SLOVENSKI SVET ZA EDINOST, PRAVICE IN SVOBODO. ŠTEV. (No.) 12. CLEVELAND, 0. — WASHINGTON, D. C., JUNE 28, 1917. LETO (VOL.) I. GOSPODARSKI INTERESI V JUGOSLAVIJI. Mnogi naši ljudje se čudijo, ko pridejo v tuje kraje, bo- gastvu drug.h narodov m z žalostjo se spominjajo siromašnega položaja v stari domovini. In če bi mislili naši rojaki nekoliko dalje, bi prišli do zaključka, da je to bogastvo radi te-a tu ker vlada pri tem narodu svoboda, ker je narodu svobodno trgova in se razvijati, dočnn preprečuje pri nas vsak napredek Pomniti pa je treba, da ni vladalo prin as vedno siromaštv Zgodovinsko jc dokazano, da je dubrovniška republika, kp je bila samostojna hrvatska, cvetela in napredovala. Španski vladarji ki so bili tedaj najmogočnejši v Evropi, so sklepali s to jugoslo¬ vansko republiko zelo ugodne trgovske dogovore. Pod Napoleonom je dubrovniška republika izgubila politično svobodo, in ko je pri¬ šla Avstrija, se ni mogel Dubrbvnik .nikdar povzdigniti. Edino ži- lavosti in podjetnosti njenih meščanov se je zahvaliti, da plovejo dubrovniški mornarji še danes po celem svetu. Da smo imeli na¬ rodno vlado, se to ne bi zgodilo. V Dalmaciji jc bila nekdaj zelo močno razvita obrt s svilo, toda odkar vlada tam Avstrija, ni več tega. Kje so naše ladi- jedelnice, katerih je bilo nekdaj veliko, kje so naše ceste in obr¬ cane železniške zveze med raznimi jugoslovanskimi kraji? Zgra¬ dili jih bomo, pravijo Nemci in Madžari, misleč najbrž pri tem, da se prične z gradnjo tedaj, ko nas preženejo z naše grude, da se potem sami na njej nastanejo. Po sedanjem sistemu se nihče ne briga, da bi se dalmatinska brda zopet pogozdila, da bi se zasadile bosanske šume, ki bodo kmalo izsekane. Skoro cela Jugoslavija je v takem geografskem položaju, kakor Italija, in svet jo imenuje “Vrt Evrope". Vse tiste pro¬ dukte, katere ima Italija, bi mogli tudi mi pridelovati, toda da se to izplača, nam je treba narodne vlade, ki bi se pobrinila za dobre zveze in povoljne trgovske dogovore. Istrsko in dalmatinsko vino ni, dasi je izborne kakovosti, svetu poznano. Tobak in oliv¬ no olje iz naših jugoslovanskih krajev, so prve kakovosti. V svobodnih razmerah bi se razvila velika ribja industrija, katero je Avstrija izročila sedaj popolnoma varstvu Italijanov. Enako bi vspevala industrija z bosanskimi, slavonskimi in srbskimi slivami. Toda dokler nam tujec vlada, ne moremo dobivati iz tega našega blaga nikake koristi za sebe. In poglejte naše naravne bisere in lepote! Od Celovca doli do Sarajeva se zdi kot da. bi narava posebno oblagodarila te kra¬ je. Vsak tujec, ki pride nehote v te kraje, se čudi naravni le¬ poti in se vprašuje, kako je mogoče, da ni ta krasota svetu po¬ znana. Vsakdo pa ve. da .je to radi tega* ker ni nemška vlada želela, da pridemo Slovenci na dober glas. Vsega imamo v obilici, toda da se oživimo, potrebujemo 'svobode, s katero pride narodna vlada, ki bi se v lastni državi Jugoslaviji brigala za dobiček lastnega naroda. Ali ne moremo pričakovati nobene pomoči od države, o kateri se je slavni Glad- ftone izrazil: Pokažite mi mesto, kjer je Avstrija kaj dobrega storila? Nikjer in nikdar! Naši kmetje bi si v svobodni državi zelo opomogli. Pomniti je treba, da ima STbija in Črnagora zelo razvito živinorejo. Naši kmetje bodo imeli, ko dobijo prosto trgovino, dobre trgovske zve¬ ze in pogodbe ter transportne ugodnosti, veliko večji dobiček, kot dosedaj, ko so morali dostikrat za slepo ceno prodajati. In če dobi kmet več denarja, tedaj ima več prilike, da si kupi bolj¬ ših poljedelskih strojev za obdelovanje zemlje, in s tem bo zopet mnogo pomagano domači industriji. Banke bodo posodile svoje kapitale. Naše parobrodne družbe bi se pomnožile in ojačile pri zaslužku Onega, kar bi vozili v druge kraje in česar bi doma \ ee pridelali, kakor potrebujemo. Skratka, naš narod bi se znatno povzdignil v gospodarskem oziru v svobodni Jugoslaviji. In zgo¬ dovina 0 nas uči, da sledi dobrim gospodarskim razmeram tudi višja kultura. Poleg tega bi imeli kot Jugoslovani tudi močno za¬ veznike. Spomnimo sc predvsem naših bratov Husov. Nihče naj ne goljufa samega sebe v misli, da more biti Rusija kedaj preme gana. Ako ni bila dosedaj, ko so poslali Nemci nad njo cvet nem ške armade, ko so bile v Rusiji sami razmere zelo neugodne, jo tudi ne bodo. Rusija je ogromna in prostrana m v njej zim < o 180 milijonov prebivalcev. Velikanskih obširnih godov im« Rn- sij. več, kot cela Evropa skupaj, in teh godov »c n, nihče dotak¬ nil. Sibirski rudniki predstavljajo vrednost mnogo M milijonov dolarjev. Vse to jc še nedotaknjeno mrtvo blago, k. se bo po tej vojni, po boljši narodni upravi nam Rusiji bo stala na strani kot zvesta euvi- . , n«t*vHnio . . .. , An"leže, ki povsod ostavljajo demo imeli za prijatelje riancoze m o , » ameri- najlepše spomine. Indija. Avstralija m samejdr. 4^*™ ške se imajo zahvaliti za svojo cveto o k Angležem. Predno jc prišel Napoleon v nobene ceste. Fod francosko vlado so ko p, jc prišla sopel Avatnj., » J« 1 f tan „ kaj gradi- Značaj Franeozov m Angležev J , v i_ . _ . a • 1; Ir a Ir AP \ I ' jo, ne bo t evropska javnost pravo naše stališče. Podučimo one, ki ne v da živi velika večina hašega naroda od Ljubljane do Niša z jako malim odstotkom Italijanov, in da živi ta naš narod tu že od 7. stoletja, ko še ni bilo nobenih Italijanov. Ta neopravičena tež¬ nja Italijanov naj nas še bolj zjedini in naj nam odpre oči, da dobro vidimo in da se prepričamo, da še velja stara pri- slovica: Kedor noče brata za brata, ta naj ima tujca za gospo¬ darja ! Pahnimo konečno od sebe ime “avstrijski" kot nekaj sra¬ motnega in poniževalnega za naš narod in za vsakega Slovana, kajti v besedi Avstrija je utelešeno duševno in tizično suženj¬ stvo. Delujmo temveč za uresničenje Jugoslavije, v kateri bi zdru¬ ženje vseh narodnih moči ne prineslo samo materijalnih koristi, pač pa tudi pravo narodno plemenitost, in ime Slovenec, Hrvat in Srb bi nam postalo nad vse milo, ker je v teh imenih izražena svoboda našega naroda. POUČUJTE IN BISTRITE POJME. vi izkoristilo za narod. In če bi prvih letih po‘vojni ne mogla pomagati, pa nam vobode. Poleg tega bo- vojna še tesneje priklopil . fidnoBti iu ba . iki per lajbolj goslovauskega plemena. Avstrijo hudo, nezuos- Jugoslavijo, za našo lastno hatosti. Razume se, da bodemo delujemo za združenje 13 milijona e« ” ~ A tr ijo hudo, neznos- Spoznali smo tekom stoletij, da »am je pod Avst J ^ ^ ^ no, in radi tega moramo delo\ati za korist, čast in svobodo. Rus i, Francozi in An- Morda bo kedo oponka da "> n ^ kraje . Povedati ' Sleži dovolili Italiji, da z . uradn0 še ni rešeno, ker pa je treba predvsem, da t P ^ pogodbe revidirale, so zavezniki obljubili, da st o ° . kam ko bote ] pripada- drugič pa bo od naroda samega o ’ WOV ore, da bo do- ti. AkJ gotovi ljudje n«,— » i. * * bila Italija nekatere nase kiaj , ^ ^ ys0 silo postavimo proti ludi dobila. Naš, dolžnost *£ . ^ ^ jogo—£ Preveč navdušenja ni dobro, preveč klepetanja še slabše. Na- eolja, da zmagamo, ne temelji samo v nadah in v slučaju, pač v prepričanju, da se mora tako zgoditi. Ali ste na čistem, bratje, da tako ne sme dalje, da nas v bodočnosti čaka ali svoboda v Jugoslaviji, ali pa grob v preošab- ni Nemčiji? Ali ste v tujini pri svojem krvavem delu razmišlje- tem, zakaj ste morali pobegniti iz domovine, zakaj ni bilo tam za vas dovolj sreče in blagostanja? Ali ste prepričani, da je avstrijska vlada neprestano na to delovala, da nam zamrzi našo šo grudo, da na njej naseli tujce, za katere so gra¬ dili železnice in parobrode in ki so neprestano gospodarili v naših urnah in rudnikih? Ali veste, da je vsa večja trgovina v vaši domovini v rokah tujca, vsa boljša uradniška mesta zasedena od tujcev ? u če je vse to žalostno dejstvo, tedaj vas vprašamo, ali vam resnici vseeno, da nam bo jutri mogoče še slabše? Nikakor moremo misliti našega človeka,, katerega bi narava tako po¬ kvarila, da bi ne imel niti na dnu srca vsaj iskrico za svoj po¬ nos, za svojo čast, za svojo korist, la, kadar govorite o domo- 'ini, o narodu, na koga mislite? Ali mislite na tujca, ki sc v, niši domovini šopiri, ali mislite na tirana, ki vlada vaši dbmo- dni, ali mislite o svojem Južnem narodu, ki jc primoran, preli- •ati kri-za tujca ? Nikdar'bi si 'ne hnislili, da je kefhr tako globoko padel, da jc v njegovem srcu ugasnila tudi najmanjša iskra ple¬ menitosti, dasiravno služi sedaj tujcu. Patriotizem onih, katere štejemo med zavedne, mora temelji- ua prepričanju o dodroti in koristi načel, za katere se borimo. Brez prepričanja, brez globokega prepričanja sc bo tudi največje navdušenje v težkih dneh izpremenilo, ohladilo in izginilo. In pre- sebi še nekaj, kar je za narodno stvar najbolj po¬ glavitno: namreč željo in prizadevanje, da se patriotizem pokaže tud i z dejanji. Povejte nam, kakšno korist je imela vaša domovina, ko ste kričali “Živijo!" ako niste tega “živijo" podkrepili tudi z de- če je bilo treba, tudi z žrvami ‘! Kje bi bili že Nemci, ako hi bili zavezniki rodoljubi samo z jezikom. Kedor to dobro pre¬ misli, mora priznati sam, da mi v Ameriki še nismo storili svoje dolžnosti. Naši bratje v stari domovini so se v svojem trpljenju goto- tolažili, da za njih delujejo in govore rojaki v Ameriki. Pre¬ pričani so bili, da bodo ameriški Slovani takoj spoznali svoj po¬ ložaj v tej svetovni vojni in da bodo po tem tudi delovali. V du- iedali hrvatske in slovenske trobojnice, kako se vijejo oko¬ li Valjeva, in v srcu so prepevali davorije slovenskih in hrvat- skih prostovoljcev pri grmenju topov, ki so naznanjali novo do¬ bo. Ali potem pa so nemški časopisi bili polni hvale o hrvatskih in slovenskih polkih, ker so bili ravno Slovenci in Hrvatje najhra- brejši. In proti komu?... Vsi, ki imajo v prsih le še iskrice moljubja, bi se morali vzdigniti, da operejo sramoto z imen jih dedov, kajti sramota je, da nam krvnik hvali slovensko in hrvatsko junaštvo v borbi za naše suženjstvo. Sramota je ki je moremo oprati samo s krvjo, da je bil Slovenec lev proti bratu, ki je šel na vojno, da mu prinese svobodo. Kaj ste storili, rodoljubi, ela počastite ime svojega naroda in da pomorete domovini do svobode? Bili ste mogoče na kakem zborovanju, kjer se je kričalo: “Doli z Avstrijo!” iu “Živela Ju¬ goslavija!” Mogoče ste dali en dolar v narodne svrhe; mogoče ■eselili, ko ste slišali o zmagah zavezniškega orožja, mogoče ste bili žalostni, ko ste slišali, da so Nemci napredovali. Vse to je lepo in plemenito, toda to ni dovolj. Poglejte okoli sebe in po¬ mislite, ali bi mogli še kaj narediti za svoj narod iu za njega boljšo bodočnost. Primerjajte svoje žrtve z žrtvami onih, ki so ostali v domovini na eni ali na drugi strani Drine, in prepričali bodete, da niste izpolnili svoje dolžnosti. Vprašajte svoje srce pamet, kaj je vaša dolžnost. Odgovorite sami sebi na vpra¬ šanje: Zakaj sem jaz rodoljub? In z odgovorom bodeš našel svo- :sto. Kadar pa boš dobil svoje mesto, ne miruj dokler nisi prebudil vsaj enega svojih rojakov, ki še spijo. Ne psujte jih, ne grdite jih radi zločina avstrijskih tiranov, ki so prodali vragu svojo dušo. Kadar boš sam zaveden, ue miruj in ne odnehaj, dokler ne napraviš zavednega tudi tvojega zapeljanega rojaka To si morajo zapomniti vsi zavedni rojaki, kajti glas slo¬ venskih izseljencev v Ameriki' mora 1 biti enoglasen iu* odločilen. Naj ne bo nesloge, ko gleda celi svet na nas in na naše muče- BOJ PROTI TIRANOM. ni eden izmed treh narodov ne sme biti niti po zakonu, niti po notranji politiki zapostavljali, preziran ali zatiran, ne ena tra¬ dicija nc sme biti povzdigovana na škodo druge. To jc pravilno in to se more zagotoviti na ugo¬ den način bodisi v katerikoli državni formi, to se more izve¬ sti tako v centralistični in v fe¬ derativni, v monarhični in v re¬ publikanski državi, more pa se izrecnimi zakoni o enakopravnosti plemenskih imen, kakor tudi z demokratskimi za¬ doni o najširši ustavni iu držav¬ ljanski svobodi. Nekateri mislijo, da bi se mo¬ gla zaščita slovenske in hrvat¬ ske individualnosti osigurati z idbo avtonomije za Slovence i in propagiram ,}* Jugoslaviji. J . Odboru v Londonu, ki žilavo i Ponovno smo že povdarjali, da je svetovna vojna ena sama velika revolucija narodov proti osvojevalnim državam, katerih narodi so tlačeni in zatirani, vsled česar je tudi že rodila revo¬ lucije in jih še bo. Ta vojna je boj proti imperialističnim tež¬ njam posameznih tiranov, boj za svobodo in demokracijo vseh narodov. Tudi mi Jugoslovani smo revolucionarji svobode in naše gi¬ banje je revolucionarno gibanje. Radi tega nas je Avstrija pre¬ ganjala, radi tega si prizadevala, udušiti čut narodnosti in od¬ straniti voditelje, da bi unela toliko lažji posel potem z ljudski¬ mi masami. Jugoslavija je ideja revolucije in demokracije, v njej ne bode mesta za tirane. Za revolucijonarno gibanje pa je treba dela, odločnega in neustrašenega delovanja, ako se hoče kaj doseči. S samimi bese- iami, s praznim govorjenjem, z jadikovanjem in omahovanjem ne moremo imeti nikakega vspeha, temveč moramo tudi dejansko boriti se za svoje pravite in svobodo. Ne fraz, ne resolucij ne potrebujemo več, temveč resničnega boja, da se bomo tudi sami udeležili borbe za naše osvobojenje. Vsled tega je potrebno, da in Hrvate. Vprašanje pa je sa¬ njači jo Jugoslovani v čim večjem številu vrste boriteljev in pomno našo armado, ki bo priborila cilj našega revolucionarnega gi¬ banja. Vsled tega je Jugoslovanski Narodni Svet na svoji zadnji •seji v AVashingtonu, I). C., sklenil, delovati z vso silo na to, da zanese revolucijonarno jugoslovansko gibanje med najširše ljudske mase, da se bodo čim tesnejše organizirale in združile in tako omogočile čim močnejše in vspešnejšo borbo proti našim stoletnim tlačiteljem. Cilj, katerega zasledujemo z našo borbo, je odvisen od vspeha zavezniškega orožja. S tem, da ja naša borba naperjena proti avstrijskemu irt nemškemu imperijalizmu, nam naravno na¬ raste dolžnost, da podpiramo sovražnike tega imperijalizma, ker so naši zavezniki in podpiratelji. Ako ne bo zlomljena nemška in avstrijska tiranija, bo ves boj zaman, vse žrtve zastonj, kajti svobode ne bo potem za nikogar.. Ravno zaradi tega je posegla v boj tudi Amerika, da bo tem gotovejše zrušen imperijalizem, in tudi mi Jugoslovani moramo k temu pripomoči, kolikor največ je naši moči. Naša borba zahteva delovanje vseh, slogo vseh za osvoboje- hje nas vseh. Ne smemo cepiti svojih moči in se prepirati sedaj stvareh, ki so mogoče še v daljnji bodočnosti, temveč, moramo združiti vse sile, ojačiti naše bojne vrste ter z orožjem v roki zabraniti vsakelmi, da bi mini IjJ&til naše narodhe pravice irt svo¬ bodo, pa naj pride to kratenje od katerekoli stfani ali vlade. Sedanja vojna bo prinesla tudi nam plodo-vc revolucionar¬ nega gibanja, svobodo in ujedinjenje, ako bodemo, tudi sami pri¬ pomogli do strmoglavljenja sovražnikov vsake svobode. Vsled te- ■a smatramo mi Jugoslovani to svetovno borbo za najugodnejšo priliko, da izvedemo našo najrodno in socijalno revolucijo: svo¬ bodo in ujedinjenje ter popolno demokratizacijo. Pri tem pa se moramo v prvi vrsti zanašati na lastno sodelovanje in pomoč, da bodemo postali tako vredni pomoči zaveznikov. Ves narod se mora [diniti v tej borbi, katera nam more prinesti tako velike sadove. Slovenci sami za sebe so premajhen narod, da bi mogli kaj doseči proti mogočnim svojim sovražnikom, še manj pa da bi se li obraniti, obdani okoli in okoli s požrešnimi sosedi. Vsi se pulijo za nas, da bi nas podjarmili, da bi nam zavladali ter pri¬ klopili sebi, čemur bi se sami niti ne mogli ustavljati vspričo mnogo številnejših sovražnikov. Ker pa nočemo biti več sužnji, pa bodisi kateregakoli tirana, iščemo združenja z našimi brati Jugoslovani, da se bodemo mogli združeni z njimi obvarovati pod¬ jarmljenja od strani tujcev, si ohraniti svobodo ter osnovat lastno narodno, demokratično državo. V tem ujedinjenju vidimo svojo rešitev, svoj narodni obstanek, ker ne bodemo podjarmlje¬ ni, temveč bodemo vživali vsi popolno svobodo in enakoprav¬ nost. I ■ Naš boj je toraj v prvi vrsti naperjen proti našim doseda¬ njim tiranom, da se rešimo njih težkega jarma, na drugi strtini pa, da se združimo z ostalimi Jugoslovani v lastno, neodvisno de¬ mokratsko državo, da se tako rešimo vsakega imperijalizma in da si zagotovimo svoj narodni obstanek. Potrebno pa je, da se združimo v tem boju vsi, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje, ker lt z edinstveno složno borbo nas vseli moremo doseči zaželjeni cilj. Ves naš narod mora biti svoboden, da bode sam odločeval s svojo usodo, ali za to je potreben boj, dejanski boj jtroti vsem imperialističnim težnjam in tiranskemu zatiranju. V tem boju moramo sodelovati vsi in nič ne sme preprečiti ali' ati našega edinstva za ta boj. Glavna in edina dolžnost nas vse je sedaj boj proti našim dosedanjim tiranom, kajti le z njih strmoglavljen jeti) in z uničenjem vsakega imperijalizma mo¬ tno dospeti do svobode in do ujediujenja, vse drugo pride šele pozneje na vrsto. i, kakšne avtonomije, ali na- ■odnostne ali deželne. Narodnost¬ na avtonomija bi obstojala v tem, da bi imeli vsi Hrvati in Slovenci za svoje zasebne potre- zasebno ,organizacijo, kakor so jo imeli na primer Srbi na Ogrskem in na Hrvatskem v svo¬ ji narodno-cerkveiti avtonomiji, ki je imela svoj sabor, svoje cer- in šole. Tudi Hrvati in Slo- i bi morali dobiti potem ta¬ ko narodno-oerkveno avtonomi- lepo in krasno, toda ali bi ne bilo ponižujoče za Slovence in Hrvate, da se na tak način vzdržc in ohranijo? Zakaj naj bi se ponižal star tta- :od do tega, da bi sprejel narod- kveno avtonomijo? V ver- oziru bodemo imeli tudi tako popolno avtonomijo, toda c slovenstvo in brvatsivo slabo, da se boji za svojo ndividualnost v svobodni in de¬ mokratski državi? ENAKOPRAVNOST V JUGOSLAVIJI. Kadar se govor razmet ali v naši bodoči državi, j da se kot Hrvati in Slovenci tedaj vprašujejo mnogi, nekate- j svobodi lepše razvijajo, kakor ri iz zlobe, drugi iz nevednosti, j do sedaj in da jih'Srbi ne podvr- kako bo mogoče ujediniti vse tri žejo. Ul ' , ’ -, na šemu Jugoslovanskemu li v domovi ji le Jugoslaviji. deluje, du spozna širša v bratskem složnem objemu. _narode, ne da bi gospodoval eden i. Kako se bo sodilo o nas, ko imamo v lastnih vrstah roje- naM drugim in ne da bi izginila ue sužnje, ki imajo raje bič tiranstva in suženjstva, kot bla- individualnost posameznih naro- godejen žar svobode in neodvisnosti. • . dov. Ko se bo polastila zavest vseh rojakov, ko bodo zapopadlij O tem se dostikrat govori, ne pojme velikih idealov, katere imamo pred seboj, za katere se:pa tudi razmišlja. Kaj je euako- borimo, tedaj bo drugače. Tedaj se bodemo ponosno lahko vrni-(pravnost narodov? Pravijo: To plakali bodemo na pragu svobode in neodvisnosti'je zaščita Hrvatov in Slovencev Ako stojimo na edino upravi¬ čenem stališču, da so Slov JIrvati in Srbi eden in isti narod ni in s tremi tradici¬ jami, tedaj mora ta enakopra’ nosti značiti: zaščito svobode in enakopravnosti v porabi treh imen in čuvanje vseh treh (od posrbijenja, to je, da se o- i tradicij, ali z drugimi besedami Plemenska avtonomija ima ne¬ katere dobre strani, ali pome¬ nila pa bi degradiranje sloven¬ stva in hrvatstva, ako bi ostalo samo pri tem. Ako pa se misli na deželno avtonomijo, to je na avtonomijo zemelj, ki so pretežno hrvatsko-- lovenskc, tedaj pridemo zopet do vprašanja, kako hočemo ome¬ jiti te zemlje proti srbskim ljam? Kaj bodemo napraviti potem s pravoslavnimi Srbi, ki ,bodo ostali v velikem številu v avtonomnih hrvatsko-slo- venskih pokrajinah? Ako pa mi¬ slimo na avtonomijo današnjih pokrajin, kakdr so danes omeje¬ ne, tedaj smo v plemenskem po¬ gledu na istem stališču, kakor smo danes. In tako pridemo do zaključka, da je v vsakem slučaju mogoče n potrebno izvesti enakopravnost seh inreft in plemen pred zako- li, ali da prinese to s seboj že demokratska ureditev države, medtem ko so avtonomije ali po¬ nižujoče ali škodljive, in to rav¬ no Hrvatom in Slovencem bolj, kakor Srbom. S tem pa pridemo d« zaključka, da je delitev drža- e na dve ali tri veje zelo težka ali sploh neizpeljiva ali pa na škodo ravno Slovencem in Hrva¬ tom in da tudi avtonomija da¬ tljih pokrajin ne bi imela ni¬ kakega večjega vpliva na zašei- tenje Slovencev in Hrvatov pred posrbljenjem. Ravnotako je tudi z idejo federacije: ako hočemo federacijo treh skupin, srbske, hrvatske in slovenske, ali dveh, srbske* in hrvatsko-slovenske, je peinogpče pravično razdeliti zemljišče; ako hočemo federa¬ cijo današnjih pokrajin, tedaj tudi nič bolj ne pomaga za več¬ jo zaščito hrvatstva in sloven¬ stva. Naročite se na Slovenski Svet in pregovorite tudi svoje prija¬ telje, da pošljejo naročnino, SLOVENSKI SVET IZHAJA VSAKI ČETRTEK LASTNIK IN IZDAJATELJ “JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET”, WASHINGTON, D. C. UREDNIK IVAN MOŽINA Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta 75 centov. Oglasi po dogovoru. Vsa pisma in naročnina naj se pošilja na “SLOVENSKI SVET” 1402 E. 40 St., Cleveland, O. SLOVENSKI SVET (THE SLOVENIAN WORLD) ISSUED EVERY THURSDAY OtVNED BY THE “SOUTH SLAVIC NATIONAL COUNCIL” AVASHINGTON, D. C. Subscription rates: One year $1.50; Six Mont lis 75 centa. Addiess: ‘Slovenski Svet”, 1402 E. 40. St., Cleveland, O. KOLIKO JE SLOVENCEV? Že v zadnji številki Slov. Sveta smo priobčili nekoliko imen rojakov, ki so se javno izrazili za svobodno Jugoslavijo in dali s svojimi izjavami vzpodbudo tudi ostalim. V današnji in prihod¬ njih številkah bodemo nadaljevali s priobčevanjem imen onih na¬ ših somišljenikov, ki so za to, da se Slovehci združimo s Hrvati in Srbi v svobodno narodno državo, v kateri bodemo vživali vsi popolno enakopravnost in vse svoboščine. Mnogi so narti poslali poleg svojih imen tudi navdušene izjave in izraze svojega prepričanja, drugi zopet so poslali samo svoje ime in naslov, ki naj služi v dokaz njihovega mišljenja. Vsa imena bodo Ostala zabeležena in bodo v dokaz, da stremimo tudi Slo¬ venci po ujedinjenju z ostalimi Jugoslovani in po svobodni, ne¬ odvisni narodni državi. Kedor je zaveden Slovenec, prepričan Jugoslovan, bo prija¬ vil svoje ime, ne glede na njegovo versko ali politično prepri¬ čanje. Vsakdo, pa naj' bo veren katoličan, prepričan svobodomi- selc ali socijalist, ki se zaveda, da je rojen Slovepec, da pripada k velikemu jugoslovanskemu plemenu, mora javno izpričati svo¬ je mišljenje, da bode svet zaznal tudi za stremljenje nas ame¬ riških Slovencev. Enodušno moramo izjaviti glasno vsi, da mora¬ mo biti konečrio osvobojeni tudi mi avstrijskega jarma in biti sam svoj gospodar v lastni narodni državi. Jugoslavija mora priti zaradi splošnih interesov zavezniških vlasti, ali kljub temu moramo tudi mi ameriški Slovenci pred celim svetom in tem glasneje izjaviti, da mi sami zahtevamo o- svobojenje, ne oziraje se na tuje koristi. Ako ne bodemo vsaj tega storili, bodemo ostali osramočeni pred celim svetom, češ, da nismo sami niti hoteli svobode. Prijavite‘tora j vsi svoja močnejši da nasj bode tem yeiye število, da bode naš glas Jem močnejši, in naše zahteve tem prej uslišane. V naslednjem podajamo zopet izjave nekaterih zavednih ro¬ jakov, da vzpodbudimo tudi ostale k sličnim izrazom njihovega jugoslovanskega prepričanja in da sporoče njih imena. G. Avg. Lipošek iz Staunton, 111., nam piše: “Ko bodo vsi Slovenci, Hrvati in 'Srbi združeni pod eno zastavo, bo moja najiskrenejša želja uresničena. — Videl bi rad to mogočno skupino živeti in se razvijati v čisti ljubezni in pra¬ vici med seboj, posijano z zlato zarjo svobode, po kateri hre¬ peni že stoletja, in potem mi bo lahko umreti. — Večna slava našim narodnim mučenikom! živeli ne ustrašeni boritelji za naše svete pravice! Naprej za naš ideal — za samostojno in svobodno Jugoslavijo! ’ Avgust Lipošek, rodom iz Podčetrtka na Štajerskem.” Iz Sartella, Minn., smo prejeli sledečo izjavo tamošnjih so¬ mišljenikov : “V predzadnji številki je pisal Slovenski Svet in opominjal rojake, da podajo izjave glede Jugoslavije. Daši je jako težko pri¬ dobiti naše rojake za kaj takega, sem vendar dobil še dva rojaka poleg nas treh naročnikov, in izjavljamo sledeče: Podpisani smo za svobodno jugoslovansko združenje. Proč od tiranske Avstri¬ je! Pripravljeni smo tudi, darovati v ta namen nekoliko dolarjev; veliko ne moremo dati, ker nimamo. Za svobodno Jugoslavijo: Frank Lipar, Frank Ovca, Andrew Zupan, Peter Zupan, Joe Laurič.” • “V 9. številki Slov. Sveta sem ^čital članek: “Koliko je Slo¬ vencev?” in vsled tega danes izjavljam, da je moja najiskrenejša želja, da bi se Slovenci vendar že enkrat rešili avstrijskega jarma. John Gottlieb, Chicago, Ul. “Naš narod je hitfo pozabljiv: danes ves navdušen za kako stvar, že noče jutri več slišati o stvari, za katero se je mogoče prejšnji dan poganjal. Slovenci večinoma še spijo spanje pra¬ vičnega, le nekaj jih je, da se bojujejo za našo narodno stvar, in tudi moja najiskrenejša želja je, da bi se čim prej uresničila naša svobodna narodna država. Andrew Ferkul, Chicago, Ul. “('ital sem v Slovenskem Svetu nekoliko podpisov rojakov, ki so za Jugoslavijo. Da bode še eden več, izjavljam, da sem kot ameriški vojak z dušo in telesom za ustanovitev Jugoslavije. Josip Kraner, Fort Benjamin, Harrison, Indiana. Za svobodo sem govoril in propagiral jugoslovansko stremlje¬ nje, a narod ne bo osvobojen, dokler ne pridružimo činov bese¬ dam. Zato odhajam v vrsto borcev, da ponesem slovensko zasta¬ vo onemoglim in izmučenim bratom, da dvignem njih duh, in da jo konečno posadim na osvobojena tla Jugoslavije. Vekoslav Adamič, Cleveland, Ohio.” “Mnogo vspeha želim v borbi za dosega nfišega narodnega cilj«. Josip Vesel, Los Angeles, Cal.” V prihodnjih številkah bodemo nadaljevali s priobčevanjem imen ter prosimo rojake — naše somišljenike, da se čim prej prijavijo. Kolikor več nas bode, toliko silnejše se bo razlegal naš glas za osvobojenje naše domovine in ujedinjenje naroda z osta¬ limi Jugoslovani. Prosimo pa ponovno zavedne Slovence v po¬ sameznih naselbinah, da agitirajo tudi med ostalimi rojaki, ki ne prejemanjo Slovenskega Sveta ter nam pošljejo njih izjave za svobodno Jugoslavijo. ______ _ l “SLOVENSKI SVET”. KAKO TI JE, SLOVENIJA, MATI MOJA? Iz dalje čujemo odmeve smrti, oblak nesreč in muk temni obzorje, stotisoči, v neskončni tragediji, s krvjo škropijo hrib in plan in morje. In bratoljubje, v brezdno klanja zroč, ječi v obupni grozi v smrtno noč.... gbslovanskih vojnikov, kakor pa Avstriji sami, in to onih voj- nikov, kateri so se v začetku hrabro borili za svojo tlačitelji v svojo lastno pogibelj. Posnemajte tudi vi, slovensk! fantje, te jugoslovanske prosto¬ voljec v Rusiji ter pomagajte K osvobojenju. Posnemajte brate Gel,e, ki se bore za svojo svobo- In ti Slovenija, v skrbeh vprašujem, kaj tebi prineso moritve časi, pogin tvoj, ali pa ti zemljo sveto pozdravijo svobode smeli glasi? Bo-li še strašil te krivice zmaj? Bo-li naš rod užival sreče raj? kajti ako s, ‘. zavest, da so' tudi apieriški Jugoslovani odločeni podpirati »jih, borbo za narodovo svobodo. Majhna je ta četa in treba je, da se pomnoži in ojači. Sloven¬ ski fantje, ali hočete ostati na varnem in ničesar ne žrtvo¬ vati, medtem ko se vaši bratje podajajo na bojno polje? Ali ho¬ čete pustiti, da se bodo oni sami borili proti našim zakletim so¬ vražnikom, medtem ko bodete vživali še nadalje ameriško svo¬ bodo? Ne, tega ne bodete dopu¬ stili, da bi morali pobešati oči, kadar se vrnete na osvobojen; domača tla, ker niste * ničesar storili za osvobojenje, temveč bodete stopili tudi sami v vrste naših prostovoljcev in se pri¬ pravili na odhod. Vsled tega po¬ življamo slovenske fante, da nemudoma priglase Jug. Sokol skemu Savezu, 1402 E. 40 t Cleveland, O., ki bo poslal' v kemu natančnejša navodila in po¬ jasnila. Na noge, korenjaki bode tudi z našo pomočjo osvo¬ bojena naša skupna domovina Jugoslavija! proti tiraniji - L in cesarjev “P» žii”! Na ustanek za edinstvo! Jugoslovanska Kvoto cija mora priti »d tu, m svo- bodne Amerike. Potrudimo se, ustankom in z . ODHOD PR0ST0V0LJ CEV. Bratje! — Prva slovensko- hrvatska četa prost ovoljeev poda črez par tednov, sredi ju¬ lija, v staro domovino, da osve- ti padle, da osrči one, ki že ča¬ kajo v borbi naš prihod. Ta četa ni popolna, temveč je treba, da se javijo še danes Hrvati in Slovenci, da bode ta četa lepa kita poštenega in zavednega de- našega naroda. Ji se zbiramo, da osvetimo in osvobodimo naše matere, se zbiramo, ki čutimo, da so’pri šli časi, veliki časi preporoda za cel jugoslovanski narod, mi se zbiramo, da osvobodimo’ naš mu če niški narod robstva, poni¬ ževanja, lakote in sramote. Naša četa ne šteje navadni bataljon temveč komaj eno šestino bata¬ ljona. Ne izgovarjajte se z ničemur, lovanska. Z njo bodemo preko Save in Drine. v-t rjrTtos fKansii, pozivi jamo,^sc ^to¬ kom dveh tednov *_ taka četa, da bode do to. J” "rIn za nas. Zavedajmo pa ~ “ft "t totonek ™r,iraniii a Sovinis«ičnil. naro- bodemo dvi; življenja. Nosili bodemo usta je na vse strani! Junaki in bratje: anja prihaja. Mi vsi lHopa biti eden duh, ena misel, je dogodilo v Rusiji, Se mor * k izogibno dogoditi tudi v 4 ,^ ji. Naprej, kateri čutit* v S,ri v . mislijo nanj, B ** ■ kri Gubca. svobodo in da bodemo z revolucijo rešili, preporodili ves naš narod tu, ki se muči za skorjo kruha, k, pa mora biti v svojem Jastnein do¬ mu svoj lasten gospodar. Dose¬ danja razredčena srbska vojska odeni po njei Naprej, ki ste se do dan^-*? 1 ' ili proti carizmu! Sedaj j e da udejstvimo besede. P Sokoli voditelji, Sokoli niki, vodite Vaše čete, načel'*' Vi načelniki Vašim odcku,^ mi smo že davno z Vami, bodite Vi z narodom in 2an - ■ Vekoslav Adamič, tajnik telinič. odd. J, 0 Slovenec, prostovoljk Štefan Mance, " načelnik Jug. Sok. § av Hrvat, prostovoljk ŽIVLJENJE ALI SRAMOTNA SMRT? Naše narodno osvobojenje i- ma veliko sovražnikov in na¬ sprotnikov, še več pa naše na¬ rodno jugoslovansko ujedinjenje. Borba s tolikimi nasprotniki, zunanjimi in notranjimi, je te¬ žak posel, še težje so žrtve, naj- težje pa je morda, vstrajati v nesreči, trpljenju in zavesti, ved¬ no z isto mislijo in z istim za¬ upanjem, da bo še vse dobro. Težko je imeti v najtemnejših dneh najsvetlejše slike pred oč¬ mi. Težko bo tudi stvoriti in urediti našo narodno državo po tolikem trpljenju, po tolikem 11 - ničenju naših krajev in po to¬ likem razredčenju naših narod¬ nih vrst. Težko bo ustavljati se tolikim spletkam in raznim pri¬ tiskom. Neumno bi bilo misliti in govoriti, da bo prišla Jugo¬ slavija nekega lepega dne sama od sebe in da nas bo pozvala, da se naselimo v. n j epi h .svobodnih domovih in vživamo vso svobo¬ do in vse dobrote sveta. Ali kaj za to, ako se za tako veliko in slavno stvar, od katere ja» odvisna bodočnost celega na¬ šega naroda, tako težko deluje in težko na noge postavlja. Kaj za to, -ako nas čaka še marsika¬ tera bridka izkušnja in prevara in ogromno delo. Ako bi se tega ustrašili, bi delali ravno tako, kot oni norec, ki je izvršil sa¬ momor, boječ se bolezni in smrti, ali kakor bi napravil ne¬ umnost oni človek, ki bi padel v vodo in bi od samega straha, da bi moral dolgo plavati, predno bi priplaval na suho, spustil ro¬ ke in utonil. Mi si moramo ved¬ no staviti pred oči, kaj čaka nas in naš narod, ako bodemo vedno tako razdeljeni in needi- ni, kakor dosedaj, in kaj nas čaka, ako bodo zmagali naši so¬ vražniki. I soda Srbije nam jasno kaže, kaj čaka tudi vse Slovence in Hrvate in kakšna smrt jih čaka od onega časa, ko ne bodo več potrebni zmagovitim N emcem m Madžarom. Gledati moramo na te črne slike, da bomo dobili moc m da bomo vstrajali v bo¬ ju, kajti strahota in sramota, ki j« tako strašna in 'f,; da moramo reči: ako bi •i” kV 6 -’ s,vori,i -'“S« 1 ”- vyo, kakor je v resnici, ako bi te i objfj. sebe in svoje otroke \ zemlji, kako gibljemo, ne teč kot sužnji reč v neprestanem strahu L bičem, temveč kot ljudje in sami svoji, ki j^l zemljo in priliko, da jo obdč jejo in da pridelajo več, haL jim dopušča njihova moč A sti po zaključeni vojni, i; tako razredčila prebivalstvo h ljudje, ki morejo odločevati svoji lastni usodi m 0 . svoja lastnem delovanju, in to ne » ao v politiki, temveč v vse! prašanjih kulture in gosiml stva. Ako imamo srce in pa®; odgovorimo tedaj samim sebi c, vprašanje: ali je bilo bolje do sedaj, ali bi bilo bolje, da oslu ta zemlja in mi ali naši 'rojil na njej še nadalje sužnji; a! bi bilo bolje, da ostane ta zeot, še nadalje tako razdeljena, 1 ! mogftče še bolj, .ali bi hjlojfH da ostane vsak narod zase ,ur ji dosedanji tamnici, ali bi bi! bolje, da bo vsak del našega n roda, bodisi, Slovenec, Hrvati Srb, od Trsta do Soluni, o* bolje, da sami vršimo posle, katerih nam tujci 'dosedaj $ dali pristopa? dl Ako se bodemo tako nas ne bo mogel zavesti 110 priliznjenec in podkupijenee?* uiti nas ne bo ustrašila n0 težkoča ali žrt^v, temveč se demo vsi potrudili, da P offl8 mo, da pride naš narod tem do osvobojenja in s tem do prilike, da si ustanovi m ^ ojo državo: našo s 1 _ dfUl<>k r svobodno, narodno in dem® sko Jugoslavijo. Ideja jo hčer navdahnje naS ^ ljubljenka razuma, a nnjraJ e cim 0 v . * 1,1 ' no rjem, z 11n - „ ,. v ( i’"ja nizkim stri sim podnebjem, z rudninam? 1 ^^ I kruhobor eev, tem žitnicami, s polji i n gozdn^r^ 11 1 86 na us Pe ]l - 0na zaničuje si u„i.. _ 'b I*o- rinila-:.,..i najp® stavimo si nato T*°-1 pojedinca, a spoštuje i sauielšo maso. "SLOVENSKI SVET” NOVA POLITIKA AVSTRO-OGRSKE. Pod tem naslovom je priobčil bazelski list “National-Zeitung” 19. aprila t. 1. članek o težnjah Avstrije glede . preosnove v smi¬ slu o samoodloče vanju narodov, kakoršne stavijo danes zavezniki in predsednik Wilson. Članek v bazelskem listu ni ničesar dru¬ gega, kakor posnetek po člankih, ki so bili pred kratkei č en i v avstrijskih listih ‘‘iz najbolj infi nek v National-Zeitung se glasi: ■ iranih krogov”. Čla- Vest>, k, prihajajo iz dvojne monarhije, obračajo vedno bolj pozornost nase, Tud. tu so spaja zunanja politika z notranjo, po¬ jav, k. se more opažat, danes povsod kot neposredna in zelo vr* na posledica —-’ . uske revolucije. Skupno s svojim prvim svetoval¬ cem, grofom Czern.nom, skuša mladi cesar Karl očividmo stvo- riti nov položaj v zunanji in notranji politiki. Naravno je da je čutiti tud. nasproten vpliv, na Ogrskem od strani grofa’ Tisze v Avstriji od strani avstrijskih nemških strank; važnost temi na¬ sprotnega delovanja ojaeuje očividno splošni politični in vojaški položaj. Danes se še ne more predvideti, ali se bo mlademu ee- sarju posrečilo, obvladati vse zapreke, ali dobiva se utis da on ve, kaj hoče in da bo morala ta vpija - a ko se sploh moro izves¬ ti _ dovesti vsekakor do značilne spremembe v celem političnem položaju in v vojni. S tem seveda, ni rečeno, da bo mogel vse izvesti, kar bo hotel, ker je to odvisno od bojnih dogodkov in od drugih, tajnih dogodkov, katerih izid je negotov. • Od smrti cesarja Franc Jožefa so se razvijale razmere v Av¬ striji tako, da je cesar Karl že v začetku svojega vladanja poka¬ zal, da želi preprečiti v notranji politiki enostransko nemško orijen«’cijo in prikleniti k sebi Slovane, na katere se je naslanjal tudi Frane Jožef od nastopa svoje vlade pa do izbruha vojne. Najboljša avstrijska tradicija je bila vodena z gledišča, da se ne sme stvoriti enostranske nacionalne vlade. V vojni so prevladali vojni oziri. Razni, napram Avstriji neprijazni pojavi med Čehi so bili pretirano visoko ocenjeni; zdelo se je, da zahtevajo tudi ozi¬ ri napram nemškemu zavezniku močno nemško direktivo — kate¬ ro naziranje se je izkazalo z vsakim dnem bolj napačno. Po dol¬ gem omahovanju je bila upostavljena s Clam-Martinicevim kabi¬ netom vlada, ki si je s pridobitvijo nemških strank postavila za program: izvesti načrt o upostavitvi avtonomne Galicije, vsled česar bi bili odstranjeni iz avstrijskega parlamenta Poljaki, tako da bi bila na ta način popolnoma avtomatično zagotovljena Nem¬ cem za vse čase v parlamentu večina; odobriti dalje nov poslov¬ nik za državni zbor, po katerem bi bila vsaka obstrukcija manjši¬ ne nemogoča, in tretjič .izvesti zakonitost nemškega kot državnega jezika ter upostaviti narodne garancije za nemško manjšino na Češkem. $ .•< SiK' Nemški ministri so podali sedaj naenkrat svoje ostavke in tu¬ di minister za Galicija namerava odstopiti. In ako je, po najno¬ vejših vesteh iz Dunaja, avstrijska kriza rešena, kakor sc zdi, te¬ daj pomeni ‘‘zavračanje nemških zahtev na ustavno pot” pribli¬ žanje željam Slovanov. Cesar se je namreč odločil, da ne bo izpol¬ nil onih treh zahtev nemških strank. Razloge za to njegovo odlo¬ čitev je lahko prepoditi. Ruska revolucija je stvorila popolnoma izpremenjen položaj. Že prej nameravano pritiskanje na velike, Avstriji udane narode, je bilo v protislovju s staro avstrijsko tradicijo; pojasniti bi se moglo samo z enostranskim vojnim riranjem in s silo mednarodnega položaja. Ko pa je velika Ru¬ sija proklamirala svojim narodom svobodo, v onem treiiutTcu, ko sta se ruska revolucija in predsednik Wilson zedinila v formuli glede pravice o samoodloeevanjn narodov in ko so zavezniki pro¬ glasili to pravico za' svoj vojni cilj, tudi Avstrija ni mogla kra¬ titi svobode nobenemu svojih narodov. To je tako naravno, da je aomaj mogoče razumeti odpor nemškega strankinega kluba na Dunaju, ker bi mu moralo biti jasno, da bi se mogla nasilna ak¬ cija nad narodi obrniti, in sicer v drugi obliki proti Nemcem, ir da so življenjski interesi Avstrije odvisni danes bolj kot kedaj prej od zadovoljnosti in sporazuma raznih avstrijskih narodov ne pa od njihovega podjarmljenja. To je seveda tudi v interesu Nemčije, ker se moro stvoriti močna Avstrija samo z demokratsko enakopravnostjo njenih na¬ rodov. Avstrija bo vedno ostala najvažnejša pomočnica Nemčije, ki je vsled tega zainteresovana na moči svojega soseda. ’ Drugi razlog cesarja Karla so nahaja v težnji za čim hitrejšo ristneje ?a avstrijsko monarhijo, čim bolj se bo svet prepričal o ristneje za avstrijsko monarhijo, čim bolj se bo sve prepričal o tem da bodo imeli mali narodi v bodočih “Združenih državeh Avstrije” zajamčeno in zaščiteno eksistenco. Sile zaveznikov žele, da bi bili avstj-ijski narodi zaščiteni, Avstrija pa odgovarja na to, da jil. more sama bolje in popolnejše. Zdi se da je Avstrija pri¬ pravljena predložiti Rusiji in zaveznikom sledečo ponudbo: Av¬ strija bo sprejela formulo miru o samoodlocevanju narodov m bo sama prepustila svojim narodom, da odločijo in rešijo vprašanje h kateri državi hočejo pripadati. Pripravljena je sprejeti najbolj demokratični princip, princip referenduma. V resnici si jc težko J1 -‘- tako „ Da bi pa imela med obema državama (Nemčijo in Avstrijo) vedno najboljše; do tega jih sili tudi celokupni gospodarski položaj. Pri vsem pa sma¬ tra najbrže cesar Karl, vzdržavajoč se vsega ponemčevanja (?) in ostro naglašajoč v vseh svojih diplomatskih aktih neodvisnost svoje države, da je mogoče pridobiti si zaupanje sil sporazuma, ro-ogrska monarhija nima nikakih protislovnih interesov ne aneosko, ne z Anglijo, niti m? — odkar se je Rusija odpo¬ vedala panslavizmu — s petrogradsko republiko. To spoznanje je prodrlo ua Dunaju in na podlagi tega se skuša danes tam tudi delati. Ako je avstrijska monarhija pripravljena, da se skliče na pravico samoodločevanja svojih narodov, tedaj leži v tem odlo- >n dementi vsakega iredentizma, tedaj je to dokaz, da avstrij¬ ski narodi ne teže za tem, da bi se odcepili> od državne zveze in državnega sestava, na katerega so tesno prirastli, potem je o dokaz zaupanja napram notranji opravičenosti obstoja Avstrije napram njeni nezlomljivi sili — dokaz, ki mora prepričati vsa¬ kega nepristranskega opazovalca. lova avstrijska politika noče stvoriti samo miru s popustli- ostjo napram svojim narodom; temveč hoče postaviti tudi most med vlastmi sporazuma in Nemčijo, na katerem bi se mogel do- sporazum. Za enkrat vlada nezaupanje tako na eni, kakor tu¬ di na drugi strani; brezprimerne težkoče ogrožavajo načrte ee- sarja Karla, ali vsekakor pa dajejo svetu iskrico upanja več na zaželjeni svetovni mir. 'bvestite vojaka pravočasno o j nih zaduhlih ječah, ostalo pa je Poljski poslanec Daszinski je izjavil v avstrijskem državnem s boru na Dunaju, da je bilo nad 80.000 Poljakov obešenih na od¬ redbo nemških oblasti, kakor po¬ roča dunajska Arbeiter Zeitung, kateri je natisnjeno poročilo o zasedanju avstrijskega parlamen- 14. in 15. junija. NEMCI IN POLJAKI. Poslanec Striebernu je istotako opisal nemško nasilje, ktero iz- ajajo Nemci nad Podjaki, nakar je nemški poslanec Heine zakli¬ cal : še premaio vrvi so rabili; vsi bi morali biti obešeni!” tiranske besede so na- i slovanski poslanci ob- jednem s poljskimi poslanci na poslanca Heineja, nakar je bil predsednik prisiljen suspendira- zasedanje med strahovitim ro¬ potom in krikom. Tako se glasi vest, katero so prinesli vsi ameriški dnevniki in pnetiskana iz avstrijskih jjski'h>‘flistov. Oni bšahtti Ne-’ je rekel v pričo vseh slovan¬ skih poslancev v dunajskem par¬ lamentu/ da bi bilo treba obesiti' 5e "Poljake (razume se, da je islil pri tem in s tem tudi vse ostale Slovane), in to samo zara¬ di tega, ker se nočejo ponemjči- , temveč hočejo ostati zvesti ojemu narodu in svojim na¬ rodnim in človeškim pravicam. -morejo oni naši rojaki v tej svobodni deželi, katere so u- na limance avstrijski pro¬ dani hlapci, misliti in predstavi¬ ti, kaj so jim Nemci namenili, povrnejo na svoj dom, ako hi bili Nemci gospodarji? Nemci so nam dali vedno za nagrado edinole tamnice in samo da bi nas uničili. Tudi sedaj delajo tako v najvišji me- kako pa bi bilo pozneje, c tem ni treba niti govoriti. Vsa sreča, da nas je ostal Cztrnina. Dopisnik onega lista /.javlja, da imajo poljski po¬ slanci dovolj povoda, da se vzdi- ;nejo proti vladi, medtem ko so si ostali slovanski poslanci že itak v opoziciji. Poljaki so resno zavzeli sta¬ lišče, da bodo glasovali proti proračunu, tako da je to prva državnozbroska skupina, ki ho- glasovati proti budgetu. Poljaki zahtevajo, da se osnu¬ je popolnoma neodvisno poljsko kraljestvo proti nemškim željam, so spoznali, kakšna je ona svoboda, katero so jim dali Nem- L po nemški ivstrijske krize. , da tu komplieira položaj l»i s tem preklicale svojih najsvečanejših izjav Avstrija gotovost, da ne bo ta referendum izpadel v njeno ško¬ do, je treba, da ne bodo avstrijski narodi preglasov,— : — manjšini. V tem se nahaja tudi globokejši pomen - Sličen slučaj je tudi z Ogrsko, samo da tu ki grof Tisza. Pred vojno je on zelo veliko storil za povzdig moči monarhije; s trdo pestjo je vladal s pomočjo Ogrske četo od nje¬ ga odvisnih uradnikov, ki so bili ošiljeni narodu z raznimi sred¬ stvi ; on je poosebljena ideja podjarmljenja, podjarmljenja nemad- žarskih narodov, podjarmljenja celo velikega števila samih Ma- 1 -Dravico volitve; grof Tisza Cesar ga svobodni svet, kamor smo tekli, obvaroval tamnice in vešal. . , N . . v • , . , roka pravica Naj se zaključi vojna kadarkoli, 1 dovolj nas bode, da bodemo vrnili Nemcem milo za drago, zob za zob, oko za oko. Nemci uni¬ čujejo sedaj naš narod, ako ga le morejo dobiti v roke. Prišel pa bo oni srečni dan, ko bodo tudi Nemci s tresočimi nogami sto¬ pili na slovansko zemljo in gle¬ dali, da se ne pojavi kje kak laščevalec, ki bi jih nagradil povračilo še s čim hujšim, kot Iz teh vesti se da sklepati, da Avstrija več v,, stanu, oplašiti svojih narodov niti 2 vešali niti z ječami, tako da zahtevajo, ne oziraje se na grožnje avstrijskih biričev, svojo svobodo, in to od¬ prto in brez strahu, celo v državnem zboru upirajo (neznosnemu avstrijskemu in nepv- škemu tiranstvu. To so tolažilne .vesti za vse one, ki pošteno sJijo iii, čutijo za svoj narod in domovino, plHMjpjnj pa. je. to naj- mrzel curek na glavo onih, dajo še danes zavajati po plačanih hlapcih, ki jim govore svobodi v okvirju Avstrije”. Ti zapeljevalci so prijatelji zagovorniki onih, ki izjavljajo na najvišjem mestu, kjer so narodi zastopani in kjer se delajo za¬ koni, da bi morali biti vsi Polja¬ ki, kakor tudi vsi Slovani v Av¬ striji pobešeni. In 1i zapeljevale: zagovorniki onih se ne sramu jjejo, da žive v deželi, ki je brfez kakoršnihkoli svojih interesov stopila v vojno, da osvobodi za¬ sužnjene Poljake in ostale Slo¬ vane izpod jarma onih, ki obe¬ šajo in ubijajo pravične ljudi in uničujejo dostojne narode. Oni še danes zavajajo rojake hodni Ameriki v korist tiranov [dnevu, kedaj mislite mlatili. Tu¬ di to žito morate potem izroči-! ti vojaku, ki bo skrbel za to, da bo shranjeno v žitnice in za¬ klenjeno. Vojaku morate dovoliti, da sme preiskati in pregledati vsa 'slopja in polja, in mu dati sa pojasnila, katera bo zahteval od vas. Vojaki imajo tudi pravico kon¬ trolirati razdelitev vozov in lju- dij, da Im delo sistematično o- pravljeno. Poleg tega morate dati pri- u-no stanovanje vojaku in ga preskrbeti s prostim kurivom in ■tljavo, za hrano pa jim morate dati vsak dan 200 gra¬ mov živil, 300 gramov kruha in gramov masti ali surovega masla, pol litra mleka, dve jaj- in dovolj krompirja. Zanašamo se, da ne boste de¬ lali neprilik vojakom, ki izvršu- o svojo dolžnost, ker hi bili tem slučaju prisiljeni poslati ojačenje. Kakšno in za kaj hi bilo to o- jačenjc, si je lahko misliti. Na igi strani pa je tudi razvidno tega, kako gospodarijo Nem- v krajih, kjier imajo moč. Ista usoda čaka tudi nas, ako se ne bodemo zjedinili v pravem času ter odločno nastopili proti na- im tiranom, katerim smo trn v peti in ki nas hočejo popolno¬ ma uničiti. Poljaki so morali tež¬ ko občutiti, kakšna je avtono- ija pod nemškim pokrovitelj¬ stvom, in vsled tega zahtevajo sedaj popolno neodvisnost in sa¬ mostojnost. Tudi nam obetajo avstrijski okrutneži samostoj¬ nost in večje narodne pravice, niti z nami ne bodo boljše in lepše postopali, kakor ljaki, o katerih se izražajo, da jih je treba vse pobesiti. Roja- izpreglejte že vendar enkrat, kam vodi avstrijska in nemška politika in kaj nas čaka, ako se ne bodemo složno in odločno po¬ stavili za svojo svobodo in uje- linjenje. Ne pod nemškim - ali avstrijskim jarmih “jno^^o vži- ati svobodo in narodne pravi¬ ce ter napredovati, temveč edi¬ nole v svobodni lastni narodni državi. Pod našimi dosedanjimi tirani nas čaka popolno uničenje in iztrebljenje, v Jugoslaviji pa am je zagotovljena popolna voboda, razvoj in napredek. Za kaj se bodete toraj odločili ! dokler ne bo tudi njih prijela džarov, katerim trdovratno odreka pravico smislu agresivne politik^ ’ lahko razumljive predstavlja ni hotel dosedaj odpustiti ne samo . j č tudi vsled strahu, da bi mogei rrati Tisza ladi ulogo Bismarcka proti Viljemu kar bi zamotani r#W * W hvaležnosti, tem vsled svoje pohlepnosti P« vla« Cesarju plava oz.aj se um., -. r . ; . .. Pred očmi koncentracijski kabinet, v katerem bi bili zastopani tu¬ di grof Tisza in zastopniki opozicije. Toda Tisza noče, da bi mo¬ ral deliti svojo oblast; v magnatski zbornici je vodil dovolj od- “n kraljem, čin, katerega si je s To so zaslužili Nemci od Slo- anov, kaj pa zaslužijo oni slo- r anski zaslepljenci, k; še danes služijo temu nemškemu vragu, zavajajoč naš nesrečni narod v naročje tega peklenskega de¬ mona? Dan sodbe se bliža, a gorje onemu, ki se bo moral pred to sodbo zagovarjati. | krito in jasno polemiko s svojim kraljem, .. . „ smel Dunajski listi javljajo, da so privoščiti simo on v svoji trdovratnosti in v samozaupanju na poljski poslanci izjavili, da no- lastno sv ' --•* R»*»pre na so se na Ogrskem tako poostrile, jčejo glasovati za prorač™ da je težko ministrski n oblast v svojih rokah. Vrjetno prt® —y demokratizacijo Ogrske. ■vjo. ČUDAKI. ju bi bil izoliran " -- . kakor D** »”>***» Neh0 "' poliSf'obrh državnih polovic Mi .zprcmc,ao„ ^ 1 - - . na bi bilo pretirano. Nemci v Av- vila kabinet in ogrozila tudi po¬ dov, pravico glasovanja in - j « Tisza. lu uuuajani tudi madžarski car, gi v taka izprememba j list Vossische Zeitung, tako da je siljuje človeku ™ ise [; Spremembo zu- nastopila kriza, ki je strmogla- v notranji polnitvi ^ j^jj 0 pve^rMno. ' ' Iia 0 1 nanje politike. Tako tolmačenje P a £ bodo ostale razmere sirijo zun anjega ministra grofa stri ji bodo obdržali vedno taksen K ia Kauai-K. , i jih postavila tja, da Ka bodemoi kjer bodo imeli na -i v, ‘‘‘ P rilikie 'premišljevati o ‘‘svobodi” in o nemškem poslancu Heineju Kako postopajo in gospodari- Nemci na Poljskem, naj slu- v dokaz dejstvo, da so nem¬ ške oblasti zaplenile ondi žito in da morajo občutiti Polja ki tudi še na druge načine nji hovo železno pest. DokazOv za to je več kot preveč, najbolj! dokaz pa je cirkular, pisan v poljščini, katerega so prejeli vsi poljski zemljiški posestniki v krajih, katere so zasedli Nemci. Te okrožnice so izdali nemški o- krajni glavarji, kmetom pa so jih dostavili nemški vojaki ter _se glase ; Vse žito morate izročiti nosil¬ cu tega pisma. Oralačeno žito se mora shraniti v žitnicah, od ka¬ terih morate izročiti ključe vo¬ jaku, ki vam! prinese to pismo. Ako bodete potrebovali kaj ži¬ la za svojo porabo, ga bodete dobili od tega vojaka, kateremu morate dati potrdilo za prejeto žito. Povedati in potrditi mora¬ te, za kaj bodete rabili t.o žito. Žito pa, katero še niste omla- tili, morate omlatiti sedaj v pri- svojo moč. Razmere pa so se na .— . | sle<3 težko misliti, kako bo mogel ohraniti Tisza tudi v bodoče j česar je ministrski predsednik v svojih rokah. Vrjetno je, da bo vsaj prevzel vodstvo j podal svojo ostavko. Poljski po- koneentracije strank, ki bo proglasila enakopravnost vseh naro- slanci so napravili celo revi 1 '• ’ Oerske. V tem sluča-jj,, v. avstrijskem državnem zbo- Skoro 3 leta bo že poteklo, odkar se je pričela svetovna voj- čisto upravičeno lahko nazivi je ‘‘svetovno klanje”. — Pohlepnemu Viljemu se je zaho¬ telo po raznih aneksijah, ugod¬ nih trgovinskih zvezah, itd. Le predobro mu je bilo znano, da mu bode avstrohunska vlada sledila čez drn in strn, ladni vajeti te nepotrebne in zlasti nam Slovenec ?sem in vsikdar krivične dina itične vlade vedno v rokah gro¬ fov postopačev, kojim Berolin to, kar je Mohamedan- cu ‘‘Meka”. Toda o teh vzro¬ kih vojne se je do danes po li¬ stih in revijah pisalo že toliko, da hi bilo nesmiselno to pona vi jati. Slovenska inteligenca onkraj oceana je to duhala že leta 1908 n še preje; v teh krogih se je e takrat intimno, pa živahno azpravljalo ‘‘o ujedinjenju Ju¬ goslovanov”, in c. kr. av. vladi to ni ostalo prikrito, samo po- daviti nas ni mogla tebi niej me¬ ni nič. V okvirju državnih za¬ konov se je završilo marsikaj, kar ni bilo po volji ne berolinski in ne dunajski vladi. Ko se je pričela evropska voj¬ na, je bilo vsakemu, vsaj na pol politiku znano, da je to po¬ čet ek svetovne vojne, tudi, da pomenja ta vojna velik preobrat, tako v narodnem, so- cijalnem kot v ekonomičnem vprašanju. Naši zavedni bratje v stari do¬ movini, kolikor jih je ušlo visi moralo vse molčati in ubogati kakor ‘‘kužek”, boječ se ječe in islic na eni, in ‘‘božjega pro- kletstva” na drugi strani. Ura je bila enajst! Znano je bilo vsepovsod, da ima preko ti- č let po Nemcih zasužnjeni slovenski živelj zadnjo priliko, osvobodi tujega nemške¬ ga tiranstva, ali vprašanje je nastalo: Kako?! Živi grobovi v naši domovini so morali ostati molčeči — in. kedo naj se po¬ tegne za zatirance, kedo naj 1e- 'aveče rane naših bratov, zadobljene v po ‘‘nemških kul- turonoscih” vsiljenem jim bra- omornem boju na srbskih in ru- kih bojnih poljanah? Motne, objokane oči naših trpečih so milo prosile pomoči svojih bra- sinov, očetov — živečih v svobodni Ameriki — in stotiso- težko prislnženih delavskih dolarjev je romalo tja v našo staro domovino. — Čast našemu proletarijatu. Ali je pa ta podpora res ko- istila našincem? Nič! Naša dobra volja je bila še manj kot Bankerotna avstrijska vla- la je potrebovala bilijonov, ne ilijonov, zahtevala je mladih človeških življenj v nasičenje ojih koristolovskih namenov, Pobrala je ta vlada iz kuhinj naših pridnih gospodinj zadnjo kovinasto posodo, — pobrali zadnji kovinski okrasek v naj- zadnji kmečki koči, pobrala cer onove, ki so nekoč kli cali ljudstvo k skupni molitvi, pokradla nepreskrbljeni deci zadnje prihranke skrbnih in tr¬ pečih roditeljev — in to vse morjenje in pokolj človeštva edino korist onih ljudi, ki norčujejo iz Boga in ljudstva š, mi smo po ^milosti božji! Ali je bilo možno, da sta pri takih' neznosnih razmerah vstra- jala naš kmet in delavec, naš trgovec in obrtnik? Bobni so ro potali in Slovenci so sc pričeli trumoma seliti v Ameriko in ni¬ kdar milijonov sita avstrijsko- ■okratična vlada je vsako le- v naprej - proračuni la, koliko milijonov svetlih kronic, okrvav¬ ljenih od delavskih žuljev, bo priromalo v nikdar polno bisago av. plavokrvnih pohajkovačev in ljudskih izsesavaleev. Lahko bi še naštel tisočere krivice, zadane nam od famoz¬ ne avstro-nemške vlade, ali do- olj naj bo, saj nam je to vsq le predobro v živem spominu, in kdor pošteno misli, mora glasno priznati, da je ves ta opis preje pomanjkljiv, kakor pretiran. Ameriški zavedni Slovenci so sešli k posvetovanju in skle¬ nili, da samo svobodni lahko po¬ magajo svojcem do svobode. Po- tkom je to še šlo, ali — ‘‘ke¬ do to zna, kedo to ve! — da so pni ljudje, ki se imajo v pr- rsti zahvaliti slovenskemu proletarijatu za celo svojo eksi¬ stenco, vrgli prvi puško v ko- uzo in sc našemu osvobojeval- nemu delu odtujili tako, da sko- eč upanja pri vsej potr¬ pežljivosti, da bi še kedaj mo¬ gli priti na pravo pot. Bolj ko prelistavam uredni¬ ške članke “Gl. N.” bolj su¬ mljiva se mi vidi ta pisarija, ki nikakor ni vredna slov. dnev liika. Vesoljni civilizirani sveti ob¬ soja početje nemške birokracije in z vsem svetom vred kriči liki šoja” ‘‘Gl. N.” da av. vlada! zatira in mori namenoma naše' Slovence, ua drugi strani lista pa nas že svari, naj ne hodimo ‘‘izpod av. marele, pod drugo marelo” — Eto vzgleda!- Gl. N.” z dne 14. junija t. 1. piše pod naslovom Malo pregleda: ‘‘Značilni stavek v predsed¬ nikovi poslanici ruski vladi se glasi ‘‘Nobenega naroda (!) se ne more siliti, da bi živel pod vi do, pod katero noče živeti. — To naj si dobro zapomnijo oni, kateri hočejo spraviti Slovence izpod habsburške marele pod kako drugo marelo. Če je dana narodu priložnost, da se osvobodi, naj se osvobodi Kdor zna citati med vrstami, si mislil, da hočejo biti taki kozmopolitični uredniki prija- elji nemške birokracije in za- jedno tudi prijatelji slov. ro¬ jakov. — In to je tudi živa re¬ snica. Ali — “Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni; D tega se gorje rodi. Zavedni Slovenci so v raznih tukajšnjih listih že prosili in moledovali ter klicali na skupno del„ ; ki hi prav lahko vspelo. So¬ cialistična skupina zahteva ‘Jugoslovansko federativno re¬ publiko”, narodnjaki se temu protivijo, so pa nazora, da moramo preje imeti hišo in stre¬ ti o, potem pa da se bodo šele v hratskej slogi uravijale notranje zadeve. Tu med dvema frakci¬ jama ni bistvene razlike, in če bi danes nastala “Jugoslavija” prepričan, da bi brez kake¬ ga posebnega prerekanja prišlo do popolnega sporazumljenja v korist Jugoslovanov tako soci- jalnih, kot narodnih in kultur¬ nih vprašanjih. Vsi zahtevamo mo, samo pota do smotra so ma¬ lo narazen, pa vendar ne toliko, da bi se ne mogli sporazumeti. Soeijalisti priznavajo naša na¬ rodna prava, “Gl. N.” pa še v enomer tišči, četudi pavšalno nemško Piekelhaubo”. Izpod habsburške marele pod kako drugo marelo”-Da si av. Slovani skušajo otre- habsburško-nemške marele, to bo priznal, izvzetnši par av. korporalov, vsak Slovan. — Čehi in Slovaki bodo prišli pod “če¬ ško marelo”, Poljaki dobijo prej ko ne čisto svojo; če bo pa to marelo nosil kak kralj ali pa narod sam, je to pač njihova in¬ terna zadeva, ker nas njihova geografična lega naravno, ne pa narodno nekako razdvaja: vsled tega si to.umle sami čisto po lastnem okusu. — I n n ii Slo- - Smo pač najmanjši narod v Europi, avstr, vlada nas je razgnala po vseh delih sveta. moramo iskati v tej mi- sferijozhi' plohi Zavetja pod prvo marelo” in ta je najbližja, pa tudi na vse stežaje odprta, in to : “Hrvatska marela”. Pod to marelo moramo, ako se hočemo osvoboditi skupno z bra¬ ti Hrvati, dokler ne pridemo pod Se večjo “marelo” bratov Sr¬ bov, in v skupnem sporazumu bomo korakali kot brat z bra¬ tom korak za korakom — ne več pod razne “kozmopolitiene marele” — v našo “Jugoslavi¬ jo” ne upoštevajoč ljudi j, ki da¬ nes šušljajo: “Ne s Srbi, am¬ pak z Habsburžani”! Avstrijska “marela” je raz¬ trgana in danes se zahteva od nas, da jo zakrpamo mi, a mi jo pošiljamo v staro šaro. če trezno premislimo, ali nam kaj druzega kaže?! ___ 70-milijonski nemški narod se je svojih osvojevalnih namenih združil s še več milijonskimi Mo- hamedanei in manj milijonskimi izdajalskimi Slovani Bolgari in združil bi se celo s Culukafri in Ilottentotti, oprostite toraj tam pri Gl. N. — če Vas vprašam: “Ali je res pregrešno, Če zapro¬ si brat Slovence pomoči pri svo¬ jih bratih Hrvatih in Srbih _ ati pa obratno?! Kaj pa nas loči?! Morda jezik?! — Ne! — Hm! Morda vera?! — Včasih la, toda kadar nastane socijalna potreba le presnovita, takrat zmrznejo vsi oni faktorji dvom¬ ljive eksistence. Kam pa naj tedaj gremo mi kot 1 i/ ž milijonski narod, ki ho- noeeš, mora prenašati vse šikane bestijalnih nemških šovi¬ nistov s 'slovanskimi balkanski¬ mi narodi. Morda v “nebesa” ■— v nepo¬ zabno večnost? -Potem ne potrebujemo “Gl. N.” — am¬ pak “Glas mesarja Vilčeta”. Slovenci zase, Hrvati zase, Sr¬ bi — saj menda vendar nismo leseni cveki, ki jih premeteni čevljar posamezno zabija v nem¬ ške “Bergschuhe”. — Čudaki nerazumljivi. — — Živela “Jugoslovanska mare¬ la” sotiiosti vojaka. Potrebno^ je, da cam, so bili internirani v tem- popolnoma.” - Blaž Logar. PREHOD IZ STARE EVROPE V NOVO. Objaviti splošni evropski program in računati z zmago zavez¬ nikov, je morda riskantna naloga. Ker pa vidimo, da se nam vspeh smehlja, ne moremo dalje zaustavljati konstruirani proces, ki se je započel z glasovitim odgovorom zaveznikov predsedniku \Vilsonn dne 10. januarja t. 1: V tej noti so zavezniki prvikrat objavili svojo politiko in naznanili svetu, da naj oceni avtorje, ki se bavijo z rekonstrukcijo Evrope. Dotedaj je borba proti pruskemu militarizmu zahtevala vso njihovo pažnjo, tako da niso imeli ni časa, ni energije za tak drug posel. Vsled tega sc tudi tekom prvih dveh let vojne, ko je bila vojna premoč šc vedno na strani sovražnikov, ni moglo nič drugega narediti, kakor izja¬ viti, da so trdno odločeni, premagati jih. Pretečena zima in le¬ tošnja spomlad pa nam je prinesla odločno izpremembo na bo¬ jišču, ki nam stavlja za dolžnost, da se pripravljamo za konstruk¬ tivno delo za mir. To delovanje brez dvoma enako in 'spora¬ zumno napreduje v vseh zavezniških ministrstvih. Potrebno pa je, da tudi javno mnenje podpira to delovanje. Ako žele demokrat¬ ski narodi v resnici, započeti to delovanje, naj pokažejo s svojim razumevanjem stvarnih vprašanj in s svojim prizadevanjem, da se ta vprašanja tudi pravično rešijo, da so sposobni za to nalogo. Tako pridemo do našega prvega evropskega principa, da mo¬ ra biti zunanja politika vsakega naroda rezultat njegovih no¬ tranjih, nacionalnih potreb in značaja, in da jo kot tako sma¬ tra tudi narod kot celota. To pa znači napraviti konec tajni zu¬ nanji politiki, ne pa tajni diplomaciji, in to v smislu oblike Bis- markovih odnošajev do Rusije' preko habsburškega zaveznika, ka¬ kor tudi v obliki onih neobjavljenih sporazumov, ki so ogrozili ev¬ ropski mir za časa maroškega vprašanja. To pa stavi za predpo¬ goj zaupanje v evropsko javno mišljenje, v moč, ki dosedaj ni mogla delovati, ker ni imela ne organa ne principa. Dalje je pred¬ pogoj za to znatna demokratizacija evropskih vlad in reformi¬ ranje celega političnega sistema federalne Evrope. Dokler se ne bodo ti predpogoji izpolnili, bo ostalo to lc ideal, in ničesar dru¬ gega; vseeno pa sc ne bomo niti uajmanjc pomišljati, izraziti svoje zaupanje v ta ideal, ako bi tudi po'zaključeni vojni prelo¬ žili nastali odnošaji njegovo udejstitev. Na nas je, da dokažemo, da more biti vlada kakega naroda ravno tako vspešna v monarhiji, kakor v najzadnjem švicarskem kantonu. Kedorkoli je prečital sijajno razpravo Sir. Ch. Lucase-ja “Cesarstvo bodočnosti” o cesarstvu v luči Tukidivove sodbe, da je demokracija kot državna avtoriteta nemogoča, mora objednem z njim verovati v sposobnost angleškega naroda, da nadvlada to nesposobnost. Demokracija in imperijalizem sta dve reki, ka- • torih vode se zlivajo v eno samo, večjo. Dominiji kralja Georga so cesarstvo in demokracija. Demokratski njihov značaj jih je na¬ pravil edinstvenim cesarstvom, kateremu je dano tudi novo ime. britansko cesarstvo. V tem imenu in v onem, kar to ime pomeni, je utelešen tudi nauk zaveznikov, ki so danes v vojni s Prusijo. Narodnost, avtonomija, koncentracija in svoboda — vse to se na¬ haja v tej državi v obliki aktivnih in dobrotvornih sil, tako da je proti njim vsa strašna moč Hohenzollerncev in Habsburgov brez moči. Moderni imperijalizem Velike Britanije, prežet demo¬ kratskega duha, je neizprosen in neizogiben sovražnik imperijaliz- ma v osrednji Evropi. £ jlohenzollernci smo započeli tudi vojno, ker niso hoteli sprejeti pravih naukov. In naš drugi princip, princip narodnosti? Našo privrženost do tega principa opravičuje naša izkušnja. Izkusili smo, da utrju¬ je spoštovanje tega principa državo, nespoštovanje pa da ima za posledico propadanje. To nas je naučila tudi zgodovina, in zato verujemo, da mora tudi nova Evropa osvojiti ta princip prej, predno bo še uredila svoj dom tako, da bo srečen in zadovoljen stan za vse njene narode. Dosti je ljudij, ki mislijo, da se je svet povzdignil nad te malenkostne zadevice enega plemena z dru¬ gim, in zaradi tega proklamujejo interuacijonalizem. Mnenja pa smo, da je ihternacijonalizem odvisen od zadovoljstva nacijonaliz- ma. Internacijonalizem je, dokler se ne bodo zadovoljile aspira- . cije Poljakov in Jugoslovanov, telo polno ran, katerih ne more preboleti. To pa je konstruktivna naloga, kateri je treba mnogo razlage. Zastor, za katerim se skriva naš sovražnik, sc mora vzdigniti. Za lažnjivo masko demokratizma se skriva absolutizem, ki nam je dosedaj poznpu in svetu objavljen. Nemčijo in njen militarizem že poznamo, no Avstro-Ogrska je mnogo bolj zagoneten predmet, katerega mi na Angleškem ma¬ lo in slabo razumimo. Neki zelo moder politik je položil Franc Jožefu v usta besede: “Avstrijo je treba vladati petdeset let, predno se jo razume.” Dvojna monarhija je evropska državp z vzhodnim glasom, ali v njenih mejah se ne dogaja nič kakor drugje. Habsburgovci imajo izrek, da gre meja Orijenta skozi Bruck na Lajti, zdi se pa, da je še ugodnejši izrek Meternicha: Azija se pričenja v Landstrasse (dunajski okraj). Vse to pome¬ rja, kakor tudi samo ime Ostcrreich, da je habsburška monarhi¬ ja del vzhoda. Svoj ori jcntalski značaj dobiva iz dveh izvorov: prvič iz dolgotrajnih bojev s Turki, ki so zapustili neizbrisen utis v mnogih krajih, ki so sedaj pod avstro-ogrsko monarhijo, in dru¬ gič vsled neevropskega pokoljenja njenenega gospodujočega raz¬ reda, Madžarov. Medtem pa ko je glavna poteza Madžarske dominantni na- cijonalizem, je v Avstriji drugače. Ona je površna, politično apa¬ tična, polna namenoma uposta vi jenih sporov, da bi preprečila, da bi se v njeni sredini ugnezdilo katero drugo močnejše politično telo. Njeni politiki so oboževatelji principa “životarjenja”, oni se zavarujejo proti raznim uporom, katere strahuje z vsem siste¬ mom špijonaže, ki je glavna podlaga te policijske države. V resni¬ ci bi bilo zanimivo pregledati arhiv dunajske policije ali pre- čitati uradna izvestja o umoru nadvojvode Franc Ferdinanda. Cel niz dogodkov, ki so se pripetili pred umorom Ferdinanda, bi slu¬ žil kot nov dokaz za vzhodni značaj habsburške države. Dokler 1 se ne bo popolnoma zapopadel čudni dualizem, ki izhaja iz meša¬ nice zapadnih utisov z onimi iz vzhoda, bo ostala habsburška dr¬ žava zagonetka, uloga pa, katero ona igra kot marijoneta v rokah nemških vladarjev, ne bo razumljiva. Kadar pa se bo zapopadel njen posredovalni značaj, bo jasno tudi to, kako važno je, da se Avstro-Ogrska razruši, in to iz dveh razlogov: ker znači nje raz- rušenje osvobojenjc narodov, ki so v njej podjarmljeni, pa tudi konec nemškim ambicijam na vzhodu. Iz “New Europe”. Pristopite v Slov. Nar. Zvezo, 1 Ideja je nekaj nežnega. Toda ^ ki je edina narodno-politična or-l |avno najnežnejših tkanin vseveč- ganizacija, katere edini namen je,!" 0 "'* s, . vars ’ va “a™ kepajo , . , . _ P“ r asiti. Ideja je sluznica onega podpirati borbo za osvobojenje Ju- s) V0I . H ki ga danes - e ne vidijo goslovanov izpod avstrijskega . Ma ; C) od verc> prenašauja iu p0 . jarma. J trpljenja trudne oči, I “SLOVENSKI SVET”. SPOMINU ONIH, KI SO GINILI ZA SVOBODO. I najrazkošnejši luksus. Bil je P° V to minuto, ko neso tajinstvei resajočo vest o vstajenju Rusije i; dali radiožarki vsemu svetu pre- zbora mrtvili narodov, —• jc dolžnost, dolžnost prvih in najsrečnejših državljanov svo- borili, ki so trpeli in umirali za našo svobodo, borili, ki so trpeli i umirali za našo svobodo. Večni spomin borcem, ki so ginili za svobodo! Mnogo jih je pokopanih v ruski zemlji, in oni tako lahko, svetlo, radostno zmago. Nekatere smo poznali po ime¬ nu, drugih nismo poznali in jih ne spoznamo nikdar. Toda njih neprestano delo, njih smrt in njih kri je izpodjedla tron Roma¬ novih. Visok in ohol je stal kot grozen otok nad morjem narod¬ ne krvi in solz; in mnogi slepci so verovali v njegovo moč starodavno silo. Bali so se ga, neodločni, stopiti bliže in dotak¬ niti se ga, ker niso znali, da je že davno, od svojega osnovanja sem, podrait s krvjo, ter samo prvega sunka ni, da razpade. O, človeška kri je ostra tekočina, in ne ena kaplja nje t prelije zaman. In ne ena solza ne propade, ne en vzdih, ne eno prokletstvo v ječi, oglušeno od kamenitih sten, zadržano od lezne rešetke. Kdo je slišal to prokletstvo jetnika? Nikdo. Tako je umrlo ono v temnici, in sam jetnik je veroval v njegovo smrt, toda ono je na ulici vstalo iz groba, v krikih spuntanega naroda, v ognju gorečih ječ, v drgetanju in trepetu tiranov, klaverno osla¬ belih, brezsilnih. Nič ne propade, kar je ustvaril duh. Človeška kri, človeške solze ne moreja propasti. Ko je samotna mati plakala nad gomilo usmrčenega sina, ko je druga nesrečna ruska mati poko blaznela nad truplom dečka, ubitega na ulici od trepovske svin¬ čenke, je bila ona samotna, neutolažljiva, od vseli zupuščena; kdo je gledal na njeno samotno gorje? Toda tega ni znala ona, in mno¬ gi iz nas niso znali, da samotne in strašne solze njene izpodjedajo — izpodjedajo — izpodjedajo krvavi romanovski tron! Skromne, “nelegalne” roke neznanca so marljivo in nerodno nabirale proklamacijo; potem so te roke izginile — v katoržni je¬ či ali smrti, in nihče ne zna in ne pomni o njih. Toda te skromne roke so izpodjedale — izpodjedale tron Romanovih. Nekoga so vešali z vso slavnostnostjo njih podlega in laž- žnjivega pravosodja. Ropotali so bobni. Žandarji so z zadnjicami konj upravljali narod. In narod je molčal. In on, samoten, je v svojem mrtvaškem oblačilu, od vseh zapuščen, oddajal možato in ponosno svoje mlado in prekrasno življenje smrti. Samotei vit v mrak balahona, slišajoč samo ropot carskih bobnov, den od molčanja naroda — je-li znal on, da njegova smrt izpodje¬ da — izpodjeda tron Romanovih, ter ga bode izpodjedala, dokler ne*razpade ? A oni, ki so ga usmrtili v temoti, tajno, za obzidjem ječe ali v požarni shrambi namovniškega policijskega oddelka? Pija¬ ni nravstveno propali, kupljeni rabelj; brezčuvstveni gobci sod¬ nikov ; bog ve čegav zasmehujoč smeh ali sramežljiv, brezsilen vzdih — kaj je videl on drugega v tej minuti poslednje samot^j in groze? Kako je bil on samoten, zapuščen od ljudij i brezvestnega Boga, zapuščen od Rusije! Ali je, prezroč r nost, videl on s svojimi gasnočimi očmi to daljno, usmiljeno in olagorodno Veliko Rusijo, ki se je v mig njegove smrti naen¬ krat ^ bjpinu in zrasla za eno stopnjo? Je videl on, kako sc je v mig njegove smrti zamajal izpodjedem tron Romanovih Neznani so kronštadski in sveaborgski mornarji, ki so jih po desetkih streljali in v Žakljih metali v morje. Eno truplo Žaklju je priplavalo k bregu, k vrtu carske vile in tako sta bila nekoliko časa nasproti: carski dvorec in zabuhli usmrče mornar v Žaklju; in kdo more povedati, v koliko je bil ' v t urah ali minutah izpodjeden, v mrtvem pogledu usmrčenega tron Romanovih ? Presnenski delavci, ki so jih v tolpah rezali in streljali na ledu reke Moskve v mračnih decemberskih dneh; delavci, žene in otroci petrogradskega devetega januarja, golutvinski telegrafisti in prosto nepoznani, popolnoma in za vedno nepoznani, ki sta jih na pokopališču streljala Riman in Min. Tolpe Latišov, nad katerimi so, ne sprašujoč po imenu, razpravljali kaznilni oddelki pod komando nemških baronov. Dijaki in neznanci, ki jih je mučila na ulicah Moskve črna sotnja, trgajoč jim meso od kostij, sežigajoč jih žive, topeč jih v reki, kot pse. O, koliko jih je! Koliko jih je! Koliko nepoznanih gomil, koliko trupel, koliko trpljenja je pustil za seboj Nikolaj Roma¬ lo sedanji veliki dnevi so po pravici njihovi. Oni so dali sedanjo srečno mogočnost, z močnim sunkom narodnih pleč zva¬ lili izpodjedeui od krvi podmiti tron. Oni so nam dali to radost osvoboditve, za katero ni ne besed, ne izraza. Oni so dvignili ro¬ dečo zastavo na petropavlovski trdnjavi, kjer so jih tako dolgo usmrčali, in njihove so sedaj sijajne ulice Petrograda, po katerih se tako radostno vale tolpe svobodnega naroda. Oni so s svojo krvjo zlomili kasarusko disciplino, pod , katere jarmom se je, kot v ječi mučila duša ruskega vojaka — in oni so ustanovili brat¬ sko, uerazrušljivo zvgzo med nami in našo slavno, veliko armado! Večne spomin borcem, ki so ginili za svobodo. Leonid Andrejev Prevel — a.— FERDINAND BOLGARSKI. Pa časopis ‘ ‘ Temps ’ ’ pri¬ naša v svoji štev. od 10. XII. rdinandu bolgarskem dosti zanimiv članek, ki bo brezdvom- no zanimal tudi čitatelje “Slov. Sveta”. Zato ga priobčujemo tu¬ kaj v dobesednem prevodu. Nepristranska zgodovina ozna- uje včasih z eno samo besedo Iadarje, ki so v razvoju podre¬ jenih jim narodov igrali odlo- čilmo ulogo. Kako bo ona kara- kterizirala Ferdinanda Kobur- škega, carja bolgarskega? Ali bo živel v domišljiji naroda kot človek, ki je vse ponižal in izdal ko temne osebe kakor je njego¬ va. G. Ernest Daudet objavlja v “Revue des deux Mondes” re¬ zultat svojih zelo zanimivih štu¬ dij, kterim podlaga so bili nje >vi lastni zapiski in spomini o tem, kar on imenuje “bolgarski samoumor”. Osebnost Ferdinan- njih pojavlja v jako izrazitih konturah. Celi dve leti je igral on svojo ogo s tako spretnostjo da se mu je včasih posrečilo voditi za najintimnejše prija¬ telje. samo da uresniči svojo časti-j Vse njegovo obširno delovanje Jspoznavši hlepnost? Ali ga bodo imenova-lje omadeževano s čudovito dvo- li Ferdinanda ničvredneža ali pa jstranostjo in brezštevilnimi laž- Ferdinanda krivoprisežnika? Res,mi. Duša, ki se brez prestanka je, da v vsej veliki drami, ki sc zvija, natura, ki je ne more za-j Podpirajte borbo za svobodo do dogaja pred nami, ni nikjer ta-Jdovoljiti najbolj rafiniram m movine in ujedinjenje naroda I , cliak . dobrote proti „ ro „ k« podrejeni, f dogo dlj»i akterjzira ta w r IYl m : k> -rTU drog'* 1 uradnika, ki težavno za- sredstev kakor 8 ^ led njimi trdi- služeno plačo, smrdite po nii besedami. navaja P-Ij* ie P :o",£^- Skl mir odvzel v,c plodo o »J dinand začel iskati za Avstriji - podpirala sta g P 110 izjavo in si pridobi s absolucijo. - e Od tistega trenotka, ko J Avstro-Ogrska predala svoj ultimatuin, je bila J t najiskrenejša želj«, da »«; Germanci, tod« bil je vedno 'o liko oprezen, da n, P«v« ‘J° stavljal svojega prestol« »urn nevarnostim. Toda, ko sc j seča F februarja 1915- Bolgarija obrnila k Germaniji radi ug vora novega posojila, nihče več dvomil o njegovih ^odkri¬ tosrčnih namerah. Citalci “Temps-a’ so spomi¬ njajo, s kako nesramnostjo si J S« v temle času upal napisat francoskemu publicistu^ g■ Reimachu: Moja čuvstva k vam se tudi dozdaj Se niso izpreme- nila. G. T. Daudet navaja pomnjo, zapisano od človeka, ki je gledal carja Ferdinanda iz bližine v teku teh dogodkov. Ta pripomnja pravi, da je se v maju 1915. Ferdinand bil neod¬ ločen in kolebal semintja pod vplivom vtisov, ki so napravili nanj zunanji dogodki. Njegova vlada je sprejemala predloge sporazuma iu Nemčije izjavljajo enemu in drugemu izmed vojskujočih, da bo Bolga¬ rija stopila na njegovo stran, ko pride zato ugoden treiptek. Ko pa je koncem maja 1915. ru ska armada bila prisiljena da za pusti Karpate, sc je bolgarska vlada odločno vrgla na german¬ sko stran. Tudi car Ferdinand se je bil že odločil, toda osebno je še do konca igral svojo sum¬ ljivo dvostransko ulogo z red¬ ko spretnostjo. še 15. avgusta 1915. torej daj, ko jc dogovor z Nemčijo e bil podpisan, dal je napisati io svojem kabinetnem šefu neki isokostoječi francoski osebi pis¬ no, kjer z navdušenjem pro¬ slavlja hrabrost in napredovanje zaveznikov in zagotavlja, da Bol¬ garija ne ho zapustila preje svo¬ jega neutralnega stališča, predno ji Grška in Ruirtunija v tem ko¬ raku ne dasta primera; za zdaj pa, da sta jo Nemčija in Avstrija zagotovili, da bo neu- tralnost Grške in Rumunije tra¬ jala še neskončno dolgo. Zanimiva je tudi sloves i s francoskim ministror fiji, g. Panadieu-om. -Ferdinand i ga je dal poklicati v svoj vorec, tedaj ko so bile vezi s 'rancijo že pretrgane. “Prinesite moj zadnji pozdrav ‘ranciji” mu je dejal. “Hotel un, vas sprejeti, ker ste vi zadnji Francoz, kateremu jaz stisnem roko. Ne vem, kaj vse bo zgodilo v teku dogodkov, ki se bodo skoro začeli vršiti. Mogoče je, da jaz tukaj pogi¬ nem, toda moja dolžnost me drži in nikoli več ne bom videl vaše zemlje.” G. E. Daudet popolnoma do¬ bro pripominja, da je car bol¬ garski s tem, da je izjavil, da bo nikoli 1 ” ŽANE Z IBLANE. Pod tiMuTpT ringgSaP'*- Gspnd e tulili, pa *" 1 ve š d sni zagu- zatu la “Holt! kr tkula na bos z ma¬ na begecela”, sm jest kurajžn zaupou: “a na varju Korlna pa sa i uštarijc vrgl. Ud jeze piu ta grenega trepetina, zatu u moj glau ni tku kb mogl bt. Za kuas pa na svet, kukr soj ga dejca pupedenaš pa scaj- taš, d men umšloge na popaš, ksm biu za Korlna gaj- žlan?” Ksm jest tu puvedu sa uči moje Žefke ubrnile tku, ku¬ kr dopleifra. Pcrmejš .jest pu znam moja zena tku dobe kuki Križanke, zatu sni dobr vedu d bo uzela ud metle štl, pa na men rekle klofala. Rad b vidu d b biu med nama pa Žefka Vr- dun, kga pa ni biu sni steku u keudr, ona pa za mana. “Orka luj!” je rekla kni mogla urata udprt, pa začela tku razbivat pa upt, d sm spet u medlevca padu. Pu dougniu eajt sm se spet u žiulene prbudu, ta stara se je pa še zmeram u urata ' leta vala: “Tristu užganh cupat al na boš šou vn, ti kse tepš pu uštarijah za falote kukr jc Kori knakol druzga na dela kukr pu Ililan čike pubira pa pud tibuli afne gunca!” Men je biu za- dost kje tu rekla. “Zapik! Tu ni ta prau Kori kerga ti zmerjaš. Jest sm biu za Korlna z Dunija tepen!” “Kua pa men mar za kerga Korlna s se tepu. Usi sa glih Iblan al pa na Duni. Vn pejd praum, če ne seu neki zginil!’ mje udguvurila pa začela vrata lomt. Jest sm pa dubu kurajža zatu kje guvurila zupr esarska pršona pa sm reku “Žefka t i uš zaprta zatu k naš- ga gnadluga esarja šimfaš na veš kdu je na Duni Kori, ta nou Kori, kje Kori ush Korlu kaj?” Cz urata sm slišu ksa se Zefk kule.ia tresla. Skuz klu- eaunea mjc pu tihu prusila “Žane, lpu te begecam, nakar naupit? Kduj p a vedu, kerga Korlna s mislu. Za unga z Duni- ja te lohk pu dneu pa p u noč biksaja!” f ku sm se rešu prustuvolne kumare k “ ? PrPartala kisle fraki ta idel Francoske 'oje laži i n svr.b. kruglca pera ga, pa zan zeksar žeml. Tku sva zaduvoln jedla, pila pa zapela tista lepa: Buh uln-ani, Buh ubvari! Našga Korla z Dunaja. Kunst n d nam guspudari, Z naše Žefke pumučjo. Tepema seu uštariji, Zuper use udpadnike. Z umšlagam bu mrzim večn, Žane branu Austrija. Susedi sa reki d tak Kori na sreču, kse zakonsk par zajnga skrega, pol pa na ngov tron U kof pje. Jest pa Žefka sva st uglihala. Ona bu men mrzle um sloge na glava popala, čin za Korlna biksan pa ud jeze na- žehtan, jestm pa Korlnu puslou na Duni ena lajn fajfa s kuru- Usm ustriskm patrijotm pa praum d pusnemite naša lubez- niva Žefka pa Žaneta z Iblane. Sovražniki so nam oni, ki pro- povedujejo svobodno Slovenijo v okvirju avstro-ogrske monarhije; bratje so jim tisti, ki zahteva¬ jo svobodno Slovenijo samo za sebe, brez ostalih jugoslovanskih narodov in pokrajin; rodoljubni in iskreno misleči «- Srbi, ki °ni Slo m zagovarjalo ... Se b o- dmjenje Vseh J s , 0 ’° do uje. ‘»v i" Sabov Hrv,. Naročite se na Slovenski s vet REVOLUCIJA Kadar je v duši naroda čenja polna mera, ter 8 jij °^ f - i dovoljstvo preko svojih razburkano morje, kot r k 01 povodnji, kadar j e krivih 0 ko velika in tako težka a ** najbolj močne in najbolj pežljive rame ne m 0 rej 0 POIt ' prenašati, ter še vgnezdi tr *** najponižnejše možgane, v so zorane njive revolucije ^ ' Ona izbruhne nenadoma jc kot vulkan. Nenadoma ^ bljuvati, toda ognjena tvari^/ ^ je dolgo, dolgo zbirala, vrel* kipela, tako dolgo, dokler zemlje ni moglo več nositi * mrzlice in goreče volje, t er \ bljunilo na dan. * Revolucija je kot pi 0 |, 4 suši. Očisti okuženo ozra{j e k okrepča žejno in izm 0 ^ zemljo. Ona preveljavi vse velW? ruši trone, siiima krone j,- postave, tirja mnogo krvi go žrtev, mnogo smrti, toda i prinaša novo življenje in ^ k stanje ter nas pripelje vsesok? ni pravici za en korak bližj. t O revoluieji ne moremo voriti, kot o jabolkih, eig at , tali, ali vinu: dobro je, slabo j, ! ona je potrebna, kot operacij, bolniku, ki brez nje pogi nc l nezadržljiva, kot elementu, Narod, ki ne zna revoltirati nima bodočnosti. Toda jaz čujem vprašanj, zakaj narodu revolucija, če g. ni potrebna.’ Resnično, resnic* vam povem, uprod, katere« najpotrebnejše ni več potrebe* stoji na pragu smrti. Jfl Najuspešnejše oivjžje rovnl-;. eije je organizacija, ona je j«' od mitraljez in topov. >\nz sein cul nekoga vzklftu i i: “ Revolucija ? to je v.eažr nepostavno.” Govori, hlapec! Kaj je sveti¬ šč od volje naroda? Ali so nar 1 di zavoljo postav tu, ali posti vc zavoljo narodov? Rudeča zarja revolucije