora biti naprodaj povsod.
Izmeti blaga, ki se prodaja v prid družbi, neso največ vžigalice. Družba je dobivala doslej vsako leto okoli 4000 K. Po novi pogodbi, ki jo je družba sklenila s tvrdko Perdau za nadaljnih deset let, se pa dvignejo ti dohodki na 6000 K in še višje, če bodo vsi Slovenci kupovali te vžigalice, ki so izvrstne kakovosti.
Auerjovo pivo se je prodajalo v družbin prid. Ker je pa prišla t\rdka Aner v droge roke. je novi lastnik odpovedal pogodbo. Družba bo skušala stopiti v zvezo s kako drugo narodno tvrdko.
Nov vir prav izdatnih dohodkov utegnejo postati plačilni listki, ki jih je izdala družba zadnji čas. Rabili SO bodo po gostilnah, hotelih in trgovinah. Nesli bodo po 2 vin. družbi v prid.
Poročevalec je ob koncu svojega poročila poziva] na edinost in slogo v družbi. Stremimo — je rekel — za tem. kar nas druži, skrbno pa se ogibaj mo vsega, kar bi utegnilo buditi nezaupanje ali kogarkoli odbijati od družbe. Pametna in uspešna vzgoja slovenske dece je možna le na podlagi slovenskega materinskega jezika, zato se vsi za vzemimo in delajmo, da bodo vsi slovenski otroci pohajali v slovenske šole!
Govornik je končal: Veličastne so in trdno stoje gore. ki nas obdajajo tu v divnem Bohinju. Tem goram podoben, trden in nepredorljiv jez proti povodnji potujčevanja bo družba sv. Cirila in Metoda, ako si pridobi in ohrani zaupanje vseh slojev slovenskega naroda, in ako se bomo zedinjeni in v lepi slogi vsi prizadevali za uresničenje njenega lepega cilja. (Ploskanje).
Kritika tajniškega poročila.
K tajniškemu poročilu se je oglasil k besedi odvetniški kandidat dr. Ž e r j a v , ki je izvajal:
Tajnikove poročilo bom podvrgel kratki kritiki, zavarovati se pa moram proti morebitnemu očitanju, da je moja kritika izšla iz kake klu-bovalnosti. V imenu mnogih skup-ščinarjev imam nalog, da obžalujem, da se skupščina vrši na delavnik in tako pozno, da O pravem zborovanju ni misliti. To ni prav. Zato prosimo, da se vprihodnje skupščine vrše ne na delavnik in se začno primeren čas dopoldne. Narodno delo se ne koncentrira več v duhovščini, ki je prestala biti voditeljica slovenskega naroda glede narodnega obrambnega tlela, zato se pri skupščinah ni ozirati samo nanjo. Njeno delo so prevzeli drugi sloji, recimo takozvani »nižji sloji«.
Vse delovanje družbe obstoji v zbiranju moči in kako naj se te moči ekonomsko porabijo. Ni dosti, tla se reče, da podružnice spe. To žalostno dejstvo je treba kritično obdelati, zakaj tla spe. Reorganizacija naše šolske družbe je nadvse in predvsem potrebna. Z veseljem sem pozdravil lani predlog koroških Slovencev, da se odločijo od centrale in da dobe nekoliko avtonomije, ker nekaj avtonomije je podružnicam potrebno. Podružnice morajo prevzeti vzdrževanj e gotovih zavodov. Družlia gre v avtonomnih težnjah predaleč, dočim ima premalo   vpliva   na    notranjo šolsko
pogled in takt) žgoč, da sem pozabil vseh sklepov . . . Sel sem in sem storil korak več v blato . ..
* *
Mire pa ne morem pozabiti. Še vedno jo srečam in kadar jo vidim, mi vztrepeta duša v prsih. Morda je res, kar sem bil pisal prijateljici o nji ...
»leseni se bo poročila. Vzveselil sem se skoro, ko sem čnl to vest. Tedaj bo konec vsemu in nič več mi ne bodo vhajale misli k nji. Nič več ne bom sanjal, da sem se spravil ž njo . .
Bil sem na veselici. Srečal sem mlado gospo, nekdanjo znanko. Prišla sva v pogovor o Miri. > Ne občujem več ž njo, kot nekdaj,« je dejala. »Mira je postala proti meni nenavadno hladna.« Torej se tudi to, nekdaj tako intimno prijateljstvo, ni obdržalo, sem si mislil. Ej, človek, kako slab si, kako nestalen v svojih sklepih! Gospa mi je razkrila marsikaj, kar mi je bilo do tedaj neznano. Gotovo je, da Mira ni vprašala svojega srca, ko je jenjala ljubiti mene, ampak da jo je obrekovalec odvrnil od njene ljubavi. Seveda kaže to, kako malo je bila vredna njena ljubezen . .
Srečal sem danes prijatelja, tovariša iz gimnazijskih let. Ko me je bil prvič videl v družbi z Miro, mi je, odhajaje iz sobe, šepnil na uho: »Varuj se te ženske!« Povedal sem te besede Miri. Jokala je. Ej, prijatelj, prav si imel tedaj in ko boš bral po dolgih letih svoje besede, spomni se,
upravo n. pr. v šoli šolskih sester v Mariboru.
Družba vzdržuje premalo zavodov. Naj bi bil tajnik pojasnil pomen otroških vrtcev. Ker je teh premalo, prehajajo otroci v tuje šole. Tajniško poročilo naj bo aktualno, ne pa kako zgodovinski) predavanje. Naj bi .m bilo gletle tržaških šol, velikovške in šole na Muti navedlo, če napredujemo ali nazadujemo glede učnih uspehov, tla se ve, kako se uporablja denar. Rešiti se mora vprašanje samostnnstva. Družba se ne bo mogla sčasoma izogniti, da bo namestila polagoma le posvetne učitelje na svojih šolah. Prememba pravil je nujno potrebna. Želeli bi več jasnosti, kako se sile uporabljajo, Če danes ni mogoče, naj se na prihodnji skupščini o tem govori. (Odobravanje),
Tajnikove poročilo se je nato vzelo na znanje.
Blagajniško poročilo.
je podal blagajnik notar H u il o -v e r n i k.
Računu o dohodkih in stroških je povzeti: Dohodkov je bilo 63.9K«$ K
7S vin. med drugim blagajniški ostanek 31. decembra 1905. 7205 K 71 v., podružnice so prispevale 22.458 K 37 vin., in sicer kranjske 8779 K *2:> vin., štajerske 571*2 K 19 vin., koro ške 817 K 9(> vin. in primorske 714> kron 99 vin«, občine, posojilnice in hranilnice ter društva so dala 5015 K 40 vin., Mohorjani 646 K 05 vin., časniki so nabrali 4729 K 1 vin., med temi »Slovenski Narod« več nego vsi drugi, namreč 2545 K 02 vin., »Slovenec« KJ34 K 21 vin., »Mir« 710 K, »Soča« 00 K 10 vin., »Domači prijatelj« 00 K. »Naša Moč« 10 K 20 vin., »Domovina« 2 K SS vin.- tlružbine vžigalice so nesle ."»000 K, kava 277»» kron 70 vin., pralno milo 400 Iv. šampanjec 02 K 07 vin., cigaretni papir 240 K *U vin., voščilo za črevlje 101 krono 00 vin., platno 200 K, pivo 808 K 0i) vin., narodni znaki 100 K, šolske knjige 1169 K 12 vin., družbni koledar 2074 K 80 vin., družbena poslopja in posestva 518 K. narodni kolek 4433 K 24 vin., družbine razglednice 1424 K 75 vin., volila 1450 K 69 vin., akadem. društvo »Sava« za legltim. liste 230 K. raznih darov 2208 K 90 vin.): stroškov 54.67K K 99 vin. (meti drugim zidava otroškega vrtca na Savi 1453 K 82 vin., deška ljudska šola v Trstu 10.035 K 58 vin., dekliška ljudska šola v Trstu 7236 K 30 vin., otroški vrtec v Roja-nu 1028 K 58 vin., otroški vrtec pri Sv. Ivanu pri Trstu 1095 K 80 vin., otroški vrtec v Rocolu 1032 K 20 vin., otroški vrtec v Skednju 480 K šola v št. Rupertu pri Velikovcu 5080 K 27 vin., otroški vrtec v Tržiču 1577 K 6 vin., otroški vrtec na Savi 205S K 91 vin., otroški vrtec na Jesenicah 800 K, otroški vrtec v Celju 932 K. šolstvo v Mariboru 1050 K 96 vin.. Šolstvo na Muti 1763 K 3< v., otroški vrtec v Devinu 400 K, otroški vrtec v Povni pri Gorici 1072 K 7^ vin., vrnjena posojila 5211 K 11 vin., obresti od posojil 1092 K, stroški za šolske knjige in učila 1070 K 99 vin., stroški drnžbinega koledarja 1509 K 20 vin., stroški družbine pisarne 3427 K 59 vin., stroški za narodni kolek 205 K, tako da j«' bilo gotovine 31. dec. 1900. 930*'. kron 79 vin.
Družba ima na Kranjskem 07 podružnic, na Štajerskem 41, na Koroškem 18 in na Primorskem 27. Od teh je le 88 poslalo prispevke, druge spe leno spanje pravičnega. Poslalo ni 31 podružnic s Kranjskega, 13 s Štajerskega, 9 s Koroškega   in 12 s
komu in t) kom si jih izrekel in vedi, tla si bil dober prorok, n udi Mira se bo spomnila, da sva hodila tisti večer, ko sem ji bil povedal prijateljevo svarilo, po samotni stezi ob železnici, blizu smrekovega gozda, ki je pritajeno šumel, kakor da bi pritrjeval tovariševim besedam, pritajeno, da ne bi ga čula moja ljubica . . .
K j, Sava, Sava, ti ponosna voda, ti veličastna reka, kak t) vesel sem te, ko stojim ob tvojem bregu in poslušam Lahno šumenje tvojih valov! In vendar si tudi ti zakrivila bol v mojem srcu . . . Pravil sem svoji ljubici o tebi in ona je prišla, da te vidi in vzljubi, kakor sem te ljubil jaz ... In tvoje valovje je vzkipelo, kakor da bi ji hotelo razodeti mojo ljubav do nje ... A ti mi nisi povedala, tla goji Mira laž v duši. Takt) si zakrivila mojo bol . . . Meni pa si ostala zvesta. In zato sem te vesel, ko stojim ob tvojem bregu in poslušam šumenje tvojih valov . . .
Misli si prijatelj, krasen vrt, z ravnimi stezami, posut z belim peskom, poln duhtečih cvetk. In ti veš, da ljubi gospodar svoj vrt in da so mu cvetlice pol življenja. Pa greš in poteptaš rože in razsuješ grede . .. Cez noč se te poloti kes in skleneš, tla poravnaš krivico . . . Pa vzameš v jutro lončeno črepinjo in jo napolniš s prstjo in vsadiš vanjo vijolico. In greš h gospodarju, pa mu rečeš: »Glej gospod, žal mi je, da sem ti končal vrt. Vzemi to v zadostenje!«
Primorskega. Ta pojav je žalosten in kaže precej malobrižnosti pri nekaterih podružnicah, katere je vodstvo opetovano opozorilo na njih dolžnosti.
Aktiva družbe znašajo 202.025 kron 71 vin., pasiva pa 32.338 K 7 v. Cisto premoženje družbe 31. decem-ra 1906 je znašalo 169.687 K 64 vin. Čistega drnžbinega premoženja 31. decembra 1905 je bilo 163.051 K 28 vin. in se je torej preteklo leto zvišalo za 6636 K 36 vin.
Površni proračun za prihodnje leto zahteva najmanj 70.000 K, ako hoče družba redno funkcionirati.
Družba bo morala vso svojo pozornost obniti na periferijo, na obmejne kraje, kjer smo Slovenci v manjšini. Naš narodni nasprotnik dela s podvojeno silo na obmejnih krajih za razna roden je naše in opravičen je klic, da je slovenska meja v nevarnosti.
Da bo družna mogla svojo nalogo vestno vršiti, morajo naše podružnice krepkejše delovati, netlelnvue se pa prebuditi k novemu narodnemu življenju. Treba je, da se ustanove po vseh večjih krajih po Slovenskem nove podružnice.
Delt »sanje nemškega šulferajna, ki je štel preteklo leto okoli 1000 podružnic s 1 (K 1.000 člani, ki so nabrali nad pol milijona kron. tla resno misliti na najneizprnsnejši obrambni boj za našo mladino!
Govornik je apeliral na slovensko občinstvo, naj se ob vsaki priliki spominja slovenske šolske družbe, katere namen naj bo tudi v bodoče vzgojiti krepko narodno zavedno mladino, narod poštenjakov, ki se bo zavedal svoje narodnosti, odbijal napade tujcev na našo posest ter ohranil od očetov podedovano slovensko zemljo za večne čase svojim potomcem 1 (Živahno odobravanje). Pripombe k blagajniškemu poročilu.
K blagajniškemu poročilu se je oglasil k besedi predsednik „Prosvete" jurist Rek ar. Dejal je:
Ni prav, da se račun o dohodkih in stroških družbe razdeluje med skupščinarje tik pred veliko skupščino, tako se ne more nihče spuščati o njem v detajlno debato. Ta račun skup-ščinarjem nikakor ne more zadostovati, ker ni dosti, da ne ve vsak, koliko dohodkov in stroškov je imela družba, ampak mora vsak vedeti, kakšno je družbino stanje sploh, treba je tiskane bilance, ki da jasen pogled v delovanje družbe. Treba je natančnejši račun stroškov, detajlira-nih izdatkov za šolstvo, učitelje itd. Pogrešamo tiskanega proračuna za prihodnje leto,1 kar spada k poročilu blagajnika. Ta se že 21 let ni predložil. Proračun je nekak načrt in program družbe, ki more še le potem apelirati na radodarnost in zaupanje ( občinstva.
Preteklo leto smo faktično nazadovali. Podružnice so letos 2000 K manj nabrale kot lani. Kranjska je dala lani 12.430 K letos pa le 8 779 K! Na Kranjskem je torej zavednost v narodnem obrambnem oziru na jako šibkih nogah dasi se poudarja, da je ljudstvo zavedno in probujeno (da polni farško bisago op. por.). Ako delujejo Ljubljana, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Radovljica, Postojna, Ribnica, škofja Loka, Vrhnika, zakaj bi tudi drugi kraji ne delali? Nebojmo se kritike, zdrava kritika ne škoduje nikdar stvari, kajti ona ne razdira, ampak zida.
Kako stališče naj ima družba glede založnikov in pogodb, kako stališče pri naročanju blaga ? Družba
Meniš, da si vrnil gospodarju življenje, tla si popravil krivico...? Glej, tako se mi zdi, bi ravnala Mira. ako bi storila, kar mi je tlejala nekdaj: »Tudi ako bom žena drugega, bom ljubila tebe . . .« Poteptala je vrt, ki sem si ga bil zasatlil . . . Moral bi jo zaničevati, ako bi ini kot žena darovala ljubezen, tlasi le v mislih ... In vendar bi se ne branil njene ljubezni, saj sem izgubil ideale in sem zagazil v blato . . . A tla mi je pokazala pot v močvirje, a iz njega mi ni pomagala . . .
1'trnila se je zvezda na nočnem nebu ... Z dolgim žareč i m trakom se je potočila preko nebesnega svoda in je ugasnila na daljnem vzhodu . . . »Umrl je človek,« so dejali domači, ki so sedeli z mano preti hišo. Jaz pa sem se spomnil večera, ko sva opazovala z Mirt) sviti e milijone na nebu . . Tudi tedaj se je utrnila zvezda in rekel sem ljubici: »Prodno bo poteklo leto, bo ugasnila tvoja ljubezen, kakor ta zvezda . . .«
»Morda, a le z mojo smrtjo . . .«
Leto je prešlo, ljubezen je minila, a Mira živi in ljubi drugega. Jaz pa sem od onega časa brez moralne opore, slab kakor šibek trs . . . Ostali so mi le spomini, ki mi pa s trpkostjo polnijo dušo . . . A vendar sem videl krasne dni, polne sreče in razkošja . . Hvala ti, Mira, hvala za one dneve! Vedi, da ne nosim v srcu jeze do tebe, dasi ne bi rad, da bi se kdaj srečala najinega življenja pota...
mora izključevati vsako pogajanje z Nemci in našimi narodnimi nasprotniki, iz k 1 ju-čuje vsako nabavo pri nasprotnikih. In kaj se je zgodilo? Družbeni angeli varuhi t. j. nabiralniki so delani pri Nemcih v fiu d j ej o vi ca h.
V „Družbinem koledarju" so napisani založniki. Založnik mila pa ni imenovan. Kdo je ta da se ga družba javno sramuje? (Klic: Krisper!) Bodimo radikalni in ne sklepa naj naša šolska obrambna družba pogodb z Nemci in nemŠkutarji! Pogodbe naj se sklepajo z založniki tako, da dobi družba vsako leto fiksno vsoto, dru gaČe imamo sramotne diference kot so pri milu 1904 — 400 K, 1905 — 42 K 50 h, 1906 — 400 K.
Užigalice bi morale več nesti! Koliko neso one v prid istrski družbi!
Organizirati je treba zbirke iz nabiralnikov.
Iz Veselove knjižnice bi se lahko ustanovile knjižnice v krajih, kjer ima družba šole.
Organizirati je treba prodajo družbenih razglednic in družba mora razpeta vanje sama prevzeti.
Na nasvete iz akademičnih vrst se je vodstvo družbe premalo oziralo in bati se je, da se bo to maščevalo. Družba je razpošiljala razglednice po povzetju in po 8 v komad! Iz tega se vidi, da vodstvo ni imelo pravega trgovskega duha. Trgovce treba pritegniti k družbi, samo na njih zavednost in požrtvovalnost pa ni računati, ker se znajo postaviti v bodoče družbi po robu. Vsaj po 6 v bi se morale razglednice prodajati in prodalo bi se jih po 60.000 o Božiču ali Veliki noči. Za razširjenje družbinega blaga sploh je pritegniti podružnice. Razglednice naj prevzame družba le v razpeČavanje, za kar je pisarna tu, saj to delo ni tako hlapčevsko. Na češkem imajo samo uradniki delo z razglednicami. Dobička bi imeli pri nas od njih na leto do 5000 K. (Burno odobravanje.)
Notar Hudovernik je odgovoril, da je opravičena želja glede računov, bilanca se bo v prihodnje tiskala. Tudi zahteva po proračunu je opravičena. Glede nabiralnikov je odvrnil, da jih je družba naroČila pri slovenski tvrdki Schneider & Ve-rovšek, ki jih je dobila iz nemške tovarne! Da se užigalic za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda več proda, je vzrok, ker se kupujejo po vsej Hrvaški, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Potrjuje očitanje glede mila. Pogodba se razdere.
Rek ar omeni, naj bi bila družba glede nabiralnikov takoj preklicala sklenjeno pogodbo, ko je nastal vihar po Časopisih, da so nemškega izdelka.
Prebralo se je nato poročilo dr. Ravnina rja kot člana nadzorništva, da so se vse družbene knjige in računi našli v najlepšem redu. Družbeno vodstvo je uzorno in odgovarja trgovskemu knjigovodstvu. Blagajniku se je predlagalo oprostilo, kar se je soglasno sprejelo.
Volitve.
Ko je prvomestnikov namestnik naznanil, da se priČno volitve in sicer prvomestnika in 6 odbornikov namesto izstopivših dr. Karla B 1 e i-w e i s a, Gregorja E i n s p i e 1 e r j a, dr. Pavla T u r n e r j a, dr. Ivana Mer h ar j a, Ivana Šubic a in Antona S v e t k a (prvi štirje so izstopili po pravilih, zadnja dva pa sama) nastalo je naenkrat novo življenje v dvorani. Duhovniki, ki so že prej stali na levici, so se gnetli naprej proti predsedništvu. Namenilo se je voliti po listkih in so bili imenovani za skrutinatorje jurist F e 11 i c h , župnik P i b e r in odvetnik dr. Š e-g u 1 a. Ker Piber ni hotel prevzeti tega posla, imenovan je bil mesto njega sodni pristav P r e v c.
Okoli predsedniške mize je kmalu nastala silna gnječa. Dr. Brejc dr. Vrstovšek in dr. Korošec so videč, da jih nič ni — med duhovniki jih ni bilo skoraj nič, ki bi imeli pravico glasovati, ampak . so prišli na zborovanje upajoč, da se bo volilo z vzklikom in so mislili, da bodo imeli veČino nad volilnimi opravičenci! — ko so torej dr. Korošec in drugi videli, da jih nikjer nič ni, so začeli govoriti o slogi. Dr. Korošcu namreč ni bila všeč volilna lista na-prednjakov, ki so si napisali na glasovnice za prvomestnika ravnatelja Andreja Senekoviča, v odbor pa Gregorja E i n s p i e 1 e r j a, dr. Ž e r-j a v a, dr. N o v a k a, dr. Iv. Mer-h a r j a, Franc P a h e r n i k a in dr. Karla B 1 e i w e i s a. Vrstovšek in Korošec sta se tajno dogovorila s Korošci, da morajo Korošci dobiti še enega odbornika poleg Einspielerja in dr. Brejo je stavil v tem oziru predlog, pri tem pa govoril nekaj o oktroiranju, v čemer sta mu sijajno pomagala dr. Korošec in dr. Vrstovšek, ki je pripovedoval, da je ou več storil za slovenski narod kod vse dijaštvo, ki zdaj tako oblastno nastopa. Ker je ljubljanski župan Hribar
kot šestkratni volilec nekaj govoril z dr. Brejcem, zadri se je „Slovenčev" poročevalec Štefe nanj, da on tu nima ničesar govoriti. Izjavljamo, da je bila to skrajna netaktnost nSlovenčevegau poročevalca, ki s takim nastopom ponižuje ugled časnikarski! Zaradi Štetetove jezikavosti so bile dame skrajno ogorčene in fsnt jih je slišal vsakovrstnih. Dosti ni manjkalo, da mu niso nategnile ušes in ga prijele za nsladkeu. Na-prednjaki so na BrejČev predlog izjavili, da zaradi velike oddaljenosti od koroškega odbornika ni pričakovati velikega delovanja — kar je Čisto naravno! — in da Einspieler prav dobro zastopa Koroško. Ako dr. Brejc in tovariši žele še enega odbornika s Koroškega, sledi, da Ein-spielerju ne zaupajo Vendar so kljub temu naprednjaki izjavili, da hočejo voliti v vodstvo poleg Einspielerja še Gr af en auer j a. To pa ni bilo všeč dr. Brejcu, bržkone ker gotovim ljudem Grafenauer ni najljubša oseba in zahtevali so mesto njega v odbor dr. De tel o. Temu so se napredojaki upirali in šele na osebno prošnjo župana Hribarja izjavili, da bodo glasovali za dr. Detelo, če pride do volitve z vzklikom.
Pričele so se volitve z vzklikom in je bila izvoljena lista naprednja-kov razen dr. Novaka, na Čigar mesto je prišel dr. Detela. Proti dr. Deteli se je vzdignilo 5 rok. Kar se oglasi enfant terrible profesor dr. Opeka, ki hoče povsod vse pokvariti, in iz javlja, da se mora voliti po glasovnicah in da se smejo pogajati le vc-lilci med seboj. Menda je to rekel, ker je mislil, da imajo klerikalci večino Tako je razbil njegov ugovor že sklenjeni kompromis: volitve so se vršile na to po listkih.
Zborovanje se je prekinilo za dobro uro, ko se je vršil banket, k: ga je fino in okusno pripravil restav rater g. Žajc in ko je bil obed končan — udeležili so se ga samo naprednjaki! — naznanil je škruti-nator dr. Šegula sledeče:
izid volitev:
Oddanih je bilo 2 60 glasov-nic, med njimi 4 neveljavne.
Od 256 glasov se Je oddalo za ravnatelja Andreja Senekoviča kot prvomestnika 247 glasov, dr. Detela je dobil 7 glasov in župnik Vrhovnik 2 glasa.
Velikansko navdušenje je zavladalo med napredojaki in ploskanje kar ni hotelo prenehati.
Dr. Korošec in  tovariši sj pri-iz bližnje  restavracije,   se gnetli pri vratih   in   zeleno   gledali   tako zel nepričakovan izid.
V odbor so bili izvoljeni za tri leta: dr- Ivan Merhar z 23 9 glasovi, dr. Grego? Žerjav z 2 S 7 glasovi, dr. Karel Blei-weis z 2 2*3 glasovi in veleposes: nik Fran Pahernik z 222 glasovi: za 2 leti: dr. Fran Novak ■ 208 glasovi in prelat Gregor Einspieler s 175 glasovi. (Viharno ploskanje pri vsaki naznanitvi.)
V manjšini so ostali dr. Miiller z 49 glasovi, dr. Detela z 20 glasovi, župnik Rožun z 19 glasovi, dr. Medved, dr. Zrna v c, Grafenauer in drugi so pa dobili po par in manj glasov.
V nadzorstvo so bili izvoljeni: drMajaron, dr. Ravnih ar, dr. Ilešič, P o v š e in župnik PavliČ. v razsodišče pa: Ravnik, Vedernjak, dr. Triller. Andrej Kalan in dr. TekavčiČ.
Zapeljani Grafenauer.
Ob asistenci dr. Korošca je pristopil k prvomestnikovem namestniku Svetcu koroški poslanec Grafenauer, ki je najprisrcnejše pozdravljen od naprednjakov dejal takole :
Z vršitvijo današnjega zborovanja nisem zadovoljen. ^Začudeni klici.) V imenu vseh onih, katerim je blagor slovenskega naroda ne le na jeziku ampak tudi v srcu, izjavljam, da obžaljujem, daje med nami Slovenci prišlo do takega izida današnje volitve (Razburjenost. Ogorčeni klici: Ali se je zgodila kaka nepravilnost?) Na nas Korošce tako zborovanje ne more napraviti dobrega utiša. (Dr. Korošec se hinavsko smeje. Ljuti klici: To je vase delo, zastopnik ljudstva!) Pri nas na Koroškem je sloga med lajiki in duhovniki. (Ogorčeni klioi: Tudi pri nas, Če je duhovnik resničen prijatelj naroda!) Ne sme se tako sklepati v društvu, ki je za Slovence tukaj. (Klici: K dr. Korošcu ne bomo no-dili po nauke in svete!) Vi še nimate pojma, kakšen je naš nasprotnik. Naj bi prišel danes vsak do besede, pa bi bilo prav. (Klioi: Komu se je pa branila beseda? Vihar narašča, splošno razburjenje. Dr. Korošcu lete najostrejše pšice.) Koroški Slovenci bi gotovo smeh' govoriti danes tukaj. (Klioi: Le govorite!) Če Še sploh pride    do    kakše skupščine
(Dalje v prilogi).
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 181, dne" 7. avgusta 1907.
(silen vihar), bomo videli, kdo ima prav. (Klici: Videli bomo, kot smo danes!)
Grafenauer je prebral nato izjavo podpisano od zastopnikov podružnic iz Koroške, Štajerske, Primorskem Kranj-ske. Izjava se je glasila:
Podpisani obžaljujemo, da se je vprašanje društvenega vodstva rešilo potom majorizacije. Klici: Kaj pa vam je, ali veste kaj berete?) Družba doseže svoj namen le, če ima kompromisne odbornike iz vseh strank. Za b taje rs k o: dr. Korošec (Velikanski vihar in klici Hanba!), dr. Ver-stovšek; za Koroško dr. Brejc, Grafenauer in Pongou, za Gorico: Raspet, dr. Vil. Zorn, za Kranjsko: Pogačnik in Kalan.
Predlagala se je zdravica Grafenauer j u. Z ironičnim ploskanjem je bila sprejeta.
Dr. Korošec je pomignil in odšli so on in njegovi pristaši in zapelja-uec Grafenauer.
Govor poslanca Hribarja.
NajviharnejŠe pozdravljen je poslanec Hribar govoril: Nisem pričakoval od tovariša Grafenauerja, da bo tako govoril, zlasti ker je bil tako prisrčno pozdravljen od nas vseh. Demonstrativno je zapustil to dvorano. Prepričan sem, da je bil nagovorjen in pregovorjen, da je šel po kostanj v žrjavico. (Vihamo odobravanje.) Obžalujem to in uaglašam, da mora biti v vsakem društvu merodajna volja večine. (Klici: Tako je! Nesrečna je Grafeuauerjeva fraza o majorizaciji. Kdo naj pa vlada, če ne večina r* Tej večini se ni sramovati izvoljenih mož, katerih imena jamčijo, da bodo vestno izvrševali svoje dolžnosti. Vsa Čast slogi koroških Slovencev, ki so lani nastopili složno v brambo pravic koroškega naroda. Ali se je pa ta sloga koroških Slovencev   danes pokazala?
ospieler je dobil danes majhno število glasov. Ali se v tem kaže sloga koroških Slovencev ? Sloga bi se bila pokazala, da bi bil dobil Einspieler glasove vseh. kakor smo mu jih mi dah*. Izjava ni opravičena. Jaz -am predlagal kompromisno listo kandidatov. Kaj se je zgodilo po oudnih potih pravičnosti naših nasprotnikov ? Dr. Detela je dobil le 7 glasov ! Nova volitev je jasno pokazala misel večine. Grafenauerja visoko c'slam in žal mi je, da je prevzel tako nehvaležno nalogo. Nesrečna ::aza in predrznost je, če se dvomi, oe bo Še skupščina. Ta drznost se zna maščevati. Naša družba ni prestala. Oprt na vaše navdušenje trdim, da bo stala krepkeje in da bo še več koristi donesla slovenskemu narodu kot doslej. Teh koristi bedo najbolj deležni naši bratje iz Koroške, če našo pomoč odbijajo, podamo jim še drugo roko. Viharno navdušenje.) Vemo, da se moramo potegniti za te brate. Nas ne moti noben podpis. Družba je puncica narodno napredne stranke in bo še nadalje ostala. Posebno pa me veseli, da stoji danes v naših vrstah krepka akademična mladina. Ona je naš ponos. (Viharno navdušenje.) Vzorno je njeno navdušenje za družbo, zlasti pa njenega zastopnika dr. Žerjava. (Velikanska nav dušenost.) Izrekam mu zalivalo za njegovo požrtvovalnost. (Odobravanje.) Se se bo razevitala naša družba, če odpade vsa stranka dr. Korošca in Pogačnika. Se bodo naše skupščine in ko ne bo ne mene in ne Svetca (viharne ovacije Svetcu), stala bo ta naša mladina na našem mestu. Napijam družbi in kličem: Vivat, crescat, floreat! (Velikansko navdušenje.) Govorili so nato še trg. Rus iz Ribnice o razmerah na Koroškem, jurist Kramar iz Trbovelj, da Korošec in Vrstovšek nista v resnici nobena zastopnika podružnice, dr. Mihajlo Rostohar, da koroški Slovenci niso taki, da bi odobravali današnji nastop Grafenauerjev, učitelj Engelman iz Trsta, da tam nič ne vedo o izjavi, ki jo je podal v njih imenu Grafenauer, in prosil družbo, naj na stroške tržaških Slovencev otvori v Trstu imesto) šolo, notar Hudo ver ni k, ki je pozival na delovanje za družbo, jurist Rek ar o reformiranju družbe in podal v tem smislu 39 predlogov Svetcu, Ulča-kar iz Trsta, naj bi se družba zavzela za trgovske šole in naj bi se razpisal konkurz za nabavo družbenega blaga, in dr. Žerjav, ki je napil Svetcu.
Po Gurnem zborovanju je nato Luka Svetec zaključil to velepo-membno zborovanje.
Brzojavki sta prišli od gospe županje Hri b ar j e v e in Dolenca in Š raj a iz Železnikov, družba je pa dobila nad 2000 K dohodkov, med temi 1(100 K od tržaške mladine od zadnje veselice.
Udanostna brzojavka cesarju se ni odposlala.
Za slovensko vseučilišče u
/ Poslanec 1 van Hribar je stavil glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani v seji poslansko zbornico dno 23. julija t. 1. tale predlog:
Slovenski narod, poslužujoč se v ustavi mu zajamčeno pravice, stremi za ustanovitvijo svojega vseuči-Lisca v svrho, da bi Slovenci, ki se posvečajo akademskim naukom, ne bili primorani, posedati tuja vseuri-lišrn. Zahteva po ustanovitvi posebnega slovenskega vseučilišča je pridobila na intenzivnosti zlasti od tistega časa, odkar so se razmere na univerzah v Gradcu in na Dunaju, na katerih posečanje so slovenski akademiki predvsem navezani, tako poostrile, da se slovenski dijaki na teh zavodih ne smatrajo kot enakopravno akademike, marveč zgolj kot gost«1, ki se jih milostno trpi, in da ne uživajo niti zaščite akademičnih oblastev. Dokazano pa je, da so na teh vseučiliščih profesorji nemške narodnosti, ki celo pri izpitih ne ravnajo paritetno s slovenskimi viso-košolci.
Zločin na narodnem svojem obstoju bi značilo, ako bi slovenski narod živo ne soeuvstvoval na usodisvo-jih sinov, ki so posvečajo višjim naukom, zato je tudi docela umljivo, da so Slovenci v skrbeh za svojo na tujih vseučiliščih se učečo mladino in da morajo zahtevati ne sumo, da se slovenskim akademikom zagotovi
popolna enakopravnost z visokosolei drugih narodnosti, marveč tudi da ravnajo profesorji ž njimi enako-pravieno, knkor z dragimi dijaki.
Da tega pod današnjimi razmerami, ko narodna pristranost vedno bolj skuša udnšiti čut pravičnosti, ni mogoče drugače doseči, kakor z usta novitvijo lastnega vseučilišča, je pač jasno.
Ni treba posebe naglašati, da bi bila z obče državnega stališča največje važnosti ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, na ka-terem bi se v nekaterih disciplinah Lahko predavalo tudi v hrvaškem jeziku, ker potrebujejo južne pokrajine naše monarhije za duševni in kul turni razvoj svojega prebivalstva nujno mogočne vzpodbuje, kakršna izvira samo z vseučilišča.
Pri presoj eva n j u tega vprašanja pa je treba še vpoštevati, da potrebujete vseučilišče na Dunaju in v Gradeu nujno razbremenitve, ki se da doseči samo, ako odide večje število frekventantov, ker bo se tudi pri nas končno moralo preložiti težišče pouka iz učnih dvoran v instituti1 in seminare.
\ zpričo vseh teh okolnosti je torej ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani nujna in neodložljiva državna potreba in sicer se naj uresniči etapnim potom na ta način, da se {»red vsem otvori juridična fa-kulta, za katero so na razpolago vse potrebne učne moči. V to svrho se naj pravočasno prične z zgradbo potrebnih poslopij, kar je tem ložje, ker sta se dežela kranjska in deželno stolno mesto Ljubljana zavezali, k zgradbenim stroškom prispevati znesek 600.000 K.
Podpisani poslanci torej predlagajo:
Visoka zbornica naj sklene:
1. Vlada se poživlja zakonodajalnim potom zagotoviti ustanovitev vseučilišča v Ljubljani s slovenskim predavalnim jezikom ter pospešiti vse odredbe tako, da se bo pravoslovna fakulteta lahko otvorila že leta 1909.
2. V formalnem oziru se naj ta predlog odkaže vsoučiliškemu odseku, v katerega se naj izvoli članov. Ta Hribarjev predlog je podpisalo 100 poslancev vseli strank poleg Slovanov tudi nemški in italijanski socialni demokratje -S in sicer:
i v. Hribar, KreinfTa, Morneze\vsk i, dr. Wojcik, Stapinski, Lukas2ewicz,
Pihnliak, dr. Ochrymo\viez. dr. K. Trylowskyj, dr. Kvgen Le\vickyj, dr. Kolessa, K. Breiter, dr. Staehnra, dr. Okiinieuski, dr. Kost' Lo\vyizkyj, Ostapczuk, Romanczuk, (J. Oliva, Iv-eević, J. Biankini, Peric, dr. Ploj, Buk vaj, .los. Kotlar, Jachov/icz, Jos. Svejk, Ijemeš, dr. Soukup, Aust, Bi-
fiovec, Babermann, Pospišil, Jaroš, Modraček, 8veceny Ani., Hudec (Praga), dr. VVinter, II. Klička, Dia mand, Folber, Bojko, dan Siuula, Staniszewski, fitiaštalka, Kramar, dr. Hočevar, ('iaglo, Mleezko, dr. Maju. Sredniawski, K. Bergmann, Antoniji Zazvorka,   Kalina,  Spaček, Fiedler,
.M. Žeinlička, Trosi, dr. Kat'tan, dr. Baxa, Bal jak, KlofaČ, Hrasky, Ne-mec, Efvbeš, Tom a Še k, Hornof, Cinfrr, Silvio Pajrnini, Avg. Avanci-ni, dr. Slama, dr. O. Pražak, H. Sr-dinko, A. Paduch, Harnek, \Vassilko, Ihibka, Al. St rekel j, Prodan, Spin-čie, dr. B j ■bar.Ježovnik, Ruebenbau-er, Bjeladinović, Mandić, Ing. Neu-ni.uin, P. Ivaniševie, CTdržal, dr. Tre-sić,   Heicbstiidter,   Roblek, Vukovič,
dr.   Laginja,   dr.   Bulin, Raimondo Sca bar, V.  Pittoni,  Cehlinskyj, dr. Baczynskyj, Fon, S. Wityk, dr. Ma-lachowski.
Tako se glasi Hribarjev predlog. Ker je „Slovenec" svoječasno na vsa usta kričal, da je dr. ŠusteršiČ zapo-Čel veliko akcijo v zadevi slovenskega vseučilišča v Ljubljani in da je to akcijo samo pokvaril posl. Hribar s svojim predlogom, hočemo navesti dr. Šusteršičjv predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, da s tem pokažemo slovenski javnosti, kako drzno lažejo klerikalci in njih glasilo „Slovenecu in kako jim ni sveta nobena stvar, ki bi je ne izrabili v svoji slepi strankarski strasti v,svoje umazane samopašne namene./Dr. ŠusteršiČ je vložil ta-le predlog^
„Podpisani poslanci predlagajo: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poživlja, da takoj prične z delom za ustanovitev vseučilišča s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom in postavi tozadevni kredit v državni proračun za 1. 1908.
V formalnem oziru predlagamo, naj se ta predlog cdkaže proračunskemu odseku, ki se ima voliti iz vse zbornice.
Dr. ŠusteršiČ. Povše. I. Roškar. Pogačnik. Dr. Hurban. Dr. Benkovič. Grostinčar. Ant. Sacbl. Suklje. Dr. I. Thun. Kuhvuka. Dr. Horsky. Žitnik. Dr. Hočevar. Pišek. Zaruba. Dr. Grre-gorSič. Fon. Jaklič. Fr. Šabata. Dr. Krek. Dr. Mvslivec. J. Prokop." \
Čitatelji naj sedaj primerjajo Hribarjev in ŠusteršiČev predlog ter svobodno sodijo, katerega je smatrati za resnega in kateri se je stavil samo v to, ut aliijuid tiari videatur.
Volilna reforma za češki deželni zbor.
Praga, 6. avgusta. Na poziv čeških radikalnih poslancev se zbero te dni vsi Češki poslanci, da sklenejo pozvati vlado, naj skliče v jeseni češki deželni zbor ter mu predloži volilno reformo.
Nemški deželni poslanci so imeli včeraj posvetovanje o sklicanju češkega deželnega zbora. Načelniki so se izrekli proti sklicanju, ako se ne misli razpravljati zgolj o gospodarskih vprašanjih. Edini so si bili, da se o volilni reformi za deželni zbor ne sme pod nobenim pogojem razpravljati.
Bolgarija kraljevina?
Sof:.ja, 6. avgusta. Povodom sedanjega obiska kneza Ferdinanda pri cesarju v Išlu se je zopet mnogo ugibalo, ali dobi knez Ferdinand povodom 201etnega vladanja kraljevo krono, s tem pa Bolgarija popolno neodvisnost. Ta vest se sedaj oficijalno najodločneje zanika. Vsi trezni bolgarski politiki in vse večje stranke u videvaj o, da bi v sedanjih razmerah ne bilo želeti, da se proglasi Bolgarija za neodvisno in za kraljevino. Upoštevati je treba pri tem finančne nagibe, še bolj pa verske vzroke. Sedaj je za Bolgarijo in Macedonijo skupni eksarhat v Carigradu. Ker pa so ravno v pravoslavnih deželah politična vprašanja tesno spojena s cerkvenimi, bi izgubila Bolgarija, ako se preseli eksarh v Sofijo, skoraj ves svoj vpliv na Macedonijo in mace-donski Bolgari bi izgubili zadnjo za-slombo, ki jo imajo sedaj v Bolgariji potom skupnega eksarhata. Bolgari pa nadalje tudi želijo, da se parlamentarizem dobro utrdi v deželi, preden se knezu posadi na glavo kraljeva krona. Boje se namreč, da bi kronanje kneza v sedanjem momentu knezu zvišalo njegovo oblast na stroške ustavnih uredeb.
Dunaj, 6. avgusta. V avdijenci, ki jo je imel knez pri cesarju, sta se dotaknila tudi političnih vprašanj, in skoraj samo ob sebi je umevno, da se je razpravljalo tudi o macedon-skem problemu. Knez Ferdinand je prosil, naj bi se rusko-avstrijska reformna akcija v Macedoniji pospešila.
Cesar je podelil knezu Ferdinandu imeteljstvo 11. huzarskega polka, pri katerem je služil knez za nadporoč-nika. To je izredno odlikovanje, ker je knez Ferdinand prvi nesuveren, ki je imetelj avstrijskega polka.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, b\ avgusta. Grška vlada je izdala na vse svoje oblast* nije v pokrajinah ob turški meji stroge ukaze, naj vsako oboroženo četo in vsako osebo primejo, ki bi hotela iti v Macedonijo, da se pridruži vsta-šem. Vojni minister je poslal istočasno vsem vojaškim povsljništvom ukaz, naj vodijo natanko imenik o vseh Častnikih, ki so na dopustu, da se doŽene, ali niso porabili dopusta za pohod v Macedonijo. Vlada je trdno odločila, da porabi vsa sredstva notranje policije, da napravi konec vsem pritožbam o podpiranju vstaŠkega gibanja v Macedoniji.
Sofija, 6. avgusta. Pri Bcšnici, okraj K a storija, je bila bitka med dvema grškima četama pod vodstvom dveh grških poročnikov in med večjim
oddelkom turških vojakov, četi sta bili popolnoma uničeni. Dvaindvajset vstašev je ušlo, a so jih na begu vse postrelili.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 6. avgusta. Zveza ruskih ljudi je izključila zloglasnega voditelja „Črne stotine" Kruševana, ker je poneveril 300,000 rubljev.
Varšava, 6. avgusta. Iz Odese se poroča o novih izgredih. „Pravi ruski ljudje" napadajo dijake in Žide na javnih cestah. Pri nekem pogrebu je bil krvav spopad ter je bilo več oseb nevarno obstreljenih.
Berolin, (i. avgusta. Car je podelil soprogi velikega kneza Cirila ime velike kneginje. Veliki knez dobi tudi nazaj vse naslove in dostojanstva.
Sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem.
Berolin, 6. avgusta. Oficijalno se razglaša glede sestanka : „Sestanek v Swinemiinde je novo potrdilo o prijateljskih razmerah med obema vladarjema in dokaz za dobro spo-razumljenje med vodilnimi državniki obeh držav. Zaupno se je razgovarjalo o vseh aktualnih vprašanjih ter se dogna'o popolno soglasje. Na obeh straneh se je izražala želja, naj bi se ohranil svetovni mir. Na obstoječih razmerah se ne bo ne v Rusiji ne v Nemčiji nič spremenilj.u
Petrograd, 6. avgusta. Petro-graška brzojavna agentura poroča: „Sestanek med obema vladarjema je imel zelo prisrčen, sorodniški značaj. Razgovor med knezom Btilowom in ministrom I z v o 1 j s k i m se je dotikal raznih sedanjih političnih vprašanj. Na obeh straneh se je konstatiralo, da ni nevarnosti za mir ne v Evropi ne na Daljnem vztoku. Dogodki v Maroku niso dali povoda za kako vznemirjenje. Ureditev se prepusti Franciji in Španiji. Glede dogovora, ki ga je sklenila Rusija z Japonsko in Angleško, se je konstatiralo, da je zelo pospešujoč za splošni mir. Sestanek med obema vladarjema kakor tudi dogovor med vodilnima ministroma ne more spremeniti zveznih razmer Nemčije in Rusije napram drugim velesilam. Sestanek more le ugodno vplivati na mirni tok dogodkov v Evropi in Aziji."
Turški napad na Perzijo
London, 6. avgusta. 6000 turških vojakov z artilerijo je prekoračilo perzijsko mejo pri Sajudžu v okraju Balak. Po kratkem zoperstav-ljauju so prepodili Turki perzijske čete. Ker je perzijska vlada v sled opetovanih takih napadov turških čet skrajno vznemirjena, se je o b rn i 1 a za pomoč na Rusijo in Anglijo.
Pariz, 6 avgusta. Pri vpadu turškega vojaštva v Perzijo so Turki razdejali eno vas ter pomorili IS mož in 60 žensk in otrok.
Berolin, 6. avgusta. Vest o napadu turških vojakov v Perzijo se je takoj brzojavilo na carsko ladjo v Swinemiiude ter je provzročila splošno vznemirjenje.
Punt v Maroku.
Madrid, 6. avgusta. Vsa gar-nizija v Algecirasu, 3000 mož, je dobila ukaz, naj bo pripravljena za vsak vojui slučaj. Vsi mornarji na dopustu so dobili poziv, naj se vrnejo. Za sedaj odrine pred Casablanco topni-čarka s 500 možmi mornarične pehote.
Pariz, 6. avgusta. Za varstvo francoskega konzulata v Casablanci so izkrcali francoske matroze, a Ka-bili so se temu zoperstavili ter streljali na Francoze. Nato so začele francoske in španske kri-žarke bombardirati Casablanco in okoliške naselbine. Kmalu je bilo celo mesto očiščeno sovražnih Kabilov. Pri napadu je bilo ranjenih šest francoskih vojakov in neki častnik. Bombardiralo se je le tiste dele, kjer stanujejo divja maroška plemena.
Iz Oranja so odplule štiri francoske križarke v Maroko. V Mero el-Kebirju so vzeli na ladje oddelek topničarjev, v Mostaganemu pa bataljon lovcev.
London, <3, avgusta. Francija je sporočila angleški vladi vse podrobnosti o svojem postopanju v Casablanci. Anglija smatra ta sredstva zadostna za varstvo angleških iute-resov ter vsied tega ne pošlje svojih bojnih ladij v Casablanco.
Dnevne vesti.
V Ij ubijani, 7. avgusta.
— Generalni svet Svobodne Misli nujno prosi in vzpodbuja vse svobodno misleče Ljudi vseh narodov, vsa društva in organizacije Svobodne Misli, univerze in društva zn ljudsko izobrazbo ali  šolstvo, znanstvena in
popularizacna društva, vse prostozidarske in podobne organizacije, društva za sociolpgično proučavanje, društva za pokopavanje z ognjem, dijaška in delavska društva, positi-
vistiške organizacije vseh smeri, ki imajo za cilj svobodo prepričanja in državljansko svobodo, z eno besedo, ljudi vseh stanov, strank in narodnosti, ki priznavajo dva temeljna principa Svobodne Misli, postavljena na bruselskem kongresu 1. 1880.: 1. O-lajšati propagando racionalističnih idej potom sporazumljenja med vsemi, ki priznavajo, da je potrebno osvoboditi ljudstvo škodljivih predsodkov in zagotoviti svobodo prepričanja; 2. ustanoviti svetovne zveze solidarnosti med vsemi svobodomi-selci, da bi delovali z vso močjo in energijo k uspehu kongresa s kar najštevilnejšim obiskom in kar največjo moralno in gmotno podporo in to brez odlašanja in da bi obrnili pozornost vsega sveta na praški kongres in na njeni izražene ideje. Generalni svet Svobodne Misli pričakuje, da postane njen poziv vsakemu naprednemu in svobodnemu človeku moralna dolžnost tembolj, ker je pripravljalna doba za kongres izvanredno kratka: doeim so se pripravljali drugi kongresi po leto dni, je bilo za praškega časa v celem komaj dva meseca. Vse priglasitve, vprašanja in informacije naj se pošiljajo na Karla Pelanta, sekretariat Svobodne Misli v Pragi, Praha-Vino-hradv, Kornnni (j.
-- Vseučiliško vprašanje in klerikalci. Ko je poslanec Ivan Hribar vložil svoj predlog, tičoč se ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, je nS,ovenecu zagnal velik krik in vik, češ da je poslanec Hribar s tem svojim predlogom pokvaril, oziroma onemogočil akcijo, ki so jo uvedli klerikalci za slovensko vseučilišče in ki je bila tako spretno vprizorjena, da ji je bil zagotovljen popolen uspeh. Razume se pač samo ob sebi, da je bilo to ^Slovenčevo" govoričenje docela lažnjivo in tendenciozno, saj je notorično, da se škofov list že dvakrat zlaže, ako enkrat usta odpre, vendar pa se je našlo še dokaj naivnih dušic, ki so tako zaverovani v ^Slovenčevo" — verodostojnost, da so skrivnostno skomiz-gali z ramami in z veliko odvažnost-jo šepetali vsakomur na uho, da mora le biti nekaj resničnega na „Sioven-Čevihu sumnjičenjih. Te naivne duše, ki verjamejo klerikalcem vse in naj si lažejo še tako debelo, da se da laž kar otipati, naj primerjajo sedaj oba predloga, ki sta jih stavila Hribar in Susteršič, morda se jim bo vendarle razum toliko osvetlil, da bodo spoznali, na kateri strani je resen namen, spraviti naše vseučiliško vprašanje v pravi tir, na kateri strani pa se izrablja zadeva, ki je za nas eminentne kulturne in narodne važnosti, zgolj v strankarske svrhe brez volje stvar pospešiti ali ji zagotoviti ugodno rešitev. Poslanec Hribar je svoj predlog, tičoŽ se ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, vsestransko utemeljil in si zagotovil podporo in pomoč pri vseh strankah v parlamentu izvzemši samo n e ruške klerikalce in nacionale e. Hribarjev predlog je podpisalo 100 poslancev — Slovani vseh strank, poleg njih pa tudi nemški in italijanski socialisti. In Če podpiše kak predlog toliko poslancev, da reprezentujejo le-ti takorekoč nadpolovično večino zbornice, potem tudi tak predlog nekaj zaleže in nekaj velja pri vladi! Takšen predlog, ki izraža voljo večine v parlamentu, vlada ne more in ne sme bagatelizovati, doČim je več nego gotovo, da se vladni krogi na predloge, ki nosijo jedva toliko podpisov, kolikor jih je treba po poslovniku, niti ne ozirajo ne, ker vedo dobro, da taki predlogi niso nikdar resno mišljeni, marveč ponajvec samo preraČunjeni v to, da namečejo nekaj peska v oči nevednim in nerazsodnim volilcem. In takšen predlog je dr. Šusteršičev! ŠusteršiČ ni zasledoval s svojim predlogom nobenega drugega namena, kakor „obsjenit prostotu"1, kakor pravi brat Hrvat; svoj predlog, obsegajoč v stenografskem zapisniku nič več in nič manj nego 3 vrste, je stavil samo zategadelj, da bi se mogel pred javnostjo biti na prsa in kričati: Evo, komaj sem prišel na Dunaj, že skrbim za tvoj blagor, narod slovenski. Da takšnih predlogov nihče ne smatra za resne in da torej ni govora o tem, da bi se pristopilo njih končni rešitvi, to ga no briga čisto nič, zadostuje mu, da s3 po listih govori o njegovem ^narodnem delovanju," in prokleto malo mar mu je, ako bi s takim nna-rodnim delovanjem" tudi povzročil, da bi ves narod jemal zlodi. Klerikalci torej uganjajo z vseuČiliškim vprašanjem, ki mora biti sveto in nedotakljivo vsakemu pravemu rodoljubu, najosfcudnejŠo komedijo. To dokazuje že ŠusteršiČev predlog sam. Klerikalni kolovodja je sestavil — dvomimo, da bi bila pri sestavi udeležena duševna potenca Joža Gostin-Čarja — svoj predlog tako površno, tako malomarno, daje v predlogu celo pozabil navesti kraj, kjer bi se naj ustanovilo slovensko vseuČiliŠčel In takšnim ljudem se naj verjame, da imajo resno voljo
15
delati za slovensko vseučilišče? Bog ne zadeni, da bi bilo delo za slovensko vseučilišče izročeno zgolj ljudem ŠusteršiČeve baze, sioer bi bilo že sedaj več nego gotovo, da bi v beli Ljubljani nikdar ne vznikel posvečeni hram najvišje znanosti!
— Trgovska In obrtniška zbor* niča za Kranjsko v Ljubljani ima v petek dne 9. avgusta t. L ob polu 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s tem-le dnevnim redom: L Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanilo predsedstva. III. Naznanilo tajništva. IV. Zbornični račun za leto 1906. V. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Idriji. VI. Prošnja črevljarske zadruge v Tržiču za podporo v pokritje stroškov črevljarskega tečaja. VIL Prošnja rokodelske zadruge v Idriji za podporo udeležnikom črevljarskega tečaja v Idriji. VIII. Poročilo o dopisu ravnateljstva o. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani v zadevi podelitve ustanov. IX. Tajna seja.
— Peticijo za slovensko vseučilišče in za slovenske srednje šole je je vložil na poslansko zbornico krajni šolski svet v Begunjah nad Cerknico.
— Odmevi driavnozborskih
volitev. Iz Hrastnika nam pišejo: Znano je, kako je Črni Dol pri Hrastniku glasoval pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Redki, zelo redki so bili, ki se niso bali oddati svoje glasove neklerikalnemu kandidatu. Med temi je bil tudi J. Bizjak, delavec v kemični tovarni v Hrastniku in stanujoč pri posestniku Alojzu Igričniku na Brnici. Vsak njegovih stanovalcev je moral napisati v n e-govi prisotnosti na glasovnico ime klerikalnega kandidata. In res, vsi so se vdali, le Bizjak je tudi v njegovi prisotnosti volil po svojem prepričanju. Zato ga je pa tudi njegov hišni gospodar zapodil iz stanovanja ca cesto, da, obdolžil ga je celo tatvine, seveda — kakor delajo klerikalci — popolnoma neosnovano. In kaj se je zgodilo? Kemična tovarna ga je odslovila in sedaj je revež brez zaslužka in dela. To pač še bolj ilustrira faktum BenkoviČeve zveze s hrastniškimi nemčurji. Ker Bizjak ni volil BenkoviČa, je izgubil službo. Oj, ti klerikalna hudobija in podlost! Pred nekaj dnevi se je vršila obravnava, izzvana po tožbi Bizjaka proti Igričniku. Zadnji je bil za svoje preveliko navdušenje za Benkoviča obsojen na 7 dni zapora, z dvema postoma.
— Celjski kaplan Pučnik sedaj v počitnicah od dolgega časa ne ve kaj bi počel. Moliti za grešno dušo in grešne svoje ovčice se mu ne ljubi. Zato pa je prišel agitirat v gornje-grajski okraj za Goriškovo konzu-marsko posojilnico ter ščuval ljudi, naj vzdignejo denar iz domačih posojilnic ter ga naj nalagajo v Celje. Prokleto slabo mora presti našim ljubim klerikalcem za groše, da so cel štab lačnih kaplanov spustili okrog na agitacijo in na lov za denarjem in vložnimi knjižicam i No Pučnik je slabo naletel. Naši ljudje niso tako zabiti, da bi zaupali težko prihranjene svoje groše takim špekulantom, ko sta prosluli konzumar Gorišek in po bodoči penzijonirani trgovec in fa-rovške posojilnice director in spe Ko-stič. Takim ljudem, ki iz zgolj sebičnosti, hadob:je in politične strasti kujejo škodoželjne naklepe ter skušajo škodovati starim dobrodelnim napravam in gospodarskim zavodom, samo da bi i oni na ta način nnekaju postali, ker drugače niso mogli, naši ljudje nikdar ne bodo zaupali. Prihodnjič si bodemo take priganjaČe v črnih in pisanih suknjah ogledali še malo bolj natančno ter jim potipali ne le na grabežljive prste, ampak jih švrknili tudi po njihovih dolgih če ljustih. Gorišek naj dela raje pokoro za svoje grehe, ki jih je zakrivil s konzumom v Laškem trgu, kjer ga na stotine zaradi njega obubožanih kmetov noč in dan proklinja, v svojem izobraževalnem društvu pa naj uči rajŠe delati križ in moliti očenaš svojega bodočega direktorja ter ga podučiti v temeljnih točkah krš. nauka.
— Od državne železnice- Premeščeni so: nadzornik gradbenega vodstva v Jesenicah V. D ti r r, stavbni komisar istotam Viktor Pollanz in višji stavbni komisar v Meranu Matija Pavlice k, vsi trije k ravnateljstvu odd. 3.
— Imenovanje v politični službi na Štajerskem. Ministrski podtajnik dr. Adam TVeiss pl. Schleussenburg je imenovan za okrajnega glavarja. Kot komisar je služboval pri okrajnem glavarstvu v Celju ter zna precej dobro slovensko.
— Dr gro! A. Schaflgotsch, ti-
tularni podnamestnik v Trstu je imenovan za podnamestnika ad personam v 4. činovnem razredu.
— Imenovanje v sodni službi na Primorskem. Avskultantje so postali Anton Kraljic v Trstu, Anton Cigoj v Gorici in Milan Zgombič v Rovinju. J
Odličen gost. Danes je nas po-setil v uredništvu znani poljski pisatelj in publicist Jan M a g i e r a, gimnazijski profesor v Krakovu. Prof. Magiera je velik prijatelj Slovencev, pozna temeljito našo književnost in govori tudi dobro slovenski. O Slovencih in o slovenski književnosti je napisal v poljskih listih že mnogo vrlo poučnih razprav, ki so vzbudile v poljski javnosti veliko pozornost in precejšnje zanimanje za naš narod in naša narodna in kulturna stremljenja. Prof. Magiera je danes popoldne s svojo soprogo odpotoval v Zagreb, odkoder se vrne v Krakov. Če bo letos kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Zagrebu, se ga udeleži tudi prof. Magiera.
Odvetniška zbornica v Ljubljani je sprejela ravnokar dopis od predsedstva deželnega sodišča, da vsled pritrditve predsedstva in nad-sodišča prvih narokov in prvih razprav pri ljubljanskih sodiščih (deželn. in okrajn.) ob ponedeljkih odslej ne bode preje nego še-le ob 10. uri dopoldne.
Slovensko akad. fer. društvo
„Sava" je imelo snoči v BNarodnem Domu" svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen tale odbor: predsednik: stud. phil. Josip KremenŠek, podpredsednik: stud. tehn. Anton Thaler, tajnik: abit. Vit o mil F. Jelene, blagajnik: stud. phar. Josip Pehare c, gospodar: stud. ing. Rudolf Kralj, namestnika: cand. iur. Štefan Šink in stud. iur. K an-dare ml., pregleduika: cand. phil. Adolf Turk in cand. ing. H u g o n Vi d m a v e r.
Z dopusta je vrnil višji nadzornik južne železnice gosp Ev gen Guttmann ter prevzel zopet vodstvo tukajšnje postaje.
Umrla je v ponedeljek gospa Marija Pšeničnik, rojena Pra-protnik, soproga poštnega uradnika g. D. Pšeničnika  na Zidanem mostu.
slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi v nedeljo, dne 11. avgusta veliko vrtno veselico pri .Novem svetuu. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" ter slavna „Društvena godbau. Spored : Godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Vstopnina 40 vin. za osebo, otroci do 10. leta prosti. Začetek ob štirih popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica na praznik v četrtek,  15. t m. z  istim sporedom.
Legar v Ljubljani  Od informirane strani se nam poroča:  V Ljubljani so sedaj štiri slučaji legarja v privatni oskrbi, ki pa so vsi došli iz Postojne. Ti slučaji se, kakor došleci iz Postojne sploh, strogo nadzorujejo, ob enem pa se sproti ukrepajo potrebne razkuževalne in varnostne naprave.   Mej  domačim civilnim prebivalstvom se dosedaj še ni   pojavil  noben   slučaj legarja. V deželni bolnišnici se zdravi 21 slučajev, ki so deloma iz Postojne, deloma pa sporadični slučaji iz raznih krajev Kranjske in Primorja, kakor se opazujejo vsako poletje. Tako so štiri slučaji — člani jedne in iste rodbine — iz Dravelj. To kaže, kako lahko pride do hišne infekcije, če se, kakor često na deželi, pravočasno ne obvesti zdravstvena oblast in se torej ne morejo ukreniti potrebne raznovrstne naprave. Koder je  bolezen ža v hiši, je poleg razkuževalnih naprav največje važnosti splošna in pa telesna snrga, osobito   pogosto   umivanje rok, posebno pred vsako jedjo. — Glede legarja mej vojaštvom je  omeniti, da bolezen v dom. vojašnici, kakor je bilo pričakovati, že pojenjuje. V šentpeter-ski vojašnici pa se je pojavilo precej novih slučajev, ki pa so se takoj izolirali v vojaški bolnišnici. V šentpe-terski vojašnici so razmere dokaj neugodnejše,   ker   je   vojašnica stara stavba, ki nikakor ne odgovarja modernim higijeničnim zahtevam. Vojaške oblasti osobito  pa vojaški zdravniki store vse, kar je le mogoče, da udu-šijo bolezen.  Tako  se  poleg drugih varnostnih naprav moštvo po dva — do trikrat na dan preiskuje in vsak le količkaj sumljivi takoj odda v bolnišnico.  Izhod v mesto je vojakom prepovedan.  Iz zdravstvenih ozirov pa se jim je moralo dovoliti šetanje in igranje po trgu pred vojašnico. Občinstvo se torej v lastnem interesu opozarja, naj ne občuje z vojaki, ki so nastanjeni v tej vojašnici. Sicer pa pazi   nalašč  v   to   poklicani policijski stražnik,   da  ne  pride  tu do nobene dotike mej vojaki in civilnim občinstvom. Vsega skupaj je sedaj v garnizijski     bolnišnici interniranih 61 mož. Dd teh je 28 bolnih, ostali pa   se   opazujejo  kot  sumljivi. Po krdelih pripada  od  teh   18  mož 17. pešpolku, 9 mož 27. domobranskemu polku, 1 pa žrebČarski postaji v Selu. — Pri tej priliki je naglaŠati, da je obča snaga jedno  najvažnejših sredstev   proti   legarju.   Dolžnost hišnih posestnikov je torej, da skrbe v svojih hišah za hišno snago, osobito glede stranišč   in   greznic.   Smeti   naj se sproti   odvažajo,   morda nakupičeni kupi  gnoja pa odstranijo. Poudarjali smo že,  da se  v  Ljubljani  ni bati
epidemičnega nastopanja legarja in da bi k večjemu moglo priti do posameznih hišnih epidemij. A tudi take epidemije so le tam mogoče, kjer primanjkuje snažnosti. Snaga in pa takojšnja naznanitev vsakega če tudi le sumljivega slučaja sta najvažnejše sredstvo, da se prepreči vsako razsuje vanje legarja. Poudarjati je še enkrat prav posebno, da se med ljubljanskim prebivalstvom dosedaj še ni pokazal niti eden slučaj legarja, da so zgoraj imenovani bolniki v privatni oskrbi se okužili v Postojni ter večinoma še navidezno zdravi prišli v Ljubljano, ter tukaj zboleli. Iz okolice ljubljanske je znanih dosedaj B slučajev legarja in sicer eden v Medvodah, eden v Savlah in 3 v Spod. Šiški; za vse te je dokazana prove-nije ca iz Postojne, in so izvzemši enega samega, vsi bolniki železničarji, ki so na postonjskem kolodvoru, kamor je vpeljan vodovod iz Postojne, pili vodo. Poprej navedeni v bolnici ležeči bolniki so tudi po pretežni večini sami železničarji, ki so se na enak način v Postojni okužili. V Postojni sami epidemija še ni končana in se pripete še skoraj vsak dan novi slučaji; tam je sedaj 48 bolnikov, deloma v bolniški deloma v zasebni oskrbi.
Šišensko razgledi če — gnojišče. Najlepše sprehajališče in hla-disče ob vročih poletnih dneh je Tivolski gozd Ta naravni park s svojimi poti in stezami je pravi eldorado ljudem, ki iščejo v senci počitka in krepčila. Marsikatero veliko mesto bi bilo ponosno, Če bi imelo tak angleški park, kakršnega ima Ljubljana tik mesta. Kako krasno je šetališče, ki vodi od Tivolija proti Šiški! In ko stopiš na šišenskem griču iz hoste, kak je razgled po mestu, na ljubljanski grad in Čez vse ljubljansko polje! Divota! Na šišenskem griču je več klopi, kjer si lahko občudoval krasno panoramo. Vsak dan si videl tukaj na tem razgledisču ljudi, ki so uživali, brezprimerni razgled. Sedaj pa je na tistem griču velikanski kup — gnoja, ki razširja iz sebe daleč naokoli tak peklenski smrad, da si nihče več ne upa iz gozda in se vsak šetalec rajši poprej obrne, ker se boji, da bi omedlel, če bi se približal tistemu osmrajenemu prostoru! Tako se pospešuje promet s tujci, tako olepšavajo ljubljansko okolico! Ali ni nikogar, ki bi se pobrigal, da bi se ne nadlegovalo šetalcev v Tivolskem gozdu s hlevjim parfumom?
Požar v Rudniku. Včeraj ob 1/46 zvečer je naznanil strel z Grada požar v Rudniku. Gasilno društvo se je odpeljalo takoj na lice mesta pod poveljstvom podnačelnika Turka Pogorelo je poslopje Josipa Plan-kar j a. Ker je bil precej močen veter se je bilo bati za sosednja poslopja, zlasti ker se je vnelo Jeshovo poslopje. Slučajno je bil g. V7 a len t in Accetto z delavci in zidarji pri sosedu; ki so takoj priskočili na pomoč in rešili poslopje. Vztrajno z Accettom sta sodelovala tudi Jože Juvan in Jože Jeba čin. Ker ni bilo nikjer vode, je bilo delo gasilcev zelo težavno. Izpraznili so edini vodnjak v en Četrt ure. Ker je še zmiraj gorelo in pihal močan veter, se je bilo bati, da bi se ogenj razširil na sosedna poslopja. Zato je okoli 30 gasilcev začelo nositi vodo iz oddaljenega studenca s škafi. Tako se je končno ^osrečilo požar pogasiti. Gosp. Plankar je bil zavarovan pri banki „Slaviji" baje za 1200 kron, a škoda je veliko večja nego je zavarovalnine. Na lice mesta je prispela tudi Stepanjska požarna bramba, a ni prišla v akcijo. Baje so zažgali otroci.
Prostovoljno gasilno društvo
V Radovljici priredi v nedeljo, dne 11. avgusta veiiko vrtno veselico v prostorih hotela „Bastlu v Radovljici. Da bode slavno občinstvo imelo dovolj zabave, je preskrbelo društvo velikanski svetovni zverinjak, starinski muzej in panoramo. Vrhu tega se vrši tudi tekmovanje v lepoti. Zvečer je ples, pri katerem igra si. radovljiški kvintet. Vstopnina znaša 50 v. za osebo.   Začetek o štirih popoldne.
Srečkanje priredi društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu v nedeljo, dne 11. avgusta ob štirih popoldne v zdraviškem domu. Med srečkanjem igra zdraviška godba. Oisti dobiček je namenjen za društvene namene. Prostovoljne darove za srečkanje prevzame tvrdka Ofco Wo'fling na Bledu. K mnogobrojni udeležbi vabi društveni odbor.
Umrla je v Kranju gospa Ana J e r a n loj. Mali, 64 let stara. N. v m. p.!
Iz Radeč se nam piše: Včeraj nas je zapustil velespoštovani tovarnar V a 1 e n t i n K r i s p e r, ki je prodal svojo papirnico dunajski firmi Piotnik. Pred svojim odhodom je bogato obdaroval svoje delavce, spomnil pa se je tudi naših revežev, katerim je daroval vsoto 500 kron, pevskemu društvu rKumu je dal 200 kron in godbi železničarjev na Zidanem Mostu 100 kron. To pa niso bili njegovi edini darovi, temveč velespo-
štovani g. Krisper je bil ves čas svojega dolgoletnega bivanja v Radečah prava dobrota za ves okraj in je pomagal, kjer je mogel in podpiral vsa narodna društva in zalagal vse šole s papirjem. Bil je s kratka blaga, plemenita duša, ki ga bomo vedno težko pogrešali in mu ohranili blag spomin. Zato kličemo blagemu gospodu ob priliki njegovega cdhoda presrčno: Bog vas ohrani v zasluženem pokoju še mnoga mnoga leta čvrstega in zdrave!
V Radečah je včeraj dopoldne pogorela hiša sedlarja J. P o dlesni k a. Zažgali so otroci. Požarna bramba je bila v najkrajšem času na pogorišču in rešila vsa sosednja poslopja, ki so po večini lesena, tako da zasluži posebno pohvalo. Zato bi bi bilo tudi umestno, da se je zavarovalnice zoper požar spominjajo, ker je obvarovala veliko poslopij požara.
Prvo tamburaško društvo ,Bi-srjaica1 V CelOVCU priredi v nedeljo dne 11. avgusti na Bledu v prostorih Ažmanove gostilne koncert s plesnim venčkom. Med koncertom šaljivi kupleti in korjandoli. ZiČetek ob treh popoldne. Vstopnina 30 v. Ker je Čisti dobiček namenjen za dobre namene, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Strašna nesreča na železnici pri Spielfeldu. O nesreči smo že na kratko poročali. Zakrivil jo je skoraj gotovo čuvaj izogibališč K i e n r e i c h, ki je baje brez vednosti službujočega asistenta Bergerja prevažal stroj tovornega vlaka po progi, po kateri je imel pripeljati brzovlak iz Trsta. Brzovlak je imel namreč precej zamude, zato sta Kienreich in strojevodja tovornega vlaka upala, da prideta z lokomotivo čez progo k tovornemu vlaku, ki je stal na stranski progi, preden pride brzovlak. Brzovlak vozi ob 4. uri zjutraj z vso predpisano brzino skozi postajo Spielfeld, ne da bi se ustavil. Bilo je še temno in proga ima pred usodnim krajem nekoliko ovinka, tako da je strojevodja brzovlaka zapazil na progi lokomotivo šele par metrov pred seboj. Nesreča je bila neizogibna. Stroj brzo vlaka se je z vso močjo zarinil v tovorno lokomotivo. Posledice so bile strasne. Prvi voz za lokomotivo, takozvani »kameri« je odletel v prepad na desno, poštni voz pa popolnoma zdrobljen na breg na levi strani. Oba stroja sta se prevrnila in iz teh razvalin se je kadilo, para še šumela in letele so iskre v zrak, vmes pa je bilo slišati obupne klice, stokanje in rohnenje hudo ranjenih in umirajočih. Najstrašneje se je zgodilo kurjaču Cizlu na tovorni lokomotivi. Zdrobljeni je imel obe nogi, trebuh razparan, a po vsem truplu opečen od vrele vode, da mu je koža v cunjah visela od trupla. Neki ogrski vojaški zdravnik, ki se je vozil z brzo vlakom, ga je dal prenesti v kolod vorsko poslopje, toda umrl je že v par minutah. Tudi strojevodja tovorne lokomotive Weith je umrl za ranami kmalu nato, ko so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Čuvaj izogibališč Kienreich, ki je baje zakrivil vso nesrečo, je odletel daleč v stran ter obležal nezavesten. Do včeraj zvečer še ni mogel govoriti, vsled česar tudi ni mogoče zvedeti zanesljivo, kdo je zakrivil nesrečo. Oba strojevodja in kurjač brzovlaka so sicer le lahko ranjeni, toda zadela jih jc živčna kap. Istotako se je zgodilo višjemu sprevodniku Kerbledru in postnemu oflicijalu Dictzu. Višjemu postnemu konduk-terju Krtltalerju je zlomljena noga. Lahke rane in živčno kap sta dobila še poštni asistent K r e t s c h m c r in pomožni sluga T a s c h e r. Izmed potnikov so se prijavili ranjene: dr. Mar-sik iz Reke, mženir Sontgerath z Dunaja, Ileller uradnik z Dunaja, Schafer poštni uradnik, gospdč. \\Vrdesheim z Dunaja, neki Korošec in Rind (?) iz Šoštanja, Jurida z Dunaja in gospa Olotzlich iz Gradca. Vsi so le lahko ranjeni. — Ker je bil železniški tir na več metrov iztrgan ter je ležal v velikem kro^u na bregu, morali so do včeraj dopoldne prihajati vlaki iz Maribora in Gradca ter so potniki morali izstopati. Popoldne so napravili vsaj en tir prost. Materialna škoda jc tudi zelo velika.
Poročila se je na Vrbskem jezeru hči mariborskega notarja gdč. AlicaFirbas z dunajskim trgovcem K. Decker jem
V gnojnico je padel v Staten-
bregu pri Sloveuski Bistrici 2letni otrok posestnika Kužuerja ter utonil. Starši se bodo morali zagovarjat i pri sodišču.
Umrl v ReČah pri Konjicah nad-učitelj Ludvik T ribnik.
Obesil *e je v Nenstiftu na Gornjem Štajerskem kamnosek Jurij K r a i 1 iz kočevskega okraja doma.
Vinska letina v Dalmaciji obeta biti letos prav dobra, k čemur je posebno pripomogel dež zadnje tedne.
Škropljenje   po ljubljanskih
Cestah in Ulicah je moralo danes popoldne izostati, ker mestni vodovod ne more več zadostiti ogromni porabi vode v zadnjih vročih dneh Enkrat smo že opozorili  občinstvo, da
naj ne trati brezvestno zvo. do, temveč omeji porabo vode lena najvažnejše dejanske potrebe. V Ljub-Ijani se te dni porabi čez 50 tisoč hektolitrov vode na dan, kar najbolj priča, koliko se je nepotrebno spusti v kanale in po vrtovih potrati. Dolž-nost vsakega someščana je vsakogar, ki trati z vodo, naznaniti pri vodovodnem uradu, ki bode proti tej nerednosti potrebno ukrenil. Če se pa ta potratnost z vodo vzlic vsem opominom le ne omeji, tedaj nam je v Ljubljani v najkrajšem času pričakovati pomanjkanja vode z vse-mi zlimi posledicami. V mestnih vodnjakih v KleČah je sicer vode v izobilju, toda glavna vodovodna cev, ki vodi od zajemalnice v Klečah, je poslala za vedno rastoči vodni kon-zum pretesna. Zato je že lansko leto občinski svet ljubljanski sklenil položiti poleg že obstoječe, še eno glavno dovajalno cev od zajemalnice skozi mesto do vodohrama. S tem bode omogočeno dovajati v mesto vec kakor dvojno množino sedaj porabljene vode. Vso zadevo pa zavlačuje deželna vlada, ki na že lansko leto vloženo prošnjo še sedaj ni podelila mestu koncesije za imenovano novo vodno cev.
Prepoden utihotapec. Včeraj popoldne se je nek neznan individij utihotapil v pralno kuhinjo v hiši „Glasbene Matice" v Vegovih ulicah, katerega je pa še hišnikova žena A. Torelijeva pravoČasco začutila in prepodila. Nepoklicani posetnik je zbežal v Gosposke ulice, od tam na Emon-sko cesto v Trnovo.
Navihana goljulica. Brezposelna služkinja Marija Zupančičeva, rodom iz Lužarjev pri Kočevju, kateri je bilo znano, da je služkinja Neža Kovačeva, koja je imela svojo obleko spravljeno pri Mariji Bosteletovi na Dunajski cesti št. *29, v bolnišnici, je pregovorila neko svojo prijateljico, da sta šle k Bosteletovi, kateri je Zupančičeva predstavila to za sestro Kovačeve in rekla, da je ona v bolnišnici že umrla in da sta prišle po njeno obleko, katero sta tudi dobile. Ker pa je Kovačeva ozdravela, je prija vila zadevo policiji, katera je goljuli-eo aretovala in izročila sodišču.
Pogrešan hribolazec. Dne 1. t_m. je od doma, iz Ljubljane, odšel 27ietni trgovski sotruduik g. Iv. Lin-tner, kateri se Še do danes ni povrnil. Gosp. Lintner je bil hribolazec in je bil viden baje v nedeljo še na Triglavu. Ima majhne črne brke, bil je oblečen v turistovsko obleko, imel je nahrbtnik in turistovsko palico. Bat: se je, da bi se ne bil kje ponesrečil
Dvonožnu Muha, o kateri smo včeraj poročali, dajo je policija-[aretovala pri pogonu v Mestnem logu in oddala zaradi prepovedanega povratka okrajnemu sodišča, se preseli v preiskovalni zapor deželnega sodišča, ker se je dogoalo, da je ukradel učiteljici gdč. Levčevi kovčeg perila in listine, kar sta potem z že aretovanim Ma-renkotam na Viču skupaj prodala.
Našel je mojster v tobačni tovarni g Ignacij Habicht v Švicariji malo denarnico s sredao vsoto denarja.
Pobegnila sta včeraj popoldne od dela pri zgradbi „Kar Miške tiskarne" Jurij Koper in Kromberger. Krenila sta baje na Grad, od tam pa menda na deželo.
De avsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Macedoncev, 60 Hrvatov in 70 Slovencev, v Heb je pa odšlo 103 Hrvatov.
Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 81. do vštetega 28. julija 1907: 58 volov, b' krav, JL6 bikov, 1 konj, 97 prašičev, 174 telet, 70 koštnuiov in kozlov in 8 kozliČev; zaklane živine se je vpeljalo: 1 krava, 10 prašičev, 6* telet, 3 kozlički in 500 kg mesa.
„Društvena godba ljubljanska11 priredi danes v n o t e 1 u „L 1 oyda, Sv Petra cesta, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v. — Jutri se vrši v h o-telu „Iiirijau, Kolodvorske ulice društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
* Veliki vojvoda in — ljubljanski Škof. Pred novim umetno-obrtnim zavodom v AVoiniarju so postavili kip nage vodne vile. Hiuavski moralisti a la Bonaventura so se zgražali nad nago žensko, da si niso nikoli zamudili vreči hipno poželjive poglede na njo. Ti farizeji so živahno agitirali za odstranitev kipa. Vse to je bilo znano tudi velikemu vojvodu. Vprašal je nekega "višjega šolskega nadzornika, ali mu kip ugaja. Nadzornik je odgovoril, da je ljubka plastika tega kipa po njegovem mnenju pravi kras prostora pred zavodom. „Tudi jaz mislim tako,u je pristavil brž veliki vojvoda, hotel sem že dati kip fotografirati ter podariti vsakemu učenou po eno sliko, da bi se navadili gledati nage prikazni brez živinskih nagonov." (Dobro bi bilo, da pošlje tako sliko tudi škofa Tonetu in njegovim   nnadebudnima gojencem.)
Književnost.
— Dragotin Kette: Poezije.
Druga pomnožena in pregledana izdaja. S podobo pesnikovo, faksimilom njegovega rokopisa in življenjepis* nimi in književnokritičnimi črticami. Uredil An t. Aškerc. Ilustroval Haksim Gaspari. V Ljubljani 1907. Založil L. Scliwentner. Cena: broš. 4 K, po pošti 4 K 20; vez. 5 K 50, po pošti 5 K 80. Oceno priobčimo v kratkem.
— Uzdisaji jeduog pjesnika što ga promatra Franjo Jarme k. Zagreb, 1907. Brošurica obsega kakih dvajset lirskih vzdihov in velja 24 vinarjev.
Telefonsko m brzojavno poročilo
Dunaj, t. avgusta. V političnih krogih se zatrjuje, da namerava vlada opustiti svojo intransingentno stališče napram uvedbi splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Ako se bo cesnr sprijaznil s to mislijo, potem so vlada ne bo več protivila leželnozborskim volilnim reformam, slonečim nu temelju splošne in enako volilne pravice.
Dunaj, 7. avgusta. Vlada namerava baje sklicati bodočo zasedanje državnega zbora koncem meseca oktobra. V tem zasedanju pride na vrsto tudi reforma tiskovnemu zakona in droge važne predloge.
Lvov, 7. avgusta. Maloruski socialisti so izdali manifest, v katerem zahtevajo splošno in enako volilno travico za deželni zbor ter groze, ako se ne ngodi tej zahtevi, s splošnim -rajkom. Malorusom se pridružijo tudi poljski socialisti.
Kotor, 7. avgusta. Včeraj popoldne je bil tu precej močan potres, ki se je zlasti močno čutil v sosedni Orni gori.
Solun, 7. avgusta. Tu je bil na ulici ubit zdravnik Kereturas, ki je opravjal svojo služIjo ponajvoč med vstrijsko kolonijo. Zdravnika je ba-~>- ubil neki Bolgar, ki pa je utekel.
Ženova, 7. avgusta. V luk i Bor-srhetto se je na jahti »Gaviota« raz-poei kotel. Strojnik je bil ubit, mnogo oseb pa težko ranjenih.
Za  prebivalce  mest,   uradnike i. 1. d.
Proti težkotam prebavljanja m vsem našle 1-nom mnogega sedenja in napornega duSev-kega dela je uprav neobhodno potrebno do r:ače zdravilo pristni ,Moll-ov Seidlirz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno m nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnea; povzetji razpoBilja to zdravilo vsak daa !ekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatekf na DUNAJ i. rnchlanben 9 V lekarnah na 3eželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 16 — 11
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najbolj »e priznana
Taio-chiii tinktura
katera  okrepčajo   lasišče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 krona.
?.azpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
t Ljubljani, Resljeva cesta št. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
5nhil. mostu. 10-32
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za   družbo sv. Cirila   in Metoda:
Gospod F. Majzelj v Beli cerkvi K 10*—, mesto venca na krsto g Viktor Rohrmannu.
— G. Pavla Fleischman v Metliki K 4—, vesela družba v gostilni Fieischman. — Gospod Mihael Kalan v St. Petru na Krasu K 11-— povodom otvoritvi.novega kegljišča v gostilni „pri Jelenu" v St. Petru, ko je podaril g. gostilničar M. Zalar sodček piva.
— Vipavski izletniki v Predjami K 4-—. — G. Anton Carli, notarski substitut v Ilirski Bistrici K 5-—, mesto venca na krsto dragega prijatelja-sošolca g. Rudolfa Lampeta, c. kr. gozdnega komisarja v Postojni. — Skupaj
K 34-—. Srčna hvala.
Za „Učiteljski konvikt": G. Katina Gustinova v Metliki K 4'—, nabrala pri „Tren farah" med samo „žlahtoa. — Gospod Anton Carli, notarski kandidat v II. Bistrici K 5—, mesto venca na krsto dragega prijatelja-sošolca g. Rudolfa Lampeta, c. kr. gozdnega Komisarja v Postojni. — Skupaj K 9'—. — Lepa hvala! — Svoto smo izročili g. Dimniku.
Heteorolosično poročilo.
V uz* nad morj«m 206.   Srednji vučni tia* 780-0
> m	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
6	9. *v.	735 0	24 2	si. rivzh.	jasno
7	T. aj.	736 6	19-8	si. svzh.	jasno
•	a. pop.	786 5	31 l	hI. jzah.	jasno
I   Borzna poročila.
Ljubljanska „Krsdltna banka v LJubljani
Srednja včerajšnja temperatura: 248° nor-toale 19 5". — Padavina ▼ mm 0 0.
4*2*/, majska renti.  . . .
4*I°/0 srebrna renta . . . 4*, avstr. kronska renta. . 4V. . zlata , . . ••/« ogrska kronska renta . 4% , zlata 4V« posojilo dež. Kranjske 4Vi°/0 posojilo mesta Spljet
4V.7o      - - z*dar
4*/«% bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .   . .
4*/, češka dež. banka k. o.
f/«        n . -    , O.
4V//a zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 41///« pešt. kom.  k. o. z
10u, pr......
4*///, zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
4*^/, zast. pisma ogr. cent-
dež. hranilnice .  . .
4V«*/o z Pis- °er- hiP- ban-4%°l0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . #Vi°/'o ODl- češke ind. banke 4^y0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
#*/0 prior, dolenjskih žel. r»0 prior. juž. žel. kup. 1 44,,0, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 18607« .  . , ,    od 1. 1864 ...
9 tizske......
_    zem. kred. L emisije H
9 ogrske hip. banke . , srbske a frs. 10O— m turške......
Easilika        srečke .  . .
Kreditne »     .  • .
inomoske B     .  . .
Krakovske , ...
Ljubljanske „ ...
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.     ,      ,    m     .  . .
Rudolfove ,    .  . .
Salcburške 9     .  . .
Dunajske kom.   . ...
Delnic«.
Južne železnice .   .  .  • . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ , Z;vn o stenske      „       . . Premogokop v Mostu (BriU) Alpinske montan   . . Praške žel. ind. dr.   .  . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin.....
30 franki.......
30 marke.......
Sovereigns.......
.Marke ....•■«.
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
. avgusta	1907.
Danar	Blag
9675	96 95
98 —	98 20
9676	96 96
116 —	116 20
9205	92 26
110 16	110-36
9890	U9 90
104-bO	102 —
99-86	10085 i
97 60	98 60
99 —	100 —
9675 i	97 25
99 25	100 25
j 102*60	10360
98-60	99 tO
98 —	99 -
9925	100-25
98 60	9950
99 76	10076
99 90	
98-76	99-7ft
295 90	297 90
100-	101 —
146 25	14826
i 24550	249 5U
138 60	140 60
158 —	264 —
j 266 —	272 —
! 231 50	237 50
97 -	103-—
183 90	184-90
20 45	22-45
420 —	426 —
84'	88*-
89 50	93 60
60 —	64*—
44 10	46-10
26 26	28-25
68	72 —
85 5	89-50
442-	«48 —
156-75	15775
86660	667 50
•804- -	814—
848 50	649 60
748-50	749 50
241 -	2*2 -
731 —	736 —
589- -	69) —
2599 -	26^9 —
537-75	638 75
255 -	267- —
460 -	470 —
142 -	144 —
11 35	1139
19-12	1Q14
23 48	23 56
24 —	2408
117-52	117 7*
9580	96 -
262	2-63
i 4'84	6- -
žitno oeno ¥ Budimpešti.
Dne 7. avgusta 1907, Tcnala.
oktober
Pšenica Rž
Koruza Oves
za
za w
m avgust . . . . aa- 1938 . . . , oktober        . ,
Neapremenjeno.
60 kf K 5C „ . 50 0 ,
50 . . 60 , .
llbO 8 94 6 85 6 67 819
Tažnim srcem javljamo vsem sorodnikom, p-jjateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta, tašča, prababica in svakinja, gospa
Ana Jeran roj. Hali
danes v torek, 6 t. m. po dolci in mnčni bolezni, previđena s svetimi
zakramenti za umirajoče, ob enajstih ponoči, v 64. letn svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pcgreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 8. avgusta ob petih popoldne iz hi6e žalosti, Kokrsko predmestje 15, na tukajšnje pokopališče.
Sv. male zadušnice ae bodo brale v domaei farni cerkvi.
V Kranju, G avgusta 1907
12639 Žalujoči ostali.
Japonski Pok
je najboljši        2636 i
prašek proti mrčesom
pokončava rapidno
ščurke, stenice, bolhe, in mravlje.
V Ljubljani ga prodajajo trgovine: Fr. Stupica, trgovina z železnino in špecerijskim blagom; M. E. Supan, špecerijska trgovina; Viktor Schlffer, špecerijska trgovina; Adolf Hauptmann, trgovina z barvami.
Poslano.
Na naslov vseh p. n. trgovcev Id pekov - obrtnikov ¥ trnovsko-bistrlikem In podgradskem okraja.
Čast mi je, vsem vam vljudno javiti, da sem z dne 1. avgusta t. 1. podal gospodu
Slovoju Jenku
v Po d g rad u svoje zastopstvo za Podgrad ln
Trnovo-Bistrico 8 prav obseinim okrožjem m da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Trnovem Bistrici.
Ker so moji izdelki prav izborni, spbŠuo priljubljeni in pa ker hode mojemu go*p. zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno po-streči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katere se nsjtopleje priporočam ter beležim 2623—3 z velespoštovanjem
Uinko JVtajdič
valjčni mlin v Kranju. Mladega
trgovskega - - - -- - - - pomočnika
Špecerijske in železne stroke sprejme takoj FRANC PICEK, trgovec v Ribnici, Kranjsko. 2688—1
Vila
je naprodaj v Novem mestu ob državni
ceBti na kolodvor, nasproti vili Grdešič in glavars vu potom prostovoljne dražbe
dne 12. avgusta.
Najnižja ponudba je 8 r0 kron Vila je popolnoma nova, moderno zgrajena in tako razdeljeno urejena, da jo labko kupita tudi dva različna posestnika ctrug od drugega popolnoma neodvisna. Skupaj je Četvero stanovanj in sicer pritlično dvoje in dvoje v I. nadstropju. — Vsako od drugega ločeno stanova .je obstoji iz '6 lepih, velikih sob, kuhinje, kopalne sobe, kleti, sobe za posle itd. Vodovod v hiši! Krasen razgled , tik novega  drevoreda nad Krko. — Več pove
lastnik A. MINISINI, zidarski mojster v Novem mestu. *62»—i
pri u5ol^«m uremcnti.
Jutri, dne 8. nujustn
v hotelu JURIJA'
koncert
Ljublj. društvene godbe.
Začetek  ob 8   uri zvečer.
Naznanilo.
Iz rabe odložene
obleke gospodov, tudi častnikov
in sploh zlatih in srebrnih okraskov oprem, pa tudi oddelke (partije) blaga kupujem  do  najvišje cene.
Ker ostanem v Ljubljani le 4 do 5 dni, zato prosim, naj me o tem takoj obvesti, kdor ima kaj na razpolago. 2627
PINKAS GRAUMANN
hotel f»i~i slonu.
Izšla je
zgodovinska povesi
v dveh delih
5tra(5©ualci
Ponatis Iz „Slovenskoga Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Gona oboma zvezkoma 2 krono. = po pošti 40 vin, vet. =
Na prodaj
u „Narodni tiskarni"
bi vMh kajtfotrfttfeah.
sr i       ■ i ■ _
si vi Ija
in učenka  se  sprejmeta takoj
na Rimski cesti st. 9. II. nadstr.
8623-1
Parna mlekarna u Hedoodah
prodalo siss-u V« mastni (delavski) sir po K —'90 I kg, v a mastni (delavski) sir po K liO kg, celomastni In trapistovsicl sir po K I 60 I kg.
Zovojnlna prosta po povzetju.
V vseh strokah notarskega in odvetniškega nradovanja popolnoma iz vež-ban, 30 let star notarski
1
z maturo ielt premeniti službo;
eventualno tudi  vstopi v drugo stroko.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „Služba" do 12. avgusta t. 1. 26?4-l
stanovanje
s 4 sobami, z balkonom, predsobo, sobo za posle, kopalno sobo, kuhinjo in jedilno shrambo se Odda za novembrov termin v najem.
Poleg tega tudi stanovanje v souterrainu z 1 sobo, kuhinjo in jedilnico.
Naslov se poizve v upravn. „Slov. Naroda". 2fi67—b
Dobro izvežbana, zanesljiva ra-čunarica se sprejme kot
komptoiristinjii
v trgovino z mešanim blag m. Ietotam se sprejme tudi
blagajničarka.
Ponudbi naj se priložijo prepisi izpričeval in pove Čas nastopa.
Naslov pove iz prijaznosti upravn. „Slov. Naroda". 2633-1
•i
higijenskej  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasovi,  pasovniki, nogavice za krene žile in pa
■I« vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Lastna delavnica za obvezila v hiši.
Gal
TRST, Corso 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2630-1
Molitvena
ponudba.
Vdova brez otrok, 38 let Stara, z 20.000 Jf premoženja, bi se yopet poročita s kakim boljšim starejšim uradnikom.
sfesne, ne anonimne ponudbe naj je pošiljajo pod šifro „£. F. 8" na upravništvo „Sl°v-Aaroda". 26ii—i
Naznanilo.
Podpisana naznanjam cenjenim svojim odjemnikom, da bom po smrti svojega mola nadaljevala jaz
mesorjko obrt.
Obenem se cenjenim odjemnikom zahvalim za dosedanjo naklonjenost in se jim toplo priporočam tudi za bodoče.
Frančiška Leben,
2631 1
v Ljubljani, Poljanska cesta stev. 27.
Odda se na Triaftki cesti št. 13 v Llubljani
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami za 1. oktober ali 1. november. — Odda se pa tudi prodajalnica in delavnica
pripravna za vsako obrt. 2654—3
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje se oddajo V najem takoj ali za pozneje. 2449 b Več se izve pri E. PredoviČU, Ambrožev trg.
Sprejme se
2626—1
z lepo pinavo, slovenske in nemške korespondence popolnoma zmožna.
Ponudbe pod ,,kontoaristinja 222" na upravništvo  nSIov. Naroda".
Vinske jode
(belega  vina)  skoro   nove,   dobre in močne, od 620 do 650 btrov, proda po nizki ceni 2368—4
Fran Cascio
Vegove    wlie<-    ši. IO.
Lepo in suho
stanovanje
v L nadstroDJu hiše št. 3 na oglu Sv. Petra in Resljeve ceste, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami se odda za november.
Več pove lastnik hiše. ?6os-~2
Za svojo prodajalno iščem zanesljivega in poštenega
hlapca
ki zna vagati. Najraje pa sprejmem čevljarja, ki se nekoliko spozna na usnjarsko obrt. 2625—1
Kje, se izve v upravn. „Slov. Naroda".
SI
polirja
ah stavbnega risarja išče absolvent zimskih kurzov na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni Šoli. Ima dobra odhodna izpričevala in več let prakse.
Naslov  se  iave   v upravoištvu „Slov. Naroda". 2619—2
Sprejmem v svojo pisarno
solicitatorja
ali pa 2596 2
Izvežoanega pisarja.
Vstop Čimpreje. — Dr. JANKO VILFAN, odvetnik v Radovljici.
5D0D Kron zaslužna
plačam onemu, ki mi dokaze, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 250
ni priložnostni nakup in sicer:
Pristna švicarska pat. sist. RoskopI žepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, s 3letno tvorni&ko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena
garnitura: manšetni, ovratniski in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želii; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; uiiona damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najt lepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za ne vra ali v lase is pristnih jutrovskih biserov; b indiskih Čarovnikov — razvedre vsako družbo in Še 3b0 razi. predmetov, koristnih in neu-tr pij i vili pri vsaki hiši — zastonj. Vse skopaj s eleg. sist. Roskopf iepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50« Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošijja
S. URBACH, svetovna razDOttUalnica
Krakov stri. 59.
N. B. Kdor naro&i % zavitka, um pridenem zastonj prima angl. britev ali B najfln. žepnih robcev. Za neug«jaJoče denar takoj nazaj, vsak riiiko torej izključen. 263&
■
7R^G
K4
SVETOVNOSLAVNI
898 - 47
1		■j
	B	3
RNET-BRaNCa
tvrdko FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesn
trgovini in v vsaki kavarni.
Stiskalnice za seno
za zamotavanf6 n*v** B**ro^, volne,  lui-u, lesne vc lne, &otue s-o itd, stiskalnice sa kože m usnje, hidra vliške   stiskalnice   itdtlnjejo v izvrstui
Bakov< ari 29—4
Ph. Mayfarth & Co.
nam M9nnu|ia II/l.
141*'»1» v t  KRHton.l  In tu»■»«- pronto.
D"V<>1 njem si ^vljudno naznauiti, da nem ctvoul v Preser-nOVlh Ulicah tik trgoviDe  s k<>i fekcijskim   blagom   Gričar <& MejaČ
trgovino s svilenim, pozamenterijskim in perilnim blagom kakor tudi s potrebščinami za krojače in šivilje.
Prosim torej p. n. odjemalce, da si blagovole mojo samo z novostmi bogato  založeno zalogo Ogledati ter vljudno  pripominjam,  da mi je vsled dolgoletne  prakse in najcenejše dobave blaga mogoče, svoje ceDJene odjemalce zagotoviti cajsolidnejše postrežbe.
V prijetni Dadi, da bodem vedno z obilnimi čislanimi naročili počaščen, beležim z vsem spoštovanjem
S5>4-3 Pavel jffagdić.
Cee. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane i oz. tel.:
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
M-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.40  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano Jut. tel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta. IIOO ponoči.  Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
3- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
IIMO predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4- 36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6 so popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 0 zvečer. Mešani vlak v Kamnik.
o 50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika, o 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 53 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) 2617-2 cenjenim naročnikom vljudno naznanja, da bo zaradi prezidave in razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši „hotela IJoyd", nasproti „hotelu Union".
BE9B9H0H9BSM
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, shrambe,  s porabo vrta 86 Odda za novembrov termin. — Naslov pove 1 upravn. „Slov. Naroda". 2607—t
Skladišče
In veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Du-najski cest! St. 12. 2023 16
Poizve se pri lastniku Ivanu Matklanu starejšem.
Knjigovodja
obenem tudi i z tiri en korespondent,
veač slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme s 15. septembrom t. 1. Prednost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma vešči. 2542—2 Tozadevne ponudbe sprejme tvrdka
Janko Popovič,
Cerknica pri Rakeku.
StecKenpferd Bov-Rum
Bergmanna & K o m p.,
Draždane in Dečin n. L.
se obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi  luskin in  izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave.
Dobiva se v steklenicah po 2 K in po   4 K   po   vseb lekarnah, drogerijah, paifumeritah   m briv-nicah.       11 2103 4
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 203- 32
Stari trg 13.
Podpisani se usojam javiti velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
\|| ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
premoga  lrx  drv«. I
Z veleapoštovanjem
JVtartin £ampert
Ljubljana, Kolodvorske ulice št 31.
2460—3
Štev. 9712.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. ) v Grosupljem z letno plačo 1600 K. — Dokler ne dobi zdravnik železniško zdravniške sluioe na Grosupljem, mn bo tudi Še zdravgtveno okrožie plačevalo prispevek letnih 600 K;
2. ) v Kostanjevici z letno plačo 1400 K;
3. na Planini z letno plačo 1400 K m 4) na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za  eno teh  služb  naj  pošljejo svoje  prošnje podpisanem; deželnemu odboru
do 25. avgusta 1907
ter dokažejo svo:o starost, upravičenje do zvrševaDJa zdravniške prakse, avstrijski državljanstvo, fizično sposubnost, neocuadeževano življenje, dosedanje službovacje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmaDJ dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 31. jolija 1907 . 26F>5-2
N atečaj.
Upravni odbor javne občinske bolnioe Franca Jožefa I. v Krškem razpisuje
mesto primarija
z začetno plačo K 2400.
Prosilci   imajo   dokazati   posebno   izvežbauost   v •N kirurgiji, najmanj   ti mesečno  medicinsko  prakso   in po-polno znanje obeh deželnih jezikov.
Prošnje naj se vlagajo do 5 septembra 1907.
Javna Jranca Jožefa I. občinska f bolnica v Krškem, |
dne 5. avgusta 1907. 26S2-1 jfe^
m
Dvoje lepih
stanovanj
v L nadstropju, obstoječe vsako iz treh sob, pritiklinami in vrta se odda za
november. 2563-3 Več se izve Resljevi na cesti št. 30, v pritličju.
Mesto
2^93-3
knjigovodje
ali
poslovodje
v manufakturni stroki, oziroma potnika ifiče zanesljivo dobro izvefbana prva moč. — Sprejme eventualno tudi različna zastopstva za Dolensjko.
Blagohotne ponudbe nai se blagovoli poslati pod šifro »delaven št 3333" na upravništvo „Slov. Naroda.u
HSP
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pođ tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovauje na doživetje in smrt z manjkajočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku   petih let pravico do dividende.
SLAVIJ 7\"
-   ■   -  -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -   - . Rez. fondi: 33,242.074-78 K. Izplačane odškodnine In kapitalije 91,936.993-72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z v » »i ilo^anskn-nnrodiio upravo.
Vsa pojaablla daje:
Generalni zastop v LJubljani, čigar pisarne so v lastne) bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim  Škodam po najnižjih  cen i' Škode ceniuie takoj   in najkulantn Uživa   najboljši   sloves, koder  pi alujf
Dovoljuje  iz čistega   dobička iititato* podpore  v   narodne  in občnokoristu namene.
5
Delniška družba Združenih piUOUOren Žalec in Laški trg
lalltetai
izborno pivo. črno pivo Jalvator".
Qggr   Zalog« v Spodnji Siftki.        Telefon fttev. 187.   T5SQ H64Sd
fjsmr     Poilljatve na doni sprejema restavrater gosp. E. Kril sni k „Narodni dom", LJubljana. (Štev. telefona 82.) "M
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoš lemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11.
1247