estrovan planinu ponovn X^f i j ' 7 Z Grad Jable že/ ' obiva novo podobo POŠLO VALNIC A LJUBLJANA Slovenska 54a, 1000 L|ubl|ana Tel: 01/433 71 73 Fax: 01/ 433 62 05 E-pošla: info@golftunsl si POŠLO VALNIC A DOMŽALE Ljubljanska 80. 1230 Domžale, p.p 137 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-poSta: ûomzale(S>golfturist.si GOLFTURIST JTíf> TURIZEM IN HENT AGENCIJA Trđinova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, faks: 01/433 62 05 E-pošta: inlo@golíturis1.si Vaê svetovalec za polovanja po naroćilu: • lelalske vozovnice • holelske rezervacije • izposoja avtomobilov • počitnice, polovanja m i2leti ■ seimi in strokovna potovanja ■ lezikovni teCaii v lujini • zavarovanja za potovanja vsem občanom Trzina in drugim bralcem uredništvo časopisa TRGOVINA BOGATA PONUDBA PROTIZMRZOVALNA SREDSTVA POSEBNE UGODNOSTI čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju. vodstvo ČISTO. PRIJAZNO. ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE VABLJENI! V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program blagovne znamke KIM I in izbrani izdeiki drugih priznanih proizvajalcev: • čistilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmetika • pripomočki za čišćenje • higijenski izdeiki iz papirja • kozmetika in sredstva za osebno nego • antifrizi za avtomobile • solarni in ogrevalni sistemi • možnost polnenja izdelkov KIMI v prinešeno embalažo po nižjih cenah • za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10 % popusta • pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 litrov destilirane vode • vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestrá ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 16h, ob sobotah od 8h do 12h KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 KIMI. mss 3 PA SMO SPET NA ZAČETKU fj anuarji so se mi vedno zdeli nekaj posebnega. Začne se novo lelo in čeprav vem, da sem spel za eno leto starejši, se mi zdi, da se vse začenja znova. Vem, da z novim letom začenjamo graditi na temeljih, ki smo jih postavili v prejšnjih letih, vseeno paje v vsakem začetku, pa čeprav to ni, nekaj vzncmirljivega. Vedno mislimo in predvsem upamo, da bo poslej še bolje in uspešneje, kot je bilo. Pri časopisu vemo, da je januar vedno najbolj zaspan mesec. Kaže, daje to mesec streznitve po norcnju v času »veselega decembra«, hkrati paje to tudi čas, ko vsi nekako zajemamo sapo za nov zagon in izpolni-tev ciljev, ki smo si jih zadali pred iztekom preteklega leta. Tišti, ki so zadolženi za zbi- ranje reklamnih oglasov za časopis, običajno januarja vedno jadikujcjo. daje težko dobiti tište, ki bi želeli reklamni oglas. Vsi govorijo: »Ja, letos pa bomo začeli čisto drugače, z novim pristopoin, tudi več bomo oglašali in dali drugim vedeti, kaj počnemo, vendar ker želimo to narediti dobro, zdaj še nismo pripravljeni. Priditc naslednji mesec!« Težko paje dobiti tudi sogo-vomike, saj kar nekako še niso pripravljeni. Celo sodelavci raje še malo počakajo, preden kaj napišejo. Ampak kaj hoče-mo, časopis je treba napisati. Res, da se v Trzinu vedno kaj dogaja, tako da z obsegom časopisa pravzaprav ne bi smelo biti težav. Kot se za dober časopis spodobi, smo tudi mi sestavili dolovili náčrt za to lelo. Tako že brez »šlogaricc in kofeta« veste, da bo Odsev letos izšel enajst-krat kot redna mesečna številka. V avgustu, to je v času dopus-tov, si bomo vzeli prosto, pred volitvami pa bomo. nekje v novembru, izdali še izredno števil-ko, ki bo namenjena prav izbiri novega vodstva naše občine. Kot kaže, bodo prav volitve za-znamovalc letošnje leto. Ce smo sumničavi, že zdaj lahko opazimo nekatere poteze, ki kažejo, da se nekateri, ki mislijo letos kandidirati na volitvah, skušajo prikazati v kar naj lepši luči. Če skušamo na osnovi tistega, kar je bilo narejeno v prejšnjih letih, predvideti, kaj se bo letos dogajalo v Trzinu, lahko napo-vemo nove priseljence, ki bodo pošetili poslopja, ki jih zdaj do-končujejo v bodočem centru Trzina. Sam center bo verjetno postajal vse živahnejši, odpirali naj bi začeli nekatere lokale in poslovne prostore, ki bodo imeli sedež v novem centru. Prve priseljence lahko pričakujemo tudi v hišali pod vrhom Ongra v soseski T-5, ki pa verjetno tudi čez leto dni še ne bo dokončana. Pri osnovni šoli naj bi začeli graditi prizidek s prostori za bodo-čo devetletko in vrtec. V stari šoli bodo končno odprli oddelek Palčića, verjetno bomo letos končno le dobili kabelsko televizijo, čeprav bo glede tega verjetno še nekaj hude krvi, še zlasti na račun Telekoma, ki nas bo spet postavil pred dějstvo, da so prav njegove usluge najpri-mernejše za Trzin, konec leta bomo verjetno že lahko poroča-li, daje vse pripravljeno za pli-nifikacijo Trzina, žal pa z malo črnogledosti in poznavanjem trzinske trme lahko že zdaj zapi-šemo, da bo Jemčeva cesta tudi konec leta takšna, kot je zdaj, in da tudi prometne razmere na Mengeški cesti še ne bodo bolj-še, kvečjemu bo promet še gos-tejši. Cona bo dobila še nekaj pločni-kov in asfalta, v njej bodo odprli nekaj novih podjelij, problem mirujočega prometa oziroma parkirišč pa bo vse hujši, in bo med obiskovalci cone povzročal hudo kri. Po vsej verjetnosti tudi v tem letu še ne bomo dobili po- vezovalne ceste med cono in ostalim naseljem, kar bo dobrodošla obljuba za naprej vseh, ki bodo kandidirali za župana. Nekaj več adrenalina bodo v krvi začutili tudi nekateri prebivalci Mlak, ko bo občina začela na njihovem območju u rej at i športnorekrcacijski park, še več hude krvi pa bo, ko naj bi se lot ili urejanja dodatnih parkirišč v novem naselju. I.ahko bi napovedali še nekaj manjših lepotnih izboljšav v Trzinu, vendar pustimo se pre-senetiti. Prav gotovo pa bo tudi letos družabno življenje v Trzinu pestro in veselo. Starejši občani so že kar dobro organizirani, z ureditvijo prostorov za mladinski center v bodočem centru Trzina pa lahko upamo, da se tudi mladini obelajo boljši časi. Vse torej kaže, da bo tudi letos v Trzinu živahno, navsezadnje pa bomo letos tudi vsaj približno vedeli, koliko nas je. V aprilu nas bodo namreč prešte-li. Številka verjetno tudi takral ne bo točna, saj bodo verjetno nekateri prebivalci Trzina še naprej prijavljeni v drugih ob-činah in mogoče celo državah, vseeno pa bodo številke, ki jih bomo dobili, verjetno bližje resnici, kot pa so sedanje oce-ne. Naj za konec pogledam v kav-no usedlino še za Odsev. V uredništvu se bomo še naprej trudili, pestil nas bo čas, kljub najboljšim namenom bomo verjetno še naprej zamu-jali. Čeprav denarja tako ali tako ne bo nikoli dovolj, si bomo prizadevali, da bi v uredništvo dobili še kakšnega pišočega sodelavca. Trudili se bomo be-ležiti dogajanja v našem kraju, še zlasti budno bomo pazili na razobešanje zastav po I rzinu, včasih pa bomo napisali tudi kaj dobrega. Vse kaže, da bo šio vse po starem, čeprav smo spei na začetku. Upati vendar ni greh! ODSEV glasilo ObčineTrzin Glavni in odgovorni urednik: MiroStébe Namestnik odgovornega urednika: Jožcátíh Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: |o>.ica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erćulj, Tone Ipavcc, UrSa Marideljc, Nuša Matan, IVtra MuSii, Viklorija 1'eOnikar - Oblak, Tanja l'relovêek Marolt, Kalja Rťbec, Mójca Trćek, ['eter Zalokar Tisk: Marko Kavnikars.p., Domžale Naklada: 1600>zvodov Glasila Odsev iztiala enkrat mesečno ln ga dobilo brezplačno vsa gospodinlstva in podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. februarja na naslov: Odsev, Mengeška9,1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: I Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare i osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) (01)564 45 67 â: (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Zimsko veselje naših najmlajših sokrajanov. (foio: Jože Seljak) ISSN 1408-4902 V, sem, ki niste uspeli prebrati Zupano-vega kotička v decembrski Stevilki Odse-va, in ki Varn nisem uspěl osebno zaželeli srečnega novega leta, naj še enkrat zaželim v novem letu vse najboljše, torej zdravje, uspeh in srečo v osebnem življenju! Začelo seje zadnje leto mandata prvega občinskega vodstva v novi, pravzaprav obnovljeni trzinski občini. Glede na jesenske volitve bomo mi (občinski svet, župan in njegov namestnik ter občinska uprava) in seveda tudi mnogi med vami pomislili tudi na neke vrste pregled, kaj vseje bilo v tem mandatu narejeno in kaj bi še moralo biti, pa žal ni bilo. Naj povem, da sem se ob razmišljanju o tem zalotil pri mislih, da bo treba prej ko slej tudi pospraviti pišamo, v kateri zdaj že četrto leto preživ-ljam dneve svojega županovanja. Tisti, ki ste kdaj prestopili prag te pisarne, boste morda pri tem hudoniušno pomislili, da s talentom za pospravljanje res nisem ravno pretirano obdarjen. A pustimo to! Premišljajmo raje o željah in pričakovanjih, o načrtih in obljubah in tudi o tem, kaj vse je še treba narediti letos in kaj v následuj ih letih. Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ Anketa Tudi zaradi te vrste premislekov smo se v vodstvu Občine Trzin preteklo jesen odločili za anketo, s katero smo želeli preveriti, ali so nekateri glavni cilji, ki smojih leta 1999 zapisali v Strategiji razvoja Občine Trzin, še vedno tako zaželjeni pri naših ob-čanih, kot so bili leta 1999, ali pa seje morda razpoloženje v občini spremenilo. Anketo je zelo zavzeto in, moram to priznati, tudi strokovno neoporečno izvedla šti-pendistka Občine Trzin, gospodična Špela Buh. Zajela je 1,85 %trzinske populacije, kar je za te namene že dovolj reprezentati-ven vzorec. Izkazalo seje, da prednostne naloge občine, ki so bile na podlagi tedanje raziskave potreb in želja občanov uvrščene na prva mesta med cilji Strategije razvoja Občine Trzin in zadevajo predvsem t.i. »družbeni standard«, ostajajo za veliko ve-čino še vedno najbolj pomembne. Občani in občanke vztrajate pri želji po splošni ambulanti v Trzinu (nad 97 %) in mnogi so ob odprtju ambulante tudi pripravljeni takoj zamenjati osebnega zdravnika (okr. 35 %), mnogi pa bi počakali na ocene tega zdravnika in se potem odločili (okr. 40 %). Tudi ustanovitev izpostave knjižnice v Trzinu se zdi številnim občanom zelo pomemb-na (39 %) ali vsaj pomembna (56 %). Kar 93 % občank in občanov meni, da v Trzinu potrebujemo dom za starejše občane oziroma znotraj te številke vas 41 % sodi, da bi dom bil dobrodošel, kar je, če smem omeni-ti, huda zahteva za občino glede na to, daje izgradnja takšnega doma fmančno izredno zahteven zalogaj, sofinanciranja države pa ni mogoče pričakovati. Z izgradnjo športne-ga parka soglaša 88 % občank in občanov, 31 % želi športni park čim prej, 44 % pri tem želi, da bi športni park čim manj motil občane in 14 %jih meni, da bi moral biti športni park odmaknjen od naselja. Seveda je podatkov iz ankete še več. Tu smo navedli le najpomembnejše in hkrati najbolj zavezujoče. Občinsko vodstvoje tako dobilo potrditev, da se odloča in ravna v skladu z željami in potřebami večine občank in občanov, kajti glede vseh teh ciljev so postopki že v teku in tudi sredstva za uresničevanje ciljev so vsaj za začetek naložb zagotovljena. Projekti za ambulanto in knjižnico so praktično pripravljeni in kmalu bo vložena vloga za gradbena dovoljenja za dogradnjo od tret-je gradbene faze dalje. Skupaj z več part-nerji iščemo rešitev za zadovoljitev želje po domu starejših občanov in določenem številu varovanih stanovanj. Sprejet je ureditveni načrt za izgradnjo novega športnega parka v Mlakah, ki v največji možni meri upošteva tudi pomisleke in želje občank in občanov po rešitvi, ki bi jih čim manj motila. Naj omenim le to, da je denimo za asfaltiranje načrtovanih manj kot 10 % površine, ki je z dolgoročnim planom predvidena za športni park, da v novem športnem parku ni načrtovana gradnja objekta, ki bi omogočal odvijanje športnih dejavnosti v objektu, temveč samo objekta s sanitarijami, tuši, garderoba-mi in minimalno gostinsko dejavnostjo. Skratka, želim poudariti, da smo pri načr-tovanju kolikor je mogoče upoštevali želje - tudi naše - po ohranjanju naravne-ga okolja, vendar tudi potrebe občank in občanov, zlasti starejših in mlajših ter naj-mlajših, obenem pa smo morali upoštevati tudi to, da lahko prve in najpomembnejše športno rekreacijske površine zgradimo samo na zemljiščih, ki so v občinski lasti, kar je omejevalo možnosti večjih premi-kov načrtovanih objektov znotraj celotne-ga območja. Otroški parlament Potrditev za to, kako zelo so navedeni cilji pomembni, smo dobili, vsaj glede ne-katerih, tudi na zasedanju otroškega parlamenta v Osnovni šoli Trzin. Poleg želja po prostorih, ki bi omogočali zabavo (npr. disko klub, mladinski klub in tudi knjižnica), so govorniki v največji meri pogrešali objekte in dodatne možnosti za šport in rekreacijo (košarko, rolkanje, kolesarjen-je, plavanje ipd.). Vsekakor pa velja poudariti, daje bila navzočnost na zasedanju otroškega parlamenta tudi zame zelo pomembna, kajti izkazalo seje, da znajo in zmorejo tudi zelo mladi občani zelo dobro zaznati in povedati, kaj pogrešajo v svojem okolju in kaj jih moti tudi v odnosu nas starejših do njih. Potrebno jim je le dati pravo priložnosti in jim čim manj polagati lastne misli in besede na jezik. Tone Peršak VABILO Vabimo vas, da se ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja ob 20. uri udeležite proslave, ki bo v dvorani trzinskega kulturnega doma. Slavnostní govornik bo župan Občine Trzin Anton Peršak, v programu, ki ga bodo izvedli člani trzinskega kulturnega društva pa bo nastopila tudi znana dramska igralka Alenka Vidrih. Vabljeni NA KRATKO IZ SOSEDNJIH OBČIN PLIN BO V TRZIN PŘIŠEL IZ MENGŠA 28. decembra sta mengeški župan mag. Tomaž Štebe in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič podpisala koncesijsko pogodbo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje plinovodnega omrežja in distribucijo zeme-Ijskega plina na območju občine Mengeš. Po tej pogodbi naj bi se prebivalci Mengša in okolice s plinom greli že prihodnjo kuril-no sezono. Petrol in LB Domžale pa oblj ubijala, da bosta bodočim odjemalcem plina pomagala pri zagotavljanju ugodnejših finančnih virov za financiranje preurejanja centralnih naprav za ogrevanje s plinom. Tudi v Trzinu naj bi v kratkem podpisali podobno koncesijsko pogodbo, ob podpisu pogodbe z Mengšem pa so predstavniki Petrola zatrdili, da bodo dela zastavili tako, da bodo kar najhitreje pripeljali plinovodno omrežje tudi do Trzina. V Mengšu, kjer so del plinovodnega omrežja že uredili, ko so gradili novo kanalizacijsko omrežje, pa bodo prednostno gradili v gosteje naseljenih delih občine in v predelih, kjer bodo hkrati urejali kanalizacijo. Zanimivo je, da v Mengšu nimajo odloka, ki bi předpisoval, da so se občani dolžni priključiti na plinovodno omrežje. Menijo, da bo moral prav zaradi tega Petrol potencialne naročnike s svojo kakovostno ponudbo in ugodno ceno prepričati, da se bodo odločali za tovrstno energijo. V Petrolu pričakujejo, da jim bo v Mengšu uspelo za priključitev na plin pri- dobiti kakih 700 individualnih hiš, kakih 150 stanovanj in do sto večjih ali manjših komer-cialnih uporabnikov. Vsem potencialnim novim odjcmalcem plina bo Petrol zagotovil brezplačno strokovno in tehnično svetovanje pri načrtovanju izgradnje notranjih instalacij in plinskega priključka, z odprtjem svetoval-ne informacijske pisarne pa bo prosilcem iz Mengša olajšal tudi dostop do posojil Ekološko razvojnega sklada RS. Okvirna vrednost celotne preureditve central-nega ogrevanja za preklop na plinsko ogrevanje se giblje med 350 in 700 tisoč SIT, zato se je Petrol v koncesijski pogodbi obvezal, da bo končnim odjcmalcem pri komercialnih bankah zagotovil najugodnejše pogoje kreditiranja za obdobje do 60 mesecev, za kar je z LB podpisal tudi pismo o nameri. Sicer pa je občina Mengeš deveta v nizu občin, v katerih je Petrol v dobrih treh letih, odkar seje pričel ukvarjati s plinsko dejav-nostjo, pridobil koncesijo za oskrbo z zemelj-skim plinom. Pričakujejo, da bodo v kratkem poleg Trzin koncesijsko pogodbo za oskrbo s plinom podpisali tudi z Domžalami, dolgo-ročno, do leta 2010, pa naj bi Petrol upravljal kar s 30 koncesijami v slovenskih občinah, kar pomeni tudi približno 30 % potencialnega tržnega deleža v Sloveniji. Miro Štebe VOZNI RED SŽ MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI Občina Trzin je glede na pritožbe občank in občanov, da so Slovenske železnice med novolet-ninu Solskimi počitnicami ukinile posamezne vlake na progi Ljubljana-Kamnik in tako otežilc položaj tistih občank in občanov, ki se vozijo v službo z vlakom, poslal upravi SŽ dopis, s ka-terimjoje prosila, naj v skladu z željo, da bi čim več ljudi uporabljalo javni převoz, v prihodnje ne ukinja primestnih vlakov, ki jih ljudje uporabljajo za převoz v službo. Dobili smo odgovor, da so SŽ v skladu s »konceptom racionalizacije voznorednega obdobja v letu 2002 prisiljene upoštevali »osnovno vodilo opustiti ponudbo takrat. ko ni povpraševanja oziroma je premajhno, da bi posamezni vlak in stroški v zvezi z njim (stroški vlaka ter posle-dično najmanj Se njegovega para - odvisno od primera do primera) opravičeval svojo vožnjo.« SŽ sporoćajo: »Potnikom v smeri Ljubljana - Kamnik so v času šolskih počitnic na voljo naslednje možností: - namesto vlaka ob 7,13 lahko uporabijo vlak ob 6,40, - namesto vlaka ob 13,38 lahko uporabijo vlak ob 13,15 ali ob 14,15, - namesto vlaka ob 14,38 lahko uporabijo vlak ob 14,15 ali ob 15,15, - namesto vlaka ob 15,38 lahko uporabijo vlak ob 15,15 ali ob 16,15. Potnikom v smeri Trzin - Ljubljana so v času šolskih počitnic na voljo naslednje možnosli: - namesto vlaka ob 6,46 lahko uporabijo vlak ob 6,11 ali ob 7,11, - namesto vlaka ob 7,56 lahko uporabijo vlak ob 7.11 ali ob 8,43, - namesto vlaka ob 15,15 lahko uporabijo vlak ob 14,43 ali ob 15,43, - namesto vlaka ob 16,15 lahko uporabijo vlak ob 15,43 ali ob 16,43.« SŽ menijo, da opisana ponudba v času šolskih počitnic zadostuje, in upajo, da bodo potniki glede na težave, s katerimi se spopadajo SŽ. sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja z razu-mevanjem Urad župana OBVESTILA IN POZIV SOL ZA POSIPANJE POLEDENELIH POVRŠIN Občanke in občani, ki potrebujejo sol za posipanje poledenelih površin (dvorišč in morebitnih pešpoti, ki niso v javni lasti in niso zajete z načrtom zimske službe), obveščamo, da lahko brezplačno dobijo določeno količino soli za posipanje pri g. HABAT MARJANU, Habatova ul. 12, Trzin (tel. 041-650-417), ki skrbi za posipanje ulic in javnih poti v okviru zimske službe. -O-O-O- PARKIRANJE NA OBMOČJU PREŠERNOVE IN REBOUEVE ULICE V zadnjem času, še posebej po obilnej-šem sneženju, je bilo občinski upravi večkrat sporočeno, da na območju Pre-šernove in še posebej Reboljeve ulice nepravilno parkirani osebni avtomobili zelo pogosto preprečujejo ali vsaj ovi-rajo odvoz odpadkov in še bolj pluženje snega oziroma posipanje ulic. Posledica tega pa so nevšečnosti pešcev in Številne pritožbe. Čeprav se zavedamo težav, ki jih imate lastniki vozil, še zlasti v primerih, koje pri hiši več vozil, in jih tudi želimo olaj-šati z ustreznimi ukrepi in predpisi, Vas pozivamo, da vsaj v času sneženja in poledic ter v času odvoza odpadkov parkirate svoja vozila tako, da opravljanje obveznih javnih služb ne bo onemogo-čeno! -o-o-o- MAMOGRAFIJA V DOMŽALAH Občanke Občine Trzin obveščamo, da v Zdravstvenem domu Domžale v okv iru programa preventivnih pregledov še vedno potekajo mamografski pregledi dojk, ki jih subvencionira Občina Trzin, ki je prispevala tudi del sredstev za nakup mamografa. Potrebne informacije o terminih je mogoče dobiti v Zdravstvenem domu Domžale. Kdor plača na koncu, nikoli ne plača dvakrat. Angleški pogovor z županom občine trzin g. antonom peršakom INŠPEKTORJI ZAUSTAVILI NAPEUEVAN1E KABELSKE TV i. okratni pogovor z županom občine Trzin g. Tonetom Peršakom smo začeli z vprašanjem, kakšne so možnosti, da občina pomaga smučarskemu društvu pri nakupu snežnega topa za izdelovan-je umetnega snega na smučišču v Dolgi dolini. Smučarji so namreč letos za nekaj časa dobili od Mengšanov na poso-do tak top. Mengšani imajo dva, vendar obeh ne morejo uporabljati hkrati, zato so pripravljeni en top prodati. Nakup topa pa bil za Smučarsko društvo Trzin prevelik zalogaj. Tako kot vsako leto bo tudi letos razpis za nakup opreme za športna društva. Če se bodo smučarji prijavili s svojim predlo-gom, ga bomo v vodstvu občine pretchta-li. Kot veste, je občinski proračun za letos sprejet, v njem paje tudi postavka za nakup športne opreme. Za to se bodo verjetno potegovala še druga društva, ki potrebujejo športno opremo, vendar možnosti za to, da občina pomaga pri nakupu tega snežnega topa, so. Gradbinci bodočega centra Trzina zdaj dokončujejo drugi sklop blokov na tistem območju. Ali so že dobili gradbeno dovoljenje za nadaljevanje gradnje na območju na drugi strani Ljubljanske ceste, se pravi južno od zdaj zgrajenih blokov? Koliko jaz vem, še niso zaprosili za gradbeno dovoljenje za gradnjo na drugi strani ceste. Mi se z njimi še dogovarjamo, da bi eno ali mogoče del ene zgradbe na tistem delu T-3 - kolikor bo pač potrebno - na-menili za potrebe doma za starejše občane in za varovana stanovanja. Zdaj se še dogovarjamo o zasnovi in velikosti tega doma. Kaj pa širitev soseske T-3 proti vzhodu, se pravi proti križišču z Mengeško cesto? Po ureditvenem nacrtu je tam, kjer je zdaj Tavčarjeva oziroma Jerajeva kmetija, kot ji pravijo po domače, predviden objekt pretežno poslovne narave. Kako daleč so pri tem, ne vem. Ugibam pa, da Tavčarjevi ne bodo prodali svoje domačije, dokler ne bo sprejeta sprememba dolgoročnega plana občine, ki jim bo omogočila preselitev kme-tije na obrobje naselja. Kaj pa naselje na Ongru, v t.i. soseski T-5, slišati je, da morajo investitorji pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, ali to drži? Ne vem, kako so se odločili. Vem, da bi morali po náčrtu, ki ga imajo, na vogalnem, južnem delu te soseske, tam, kjer se ta so-seska začenja, pridobiti še dve gradbeni dovoljcnji. Po prvotném náčrtu so namreč tam načrtovali drugače, kot je po zazidalnem náčrtu predvideno. Ali boste poslopje, v katerem je Občina, letos obnovili, kot je bilo predvideno že v prejšnjih letih? To je odvisno od tega, kako se bo razpletel sodní postopek glede lastništva te stavbě. Kot bralci verjetno vedo, da so kulturni dom in poslopje, v katerem je zdaj občina, zgradi-li Trzinci sami. Parcela, na kateri je bil zgra-jen prvotni kulturni dom, je po vojni připadla tedanji Telesno-kulturni zvezi Slovenije, kasneje Partizanu Slovenije, zdaj pa naj bi bilo v lasti Športne unije Slovenije. Mi smo dokazovali neupravičenost tega lastništva, in stvar je prišla na sodišče. Ravno v teh dneh smo dobili sporočilo, da smo na prvi stopnji sodišča sodbo dobili. Sodiščeje pri-sodilo zemljišče in obe stavbi Občini Trzin. Bojim se, da se bo Športna unija na to sodbo pritožila in da se bodo stvari vlekle še naprej. Dokler nismo pravnomočni lastniki, v zvezi s stavbo ne moremo delati nič. Je res, da ste skrb za upravljanje poslop-ja, v kateri je občina, zaupali podjetju Snaga? Res je. Podjetje Snaga zdaj izvaja popravila in skrbi za sprotno vzdrževanje stavbě. Kaj pa nakup plina za ogrevanje. Kdo skrbi za to? To je specifično urejeno. V tej stavbi sta pravzaprav dve ogrevalni enoti. Ena je občinska, ena pa pripada KUD-u. Gre za dva sistema, ki pa sta povezana. Z ogrevalno enoto, ki je občinska, se ogrevata tudi oba lokala, ki sta v tej zgradbi: Pekos pub in trgovina Flis, hkrati pa se s tem sistemom ogreva tudi klet, kjer deluje strelsko društvo. Naj povem, da društvo do zdaj za ogrevanje ni plačevalo nič. Tudi razmerje med ostalimi porabniki ni bilo natančno dogo-vorjeno in prav zdaj to urejamo. Ugotovili smo, da ni bilo jasno, koliko in kdo naj og- revanje plačuje. Izkazalo seje, daje KUD delno plačeval tudi ogrevanje občine, Strelsko društvo pa naj ne bi nič plačevalo. Ker to ni bilo natančno in ustrezno opredeljeno, to poskušamo urediti zdaj. Kaj pa se zdaj dogaja na področju uvedbe kabelske televizije v Trzinu? Kot je znano, je prišlo do kratkega stika zaradi še vedno monopolnega izrabljanja prednosti s strani Telekoma. Pri Telemac-hu so očitno ugotovili, daje pritisk Telekoma premoćan in da bi zaradi spora lahko imeli tudi na kakem drugem območju težave, Gre namreč za dejavnost, pri kateri so v veliki meri vezani tudi na Telekom kot državnega operaterja s področja tele-komuniciranja in na njegove kanale. Vse kaže, da se Telemach v Trzinu umika pred Telekomom. Ker je slednji, koje posodab-Ijal telefonsko omrežje po Trzinu, polagal tudi dodatne cevi in kable, zdaj lahko uve-ljavlja svoj monopol. Za nas kot občino, je, čeprav je Telekom v precejšnji meri délai na črno, kajti za polaganje kablov za kabelsko televizijo nima našega soglasja, najpomembnejše to, da bi občanom zago-tovili možnost priključitve na kabelsko televizijo po »normalni ceni«. Ocenjujemo, da Telemach ponuja »normalno« ceno. To je cena, ki je uveljavlje-na tudi drugod po Sloveniji (od 70 do 80 tisoč SIT za priključek). Želimo, da bi tudi Telekom postavil takšno ceno, čeprav vemo, daje kable za kabelsko polagal is-točasno, kot je kopal kanale za telefonsko omrežje, in bi pričakovali, da bo njegova ponudba celo cenejša, ne pa dražja od Te-lemacha. Telekom paje ponudil znatno višjo ceno, ker je očitno prepričan, da bo takšno ceno kot monopolist lahko uvelja-vil. Prav zato in ker je gradil pravzaprav brez gradbenega dovoljenja, smo na lo opozorili inšpekcijo. Trenutno je inšpek-cija ustavila delà, mi pa računamo, da se bomo lahko zdaj s Telekomom pogovarjali enakovredneje in da bomo od njega dobili zagotovilo, da bodo občani dobili možnost priključka kabelske televizije po ceni, ki bo sprejemljiva, ne pa višja. Po drugi strani pa zahtevamo tudi, da Telekom, kot lastnik telekomunikacijske kanalizacije po Trzinu, v skladu z zakonom omogoči, da lahko tudi drugi kabelski operaterji uporabijo njegove kanale za namestitev svojega kabelskega omrežja po Trzinu. To je sicer po zakonu dolžan storiti, mi pa želimo, da bi to tudi dejan-sko omogočil. Miro Šlebe see®? 7 POGODBA S TAUBI TENIS CENTROM JE NEUSTREZNA -Prva letošnja seja občinskega sveta je bila sorazmerno kratka, saj je bilo na dnevnem redu le 6 točk, vseeno pa je treba reči, da seja ni bila dolgočasna. Najprej je Svet brez razprave sprejel svoj letni delovni program. Pravzaprav gre za skrajšani program, saj bo konec leta, po volitvah, že deloval novi občinski svet. V programu, ki so ga občinske svetnice in svetniki potrdili, bo občinski svet letos kar precej svoje pozornosti namenil spre-membam in dopolnitvam prostorskih in družbenih planov, ki veljajo za območje naše občine. Med drugim bodo letos zače-li tudi s pripravami za sprejem doigoroč-nega plana občine Trzin za obdobje 2003 -2012. Med spremembami prostorskih aktov pa bodo še zlasti zanimive tište, ki se bodo nanašale na spremembe v industrijski coni in na območju Mlak. V delovnem programuje tudi več točk, ki se nanašajo na delovanje vrtca, nekajkrat pa bodo razpravljali tudi o stanovanjski problematiki. Načrtujejo, da bodo sprejeli odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava ter odlok o ustanovitvi spominske sobe oziroma muzeja v Trzinu. Skoraj na vsaki seji bo govora tudi o denarju, med drugim bodo odobrili tudi razpis posojil za malo gospo darstvo in kmetijstvo. Kot so na seji povedali, bodo na dnevne rede letošnjih sej občinskega sveta po potrebi uvrščali še druge aktualne teme, redne točke vseh sej pa bodo tudi pobude in vprašanja svetnikov ter tudi redna po-ročila o pomembnejših naložbah v občini. Tudi pri drugi točki dnevnega reda ni bilo posebnih zapletov, saj je šio zgolj za pro-ceduralno zadevo. Občinski svet je namreč soglašal z imenovanjem Marjana Gujtmana za direktorja Knjižnice Domžale. Kandidaturo že dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Knjižnice je kot naj-primernejšo ocenil že Svet knjižnice, občina Trzin pa je morala, kot ena od usta-noviteljic, dati soglasje k temu. Najbolj zahtevna točka januarske seje je bila tretja, koje Občinski svet obravnaval najemno pogodbo med Osnovno šolo Trzin in Sportnim tenis centrom Taubi. Kot predlagatelj je župan Anton Peršak najprej pojasnil, da so se ob razpravi o uredit-venem načnu za športnorekreacijski park v Trzinu lani zamislili tudi o namembnos-ti in smiselnosti sedanjega načina rabe športnorekreacijskih površin ob trzinski osnovni šoli. Kolegij občinskega sveta je o tem večkrat razpravijal in pri tem so ugotovili, daje pogodba, sklenjena leta 1990 s podjetjem Taubi, za občino neus-trezna in pravzaprav škodljiva. Gre nam- reč za 5000 m2 površin, na katerih je Marjan Golob uredil 7 teniških igrišč in objekt za servisiranje. Pogodba je sklenjena za 40 let, v zameno za najem pa je Taubi center po pogodbi dolžan zagotoviti možnost brez-plačnega 10- urnega pouka tenisa za šolarje, dva dni v letu (ob športnem dnevu ali dnevu šole) pa naj bi imela šola tudi zagotovljeno brezplačno uporabo vseh teniških igrišč. Po 40 letih naj bi vsa igrišča in objekti prešli v last OŠ, že zdaj pa je v lasti šole sedmo te-niško igrišče. Na občini so pridobili večino dokumentov, iz katerih je moč razbrati, kako je prišlo do sklenitve omenjene pogodbe in kako jo podpisniki izvajajo. Občina je zaprosila tudi za pravno mnenje o veljavnosti pogodbe. Taubi tenis center ob Osnovni šoli Trzin (povećava iz avio posnetka) (Arhiv Ođseva) vendar je odvetniška pisama Jadek & Pensa ugotovila, daje pogodba veljavna in da bi jo bilo mogoče odpovedati, če bi najemoje-malec najeto zemljišče uporabljal v nasprot-ju s pogodbo, ga zanemarjal ali če bi bilo možno, da za najemodajalca zaradi dejav-nosti najemojemalca nastane precejšnja škoda. Pogodbo bi bilo mogoče odpovedati tudi, Če najemojemalec ne bi plačeval na-jemnine. Kolegij občinskega sveta je najemno pogodbo vseeno ocenil kot škodljivo in zahteval, da naj razmerje na novo opredelijo ali pre-kinejo. Kot eden glavnih razlogov za takšno stališče so navedli, da Občina ne more pristati na to, daje tako obsežna površina v sre-dišču naselja, primerna za morebitno gradnjo športne dvorane ali kak drug namen, tako rekoč nedostopna za občino še nadalj-njih 30 let, čeprav je njena last. Pridobili so tudi oceno, kakšna bi bila primerna najem-nina. Tenis centru Taubi so zato poslali nov predlog pogodbe, hkrati pa so predlagali tudi možnost, da bi dosedanjo pogodbo preklicali in da bi občina Trzin prevzela v posest vse objekte, ki so zdaj v lasti najemojemalca, temu pa bi izplačali odškodnino za vse objekte, ki so bili zgrajeni v skladu z veljavnimi gradbenimi dovoljenji in imajo vsa ustrezna uporabna dovoljenja. Najemojemalec je obe možnosti zavrnil, zato je Kolegij občinskega sveta predlagal Občinskemu svetu, naj vztraja pri preki-nitvi pogodbe in sklenitvi nove ali pa pri prekinitvi najemnega razmerja. Župan je ob tem izrecno poudaril, da niso proti Taubi tenis centru, da pa Občina želi skleniti novo najemno pogodbo, ki bi bila za obe strani sprejemljivejša. Občinski svetniki med razpravo niso bili navdušeni nad predlaganimi rešitvami, poudarjali pa so, daje sedanja pogodba za občino škodljiva, opozarjali so na neust-reznost prometnega režima v okolici Taubi centra, imeli pa so tudi pomisleke o příhodnosti območja, ki je zdaj v najemu Tenis centra. Občinski svetnik Tone Ipa-vec je skušal osvetliti preteklo vlogo Taubi centra v Trzinu, predlagal pa je tudi, da naj bi skušali najti neko kompromisno re-šitev, ki bi bila tudi za Taubi center sprejemljivejša od predlagane rešitve. Po razpravi so občinske svetnicc in svetniki vseeno sprejeli sklep, da dosedanja pogodba za občino ni sprejemljiva. Županu in občinski upravi so naložili, da naj v sodelovanju s kolegijem občinskega sveta z dosedanjim najemnikom sklene novo pogodbo, če se ta ne bo strinjal, pa naj sproži postopek za odpoved pogodbe. Sorazmerno dolga je bila tudi naslednja točka, v kateri so obravnavali dosedanje lanskoletno delo in fmančno poročilo uredništva Odseva in letošnji program delà. Poročila in predložene nacrte so sicer potrdili brez zadržkov, več govora pa je bilo o razmerah v uredništvu in možnih rešitvah. Vse kaže, da bo šlo v našem časopisu vsaj še do letošnjih volitev vse več ali manj po starem in da imamo člani uredniškega odbora mandat, ki ga moramo speljati do konca. Predlog, da bi honorirali prispevke tudi tistih sodelavccv, ki niso člani uredništva, ni uspel. Pri peti, predzadnji točki smo izvedeli, da se stvari pri odpiranju dodatnih prostorov vrtca Palčića premikajo naprej le počasi. Zdaj je v glavnem že vse pripravljeno za tehnični pregled, po katerem naj bi dobili uporabno dovoljenje. Pred koncem seje oziroma pred stalno točko vseh sej občinskega sveta, pred pobu-dami in vprašanji svetnikov, smo izvedeli, da bodo že v kratkem podpisali koncesij-sko pogodbo za plinifikacijo Trzina. Miro Štebe sem/ SEDANJA POGODBA S TAUBI CENTROM JE NESPREJEMUIVA Župana občine Trzin g. Antona Peršaka smo prosili, da pojasni občinsko stališče v primeru najnovejšega zapleta s Taubi tenis centrom. Stvar je v bistvu zelo preprosta. Moram reči, da ne razumem stališč Taubija ali šole, ki jih sicer nikoli nisem slišal neposredno, ampak vedno le posredno. Rad bi povedal, da smo zgodbo začeli odkrivati povsem slučajno, ko smo kot nova občina urejali cele vrste stvari. Ko so prišle na vrsto zadeve s področja tclesne kulture in zagotavljanja možnosti za rekreacijo naših občanov, smo začeli odkrivati neust-reznost pogodbe s Taubi centrom. Pogodbi v tedanjih okoliščinah, v kakrš-nih je bila podpisana, ne smemo oporeka-ti. loje bilo pač leta 90, takrat je bilo marsikaj drugače, drugačno mišljenje, drugačen sistem. Vendar je dějstvo, daje bila pogodba sklenjena za 40 let in da to danes pomeni še 29 let blokade tega elit-nega prostora v Trzinu. Gre za 5.000 nr na imenitni lokaciji, in to je za Občino Trzin nesprejemljivo. Će bi na primer občina ta prostor potřebovala, da bi zgradila, recimo, športno dvorano, to ni mogoče, čeprav je lastnik zemljišča. Po pogodbi bi moral lastnik tenis centra vsakemu oddelku osnovne šole letno omogočiti po 10 ur pouka tenisa. Kot vemo, pa se to ne uresničuje. Verjetno je zelo težko pričakovati, da bi učenci prve-ga ali drugega razreda po deset ur n^leto igrali tenis. V pogodbi je tudi določba, po kateri nà' bi najemojemalec šoli letno nakazoval sredstva iz naslova amortizacije. Te do-ločbe enostavno niso izpolnjevali. Lastnik tenis centra sicer pravi, daje ta sredstva vsako leto vlagal za vzdrževanje in obnavljanje objektov v centru. Pri tem pa nihče ne ve, ali je vlagal toliko, kolikor je bilo potrebno ali več. Če je vlagal več, je verjetno vlagal v razširitev svoje ponud- Taubi tenis center ob Osnovni šoli Trzin (Arhiv Odseva) be, se pravi, daje vlagal v druge dejavnosti, ki pa po pogodbi niso možné, saj v pogodbi piše, kaj se tam lahko izvaja. Pojavlja pa se še drugo vprašanje. Občina nakazuje šoli sredstva za materialne stroške in druge potrebe. Hkrati šola prejema od Ministrstva za šolstvo denar za izvajanje njenega programa, v to je vštet tudi denar za 160 ur, med katerimi naj bi izvajali brez-plačni pouka tenisa. Ker je občina ustanovi-telj šole in hkrati lastnik zemljišča, na kate-rem se brezplačno izvaja program tenisa, za katerega šola od ministrstva dobi denar, bi bilo verjetno na mestu, če bi nam šola predlagala, da denar, ki ga dobijo za izvajanje programa, ki se v resnici izvaja brezplačno, kompenziramo pri materialnih stroških. Do takega dogovora žal ni prišlo. Po vsem tem smo predlagali, da bi sklenili novo najemno pogodbo. Ob tem moram izrecno poudariti, da Občina nima nobene želje, da bi izgnali gospoda Goloba in one-mogočili dejavnosti, ki jih opravlja v skladu s sedanjo pogodbo. Vse, kar si želimo, je, da bi sklenili normalno pogodbo in z njo določili normalno najemnino. Pri tem ne želimo odirati g. Goloba. Želimo tudi, da se izvaja teh 160 ur pouka tenisa, določenih s pogodbo. Zdaj imamo s strani Teniške zve-ze Slovenije izračunano, kolikšna je cena takšnega pouka in moram reči, da je ta cena ""a od višine najemnine, ki jo zdaj zahte-amo od g. Goloba. V tem smislu je pogodba, ki jo ponujamo g. Golobu, ugodnejša od tište, ki velja zdaj. Druga stvar, ki jo predlagamo z novo pogodbo, paje določilo, po katerem bi pogodbo sklepali za nedoločen čas. To je na prvi pogled za g. Goloba res mogoče videti manj ugodno določilo, kot velja zdaj, vendar mi kot Občina ne moremo pristati na to, daje ta prostor za nas tako rekoč še 30 let blokiran. Predlagamo možnost prekinitve pogodbe, če bi Občina želela na tem območju kaj graditi. V predlogu pogodbe pa je jasno zapisano, da bi v primeru takšne prekinitve pogodbe najemniku izplačali vrednost vseh objektov, ki jih je zgradil v skladu zgradbenimi dovoljenji, seveda pa bi se pri tem odračunala amortizacija. Po teh kriterijih torej ponujamo bolj ugodno pogodbo, kot je sedanja. Prav zato se sprašujemo, zakaj g. Golob ni pripravljen skleniti nove pogodbe. V zdaj veljavni pogodbi je opredeljeno 40 let kot čas trajanja najema. Pravijo, da so to dobo določili, ker naj bi bila to amorti-zacijska doba za športne objekte. Ko bo ta čas potekel, naj bi se g. Golob umaknil z območja tenis centra in vse avtomatično přepustil v lastništvo in upravljanje šoli. G. Golob pravi, da se za takšno investicijo ne bi odločil, če bi vedel, da bo pogodba veljala le 10 let. Amortizacijske dobe so za različne objekte različne. Ni vseeno, za kakšen objekt gre. Nesporno je, da bi ob prekinitvi takšne pogodbe obračunali tudi vse naložbe najemojemalca. Do tega ne bi prišlo le v primeru, če bi dokazali takšno kršitev pogodbe, da ne bi bilo več razlogov za od-škodnino. Ob tem pa gre preprosto tudi za to, da se stvari spreminjajo, da se spre-minja tudi popularnost posameznih špor-tov. Zanimanje za tenis zdaj, v primerjavi z razmerami pred desetimi leti, nekoliko upada. Prav zato je nesmiselno, da bi ta prostor blokirali za 40 let. Po drugi strani paje treba opozoriti tudi to, da se na tistem prostoru odvija tudi dejavnost, ki v neposredno bližino šole ne sodi. Govorim o številnih očitkih staršev na račun bifeja v tenis centru. Bife bi moral delovati kot izključno interni bife, vendar temu očitno ni tako. G. Golob pravi, da je imela šola ves čas vse možnost, ki so opredeljene v pogodbi, vendar pa jih ni izkoristila. Tudi na Občini imamo te podatke. Tudi izjavo g. Goloba o tem. Šola je tu nasto-pala kot zakupodajalec, pri tem pa ni vztrajala, da se vsa določila pogodbe iz-vajajo, kot je zapisano. Občina, ki mora ravnati kot dober gospodar, je prav zaradi tega upravičena, da se stvari uredijo tako, da se razmerja vzpostavijo, vendarle tako, kot zahteva odnos do lastnine. Še enkrat poudarjam, da so pogoji, ki jih ponujamo z novo pogodbo, za najemojemalca cenej-ši kot tišti, ki jih je določala dosedanja Torej to pomeni, da bi moral najemojemalec le plaČevati najemnino, ne bi pa imel več obveznosti zagotavljati brez-plačnega pouka tenisa? Ne, plačevati bi moral najemnino in amortizacijo. V novi pogodbi je opredeljeno, da če pride do izvajanja pouka in izra- ěfig®? 9 be teniških igrišč v šolske namene, to lahko odračunamo od najemnine. Najemnina je določena tako, daje nižja od vrednosti uslug, ki bi jih moral nuditi po dosedanji pogodbi. Glede amortizacije je bilo v dosedanji pogodbi določeno, da najemojemalec nakazuje najemodajalcu amortizacijo objektov, najemodajalec pa je dolžan potem s tem denarjem skrbeti za vzdrževanje in popravilo objektov. Ker je vse skupaj nekoliko zapleten postopek, naj bi najemojemalec in najemodajalec postopek poenostavila, tako da je Taubi center kar neposredno vlagal denar za amortizacijo v vzdrževanje in posodab-tjanje tenis centra. Ravnanje je bilo res bolj po domače. V resnici paje vsak subjekt dolžan računo-vodsko prikazati amortizacijo. Ta amortizacija je pravzaprav dohodek šole in bi moral biti prikazan. Vlaganja pa so stro-šek. Pri tem pa ne smemo pozabiti, daje tu še tretji subjekt. To je občina kot lastnik zemljišča, prej je bila to Samoupravna interesna skupnost. Prav zaradi tega bi morala amortizacija biti dohodek občine, šola kot upravljavec pa bi morala to uskladiti z občino. Kako je z odškodnino v primeru, če g. Golob ne pristane na podpis nove pogodbe. Kakor veni, je v pogodbi napisano, da bi občina izplačala odškodnino za vse naložbe najemojemalca, seveda z upoštevano amortizacijo, če imajo objekti gradbeno in uporabno dovoljenje. G. Golob pravi, da ima vso potrebno dokumentacijo, ki mu je dovoljevala gradnje, da pa nima uporabnih dovol-jenj, saj teh prej niso zahtevali. Ce bi zdaj hotel dobiti uporabna dovoljenja, bi morala soglasje k temu dati občina. Ali bi Občina to naredila? Javni objekti ne bi smeli obratovati, če nimajo uporabnega dovoljenja. Se enkrat moram poudariti, da za zdaj nimamo nobenega namena pregnati g. Goloba in njegove dejavnosti iz Trzina. Mi mu ponujamo le podpis nove pogodbe, ki paje, kot sem že dejal, tudi zanj ugodnejša kot tista, ki jo přiznává. V kolikor ne bo pripravljen skleniti nove pogodbe, pa bomo po sklepu Občinskega sveta zahtevali prekinitev sedanje pogodbe zaradi njene kršitve. Odvetniki, na katere se je obrnil g. Golob, pa tudi odvetniška pisama, ki je na zahtevo Občine preverjala spornost vel-javne pogodbe, so ugotovili, da pogodba ni sporna in da je veljavna. Pogodba, kakršna je bila sklenjena takrat, ni sporna. Sporno paje njeno izpolnjevanje. Zanima me, kakšni so načrti Občine v primeru, da se g. Golob umakne z območja tenis centra. Ali smo sposobni poskrbeti za vzdrževanje in izrabo tistega prostora? Kdaj bi lahko tam v najboij-šem primeru zgradili športno dvorano? Večnamenske športne dvorane nismo sposobni zgraditi letos ali drugo leto. Gre za dolgotrajne zadeve. Najprej je treba poskrbeti za spremembo zazidalnega ali ureditve-nega načrta. Potem je treba dobiti vsa dovoljenja in drugo dokumentacijo, seveda pa tudi sredstva. Takšno dvorano bi lahko postavili šele v daljšem obdobju. Vsekakor pa bi bila pot za to krajša od 29 let. Prav zato je nujno, da pogodbo spremenimo. Tudi v športnorekreacijskem parku, ki naj bi ga zdaj začeli urejati na obrobju Mlak, ne nameravamo graditi športnega objekta, ki bi omogočal športno in rekreacijsko dejavnost v pokritem prostoru. Občina pa je dolžna zagotoviti določene pogoje, površine in športne objekte za množično rekreacijo. Zato bomo morali tudi o tem razmišljati, dějstvo paje, daje zemljišče, na katerem stoji Taubi center, eno najpri-mernejših za takšen objekt. Znano je, da športni objekti sami po sebi običajno ne prinašajo komercial-nega zaslužka. Da je pravzaprav potrebno vanje ves čas vlagati in skrbeti za njihovo prilagajanje potřebám. Zdaj se v Taubi centru tedensko, po podatkih gospoda Goloba, rekreira kakih 700 ljudi. To je za Trzin, čeprav ne gre le za občane Trzina, dokaj visoka števil-ka, ob tem pa občina s tem nima stroš-kov. Z odpovedjo najema g. Golobu bi se te stvari spremenilo. Kaj bi to pome-nilo za občino? Občinaje enostavno dolžna poskrbeti za zadovoljive možnosti občanov za rekreacijo. To je nekako tako kot to, da je občina dolžna poskrbeti za ceste, ki tudi, z izjemo avtocest, ne prinašajo nobenih zaslužkov. Kot mora občina del sredstev nameniti ureditvi infrastrukture, je dolžna del denarja nameniti tudi za zagotavljanje možnosti za športno in rekreacijsko dejavnost občanov. To je občina dolžna, drugo paje, kako to uredi in s kakšnimi stroški. SREČANJE PODJETNIKOV TRZINA OB 15. OBLETNICI ZAČETKA GRADNJE OIC, 6. decembra 2001 V decern brsk i številki Odseva smo objavili krajši prispevek o srečanju tr/inskih podjetnikov ob 15. obletnici začetka gradnje OIC Trzin, tokrat pa organizacijski odbor prireditve objavlja še seznam družb in podjetnikov, ki so finančno, materialno ali organizacijsko tehnično prispevali pri izvedbi: Občina Trzin, Eplas d.o.o. Trzin, Bonsai d.o.o Trzin, Dulbo d.o.o Trzin, DVG d.o.o. Trzin. Stenko d.o.o Trzin, PIT - poslovna svetovanja d.o.o. Trzin, Intehna d.o.o. Trzin, iscar d.o.o Trzin, Troja d.o.o Trzin, Tafin d.o.o Trzin, Novak d.o.o. Trzin, Mind d.o.o Trzin, Nautika Rožej d.o.o Trzin, Lestroj d o o. Trzin, Stilin d.o.o. Trzin, Mimesa d.o.o Trzin, Bahne -Franc Tekavec s.p Trzin, G7 d.o.o Trzin, Makra international d.o.o. Trzin, Rival d.o.o Trzin, FF.-GO d.o.o. Trzin, Digit d.o.o. Trzin, Pikat d.o.o Trzin, Arvaj - mesnica Trzin, Vinska klet Uršič - Trzin, Leka d.o.o. Trzin, Pekarna Pečjak d.o.o. Škofljica - trgovina-bife Trzin, Biring d.o.o Trzin, Simobil d.d. Ljubljana, Orpal d.o.o. Vir. Simps d.o.o. I rzin, Martink d.o.o Trzin. Helpy d.o.o. Trzin, MŽ Agromarket d.o.o. Trzin, Kovinoplastika Kosmatin Vinko, s.p. Trzin, Periteks d.o.o Trzin, Loren gas d.o.o. Trzin, Sopotnik trade d.o.o. Trzin, Lap Brane, lesna galanterija, s.p Trzin, ECS d.o.o Trzin, Jernej Frangež - Radonska penma, Sadni vrt - Franci Ravnikar s.p. Mengeš, Osnovna šola Trzin. Banka Domžale d.d., Banka Domžale -ekspozitura Trzin, Prostovoljno gasilsko društvo Trzin in Upravni odbor Piramida Trzin, ki je zagotovil prostor v avli te stavbě Če v treh ijudeh bije eno srce, se bo tudi rumena zemlja spremenila v zlato, če trije Ijudje vsak po svoje mislijo, se bo tudi rumeno zlato spremenilo v prah. Kltajski 10 ■ sř-.. Jitu«- Jf&i za zas|ave- Mogoče bi bilo "WfeitWwS prav, da bi že pred prihodom pomladi pristojni vsaj malo pomislili, kako bi sc dalo urediti in olepšati tišti delček Trzina, saj gre res za eno od najbolj izpostavljenih mest v naši občini. PREVRN JEN SMETNJAK AUTOBUSNA POSTAJA V MLAK AH Q kJ edišče na avtobusni postaji v Mlakah (v smeri proti Ljubljani) je po sliki sodeč bolj primerno za mačke kot za ljudi. Zaradi polomljenih prečk tant res ni prijetno po-sedati, medtem ko čakate na avtobus, ki vas bo odpeljal v našo prestolnico. 7 godilo se je v soboto, 12. januarja ponoči. Pa sploh ni bila polna luna. Še več - bil je mlaj. A vendarle seje nekomu (bolj verjetno manjši skupini) zahotelo vožnje s smetnjakom. Zaradi snežnih padavin v pre-teklih dneh pa so se »potujoči« prevrnili. Smetnjak je tako so-botno dopoldne preživel obrn-jen na bok. Vsem mimo potu-jočim na očeh. Le kaj je kriv smetnjak, če nekomu v življenju ne gre vse lepo in prav? TACEN V TRZINU P A oskus, da Tacen in Trzin ne bi bila podobna le po začetni črki imena, je spodletel. Nekdo očitno priprave veslaSke proge ni dobro ražu mel. V Pšato je po-metal vsaj deset količ- Obvestilo! JKP Prodnik obvešča uporabnlke storitev odvoza in deponiranja odpadkov, da je vlada Republike Slovenije v Uradnem listu RS št.: 70/31 z dne 31. avgust 2001 objavila uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. S to uredbo vlada obvezuje izvajalce Javne službe rav-nanja z odpadkl, da morajo od 1. januarja 2002 konč-nlm uporabnikom njihovih storitev poleg cene komunalne storitve zaračunavati tudi republlško takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, kl znaša 611 SIT/mDTaksa, kl bo zbrana na takšen način, se v celotl odvaja v državni proračun, omogočena pa je namenska poraba za gradnjo ln sanacijo deponij, kar bomo tudi storili. Navedena taksa je Identična taksi za obremenjevanje voda, kl Jo končnl uporabniki že plačujejo pri cenl vode. Za obe omenjenl taksi pa Uredba omogoča, da občina sredstva taks porabi za izgradnjo infrastrukture. S sredstvl taks za obremenjevanje voda se financira Izgradnja posameznlh odsekov javne kanalizacije, sredstva taks Iz naslova obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, pa bodo skladno s 23. členom Uredbe uporabljena za Izvedbo sanacijskih ln drugih del za odlagališče odpadkov ter za izgradnjo novega odlagallšča. JKP Prodnik kov, ki ob obilném sneženju označujejo pot snežnemu plugu. Naredil je veliko na-pako. Prišepnemo naj, da so količki v Tacnu namreč napeti nad progo - na žici. Morda paje nade-budnež menil, da bi tudi kajakaši lahko imeli količke bolj »na tleh«, tako kot smučarji. Morda paje to prispevek k razvoju nove športne panoge. Konec koncev je šel npr. pri košarki razvoj ravno v obratno smer. Najprej je bil koš na tleh, nato so ga šele dvignili v višave. KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Poleg p. Pija Žankarja, ki je imel v Trzinu novo mašo leta 1901, kronika omenja še enega duhovnika iz tega kraja. To je bil Anton Křeč, rojen 1877 pri Knoftru. Novo mašo je imel 2. avgusla 1903. Kol kaplan je služboval v Cerkljah na Dolenjskem, v Kranjski gori in v Šenčurju, kot župni upravitelj pa v Čatežu ob Savi do svoje nenadne smrii (kap) leta 1927; tam je tudi pokopan. V Čatežu je obnovil cerkev, ki je bila močno poškodovana ob potresu. Sezidal jc tudi novo župnišče. Kronika omenja njegovo navado, da je kot dušni pastir »šcl za takimi, ki so se cerkvi odtujevali, v gostilno in jih skušal tam zase pridobiti, češ: 'Ako nočete vi priti k nam. pridem jaz k vam,' kar je baje uspehe rodilo.« Oba duhovnika iz Trzina sta torej umrla dokaj mlada: p. Pij Žankar pri 59 letih, Anton Kreč pa pri 50 letih. V 19. stoletju so bili Trzinci glede bogoslužja docela navezani na svojo župno cerkev v Mengšu. Cerkvcna poslopja in ustno izročilo pa sta priči, da so prej imeli tudi lastne dušne pastirje. To dokazuje zlasti stari »farovž«, ki jc stal na mestu sedanje mežnarije; že ime priča, daje že v prejšnjih stoletjih tu bival duhovnik, ki je oskrboval božjo službo. O tem piše tudi mengeška farna kronika. Pozimi je menda bival v Trzinu, poleti pa v Mengšu. Kronika piše: »Vsako nedeljo so prišli iz Trzina z vozom ponj. To jc bil navaden kmečki voz za poljske pridelke. Na vozu je bila le 'dila', na kateri sta z voznikom sedela in noge doli molila. Enkrat ob ajdovi setvi v največjem delu pa nobe-den ni šel ponj z vozom. Přišel je peš in pred cerkvijo čakajočim rekel, zakaj z vozom ne pridejo. 'Živina je sedaj preveč zmatrana,' od-vrnejo. 'Čakajte, ko mene ne bo, še takega duhovna ne bote imeli.' Ob 10.h je imel opravilo in popoldne krščanski nauk. Kosilo so mu da-jali pre cerkvenem ključarju Narobetu.« Ta duhovnik je bil najbrž Zabret Ignacij (u. 1800), doma iz Mengša, ki je zadnja leta življenja preživel kot kurát v domači župniji in je oskrboval Trzin. Pred njim so najbrž tu bivali še drugi duhovniki. Potcm ko la »farovž« ni več služil svojemu prvotnému namenu, so ga začeli uporabljati za mežnarijo. Med 1. svetovno vojno so začeli zidati novo mežnarijo in jo dokončali 1921. Leta 1894 so sezidali novo župnišče, o čemer smo že pisali. Večino stroškov je kril zlato-mašnik Martin Narobe, eno šestino je prispe-vala cerkev sv. Florijana, »občani in sosešča- ni so pa oskrbeli vožnjo in drugo tlako«. Nova doba za versko življenje je nastopila za Trzin, ko so 29. aprila 1902 dobili lastnega dušnega pastirja. Od 1902 do 1938 so tu opravljali službo trije upokojeni župniki: Jožef Preša: od 1902 do 1915 Janez Molj: od 1915 do 1933 in Viktor Kragl: od 1933 do 1938. Župljani smo z veseljem sprejeli novico, daje Občinski svet iz proračuna odobril 1.100.000 SIT za prizidek k župnišču. Župnijski pastoralni svet je skleni 1, naj bo istemu namenu namenjena odslej nabirka vsako tretjo nedeljo v mesecu. Nabirka vjanuarju je pokazala, da je Trzinccm veliko do tega skupnega načrta, saj so se dobro odrezali (88.000 SIT). V večini župnij je čišćenje in krašenje cerkve urejeno tako, da vsak teden prevzame to dolž-nost po ena ulica v kraju. Ta način se lepo ob-nese in krepi zavest faranov, da so vsi odgovorni za lepoto svetišča. Župnijski svet je poh-valil dolgoletno delo gospe Ive, Jaka in njunih sodelavk in podprl misel, da se laka navada polagoma uvede tudi v Trzinu. Letos bo pri nas birma (na belo nedeljo, 7. aprila). Biřmoval bo predvidoma škof Alojz Uran. Birmanske skupine, ki jih vodijo anima-torji, so že začele z delom. Birmancev bo 37 Ubogi botrif Zategnite pas in začnite varčevati! dr Bogdan Dolenc NOVOLETNI KONCERT ZOLN 23. decembra zgodaj zvečer so imeli Trzinci v dvorani KUD-a možnost že drugič poslušati samostojni koncert domaće dekliške pevske skupine »Zolne«. Dekleta, ki so jim neznani nepridipravi le nekaj dni pred koncertom ukradli sintiseizer, so suvereno odpele svoj program. Slišali smo nekaj starih, »preizkušenih« božičnih pesmi, izvajalke pa so se Ietos spoprijele tudi z nekaterimi angleškimi in celo hrvaškimi pesmimi (Dvije zvjezdice). Morda so se s tem še bolj približale Sircnam, ki so očitno vzor trzinskih Žoln. Poslušalci, ki so napol-nili dvorano, so bili seveda navdušeni nad prijetnim prepevanjem. Poslušalce je morda malce presenetil le povezovalec programa Gašper Ogorelec, ki se je s svojimi solističnimi točkami večkrat vključil v petje zborčka - in bil celo zelo dober. Če ste letos zamudili koncert Žoln, a bi jih vseeno radi slišali, imate dve možnosti: ali počakajte do naslednjega decembra in novega novoletnega koncerta ali pa jih pojdite poslušat vsako nedeljo ob 11. uri v župnijsko cerkev. S tamkajšnjega kora Žolne namreč izhajajo ... K, o se leto nagiba h lepši mesec, mesec de1 me je bil prejsnjî mesec ših - vsaj za demokracij Po treh letih županovanja rv^g^Mse-ga g. Toneta, so ob državnenWc^iku visele na občinski zgradbi in po Trzinu zastave tako kot se za državni praznik spodobi. Drugo presenećenje pa sem doživel v decembrski številki Odseva. Občinska uprava je v njej namreč objavila Izjavo za javnost. Po treh letih nove občine se je oblast prvič približala občanom. Res s papirji in zakoni, prepisi iz uradnih llstov, ki pa so, če rečeni, neživljenjski, ampak nekaj je le bilo. V Izjavi pa žal ni bilo nobenega opravičila za narobe Izobešene In nelzobešene pa MESEC DECEMBER tudi celo zažgane zastave v prejšnjih letih. V odloku naj bi kar tako ali na pravni pod-lagl pisalo, da se v občini Trzin izobesljo 1. in 2. januarja. 1. novembra itn. zastave občine Trzin. Župana zdaj sprašujem, katere zastave so prej ob teh dneh visele, ko občina še ni imela trzinske zastave. Nobe-ne ali državne. Pa še ena cvetka iz te izjave o prostih dne-vih: velika noč in binkoštna nedelja sta bila tudi v času komunizma delà prosta dneval Pri veliki noči in ponedeljku pa je izpadei velikonoční ponedeljek. saj padejo na nedeljo - prosti dan, dan počitka. Saj veste, bolje bi razume!), da je to samo ponedeljek po veliki noči In ne vsak plavi ponedeljek, kot si ga nekateri včasih prl-voščijo. Če je državni praznik, morajo viset! držav- ne zastave, če je cerkveni praznik, morajo ijudje k maši. Če ima žena rojstni dan, moraš prlnestl rože, če ima otrok rojstni dan moraš kupiti torto. Ni pa pravne podlage, da mora biti za božične in novoletne praznike v občini okrášená smreka. Je pa lepo. Lepo pa je tudi, če za državne praznike in spominske dne-ve visi na občinski zgradbi državna zastava. Tako kot v sosednjih občinah, kjer imajo isto ustavo. zastavo in proste dni. Večji del mojih prispevkov je govori! o zastavi na občinski zgradbi. Zastave po Trzinu obeša neko podjetje. Na občinski zgradbi pa izobesljo zastavo državni uslužbenci ali župan. Živel prvi maj, praznik délai Jože Seljak DAN GLASBE VTRZINU J^erjelno toliko pevcev in sploh glasbe-nikov v dvorani trzinskega kulturnega doma še ni bilo. Vse skupaj je najprej, vsaj po obvestilih, ki smo jih dobili, izgledalo, kot da se 23. decembra zvečer pripravlja novo-letni koncert Mengeške godbe. Ker je bilo v tistih dneh kar dosti kulturnega dogajanja in najrazličnejših koncertov, seje zdelo, da bo to pač spet eden od koncertov, ki so se kar vrstili. Ker Mengcško godbo poznamo, smo že v naprej vedeli, da se na koncert izplača priti. Toda obiskovalce je že takoj, ko so vstopili v dvorano, presenetilo, da so bili stoli za publiko razvrščeni po odru in tik ob njem, večji del dvorane paje bil na-menjen glasbenikom in očitno še komu, ki bo popestril prireditev. Za ogrevanje so poskrbeli pěvci trzinskega upokojenskega društva Žerjavčki, ki pojejo vedno bolj ubrano in so si prislužili spontan aplavz poslušalcev. Po pozdravném govoru namestnika župana občine Trzin g. Valentina Kolenca pa se je začelo zares. Godbeniki so najprej zaigrali skladbo Gvi-da Učakarja Pod Gobavico, se pravi »svojo« skladbo, nato pa so poslušalce potegnili v živahni vrtinec ritmov Johanna Straussa. Sledila je vrsta sodobnih skladb, ki so se prepletale s priznanimi, vedno lepimi melodija-mi. Nastop godbe je popestrila sólistka na flavti Nina Reščič, nato pa so prišli na vrsto Mengeški črički -mešani otroški pevski zbor. Tudi při nastopu čričkov smo lahko občudovali nastop solistkc, ki je znala dvorano na-polniti z ubranimi vibracijami čistih tonov. Na prizorišče pa so začeli priha-jali novi in novi pěvci in kmalu je bila dvorana kar pretesna za številne pevce združenih mengeških pevskih zborov. Meng-šanom so se pridružili še trzinski žerjavčki in verjetno v trzinski dvorani res še ni prepeva-lo toliko grl. Zvoki glasbil godbenikov so se spajali in prepletali s petjem in v programu so se vrstilc res lepe melodije: Bel božič, Venček ljudskih pesmi, Napitnica iz opere Traviata, arija zbora sužnjev iz opere Nabuc-co, nato pa še Radetzky Marsch Johanna Straussa in Sveta noč Franza Grubcrja. Še bi lahko naštevali, veliko lepih melodij smo sli-šali, med nastopajočimi pa moramo še pose-bej omeniti nastop solistov, to je Urše Urba-nije in Andreja Lev-ca ter živahen samosto-jen nastop tolkalcev mengeške godbe. Res je bil lep glasben večer! Vsa pohvala Mengšanom, spet so dokazali, da se ne ponašajo zastonj s krilatico, da prihaja-jo iz mesta glasbe. Upamo, dajih bomo lahko šc kdaj poslušali. Ob koncu paje treba povedati, da se je spet pokazalo, da trzinska dvorana postaja premajhna za priredilve, vsaj prireditve takšne vrste. Mogoče bi drugič kazalo tako množično prireditev pripraviti v telo-vadnici osnovne šole. Res pa je, kar so večkrat omenjali tudi obiskovalci, daje bilo med poslušalci tokrat precej več Mengšanov, sorodnikov in prijateljev nas-topajočih, kot pa Trzincev. Marsikdo je ob tem dejal, da je še sreča, daje bilo tako malo irzinskih obiskovalcev, saj bi bila potem dvorana res nabito polna in še kdo ne bi přišel na svoj račun. Vseeno paje treba zapisati, da smo se Trzinci izkazali vsaj kol gostitelji, saj so organizatorji po koncertu vse nastopajoče in poslušalce povabili na prigrizek in prijateljski klepet. Mengšani so nam zatrjevali, da se v Trzinu počutijo zelo prijetno, Trzinci pa smo si namigovali, da bo kaj takega res treba še ponoviti in za to povedati še prijateljem. I.epe stvari je treba deliti s prijatelji. Miro Štebe MORDA NE PREVEČ KULTURNO RAZMIŠLJANJE O TRZINSKI KULTURI V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše pod pojmom kultura: / skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kol rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja 2. ed. dejavnost, ki obsega področje ćlovekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: 3 ed., navadno s pr Hast kom lastnost člověka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: 4. ed.. v z vezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje člověkovi h lelesnih sposobnosti in zmogljivosti: 5 agr rastlina. ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo 6 bioI. umetno rozmnoženi mikrobi, celice Pred slovenskim kulturnim praznikom je najbrž prav, da na hitro ošvrknemo tudi svojo - trzinsko kulturo. Morda kdo pore-če: »Kako iahko govori o »svoji trzinski« kulturi, ko pa sploh ne živi v Trzinu?« Veste, z eno nogo bom zmeraj Trzinka, vsaj dokler bodo tu živeli moji starši. Poleg tega sem s kulturo bolj povezana kot povprečen Trzinec, zaradi svoje sestre, ki občasno kakšno javno zagode. Pa ne mislim na izgred v javnosti. Prav zares gode -na violino. Toliko o meni, da boste vedeli, zakaj se vtikam tja, kjer me nič ne srbi. Se vam zdi tale uvod smešcn? Ne? Morda samovšečen, piker? Tudi ne. Pravzaprav mije vseeno. () kulturi bom pisala na svoj način, trzinsko kulturo bom ocenila s svo-jimi nestrokovnimi očmi. V letu 2001 sem v našem časopisu ujela kar nekaj obvestil o kulturnem dogajanju v našem KUD-u Franc Kotar Trzin. To me veseli. Po moji oceni je bilo kar dolgo obdobje, koje dvorana več ali manj same-vala. Potem smo se zbudili. Drugačni, prenovljeni. Ko sem bila še majhna, sem si v KUD-u ogledala čudovito predstavo, najbrž pos-lednjo v dobro znani zasedbi, o kateri smo že veliko pisali. Ker je mamica poznala eno od igralk, sva nekoč, ne vem zakaj, obiskali kletne prostore, kjer so viseli razni kostumi. Na eni od sten so bila ogledala, pod njimi mize in stoli. Tam so se ig-ralci naličili in pripravili za nastop na odru. Takrat sem se odločila, da bom igral-ka. Najbolj mije bila všeč obleka za prin-cesko. Nenavadno, kaj? Nekaj čarobnega je bilo v zraku. Predstava je bila razprodana. Spomnim se šolskih představ ob dnevu žena, sprejema cicibanov med pionirčke, kas-neje pa Pokaži kaj znaš. Kadar ni bilo prire-ditev, smo v dvorani tclovadili. Lepe spo-mine imam na tedanji čas. Danes so vse to zamenjale drugačne odrske postavitve in predvsem delujejo drugi ljud-je. In prav je tako. Najbolj znana je gleda-liška skupina mojega dobrega sodelavca Jožeta Stiha - Cizamo. Zablesteli so s predstavo Bog Wodya Alana, kasneje so se dobro držali v improligi, že dalj časa pa jih va-bijo po vsej Sloveniji in celo v tujino zaradi njihovih pouličnih představ. Za svoje delo so přejeli več priznanj in nagrad celo v tuji-ni. Sama jih pa žal še nisem viděla. Ker nekatere osebno poznam, si jih res želim ogledati. Strašno, morda ni časa ali je kriva slaba reklama ali preprosto premalo interesa? Ne vem, kaj je narobe. Zanima me, koliko Trzincev sije ogledalo njihove predstave. Slabo se nam piše! Z otroki že nekaj časa delà Urša Mandeljc. Lani so uprizorili dobro obiskano predstavo Zvezdica Zaspanka in poskrbeli za nepo-zabno miklavževanje. Izkazali so se tudi s skeči, ki jih pripravljajo kot člani podmlad-ka Turističnega društva v tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Mladi kudovci pod vodstvom Jožeta Štiha tudi odlično skrbijo za razne prireditve ob kulturnih in drugih praznikih. V Kulturnem domu nastopajo tudi izvajalci iz drugih krajev, vendar na žalost stoli osta-jajo prazni, kljub temu da gre tudi za predstave klasičnega žanra, ki smo jih včasih tako radi obiskovali. Kje je vzrok za to? Nekateri starejši občani, ki še pomnijo stare dobre čase, pogrešajo stare dobre predstave. Morda pa ni prave zasedbe. Tujcev ne poznamo osebno. Morda ni pravega erosa, brez katerega ni uspeha nikjer. Mladi se poveselijo na kakšnem koncertu, ki gaje lani spremljalo nekulturno obnašan- je obiskovalcev, saj so se pred dvorano pretepali. Ampak vse to pač spada v življenje, glavno je, da se dogaja. V cerkvi svetega Florjana včasih odmeva kakšen posebno lep glas. Če tako pomislim, v Trzinu niti ni tako malo kulturnih prireditev, vseeno pa ne-nehno poslušamo kritike in nerganje, češ da se v Trzinu nič pametnega ne dogaja. Ni kaj. Časi so drugačni. Mladim, ki »tol-čejo« že čez 30 let in so na višku svojih moči, danes ni potrebno garati, hoditi v službo in hkrati delati na kmetiji. Mimo-grede naj omenim, daje mladostno obdobje sicer drugače opredeljeno, ampak preprosto ne vem, kako naj poimenujem tište, ki niso prevzeli odgovornosti zase in presegajo uradno mcjo. Včasih jih ni bilo, vsaj ne toliko! V knjigi z naslovom Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur avtorja Mika Braka v Spremni besedi Marjan Ogrinc piše, daje »pri nas mladost statistično opredeljena kot starostno obdobje med 15. in 25. letom starosti. Kljub formalnosti take opredelitve mladine - pri nas je obdobje »statistične« mladosti obdobje priprave na prevzem obveznosti in dolžnosti v svetu odraslih zaposlitev in družina.« (str. 208) Starši so jim dobro postlali z materialnimi dobrina-mi. Zato pa jim še na misel ne pride, da bi ustanovili klasično gledališko zasedbo, ki ni le predstava na odru. Vsi vemo, da eros nastaja predvsem na vajah, nastaja v času treninga, takrat, ko moramo poskrbeti za to, da se zberemo na istem mestu, ob istem času, z istim namenom, ko prisluhnemo drug drugemu, se motimo in popravljamo napake, odpuščamo zamudnikom in se smejimo tistemu, ki neopazno mojstrsko izpelje izpuščen tekst. Takrat se spoznamo. Spletejo se globlje vezi, kot so tište ob šanku ali na privatnih zabavah, kjer prevladujeta marihuana in kokain. Pa smo že pri drugi kulturi. Ja, poznamo jih več. Kultura pitja, telesna kultura, kultura obnašanja ... Res je tudi, da v Trzinu nimamo pravega prostora za mladino. Kaj ko bi si omislili mladinski klub, v katerem bi se redno kaj dobrega dogajalo. Enkrat na teden bi vrtěli filme - kino, imeli bi druge videopro-jekcije, bralne urice, debatne krožke ... Kljub temu, da imamo Trzinci v svojih vrstah slavne kulturnike različnih smeri, pevce, igralce, likovnike, fotografe ..., pa nimamo dosti od njih, razen redkih izjem Jih ne znamo privabiti, smo preohlapni ali smo samo premalo kulturno zavedni? Manjka nam kakšna galerija. Pod tretjo točko pojma »kultura« je v Slo-varju slovenskega knjižnegajezika napisano, daje to »lastnost člověka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljav-nih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju«. Samo malo se bom še pomudila tu. Ali imamo Trzinci dovolj te lastnosti? Se znamo obvladovati, ko nam čustva bruhajo na plan in kar naravnost, brez premisleka obrekujemo ali obtožujemo drug drugega? Ali uporabljamo splošno veljavna načela, norme in pravila vedenja in ravnanja, ko občutimo krivico na svoji koži in udarimo prvega, ki nam pride na pot? V mislih imam vse tište, ki bližnjemu ne pri-voščijo uspeha ali ga zasenčijo za ceno last-ne slave. Za vseje dovolj prostora in delà, v katerem se lahko izkažemo ali pa skrijemo, vseje dovoljeno, glavnoje, da zaradi tega ne trpijo drugi. Upam, da ne bomo postali kulturbundovci. A veste, kdo je to? Tudi sama sem prvič slišala žanje. Omenjeni slovar pojasnjuje, da so to člani Kulturbunda - med obema vojnama organizacije nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti. Ne, tako črno pa res nočem končati tega sestavka. Rajši bom zaključila z željo. Želim si, da bi tudi v Trzinu, ne le v Mengšu in na Studencu, stari in mladi večkrat napolnili dvorano ali pa morda klub, galerijo,... do zadnjega kotička. V.P.O. AKTIVNOSTI STRELSKEGA DRUŠTVA TRZIN 6. PREHODNA SKIRCA BORISA PATERNOSTA P J. rvi vikend po novem letu je v strelstvu zapisan v spomin našemu najboljšemu strelcu preteklih let v streljanju s standardnim zračnim orožjem Borisu Paternostu. Šestega tekmovanja za Pre-hodno skirco Borisa Paternosta seje tudi Ietos udeležilo preko 100 strelcev iz Slovenije in gostje iz hrvaškega strelskega kluba DUB Malinska. Res je, da smo pričakovali nastop Avstrijcev, ki jih žal ni bilo, zato pa seje tekmovanja udeležil bivši svetovni mladinski prvak Dean Vignjević, ki je bil nad tekmovanjem zelo navdušen. V telovadnici osnovne šole Trzin so se ponovno zbrali vsi najboljši slovenski střelci, ki so se dokazovali v enotni konkurenci v disciplini s puško in pištolo ter kombinaciji, ki je posebnost našega tekmovanja. V disciplini s puško je naslov po lanskem porazu ponovno dosegel Rajmond Debevec z rezultatom 593 krogov, tesno mu je sledila mlada Maja Žibert iz Olimpije, tretji paje bil Oto Strakušek iz Trbovelj. Naši střelci žal na svoji tekmi ne mo-rejo pričakovati posebnih rezultatov, saj so vsi vključeni v samo organizacijo tekmovanja, zato so njihovi rezultati temu primerni. Božo Habjan je bil z rezultatom 573 na 21. mestu, Jernej Adlešič je dosegel 27. mesto ter Irena Šinko 34. mesto. v disciplini s pištolo ostaja na vrhu Peter Tkalec iz Rećice pri Laškem, ki mu je trzinska skirca očitno zelo pri srcu, saj je ponovno dosegel odličen rezultat in zmagal z rezultatom 576 krogov. Sledil mu je Matija Potočnik iz Ruš in Boštjan Simonič iz Kidričevega. Zelo dobro je lovil najboljše naš Vinko Srečko, ki je na koncu dosegel 5. mesto, v enotni konkurenci paje solidno od-streljala tudi Andreja Blažič, ki je bila 21. Oba sta tudi izpolnila norme za nastop na mednarodnem tekmovanju v MUnchnu, kjer bosta zastopala slovenske barve od 25. do 27. januarja 2002. V kombinaciji je rekord tekmovanja dosegel Jure Frelih iz Kranja, le ta pa bo prav gotovo še nekaj let zapisan med rekordi. Drugi je bil lanski zmagovalec Gregor Boh iz Cerknice in tretji Peter Tkalec iz Rečice. Če bi se še tako trudil, vam ne morem opisati občutkov po končanem šestem zaporednem tekmovanju. Za mnoge so to Ie suhoparni rezultati, dějstvo paje, da tekmovanje poteka na državnem nivoju, pritožb nad izvedbo in organizacijo praktično ni, střelci se zadovoljni vračajo v Trzin, tako daje trud članov Strelskega društva Trzin vreden pohvale. Mnogi střelci si želijo ponovne organizacije Državnega prvenstva v Trzinu, vendar bomo le tega organizirali, ko nam bodo razmere to dovoljevale. Ob tej priložnosti se ponovno zahvaljujem Osnovni šoli Trzin, ki je odstopila telovadnico za izvedbo tekmovanja, Občini Trzin za soflnanciranje izvedbe tekmovanja, ter sponzorjem, ki vsako leto prispevajo delež za nagrade střelcem. Če bo interes v Trzinu vsaj tolikšen, kot je sedaj, bo Prehodna skirca Borisa Paternosta potovala po Sloveniji še nekaj let. Damijan Klopčič Kdor kupi zemljo, kupi veliko kamenja; kdor kupi meso, kupi veliko kosti; kdor kupi jajca, kupi veliko lupin; kdor pa kupi dobro pivo, kupi samo pivo. Angleški i!Éi6aà°Ali lahko spel začnete pili?« »Danes ne.« (Duval 1997, str. 114) Nepopisno navdušena sem nad zadnjo trditvijo: »Danes ne.« Ta stavek meje veliko naučil o alkoholizmu. In tako lepo sovpa-da z všemi stvarmi v življenju, ki jih opravimo težko. Zakaj bi se obremenjevali z včeraj in jutri. »Dovolj je dncvu lastna teža,« pravi še en pregovor. Le s lakim razmišljanjem lahko uspemo. Spomnim se, daje bil Duval srečen, za vsako uro, ko on ali njegov »sotrpin« ništa popila alkohola. Tako majhni koraki nas vodijo v duhovno svobodo. Sedaj mislim na babi-činega prijatelja, ki je dobil osem nageljnov v skupini AA, za vsako leto treznosti. Načitan, miroljuben in ves čas v sliku z naravo je. Ampak koje zgradil hišo in postavil na streho smre-čico, je pozabil na »danes ne«. Od takrat že več let ponovno pije, je lo-čen. Duvalovo izpo-ved sem v okviru svojega študija zasvojenosli doživela na poseben način. Samo sebe ocenju-jem, kot člověka, v katerem vsaka zgod-ba pusti sled. Prej sem v resnici od alkoholikov bežala. Svojemu pokojnému tastu nisem hotela postreči vina, koje přišel na obisk, ker sem s tem hotela pokazati tako svojim staršem, kot njemu in njegovim sorodnikom, daje to pijančevanje potrebno ustaviti. Nekoč sem mu v joku zab-rusila, daje pijanec in pika. Naj se tega zave! Danes mije žal za vse. Če bi še enkrat živel, bi ga Ie imela rada, ker je bil prijazen in lopel člověk, kadar ni pil. Skozi vse knjige, ki sem jih in jih bom prebrala v času študija zasvojenosli, se učim. Vsaka izpoved, vsak vpogled mi pove več. Še daleč od tega sem, da bi zasvojene z alkoholom zares razumela. Vendar pa vem, da se led v meni topi, da se mi počasi odgrinja zastor. Predvsem je pomembno, da se v primeru alkoholne zasvojenosti zdravi cela družina. V primeru, ko pije Ie eden od partnerjev, pravimo enemu »mokri« alkoholik, drugemu »suhi« alkoholik, saj je tudi slednji vpleten v začarani krog. Zato imajo klubi AA posebna srečanja tudi za tisle odrasle in otroke, ki se urejajo skupaj z alkoholikom. Recimo alkoholu: »Danes ne!« V.P.O LITERATURA: 1. Duval Lucien-Aime (1997), Oi-rok, ki seje igral z luno. Koper OgnjiSče. 2. Ramovš Jože (1981), Alkoholno omamljen I. Celje. Mohorjeva družba 3 RamovS Jože (1997), Alkoholi-zem, urejanje alkoholikov in anonimni alkoholiki. V: Duval Lucien-Aime (1997), Otrok, ki seje igral z luno. Koper: Ognjiš-če.slr 125-159. 4. RamovS Jože (1999). Slovar sociálno alkoholoSkega izrazja Ljubljana: InStilut Antona Trstenjaka 5. Ziherl, S. (1989), Kako se upre-mo alkoholu Ljubljana Mladin-ska knjiga IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 10. 12. 2001 - VLOM V HIŠO Tudi v zapuščenih hišah se najde kaj upo-rabnega. Policisté so obvestili, daje nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Jemčevi ulici. Ugotovili so, da gaje zanimalo predvsem gospodarsko poslopje zapušče-ne hiše. Premagal je vse ovire in se dokopal do zaklada. Ukradel je litoželezno peč in dve kolesi za lesen voz. S pečjo se bo grel. Kaj pa bo počel s kolesi? Najbrž bosta za okras. 10. 12. 2001 - INTERVENCIJA lsti dan so policisti obravnavali še en dogodek, na Blatnici. Znanca, moški in ženska, sta se sprla, kasneje celo fizično obračunala med seboj, zaradi posoje oseb-nega avtomobila. Danes je vsaka najmanj-ša stvar kamen spotike. S kršiteljema bodo policisti najprej opravili razgovor, nato pa ustrezno ukrepali. 12. 12. 2001 - VLOMI V HIŠE Modna zapoved kraje narekuje, da vlomi-mo v hišo in poiščemo avtomobilske klju- če. Poznam člověka, ki jih, odkar so sosedu odpeljali avto, nosi s seboj v spalnico. Na Kidričevi in Jemčevi ulici so neznanci v nočnem času vlomili v tri stanovanjske hiše. V enem primeru so ukradli ključ od vozila in denarnico z dokumenti. V drugem so se zadovoljili z mobitelom in denarnico z dokumenti. V tretjem primeru pa jih je pre-podil pes, zato so stisnili rep med noge. Bravo, kuža! 12. 12. 2001 - TATVINA PNEVMATIK Dobre gume so v tem letnem času res vred-ne zlata. Nekdo jih je izpred podjetja Knaus ukradel kar šest. Naložene so bile na vozíček. Zanima me, kako je to izvršil. Je vozíček preprosto zapeljal do svojega avta, naložil in hvala lepa, nasvidenje? 17. 12. 2001 - PROMETNA NESREĆA Zaradi prekratke varnostne razdalje seje v bližini gostišča Narobe zgodila prometna nesreča. Udeleženko so zaradi poškodb odpeljali reševalci. Povzročitelju so policisti izdali obvestilo o prekršku in plačilni nalog. 24. 12. 2001 - TATVINA MOTORNIH SANI Ja, tudi sani so vroča roba. Božičkove so že varno spravljene tam, kjer je věčna zima, nič ni sončeca, zato so toliko bolj zanimive druge najhitrejše motorne! Neznaní storilec je izpred hiše v ulici Pod hribom ukradel prikolico, na kateri so bile naložene motorne sani znamke SKI-DOO tip MXZ700PM Adrenalina. Lastnika je oškodoval za 1.600.000,00 SÍT. 25. 12. 2001 - METANJE PETARD S. J. je pri cerkvi sv. Florjana metal petarde pod noge mimoidočim in s pištolo za izstreljevanje raket streljal, kjer je bilo zbranih več ljudi. Kršitelju so pištolo za-segli. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške. Dragi S.J, predlagam ti, da si přebereš zadnjo stran Delove Sobotně priloge - 12. 1. 2001, kjer dr. Alojz Ihan lepo piše, kako narediš najboljšo zabavo s pirotehnič-nimi izdelki. Drugo leto postani rajši »pravi« ognjemetalec. V.P.O. Dolično 7r<. I 2.^4 Nli-iijii-š Telefon : 01 / 723 (»9 00, Fax : 01 / 723 09 01 fiVTOlîWRSTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoličarske jg , ^ in avtokleparske storitve Habotovo 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27 Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale Te 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.o.o. Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev. ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvesiijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt. zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 7213-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Smučarsko društvo Občinsko prvenstvo v veleslalomu v Dolgi dolini PD Onger Trzin - Mladinski odsek Ljubljanski grad in Hiša eksperimcntov Smučarsko društvo Smučarski tečaj v Dolgi dolini Žerjavčki Občni zbor (na občnem zboru bo potrjen koledar izletov v letu 2002 Turistično društvo Pustni sprevod Društvo prijateljev mladine Pustovanje v dvorani KUD Pi idemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem, Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob jgobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. DRUZINSKO SMUČANJE NA CERKNEM smučanje, so se udeležencem izleta tik preden so prišli na cilj, zaiskrile oči. Iz dolin-ske megle so se prebili v pravo zimsko pravljico z modrim nebom in tisočerimi kristalčki ivja na vejah dreves ob smučišču. Bilo je sicer hladno, vendar mraz Trzincem ne pride do živega. Koje Aleš razdelil vo-zovnice, je bilo smučišče Cerkno njihovo. Kamor koli si prismučal, povsod si lahko naletel nanjc. Povsod je bilo videti očke in mamice, ki so skrbno bdeli nad vijuganjcm svojih nadebudnežev. Tisti malo »večji« pa so se razpoloženo v manjših skupinah podi-li po strminah, da bi še Mitja Kune verjetno rekel: »Kapo dol za trzinske smučarje.« Izvedeli smo, daje bilo Cerkno za nekatere pravzaprav zadnja priprava za nastop na občinskem smučarskem prvenstvu v Dolgi dolini. Letos bodo rezultati, kot kaže, zelo dobri. eprav so trzinski smučarji zgledno pripravili trzinsko smučišče, daje primer-no za družinsko smučanje, je vseeno lepo kdaj obiskati tudi kakšno večje smučarsko Trgovina "Zastopnik" Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin Vabimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago: • tekstil • kozmetiko • avdio-video kasete • tilme za fotoaparate, baterije • natnizne prte • pijaco • darila • vse za šolo • obutev • blago za gospodinjstvo • in vedno nekai novega - nepričakovanega! Cent so zelo ugodne, ker je blago carinskega porekla. ( BAH WE') Smučarski dan je kar prehitro mini!. Ko so se udeleženci izleta vračali domov, so že nagovarjali predsednico Društva prijateljev mladine Anico Mušić, da naj društ- ' vo pripravi še kakšen tak izlet. Mogoče pa bi se po DP.V1 zgledovala še druga trzinska društva, saj jih imamo toliko, da bi s smučarskimi izleti lahko zapolnili celo sezono. M.Š. središče. Zato ni čudno, da seje vabilu Društva prijateljev mladine, da naj bi šli na družinsko smučanje na Cerkno, odzva-lo skoraj za tri avtobuse privržencev smučanja. Na koncu so se tisti, ki so se uspeli preriniti med izbrance, na Cerkno odpeljali z enim avtobusom in več osebnimi avtomobili in kombiji. Čeprav je v Trzinu jutranja sivina napovedovala bolj žalostilo SSÏK®"" „„„oi^eï PRIDRUŽITE SE NAM Zakorakall smo v novo leto In čas Je za nove Izzlvel Če ste pisoči, če vas zanima življenje v našem kraju in če bi želeli tudi drugim kaj sporočlte, pridružite se nam. Uredništvu Odseva vabi v svoje vrste vse, ki jlm Trzin kaj pomeni in bi radi po svoje prispevali k njegovi podobl. V naših vrstah je dovolj prostora skoraj za vse, ki bi radi urednikovall, komentirali, poročall, spremljali kulturna, športna, društvena in družabna dogajanja v naši občini. Še posebej vabimo mlade, kl bi želeli, dati svoj prispevek pri spremljanju življenja mladih In predstavljanja njihovih problemov drugim. V svoje vrste vabimo tudi starejše, še zlasti tište, ki se kdaj dolgočasljo In imajo nekaj več časa kot tisti, kl se še borljo za stoičke In dober položaj na soncu. Če menite, da bi lahko sodelovali pri pisanju in sploh ustvarjanju našega glasila, oglasite se v našem uredništvu (v 1. nadstropju stare trzinske osnovne šole, Mengeška c. 22) ob sredah med 17. in 19. uro. Vabljeni Popravila. TV sprejemnikov, PC monitorjev, audio naprav. Na pročelju naše trgovine smo odprli avtomatsko videoteko - "videomat" V njej si lahko sposodite in ogledate preko 400 filmov v klasićnem videu m DVD formatu. Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: Kdor bo přišel z Odsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa - brezplačno Videoteka deluje neprekinjeno 24 ur na dan. Vpisujemo od ponedeljka do petka od 11. do 19, ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike