Poštnina otaeans » gotovim.
Leto XVIII.. št. 83
Ljubljana, sobota 10. aprila 1957
Cena 1 Din
lavuidlvo. -^JUUIJČLUO. cvAtanjcvt jlica S — Telefon St 8122. 8123,
1124, i 125, 3126 jiseratru »ddeieit: Ljubljana Selen-□urgovs oi. tt — Tet. iSdZ, 8492. -JoariLZmca Maribor; viosposka ulica
}t U - Telefon St 2455. -ociružnica Celje, »iocenova ui. st. 1
Telefon St l«0. -;:a0unj pri pošt iek. zavodih: Ljubljana 5t 11.842 Praga ftlslo 78.180, W1pr 4t 105 241
dan -azen ponedeljka Naročnina mata mesečno Din Za inozemstvo Din tO.—
Uredništvo: Ljubljana, <£nafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon SL 2440 Celje, StrosamayerJeva ulica Stev. X. Telefon St. 65
Rokopisi se ne vračajo.
Po odstopil primaforja dr. Baxe
Pred nekaj dnevi se je izvršila v vodstvu praškega mesta važna osebna sprememba: Dolgoletni župan Velike Prage dr. Karel Baxa je na pragu 751etnice svoiega življenja demisioniral in se s primatorskega fotelja umaknil v klopi občinskih svetnikov.
Dr. Baxa je bil praški župan od leta 1919. Pod njegovim vodstvom se je izvršila inkorporacija vseh okoliških občin v Veliko Prago. Ob njegovem sodelovanju je Praga kot prestolnica svobodne demokratične republike preživljala bleščeče razdobje svojega razvoja in procvita. Njen obseg se je v tem času podvojil in njena slava je izpolnila znano Libušino prerokovanje, kakor je zapisano v častitljivi Kosmovi kroniki. V teh 18 letih je Praga, stara večno lepa krasotica ob Vltavi, zrasla v eno najmodernejših in nesporno najživahnejših velemest Evrope. Zato bo v njeni slavni zgodovini, polni pretresljivih dogodkov in verni priči češke narodne usode, doba Baxovega žunanovanja zavzela posebno poglavje. To poglavje praške mestne zgodovine ne bo po pomenu zaostajalo daleč za zgodovino prve najslavnejše periode v vekovitem življenju Prage, dobe Karla IV.
Dr. Baxa je bil v tem velikem obdobju praškega razvoja, ki je seveda črpal svoje moralne in materialne sile iz ogromnega kapitala narodnega osvobo-ienja. najboljši predstavitelj praškega mestnega zastopstva, tega delavnega in iniciativnega kolektiva, ki je usmerjal razvoj in napredek Velike Prage. Priljubljeni in korenito nacionalni prima-tor je že pred letom 1919. zavzemal vidno mesto v češkem političnem življenju: v devetdesetih letih je pogumno branil češki radikaliz^m v procesu Omladine. od 1. 1895. je bil poslanec češkega deželnega zbora in od 1. 1901 poslanec dunajskega parlamenta Po osvo-bojenju je ta narodno-socialistični politik zavzel enega najodgovornejših položajev: postal je župan glavnega mesta. Praea ie sprejemala blesk od mlade republike. a ga je tudi morala vračati republiki, kajti glavno mesto je bilo v očeh tujega sveta merilo življenjske sposobnosti in kulturno-stvarjalne kapacitete osvobojenega naroda
Funkcija primatorja je bila prav posebno odgovorna zaradi tega, ker je moral s svojo osebnostjo in avtoriteto vzdrževati ravnovesje med strankarskimi skupinami v mestnem zastopstvu in skrbeti za ohranitev delovne večine, z druge strani pa reDrezentirati mesto ob neštetih prilikah, ki so nalagale prima-torju glavnega mesta mnogo takta in reprezentativnih kvalitet. Pokazalo se je. da je bil dr. Baxa mož na svojem mestu in v 18 letih se je tako tesno združil s svojo funkcijo, da si sami Pra-žani niso mogli zamisliti staromestne posvetovalnice brez tega reprezentanta češke delavnosti, kulturnosti in demokracije.
Osebnim odlikam, ki jih je pokazal na svojem mestu ta dolgoletni praški primator, gre hvala, da je vodstvo Velike Prage z vsem svojim ogromnim aparatom prebredlo mnoge težkoče ln da je težavni proces modernizacije in nagle rasti tega velemesta potekal s tolikanj zadovoljivimi rezultati. Dr. Baxi gre hvala, da je s svojim spravljivim in posredovalnim značajem, s taktom, ki je daleč presegal povprečnost, usposobil svojo delovno večino za ogromne komunalne, socialno politične, gospodarske in nacionalne naloge; primator le bil jeziček na tehtnici med praško komunalno legislativo in eksekutivo. Ob prizadevnem sodelovanju raznih komunalnih politikov, ki so se. kakor n pr dr. Peter Zenkl, specializirali za posebne naloge avtonomnega velemesta, je dr Baxi uspelo, da je Praga srečno prešla vse faze svojega povojnega razvoja ter ostala do današnjega dne na višku svoje komunalno-politične zmogljivosti. Ogromni problemi njene socialne, stanovanjske, aprovizacijske, prometne. higienske in druge politike so bili rešeni tako, da je postala d?našnja Praga ne le vzor češkoslovaških mest, marveč tudi vzgled inozemskim mestom. Ohranila je stari sloves »matere mest« in mu upravičeno pridružila slavo »matere vseh svojih občanov«.
Pri poudarjanju uspehov, ki so ne-ločliivo združeni z imenom nrimatorja dr. Baxe. ne smemo pozabiti dveh, nemalo važnih momentov. Nedvomno je v veliki meri zasluga dr. Baxe. da ie Praga dobila izrazito in korenito češki značai; ni torej čuda. da so ga ob odstopu napadli samo šovinistični nemški listi. Druga ambicija dr. Baxe je bila da postane Praga izrazito slovansko mesto, Mekka slovanskih prijateljev in sodelavcev. Tudi to mu je bilo uspelo zakaj v vsem slovanskem svetu ga ni mesta, ki bi bilo v toliki meri kakor Praga ognjišče in žarišče slovanskih stremljenj in v katerem bi gost iz drugih slovanskih dežel tolikanj občutil svojo drugo domovino.
Dr. Karel Baxa je izredno mnogo svoje ljubeznive pozornosti in dragocenega časa posvečal Jugoslaviji Bil je
ŠESTI NAVAL NA MADRID
Francova vojska je pričela včeraj po silnem topovskem ognju novo
ofenzivo z namenom da zavzame Madrid
Madrid, 9. aprila, o. Tišina, ki je vladala v poslednjih dneh na frontah okrog Madrida, je bila prav za prav le mir pred viharjem. Republikanska vohunska služba je bila točno informirana, da se pri Ca-rabanchelu, v zaledju na fronto pri Časi del Campo in za vseučiliškim okrajem zbirajo veliki oddelki nacionalistične vojske. Franco je tam zbral svoje najboljše čete, opremljene z najbolj modernim orožjem in malone vse motorizirane oddelke. Obenem je postavil na svoje postojanke jugoza-padno, zapadno in severozapadno od Madrida nove topove, na letališčih pri Tole-du, Getafeju in pri Naval Peralu pa je bila odrejena najstrožja pripravljenost.
Res je vihar izbruhnil davi že na vse zgodaj. Nacionalistično topništvo in letala so pričela že ob 5. z vso silo obstreljevati republikanske postojanke in tudi za-padni del mesta samega. Okrog nacionalističnih postojank in v zapadnih mestnih okrajih so neprestano udarjale težke granate. Kmalu je nastal v zapadnem delu Madrida velik požar, ki se je do poldneva tako razširil, da je zapadni del mesta skoraj ves v plamenih. Kmalu so se pojavila nad zapadnim delom Madrida tudi Francova napadalna letala in pričela ostro bombardirati republikanske postojanke. Oddelki republikanskih čet in prostovoljcev so se poskrili v kaverne in vztrajali, ker so se zavedali, da se bo kmalu pričela borba na nož. Obstreljevanje na zapadni fronti je trajala neprestano vse dopoldne. Proti poldnevu so posegle v boj še strojnice, iz česar so sklepali, da bodo nacionalisti proti večeru organizirali prvi večji koncentrični napad na republikanske postojanke.
Vrhovno poveljstvo obrambe Madrida je sicer skušalo preprečiti ofenzivo s protinapadom, ki ga je odredilo že ponoči, vendar pa ni uspelo. Nacionalisti so odgovorili s protinapadom, ki pa je prav tako ostal brez uspeha. Zavzeli so le nekaj sprednjih republikanskih jarkov.
V Madridu je snočetka med prebivalstvom nastala panika, čeprav se je že privadilo na bombe in granate. Ljudje so bili spričo miru, ki je zavladal v poslednjih dneh, presenečeni in so se v prvem trenutku razbežali jn poskrili po najbližjih zavetiščih. Razen večiega števila republikanskih vojakov je bilo danes ubitih tudi mnogo civilistov.
Proti sunki republikancev
Po nočnem neuspehu republikancev je poveljstvo republikanske vojske davi od_ redilo nov protinapad v odseku Časa de Campo. Republikanci so se pognali v borbo z vso odločnostjo in povsem nepričakovano dosegli važne uspehe. Zavzeli so postojanki La Caitila in staro pokopališče. Tudi pri Pardeu so prešli v napad. Vladno letalstvo je uničilo uporniške ba_ terije pri Časi de Campo in na Monte Caritida. Operacije se nadaljujejo.
Tudi v vseučiliškem okraju so republikanci popoldne s silnim napadom zavzeli nekaj novih postojank. Polastili so se tudi gričev ob cesti v La Coruno.
Davi so republikanske čete zavzele vo_ jaške bolnišnice v Carabanchelu in nato še vasico Cero de Albamovar.
Nočni boji
Madrid, 9. aprila. AA. (Havas) Vladne čete so preteklo noč izvedle hud napad v odseku Carabanchela. Pri tej priliki so zavzele važne utrjene črte, ki obvladujejo cesto med Carabanchelom in Caso de Campo. Boj je bil zelo ogorčen. Trajal je vso noč. Opolnoči se je boj prenesel tudi v odsek Sere in se nadaljeval do 8. zjutraj. Republikanci utrjujejo zavzete postojanke. Med močno pripeko solnca si vojaki v svojih jarkih utrjujejo porušene ograje. Pred temi črtami padajo neprestano bombe iz možnarjev in pokajo z oglušujočo detonacijo. Napad, ki se je začel na vsem bojišču prestolnice, meri predvsem na hrib Carabitas. kj leži vzhodno od Čase de Campo, odkoder je mogoče obvladati vseučili-ške naselbine. Davi ob 3. so republikanci prodrli v Caso de Campo in po hudem boju zavzeli kapelico in pokopališče. Ob 6. zjutraj se je razvil okrog Čase de -Campo topniški dvobcj. Sovražne granate so eksplodirale ob nacionalni palači.
General Miaja optimist
Poveljnik madridske obrambe general Miaja je sprejel popoldne novinarje in jim izrazil svoj optimizem glede na operacije, ki so v teku. Izjavil je med drugim: »Ho-
soustanovitelj Češkoslovaško - jugoslovenske lige v Pragi in od začetka do danes njen predsednik. Kdor je bil kdaj njegov gost. ve, s kakšnim toplim zanimanjem je vpraševal o naših zadevah in kako je zasledoval vse naše dogodke. Njegove simoatiie do naše zemli° so bile tem trdnejše, ker si je tu izbral svojo simpatično in ljubeznivo življenjsko družico. P oprizadevanaju dr. Baxe je bila praška mestna občina neprekos-ljivo pozorna ob vseh prilikah ko so Jugosl oveni manifestirali v Pragi za bratstvo in vzajemnost s Čehošlovaki. zlasti ob priliki vsesokolskih kongresov, ob prihodu raznih jugoslovenskih eks-nedicij. ob slovanskih kulturnih zborovanjih itd.
Dr Karel Baxa bo torej po pravici ohranil v praški zgodovini sloves velikega reprezentanta svoje dobe Trenutek, ko je po več ko 181etnem delovanju zapustil svoje mesto, upravičeno nudi tudi jugoslovenski javnosti priliko, da se s hvaležnostjo in simpatijo spomni zaslužnega prijatelja naše zemlje.
teh so vojno, sedaj jo bodo imeli. Sedaj smo mi na vrsti, da napadamo!«
Nacionalisti
pred Durangom
Salamanca, 9. aprila, d. Čete generala Mole so včeraj nadaljevale prodiranje proti Durangu in strle odpor Baskov. Proti večeru so prvi napadalni oddelki zasedli hrib Alto in prelaz Urquiola, zadnji močni utrdbi pred Durangom. Danes bo izvršen odločilni napad na Durango. Pota, ki vodijo v mesto, so polna trupel miličnikov.
Uspehi nacionalistične ofenzive na biskajski fronti so brez dvoma velika zasluga letalstva. Na približno 100 km dolgi fronti so Francova letala bila neprestano v službi in so popolnoma obvladala ozračje. V zvezi s tem poudarjajo poročila izpraznitev prelaza Urquiola, kjer je 40 letal skoro dve uri bombardiralo republikanske postojanke. Branitelji. ki sc bili zaradi obstreljevanja demoralizirani, so pobegnili. Nato so nacionalistična pehota in prostovoljci prešli v akcijo ter zasedli in utrdili
postojanke, ki tvorijo ključ Durangu.
Bilbao, 9. aprila AA. Tiskovni urad baskovske vlade je objavil naslednji komunike:
Ves včerajšnji dan je minil v sorazmernem miru. Po včerajšnjem popoldanskem napadu, ki je sovražnika stal hude izgube, ni bilo več napadov. Baskovska vojska namerava z ojačenji iz Asturije in Santandra odrezati čete generala Molle v njihovem prodiranju proti Bilbau.
Uspeh miličnikov pri Cordobi
Pariz, 9. aprila, b. Posebni poročevalec
Havasove agencije poroča iz Andujara: Od ure do ure prihajajo vedno nova poročila o hudih porazih Francovih čet pri Villa-harti v bližini Cordobe. Potrjujejo se vesti, da se daj« porazi Francovih čet primerjati z onimi, ki so jih Francovi vojaki doživeli pri Guadalajari. Vladne čete so pri svojem prodiranju zaplenile velike množine vojnega materiala. Med 400 padlimi Franco-vim vojaki in tudi poveljnik Francovih čet v tem odseku.
Po poročilu madridskega lista »Claridad« so vladne čete že zasedle 50 km zapadno od Pozoblance ležeče mesto Vihaharta ter pričele novo ofenzivo ob cesti v Penaroyo in Lagranjuelo. V bližini Penaroye Je pričakovati srdite bitke, ker so nacionalisti tamkaj močno utrjeni.
Vojne ladje v spremstvu angleških parnikov
St. Jean de Luz, 9. apnla. w. Angleška admiraliteta je odredila angleškim vojnim ladjam ob španski obali, naj zagotovijo svobodo vseh trgovskih parnikov. Trgovske parnike bodo v bodoče spremljale vojne ladje do španskih luk, za katere je določen tovor.
Pred pričetkom kontrole
London, 9. aprila, o. Spričo pesimizma, a katerim je mednarodna poetična javnost spremljala priprave za uvedbo kontrole okrog Španije je bij danes objavljen naslednji uradni komunike:
VečiDa kontrolorjev je že zavzela svo-ta mesta na španskih mejah v Portugalski in Franciji. Tudi kontrola ob obalah se vzpostavlja. vendar pa še niso vea mesta zasedena. Treba je računati s težavami, ki so tehničnega značaja Šele. ko bodo vsi opazovale; na svojih mestjh. bo nevtralnost nj odbor odredil pričetek kontrole, kar 6e bo zgodilo že v na/jkrajšem času.
Med Dunajem in Berlinom
Potovanje avstrijskega notranjega ministra Glaise-Horstenaua in tiskovnega šeSa Adama v Berlin
Dunaj, 9. aprila b. Veliko pozornost je zbudila v tukajšnjih političnih krogih vest, da bodo v kratkem odpotovali v Nemčijo nekateri znani avstrijski državniki, ki sicer ne pripadajo zunanjemu ministrstvu, katerih potovanje pa bo vendarle imelo vseskozi političen pomen. Omenja se v prvi vrsti obisk avstrijskega notranjega ministra Gneise-Horstenaua, ki se je odzval povabilu maršala Blomberga, da se udeleži svečanosti državnega arhiva v Berlinu. Uradno se ta obisk prikazuje kot povsem zasebna zadeva avstrijskega notranjega ministra, ki velja za velikega znanstvenika in uživa kot direktor dunajskega vojnega arhiva sloves dobrega raziskovalca vojne zgodovine.
Ker je na drugi shrani prav tako znano, da bo obisk avstrijskega notranjega ministra, ki velja za eksponenta avstrijskih nacionalističnih krogov, prvi obisk odgovornega avstrijskega politika po znanem jesenskem obisku avstrijskega državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmid-ta pri Neurathu, se lahko že v naprej domneva, da bo sprejem avstrijskega notranjega ministra, ki ga v Nemčiji zelo hvalijo, nadvse prisrčen, in da je tudi Dunaj za to priliko namenoma izbral osebnost, ki uživa zaupanje Berlina
Nič manj pomemben ne utegne biti tudi obisk polkovnika Adama, vodje zvezne časopisne službe, ki bo prav tako odpotoval v Berlin na posebno povabilo nemških krogov. Za njegov obisk se zavzema, kakor se doznava, vodja časopisne službe pri narodno socialistični stranki dr. Dietrich. V informiranih krogih sodijo, da bo Adam porabil svoje bivanje v Nemčiji za pogajanja o ustavitvi sedanje časopisne kampanje med Dunajem in Berlinom in o ukinitvi medsebojnih prepovedi uvažanja časopisja v Avstrijo in Nemčijo. Adama bo spremljal svetnik zunanjega ministrstva Aschmann.
Incident zaradi grobov Hitlerjevih staršev
Dunaj, 9. aprila. AA. Nemški tisk je začel spet hudo napadati Avstrijo zaradi obsodbe upokojenega železniškega uradnika Briicknerja, ki je položil lani novembra vence na grob Hitlerjevih staršev v Leon-dingu pri Linzu. Obsojen je bil na 250 šilingov globe. Kazen je bila nato izpreme-njena v pogojno, potrjena pa je bila odločba, da izgubi Briickner pravico do pokojnine.
Po obsodbi je trajalo premirje dva meseca, sedaj pa se je nemška kampanja proti Avstriji poostrila prav v trenutku, ko namerava šef avstrijske propagande polkovnik Adam odpotovati v Berlin. Govore že o političnih okoliščinah, zakaj se je sprožila ta kampanja. Avstrijski tisk je še miren in najbrže čaka na navodila. Nemški tisk piše, da stražijo grobova Hitlerjevih staršev že dalje časa policisti in orožniki, ki prepovedujejo polagati nanju vence ali šopke.
»Berliner Tageblatt« pravi, da presegajo ukrepi avstrijskih oblasti celo »moskovski barbarizem« in da je treba zaradi tega Avstrijo obtožiti pred vsem svetom.
»Berliner Boersen-Zeitung« pravi, da pomenijo avstrijski ukrepi pravo sramoto za civilizacijo in da preseneča z njimi Avstrija vse, ki čutijo z germanstvom in krščanstvom.
»Volkischer Beobachter« je objavil zelo oster članek, v katerem kategorično zahteva, naj odstranijo policijske stražnike, postavljene poleg grobov Hitlerjevih staršev. Razen tega zahteva »uradno izjavo, ki naj primerno popravi to novo žalitev nemškega naroda.« List piše »o predrznosti, s katero žalijo voditelja nemške države« in o »najočitnejši kršitvi temeljnih pravil mednarodne dostojnosti«. Pri tem opozarja na nemško-avstrijski dogovor od 11. julija 1936 in pravi: »Nemčija je že ponovno imela močne razloge, da dvomi v iskrenost in dobro voljo drugega podpisnika tega dogovora. Še sedaj, po teh škandaloznih dogodkih. je Nemčija pripravljena vztrajati pri svojem prvotnem podpisu. Naj na drugi strani ne segajo po nasilju, če nas hočejo prisiliti, da odstopimo od stališča, pri katerem smo že doslej s težavami vztrajali.
Avstrijski odgovorni voditelji naj se končno jasno opredele, toda brez običajnih pridržkov.«
Zaplenjeni nemški listi
Dunaj, 9. aprila, b. V nekem obmejnem kraju pri Trbižu so avstrijske obmejne straže ustavile avstrijski avtomobil, v katerem so našle okoli 20.000 nacističnih letakov. Odkod je avtomobil prišel, ni bilo mogoče ugotoviti. V avtomobilu je bilo
Sest oseb, ki so vse znane kot znani hit-lerjevci iz Beljaka.
Dunaj, 9. aprila, o. Razen »Frankfurter Zeitungc eo bili danes v Avstriji zaplenjeni vsi nemški listi, kolikor jih sploh sme v deželo, tako med drugimi »Deutsahe A1J-gemeine Zeitung«, »Berliner Tageblatt< jn »Berliner Bftreenzeitung«.
Veliko vznemirjenje je v vladnih krogih izzvala tudi nova kampanja narodno-socia-lističnega tiska proti Avstriji Na Dunaju so se razširile govorice, da zaradi nje niti 'polkovnik Adam niti notranji minister Hor-6tenau ne bosta potovala v Nemčijo. Zanimivo je, da se je novjneka in radijska kampanja proti Avstriji začela v trenutku, ko .je Adam prejeJ vabilo od šefa narodno-sooialistjčnega tiskovnega urada dr. Die-I tjricha. naj prjde v Berlin, da bi se urediti odnošaii med obema tiskoma.
Eden pojde v Bruselj
Belgija bo še pred Edenovim obiskom oproščena obveznosti iz lokamske pogodbe
London, 9. aprila, br. Zunanje ministrstvo je objavilo uradni komunike, po katerem bo zunanji minister sir Anthony Eden ob koncu maja službeno obiskal Bruselj, da vrne obisk belgijskemu zunanjemu ministru. Pri tej priliki bodo v Bruslju važni politični razgovori glede zapadnega varnostnega pakta, še pred Edenovim posetom v Bruslju bosta francoska in angleška vlada objavili skupno izjavo, s katero bosta Belgijo odvezali vseh obveznosti, izvirajočih iz lokamske pogodbe. Ta izjava bi imela biti objavljena prvotno že ta teden, toda belgijski ministrski predsednik Van Zeeland je prosil, naj se objava odgodi do prihodnjega tedna, ker bodo v nedeljo v Bruslju nadomestne parlamentarne volitve, in noče, da bi mu očitali, da skuša z zunanjepolitičnimi uspehi vplivati na notranjo politiko.
Napovedani obisk zunanjega ministra Edena v Bruxellesu je zbudil veliko zanimanje v vsem angleškem tisku. »Times« pišejo, da bo Eden v Bruslju nadaljeval razgovore, ki jih je imel z belgijskim kraljem v Londonu, že prej pa bo Belgija oproščena obveznosti lokamske pogodbe. »Times« nadaljujejo nato: Novi dogovor, ki bo Belgijo rešil njenih dosedanjih vojaških obveznosti, sme veljati za uvod v končni dogovor o zajamčenju varnosti za- j hodne Evrope. Vsekakor je ta sporazum v Belgiji neobhoden pogoj za bodoči širši dogovor. Nemčija in Italija sicer ne sodelujeta pri prvem delu razgovorov o Belgiji, toda imeli bosta priložnost, da pozneje odobrita dogovor o Belgiji.
London, 9. aprila, b. Včeraj je premier i
Bakhvin v z^ezi z angleškimi napori za izboljšanje mednarodnih gospodarskih od-ircšajev izjavil, da od več strani napovedane svetovne gospodarske konference za sedaj še ni pričakovati. Tudi se ni v tem vprašanju io danes nobena tuja vla_ da obrnila s kakim zadevnim konkretnim predlogom na angleško vlado. Kar se Je doslej v tem pogledu storilo, ne presega obsega navadne izmenjave misli pri_ zadelati držav, pač pa je res, da se je angleška vlada obrnila na belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelancta s prošnjo, naj bi v stiku z drugimi vladami proučil mažno^i morebitne omejitve sistema kontingentov in odprave trgovin, skih ovir. Van Zeeland se je prošnji angleške vlade odzval in priporočil obenem s svoje strani tudi proučitev morebitnega znižanja uvoznih carin.
BalcJvvin je končno na posebno vprašanje nekega poslanca izjaivil, da je dnevni red majskega zasedanja britanske impe_ rialne konference tako obsežen, da bo mogoče pri tej priliki razpravljati tudi o možnodi gospodarskega mednarodnega sodelovanja
S tauning pri Baldwinu
London, 9. aprila, b. O razgovorih danskega ministrskega predsednika Stauninga s premierom Baldvvinom se še vedno čuva največji molk. O avdienci ni bil izdan noben komunike. Iz informiranega vira se doznava, da je bil razgovor obeh državnikov v prvi vrsti posvečen angleško-dan-skiru gospodarskim odnošajem.
Ludendorff za spravo
Nemčije z Rusijo
Ob enem zahteva odpoklic nemških vojakov iz Španije
ter odpoved konkordata
Pariz, 9. aprila, o. »Oeuvre« je danes objavil nove informacije iz Berlina o spravi med Ludendorffom in Hitlerjem, po katerih je Ludendorff postavil za tesnejše sodelovanje z narodno-socialističnim režimom tri zahteve. Predvsem bi se morali brezpogojno revidirati odnošaji med Nemčijo in Rusijo, da bi imela Nemčija v primeru vojne s Francijo ali Anglijo hrbet zavarovan. Po Ludendorffovem mnenju bi bilo prav lahko doseči sporazum z ruskim generalnim štabom, če bi se obe državi zavezali, da se ne bosta vmešavali v noben večji spor. Ludendorff je prepričan, da bosta Anglija in Francija prej ali slej Nemčijo napadli. Hitler je baje to Ludendorffovo zahtevo odbil, vendar pa še ni odstavljena z dnevnega reda, ker so vsi nemški generali na Ludendorffovi strani
Nadalje je Ludendorff zahteval, da se iz Španije umaknejo vse nemške pomočne čete, čeprav bi se zaradi tega ohladilo sedanje nemško-italijansko prijateljstvo. Po Ludendorffovem mnenju bi pomenila zmaga generala Franca v Španiji zmago katoliške cerkve. ki pa se mora prav zaradi nemških interesov preprečiti. Tudi glede tega podpirajo Ludcndorffa vsi nemški generali.
Končno je stari nemški general zahteval, naj nemška vlada nemudoma odpove kon-kordat in sklene sporazum z njegovo nemško cerkvijo, kar pa je Hitler prav tako odbil
Konflikt med Poljsko in Nemčijo
Varšava, 9. aprila b. Zaradi tako »vame. ga »poljskega tedna« v poljskem koridorju, ki ga je organizirala poljska »Za-padna zveza«, v imenu katere so nastopali tudi nekateri odgovorni poljski krogi, predvsem pa zaradi posebnega proglasa, ki ga je ta nacionalistična poljska zveza izdala na poljski narod in v katerem se govori o potrebi vključitve nekaterih kra_ jev v Vzhodni Prusiji v poljsko državo, je tukajSnje nemško poslaništvo prejelo od nemške vlade nalog, naj zaradi teh poljskih manifestacij vloži protest prt poljski vladi. Nemški poslanik je to storil in je pri tej priliki zahteval od poljske vlade, naj vse podobne manifestacije v interesu prijatejskih odnošajev med obema državama prepreči.
Bitka med demokracijo In fašizmom v Belgiji
Srdita borba za nadomestne parlamentarne volitve v Bruslja * Kandidata sta voditelja obeh taborov, Van Zeeland in Degrelle.
Bruselj, 7. aprila.
Belgijska prestolnica je že mesec dni prizorišče ogorčene borbe med fašistično demagogijo Degrellovih reksistov in med Van Zeelandom, zastopnikom strank, ki stoje na braniku demolcracije. Svoj višek bo ta borba dosegla v nedeljo 11. t. m., ko bodo stotisoči bruseljskih volilcev pristopili k volilnim žaram, da odločijo, komu gre zaupanje prestolniškega prebivalstva. Povod za ta boj je dal reksistični poslanec Olivier, ki se je odpovedal svojemu mandatu, da preskrbi svoji stranki novo priliko za uveljavljenje. Pomerila se bosta vodilna predstavnika obeh taborov Van Zeeland in Degrelle. Enomesečna borba je do take mere razbičala politične in strankarske strasti, kakor tega v Belgiji ne pomnijo že leta in leta.
Po škandalih v belgijski zbornici in senatu, kjer je opetovano prišlo do obračunavanja s pestmi, so reksisti porabili Oli-vierov odstop za povod, da prenesejo svojo šumno in kričavo borbo, ki si je zunanje znake nastopa in taktike izposodila pri komunističnih in fašističnih pokretih inozemstva, na ulice glavnega mesta. Kot glavno geslo borbe so si reksisti postavili alternativo >Rex ali Moskva«, geslo, ki se v raznih variacijah pojavlja tudi drugod. Velika porcija drznosti in brezvest-nostl je v tem, da hoče Degrelle difamira-ti Van Zeelanda z očitkom komunizma, dasi je vsakemu Belgijcu dovolj znano, da so komunisti samo iz taktičnih razlogov sklenili glasovati za svojega davnega nasprotnika, ker se naravno Rexa bolj boje, nego parlamentarne demokracije Van Zeelandove. Van Zeelandova vladna koalicija tudi ne obstoji iz komunistov, marveč iz tipično meščanskih strank, liberalcev in konservativnih katolikov, ter iz socialnih demokratov. Vrh vsega se je Van Zeeland takoj po sklepu komunistov zavaroval proti njim in odklonil vsako sodelovanje ž njimi. S tem se seveda ni rešil očitkov s strani Degrellovih pristašev, da dela v sporazumu z Moskvo in da hoče belgijsko prestolnico posovjetiti. Nemoral-nost takih očitkov je na dlani.
Reksiste podpirajo flamski nacionalisti, ki so najhujši separatisti in se je med njimi že opetovano pojavila resna zahteva po razcepitvi države na valonski in flamski del. Stranko flamskih separatistov je med svetovno vojno ustanovil nemški generalni guverner Beseler, ki je med nem-Sko okupacijo naščuval Flamce proti Va-loncem in s tem vcepil kal razdora. Flamski separatisti so pristaši zeilinjenja flam-skega dela z Nizozemsko, močno pa pridobiva med njimi pristaše nemški kljuka-
sti križ, ker na Nizozemskem ni pravega odmeva in razumevanja za flamski ireden-tizem.
Vse napovedi obetajo zmago Van Zee-landu. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je njegova današnja koalicija dobila okoli 219.000 glasov, Degrelle in flamski separatisti pa skupno le 73.000 glasov. Ako koalicija ne bo nazadovala, bo imela skupno s komunisti okoli 254.000 glasov. Za zmago jih potrebuje seveda daleko manj, toda vsako nazadovanje bi zanjo pomenilo neuspeh in bi bil s tem podan dokaz, da reksisti napredujejo in da se število njihovih pristašev veča na škodo demokratičnih strank. Psihološko je tedaj zelo važno, da liberalci, katoliki in socialisti ohranijo svoje pozicije, kajti vsak glas, ki bi ga izgubili v prid reksistom, bi imel velik agitatorični pomen, ki bi ga Degrelle tudi temeljito izrabil. Pri teh nadomestnih volitvah tedaj ne gre toliko za mandat, kolikor za dokaz, ali so reksisti že dosegli svoj višek, ali pa še vedno osvajajo pozicije demokracije.
Glavni volilni šlager koalicije je veliko znižanje davkov in dajatev, ki so doslej trle srednji stan. Vlada je v prid srednjemu stanu znižala dajatve za eno milijardo in upa, da ga je s tem utrdila v odporu proti reksističnim mamilom. Doslej so se namreč reksisti po veliki meri rek-rutirali ravno iz srednjih slojev. Kakor kaže, je ta vladni ukrep rodil dobre posledice in reksisti so morali najbrž opaziti spremembo. Zato so zadnja dva tedna začeli širiti geslo: »Niti Degrelle, niti Van Zeeland, marveč prazni listki«. V Belgiji imajo namreč volilno dolžnost, zato prava volilna absistenca ni lahko mogoča. De-grellovcem je mnogo na tem, da dosežejo čim večje število praznih listkov. To agitacijo izvajajo seveda na skrivem, ker pa ne more biti nikomur drugemu v korist kakor reksistom, je izvor te vojne zvijače nesporen.
Vsekakor pa je borba koalicije z reksisti izredno težavna. Van Zeeland je star in ugleden politik; njegovi govori so polni pametnih in resnih domislic, vedno se sklicuje na zdravi razum Belgijcev. Vendar pa na njegovih zborovanjih nikoli ni onega blaznega navdušenja, kakor ga Degrelle izzove pri svojih zborovalcih z demagogijo in z vsem znanim fašističnim aparatom. Van Zeeland deluje na um in razsodnost, Degrelle pa na čustva in strasti. V tem je njegova moč in v tem je opasnost za belgijsko demokracijo. Ne bi bil v Evropi pivi primer, da sta se morali razsodnost in treznost umakniti ekstrem-nim geslom.
še nekateri odmevi
Beneševega
ioseta
Francoski državnik
Dunaj. 9. aprila, o. Danes je prispel na IHinaj bivši francoski ministrski predsednik Sarraut. Kovinarjem je dal nekaj zanimivih iziav. Poudaril je, da se je položaj v Srednji Evropi po italijansko-jugoslovenskem sporazumu zelo spremenili, kar je seveda izzva lo živahno zanimanje v Franciji Francoza zaupajo Jugoslaviji, da bo ostala zvesta dosedanji poliliki Male antante.
Na vprašanje, kaj misli o restavracij.! Habsburžanov, ni hotel Sarraut dati njkake izjave. Dejal je le, ds o tem ne more govoi riti, dokler se nahaja v Avstriji. Nazadnje je še pristavil, da bo spričo novega položa= ja v srednji Evropi morajo priti do zbližani« med Malo aratarato jn njenimi sosedi, posebno pa med Češkoslovaško in Avstrijo
„Lidove Noviny"
Praga, 9. aprila, b. V komentarju k rezultatom Beneševih beograjskih razgo_ vorov pišejo ;Lidove Noviny« med drugim;
Četudi ni še dozorel čas za razširjenje medsebojnih jamstev med Francijo in državami Male antante, se bodo razgovori o tem vprašanju vendarle še naprej vodi_ li. V vseh podunavskih vprašanjih pa bo Mala antanta nastopala enotno. Dvostranske pogodbe posameznih držav Male antante z Madžarsko fo izključeno, so pa vae tri držstve skupaj pripravljen!©, da pod znanimi pogoji začno pogajanja z Madžarsko bodisi glede njene enakoprav. nosti v pogledu oboroževanja, kakor tudi ▼ pogledu primarne ureditve vseh gospo_ darskih in političnih vprašanj.
Grški Usti
Atene, 9. aprila. AA. V zvezi z obiskom dr. Beneša v Beogradu poudarjata »Elef-teron Vima« m »Akropolis? v svojih današnjih komentarjih, da je sprejem dr. Beneša v Beogradu dokončno razbil vse glasove o oslabitvi Male antante in da je rezultat tega obiska ta, da sta se pokazali trdnost i Male antante in Balkanske zveze kot varuhov miru, kar je vsekako siečen dogodek za vso Evropo.
»Katimerini« piše: Balkanski narodi so s svojo solidarnostjo in s svojimi zvezami zagotovili mir na svojem področju in ne mislijo na vojno in ne na mednarodne za-pletljaje. Ti narodi mislijo samo na svoj mir, ki so ga pripravljeni braniti po vsaki ceni.
Obisk čsl. parlamentarcev v Jugoslaviji
Praga. 9. aprila, d Narodno predstavništvo je o tvorilo sedanje zasedanje pod vtisom potovanja prezidenta dr. Beneša v Beograd s skupno 6ejo predsedstev obeh zbornic. na kateri ie bilo sklenjeno, da se do državnem obisku prezidenta republike priredi še druga velika manifestacija češkoslo vaško-jugoelovenske solidarnosti. V smislu tega sklepa, bo odpotovala v maju večja delegacija češkoslovaških poslancev in senatorjev v Beograd, da skupno z iugoslo ven«kimi parlamentarci manifestira 7,n edinost Male antante. Podobna manifestacija se je vršila že v preteklem letu v zvezi z
državnim obiskom prezidenta dr. Beneša v Bukarešti. Delegacijo kj bo odposlana v Jugoslavijo, bosta sestavila predsednika obeh zhornjc. V niej bodo. kakoT v preteklem letu, t.udi nemški parlamentarci iz Češkoslovaške.
Beneš pri Masaryku
Praga, 9. aprila, g. Prezident dr Beneš je po svojem povratku iz Jugoslavije danes zjutraj zopet prevzel predsedniške posle. Vse dopoldne je sprejema) mnistre in poslušal njihove referate. Dolg razgovor je imel zlasti s predsednikom dr. Hodžo
Popoldne sta se prezident Beneš in njegova soproga odpeljala na grad Lany obiskat prezidenta Osvoboditelja Masarvka. Svojemu predhodniku je dr Beneš podrobno poročal o svojem bivanju v Jugoslaviji.
Beck na Dunaju
Dunaj, 9. aprila. AA. Danes dopoldne se je poljski zunaniji minister Beck na vožmii v Varšavo ustavil na Dunaju. Njegov obisk je zasebnega značaja. Vzlic temu »e ie zvedelo, da se je popoldne sestal z avstr:j-skjm državnim tajnikom Schnvjdtom. Zvečer je nadaljeval vožnjo v Varšavo.
Varšava, 9. aprila AA. Ob odhodu z Riviere je dal g. Beck dopisniku lista »Pari« Soir« izjavo, v kateri je med drugjim poudaril. da ostane poljska zunanja politika nespremenjena. Govoreč o nedavnem obisku Delbosa v C&nnesu je g. Beck izrazil svoje zadovoljstvo nad prisrčnim in zaupnim razmerjem, ki vlada danes med Francijo jn Poljsko. Govoreč o •rvojem bližnjem obisku v Londonu, kjer bo zastopal Poljske svečanosti kronanja, je gr. Beck dejal, da se namerava ustaviti tudi v Parizu kier bo otvorij poljski paviljon na mednarodni razstavi.
Izmet Ineni odpotoval v Beograd
Ankara, 9. aprila, p. p. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je nocoj odpotoval iz Ankare v Carigrad, odkoder bo jutri zvečer skupno z zunanjim ministrom Ruždi Arasom odpotoval v Beograd. Na kolodvoru so se od njega poslovili vsi člani vlade, diplomatski zbor, osebno pa ga je prišel pozdravit tudi predsednik republike Kemal Atatiirk. Beograjskim razgovorom pripisujejo politični krogi v Ankari veliko važnost.
Prijateljski pakt tudi med Rumunijo in Italijo
Pariž, 9 aprila. Tukajšnji dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo v kratkem tudi Rumunija sklenila sporazum z Italijo, ki _ ho po vsei osnov; in besedilu sličen italijan-sko-:"go8!ovenskemii sporazumu. Ljsfc; so danes objavili vest iz Bukarešte, no kateri ie bjl italijanski poslanik v Bukarešti vče raj v avd?:enci pr kra.lin Karolu. Splošr'1 sodijo da sta govorila o tem snoraznmu za katerega se že vršijo diplomatska t«o-gajanja.
I Beležke
Med krščanskimi socialci
»Delavska pravica« razpravlja v uvodniku o občnih zborih podružnic Jugoslovanske strokovne ' zveze. Pravi, da so občni zbori razveseljiv dokaz »delavske zavesti, ki gre navdušeno preko vseh ovir v današnji reakcionarni kapitalistični dobi«. V nadaljnjih izvajanjih pravi uvod-nik med drugim:
»še prav posebno nasprotovanje pa doživlja naša Jugoslovani ka strokovna zveza od nove katoliške delavske organizacije, ki ima namen razbiti enetnost v naših vrstah. Koliko je danes najrazlič. nejših sestankov po deželi, raznih tečajev pod najrazličnejšimi naslovi, ki so se vršili tekom letošnje zime, raznih konferenc in sej, potem časopisja in brošur, in to vse samo zato, da se stara Krekova Jugcelovanska strokovna zveza razdrobi in uniči«.
^Samouprava" proti »Slovencu"
Znano je še, kako je s Slovenec« pred občinskimi volitvami zahteval od slovenskih volilceiv, naj se odločijo med Moskvo ali Rimom. Ravno tako je mano, da je naša država v popolnem soglasju z obema drugima članicama Male antante odločno odklonila mednarodno orientacijo po ideoloških vidikih. O tem piše tudi glavno glaisilo JRZ, ko pobija zahtevo Ljube Da_ viLdor. frja po sodelovanju demokratskih držav. »Samouprava« pravi, da se je imela za časa svetovne vojne demokratska Srbija zahvaliti za svojo rešitev v prvi vrsti caristični Rusiji, ki je rešila tu3 republikansko in demokratsko Francijo. Nato list med drugim nadaljuje:
»Voditi danes ideološko boitbo zna/M pred\nse<m odreči se gospodari, kim koristim, ki jih lahko kak narod ima od prometa z drugim narodom brez ozira na njegov notranji režim. Današnja doba je takšna, da se morajo narodi orientirati v prvi vrsti po gospodarskih vidikih«.
češki novinar v Zagrebu
O priliki obiska prezidenta dr. Beneša se je mudil v Beogradu tudi znani češki politični novinar dr. Ripka, urednik brn-skih »Lidovih novin«. Kakor poročajo zagrebški listi, je iz Beograda dopotoval v Zagreb in tam obiskal dr. Mačka in druge voditelje zagrebške združene opozicije. Vodstvo zagrebške združene opozicije mu je v četrtek zvečer priredilo v h«1teiw Bspinnad slavnostno ivečerfa,
„Selja£id dom" o Bsneševem obisku
V	četrtek je i žila nova številka »Seljač-kega doma:, službenega glasila bivše HSS. V političnem pregledu poreča list tudi tole:
^Državniki in politiki potujejo po evropskih prestoluicah in se razgovarjajo z onimi, ki so na vladi. Teko je te dni prispel v Beograd tirii predsednik češkoslo-%aške republike dr. Edvard Beneš. Vrnil se je žs v Prago«.
„Misss©ItiiI sta vasi"
Ped tem naslovom čitamo v »Koroškem Slovencu«, glasilu naših rojakov v Avstriji, naslednjo beležko:
»Tako je nazval generalni tajnik (domovinske) fronte Zematto, samopašneže, ki samovoljno vedno rpot kišijo mir na deželi. Som spada slučaj, ki se je nedavno pripetil na nekem kolodvoru v Podjuni. Iz Celovca se vrača neki oče, čigar hčerka sodeluje pri mladinskem slovenskem tečaju. Dožlega na kolodvor domače postaje n3hruli moža neki železničar, češ: »Ti si oni, katerega hčerka vrši ireden-tistično propagando. Izstopivši potniki se čudijo nad talci m postopanjem in zgražajo nad tako neolikanostjo, oče pa se za neotjiovani očitek oe ameni in mirno odide svojo pot«.
List pris.avlja, da je bila proti izzival, nemu nastopu avstrijskega državnega uratfJnika vložena pritožba na pristojno mesto.
Zanimive volitve v Hrvatskem Zagorju
V	nedeljo so bile občinske volitve v občini Lobor v zlatarskem srezu, torej sredi Hrvatskega Zagorja, ki velja za najmočnejšo trdnjavo mačkovstva. Vloženi sta bili dve listi, poleg oficielne liste bivše HSS tudi lista nacionalne opozicije, ki se je sestavila na pobudo pristašev Hodže-rove stranke. Rezultat je za to pokrajinb vsekakor značilen. Zmagala je sicer ra-dičevska lista, ki je dobila 587 glasov, vendar je tudi na nacionalno opozicijsko listo odpadlo 333 glasov. JRZ ni postavila svoje kandidatne liste. Volitve so znamenje, da narašča tudi med kmečkimi pristaši nezadovoljstvo s pasivno politiko, ki jo vodi radičevsko vodstvo z dr. Mačkom na čelu.
Svojevrstna senzacija
»Prager Tagblatt«, ki velja drugače za zelo resen in dobro informiran list, poroča
0	hitlerjevskih akcijah v Avstriji, ki so baje zopet mnogo bolj živahne in agresivne. V svojem poročilu z Dunaja ima tudi naslednji odstavek:
»Iz Koroške poročajo, da prestopajo ta-mošnji hitlerjevci v jugoslovenske fašistične organizacije. Pri tem prisegajo zvestobo dinastiji Karadjordjevičev«.
Ce bi kako slično bedastočo zasledili v kakem severno-nemškem listu, bi se ji ne čudili, saj vemo, da geografija ni največja čednost narodov. Toda da se pusti tako potegniti ugledni praški list, je le malo čudno.
Nemški duhovnik: obtoženi komunizma
Pred izrednim eodščeni za zaščito države v Berlinu se ie za<"el v sredo proces pro-tj skupini katoliških duhovnikov, ki so obtoženi, da so bili v zvezi s komunistj in da fo z njiimj roko v roki rovarilj proti hitler-jevskemu režimu. Med obtožene; je tudi diisseldorfski kaplan Roasaint, ki uživa v vsem Porurju veliko popularnost in je znan ludi med tamošnjinv slovenskim.! izseljenci Njemu ofta državni »ož-lec. da je skupno * komunističnim; voditelji koval zarote nro" sedanjemu režimu v Nemčiji Na zatožni k'e
01	je dalje ?lavni tair:k Zveze katol:5ku mlad nskih društev v Ncmfiiii. kaplan Ta kob Clemen* ki ie zln-li obtočen da ie «kri val in širil komunistične lei&kn
I Proces bo trajal po informacijah nemških
»Slovenčeva« državniška razmišljanja
O na Si zunanji politiki >e »Slovenec« po obisku preiidenta cSR napisal uvodnik, nad katerim menda v sami Kopitarjevi ulici z glavami zmajujejo. Po mišljenju glavnega glasila slovenskega dela JRZ so šele najnovejši dogodki omogočili naši državi mednarodno aktivnost Dočim se je vsa leta poprej Jugoslavija topila v zunanjepolitičnem brezdelju, ki jo je skoraj zadušilo v obroču sovražnikov, je šele sedaj nastopila doba naše polne delavnosti. Gospodje iz Kopitarjeve ulice so torej mnenja, da je bila naša dosedanja zunanja politika zanič. Vsi napori, pripraviti Jugoslaviji varno mesto v sklopu držav, ki se naslanjajo na kolektivno varnost in na Društvo narodov, ustanovitev in organizaeija Male antante, osnovanje Balkanskega sporazuma, odločilna priprava za pakt z Bolgarijo, naše pogodbe s Francijo, skratka vse. kar jc do znamenite kresne noči bilo storjenega, je brezdelje. Vse to je bilo pogrešeno in šele odkar daje »Slovenec« zopet nauke, kako se ima voditi državna politika, so stvari krenile na zdravo pot Pri »Slovencu« so torej tudi na polju zunanje politike za isto taktiko, ki jo zastopajo v notranji politiki. Pred njimi je bilo vse le nesreča, zdaj je raj povsod. Kaj bo za njimi. to jih pa ne briga...
Gospodje pri »Slovencu« imajo sploh gluha ušesa. Zato tudi ni čudno, če trdijo v istem članku, da jim ni nič znanega o vsem tem. o čemer se je zunaj po svetu zadnje tedne govorilo in pisalo. Zato pa tem bolje vedo, da so opozontve ln pa-triotične kritike, ki jih je bilo čuti tudi pri nas samo politične intrige. Povsem naravno, saj sami niso sposobni, da gledajo na splošna državna in nacionalna vpraša-
nja s splošnega državnega stališča. Za njih velja vedno načelo, da je vse, kar sami delajo, neskončno pametno, lepo in popolno, kar drugi storijo, pa nesrečno in škodljivo.
»Slovenec« ve marsikaj povedati o dogodkih, ki so se odigrali pri proslavi » na obronkih dragega obiska«. Zaman smo iskali potrdila tega poročila v drugih organih JRZ. Nismo ga našli nit' v »Vremenu«, niti v »Samoupravi«, niti kje drugje. Kot višek nesramnosti rn kot poskus dcnuncira-ti lojalnost našega naroda pred svetom, moramo zabeležiti njegovo trditev da so beograjski mladiči »med oglušujoče pozdravne vzkJike ljudstva vrgli par neartikuliranih glasov proti svojemu lastnemu vladarju.« Naš mladi kralj vživa med vsem narodom in še posebej v Beogradu toliko ljubezni in mase našega ljudstva se čutijo z njim tako prisrčno povezane, da bi bile množice take demonstrante, ki jih je čul »Slovenec«, gotovo zadušile ns. naravnost strašen način.
Kakšne vrednosti so »Slovenčevi« napadi na skupine in posameznike, ki jih obtožuje intrig proti Mali antanti, sc najbolj vidi iz dejstva, da je »Slovenec« pred dvema dnevoma v zvezi s politiko Male antante srdito napadel g. Živojina Balugdžiča, istočasno pa je prezident Beneš istega g. Balugdžiča odlikoval z visokim redom Belega leva II. stopnje...
In končno še eno: »Slovenec« bi ne bil samemu sebi zvest, ako ne bi na koncu svojega članka ugotovil, da so vsemu krivi zopet ti nesrečni framazoni, čeprav spadajo po ogromni večini med najzvestejše prijatelje »Slovenca* in njegove politike v Jugoslaviji.
Zagreb—Banjaluka—Beograd
Zemljoradniška poslanca iz Banjaluke dr. čubrilovič in dr. Tupanjanin sta se iz Zagreba. kjer sta dolgo konferirala z dr. Mačkom, vrnila v Beograd. Kakor smo že poročali, sta oba v Zagrebu zatrjevala novinarjem, da sta spravila pogajanja med dr. MaJkom in beograjsko opozicijo z mrtve točke, čubrilovič se je celo drastično izrazil, da sta stvar sporazuma premestila iz potniškega vlaka v brzovlak. Tudi Maček sam je rekel, da je »stvar sporazuma na dobri poti«, previdno pa je pristavil, »ako je tudi ostala srbijanska opozicija enakega mišljenja, kakor sta dr. čubrilovič in dr. Tupanjanin«.
Na te izjave je prišel odgovor v četrtkovi »Politiki« List zatrjuje, da v beograjski združeni opoziciji ne vedo, kaj naj bi oba imenovana banjaluška poslanca novega povedala dr. Mačku. Ako sta dr Mačku pripovedovala o stališču beograjske združene opozicije kaj takega, česar on še ne bi bil vedel, potem je bilo to pač le njuno osebno mišljenje.
Maršal Balbo
Abesinije ?
London, 9. aprila, b. »Dailv Telegraph« poroča iz Rima, da je Mussolini sklenil imenovati sedanjega guvernerja italijanske Libije za abesinskega podkralja. Podkralj Graziani bi se vrnil v Italijo, za guvernerja v Libiji pa bi bil imenovan sedanji tajnik fašistične stranke Starace.
Neguševi očitki DN
Pariz, 9. aprila, o. »Intransigeant« je danes objavil izjavo abesinskega cesarja, da se je do zadnjega zanašal na Društvo narodov, ki je končno zakrivilo njegovo propast Če bi se tega prej zavedal, bi se sporazumel z Mussolinijem. Varali so ga njegovi lastni prijatelji. Na vprašanje, ali bi pristal na Lava 1-Hoarejev načrt, je odgovoril, da bi se to nedvomno zgodilo, če bi nanj pristalo tudi Društvo narodov.
Rim, 8. aprila, k. Danes Je bil objavljen nov seznam v Abesiniji padlih odnosno umrlih častnikov, vojakov in miličnikov, katerih Število je od 1. januarja do 31. marca 1935 naraslo na 3632. Askari in drugi domačini niso všteti. V mesecu marcu je bilo ubitih odnosno je umrlo v vojaških bolnišnicah 5 italijanskih oficirjev, 6 podčastnikov, 33 vojakov in 11 miličnikov. Ker so vsi askari pod neposrednim vodstvom italijanskih častnikov, je glede na veliko število oficirjev sorazmerno padlo pri poslednjih operacijah tudi znatno število podrejenih domačinov.
»Politika« na žalost ne pove, od katerega »odličnega člana bivše demokratske stranke« ima to sodbo. Zato zaenkrat še ni mogoče presoditi, ali so beograjski voditelji združene opozicije, ali vsaj nekateri med njimi, Čubriloviča in Tupanjanina res postavili na laž ali ne. Znano je namreč, da ima tudi »Politika« svojo politiko, čeprav velja na zunaj samo za strogo informativen list
V tej zvezi je zanimivo poročilo zagrebških listov, da sc je v sredo mudil v Banjaluki intimni zaupnik doktor Mačka, sarajevski poslanec dr. Juraj Šutcj in Aa se je dolgo posvetoval z dr. čubrilovičem Tudi on je potem rekel novinarjem, da smatra čubrilovičevo akcijo za zelo zdravo in uspešno. Pristavil je še, da mu je znano, da gledajo nekateri boegrajski činitelji združene opozicije s precejšnjim nezaupanjem na prizadevanja dr. Čubriloviča. da pa se dr. Maček s temi prizadevanji v polni meri strinja.
V 94 urah iz Tokija v London
Atene, 9. aprila. AA. Japonsko letalo »Božanski vihar« Je zjutraj ob 6.40 cdle-tek) v London. Darri Je priletelo v Rim. Pri sprejemu so bili japonski poslanik Sugimura, državni pedtajnik v letalskem ministrstvu general Vale in druge visoke osebnosti. Ob 9.30 je letal- nadaljevalo polet iz Rima proti Parizu, kamor je prispelo ob 13.30. Ob 14.30 je »Božanski vihar« pristal v Londonu in prekosil s te mvse dosedanje rekorde. Za pot Je potre boval samo 94 ur.
Proga od Tokia do Londona meri okrog 16.000 km. To je prvi pciafcus te vrste in tudi prvi rekord, ki so ga dosegli ja_ p nski letalci in japonsko letalo.
Lindbergh zopet v Angliji
London, 9. aprila. AA. Ameriški letalec Lindbergh je s svojo soprogo pristal na letališču v Gatwioku.
črna kuga na Kitajskem
Sanghaj, 9. aprila. AA. V Fukienu in v osmih drugih pokrajinah se je razširila epidemija črne kuge. Vsak dan umre več tisoč ljudi.
listov par tednov. Zato bi bilo zaenkrat prenagbeno izrekati kakršnokoli sodbo o upravičenosti aij neupravičenosti objozbe. Mogoče 5« oboje, saj nam izkušnja kaze. da šo katoliški duhovnik1, ako so tako zahtevali interesi klerikalne politike. Ze marsikje 'ajno in javno sodelovali s komunisti. Na lrjgi strani vemo ravno tako iz izkušnje, k. je priljubljeno sredstvo raznih pobtič-,<h strank p^ehno takjh. ki imajo režim v vojih rokah, obtoževati vse nasprotnike kot simpfit zerje in podpornike komunizma, i Počakali bo zato pač treba ua rezultate ber9
Plačevanje avtorskih nagrad
Beograd, 9. aprila. AA. Službeno se objavlja: De? gat prcsfvetnega mi/nS«trsfcva za nadzorstvo nad avtorakopravnimi posredništvi je izdal naredbo, naj centrala za avtorske pravice S. Bakarčič in centralna zadruga jugoslovenskih avtorjev od 10. aprila do 27 .ma ja t. L ne prejemajo avtorskih nagrad naravni od svojih blagajn, oziroma zastopnikov, marveč naj se vsi zneski, se plačajo za avtorske nagrade, pošljejo prosvetnemu ministrstvu po čekovnem računu Poštne hranilnice. Prizadeti (prireditelji koncertov, gostilničarji, radijske postaje, bioskopi. kopališča itd.) naj se do gornjega roka obračajo še naprej na avtorsko centralo oziroma na centralno zadrugo za dovoljenje po zakonu o varstvu avtorskih pravic, vplačila pa naj opravljajo odslej potom ministrstva, ne pa po navedenih ustanovah. Čekovne nakaznice dobe prizadeti od zastopnika avtorske centrale. Avtorske nagrade morajo plačati do 27. maja t 1. starim posrednikom, od tega dne pa novemu združenju a-.-torjev, ki bo dotlej dobilo od prosvetnega ministrstva koncesijo.
Odlikovanje dr. Subotiča
Beograd, 9. aprila, p. Naš stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Subotič je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnje.
Direktor Prizada v ženevi
Beograd, 9. aprila, p. Generalni direktor Prizada dr. Edo Markovič. član mešanega odbora za prehrano pri Društvu narodov, je nocoj odpotoval v ženevo, kjer bo sodeloval na zasedanaju odbora, ki se bo pričelo ob pričetku prihodnjega tedna.
Nov albanski
odpravnik poslov
Beograd, 9. aprila, p. Davi Je prispel ▼ Beograd novi opravnik poslov v albanskem poslaništvu dr. Tahir Stila, ki bo vodil posle poslaništva do imenovanja novega albanskega poslanika.
Upokojitev
Beograd, 9. aprila, p. Višji pisarniški ofi-cial Franjo Schrol pri sreskem sodišču ▼ Sevnici je upokojen.
Napredovanje
Beograd, 9. aprila, p. V 6. položajno skupino je napredoval strokovni učitelj Adolf Dolak na srednji tehniški šoli v Ljubljani.
čiščenje v GPU
Pariz, 9. aprila. AA. »Petit Parisien« poroča iz Moskve, da je dal novi glavni komisar GPU Ježov aretirati okoli 300 uradnikov in nameščencev GPU.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v sredi države in v severnih krajih. V Podunavju slabotna kosava in deloma oblačno vreme, Megle niso izključene na skrajnem za. pavu. Temperatura se ne bo posebno iz-premenila.
Zagrebško: Precej stalno, ponekod Jasno, ponekod pa oblačno vreme. Temp©» rature se bodo še zvišale.
Dunajska: Prehodno precej jasno,
temperatura se bo dvignila, na zapadu
od časa do časa južni vetrovi, kasneje zopet poslabšanje vremena.
»JUTRO« SE. &
3
SoSota. 10. IV. 193
Maši kraji in l|nd|e
Monakovčani poslušajo predavanje o Jugoslaviji
iuonakovo, 9. aprila.
Znani nemški pisatelj potopisov Kurt Hielscher je imel v torek zvečer v Mona-nakovem pod okriljem NS-Kulturgemein-de predavanje o naši državi pod naslovom: »Jugoslavija, njena umetnost, pokrajina in življenje«. Predavanje je bilo v veliki dvorani monakovske univerze, ki je najmanj dvakrat tako velika kakor, union-ska. Predavatelj, ki si je ponosno pripel odlikovanje Sv. Save III. stopnje in uživa v Nemčiji veliko popularnost, je z izredno aktualno snovjo privabil presenetljivo veliko množico občinstva. Vsa mesta. s stojišči vred so bila razprodana. Tako se je najvidneje očitovalo izredno zanimanje Nemcev, ki zadnji čas največ hitijo na naš Jadran.
Takoj v začetku je predavatelj nekoliko očital Nemcem, ker da se še najdejo med njimi ljudje, ki zamenjujejo pojem Jugoslavija in češkoslovaška. V nadaljnjem govoru, ki ga je spremljalo okrog 150 skioptičnih slik, je zadovoljnemu občinstvu prikazal vso lepoto naše zemlje. Pred nami so se vrstile slike Bleda in Bohinja pa kraških predelov Dalmacije in Črne gore. Sijajne so bile slike iz Bosne in Srbije. Predavatelj je proučil vso Jugoslavijo od Triglava tja doli do Ohridskega jezera. Zato je predavanje, ki je imelo velik propagandni namen, trajalo okrog dve uri. Predavatelj, ki je spisal že celo vrsto potopisov, pripravlja zdaj knjigo o Jugoslaviji. O njegovem predavanju, ki je vzbudilo toliko pozornosti, so simpatično poročale tudi monakovske novi-ne.	M. Z.
Iz naše kolonije na Dunaju
Dunaj, 7. aprila.
V zadnjem dopisu z Dunaja sem omenil, da ss svetosavske besede ni mogel udeležiti naš poslanik g. Gjorgje Nastasije-vič, ker je bil takrat hudo bolan. Kmalu potem pa se mu je bolezen poslabšala. Izvršili so operacijo, ki se je sicer dobro končala, ali pridružila se je pljučnica, ki ga je spravila v grob. Na Dunaj je bil prišel po odhodu poslanika dr. Angjelinoviča 1. 1931., ki je bil izvoljen v narodno skupščino.
Prvo njegovo večje delo je bilo, da je postavil na noge novo ustanovljeno Jugoslo-vensko-avstrijsko zbornico, ki jo je bil začel snovati že njegov prednik. Nastasijevič ji je posvetil vso svojo pažnjo in od takrat dobro napreduje.
Slovenski koloniji je bil zelo naklonjen in izdatno je podprl naš Slovenski krožek. Veselil ga je posebno napredek krožkovega tamburaškega zbora, ki je na Dunaju ponovno odlično nastopal. Krožek je prav za prav edino jugoslovensko društvo, ki se živahno giblje in si pridobiva čedalje več prijateljev tudi med nemškim občinstvom.
Pogreb pokojnega Na3tasijeviča je bil na veliki četrtek. Udeležili so se ga tudi zvezni predsednik Miklas, zvezni kancelar Schuschnigg, razni ministri, skoro ves diplomatski zbor v svojih uniformah in vojaški atašeji. Pred pravoslavno cerkvijo v III. okraju (Veithgasse) je stala stotnija gardnega bataljona, ki je oddala častne salve. Po cerkvenih obredih so truplo na vozu prepeljali na južni kolodvor in dalje z vlakom v Skoplje, kjer je bil položen v •rodbinsko grobnico. Naj v miru počiva v domači zemlji!
Pred nekaj dnevi je doživel neki naš član čudno presenečenje. Ker je mož odličen zastopnik naših rojakov in še jugoslovenski državljan, kar je bila zanj sreča, so ga zavidni sosedje — osumili komunizma. S tem razlogom so ga počastili trije detektivi in mu napravili strogo hišno preiskavo. Potem pa so ga odvedli na policijo. Na intervencijo poslaništva pa je bil po štirih urah izpuščen na svobodo.
Zadeva je zbudila v vsej soseščini veliko pozornost. Mož ima sploh vsakovrstne težave v svoji obrti, ker našemu človeku ne privoščijo skromne eksistence na Dunaju. Ako pomislimo, da svobodno hodi po Jugoslaviji in ima tam dobre plače nad 17 tisoč Avstrijcev, ki so v najboljših zasebnih podjetjih kot »neobhodno potrebni strokovnjaki«, se moramo zgražati, da se našemu obrtniku tukaj morejo pripetiti taki nevšečni primeri s policijo. Seveda je bila obdolžitev s komunizmom grda izmišljo-
tina, kajti ta naš rojak je odličen nacionalist in narodni delavec. Ali nazadnje morda
ni baš to vzrok policijskemu postopanju.?
g«
Privatni izpiti na srednjih šolah
Prosvetno ministrstvo, oddelek za srednješolski pouk, objavlja
Da ne bo nepotrebne korespondence^ in bezanja sem in tja pri prijavljanju učencev srednjih šol k privatnim skušnjam, naj služijo tale pojasnila:
1.	privatne skušnje se delajo samo meseca junija na državnih srednjih šolah poči. 58 In 60 zakona o srednjih šolah.
2.	privatni učenec bo delal skušnjo v srednjih šolah tistega kraia. kjer stalno prebivajo njegovi roditelji. Če pa v iis^em kraju ni =rednje šole, tedaj v tisti šo',!. na katere področju stalno prebivajo njegov: roditelji.
3.	državni, samoupravni in zasebni uradniki in osebe, ki so po svoji službi zaposles ne v nekem kraju, bodo delali skušnjo v šoii svoiega stalnega poklica, ali v šoli. na katere področju ie kraj njihove službf.
4 privatni učenec vloži prošnjo en 3kuš--njo ravnatelju šole. Prošnja mora Vi pra-
| vilno opremljena s kolki, ▼ njej mor? podati kratek opj6 srvojega šolanja » srednji šoli in navesti razrede, čez katere b' hotel delati izpit jn točno navesti svoj naslov. Prošnji je priložiti: a) šolsko spričevalo o prejšnjem razredu, b) krstni list, c) potrdilo pristojne oblasti o njegovem vedenju in poklicu in o kraju stalneea bivanja njegovih roditeljev (točka 2) ali njegovo (točka 3), s fotografijo, potrjeno po občinski oblasti, d) potrdilo davčnih oblasti iz leta 1037 o višini letnega davka očeta in mates re jn zasebnega učenca samega. Vsa pojas» nila glede šolnine in pristojbin za te skušnje dobe učenci od šole. kj ee ji prijavijo k skušnji.
5 Če je v katerem kraju več srednjih šol. se bo učenec prijavil enemu izmed ravnateljev, skušnjo bo pa dela] na tisti šol; v tem kraju, k; mu jo določijo na konferenci vseh ravnateljev srednjih šol tistega kraja.
6. vse to velja tudi za učence, kaznovane po čl. 43 točke 4 z izključitvijo s pravico do pnvatne skušnje, le da moraio ravnatelji njihove prošnie poslatj prosvetnemu ministru v odobritev (čl. 43), zadnji odstavek zakona o srednjih šolah.
Vse prošnje za privatne skušnje z vsemi prilogami je treba <po«lati ravnateljem najkasneje do vštetega 10. maja. Prosvetni mis nister in prosvetni oddelki ne bodo spreje* mali osebno vloženih prošenj.
Za nož v srce pet let pokore
Družinska tragedija zakoncev Mohorkov pred sodniki
Maribor, 9. aprila.
Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sos. dr. Tombak s prisedniki sos. dr. Tu-ratom, Lenartom, Kolškom in Lečnikom, je obravnaval rodbinsko žaloigro. ki se je pripetila 10. februarja v Turnišču pri Ptuju. Na zatožni klopi je sedel 35-letni delavec Marko Mohorko, ki mu očita obtožnica, da je z nožem zabodel svojo ženo Marijo v levo prsno stran, da je zaradi izkrvavljenja umrla.
Kakor pravi obtožnica, je imela Mohor-kova žena ljubavno razmerje z nekim Matevžem Kozelom, ki ga je žena spoznala v času, ko je bil obtoženi Mohorko v zaporih mariborske kaznilnice, kjer je leta 1934. odsedeval daljšo zaporno kazen. Ko se je Mohorko vrnil zopet domov, je žena nadaljevala ljubezensko razmerje z Kozelom in je večkrat prihajal na Mohorkov dom, kjer je bil čestokrat priča ljubezenskih intimnosti. Ko se je Mohorkova
žena vlegla k počitku, je mož zgrabil nož ter z vso silo zamahnil naravnost v srce svoje žene, ki se je mrtva zgrudila na tla. Mohorko sam je zatem odšel na orož-niško postajo, kjer je povedal, da je umoril svojo ženo. Pri današnji razpravi je izpovedal, da si je kritičnega večera z nožem čistil nohte. Pri tem poslu se je prepiral s svojo ženo, ki jo je hotel samo suniti. Pozabil pa je pri tem. da ima nož v rokah, in tako se je pripetila usodepolna nesreča. Glede ljubavnega razmerja pokojne žene je Mohorko dejal, da je moral mirno gledati, kako ga žena vara, ker mu je njen ljubimec Kožel zagrozil, da ga bo ubil. Te grožnje se je prestrašil, ker je Kozel znan kot nasilnež. Obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Dev.
Marko Mohorko je bil obsojen na 5 let zatočenia ter izeubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Niegov zločin je bil kvalificiran po § 167/TV. 4. odstavek.
Dve mladi življenji uničeni
Policija raziskuje ljubavno žaloigro Albine Oražmove Nepojasnjena smrt študenta Andreja Viraika
nelca bogatejša nevesta na razpolago ln da
hi bil neke tisočake Albini ponujal v odškodnino, če ga pusti pri miru, je oficir v preiskavi odločno zavrnil. Nerodno senco na ves dogodek pa meče dejstvo, da je septembra ali oktobra nekoč pri Albini pozabil svoj revolver in se ga ni več spomnil vse dotlej, ko si je dekle sprožilo iz njega strel v srce.
Tragedija študenta Virnika
Smrt 20-letnega študenta Andreja Virnika, ki je snoči izkrvavel pod kolesi lokomotive na prehodu ob Glinški ulici, je še zmerom ostala zagonetka. Izsledki dosedanje policijske preis1^^e sicer že zmerom dopuščajo možnost da je bil fant samo žrtev nesreče, vendar vsa znamenja kažejo, da gre za samomor.
Edina priča tragičnega dogodka, neki uslužbenec mestne elektrarne, ni mogel biti zaslišan, ker je takoj po nesreči po-pobegnil s pozorišča in je mimogrede za-klical še čuvaju Matevžu Petriču na Erjavčevi cesti, ki ga je prvega obvestil, da ne mara, da bi kdo zapisoval njegovo ime, ker ne mara imeti opravka s policijo in sodiščem. Med ljudmi v neposredni bližini pa je le ostala govorica, da je Virnik iz lastne volje stopil na progo, ko je prihajal tržaški vlak. Ob prvem udarcu je lokomotiva nesrečnemu fantu razbila lobanjo, da so možgani in drobci lobanjskih kosti oškropili tir. Klobuk in očala mu je vrglo ob progo, prav tako mu je posnelo plašč z ramen. Nekaj korakov od prehoda so mu kolesa odrezala desno nogo in desno roko, kakšnih 100 m daleč je truplo obležalo na nasipu. Pri pokojniku je poli-
cija našla za cel majhen sveženj papirjev, koledarčkev in beležk, a iz nobenega pisanja se ni dalo razbrati, kaj bi bilo moglo Virnika napotiti v smrt. Fant je bil izredno simpatičen, resen študent, ki se je z vso vnemo lotil trgovske stroke. Najprej je dovršil dva letnika zasebne trgovske šole na Kongresnem trgu, nato pa se je vpisal na državno trgovsko akademijo. — Pogreb pokojnika bo jutri, v soboto, ob 17. od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče Sv. Križa.
Odlikovanci iz Jugoslavije na
Zelo lepa udeležba na mednarodni razstavi pmv
Ljubljana, 9. aprila.
Tragična smrt brezposelne prodajalke Albine Oražmove, ki si je včeraj popoldne iz obupa nad življenjem in ljubeznijo pognala kroglo v srce, je med prebivalci vsega vodmatskega predmestja, ki so dekle dobro poznali in radi imeli, pa tudi po vsem mestu vzbudila mnogo živahnih komentarjev Dejanje je prišlo tako nepričakovano, da v zmedi žalostnih dogodkov, ki so šli zadnji čas preko Albine, prvi hip skoraj ni bilo mogoče razbrati pravega razloga ki ji je potisnil revolver v roko. Preiskavo o stvari pa je otežkočila še pokojnica sama, ki je sicer pustila za sabo pismo, naslovljeno na brata, ki stanuje na Selu, a ni v njem niti z besedico namignila, zakaj si je prostovoljno izbrala smrt. V pismu je bratu dala samo nekaj redkobesednih navodil, kako naj porazdeli reči, ki so ostale za njo.
Seveda pa je bilo vsem, ki so poznali Oražmovo in njene življenjske razmere, že na prvi pogled jasno, da je njena nasilna smrt v tesni vzročni zvezi z ljubav-nim razmerjem, ki ga je imela z nekim mladim oficirjem. Njegov je bil tudi revolver, ki je izstrelil kroglo v njeno srce. Po Vodmatu in okolici so se zato raznesle govorice, kakor da jo je fant sam s svojim zadržanjem spravil v poslednji obup. Povedati vedo, da se je prav zadnji čas, ko je dekle ostalo brez službe, razmerje med njima vidno ohladilo, a ko se mu je pred kratkim nudila prilika, da se poroči z boerato nevesto, ji je sam hotel dati slovo. Poklicane instance pa so že snoči in danes dopoldne izvršile preiskavo in o njenih rezultatih nam poročajo:
Albina Oražmova je fanta spoznala pred kakšnim 7 leti. Iskreno sta se ljubila. in komaj sta sklenila poznanje, sta že začela snovati načrte, da se vzameta. Toda usoda jima ni šla kdo ve kaj na ro-
ko. Pred par leti je povrhu stopil v veljavo še novi predpis, po katerem se mladi oficirji ne smejo ženiti, če ne polože pri svoji komandi občutno visoke kavcije. Zaman sta upala fant in dekle, da bosta že na kak način denar spravila skupaj. On je poizkušal tudi svoje starše pripraviti do tega, da bi prodali posestvo in mu omogočili zakon, a na posestvu je bilo preveč dolga, da bi se dala rešiti vsa reč. Zadnji čas — Albina je bila zaposlena pri tvrdki Gorjup, pa je po likvidaciji ostala na cesti — sta se resda nekajkrat pogovarjala o tem da bi šla narazen, še prav nedavno je fant obnovil to misel, nazadnje pa sta se domenila, da bosta rajši tako potrpela še nekaj let. Govorice, da bi bila
Dunaj, 6. aprila.
Od 3. do 5. aprila je bila na Dunaju mednarodna pasja razstava, ki jo je priredila avstrijska kinološka zveza. Razstavljenih je bilo nad 1000 psov, pripadajočih več kakor 70 različnim pasmam. Ogromni prostori dunajskega velesejma so bili popolnoma zasedeni. Mednarodne razstave se je ude-žila večina srednjeevropskih držav z izredno lepimi psi. Na tej razstavi je bila prilika se razgledati, kakšno zanimanje imajo ljudje za ugoden razvoj svojih dobrih zvestih prijateljev iz davnih, davnih časov. Psi so bili razdeljeni po vporabnosti in po službi, ki jo nudijo svojemu gospodarju človeku. Razstavljenih je bilo mnogo lovskih, še več športnih psov, ki jih uporabljajo v mnogih primerih za čuvaje imetja in čred, in več pasem, ki jih ljudje gojijo samo iz ljubezni do živalstva.
V skupini lovskih psov je bila prav častno zastopana tudi naša ožja domovina pod skupnim varstvom Jugoslovenskega kinološkega saveza, ki ga je zastopal društveni tajnik podpolkovnik v p T. Drenik. Veliko pozornost je vzbujala naša domača pasma: lepi, beli, mišičasti istrijanski braki. Bili so skoraj vsi odlikovani. Največje priznanje, in sicer lepotni mednarodni šam-pionat, si je priboril že tretjič brak Jago, last Marka Rudeža iz Ribnice. Naslov mladinskega prednjaka je dobil Lumpi. prav dobro je bil ocenjen Žarko, last g. Jerneja Zupančiča iz Besnice.
Za omenjeno pasmo je bilo tudi precej kupcev, posebno takih, ki bi naših brakov ne uporabljali za lov, marveč bi jih gojili zaradi prijetne zunanjosti. To je zelo važno za gojitelje naše lepe domače pasme, kajti za brakade, kakršne se izvajajo pri nas, lovci v drugih lovsko naprednih državah nimajo posebnega smisla.
Velika atrakcija dunajske mednarodne razstave so bili ljubki, elegantni dolgodlaki jazbečarji, ki jih je razstavila baronica Wamboltova iz Hmeljnika pri Novem mestu. Dva od njenih gojencev sta prejela od-
lično, eden pa prav dobro oceno, in to v najtežji mednarodni pasji konkurenci. Vprav ta pasma je pokazala izredno lep material.
Lepa lovska psa kokeršpanjela je razstavila gospa Tea Pirichova iz Maribora. Oba sta bila prav dobro ocenjena. Nekoliko manjši uspeh je dosegla s svojimi športnimi psi gospa Elizabeta Hartnerjeva iz Murske Sobote. Dobro so bili ocenjeni njeni Grevhounds — hrti. seveda tudi v hudi mednarodni konkurenci.
Zanimanje za razstavo je bilo nepričakovano veliko. Prod razstavljenim prostorom jc stalo kakih 50 avtomobilov, s katerimi so se pripeljali meščani in okoličani. Bilo pa je videti tudi mnogo inozem-cev. Po zunanjosti ljudi in po zanimanju za razstavljene živali se je dalo ugotoviti-kolikim različnim stanovom pripadajo raz-stavljalci in obiskovalci razstave. Toda iz vsega pa se je dalo takoj ugotoviti, da je bilo vodstvo gotovo zelo strogo pri izbiri.
Veliko reklamo so delali tudi časniki. Posebno pozornost za naše bralce ie vzbudila vest, ki jo je prinesel neki dunajski list. Medtem, ko se je zastopnik kinološkega saveza oddaljil od svojih varovancev, si je neki poročevalec ogledoval naše lepe brake. Pojasnilo mu je dal uslužbenec sejmišča. Da je bila zadevščina boli zanimiva, mu je med drugim pravil, da so naši braki dospeli prav iz srca romantične Črne gore in da je transport trajal celih štirideset ur d'i železniške postaje ...
To pot so prav lepe lovske pse razstavili Madžari, neko posebno svetlorjavo pasmo kratkodlakih ptičarjev. Med najlepšimi psi razstave je bil resasti ptičar. pripadnik pasme, ki je v zadnjih letih postala moderna in se tudi pri naših lovcih precej uveljavlja.
Med športnimi psi pa smo zelo, zelo pogrešali našo lepo pasmo, ilirske ovčarje, ki bi bili prav gotovo vzbudili največje zanimanje med svetovnimi kinologi, med obiskovalci pa gotovo tudi za domovino te pasme.
Predlog: ljubljanska
občina naj začne gojiti take živalce, pa bo imela več dohodkov kakor od pasjega davka — V ostalem spada ta siika k našemu gornjemu poročilu z Dunaja.
Pogled v Nemčijo
8. Iz sotesk in tovarn v Dresden
V slikoviti dolini reke Zschopau srečamo nekatere pokrajinske dragotine: kopališče Wiesenbad, potem na griču mogočni grad Wolkenstein. Toda ustavimo se šele nad mestom Zschopau v skriti soteski, kjer se je ugnezdila velika industrija, za letala kar težko dosegljiva Ko stopamo iz imenitno urejene tovarniške restavracije po stopnjicah čez cesto nizdol v tovarno, nam pravi vodilni inženjer:
— Pokažemo vam, kar vas utegne zanimati, samo ne skrivnih kanalov in tunelov proti meji. Jih namreč nimamo. Vendar priporočamo, odložite fotografske aparate v garderobi...
Tovarna DKW, ki ima tu svoje prostrano torišče, pripada nemški Avtomobilski Uniji, eni izmed največjih industrijskih korporacij sodobne Nemčije. Pri intenzivni motorizaciji države pritiče Uniji zelo važna naloga zato je tudi razumljivo, da je uprav »Auto-Union« pod novim režimom doživela nenavaden razmah. Pred Hitlerjevim nastopom je zaposlovala 4000 delavcev, zdaj jih zaposluje 20.000 in prispeva četrtino vozil k splošni nemški produkciji avtomobilov. Tu v tovarni DKW (Deutsche Kraftwerke) je zaposlenih 5000 mož. Gremo naglo skozi velike delavnice in prav nič ne srečamo takega, kar bi se izplačalo »skrivaj« fotografirati. Tiho obratovanje po delavnicah prekinja venomer šum motorjev po dvoriščih. Naenkrat oznani sirena poldansko uro.
Pet tisoč delavcev se počasi shaja na dvorišču h kratkemu oddihu in krepčilu. V modrih, platnenih oblekah, gologlavi, da
jim nagajivi pomladni veter razmetuje kakor lan mehke lase, ali pa s črnimi čepicami na glavi, postavajo po dvorišču in ob vagončkih, posedajo po stopnjicah, pri-grizujejo klobaso in obloženi kruh in poslušajo radio, ki oddaja nalašč za poldansko uro sestavljeni delavski program.
Niso nezaupljivi, še manj domišljavi nasproti tujcu. Kar mu imajo povedati, povedo hitro: da so zadovoljni, ker imajo sp>et zaslužek, da jim ne manjka hrane, da štedijo za izlete. O politiki ne besede. Težje pa je tujcu, ko oni začnejo radovedni izpraševati:
— Kakšni so zaslužki v daljni deželi Jugoslaviji? Pet mark mezde, ali kaj več? Ali gradijo zdaj tudi pri vas vsakemu delavcu hišico? Kam pa potujejo vaši delavci za dopust ? V Carigrad, ali v Egipt?... Vse imate tako blizu... Sredozemlje je tako mikavno. Prekleto, da se je moglo to zamesiti v Španiji! Lani smo bili tam blizu, priporočamo tudi vašim izlet v tiste kraje ...
Vajenci zvedavo poslušajo. Oni še niso bili dalje kakor v Draždanih in v Lipskem, seveda, ko pa dobijo komaj po 20 mark na mesec. O, pozneje nekoč ...
V veliki skupni obednici si lahko delavci kupijo enotno kosilo: kos svinjine s kislim zeljem in krompirjem. Krompir je nezabeljen, res. Toda vsa ta velika porcija stane 30 pfenigov, niti ne polnih pet dinarjev. Za nemške razmere malenkost. Kaj naj bi še drugega, kakor da jim privoščim dober tek? Obenem s sireno tovarne že tudi tuli sirena avtobusa. Na hribu za nami ostaja dolga vrsta novih rdečih hišic, ki veselo mežikajo daleč no dolini in pričakujejo vselitve delavskih družin. Mrko jih z drugega griča gleda grad
Augustusburg, ena izmed najlepših in najstarejših saških graščin, ki je zdaj popolnoma v službi nacističnega pokreta: tu se vzgajajo novi Fiihrerji. Te šole nismo obiskali...
Iz ozkih dolin, izmed šumovitega pogorja nas vodi pot proti Dresdenu spet proti severu, na saško ravnino. Potujemo skozi Dobeln. Značilno saško mestece, ki živi od industrije, šteje 25.000 prebivalcev. Lahko si je zamisliti, kako usodne posledice lahko rodi v takem kraju vsak zastanek industrije, kako huda so bila leta preizkušnje, ko so delavske družine životarile brez dela in kruha in kako si danes spet vse privošči svoje malomeščansko udobje. Debele matrone slonijo na oknih in zadovoljne jjogledavajo na malenkostno dogajanje po ulicah. V veliki tovarni prav sredi mesta pa je poldrugi tisoč delavcev ln delavk pri raznolikem opravku. Tiimler-jeva tovarna ima odjemalce po vsem svetu naročila ima za pol leta vnaprej. Dva velika zemljevida v hodniku pred pisarno sta gosto prebodena z barvastimi bucikami in zastavicami; tako imaš sleherni dan pred seboj natančno sliko, kje ima tvrdka zastopnike in potnike. Več ko polovica delavstva izdeluje gradbeno in pohištveno okovje, četrtina okovje za vozila, ostali del pa fotografske stative. Malokje so tako očitne rpzvoine stopm'e industrijskega podjetja. Še stoji prvotna majhna delavnica, iz katere je potem v različnih slogih in obsegih raslo podjetje do današnjih velikih zgradb. Tovarna ima tudi majhno častno dvorano s spomenikom ustanovite"«. — nabavilo ga ie delavstvo — in z vklesanimi Im^ni vseh padlih tovarišev. Naokrog po hodnikih pa se vrsti-
jo uokvirjene fotografije jubilantov dela: nad 180 je talcih, ki so pri podjetju že 25 let, in nad trideset takih, ki so služili 40 let; petnajst takih veteranov je še vedno prostovoljno na poslu. Malomeščansko življenje veže vso posadko v veliko družino. šef je še ves kakor pater familias; a njegova dva sinova sta se že razgledala daleč po svetu: starejši je prebil nekaj let v Rusiji in obvlada poleg ruščine celo vrsto slovanskih in vzhodnih jezikov, mlajši pa se je bistril na zapadu, med Angleži in Romani ...
že je legel mrak, ko se poslovimo od te poslednje postaje našega popotnega ogledovanja. Zgoščujejo se naselja, v daljavi nam žari nasproti večno vabljiva saška prestolnica Dresden. Ko zavijemo mimo kolodvora na njene glavne ulice, nas zajame pestri čar večerne razsvetljave. Dresden je eno izmed tistih lepih mest, ki so kot kulturna in industrijska središča v teku dolgih let najskrbneje negovala svoje zunanje lice ln se nam danes predstavljajo s številnimi lepimi umetninami v arhitekturi in po zakladnicah. Dresden je eno najlepših baročnih mest v Evropi. Ko se v večernih urah sprehodiš po dolgih avenijah ln trgih, koder se v blesku velikih oken sprehajajo goste gruče meščanov in ko se naposled ustaviš na trgu Adolfa Hitlerja, vstane pred teboj v vijoličasti svetlobi ogromna silhueta katoliške stolnice, dvora ln opere. Kupole, stolpci, svetniki, arkade, ves bogati baročni okras nudi edinstveno sliko stare kulture.
Zvečer sem prisostvoval koncertu v operi, ki jo zdaj vodi ravnatelj dr. Bohm. (Med ljubljenci občinstva je naš rojak Ti-
no Patiera iz Cavtata). Tokrat je v odlični izvedbi dominiral Dvorak. Vedra slovanska glasba je navduševala štiri nadstropja visoko so bile lože polne občinstva, gospodje v frakih, dame v dragocenih toaletah. Prazna je bila menda samo velikanska loža nad proscenijem. Tam je do prevrata večkrat posedeval edini med podložniki menda res priljubljeni nemški vladar Friderik August, mož, ki je ob prevratu nezadovoljen zamahnil z roko in odklonil revolucijo s proslulimi besedami: »Mešajte svoj gnoj sami, jaz ne sodelujem!« Ni ga več med živimi, živi pa v številnih anekdotah. A bolj kakor spomin na vladarje gospodari v Dresdenu duh Richarda Wagnerja, Id je tu ustvaril svojega »Lohengrina«. Goethe, Schiller, vrsta nemških tvorcev je občudovala lepoto tega mesta, ki ie znalo nove čase vedno v skladnosti priključevati k starim stvaritvam. Ne samo starinske palače, cerkve, umetnostne zbirke, edinstveni higienski muzej in sijajno negovani vrtovi, — vsa okolica je polna lepote. Obiskati Dresden se pravi spoznati eno najlepših dragotin Nemčije.	—en.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi 7 njenim učinkom
i«	P. lir TP
»JUTRO« s?, g?
SoSofa. 10. IV. 1937.
Matineja Z. K« Frltz Kortner — WIUy Forst — Theodor Loos In drugI
v gigantskem velefilmu o katastrofi razkošnega parnika »Titaniaa« pred 25 leti
A T G. A M T 0 BC
Režija: DUPONT. — Dopolnilni spored: Barvasti film »HAVAJSKI PTIČKI«. Danes ob 14.15 v KINU MATICI	Cena din S.50 ln 5.50
Domače vesti
*	Koncert Trboveljskih slavčkov r Sarajeva Kakor je »Jutro« že poroč.alo, se je mladinski pevski zbor ;z Trbovelj podal na važno turnejo. Deca trboveljskih rudarjev bo 6 svojo lepo pesmijo dala utehe in razvedrila sotrpinom svojih staršev v vseh rudniških revirjih Bosne in Hercegovine. Na spo; redu turneje pa je bil tudi koncert v Sarajevu, katerega eo Trboveljski slavčkj z velikim uspehom priredili v četrtek zvečer. Sarajevski listi so polni hvale in priznanja. Dnevnik »Jugoslovenska pošta« je objavil daljšj članek pod naslovom: Rudarska deca prepeva. Trboveljski slavčki so se nam sinoči predstavili v izredni umetniški kan« diciii. Članek naglasa, da je mladinski zbor s svojim koncertom v največji meri upravi« čil vse dosedanje kritike, ki predstavljajo zbor kot pevsko skupino na visoki umetniški stopnji. Rudarska mladina je prepevala pesmi najrazličnejših naših skladateljev, bila pa je tudi najboljši tolmač narodne pes* mi in svoie ožje domovine, kakor tudi iz Hrvatske in Istre. Vsaka točka pestrega s po* reda je poslušalce navdušila in solistka Re« zika Koritnikova je morala večkrat pred za-stor Lepega koncerta eo se udeležili zastopniki vseh slojev in lahko se reče, da je vse mesto sodelovalo prj sprejemu in pozdravu malih .pevcev iz Trbovelj. Neka dekluca je v imenu vseh sarajevskih otrok pevskemu zboru izrekla dobrodošlico v verzih, ki go-voriio o težkem življenju s\iršev malih od« ličnih pevcev lepih naših pesmi. Sprejema Trboveljskih slavčkov so se udeležili pred* stavniki vseh društev, pred in po koncertu ■pa eo bili mali pevci lepo pogoščeni od Materinskega združenja.
*	Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Flere Jamvid in Verbič Dušan iz Ljubljane ter Rant Teodor :iz Maribora. Čestitamo!
*	Tujsko prometni tefaj v Mozirju priredi banska uprava v nedeljo 25. aprila. Tečaj ee prične ob 8- zjutraj in bo zaključen ob IS. Pouk bo praktičen in teoretičen. Predavalo bo več strokovnjakov. Tečaj je za vsakosrar brezplačen, vsak se ga lahko udeleži. Posebno so vabljeni k udeležb; lastniki gostišč in njih uslužbenci, zasebni steno* dajalci in drugi. Prijave sprejema Tujsko-prometno društvo v Mozirju.
*	Smrt uglednega pomorskega strokovnjaka. Kakor je »Jutro« že kratko beležilo, je umrl v Splitu direktor pomorskega prometa Budislav Stipanovič. V znak žalosti so domači ln tuji brodovi spustili zastave na pol droga. Stipanovič se je rodil v Zadru leta 1874. Tam je dovršil realko, potem pa je študiral filozofijo na Dunaju. V želji, da bi se posvetil službi na morju, pa je svoje študije prekinil ter se vpisal v pomorsko akademijo na Reki. Po dovršenih študijah je vstopil v bivšo av-stro-ogrsko mornarico in je do leta 1911 vršil razne službe na bojnih ladjah, potem pa je bil preveden v rezervo v činu poročnika bojnega broda. Ko je zapustil vojaško službo, je postal pristaniški zdravstveni komisar v Trstu, od tam pa je bil premeščen v Split za pristaniškega poveljnika. V tej službi je ostal do vojne. Bil je mobiliziran in med vojno je dosegel čin kapetana fregate. Narodno veče v Zagrebu ga je takoj po prevratu imenovalo za upravitelja pomorstva v Dalmaciji, leta 1924 pa je bil postavljen za direktorja pomorskega prometa v Splitu. Pokojni Stipanovič je vse svoje življenje posvetil morju in vsa vprašanja našega pomorstva so mu bila temeljito znana. Bil je inicia-tor raznih koristnih odredb, znal pa je tudi preprečiti marsikaj, kar ne bi bilo v korist našemu pomorskemu prometu hi ribarstvu. S svojim zaslužnim delom si je postavil najtrajnejši spomenik.
*	Razprava o izgredu rudarjev J t Iranca je bila pred varažd i reškim okrožnim sodiščem. Obtoženih ie bilo 8 rudarjev, ker so 7. decembra 1935 pred rudnikom napadli inž. Romana Kulika s karbidnimj svetilkami ter ga nevarno poškodovali. Pred rudnikom je bilo takrat zbranih okrog 400 rudarjev, ki so energično zahtevali uveljavljanje svojih zahtev. Ko je prišel med razburjene rudarje inž. Kulšk eo nekateri navalili nanj in ga pobili na tla. Med preiskavo in razpravo ie inž. Kulik izjavil, da je bil žeto strog in da je hotel na vsak način ohraniti pr; podjetju disciplino. Obtoženi rudarji pa so izjavili! da ni inženierja nihče sovražil zaradi njegove strogosti, veliko pa je Mjo razburjenje v rudniku zaradi tega, ker je inž. Kulik zahteval od rudarjev, da morajo
POD POKROVITELJSTVOM NJ. KRALJ. VISOCANSTVA KNEZA NAMESTNIKA PAVLA
onaini ples
UDRU2ENJA LJUBLJANSKIH KONSERVATORISTOV
Danes ob pol 9. DVORANA KAZINA
*	Odsek brezposelnih učiteljskih abjtu-rjentov pri sekciji JUU v Ljubljani obvešča
we, ki so ee prijavili za tečaj o šolski administraciji, da se bo ta začel v torek 13. t. m. ob 19.30 v Trgovskem domu (gremi« jalna šola).
*	Razpust Ženskega pokreta v Sarajevu. Sarajevska policijska uprava je pred dnevi razpustila Ženski pokret v Sarajevu z utemeljitvi io, da je društvo prekršilo 3. člen svojih pravil, ker je prekoračilo svoj delo« krog. Banska uprava drinske banovine je zdaj potrdila odlok policijske uprave. Pro* ti sklepu banske uprave se lahko Ženski ipokret v roku 15 dni pritožj notranjemu ministrstvu.
- Iz slovenske Koroške. V bližini železniške postaje Metlove se je te dni pripetil za Podjuno zelo redek dogodek. Raznašal-ko pošte sta zvečer napadla dva maski rana fanta ter ji med klici sGeld her oder das Lebenk skušala iztrgati iz rok poštno tor« bo. Poštna uslužbenka se je odločno postavila v bran in ko je enemu napadalcu strga, la krinko z obraza, sta roparja zbežala v sozd. Mlada zločinca eo orožniki že izsledili. — Na Pečnici so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali 88-letno Marjano Res m a novo, ki je bila vzorna gospodinja ene izmed najstarejših zgornje«rožanskiii kmetij. V _ Res-manovi hiši hranijo še danes staro skrinjico s slovenskim napisom iz 17. stoletja. V matrikah sledimo ime Resman že od leta 16^0. Resmanova kmetija bo dobila letos od državne oblasti častno diplomo, ker Resmanov rod že 300 let nepretrgoma vodi lepo domačijo. Resmani eo jemali svoie gospodinje samo iz najuglednojših kmečkih hiš domače, šentjakobske. šentiljske in rožeške fare. Rajna Marjana je osiala zvesta izročilu nekdanjih vzornih Resmanovih gospodinj.
Zobna ščetka — običajna stvar, a kako se jezite, ako izpadajo ščetine! Le drogist, ki že celo svoje življenje prodaja to blago, ga do dobra pozna. Le njemu se zaupajte
*	Veljka akcija za pogozditev goličav Hercegovine in Dalmacije, člani mostarskih gospodarskih in drugih organizacij so spra« vili na dnevni red vprašanje samostojne gozdarske d'rekoije v Mostarju. Akcija ie baie uspela in bo v kratkem ustanovljena samostojna gozdarska direkcija za področje cele Hercegovine, za bosanske sreze Livno,
prihajati pol ure pred začetkom šibta na delo. Ta naredba je pomenila za podjeifcje leU ni dobiček milijon dinarjev. Navedbe obto« ženih rudarjev so potrdile tudi številne priče. Vsi obtoženi rudarji eo bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokaza, inž. Kuliku, ki je zahteval za prestane bolečine odškodnino 150.000 Din, pa je bilo svetovano naj se po-služi civilno-pravne poti.
*	Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pri. pravlja zelo poceni »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. junija. Udeleženci Izleta bodo' poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski divor in Benetke. Vse to je vračnjnamo v ceni. Vožnja popolna oskrba v Parizu za 3 dni, kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo dtalo po programu za one, ki potujejo v 3. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Dm. Isti aranžman od Zagreba stane 2.350 Din odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza to Benetk videli tud& Nico in Momte Carlo. To potovanje s 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040, odnosno 3.870 Din za potovanje v n. razredu. Prijave sprejemajo Se zdaj vsi »Putnikovl« uradi, kjer ae dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov konec t. m.
*	Izlet v Milano, na milanski velese. jem, na Gardsko ln Comstko jezero ter v Certosa di Pavia (kartuzijansiki samostan) najlepši umetnostni spomenik v sev. Italiji, od 20. do 25. t. m. Najlepša prilika zs ogled .severne Italije ter vseh njenih naj važnejših zanimivosti. Cena potovanja •> n. razrrocJu brzega vlaka, hrana za ve čas, bivanje v izbornem hotelu, izleti z avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velese jem z vodstvom vred znaša 1.480 dinarjev. Prijave v izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, hotel »Slon« do 15 t. m.
Iz Ljubljane
Prozor in Tomjslav grad, za Nikšič in Šav- i n i k v Crai gori, za polotok Pelješac ter za otoka Mljet in Korčuio. Že pred leti so-na- i Tp.eravali v Mostarju ustanovit; gozdni in- j epekforat, prej omenjena akcija pa je do-sesrla. da bo namesto njega ustanovljena s a* mostojna gozdarska direkcija. Posebno važ: na naloga te nove ustanove ho velika akcija za pogozditev goličav Hercegovine in Dal maoije. V Hercegovini pozdravljajo us^ano vitev samostojne gozdarske direkcije, v Sarajevu pa nekateri krogi niso zadovoljni, ker se jim zdi, da se na ta način Sarajevu polagoma jemlje značaj in pomen središča Bosne in Hercegovine.
• Obledele obleke barva v različnih barvah in Dlisira tovarna J OS. REICH.	1
u— JNS organizacija za Vodmat jma svoj letni občni zbor drevi ob 20. pri Kamnarju na Zajoški c. št. 3. V6i člani naj ee odzove« jo vabilu.
u— Arhitekt J. Neidhardt bo predaval
Hitri, v nedeljo, ob lt. ur j v Jakopičevem paviljonu o nalogah moderne arhitekture. Opozorili smo že na razstavo Neidhardtovih projektov monumentalnega obsega iz najrazličnejših področij sodobnega stavbarstva. Aeraplanski kolodvor, moderno mestno naselje. Sokolski dom, Škofijska deškj konvjkt v Zagrebu, šolska poslopja, športnj prostori, delavske kolonije, itd. itd. so gotovo objekti, ki morejo dane« zanimati slehernega. Obisk razstave in poučno razlago avtorja razstavljenih projektov vsem priporočamo. Raz« stava bo odprta le Se v nedeljo.
DANES SE PRESELI TV. ČEBIN
iz TV o I f o v e 1 v hišo zlatarske tv. Cerne WOLFOVA J-I.
P®- i
godbo v gradbeni stroki v zastoja. Včeraj so se nadaljevala pogajanja med zastopniki delavcev ln delodajalcev gradbene stroke za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Za delodajalce Je osebno vodil razgovore predsednik Združenja graditeljev, mestni svetnik Miroslav Zupan, ki je bil pri zadnjih pogajanjih v ponedeljek zadržan in ga je tedaj nadomeščal stavbenik Bricelj. V ponedeljek Je že bil dosežen sporazum v tem smislu, da bi pomožni delavci prejemali urno mezdo 3.50 din. (Prvotni predlog delavskih zaupnikov se je glasil na 3.75, zastopniki graditeljev pa so pristali na 3.25 din.) Zadnjič Je torej že vse kazalo, da boste vsaka Izmed prizadetih strank malo popustili ,pa se bo v zlati sredini našla najboljSa rešitev. Včeraj pa je mestni svetnik Zupan izjavil, da Je predlog stavbenika Briclja mišljen samo za njegovo podjetje, Združenje graditeljev pa vztraja na urni mezdi 3.25. Sklenjeno je bilo, da se bodo razgovori nadaljevali 20. t m., medtem bosta obe stranki konzultirali svoje članstvo. Strokovna organizacija j gradbenih delavcev bo priredila prihodnji teden več zaupniških sestankov, naslednjo nedeljo pa v dvorani Delavske zbornice javen shod.
I
MufaritoveMm
89 cm pri 16. leiih. In vendar sva midva oba majhna. In z uživanjem Biomalza nikakor noče prenehati. »Stric« zdravnik piše H. M., Graz, »je upravičeno ponosen na svoj nasvet«. Že od svojega 6. meseca naprej jc dobiva! mali vedno po eno dozo Biomalza in po eno »Biomalza z apnom« izmenoma To je najizdatneja hrana, kj jo morejo otrokom nuditi zdravnik in starši, — temelj za dolgoletno zdravje, moč, voljo in življenjsko silo.
BIOMALZ
Poskusna doza Din 12.50 v lekara.ih
u— Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gg-Pfeiffer. Stanič Sušteršič in MUller. je po odhodu Zike in njegovega kvarteta iz Ljub-Ljane izpolnil dolgoletno vrzel v naš; re-produktivnj umetnosti. Komorna glasba ie bjla pri nas pastorka* produktivnosti v tej panogi e skoro edino izjemo Skerjanca — enaka ničli Sele ko je prof Slais v svoji šoli vzgojil sedanji kvartet (Solist Bajde), so nastali pri nas izvidi, da 6e bodo kompozicije te 6trofce izvajale. Ljubljanski kvartet je neumoren. Služba v operi, pouk na konservatoriju, filharmonični koncerti in lastnj javni ter radio-konoerti — to je ogromno delo, kj ga vrši. Letoe eo izva-ali v radiju že kvartete Stamica. Mozarta. Beethovnova. Griega, kvartet Belajef. Med slovenskimi; kvarteti pa je Sva rov že šesti
—	Osterc. Skerjanc, Lipovšek. Tome, Zebre
—	kj jih ie Ljubljanski kvartet izvajal. — Njegovo delo je zares neprecenljive važnosti za našo glasibo in kulturo. — Kvartet dir. Danila Svare bo na koncertu, kj bo v ponedeljek 12. t. m. v veliki filharmonični dvorani, prvikrat izvajan. Ima tri stavke: Alegtro v eonatni obliki — Adagio — kompenziran v dneh in pod vtisom strašne nesreče, k? je zadela našega velikega komponista Kogoja — tn Vivo — v obliki ron-da. Poileg kvarteta nastopita še ga Zlata Gjungjenac jn g. A. Kolacio, ki zapojeta % g. prof. šivjcem pri klavirju deset pesmi, ter g. prof. M. Ljpovšek. ki zaigra klavirsko sonato — vse od dr. Danila Švare. — Vstopnice, med katerimi ie posebno boljših sedežev že mnogo prodanih, ee dobe v Matični knjigarni.
KINO IDEAL
DANES!	DANES!
Greta Garbo — Fredric March
v velefilmu
ANA KARENINA
po nesmrtnem romanu L. Tolstoja. Predstave ob 16., 19. ln 21.15 uri.
u— Is bede je nkradel gramofon. Pred
dnev; je neka trgovska pomočnica prijavila policiji, da ji ie dopoldne, ko je bila v službi, nekdo ekozi odprto okno iz stanovanja ukradel gramofon. Poizvedbe so dognaie, da se je že nekaj dnj poprej potekal okrog hiše neznan moški, ki je prihajal na kolesu s sedežem iz baržuna in je zmerom spet izginil. Policija je neznanca razkrila v nekem delavcu, ki mu je na domu napravila hišno preiskavo in je med njegovimi rečmi našla gramofon. Sumliivec se je najprej izgovarjal, da ga je kupil od nekega Bosanca, ki ee piše Gjuro Maksimovjč in ki stanuje v nekem zakotnem hotelu, za 50 Din. Nazadnje pa je le priznal, da je gramofon eam ukradel, a k tatvini ga je zavedla prevelika mizeriia. Zaposlen ie v neki tekstilni tovar« ni, njegov zaslužek pa nikakor ne zaleže vsaj za pribljžno življenje. Pred kratkim mu je bilo odpovedano stanovanje, a če si je ho«tel novo poiskati, je nujno potreboval are. V ta namen ie tudi ukradel gramofon.
u— Neroden vlomilec iz Varaždina. Po« lirijska uprava jc preiela od varaždinske policije zanimivo poročilo o zlikovcu, ki je v eni zadnjih nočj v prece; razburljivih^ okoliščinah poizkušal vlomilsko srečo v Varaž-dinu, pa je moral pobegniti in ie prav ver« jetno bežal proti dravsk; banovini. Okrog 4. zjutraj ee ie pritihotapil v stanovanje inž. Franja Cekoviča, ki ie spal s evoio soprogo v sobi pod streho. Ko sta Cekovičeva začu-la šum, sta drug za drugim planila pokonci in se začela nivati s tolovajem, ki je bil pripravljen, da tud; z roparskim nasiljem izvede svoj načrt. Med ruvanjem je gospa Cekovičeva izrinila neznanca iz stanovanja na mostovž, tam pa sta s tolikšno s-lo trči« 3a ob ograjo, da ee je zrušila pod njima rn sla oba skupaj 6 precejšnje višine padla na dvor'šče. Pri padcu sta dobila nerodne škodbe. a ropar je vfoeno planil na noge in izejnil brez sledu. Kakor 6ta ga opisala Cekovičeva. ;e bil kakšnih 24 do 26 let star, visoke nostave. temne polU in gostih, temnih las. širokega obraza, oblečen v debelo zim« sko suknjo in gologlav, a na nogah ?e imel samo nocavice. Na podstrešju, odkoder ee je priplazil v stanovanje, eo našli njegove čevlje znamke Bata, ki jih je bjl odložil, da na tatinski poti ne bi delal ropota.
Vaš Sotoaparaf
najkulantneje zamenjamo za LEICO,
CONTAX ali ROLLEIFLEX!
vedno na zalogi
fotoaparati
Foto Tourist Lojze šnrac
ALEKSANDROVA CESTA 8.
Iz Celja
Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane
gostilne »LOVŠIN"
t
v Gradišču št. 11.
(pri dramskem gledališču.)
Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem oziru zadovoljni.
_ Mestna ženska CM podružnica v Ljubljani priredi danes popoldne in jutri dopoldne zbirko v korist CMD. Družba ni samo nairožnoobranilbno društvo, (temveč deluje tudi na humanitarnem polju, ker podpira revno obmejno šolsko mladino z obleko, Obutvijo in šolskimi potrebščinami. Ker Je namenjena zbirka v te namene, prosimo prijaznega odziva. Nabiralo se bo v nabiralnike; vsaka nabiralka ima kot legitimacijo pripet trak Ciril Metodo, ve družfoe.
u_ Ljubljanski Sokol letos na kresni
-ečer 23. junija ne bo priredil svojega bičajnega nastopa, ker bodo v teh dneh aedzletne tekme v Beogradu. Letošnja resna prireditev je zato preložena na redvečer praznika slovanskih blagovest_ ,ikov sv. Cirila in Metoda 4. Julija, kar ■aj upošteva Članstvo in prijatelji dru-tva.
u— »Kdo Je papa« (Bichon), duhovito, nabavno veseloigro ponove v šentjakobskem gledališču danes in jutri zvečer ob 20.15. Igra Je izvrstno naštudirana. polna zapletkov in duhovitih domislekov, ki zbujajo v dvorani salve smeha. Ker je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v prodaji vnaprej, ki bo od danes dalje in 10. do 12. in od 15. do 17. in eno uro pred začetkom.
«_ Mešanj pevski ibor društva »Tabor« bo nastopil drevi ob 20. v dvorani Trgov, skega doma v Gregorčičevi ulici z vokalnim koncertom, e pesrtrim izbranim sporedom, pod vodstvom g. R. Shnonitija. Čisti dobiček je namenjen za druStvene eocialne namene. Vstormina s sedeži po 20, 15, 10, 8, 6 Din, stojišča 4 Din. Ljubitelji lepe pesmi, ne zamudite te prilike!
u— Idrijski krolek. Jutri izlet na Šmarno goro. Odhod točno ob 9. zjutraj izpred gorenjskega kolodvora. Sestanek in skuono kosilo bo ob 13.30 v gostilni pod cerkvijo. Po kosilu prosta zabava Vsi prav pr'«rxno vabljen!	I
u—- Bufot »Rk* v Selenburgovl vam po. j streže z najokusnejflo črno in belo kavo. Skodelica 1.50 Din. Pridite in poikusite! '
e— Mirko Videčnik na zadnji poti. V
četrtek se je zbrala pred Obrtnim domom velika množica, da spremi pokojnega trgovskega poslovodjo in pevovodjo celjske »Oljke« Mirita Videčnika na njegovi mnogo prerani posleinji poti. Ko je opat g. Jurak ob številni asistenci opravil cerkveni obred, so združeni moški zbori >01jke«, Celjskega pevsfkega drušltva Ln Celjskega Zvona ped vodstvom pevovodje g. šegule za .peli »Vigred«. Množica je bL la ob pogledu na obupane pokojnikove svojce ganjena do solz. Razvil se je nepregleden sprevod po Gledališki in Pre-šernevi ulici ter Kralja Petra in Cankar, jevi cesti na mestno pokopališče. V sprevodu so stopali pevci, nameščenci tvnSke Gustav StLger z obema šefoma, zastopniki društev in korporacij ter številni pri. jatelji tn zmanci. Tako veličastnega pogreba Celje že dolgo ni videlo. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so združeni zbori zapeli »Pomladi vse se veseli«. Z glofooko občutenimi besedami so se pošlo, vili od pokojnika g. Anton Lefcnik v imenu sOljke«, pevovodja g. Horvat iz Maribora v imenu Ipavčeve pevske župe in g. Domiter iz Celja v imenu Saveza privatnih nameščencev, nato pa so združeni zbori zapeli Bervarjevo »Slavo«. Pogreb je pokazal, kako zelo priljubljen je bil pokojni med prebivalstvom in kako iskreno sočustvujejo vsi s kruto prizadetimi svojci.
e— O švicarskih Alpah je predaval predsednik planinskega društva iSljeme^ g. Dušan Jakšič iz Zagreba v četrtek zvečer pod okriljem Savinjske pcdružnice SPD. Predaval je skoraj o vseh gorah Evrope, ki jih je prehodil v zadnjih 10 letih. Predvajal je tuii skioptične posnetke skoraj vseh teh gora in opisal svoje tuie, predvsem pa svoje pohode na švicarske vrhove, želimo da bi Celjani v več. jem številu obiskovali tako zanimiva predavanja, kakor je bilo Jakšičevo.
e— JaOranslii večer bo prired-1 podmla. dek Jadranske straže na celjski gimnaziji danes Ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Obiščite to 'epo dijaško pri. redit ev.
e— Občni zbor podpornega drufctva za revne otroke v Gaberjih se zaradi odsotnosti g. predsednika preloži na nedeljo 18. t. m.
e— Izpiti vozačev motornih vozil bodo v četrtek 13. maja ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Predpisane prošnje naj kandidati čimprej vložijo na sreskem načelstvu v Celju. — Pregled motornih vozil bo v sredo 14. t. m. ob 14. pred sreskim načelsiivam za vse, ki letos še niso dali pregledati svojih mo_ torni hvozil.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Divji tovor« in tednik, ob 18.30 matineja: »Ljudje iz rova« in Mika miška.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 premiero UFINE umetnine »KREUTZERJEVA SONATA« (Die Kreu-tzersonate). V glavni vlogi Lil Dagover in Peter Petersen. Kot dodatek: Foxov zvočni tednik in UFIN kulturni film »IZ CK K VENE ZAKLADNICE« — po starih ruskih motivih poje: ZBOR DONSKIH KOZAKOV, pod vodstvom Sergija žarova. Ob 18.15 predstava po znižanih cenah »MASA SODI...«
e— Obupno dejanje v Petrovčah. V če. trtek si je upokojeni nadslikaT keramične tovarne v Libojah g. Ernest Rendl v Petrovčah v treniatni duševni zmedenosti pognal s samokresom kroglo v desno sence. Izdihnil je na mestu. Pokopali ga bodo danes ob 16. v Žalcu, žalujočim izrekamo iskreno oožalje.
PRISEGA IN LJUBEZEN v glavni vlogi; Willy Bergel, Hansi Knoteck Režija: Kari Hartl
PREMIERA gracHjoznega filmskega dela
KAR HOČETE
v glavni vlogi: Elisabeth Bergner
Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. uil B02ANSTVENA ŽENA Martha Eggerth

ALLOTRIA
Režija: Willy Forst Jenny Jugo — Renate Miiller, Adolf Wohlbriick
Matineja danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri
BREZSMRTNE GOSLI Gustav Frohlich
(AeaLktoAH. oč: "1 e., 19.Xi*n t
Iz Maribora
a— Mjnlster dr. Korošec v Mariboru. Včeraj v petek, j« prispel v Maribor notranji minister dr. Korošec, _
Iz oficirske shržV>e. iz Maribora so premeščeni podpolkovnik Maksim Erič, poveljnik 32. topn. polka. ki odhaja v Boko Kotoo-sko, podpolkovnik Jernej Pav. lič, kapetani Franjo Golob, Ristič Stra. hinja, Rajko Puvačič, žirvojin Antič, Ra>-dovan Kosi, nadalje poročnik Luka Džu-raškovič ter podporočnika Aleks. Džuro-vič in Jovan Jelič. Odhajajočim častnikom prireja drevi v veliki kazinsk: dvorani upraiva Oficirskega doma poslovilni večer.
a— Novi tržni nadzornik. Mesto mestnega tržnega nadzornika je ostalo po upokojitvi nadsvetnika Hinterlecnnerja nezasedeno. Sedaj je imenovan za pogodbenega tržnega nadzornika inž. Mar. t in Večerjevič.
a— Novi občani. V četrtkovi tajal seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mariborske mestne občine; Jakob Čeh, Jakob Hrašovec. Edvard Karneir, Ivan živko, Ivan Dvoršak in dr. Igor Ro-sina. Zagotovilo sprejema v članstvo pa so dobili Lovrenc Geržina, Friderik Hger. Anton Kenda, Ivan Leonhardsberger, Alojzij Luschtltzky in Rudolf Prates.
|	HOTEL	|
»MARIBORSKI DVOR"
vsako soboto in nedeljo koncert. — Sobe od din 20.— do 30.—. Abonenti sc sprejmejo. Izvrstna hrana.
Iz magistralne službe. V smislu pragmatike sta napredovala v višjo po. ležajno skupino: mag. pis. asistent Ludvik Grainer in oibra tovedja meistne klavnice Andrej Semenič. Inž. Maister, ki je bil doslej mestni grad^beni praktL kant, je stalno nameščen.
a— Gledališke novice. Drevi bo premiera komedije	1 edemi plošči«. To delo češkega pisatelja Viljema VVernerja je zajeto iz današnjih dni teu- ima za podlago današnjo borbo mladine za kruh in obstanek in razumljivo nasprotja med prejšnjo ter sedanjo generacijo. Režijo vodi gl. režiser J. Ko«vič. — Marica Lu_ bejeva gostuje jutri v nedeljo zvečer v partiji Lize v Leharjevi privlačni opereti >Dežela smehljaja«. Veljajo znižane cene.
a— šahovski turnir za prvenstvo Ma. ribora. Prihodnji teden je prične turnir za prvenstvo Maribora, na katerem bodo igrali najmočnejši šahisti vseh maribor. skih društev. Prijaviti se je treba pri blagajniku Mariborskega šahovskega kluba najkasneje do nedelje 11. t. m. žrebanje in določitev igralnih dni bo v nedeljo ob 11. v kavami »Central«.
a— Preklic. Natečaj za sprejem gojen, cev v podoficirsko šolo kraljice Marije v Zagretou, o katerem smo poročali, daj razveljavljen.
POHITITE z nakupom srečk drž. razr. loterije, žrebanje L razreda 34. kola bo
14« in IS* aprila t. 1.
Veliko irbero številk Vam nudi
Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6
Srečke dobite tudi v oglasnem oddelka »Jutra« v Betoburpel attei.
a —Borba za narodno gledališče. Zaradi
pedagoškega tedna nI v Ljudski univerzi od 12. do 17. t. m. nobene prireditve. V ponedeljek 19. t. m. predava režiser Jjufeljanskega dranaskeiga gledališča g. C trii De Dene o borbi za narodno gledali, šče.
a— V 1000. grob je som legeL V Lo-
čah pri Poljčanah je umrl te dni v 68. letu starosti grobar Jcžef Stok las Zanimivo je, da je do svoje smrti izkopal 999 grobov, v 1000. pa je sam legel.
a— Vprašanje pasaž sre^i Maribora postaja vseboij pereče. V smislu zadevnih načrtov mestnega gradbenega urada se predvidevajo pasaže s prehodi od Slomškovega trga v Gosposko ulico v višini Gertove hiše, od Jurčičeve ulice do Marijine ob Bureševi liši v Vetrinjski ulici. TUdi naj bi se porušile hiše ob Usnjarski ulici, da bodo imeli meljski prebivalci čim direktnejšo zvezo z bodočo mestno tržnico na Vojašniškem trgu.
a— Hišo na vogalu Vetrinj-ske tn Tatteo-
hachove ulice so pričeli že včeraj podirati. Nadaljevali bodo z ureditvijo nevarnega ce, stnega križišča na tem mestu. Gradbena črta bo izenačena z Narodnim domom, ker je mestna občina v ta namen odkupila od g. Zenice del parcele.
a— Ogromno pižmovko so zajeli v lovskih revirjih g. Srečka Krajnca iz Pesnic*! ki se razprostirajo od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah pa do Sv. Ane. Pižmovka je dolga preKo 70 cm.
Z Jesenic
s—- Zvočni kino Radio predvaja danes tn jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm iz planinskega življenje »ženske vladajo«. Med dodatki tudi dom-ač kulturni film, barvana šala in zvočni tednik. Sledita »Pat in Fatachon«.
Iz Tržiča
Gradbena delavnost v Tržiču je zavoljo pomanjkanja stavbnih prostorov zelo slaba. Gradi se le hiša g. Ignacija Meška in v načrtu je hiša g. Frana Perka. Več se zida v sosedni Bistrici, kjer sta dogotov-1 jeni hiši g. Ivana Mraka pri kolodvoru in g. Fornazariča pod Sv. Jurijem. Najlepša stavba in na najlepšem mestu pa je gotovo gradič., ki ga zida stavbno podjetje inž. Josip Dedek za g. Leona Gassnerja, indu-strijca v Tržiču, na Planoti pod cerkvico sv. Jurija. Gradič, ki bo v kratkem dovršen, bo imel najlepši razgled daleč po lepi Gorenjski. Od blejske ceste je zgrajena do gradiča široka in zložna avtomobilska cesta.
Občinski odbor je na seji 24. t. m. sklenil, da kupi zemljišča pokojnega Nikolaja Therschuha. Potrebno posojilo bi dala Mestna hranilnica v Ljubljani. Iz poročila predsednika in 1z izja" članov občinske uprave moramo sklepati, da ima novi občinski odbor grandiozne gradbene načrte. Poleg popravila občinskega doma namerava postaviti novo osnovno šolo, zvezati jo z novim mostom preko Bistrice z občinsko hišo in v svrho razbremenitve Cerkvene ulice zgraditi novo cesto od župnišča do državne ceste pri Vilfanu, škoda le. da ne skuša uresničiti še zamisel g. škrbca, da se regulira in pokrije struga Bistrice od mosta fv. Janeza pa do onega na državni ?esti. Bojimo da se. ne bo ostalo pri načrtih, ker ne bo potrebnih sredstev. Zastopnik manjšine g. Globočnik, je pri seji glasoval proti nakupu zemljišč ker je občina že dovolj zadolžena in ker je svet, na katerem se naj postavi novo šolsko poslopje, z". So'o neorimeren. Tako so izjavili strokovnjaki travniki in inženirji. Svet je namreč močvirnat in premalo solnčen.
Gospodarstvo
Zborovanje hišnih posestnikov
Iz Krškega
k— Požar. V nedeljo zvečer je okras: pol 23 ure zagore velik kozolec dvojnik last posestnice £re. Netke .Juvančičeve na Vid mu. Na požarišče so prihiteli domači ga silci z m o tork o krški srasilci in gasilska četa iz Leskovca. Uspelo jjm je da eo izpod kozolca rešil-: vozove jn ostalo požar pa no enotirnem gašenju docela udu šil i. 0 vzro':1; požara smo izvedeli, da e bil povzročen .-i nekai brezposelnih postopačev. ki so z neko pocestnico po svoje zabava!" kozolcu in po neprevidnosti zapa-:no. Z zagorelega kozolca so jadrno ;i a ie vrlim orožnikom uspelo, da so pocestnico jn nekaj postopačev že spravil; v zapore.
V torek 6. t. m. t. L se ja vršil v beli dvorani hotela >Union< 38. redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljub-tjani. Zborovanje je vodil predsednik g Ivan Frelih 0 društvenem delovanju je pO; ročal tajnik g V. Klarman, ki je omenil, da iteje društvo, kj obstoji že 38 let. 1603 Sane. Pristopili so 103 lani, posestniki no= vih hiš. dasiravno je bilo ustanovljeno novo društvo hišnih posestnikov Umrlo je 17 članov med nlimi tudj starešina gasilske zveze g Josip Turk. ki je vedno zago varjal interese hišnih posestnikov in se zav zema:! za njihove pravice Društveno delo vanje ?e bilo v glavnem usmerjeno v prj; zadevanjih za davčne olaišave. mnogo po= drobnega dela pa je izvršilo društvo v svoji društveni pisarni, kjer ee oglasi vsak dan lepo StevMo članov, ki iščejo informacije ali prosijo za intervencije in jim v pjsarni napravijo brezplačno tudi potrebne vloge. Društvo ie interveniralo pri predsedniku mestne občine da bj prjšl; v mestni svet člani društvenega odbora kot zastopniki hišne posesti. Zaradi dimnikarske tarife je društvo vložilo že pred letom obširno spomenico in je v tei zadevj napravilo tudi osebne fntervenciie.
Ker za leto 1937 ni bilo vlagati novih davčnih prijav za zgradarino, so prizadeti posestnik; novih hiš in pa vsi posestniki v inkorporiranih občinah Sledile so intervem ciie pri poslancih, senatorjih in ministrih glede spremembe davčnega zakona, zlasti da bj se za amortizacijo hiš do'o?ilo tudi za Ljubljano 30*/» in da bi se zgradarina za nove hiše, ki imajo že dekret za davek zopet znižala na ta odstotek V tem nogledu društvo ni uspelo. Pač pa ie zabeležilo ve lik uspeh, da se mu je posrečilo doseči v uredbi za vzdrževan ie sol, da avtonomna mesta, ne bodo plačevala posebne šolske doklade.
Nadalje je tajnik ob zaključku poročal o delu društva v zvezi z občinskim proračunom in občinskim} dokladami Apeliral jena složno skupno delo. v druSlvu. ki deluje ln-. tenzivno ra koristi hišnih posestnikov, sta, rih ali novih, kajti uspehe pr; oblastih je mogoče doseči samo z močno in enotno organizacijo.
K tenra poročilu je dal predsednik Frelih še nekatera dodatna pojasnila. V prvi vrst ie poudarjal velik usoeh organizacije, da se m t Ljubljani uvedla banovinska šolska doklada. kar bi imelo za posledico, da bi se avtonomne doklade v Ljubjiani povišale nad 150°V Poudarjal je. da je le to društvo vo dilo v tej stvari akcijo. Izposlovalo je pri slavni zvezi, kakor tudi pri Zvezi mest v Zagrebu, da sta intervenirali prj ministrstvu. da v avtonomnih mestih ne prenese vzdrževanje šoj na banovine in se ta mesta oprostijo šolske doklade. Nadalje je opozar, ial predsednik g. Frelih na nove fakse, ki so povišane od 1. aprila. Obširno je tudi poročal o banovinskih centraliziranih trošarinah. ki ie vseh 16. med katerimi so letos številne nove. V tem pogledu bo društvo pričelo obsežno akciio zvsemi gospodarski; mi krogi, da se banovinske trošarine decentralizirajo in da vsaka banovina dobi toliko, kolikor se v niei trošarin plača, ker ie sedanja razdelitev do številu prebivalstva nepravilna. kakor tako je tudi zgrešena raz*
delitev povišanega poslovnega davka, od katerega dobimo skupaj z Beogradom. eav» eko, vardarpko jn dunavsko banovjno ^amo 20°/o. dasiravno plačamo 80%, druge bano vine pa dobijo 80%, a plačajo le 20°/«. Zad nji čas je. da vsi gospodarski krogi složno nastopijo za ureditev banovinskih in dru= gih fjnanc jn da se preneha s sedanjim sen* tra list i finim načinom plačevanja in razdeljevanja.
Nepričakovano je za leto 1937 povišana tudi okrajna cestna doklada od lanskih 7V« na 12°/«. kar predstavlja zopet novo obre menjtev ljubljanskih davkoplačevalcev Ker proračun še nj odobren, je upanje, da se bo sklenjena doklada vsaj znižala na prejšno stopnjo
Obširno je poročal predsednik o občin, skem proračunu za leto 1937=38. OpisaJ je akcijo, ki K> ie drušitvo podvzelo za znižanje doklad na neposredne lavke kakor tudi za znižanje vodarine gostaščine in kanalske pristojbine, kar ie občina deloma vpošteva-la. Predlaganih višiih cenitev dohodkov pa občina ni dala v korist davkoplačevalcev temveč iih ie porabila za Povečanje izdatkov Dohodki, so zelo nzko proračun jen« in bo občina gotovo dobila več kakor je predvideno v proračunu, doklade bj se lahko še znižale Če ho ostalo pri sklenjenem, bodo skupne doklade v Ljublianj znašale 127%. a v Zagrebu 65°/«. tedaj polovico manj Gotovo «mo pravilno postopali, če smo se pismeno obrnil? na vse občinske svetni ke s prošnjo, da b; upoštevali naše upravi; čene želie. ki Mh ie prvotno priznal tud: «am načelnik finančnega odbora ki pa je nozneie smatral naše nostonanzg neurne* s«tno Ker 'e »Moi dom« že ohSimeie poročal o občinskem rvroračunu. «e predsednik ni spuščal v podrobnosti proračuna, temveč ie le poudarjal, da bi se dalo tudi pri *tro-šk;h mar«ikai prihraniti, s čimer bi se olai šala davčna bremena hišnim posestnikom
Ob zaključku ie poudarjal, da bo mogoč popoln usjpeh le tedai. če se bodo hišni po, sestnik; združili v eno samo društvo, ker prinaša cenitev samo škodo Tudi položaj oosesstnikov novih h;š «s od takrat, ko se je ustanovilo novn društvo, ni zbolišal. temveč «e ie še poslabšal. Smatral le za neumestno i.n škodljivo, če se pošiljaio k oblastvom in zlasti v Beograd po dve deoutaciji. od sta rega in novega društva. Zato je apeliral na vse navzoče, naj deluieio, če hočejo doseči boljše razmere, na združitev obeh društev Neznatni padec članstva no ustanovitvi novega društva priča, da so člani uvidevni in se zavedajo važnosti močne organizacije Poroč'lo ie bilo nato soglasno odobreno
Blagajnik Klannan je podal blagajniško poročilo za 1. tS>36 jn proračun za leto 1937. ki sta b'la nn predlog računskih pregledo. valcev soglasno odobrena in sicer z zahvalo blagainiku kakor tudi društvenemu predsedniku. Pri sledečih volitvah novega odbora je bi] soglasno izvoljen dosedanji od; bor na novo pa sta bila izvoli ena za Zg Šiško g. Zaje Franc, kot odbornik in Dobo-višek Mihael za računskega pregledovalca Za Moste in Vič je občni zbor pooblastil druStveni odbor, da sam poišče posestnike, k-; bi v društvu zastopali ti dve bivši občini.
Omejitev izvoza v Nemčijo
Od 1. t m. je v veljavi sporazum ki ga je sklenil v Berlinu viceguveraer Narodne banke dr. Ivo Belin glede omejitve našega izvoza v Nemčijo, da se zmanjša saldo naših teiijatev. Splošno se ie pričakovalo da bo Narodna banka izdala v smislu tega sporazuma svoja navodila za Izvoz v Nemčijo Ker pa teb navodil n, bilo je nastalo v vrstah izvoznikov vznemirjenje saj si izvozniki niso bili na jasnem kako 6e bo postopalo giede na lu.očbo spo-azuma z Nemčijo. da se mora naš izvoz v Nemčijo ravnati D" višini vplačil za uvoženo nemško blago Šele seda i prihajajo iz Beograda informacijo da ne bodo od naše strani Izdane nikake omejitve gled«. izvoza v N*emč|io. kier bo to ureievala Nemčiia sama z omejevanjem izdajanja dovoljeni za uvoz blaga iz Jugoslavije v smislu doseženega sporazuma, odnosno na osnov? sporočil naše Narodne banke o izvršenih vplačilih naših uvoznikov za nemško blago. Vsak izvoznik
Rlfeišks prizadevanja v Ljubljani
Zanimivosti z občnega zbora Ribarskega društva
Ljubljana 9. aprila.
Ribarsko društvo v Ljubljani je imelo preteklo soboto v hotelu Metropol svoj redni letni abčni zbor. Otvoril ga je predsednik Rasto Pustoslemšek, ki je pozdra. vil vse navzoče, zlasti pa zastopnika banske uprave ribarskega referenta viš. šum. svetnika g inž. H. Rejica, prečita] po-zaiavne brzojavke mariborskega in celj. skega ribarskega društva in se v toplih beseiah opominjal člana Andreja Bcleta, ki se je lani 18 marca ponesrečil.
O društvenem delovanju v preteklem letu je obširno in izčrpno poročal tajnik B Malenšek Odbor je storil vse kar je bilo v njegovi moči, da zaščiti in zavaruje interese ribarstva vebče in društvenikov še posebej. Stalež članstva je porastel. Odbor je imel lani izredno mnogo rednih in izrednih sej Udeležba na njih je bila vedno polnoštevilna. Društvo je lani vzelo v pod zakup vrhniški revir, da ustreže s tem opetevano izraženi želji -vojih članov Toda ne-odziv članov in neugodne vremenske razmere so povzročile da se računi o tem zakupu niso zaključili tako ugodno kakor smo pričakovali. Licenc v banovirukem revirju lani nismo dob 1, pač pa je nas podprlo poljedelsko ministrstvo, ki nam je dalo večjo koliino iker katere smo nato razpečall med člani. Banaka uprava je dala podporo 2000 Din, za kar j: bodi izrečena najlepša zahvala.
Turistična pisarna T. Cook v Londonu se je obrnila na društvo glede športnega ribarjenja v naših vodah Dcbiia je potrebne informacije, ki pa niso bile po. sebno ugodne Društvo lani ni imelo v zalog) drugih ribarskih potrebščin, kakor ribolovne vrvice domače tvrdke »Totrac k' mnoer ^nliSe in cenejše kakor ino.
r-mclfr Vo» -r 5iHi<- r^zne tV>)PWi Tied
'he.rv f -><4.v »iidf temu vorašanhi oi-sveča! vso pozornost V tem ogledu je naše] popolno razumevanje in vso podporo pri gg. docentu dr. Seliškarju. direktorju <Jr Hribarju in dr. Leonu Kocjanu, Dru.
štvo Je končno z vnemo skrt»elo za porib-1 jen je naših voda. v tem oziru je našlo mnogo razumevanja pri velikem delu lastnikov in zakupnikov ribarskih revirje-v.
Ugodne posledice potribljavanja se že odražajo povsodi. Blagajniško poročilo je podal blagajnik svetnik Tancig. Iz poročila je razvidno, da je odbor prav skrbno gospodaril in se izogibal vseh nepotrebnih izdatkov. Zato je tudi zaključil svojo bilanco v polnem ravnovesju. Proračun izkazuje 19.600 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Blagajnik je podal tudi pregled dohedkov in izdatkov društvenega revirja. Nato je poročal knjižničar A. šulgaj o društveni knijžici. Društvo je nakupilo 45 novih del. Knjižnica je štela koncem leta 1936 815 knjig in je v svoji stroki najmočnejša v državi.
Gospodar K. šircelj je podrobno poro-čalu stanju vrhniškega revirja. Omenil je tudi, da je dovolil g. inž Dimnik, lastnik . več ribolovnih revirjev, znaten popust za člane društva pri licencah. Po kratki debati sta bila bilanca in proračun soglasno sprejeta, nakar je revizor ravnatelj Kopač predlagal celemu odboru razrešni-co, posebno zahvalo pa tajniku, blagajniku, knjižničarju in gospodarju za nesebično in požrtvovalno delo v njihovem de. lokrogu. Občni zbor je soglasno in z odobravanjem sprejel ta predlog Takisto je bil tudi sprejet odborov predlog, da osta. ne članarina za leto 1937. kakor doslej 80 Din, zato pa dobi vsak član brezplačno izvrstno urejevano ilustrovano društveno glasilo »Ribiško-lovski vestni k«.
Med slučajnostmi se je nadaljevala razprava glede nadaljnjega zakupa vrhniškega revirja Debate so se udeležili gospodje Oamb^ser širceli šulgaj. dr 3ožič. dr. Lokar in inž Poženel. Sprejet K- bil dr Božičev predlog, ki poobla:'.';: odbor d f eventualno sklene nrvo zakupno pogodbo, ako bodo za to dani potTebni predpogoji. Po tako izčrpanern dnevnem redu je predsednik zaključil občni zbor.
lahko torej izvoz; v Nemčijo vse količine b'aga. ki :>b lahko proda Neme; oa se ne bodo mogli pojaviti na našem trgu. če ne bodo Imeli v naprei potrebnega uvoznega dovoljenja.
Mnenja smo. da bi morala Narodna banka takoj, ko je stopil v veljavo novi sporazum, obvestit} naše izvoznike, kako se bo izvajal sporazum glede omejitve izvoza v Nemč-jo. zlasti ker besedilo sporazuma ni bilo objavljeno. Naši izvozniki so deset dni Čakali v popolnj negotovosti jn 6o po informaciijah. ki rih je pred dnevi objavil beograjski »Jugoslovenski kurir« celo zahtevali. da se skliče konferenca z 7asfon-niki Narodne banke in trgovinskega ministrstva glede načel, po katerih se bo omejeval izvoz v Nemčijo Ge bi Narodna banka ■izvoznike pravočasno informirala, bi marsikateremu prihranila skrbi zaradi bodočega disponirarja glede na možnolt izvoza v Nemčijo. Tako so nekateri izvozniki, ki imajo dobre zveze, mirno sklepalj nove kupčije med tem ko so bili drugi izvozniki iz boiaznj pred eventuelnimi težkočami rezervirani jn so čakali na navodila Narodne banke.
•
Lani smo uvozili iz Nemčije za 23 milijonov Din zlata. Kakor je znano, se zaradi znatno naraslega salda naših klirinških terjatev v Nemčiji trudimo, da bi povečali naš uvoz iz Nemčije preko vrednosti našega izvoza, ker bi na ta način dosegli zmanjšanje obstoječega salda. Po trgovinski statistiki nam je v lanskem letu to deloma uspelo. Medtem ko smo imeli z Nemčijo v letu 1935. za 153 milijonov aktivno bilanco (izvoz je znašal 751, uvoz pa 598 milijonov) smo lani dosegli pasivno bilanco, in sicer za 49 milijonov (izvoz je znašal 1039. uvoz pa 1088 milijonov). Iz podrobne statistike našega uvoza pa je razvidno, da smo lani iz Nemčije uvozili med drugim za 23 milijonov Din zlata Ponovno smo že na tem mestu opozorili, da se uvoz zlata ne bi smel upoštevati v trgovinski bilanci, ker na ta način lahko dobimo docela napačno sliko Do uvoza zlata iz Nemčije je očitno prišlo na ta način, da je Nemška državna banka ponudila naši Narodni banki zlato v zamenjavo za zlate devize, n. pr. funte. Taka transakcija pa seveda prav nič ne vpliva na celotno sliko trgovinske bilance. Ce je Narodna banka razpoložljive funte zamenjala za zlato v Rerlinu in ne v Londonu se zaradi tega v resnici prav nič ni spremenila naša trgovinska bilanca. Zato ne bi smeli takega uvoza zlata upoštevati v trgovinskem prometu z Nemčijo, kakor to izkazuje naša trgovinska statistika. V čistem blagovnem prometu naš uvoz iz Nemčije lani nI znašal 1088 milijonov, kakor Je to Izkazano v oflclelni naši statistiki, temveč le 1065 Tako je tudi pasivni saldo v prometu z Nemčijo znašal le 26 milijonov Din in ne 49 milijonov, kakor je to oficielno izkazano
Ivr*!. Zastopnik zbornice sa trgovino tn industrijo se je solidaliziral z združenjem tr-< govcev. Zastopnik podjetja dr. Pečarevič pa ie zavračal navedbe zbornice Jn združenja. Poudaril je. da je bila oentrala podjetja ustanovljena v Beogradu že pred omenjeno uredbo m da doslej n,- bila ukinjena Raz.prava se bo nadaljevala in kaže la_bo danes padla podločitev.
— Cena modri galjci. Poročali smo že. la bo letos cena modri galici znatno višja, nego je bila lani. predvsem za,rad; tega. ker se je nn svetovnem trgu tako hudo podražil baker Medtem ko je znašala lani cena v trgovini na debelo 4.00 do 4.80 Din za kg. so v začetku aprila ko ie na svetovnem trgu cena bakru dosegla rekordno vi-;ino napovedovaJi. da bo letos galica stala 7 do 7.60 Din za kg. Glede na izredno težko stan;e naAjh vinogradnikov ki jim je lani peronospora pobrala večino pridelka jn se navzlic temu cena vinu ni prav nič dvignila smo že opozorili na nujno potrebo primernih ukrepov tako v zaščito vinogradnikov kakor tudi vinogradništva kajti ga-ica. ki so jo izdelale tvornice. ie še napravljena iz bakra, kj so ga tvornioe kupile po znatno nižji ceni. Medtem je cena bi k ni v inozemstvu zopet nazadovala in se čuje. da bo znašala cena prj nakupu na debelo okrog 6 20 Din za kg. Seda; poročajo tudi iz Beoirrada da je na intervencijo vnogradniSkih organizacij kmetijsko ministrstvo zahtevalo od trgovinskega ministrstva. da se revidira sporazum o cenah s producenti modre galice. da se ne b; cena modri galioi mehanično odrejala na podlag- cene za baker na londonski borzi Po informacijah vinogradniških organizacij vnašajo zaloge modre galice pri tvornicah okrog 450 vagonov Ta modra galica je bila izdelana v času ko ie bila cena hakru še mnogo nižja Zato zahtevajo organizacije vinogradnikov da se cena modre galice odredi na osnov; stroškov v dobi. ko «o tvornice izdelale modro gahVo
= Naš klirinški promet s Francijo In Belgijo. Poročali smo že. da se ie letos naš izvoz v Franciuo v znatnem obsegu dvignil, sai je znašal v prvih mesecih t. 1. 69 milijonov Din nasproti 16 milijonom v istih dveh mesecih lanskega leta. doč-m je bil uvoz iz Francije slab jn je znašaj le 10 mi-liionov Din lani 2%). Čeprav je šel del nagega izvoza za plačilo v devizah, vendar je povečanj izvoz- v znatni meri pripomogel k zmanjšaniu našega klirinškega dolga v Franciji Medtem ko smo ob koncu lanskega leta dolgovali Franciji v kliringu 37 milijonov frankov r85 milijonov Din), je znaša! ob koncu marca naš klirinški dolg v Franciji le 22.6 milijona frankov (52 mili-«onov Din). — V klirinškem prometu z Belgijo ie prav tako naš klirinški saldo v zadnjem tednu nekoliko nazadoval, jn sicer za 2.5 na 17.6 milijona belgijskih frankov, tako da dolgujemo sedaj v naši valuti po kliringu z Belgijo nekaj manj nego 29 mili-onov Din.
= Licitacije. Sokolsko društvo Saraje-vo-Matica razpisuje za 15. t. m. ofertno licitacijo za napravo inštalacije centralne kurjave. Dne 10. t. m. bo v intendan-turi štaba bregalničke divizijske oblasti v 6tipu licitacija za dobavo večje množine petroleja. Dne 16. t. m. bo pri upravi 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija za dobavo večje množine raznega železa. Dne 19. t. m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za nabavo 1,000.000 komadov zložljivih kartonskih škatlic z vrečicama. Dne 28. t. m. bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo 3 elektromotorjev za rudnik Zenico (rok dobave je 45 dni.) Pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo 9. t. m. ofertna licitacija za dobavo ' 150.000 kg livarskega koksa in 40.000 kg konoplje, 10. t. m. za dobavo raznega jekla ter aparata za ravnovesje, 12. t. m. za dobavo vrtalnega stroja, 13. t. m. za dobavo elektromateriala, stroja za vrtanje in ostrenje, 14. t. m. za dobavo grafita in azbesta, 15. t. m. za d-bavo raznih meril, 16. t m. za dobavo dvigal.

Borze
9. apr.la
Na Ejubljanski borzi se je danes med ofl-cielnimj tečaji okrepila deviza Newyork.
Oftu |> nji«, pod S. St t*73 «4 n. XU_
doč;m je deviza Pariz v 6kJadu e tendenco na zunanjih tržiščih znatneje popustila. V privatnem kliringu so se avetriiski šiiine^ trgovali po 8.00. za angleške funte pa ie bilo povpraševanje po 238 V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.00. angleški funti po 238 in grški boni po 31.4850. Nemškj klirinški čeki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.18 v Beogradu 12.1033 in v Zagrebu 12.1850 odnosno za konec maja ia junija 12.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču ee ie pri čvnstejšj tendenc* Voina škoda trgovala 1» 408 in 409 (v Beogradu po 406 — 409) in za konec aprila po 407.50. Promet ie bil še v 7% investicijskem posojilu po 88.50 in v T>/o Bla.i novem posojilu po 86.25 fv Beogradu po 86.75).
Devize
L ju bi'a na. Amsterdam 2397.66 — 2412.26. Berlin 17G0.02 - 1773.90 Brusel' 737.94 — 743.01. Curih 996.45 _ 1003.52. London 214.15 - 216.21. Newvwk 4349.76 — 4386.07. Pariz 199.62 - 201.06 Praga 152.68 - 153.78, Tret 229.69 - 232.77.
Curih Beograd 10 .Pariz 19.83 London 21.5250 Newvork 440 Bruselj 74.05. Milan 23.1250 Amsterdam 240.70 Berlin 176.75. Dunaj 80.75. Stockholm 110.95 Oslo 106.15. Ko.henhavn 96.10. Praga 15.3250. VarSava 83.30 Budimpešta. 86. Atene 3.90. Baksr rešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Voina Škoda 408 _ 409. za april 407 — 408. 4% agrarne 52.50 bi. 4% severne agrarne 51.75 — 52.25, 6% dalm. agrarne 73^0 den., 7*/« invest. S8 — 88.50, 7% stabfliz 87JO bi.. 7°/« Drž. hip banka 98.50 — 99.50. 7% BJaiT 86.25 - 86.50. 8% Blair 94.50 - 95: delnice: PAB 195 — 196. Trboveljska 270 bi.. Sečerana Osijek 210 — 220 Šečerana Vel. Bečkerek 650 — 700. Dubrovačka 885
—	350. Oceanija 270 den.. Jadranska 400 den., Gutmann 50 — 52. Danica 588 bL. Isis 20 den,
Beograd. Voina Škoda 408 — 40&50 (406 - 409), za maj 407.50 — 408.50 (407-30). 4% agrarne 52 — 52.50. 4«/o severne agrarne 52 den.. 6% begluške 76 — 76.50 (76). (T/o dalm. agrarne 74.25 — 74.50 (74.26). 7% invest. 87 — 88, 7% Drž. hip. banka 99.25 — 100 74/o Blair 86.50 — 87.75 (86.75). 8% Blair 96 — 96.25. PAB 196.50 — 198 (197 — 198). Narodna banka 7900 — 7330.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 9. aprila. Začetni tečafc pšenica: za maj: 138 za julij 134-75. za esuC
120.50.
4- Winnipeg, 9. aprila. Začetni teSa*: pšenica: za maj 145. za julij 139.625. za okt. 123.375
4- Novosadska blagovna borza H t®-) Tendenca nesprem Pšenica: baška, sremska 178 — 180. slavonska 178 - 180, banet, ska 176 — 180 baška. potiska 185 — 187. Oves: baški, sremski, slav. 102.50 — 106. Ri. baška 144 — 146. Koruza: baSka »n sremska 95 — 97 banatska 93 — 95. Moka« baška in banatska >Og< in >Ogg< 255 — 265 >2< 235 — 245. >5< 215 — 225: >6< 185
—	195: »7« 155 — 165: >8« 110 — 115. Otrobi: baskL banatski 88 — 91. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245
•f Budimpeštanska terminska borca (8. t m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.36—12.38, za julij 12.96—12.97.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 8. aprila. Tendenca čvrsta.
Zakijučn,- tečaji: za maj 7.72 (prejšnji dan 7.65). za okt. 7.60 (7.54). za dec. 7.54 (7.48).
-f Newy»rk, 8. aprila. Tendenca stalna, Zaključni tečaji: za aprl 14.25 (14.13). za okt. 13.55 (13.37\
— Ta-Ta * Zarrr«H;j. obrtnen r*i<ielkn j ?/.■ *!•<''>-'kfvr". me-stnegr* naoelsfva se tp v > I raj pričelo rnn^onnn e v zadeV' nt-vo^ fv* j trgovinskega obrata Ta-Ta ki ea Zruženje trgovcev označuje kot veleblagovnico, ki se po uredbi iz leta 1934. as sme »UdO-
V NEDELJO
11. aprila
prične izhajati
naš ni
KAMINSKI NAPUSC
št. 13
Pozor na nedeliske Ueviiko!
napet* ous«o ©v«? povest lz velik«
nega flvflema
«
Ceremonija kronanja, ki Je trajala pri
kronanju angleškega kralja Jurija V. oele tri ure in ki so io prakticirali v tei obliki skoraj tisoč let. ee bo pri kronanju kralja Jurija VI. skrčila na dve uri. Okrajšali se bodo obredi med veliko mašo. Zaprisega kralja po nadškofu canterburvjskem se bo izvršila takoj po priznanju ljudstva in ne šele med obhajilom, kakor ie bilo doslei običajno. V maši bodo črtali litanije.. Te-cleum jn pridigo. Nadalje bo plemstvo izkazalo kralju počast tokrat kolektivno ne pa individualno kakor doslej. Procesija
kronanja skozj mesto pa ostane nespremenjena. pot ji bo dolffa dve millji.
Priznanje kralja po ljudstvu se vrši na ta-le načjm: Nadškof canterburyj6ki zakliče štirikrat v vse štiri strani sveta glasno: »Gospodje, predstavljam vam tu kralja Jurija, vašega nespornega kralja. VL kj ste oriši i na ta dan. da ga počastite in da mu boste služili, ali ste voljnj. da bi to napravili?« Potem 6e kralj sam obrne proti vsem štirim stranem neba in navzoči zakljčejo na glas: »God save the Kine: George!« (Bog te čuvaj. kraLi Jurij!)
Niti Kitajci ne razumejo kitajščine
Težave z mandarinščino, knjižnim jezikom Kitajske
Knjižni jezrk Kitajske, tako zvano man- J darinščino. obvladujeio le izobraženi višji sloji, masa pa govori dialekte svojih območij in ti dialekti so si tako različni, da 6e dva Kitajca pocostoma ne moreta razumeti v svojem jeziku.
Starejši ljudje si v takšnih primerih po-magaijo s pismenkamL ki so za vse dialekte enake — seveda ie tu glavni pogoj. da to pisavo sploh obvladajo, kar je pa bolj redka stvar. Mlajši ljudje govorijo med seboj angleško. Cjm dalje greš na kjta:ski jug tem raznovrstnejši postaiajo dialekti.
Kan tonska kitajščina je pekinški kitaišči-nj n. pr. tako podobna kakor angleščina slovenščini. V provinci Fukjen je toliko dialektov, da imajo na Kitajskem rek. ki veli. da Pekinez ne razume Kantončana, Kan-tončan ne razume Fukienca. a Fukienci ne razumejo drug drmrega.
Ko je osirednia vlada prišla do nekaj moči. je odTedila. da morajo po vseh šolah uoitj mandarinščino. istočasno pa izdala odredbo. da mora.-'o vsi študenti viš;ih šol po Kitajskem obiskovat-? posebne obvezne tečaje tega jezika. Mladi Kitajci se torej uče kitajščine, kakor je v'd«ti čudno in neum no. da se to sploh naglaša. Uspehi so se pokazali že doslei
Nekj časnikar s severa, ki je pred kratkim potoval pa juga, sgotevuja, da m jo.
mogel v mandarinščini sporazumeti dobro z otroki, med tem ko ga odrasli po večjnj niso razumeli. K tem uspehom je mnogo pripomogla prepoved osredn-e vlade, po kateri se ne sme noben zvocn; film predvajati v kakšnem kitajskem dialektu. Danes morajo kitajski filmski igralci obvladati mandarin-ščmo im govoriti v filmih izključno v njej. To pa je imelo za maso nemara še boliše učinke nego obvezni in neobvezn; tečaji za knjižno kitajščino.
Delavci, gostje angleškega kralja
Na željo novega angleškega kralja se bodo njegovega kronanja v Westminster-ski opatiji udeležili štirje delavci kot njegovi osebni gostje. Kralj je izjavil, da hoče ostati vedno v stalnem stiku z delavstvom, zato bi rad, da bi se po svojih zastopnikih oficialno udeležilo tudi njegovega kronanja.
2§. obletnica smrti Karla Maya
Nemci so te dni obhajali 25. obletnico smrtj pisatelja Karla Maya Njegovi spisi so priljubljeni posebno mladini. Vefi knjig je prgimdeoft s^amaSSm	-
Odprta vrata
Angflešk; trgovci so ne nekem svojem sestanku nedavno razpravljali, kaj je bobj» še, odprta ali zaprta vrata? Neki brivski mojster je izjavil, da so narasli njegovi odjemalci, odkar je napravil krožna vrata, za 80 odstotkov. Pristavil je še. da kaže izkuš« nja, da gre človek rai^i 50 ali celo sto in tudj več korakov dalie kakor pritisne na kljuko, na zaprtih vratih v trgovino.
ANEKDOTA
Bivši francoski ministrski predsednik Flandin je dejal na nekem volilnem shodu v Torsu: »Svoboda ki jo je danes najtežje ohraniti, je svoboda proti birokraciji.«
VSAK DAN ENA
»Ljudje imajo res čudne ideje! Svetilke obesijo visoko gori na žico, namesto da U jfi fldtotttt m Aeteaii dzog.fr*«
Krvava družinska drama
ft ^	o ©o*
© Abesimii
Masterlj v enem dejanja Alfreda Caselle
Novi afriški imperij je imel svoje učinke tudi na glasbeni svet Italije. Znani skladatelj Alfredo Casella je baš te dni dovršil partituro svoje nove »eksperimentalne opere«, ki ji je dal ime »II deserto tentato« in jo označil ket »misterij v enem dejanju«.
V tej operi ni nobenih — pevskih ulog za posameznike, vse opravljajo zbori. Premiera bo na glasbenem festivalu 8. maja v Florenei. Libreto je napisal Cor-rado Pavolini. Kakor vsi eksperimentator-ji, upata tudi ta dvp avtorja, da bosta s svojim delom, ki bo trajalo samo 40 minut, napravila revolucijo v področju opere. Pavolini pravi, da je vsebina dela ci-vilizatorna misija Italije v Vzhodni Afriki. Pevskih ulog- v operi se je izognil zato, ker modernim ljudem ni več mogoče, da bi svoja čustva izražali s pesmimi.
Idejo za opero je dobil od nekega vojaka, ki se je boril v Abesiniji. Ta je pripovedoval, da je nekega večera, ko je sonce zahajalo, po večdnevnih pohodih skozi puščavo dospel do neke reke. katere bregovi so bili bohotno obraščeni in v velikem nasprotju s puščavskimi sipinami. Sredi reke je videl otok, na katerem je vladalo živahno življenje, ženske so pripravljale večerjo, otroci so se igrali, bilo je kakor v domovini. Neki domačin je vojaka, na splavu popeljal do otoka. Ko pa je tja prispel, je opazil, da nekaj manjka, namreč »blagoslov človeka, ki bi mogel to videti in ooenif prizor r>o njegovi zgodovinski in poetični vrednosti«. V Casellovi operi bodo domačini peli skupaj z — ae-roplani. Skratka, novo ■-'elo ima vse pogoje v sebi, da bo izginilo kmalu po premieri brez sledu z odra.
Mlako mzstmpll® kavo
Kava s tsleeno smetano je higiensk® oživilo
Tzločevalno delo obisti se po črni kavi zeio poveča. Na srcu opazujemo po večjih količinah črne kave sprva počasnejši utrip, ki se potem pospeši in postane nereden. V splošnem menijo, da se kvarni učinek kave po dodatku še tako majhnih količin mleka bistveno zmanjša.
S tem vprašanjem se je bavil praški farmakolog dr. E. Starkenstein. Ugotovil je, da obisti po mlečni kavi v resnici ne vršijo tako močnega izločevalnega dela
kakor po črni kavi. Do istih zaključkov so prišli tudi po raziskovanjih na dunajski prvi medicinski vseučiliški kliniki. Potrditi so mogli ljudsko mnenje, da mleko razstrupi kavo. Napravili so nič manj nego 200 poskusov, ki so dali vsi isti rezultat Kdor rad in pogosto pije črno kavo, torej dobro stori, če ji primeša nekoliko kapelj mleka. Kava s tolčeno smetano pa je po novih raziskovanjih naravnost higiensko uživilo.
' Starši §9 se spomnili svojega otroka
Sreča filmskega zvezdnika Milecenta Barto3omewa
Pri Battersea Parku blizu Londona se Je pred tednom dni primerila strašna železniška nesreča, ki je uničila 12 človečkih življenj. Na sliki vidimo prizor, kako iščejo žrtve
£03 aiHfflMPt ^
Spomenik iz premoga
V blfižiinj znanega premogovnika Flvnoa na Angleškem so odkrili vred krafckim spomenik, kj sestoji samo iz premoga in predstavlja rudarja.
Mnogo mesecev so se roorafi trodirt, podzemeljski delavci, da eo epravjiK ogromno premogovo klado na dan. Potem je kipar M. Castor izklesal kip. ka ga ie daleč videti, Spomenik prikazuje rudarja t dvtg-njjeoo rovnioo Je zelo posrečen in na stotine ljudi ga prihaja gledat od blizu jn daleč. Ker se boje, da bi nepoklicani ljudje ne odnašali spomenika kos za kosom — da ga pokurijo, ga stalno straSj poseben policist.
1300 žensk sili v Arktido
V juniju se odpefje angleška ekeped^cSia
pod vodstvom znanega raziskovalca Ernesta Walkerja v Amtarkt.jdo. Časopisne vesti o tej ekspediciljij so imele za posledico, da se je obrnilo na Walkerja njč manj neeo 1300 žensk s prošnjo, da bi jih vzel s seboj.
Walker je sedaj javno k> javil, da ne vza-me v Antarktido nobene ženske s seboj. Po njegovem mnenju namreč nobena ženska ne bj mogla dlje nego mesec dro vzdržati v podnebju ob Južnem tečaju. V ostalem pa smatra, da jih žene v ledeno puščavo samo želja po pustolovščinah, njemu pa gre za resno delo.
Ljubezen na prvi pogled
Neki 20-letni grafik iz Sevrfea, ki je delal v eni tamkajšnjih keramičnih tovarn, je pred nekoliko dnevi videl skupino mladih deklet iz nekega, penzionata in se je na vrat na nos. kakor je navada pri mladih ljudeh, zaljubil baš v najlepšo med njimi, 17-letno Amelijo Duretovo. Poslal ji je zaljubljeno pismo in je bil tako pogumen. da "ie splezal čez 4 m visoki zid penzionata, da bi svoji izvoljenki napravil podoknico. Bil je pa tako neroden, da je z vrha zi^u nadel v jamo, ki je bila polna steklenih črepini. Tu se je tako strašno porezal. da je kmalu umrl.
Največja ura
Letališče pri Durbanu v Afriki se lahko ponaša, da ima največjo uro na svetu.
Ura leži vodoravno na tleh. tako da. jo je iz letal lahko videti. Nije premer znaša — 70 m. Številke 60 črne in se dobro odražajo od kazalnika, ki sestoji iz belega kamna. Letalci po njej že od daleč lahko naravnaio svoje ure. ra-zen tega pa jim je velikanka najboLjš; znak. da je tam dur-hansko letališče, kajti nikjer drugod nimajo podobne ure.
Dvajsetletnica ameriškega vstopa v svetovno vojno
= »JUTRO« ii & ===== Poročno potovanje je končano
Holandska prestolonaslednica princesa Julijana in njen soprog princ BernhardS požirata pariškim fotografom tik pred odhodom na postajo za povratek v Haag
Po vesteh iz New Yorka je ameriško vrhovno sodišče izreklo zadnjo sodbo v senzacionalnem procesu, v katerem je šlo za »lastninsko pravico« nad malim filmskim zvezdnikom Milicentom Bartolome-wohl
Bartolomevv se je rodil kot sin angle-
Novi angleški poslanik v Parizu
ških staršev, ki so ga oddali v vzgojo njegovi teti v Ameriki. Teta je skrbela na vse načine zanj. Odkrila je njegov talent za film, spravila ga je v Hollywood in dosegla, da je postal slaven po vsem svetu. Starši so svoje pravice do otroka začeli uveljavljati šele potem, ko je deček zaslužil ogromne vsote.
Prišli so v Ameriko, da bi ga odpeljali na Angleško, toda teta ga ni hotela izročiti. Sedaj je najvišje sodišče izreklo sodbo, da sme teta malega zvezdnika posino-viti. s čimer zadobi pravice staršev nad njim. Staršem bodo odračunavali 10 odstotkov njegovih dohodkov, to je mesečno okrog 5000 dolarjev, teta pa bo dobivala mesečno okrog 2000 dolarjev za njegovo oskrbo. Ostanek se bo nalagal, dokler ne postane Milicent polnoleten.
Zadnjih občinskih volitev v Bolgariji so se udeležile tudi ženske. Vlada je pri teh
volitvah dobila večino
y uve®! s areftarfjo Jagode poroCajo Se, da J» bite. nedavno izmenjana telesna straža dBttatorja Stalina, ki Je Štela dt>_ slej 300 agentov G. P. U. Nadomestili aa Jo m tristo Gfruiztncd. iz Kavkaza. Nova Stalinova telesna straža ne razume niti besedice ruski. Nihče od teh mož ne sme zapustiti Kremlja in ne dobi dopusta. Tu_ dl dva poveljnika straže, Džerat in An-tidž, sta iz Tiflisa.
Btr Eric Phipps, dosedanji angleški poslanik pri nemški vladi, je po odhodu sira Oerka iz Pariza nastopil svoje novo službeno mesto v Franciji
V romunski občini Terebesti se je odigrala krvava družinska drama. Kmet Jurij Mattesou je poslal svoje otroke z neko pretvezo iz hiše, da bi se nato vrgel z nožem nad svojo ženo. Žena se ie najprej obupno branila. Uspelo ii je. da je pobegnila v neko sobo. kjer je b:l še eden izmed otrok. Mattescu pa je vlomil v sobo- in v otrokovi navzočnosti je ženi prereza! grlo. Nato se je hotel obesiti toda vrv 6e je utrgala in je padel na okrvavljeno truplo svoje žrtve. Tedaii s,- je z britviijo sam pre-rezal grlo. Otrokovo vpitje je priklicalo sosede, kj eo našli oba zaikonca mrt.va V sosedni sobi ie med temi spal TOletni oče Mattescove žene, kj n; od vsega tega nič Slišal.
Posledice železniške katastrofe
Jagoda — kriminalen tip
Oškodoval je državo za milijonske vsote
šele polagoma prihaja na dan, zakaj
je bil Jagoda v Rusiji odstavljen m kakšne narave so njegovi delikti, M so ga oropali vsemogočne pozicije v Ceki in G. P. U.
Jagoda Je bil v zadnjem času komisar (minister) za pošto in brzojav. V tem svojstvu je poneveril nad milijon rabljev. V kcmisarijaui za notranje zaderve ni bilo mogoče natančno nadzorovati njegovega dela na novem službenem mestu pa so kmalu prišle na dan njegove nepoštene metede. Vsi pravijo zdaj, da je Jagoda skozi in skozi korupten tip, pijanec in či_ sito navaden lump.
Ko so lani moža odstranili iz komrtsari-jata za notranje zadeve, Je tel Jagoda strašno ogorčen. Upiral se Je celo nastx>_ piti to službo. Začel je pilti in razgrajati, ko pa je pričel izvrševati svojo novo dolžnost, je kmalu zašel na svoja stara pota. Iz blagajne nekega podrejenega uradnika je na debelo izginjal denar, kar je uradnik javil drugim instancam, nakar Je toflo mogoče Jagodo razkrinkati do kraja.
Varšavski dopisnik »Daily Ezpressa* poroča svojemu listu nekatere podrobno. sti iz življenja odstavljenega komisarja sa pošto in bivšega voditelja policije ma. eikovske vlade. V skrivni omari aa posteljo je imel Jagoda zbirko demantov, M sa
predstavljali milijonsko vrednost Tam m našli tudi kopo ameriških in Japan^dti bakavcev v vrednosti poldrugega miHjo. na Din. Komisija, ki je odkrila to zakladnico in zaklade v nji, je dala nemudoma aretirati Jagodo, ker Je dobila v roteo cto. kaze, da se je hotel bivši raibelj umakniti na Kitajsko. Za to pot si Je pripeai® dragulje in denar.	i
Nobenega dvoma zA, da bo Jagoda, 0 Je povzročil smrt tolikih ljudi, adaj na prišel pred sodišče zaradi poneverb (K žavnega denarja, Obsorfen bo najbrže nM smrt. Poznavalci ruskih razmer pišejo, d« se bo vršil ta proces za zaprtimi vrst^ ker se ruski mogotci boje, da ne hfi preveč kompromitiral režima, M Je tako go zaupal takšnemu tipa.
Isgod«
Ob dvajseti obletnici vstopa Amerike v svetovno vojno so v New Torkn predstavMelJI
francoskih bojevnikov položili venec na spomenik ameriških prostovoljcev, fel so darovali svoje življenje za stvar zaveznikov
Manj ceremonij na kraljevem kronanju
Skrčeni cerkveni obredi — Kolektivna počast plemstva
Mnssolinijev potni list na dražbi
Na javni dražbi v Londonu so te dni prodali Mussolinijev potni list od 27. decembra 1921. Mussolini se je s tem izkazi-lom peljal na konferenco v Cannes in sicer v svojstvu poročevalca »Popola d* Ita-lia«. Dokument so prodali za pesto funtov.
K nI turni pregled
K razstavi arhitekta Neidharta
Ta teden razstavlja v umetnostnem pavi* Ijonu pod Tivolijem svoje arhitektonske študije zagrebški arhitekt Jurij Neidhardt, ki je delj časa delal pri znamenitem sodobnem pariškem arhitektu Le Corbusie-ru. Arhitektonske razstave so pri nas precej redke, kaj še, da bi se posameznik odločil ra razstavo, kakršna je pričujoča. Na naši tehniki imamo sicer oddelke za arhitekturo: eden je pod vodstvom znamenitega profesorja. Iz te šole so že "zšlj arhitekti, ki so zmožni tudi velikih nalog. Mnogi so že prejelj nagrade prj razpisih, tako pri ce* gulacdjskih kakor urbanističnih problemih ia novih gradnjah. Da njihovo delo ni kaj dosti znano javnosti, je kriv značaj s loven 5 skega imteligenta, ki mu nj do tega, da bi si s komolci in reklamo utiral pot do priznanja.
Jurij Neidhardt je povsem človek sedanjega časa. Ne le po svojih arhitektonskih načelih, ki jih dosledno izvaja po Le Cor-busierovih epistolah, temveč razume tudi žumalističuo izkoristiti svoje načrte in zasnove. V toliko tudi njegove ljubljanske razstave ni gledati kot čisto arhitektonsko razstavo, ki naj bj našim arhitektom in vsem. ki se za take probleme zanimajo, pris ka/ala kake pomembne nove izsledke, tem» več je v večjem delu propagandnega in reklamnega značaja. Odtod vsj številni raz-obešeni časopisni izrezki, kj jih Neidhardt prikazuje, pa čeprav je v poročilu ali noti-et njegovo ime le omeujeno Ta način v naših razmerah ni simpatičen, vendar je marsikod po svetu edino sredstvo, s kate» ritn se mladi liudje uveljavljajo med ob* einstvom.
Kakor rečeno je Neidhardt vne-t propaga-
tor idej svojega učitelja in vzornika, ki jih skuša aplicirati prav povsod V največjem delu razstavljenih osnutkov obravnava urbanistične probleme Zagreba. Po njegovih zamislih naj ostane stari Zagreb nedotaknjen, novo meslo pa naj bj gradili za glavnim kolodvorom med progo in Savo. V po« drobnih risbah rešuje problem velike cest« ne zveze od Sljemena preko starega to bodočega mesta vse do Save ter hkrati tudj že ričuna z bodočimi trgovskimi in kulturnimi središči, ki jih je nekalere namenil v svojevrstne nebotične zgradbe posebnih tlorisnih sistemov. V številnih fotografiranih modernih prikazih, obravnava vprašanja sodobnega stanovanja, ki jih združuje v ve-
like bloke, ne več postavljene ob ceste, tenis več zamišljene kol samostojne stavbne eno» te, proste v naravi, sredi nasadov, včasih povezane med »eboi ulj rastoče drug v drugega. Seveda prj takem načinu gradnje stanovanjskih hiš odpadejo ceste v današnjem pomenu, ker so pešpota prosto izpeljana krog in krog vseb objektov. Ceste za vozu-i promet pa so projektirane v dveh smereh vzporedno na določene razdalje. Tako odpadejo tudj vsa križišča, ki po starih mestih promet le ovirajo in komplicirajo. Po njegovih zamislih eo tudi manjši vzgojni zavos di, otroški vrtci, zavetišča, šole in zabavi« šča ter majhni športni prostori prav tako razvrščeni med nasadi Neidhardtovj objek-tj gredo precej v višino jn je smoter njegovih urbanističnih nalog: doseči na določenem prostoru večjo gostoto prebivalstva, skrajšati na minimum vsa potrebna pota, tako rekoč centralizirat} vse delovanje in uradovanje v eno hišo, hkrati pa urediti stanovanjske prilike tako, da se bo človek v hiši počutil ko sredi narave.
V	zvezi s take vrste urbanizacijo je seveda nujno potrebno obravnavatj vzporedna vprašanja, kakor delitev zemlje, preurediš tev sedanjega načina lastninskih pravic, ka= kršne reforme pa bi mogla le z malo verjetnostjo v dosedanjem redu uresničitj edi-no!e država sama.
Neidhardt razstavlja tudi	osnuikov
modernih letališč, kj že sedaj sodobno gra-difeljstvo za posl ju jejo toliko, kakor še pred par leti problemi kolodvorskih zgradb.
V	splošnem je njegova deviza: veliko luči jn zraka Koder pa je veliko luči, ie po navadi tudi veliko senc. Kako pa bi bilo. ko bi v takem »sončnem mestu« zaman iskal tihi in mračni kotiček, kjer bi se mo> gel nemoteno predati zgolj čustvu jn mu slim? Kako bi bilo. ko bi nam od jutra do večera od vsepovsod tisočero refleksov in lesketajočih objektov dražilo oči in živce? Za sedaj je gotovo, da na« pereči problemi milijonskih mes! še ne tangirajo Naše malo mesto je kakor maihna greda na razsežnem vrtu. Zato za nas nikakor ne more biti edino pravilno presaati Le Corbusjerova izkustva v naše razmere. V kolikor pa so prav ta izkustva za sodobno arhitekturo pomembna, vplivna in vodilna, pa gre z njo vzporedno przadevan'* mladesra zagrebškega arhitekta Neidhardta. v toliko j« njegova razstava tudi za lajjka zanimiva in poučna Strokovno pa jo naj ocenijo poklicani. Č. S.
JIz mariborskega gledališča
Dobro je prestala svoj krst v našem ob« mejnem teatru Rasbcrgerjeva nova narodna opereta »Rdefj nageljni«. To opereto, kj jo je uglasbil nestor mariborsk;]« igralcev in režiserjev P. Rasberger im za katero ie napisala besedilo gdč. Milena Ras-bergerjeva. odlikuje predvsem živahna pre plelenost z glasbeno in tudi plesno folklos to. V primeri z Rasbergerjevim operetnim prvencem »Prebrisanim Amorjem«, izpričujejo »Rdeči nageljni« v partnem libretnem jn izvedbenem oziru izdaten napredek: glasbeno privlačujejo slovenski ter srbohr-vatskj melodični utrinki, v vsebinskem ožini ji daie poseben poudarek in pečat kulturno zgodovinsko ozadje iz dobe ilirizma, za čim uspelejšo izvedbo pa so si vidno pri, nadevali vsi sodelujoči. Opereto preveva 1opla romantičnost ter se nam predstavijo kot končni rezultat vseh teh zavozljajev in razvozljajev. o katerih jo b:lo v našem listu že govora, štirje operetno neizogibni ter prešerno razgibani parčki.
Dirigent Lojze Herzo^ je s preizkušenim okusom in toplim smislom za pravilno interpretacijo folklorno barvite slasbe s čvrsto roko uravnaval strnjeno sodelovanje solistov, zbora ia orkestra. A. Harastovj? ie oskrbel prece; razživljeno slikovit tiprizo5 ritven' okvir z nekaterimi novimi scenograf-*k.imi zamisleki, razen tega je kot koreo-graf uspešno pripravil plesno folklora i vložek v Jr :„'em dejanju jn je s posrečeno za; sedbo posameznih vlog pritegnil k sodelo-v:i:••••. -i.oro ves mariborski teatrski ausam« bel. Ob malodane vseb kreacijah je bjlo ra/'nrati mnogo vneme ter skrbne pripravljenosti sodelujočih
Jelki Igličevi je nudila vloga Savjnčeve Anice precej konjunkture. Sončno in sveže je donel njen svetlo prodirni sopran (pesem o rdečih nageljnih), v njeni igri pa je bilo mnogo gibke okretnoslj in temperamentne prožnosti. V Savinčevi Jelici pa se je Elza Barbifeva toplo razživljala in se je s svoiim partnerjem E. Verdonikom (galaut n;m Jankom) v petju (Glej solnce), igri ter plesih (zlastj v durgem dejanju) imenitno usoglaševala B. Sancin se je lotil vodilne moške vloge Veljka pl. Juriča kakor obi3 čajno z njemu lastno temeljitostjo. Kakor pristno narodne popevke so zvenel- spevi >0j devoika:. >Na vrtu t. »OtioSka leta^, »V spominu?, »Pred lepoto tvojo bajno«, itd. Mnogo razvedrila in zabave ie bilo ob Robniku jn »Stazikk D. Gorinška oz. Š. Gorinškove. pa tudi ob Robnikovem Stan ku A. Ilaraslovifa, Čigar dobra partnerica je bila Neda B. Rasber^erjera.
Avtor P. Rasberger se nam je predstavil kot očetovsko dobrotljivi graščak Matija Savinec. V tem plastičnem, zanosnem oko; lju na vrtu Savinčeve graščine v I. dejanju, pred palačo barona Gorca v Ljubljani (v II. dejanju), v vas; Zasavje ob vznožiu gra ščine Savinec (v III. dejanju), ob številn h fantovskih popevkah iz grl zborovskih članov ter mnoštvu lakajev, fantov, deklet, kmetov in kmetic se je vidno uveljavljala podoba mecena barona Gorca (Crnobori) z žena Emilijo (E. Starčeva), se je krepko raz legala veljavna beseda Gromovpga grofa Jeliča. je veselo odmeval spev P. Kovifeve-ga copatarskega krčma rja Buče o majol-kj ter so se hvalevredno uvrščali v krog uspe* nih sodelavcev tudi ostali člani operetnega ansambla (Zakrajžkova—Liza, Nakrst—Je5 eih, Košič—Zalar. Košuta—Potokar, Ce>Di-čeva—Jesihova, Tovornikova—Zalarica, Sa« vinova—kuharček. Blaž—Gašpar. Turk—sel, Veldinova—dama).
Krstna predstava »Rdečih oagelnov« ni kazala običajnih operetno pajacnih zdrsljajev, tako da je bila na dostojni višini operetne umerienosti n splošne ustrežljivosti Avtor ki ie hkrat? v internem gledališkem krogu obhaial 351etnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja, ie b>l deležen toplega aplavza jn številnih šopkov
n.
V višku letošnjega dramskega repertoarja je bila uprizoritev Shawove »Svete Ivane«, eilovjte in čudovite tragikomične dramsko
legende in kronike ter legendne satrre, v kateri sega veliki angleški anal.tik, cinik in poamehovalec v oni svet zgodovinskih, religioznih dogajanj, ob katerih se razodeva nepremostljivo in preko grmad razprostrto nasprotje v nii«c.'.nosti predstavnikov cerkvene hierarhije na eni strani ter preprostega junaškega dekleta, Ivane Orlearij eke, v vseh eruanacijah njene prirodno neposredne bogotežnostj na drugi strani. Sli« kovjta opredelitev zračajev in tipov, v bo-hotnosti besed dušeča se dialektika, prepletanje tragičnega in komičnega, resnobnega jn vedrega, logičnega in ciničnega, to so one odlike, kj zajamčujejo temu Shavvovemu edinstvenemu odrskemu delu posebno privlačnost ter stopnjevano učinkovitost, ki do« biva svoj najsočnejsi odraz v zaključni sliki, k- je kakor jedka, žolčna rezultanta vse te Shawove spretne in revolucionarne anas i l't.;ke. žal pa so izostala nekatera mes'a, preko katerih ie oČividno izdatno zdrsol cenzorjev redoljubni svinčnik. Frenetičnega navdušenja mariborske gledališke publike, ki je prihitelo k premieri, pa ni izzvalo izključno delo samo, ampak se je sicer zadržujoče se občinstvo vnelo tudj ob solidni. vseskozi sprejemljivi izvedbi, kj irpa v zdravih režiserskih prijemkih. artistični j spretnosti in vsestransko usmerjeni pozornosti režiserja J. Kovica osnove sigurnega uspeha.
V prevalih in prelomih dogajanja je sta? la naša prva igralka Elvjra Kraljeva. »Sve3 to Ivano-? ie dojela in zajela iz globin te Sba wove podobe in jo doživljala do slednjih odtenkov. Rastja itn zorela ie od slike do slike, od podeželsko toge, toda vendarle neposredne pasLirice ter vedro korajžne voj« ščakinje do trpko preizkušene mučenice pred inkvizicijskim tribunalom, kjer se notranja bolečina pomnožuje s hudobnimi naznanili smrtne groze. Njena beseda in moč igre sta sj bila v ravnovesju Ta umet« niško dozorela podoba Svete Ivane predstavlja nekakšen vrh stvariteljske sile naše prve igralke, ki bi se s to svojo kreacijo lahko nedvomno predstavila na vsakem odru. Verdonikov Kari Vil. je bil ukrojen po merilih pametne zdržnosti in umericnosti. kjer ni naivnost ter bojazljivost, neodločnost jn uboštvo v preočitnem nasprotju z neka« terimi elementi karakteme eksotičnosti, ki navdaja tega čudovitega dauphina. čigar bistroumnost pa je bila menda premalo podčr« tana.
Blažev Dunojs je bil prav tako pozitivna interpretacija, dooim je Nakrstovemu \Var-vvicku v pristno britanski mirnosti tekla sočna dialektika. Rasbergerjev zadir^ni vojvoda La Tremouille, Košutov zanešenjaški stotnik La Hire. Gromov silaški slotn:k Robert pl. Baudricourt. Standekerjev Bertrand Poulengey, Harastovjfev sinjebradec. vojvo« dinja La Tremouille E. Starčeve, p. Kovj-fev tipično francoski cerkveni lverarh (knes zoškof reiinski), Gorinškov preudarni beau-vaiški škof, KošjFev puritansko-erutptivni kaplan Stogumberski, Malfck nla>tičuj jnkvi-zitor. Standekerjev prizanesljivi brat Martin, Kolutov kanonik ITEstjvet. Crnoborijer ognjeviti kanonik Courcelles, Košifev smeš-ni oskrbnik. Turkov grozljivi krvnrk, paž D. Savinore, dobro podani oproda F. Dujcca, Flofjfeuičifev goepod iz leta 1920. ter drugi iz vrst dvorjanov in dvorjank, menihov ;n j vojakov so predstavljali poedine člene skrbno « formirane celote. Racionalno izkori^čenje proslora na cniru, izvirni scenični zamisle-kj ter novj lični kostumi so celoten vtis še poglabljali. »Sveta Ivana« ni bila lahka preizkušnja. Sedaj, ko je preizkušnja mimo. pa so sodelujoči ob prodornem uspehu lahko zadovoljni.	—ec
Ivo Uergešie
V brošuri na 16 straneh je pravkar i/.$el priv. docenta dr. Ive Hergešiča *Uvod u predavanje iz poredbene književnosti<r (Zagreb 1937). Predavanje se ni vršilo, ker je skupina sfanatiziranih frankovskih dijakov na zagrebški filozofski fakulteti onemogočila besedo mladelu znanstveniku, čigar »pise izdaja Matica Hrvateka in ki je «>dclavec »Hrvatske Revije«. Zvest obljubi, ki jo je bil takrat dal svojemu občinstvu, jc sedaj objavil to predavanje v tisku.
Dr. Ivo Hergešič je med hrvatskim «nan-
stvenim naraščajem najvidnejši predstavi-telj komparativne literarne vede. Spisal je med drugim pregled • francoske lirike od 1S00 do danes (1937), knjigo »Poredbena ili komparativna književnost« H932), zbirko literarnih fcljtcmov in člarJvov »Strani i domači« in knjigo »Hrvatske novine i časopisi do 1848«. Izmed teh knjig opozarjamo predvsem na »Strane i domače (1935). ki vsebujejo 40 večidel iz »Obzora« ter delno iz »Savrcmenika« in »Hrvatske Revije« ponatisnjenih literarnih fcljtonov. Tu piše med drugimi o Puškinu, o Gorkcm. o Bla-scu Ibanezu. o D. G. Rossetiju, o E. von Kevscrlingu. o Valčryju, o Apollinaeru, o Tainu, o \Vedekindu. o Jammesu, o Villo-nu, o Scottu, o \Vallacu, o D M. Domjani-ču, o Tinu Ujeviču i. t. d. O teh svojih, večidel časnikarskih člankih pravi, da je skušal »spasiti od potpunog zaborava one stvari, koje su mu sc činile i danas aktualne bilo zbog same gradje, bilo kao svjedo-čanstva.a Zanimiva je piščeva izjava ob koncu predgovora. Ko je sestavil te telj-tonc v nekako »kroniko«, je odkril v njih toliko svojega, da so se mu članki zdeli kakor nekak dnevnik. Zdelo se mu jc, da je ves čas, ko je govoril o drugih, pripovedoval o sebi. Tako so se mu iz množice časnikarskih listkov izločile osnovne poteze, ki kažejo neki smisel in smer, iskanje in pot do sebe.
Hcrgešičevi feljtoni pričajo o piščevi nenavadno široki literarni lazglednosti, izredni načitanosti in trdnem poznanju sodobnih slovstveno-teoretidnih in estetskih problemov. Kažejo komparativista v praksi in pred širšim forom. Hvale vredno je, da je pisec našel zanje založnika, kar je v hrvatskih in naših razmerah za feljtonista in esejista kaj trd oreh. Vemo, da čakajo knjižne izdaje še mnogi pomembni feljtoni A. G. Matoša, Vlad. Lunačka in drugih.
Spis »Uvod u predavanje iz poredbene književnosti« prikazuje na kratko razvoj primerjalne slovstvene vede (pri nas je to tvarino obširno obdelal dr. Anton Ocvirk v knjigi »Teorija primerjalne literarne zgodovine«, Ljubljana, 1936, poročilo v Jutru 25 februarja 1937). Zanimivi so podatki o razvoju in stanju hrvatski komparativne literature- pni jo goji Vatroslav Jagič že v šestdesetih letih in Hergešič ugotavlja, da je bil ta varaldinski rojak »jedan od
Ervih i najdoslednijih propagatora pored-ene književnosti u Evropi.« Iz njegove šole sta izšla Medini in Tomo Matič; slednji je bil prvi izraziti hrvatski komparati-vist. ki se je bavil skoraj izključno s primerjalnimi razi&kavanji, kombinirajoč ro-manistiko s slovanvko filologijo in do neke mere z germanistiko.
Ob koncu označuje pisec z zgoščenimi stavki metodologijo primerjalne literature in končuje s Baldenspergerovimi besedami o nedoglednem polju primerjalnih razislta-vanj, kjer bo nv/goic »samo s skupnim naporom vseh ljudi, ki so dobre volje« pože-ti zgolj najlepše klasje. V dodatku jc shematičen osnutek predavanj o primerjalni literaturi.
S spisom »Hn-^alske novine i časopisi do 1848« (Zagreb 1936, izdanje Matice Hrvatske, 106 strani male 89) je dr. Ivo HergCišič
prispe v* 1 k dosedanjim Študijam o hrvatski žurnalistiki in periodikah tehtno litcramo-igodovinsko delo. Študija, ki je nastala v zvezi s stoletnico Gajevih novin, sicer ne izerpuje tvarine, vendar pa znanstveno metodično, naslanjajoč se na kritični študij obravnavane snovi, prikazuje začetke hrvatskega novinstva in revijalne publicistike. Sicer napoveduje drugi del, ki bo v njem obdelal hrvatski periodični tisk do konca 19. stoletja. Prvi del je lepo ilustriran in skrbno natisnjen.
Delo dr. I. Hcrgcšiča je vrcdn.> pozornosti tudi pri nas, saj je prav v tej dobi imel zagrebški tisk na Slovenskem znatne odmeve in dokaj čitatcljcv. Z druge strani lahko ugotovimo, da z vrsto posameznih študij in spisov, med katere sc bo včleni-la še letošnjo jesen večja publikacija o slovenski žumalistiki, vendarle dozoreva zgodovina vsega tiska na slovanskem jugu. (Bolgari so nas v tem že prehiteli).
Celotno delo dr. Iva Hergešiča, ki izhaja iz plodne podlage romanističnih študij ter sc obilno razpleta v znanstvene razprave in literarno-feljtonistične sestavke, priča o prizadevni delavnosti, široki iniciativnosti in obsežni literarni kulturi tega komparativista. ki mnogo daje in takisto mnogo obeta.
—o.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji čtevilki članek jSrce je čudovita reč« (Dr. G. S.), prozo Toneta Cufarja »Salomina senca«. nadaljevanje potopisa dr. Antona De« beljaka »En mav črez izaro, en mav črez gmajnicoc in Dumasovega romana iTrije mušketirji« z Norretrandersovinv; ilustra« cijami. Nadalje izidejo v tej številki članki: Biologija v zdravilstvu, F. X. Šalda (P. Kar-lin). Čudo umetne lučj in več drobiža, uganke in šah. Med besedilom eo številne ilus 6tracije. Številka bo. kakor vedno, priložena ponedeljskemu »Jutru«.
To, kar pri nas nj bilo mogoče. Na tem me&tu smo že ponovno omenili, da sta se Zveza lugoslov.sčeškoslov. lig v Beogradu in Osrednja Csl.-jugoslov. liga v Pragi dogovorili glede recipročne izdaje serije de« setih prevodov iz jugoslov. odnosno češko« slovaške literature. Čehj so ta dogovor izvršili; kakor znano, je založba L. Mazač v Pras gi izdala hkratu deset knjig, same prevode slovenske jn srbskobrvaiske lepe proze. Beograjski krogi eo pa tudj v tem primeru odrekli in pustili Cehe na cedilu. Tako je da-nos ta načrt že pokopan in je pač človeško umljivo. da se Mazačeva lepo začela »J.ho« slov. knihovna«, kakor vse kaže. ne bo nadaljevala. Drugače je s Poljaki, čeprav so politični jn gospodarski odnosi med Poljsko in Češkoslovaško še vedno dokaj n opri jaz« ni. Irita praška založba je pričela izdajati ^Poljsko knjižnico«. Doslej so izšli trije zvezki. nadaKnj;b sedem je U3!povedanih. Ob i«;em času jc naznanilo eno največjih poljskih raložništev Renaiseance v Varšavi serijo desetih knjig prevodov iz češke in slovaške literature. Hkratu {zjde jeseni tudi poljska knjiga prezidenta dT. Beneša. To, kar ni bilo mogoče med zavezniški m Beogradom in Prago, je mogoče med Varšavo in Prago! Poj3v, ki je tolikanj značilen, da ne potrebuje r.adaPniega komentarja.
S P O II T
Za reorganizacijo našega nogometa
L.NT predlaga večjo samoupravo, odklanja pa ustanovitev tkzv. medsavezov
Ljubljana. 8. aprila.
Kakor anano, je bil n& zadnjem Občnem zboru jugosioven ikega nogoLii-j.nega sa-veza msd drugimi sprejet tudi sklep, da se <snuje poseben odbrr, lci bo preučil vpiašanje reorganizacije vsega našega no gometnega 3porta. V t:;n vprašanju eta se že od vsoga začetka p okužili dve fronti. med katerima je Zagrob zastopal stališče, naj se c-snujejo takozvani medsa-vezi, Beograd pa je vztrajal na i eni, da se razmeram p r inemo spremeni^ vsa se, danja pravila o nogometni upravi. Delo tega odbora napreduje preccj počasi in se zdaj polagoma psmeao aiirajo predlogi posameznih podsavfzov. Med njimi je ne. davno Zagreb .«pet v dovolj odločni obliki ponovil svojo zahtevo za us anovitev medsavezov, za njim pa je tudi pred kratkim naš ljubljanski podsavez zavzel stališče gleie vprašanj, ki jih bo imel reševati ta odbor. Iz spomenice, ki jo je upravni odbor LNP glede nove organ: za_ clje nogometnega .,po:ta predložil v Bec_ grad, posnemamo naslednje važnejše odstavke:
LNP predlaga, da se sprejme stališCe predsedn ka JNS Radovanoviča. po katerem naj bi te vsa pripravljalna dela tega odbora vršila p smeno in se takso izognilo številnem sejam, ki bi stale mnogo denarja.
V zvezi s sprememso pravSl pa je uprav ni cslbor LNP proti ustanovitvi medsavezov, in sicer predvsem zaradi tega. ker Slovenija s premajhnim številom klub>v (imeti bi jih morala najmanj 100) sploh ne bi mogla tm<J'i lastnega medsaveza, tako da bi pzipadla medzvez: s sedežem v Zagrebu in bi se tako neposredna centrala za Slovenijo samo prenesla iz Eco_
grada v Zagreb. Za večjo samoupravo s3o. venskega nogometa bi ta prenos ne imel nobenega praktičnega pomena.
Glede reorganizacije saveza pa zastopa LNP naslednja glama načela; katerih osvojitev pa nikakor ne smatra za nujno. Todsavezi naj bato načeloma za posamezne banovine v vsakem banovinskesm središč-u razen če zahftevajo utemeljeni razlogi po več poisavezov v eni banovini. Ti organi naj bi bili nosilci vs:ga nogometnega spe rta. savez pa naj bi imel le kontrolo nad pravilnim izvajanjem pravil. Zato naj bi bili pcdaavezi samostojno pravne osebe. Vse podsavezne odločbe, ki bi se tikale poslovanja v območju lastnih klubov, naj bi bile v obeh instancah do. končne. Pritožbe zoper nje na savez naj bi bile dopustne le, ako bi šlo za razveljav Ijenje napačnih tolmačenj v pravilih. Savez bi mogel podsaveze razpustiti le tedaj, če bi se ugotovilo, da bi nepravilno upravljali imovino ali se ne ravnali po tolmačenjih pravil in pravilnikov, kakor bi jih izdajal savez. V nadaljnem bi bilo treba razširiti vso administrativno in finančno samoupravo na vse posle, ki spadajo sedaj v pristojnost saveza. Sprejemanje novih članov naj bi prav tako vršil p:dsavez. lei bi o tem samo obveščal savez. Na podsaveznih skupščinah naj bi bil vsak klub zastopan po lastnem delegatu, volitve naj bi se vršile po propor-čnent čistemu. Lista, ki bi dobila največ glasov, bi dobila predsedstvo, ostala od-borniška mesta pa naj bi se razdel la po proporcu med vse liste, toiej tudi večinske. Savez naj bi načelno vršil ssmo kontrolo nad pravilnim izvajanjem pravil ter skrbel za splošn.- i^fr&se vsega nogc-metnega športa.
Dve važni tekmi v LNP
V Trbovljah Amater—Celje, v Celju Olimp—Železničar
Prvenstvena tekma med Amaterjem in SK Celjem bo v nedeljo ob 16. na Ama-terjevem igrišču v Trbovljah. Prvič v zgodovini slovenskega nogometa se je pripetilo, da so ljubljanski klubi izpadli in se je provinca dvignila iz zakotja, iz katerega se leta in leta ni mogla povzpeti. Amater, ki se je plasiral na prvo mesto ljubljanskega I. razreda, zasluži vso pozornost naše športne javnosti. Vse tekme je doslej odigral brez večjih incidentov in je povsod dostojno reprezentiral šport iz revirskih dolin. Tudi Celje, ki Je v mariborski prvorazredni skupini plasiran na drugem mestu, ima enajstorico, ki v tehničnem pogledu odlično obvlada nogometno igro. Rezultati, ki jih je doslej dosegel celjski klub, Jasno pričajo, da Je njegovo moštvo sestavljeno iz samih izbranih igralcev. Amater bo moral napeti vse sile, če bo hotel na lastnem Igrišču doseči uspeSen rezultat. Vso športno Javnost pa prosimo, naj se na igrišču zadrži nasproti gostom iz Celja tako. da trboveljski šport ne bo trpel na Časti in ugledu.
V Celju se bo jutri ob 15.30 pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju zanimiva fi-, nalna tekma LNP med celjskim Olimpom in mariborskim Železničarjem, ob 14. pa bo istotam prvenstvena tekma med mladinskima moštvoma SK Olimpa in SK Celja. Tudi ta tekma bo privabila vso nogometno publiko.
Turnir SK Reke
Prihodnji dve nedelji, t j. 11. in 18. t. m. ko ne bo v Ljubljani nobene ligaške tekme, je izrabila Reka za pokalni turnir, na katerem bodo nastopili /. najboljšimi moštvi Ljubljana, Hermes in Slovan.
Jutri ob 14.30 nastopita Slovan : Hermes. ob 16. pa Reka : Ljubljana.
'Zc razpored sam dovolj kaže. da bo to brez dvoma najboljša nogometna prireditev prihodnjih dveh nedelj v Ljubljani.
V neka) vrstah
Z jutrinjim brzovlakom je enajstorica SK Ljubljane odpotovala v Beograd na težko srečanje z bivšim državnim prvakom BSK. Kakor znano, Je BSK 2e lansko tekmo v tej konkurenci na ljubljanskih tleh s 3:0 odločil v svojo korist in zelo verjetno je, da bo ta rezultat doma najbrže ponovil, če ga ne bo še povečal. Moštvo Ljubljane bo v tej tekmi nastopilo *
i naslednji postavi: Logar, Jug* Bertoneelj,
i Pišek, Pupo, Boncelj, Slapar, Lah, Pep-ček, Grintal, Vodifiek. želimo mnogo uspeha!
V zadevi skrivnostnih odkritij, ki ao jih prinesli funkcionarji Gradjanskega preteklo nedeljo iz Ljubljane, objavlja danes beograjsko »Vreme* že drugo odločno zahtevo BSKa, naj Gradjanski slednjič vendar že predloži dokaze o vsem, kar se šušlja o tej »senzaciji«. Obenem pa Je dal list prostora tudi kratki vesti la Ljubljane, po kateri vsi odgovorni faktorji pri SK Ljubljani dementirajo, da bi bili dobili kakršnakoli navodila od BSK. To se jim zdi tembolj neverjetno zato, ker trdi Gradjanski, da ima o tem pismen* dokaze. Zdaj bo pa menda že skrajni čas, da bo nekdo odnehal s temi čenčami ali pa prišel z dokazi na dan!
Jutri bi se morala v Parizu vršiti meddržavna tekma med Italijo in Francijo, ki pa jo je italijanska nogometna zveza odpovedala iz strahu, da bi ne prišlo do neredov.
Prvenstva držav« v table-tenlm oa m*-štva. Društvo Makabl v Zagrebu bo priredilo dne 8. in 9. maja t. 1. tekmovanja za državno prvenstvo v table-tenisu za moštva za leto 1937. v svoji dvorani v Palmo ti Cevi ulici 22. Pravico nastopa ima samo po eno moštvo vsakega sa veznega kluba. Prijavnina znaša za moštvo Din 60., prijave pa je treba poslati najkasneje do 5. maja t. I. tajništvu Makabija, Pal-motičeva ulica 22. (poštni predal 239).
Službene objave LNP
(Službeno St. 3. 15. seja k. o. dne 6. t. m.)
1. Pozivajo se vsi odborniki k. o., da redno posečajo seje k. o., sicer bodo predlt-gani v črtanje. — 2. Uvede se postopek proti Fijavžu Vladimirju. Maribor. «— 3. Kaznuje se po § 18 k. p. Vidovič Vincenc-Rapid, s 14-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — 4. Kaznuje se po § 18 k. p. Turk Ivan, Železničar, s 14-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — 5 Kaznuje se
19. 13 k. p. Antonič Rudolf, Železničar, s tritedensko zabrano igranja od dneva ob jave. — 6. Kaznuje se po §§ 31, 13 k. p. Karič Rajko, Slovan, s 7-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — 7. Kaznuje »e po § 18 k. p. Trček Ivan, Mars- s 14-dnevno zabrano igranja od dneva objave. — 8. Zabeleži se izključitev Golinarja Ivana, Železničar. na tekmi 21. III. t. I.; obenem se mu dvigne suspenz. — 9. Kaznuje se po §§ 18. 22. 13 k. p. Drobež Lado, Mars. t dvomesečno zabrano igranja; v ste i e se mu suspenz in mu kazen poteče 3 junija t. L — 10. Zabeleži se izključitev Mikca M?rjana. Svoboda—Lj., na tekmi 21. III. t 1.
Občni tbor GZSP bo dne 9. ma;a t. 1. ob 14.30 v hotelu Paar na Jesenicah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje brredne glavne skupščine. 2. Poročila upravnega in nadzorstvenega odbora. 3. Volitev novega upravnega odbora. 4. PoruOtlo in pripombe k osnutku novih pravil JZSS. 5. Raznoterosti. Ker je skupščina relo važna zaradi nadaljnjega obstoja GZSP, «e vabijo vsi klubi in tekmovalci na udeležbo. Glasovalno pravico imajo samo delegati klubov, ki bodo predložili pooblastila
JASO. Klubski dan bo n« Krvavcu združen a tekmovanjem za zlati znak Jaso-1937. Pozivamo članstvo, da s« tekmovanj« udeleži v čim večjem številu. Tekmovanja naj sc udeleže rlssti oni, ki so imeli ugodnost treninga v lanskem in Ietoinjeia tečaju.
Radio
Nedelja it. aprila
Ljubljana 8: Vesel jutranji pozdrav (plo-
_ 8.:»: Telovadba (prof. Marjan Do-bovsek). — 9; Oa«, poročila, spored. — ».15: Končert na klarinetu (g. Lriianc Franc). — 9.45: Verski govor (dr. Cni Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske etoitHee. — 11.10-. Saint Sasus: Živalski karneval (pJoSče). — 11.30; Otroška ura: Trije godci (zvočna «ika). — 1-: Plošče po željah. — 13: Cas. spored, obvestila. — 18.15: Koncert Radio oikestra. — 15.30: Koncert sokolskfh pevskih zborov m orkestrov (prenos iz Kranja). — 17: Kmet. ura: Pridelovanje in pomen knnckm rastlin zA /.jvinorejo (inž. Jože Čeme). — 17.20: Nekaj lahke glasbe (plošče). — 18: Tri hčere _ veseloigra (člani rad fer. dru£?oe). — lt)- č;,«. vreme, poročila, spored, obvestila.
—	19.80: Nac. ura.: V čsni je vrednost naša starejše umetniške prose (g. DuSan Ni-lcolajevič — ks Beosrada). — 19.50: Sk»yen ska ura: Vaslij Mfrk: Glasbeni utrinki (pr^. Marjan Upovšek) — Krašev« te. Janko Samec, pisatelj). — 30.30: Koncert. Sodelujeta g. J Gostič in Radio orkester.
—	Cas. vreme, poročila, spored. — 2115: Za dobro voljo 5n kratek čas (Jefrek ši .Težek).	,
Beograd l1?: Pevski ih klavirski koncert.
—	19.H0: Narodne r**nii. — 90.45: Ptodfce.
—	?i: Lahka in plesna minil:a. — Zagreb 20: Tambutašk; rhnr. — 20.45: Opereti« odlomki — 22.20: Plee. — Praga 19.90: Mozartova ope-a »F garnva svatba«. — 23.05: p[f>i,"-e. _ Varšava 19.20: Lahka godba. —
Zvočna iera. — 21.40: Zbor in orkester. —* 2310: Ples. — Dunaj 11.45: Orkester. 12.55: Skladbe po željah. — 15.40: Komorna "iasba. — t".35: Orkester in solisti.
—	19.10: Lahka godi«. - 20.05: Zvočna jsra, — 22-30: Plesni orkester. — Berlin f*. Zval-j n mraku. — IS: Mali orkester. — •¥>• Ckllomlv.: i« sodobnih operet. — 22.90: Ple^tia iuuzika. — M9nche« 18: Zvočna i;rra. — 20: Ples" v starih Saših. — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 18: Pester wo-rrsm s otošč. — 19: SHadhe rm vrnimo. Mo in klavir. — 20: Večer smeha. — 32.30: K-vlcor Berijn. — 21: Nočni koncert
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske onhr 9. aprila
Ljubljana 7. 765.5. 5.0. M, O. megla tO, —,
Maribor 7. 764.0, 8.0, 90, 8W4. Zagreb 7 764.7. 9.0. 80. SPW1, 8. —, —; Beograd 7. 7G5.3. 8.0. 60. FE3. 10, —, —; Sarajevo 7 705.9, 6.0. 90. O, 7, —, —; Skopi ie 7. 764.2. 8.0. 80. O. 10. —, —; Kumbor 7. 762.6. 11.0. 90. N3. 7, —, —; Split 7. 763.6, 12.0, 80. NNEl, 3. —, —; Rab 7. 765.2, 10.0. 60. NE2, 6. —. —„
Temnerature: Ljubljana 16.8, 3.4; Msri. bor 14.0. 6.0: Zagreb 18.0, 8.0; BeOgrsd 18.0. 6.0; Sarajevo 17A IX); Scpptjs 16j0, 7X); Kumbor 10.0; SplJt llSj Rsb 7.0.
Točno plačuj »Jutro« Mrečnlno VamJ jvofocffl zsvsroTJtflfeo

51
a. <£hxuti <
Spomini e&AceCence KMuOiotovMva
€> m a *%
Postavi sta vstali. Bila. sta Virginija — in —
>Halo, Joe!« je rekel znan glas. »Tvoje dekle je pa res imenitno.«
»Bogme, Jimmy Mc Grath!« je vzkliknil Antho-ny. »Kako, za Boga, si prišel semkaj?«
»O, s potovanjem v notranjost Afrike ni bilo nič. Razni lopovi so se plazili okoli mene — češ, kdo ve, kakšno nesrečo sem ti nakopal, ni mi dalo miru, in s prihodnjo ladjo sem se odpeljal za teboj.«
»Kaj ni imenitno najpravil?« je rekla Virginija in stisnila Jimmyja za komolec. »In ti mi nisi nikoli povedal, kak sijajen človek je!«
»Nu, videti je, da se kar dobro razumeta,« je menil Anthonv.
»Ce bi bil vedel, da je takšno defcle, bi bil sam prinesel pisma,« je udr/orljivo rekel Jimmy. »Ouj, stara sablja, mar je komedije že konec? Ni zame več nobenega dela?«
»O, pač!« je dejal Anthony. »Potrpi malo!« Izginil 'je v hišo im se takoj vrnil z zavojem, ki ga je stisnil Jimmyjfu pod pazduho. »Skoči v garažo, izberi si avtomobil in oddaj ta zavoj na Balderso-novem zasebnem stanovanju — Everdeano-v trg 17. Tisoč funtov sterlmgov dobiš zamj.«
»Kaj? Mar so spomini? Mislil sem, da so mni-fceni?«
»Bog ne daj! Saj nisem zelenec. Takoj po svojem prihodu sem telefoniral založništvu, ornim sem pa izročil podoben zavoj, med tem ko je ležal pravi v jekleni omari hotelskega ravnatelja.«
»Ali — Anthony! Menda jih ne misliš dati objaviti je vzkliknila Virginija.
»Ne gre, diete, da bi uka.nil Jrmmyja za njegov denar. Vendar lahko mirno spiš, kajti spomini so neverjetno dolgočasim. Muholovcev je ostal kot star diplomait do konca zvest načelu »Molčečnost je častna zadeva«.
»Nu prav!« je rekel Mc Graith. »Misli na tisoč funtov se nič ne branim.«
»Še trenutek,« je rekel An>thony. »Virginija nečesa se ti moram še izpovedati.«
»Vse eno mi je, koliko drugih žensk si ljubil pred menoj, da mi le nič ne poveš o tem!«
»Žensk!« je s čedinostnim obrazom odvrnil Anthony. »Ne, nekaj hujšega ti imam povedati. Prevaril sem te zastran svojega pravega imena.«
»Kaj je tako strašno?« je vprašala Virginija. »Upam, da se ne pišeš Cocktail ali kaj podobnega?«
»Same strahote mi prisojaš.«
»Priznam, da sem nekoč že mislila, da si kralj Viktor. A to je trajalo komaj poldrugo minuto.«
»Da ne pozaibim — ali bd te mikalo iti v Koro-mamdijo zlato iskat, Jimmy?«
»Mar je tam zlato?«
»Trdno sem prepričan. Koromandija je čudovita dežela!«
»Torej si res namenjen tja? Ubogati hočeš moj
nasvet ?«
»Da,« je rekel Anthony. »Tvoj nasvet je bil dragocenejši, nego si mislil. Toda vrnimo se k moji izpovedi! Niso me sicer v zibelki zamenjali, niti se ni drugače zgodilo kaj romantičnega, a v resnici sem vendarle princ Nikolaj Obolov.«
»O, Antho<ny, to je od sile!« je vzkliknila "Virginija. »In jaz sem te vzela! Kaj nama je zdaj storiti?«
»To, da se odlpeljeva v Koromandijo in nastopiva kakor kralj in kraljica. Jimmy je nekoč rekel, da živijo kronane glave tam doli povprečno po štiri leta. Upam, da se ti ne upira?«
»Da bi se mi upiralo?« je vzkliknila Virginija. »Lepšega si misliti ne morem!«
»Ali ni sijajna?« je zamrmral Jimmy. Nato je izginil, in čez nekaj minut se je oglasilo brnenje avtomobila.
»Spodobno sem se ga otresel, dobriSne,« je zadovoljno rekel Anthony. »Virginija, odkar sva poročena, nisem bil še niti minuto sam s teboj!«
»Imenitno bo!« je dejala Virginija. »Odvajala bova razbojnike ropanja morilce ubijanja in vobče dvigala uradi v deželi na višjo stopnjo.«
»Ti plemeniti nazori mi jako ugajajo,« je rekel Anthony. »A nikar ne zapravljajva dragocenih trenutkov s takimi rečmi. Veš, 'da bi moral to minuto prav za prav govoriti z Isaaksteinom in Lolopretcylom o petroleju? Oh, vrag naj vzame vsakršno olje! Virginija, ali še pomniš, kaj sem ti nedavno rekel? Da si bom na vse kriplje prizadeval, da te naučim ljubezni?«
»Da, spominjam se,« je tiho rekla Virginija. »Toda višji nadzornik Battie je gledal skozi okno.«
»Zdajle ne gleda,« je rekel Anthony. Mahoma jo je potegnil k sebi ter ji jel pojubljati obrvi, ustnice, zelenkasto zlato njenih las ...
»Ko te imam pa tako rad, Virginija,« je šepetal. »Tako rad te imam! Ali imaš tudi ti mene rada?«
Zviška je zrl nanjo — trdno si v svesti odgovora.
Njena glava mu je slonela na ramenu, itn čisto tiho, s sladkim, drhtečim glasom je odgovorila:
»Še malo ne!«
»Vražiček!« je vzkliknil Anfhony iin jo znova poljubil. »Zdaj vem z gotovostjo, da te bom ljubil, dokler bom živ...«
Prizorišče: Ch±mneys, v četrtek, ob enajstih dopodme.
Stražnik Johnson, v samih rokavih. Koplje.
Okoli njega stojijo: George Lomas, z obrazom glavnega dediča Višji nadzornik Battle, ravnodušen in zadovoljen. Lord Caterham, slovesen in malce stisnjen, kakor se navadilo držijo Angleži pri verskih obredih.
Hiram Fish kar nekako ne soda v to sliko. Premalo resen je. Zdaj reče: »To zadostuje, sinko. Bo že.«
Johnson se umakne. Fish skloni hrbet m privleče iz jame zavojček, zašit v platno. Pomoli ga višjemu nadzorniku, ki ga odda Lomasu, s čimer je popolnoma ustreženo etiketi.
George Lomax prereže platno in notranji ovoj iz oljne tkanine. Za trenutek po drži nekaj v roki — potem pa hitro zavije tisto reč v bombaž.
Odkašlja se.
»V tem pomembnem trenutku...« prične, gladko in jasno, kakor se spodobi veščemu govorniku.
Lord Caterham se jadrno umakne in sreča na terasi hčerko.
»Culica, ali je tvoj avto v redu?«
»Da. Zakaj?«,
»Kar hitro me popelji v London. Še danes odpotujem v tujino.«
»Ali, očka ...«
»Prizanesi mi pomisleke, Culica. George Lomax mi je danes rekel, da mora potem govoriti z menoj o neki jako sitni zadevi. V Londonu da pričakujejo timbuktskega kralja — in tako naprej. Jaz pa ne maram tega za nič na svetu še enkrat prenašati, slišiš, Culica? Ako je Chimneys tolikanj dragocen za angleški narod, naj si ga angleški narod kupi!«
»Kje je bonec zdaj?« je vprašala Culica, ki je bila zmerom vsakemu položaju kos.
»Ta mah govoranči o britski svetovni držaivi, kar bo trajalo gotovo petnajst minut,« — —
Druga slika.
Bili Eversleigh, M ga niso bili povabili k slovesnosti izkopa, pri telefonu:
»Ne, res... Ne bodi no dolgočasna, čuj... Bonec mi ni dal priti do sape... Oh, Dolly, prav dobro veš, koliko mi je do tebe... Tu torej, potem bova skupaj večerjala, prej pa pojdeva k novi opereti...«
In zdaj se bližajo Georgeova izvajanja konca.
».... in trajnemu miru in blagru britsjke svetovne države!«
»Nu,« je polglasno pomisiM Hiram Fish, »bo je bil res veličasten nedeljski potep.«
KONEC
M AH
Beseda 1 Dtn davek 8 Din. u Šifro »U dajanj« naslova f Dia. Najmanj® tneeek 17 DLn.
Mlinarja
samostojnega, pridnega — •prejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod Mačko »Valjčna mlin«.
5002-1
Mesto dobi
dober sobar za majhen kraj T provinci. Javijo naj se »amo reflektanti z dolgoletnimi spričevali in dobrimi referencami. Pismene ponudbe ua Propaganda d. d. Zasrreb. Jelačlčev trg 5 pod »4*i9U.	9019-1
Službo dobi
trsrovska pomočnica na detel i z 10.—loJDOO Din kav-eije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenost« 89<*>-l
Mlado deklico
Jrle prosto revnu brez staršev, vzamem i» stalno. Izučila bi se tu-1i šivanja. P:>nudbe na -gl. old. Jutra pod »Poštena deklica«.
9065-1
Kuharico
popolnoma samostojno, vajeno boljše in navadne kuhe in vkuhavanja. sprejmem k li5-člansfci družim. Pomoč, tekoča topla in mr-lla voda v kuhinji. Pogoj večletna praksa in popolno edravje. Pomidbe na ogl. ©<id. Jutra pod »Dobra gospodinja 500«.
9064-il
Frizerko
dobro izurjeno v stroki, sprejmem takoj. Plačam dobro. Polde Habicht, Miklošičema c. 4, Ljubljana.
9008-1
Avtoličarski
pomočnik
dobi takoj mesto. Belaatič Ljubljana, Jernejeva e. 29.
9094-1
Oskrbnika
za svojo kočo na Ljubniku, išče 1. maja t. L podružnica SPD v Skofji Loki. — Mesto je zlasti primerno za upokojenca. Ponudbe sprejema tajništvo SPD v Škof-ji Loki.
8969-1
Hišnik
vešč vrtnarstva za vilo v mestu, dobi zaposlenje. — Predpogoj zakonski pair brez otrok, najljubše pen-zionist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno stanovanje«.
9069-1
Mesarskega
pomočnika
sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9139-1
Šiviljsko
pomočnico
mlajšo, katera bi hotela
opravljati tudi gospodinjske posle, spremem takoj. — Možnost izpopolnitve strokovne izobrazbe. Naslov v vseh poslovalnicah JutTa.
9127-1
O. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
Prodajalka
agilna, solidna in kavcije zmožna z znanjem slovenskega. nemškega in hrvatskega jezika dobi mesto v bifeju 1. maja. Slika in spričevala za.željena Na slov v vseh poslovalnicah Jntra.	9035-.1
Strugarskega
pomočnika
za les. sprejmem takoj — Babič, strugar Rečica — Laško.	9020-1
?saka	50 par 4«
vek 8 Din ta šifro iS ia tanje oasl»"S 5 Din; oaj tnaniS' meri iS Din
Pridna, poštena
vešča vseh hišnih opravil, stara 22 let. išče namešče nje. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
9083-2
Vafenci(tee)
71
Častnik je nekoliko pomislil. »Ali imate kako vrv?« je vprašal nato. »O, dovolj vrvi!« je odvrnil profesor. »Tedaj mi je vrzite precej doig kos!«
V vrv, ki mu jo je vrgel profesor, je častnik zadrgnil zanko, ki jo je vrgel okoli okrška periskopove cevi. Ta čas je napravil profesor podobno zvezo od periskopa do okna.
Ko je bila zračna pot zgrajena, sta najprej rešila Mikca in Pikca. Z obema rokama viseč na vrvi, sta se malčka previdno pomikala na varno. Sicer jima ni bilo nič kaj lahko pri srcih, ko sta tako v dimu visela med nebom in zemljo, a posrečilo se je le. Pogumna dečlta sta nato splezala po lestvici na palubo.
Zdaj je bil na vrsti profesor. Siromak pa ni bil več tako mlad, in koJena je imel že nekoliko trda. Previdno se je pomaka] po vrvi in nenehoma kre-hal. Tedaj se je zgodila nesreča... Pe-riskopova cev, ki je na Kitajskem menda niso bili Bog ve kako trdno pričvrstili, se je mahoma odlomila, in profesor Bizgec je z vrvjo vred omahnil v globino..«
Beseda Din lave* 8 Do za Šifre lajanj«' naslova
5 Din. Najmanj!4 znesek
17 Dia Vajenko
s postavno šolsko izobrazbo, sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom. — Prednost imajo hčerke trgovcev. oziroma take. ki so že vpeljane v trgovini, toda odpuščene brnz lastne krivde. Josip Lavtižar, tr govina z mešanim bla-gom v Kranjski gori.
90&S-44
3 ose da Din 1av«k 8 Din 4ifr» ali "lajanje naslova
* Dia Najmanjši znesek 17 Dia
Inštruktorja
ki bi za dobo počitnic poučeval sedmožo ca na deželi — iščem Honorar po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifr> »Sod mošolec«.
9008-4
Prodam
rie*eda Dm lave* 8 Dil sa šifre U- lajanje oaslova Din Najmanjš' znesek 17 Dia
Cepljene trte
na ameriški način enoletne Muscat Kraljica vinograda, Muscat sopr. Aiathias Jova na. Kraljica Jel.saveta, tvrdke Hirš' Vladislav' in drug. Subotica Lma na zalogi Seve* & Komp Ljub ijana in stane posamezna trta od navedenih 6ort Din 5.—.	9080-6
Špargljeve sadike
eno in dvoletne, močno ukoreninjene, sorte Argen-teul in
VRTNE JAGODE
najdebelejše sorte kralj Albert. oddaja PALJK L., Cesta na Rožnik 47
9079-6
Perzijske preproge
malo rabljene, prvovrstne, v izmeri 2.00 X $.15, 2.50 X 3.36. 1.58 X 95, 1.87 X 96 m prodamo Prekupčevalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Perzijske preproge«.
9<rT8-6
Hladilne omare
»Frigidaire« mali. abljene, solidno ohranjene ekono mične. pirprivne zs stanovanja restavracije, slaščičarne oensi^tn* itd z ja-kostjo motorje p< ./5 KS, ll(Vl!20.o<L per pr<-da Pokoi-ninski zavod z? nameščence v Ljubljani Informacije: G-ajeva ul. VII. nadstr. soba 201.
9097-t)
Tiskarne pozor!
Patentn. koledar odstopi mlekarna Vidovdanska št ? Ljnbljana.
9074-fi
Lepo vrtno zemljo
poceni proda fotograf Hud-nik Celovška cesta 43.
9103-6
Beseda i Dtn lavek 8 Din. yao}b£u	rp »jji? <"
i Din Najmanjš* znesek 17 Dia
50 letnikov
raznih slovenskih revij in več slov enak a, srbohrvat-skib in nemških knjig — vse dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9075-8
Beseda ! Dm lavek 8 Din ia šifro ali dajanje oaslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dia
Kolesa
različnih nemških znamk v največji 'zbein' od Din 550 naprej NOVA TRGOVINA Tvrševa 36.
9096-11
'leseaa Dm lavek H Dr. ia Šifra »U lajanje oaslova " Dia Najmanjš" znesel. 17 Din
Kupim moderne
rabljene stroje
šivalni stroj za gumbe na električni pogon in šivalni stroj za gumbnice (Knopf-16cher) ne e'ektričn» pogon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«.
9056-29
DEMAG-
elektrodvigalo
1000 kg nosilnosti za isto-smernii tok 220 V. 2 K S. hitrost dv^ga 5 m/min. teT 2 DINAMI za !j.tosmerni tok 320 V 12.5 KW. 1450 Obr/Min. s pripadajočimi upori in merilnimi instrument1 na stikalni plošči — proda JUGO-TANIN d. d.. Sevnica.
8912-59
'a Šifro Ul dajanje naslova Beseda Din lavek S Din 15 Din Najmanjš4 tneeek 17 Din
Otroški voziček
globok kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navedbo cene«.
9084-7
Hranilne knjižice
Vzajemne m Ljudske poeo
jiinicH ljubljanske. Za družne gospo iarske Danke, članice Zadružne zveze. Hranilnice kmečkih občia v Ljubljani. Hranilnice in posojilnice v Dobu Kmetske posojilnice ljubljanske ln Ljudske posojilnice v Celju kupi prof takojšnjemu plačilu do najvišj1 oeni Pisarna AL. PLANINSEK Ljubljana Beethovnov® ul. WL Telefon 35-10.
9013-16
Hranilne knjižice
Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo cene na tvrdko KRISTAL d. d.. Maribor.
9125-16
Vnajem
Heseda Din lavek 8 Dn 'a 5ifr» »li dajanje naslova Din Niimaniš' znesek 17 Din
V najem
odda bivšo gostilno mesni co. vrt. gospodarska po slopja »Pri Lovrencu«, St. Vid nad Ljubljano 17. Informacije Podgora 20 Cir-man Ferdinand
8004-17

Beseda i Dn lavek 8 Din ta šifro ali lajanje naslova 1 Dia Naimanjji tneeek 17 Dia
Trgovino
n.a zelo prometni tcčtoi — dobro vpeljano, prodam 1. maja t. 1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »liu-nufakturst«.
9060-i19
Lokal
primeren za vsako obrt, — taJso poceni oddam. Kar-lovška c. lil.
9108-10
Sobo
lepo opremljeno, • posebnim vhodom ln teraso, oddam. Smartinska e. 10.
9001-33
Kabinet
oddam v centru s 15. aprilom ali X. majem. Ogleda se Trdinov« 8/III. desno.
9053-23
Solnčno sobo
z vso oskrb- oddam. Souporaba kopalnice, poseben vhod. Ravnikar, Gajev« 8 V. nadstr.
9068-28
Separirano sobo
solnčno. t kopalnico, oddam v vili pri Tivoliju. — Naslov v vseh ooslovaini-cah Jutra.
9126-33 Opremljeno sobo
oddam v neposredni bližini glavne pošte. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
9180-23
Beseda Da lavek 8 Din ia Šifro ali lajanje naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Din
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova ul 14/1. Telefon J5-10.
izposluje nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brezplačno 39-16
Posojila
aoD«- državn. -n samo upravni uslu?,b»-ncr v Ljubljani v gotovln n Slagovnb bonih »Her mes« Inform;.	ra'
arleva 2
87 lfi
Knjižice Celjske
posojilnice d. d.
manjše in več' zneske. — kupim. ^»[.udoe aa ogl odd Jutru oo-l šifro »Proti arotovini«.
9090-16
Beseda - Dtn davek 8 Din za šifro »I! lajanje oaslova " Din Naiinanjši znesek 17 Din
Večje število parcel
Kompleksov posestev goz lov trgovskih ln »tane v3njskib i'š Im viš ' m a naprodaj grodbea' otrokov ni Izobražen' posredovale^ Kunaver Ludvik Cesta 29 >kt št 6 Telrfon 37-33 Pooblaščeni gradHelj !n sodni eenitelj za nasvete brezplačno na razpelaeo 60-20
Zanimalo Vas bo. da ima tvrdka
□a zalogi vse vrste
kot crepe de chine. crepe
marocaine itd. v □ a j no vejših vzor
cih mode Zelo ugodne cene
SMRT PLESAVOSTI ! ..MORANA" PRAVO M U DO !
J (nt \ i

.MORANA' je usavdIema.odpravi .prhljaj.ekcemejaci imhrami las išče. TAKOJ USTAVI IZPADANJE US.LA5JC POftA$f£JQTUW HAPLEŠASTOM MESTU. CENA S TAK LE HICE DO POVZETJU DIN UO,- PO^TM jNA'Dl N 7-	v >
MO voirimVA-s P LIT -
.MORANA DtPLOMIRAMA V LONDONU SOFGRANDPRIXIN ZLATO KOLAJNO
Sobe išče
»emoaa iKn iav<s» i l>it, ta šifra *ll lajanj« naslova 5 Dia. Najmanjš tneeek 17 Din
Trisobno stanovanje
s kopalnico, šče v mestu uradniška družina treh odraslih članov Ponudbe z navedbo ceno pod »Primerno in eoinčno« na ogl. odd. Jutra.	S09il-33a
INSERIRAJ V,,JUTRU"!
reažkoti ^eternl | suknjiCl
Novosti,
lepe vzorce za pumparice, športne obleke Qudl ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra c. 14
Naše gledališče
DRAMA ZaCetek ob 20. uri. Sobota 10. aprila: DR. Izven. Znižane cene
od 20 Din navzdol. Nedelja 11. aprila: Matura. Izven.
Repriza Fodorjeve >Matnre«. Premiera je doživela zek> živahen sprejem, posebno s strani ddjaštva, pa tudi ostale publike. Delo je bolj lahkega značaja in nudi s 6vojo snovjo vpogled v odnos profesorjev do učencev.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Sobota 10. aprila: Manon. Izven Znižane
cene od 30 Din navzdol. Nedelja 11. aprila: Ob 15. uri: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Aida. Izven. Gostovanje tenorista gosp. Marija Šimenca. Znižane cene od 30 Din navzdol.
>Manonc, priljubljena repertoarna opera
6e poje prvič z odličnim parom g. Gjungje-nac jn Gostjčem. ki je to vlogo pevsko pre« stiiiziral. V vlogi očeta gosluje ljubljenec zagrebške opere g. Marjan Rus, ki briljira s to partijo. Predstava zaslužj po zanimivi zasedbi vso pozornost.
>Aida« i g. Šimencem v tenorski partiji Radamesa. Sicer je zasedba vlog običajna
Trgovska hiša
rentabilna v centru mesta se proda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »1937«.
9f»40-20
Hiša z gostilno
trgovina, trafika, pošta s posestvom 13 oralov travnikov njiv, gozdov in krasnim sadono«nikom, naprodaj pri farni cerkvi — brez konkurence. Cena Din 220.010. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra.
9027 30
' Din lavek 8 Din
ta šifre Ul lajanj* omlova * Din Naimarijft1 tne»»k 17 Din
2 stanovanji
trisobno n dvosobno. — solnčno. na Cesti 20. oktobra (Rimski cesti) štev. 23 oddam za 1. maj.
9(02-3:
Beoeda 1 Din lavek 8 Din ta šifro »Ii lajanje naslova 3 Din Najmanjši tneeek 17 Din
Leio sobo
poseben vhofi addam bolj šemu »olidnemu gospodu ali gospodičn v ired r; mesta. Naslov v vseh posJo valnicah Jatra.
9085-33
in obče znamo zanimiva, zanjo nas zavidajo mnogj velikj odri. Predstava je po zmižanib cenah, kljub ogromnim stroškom, ki jih ta opera zahteva.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 10.: Kdo je papa? (Bichon). Nedelja, 11.: Kdo je papa? (Bichon).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 10.: Na ledenj plošči. Premiera. Nedelja. 11.: ob 15. Rde<či nagel jn'. Znižane cena Ob 20. Dežela smehljaja. vanje Marice Lubejeve. Znižane cene.
!i življenja na dežel"
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri filmsko komedijo >L.umpacij Vagabund« in zvočni tednik.
RIBNICA. SokoLski zvočni kino pred_ vaja danes ob 20., jutri v nedeljo bo popoldanska predstava zaradi prekinitve električnega toka šele 17.45 in ob 20. >A mphltrion« Bogovi se zabavajo. Za dodatek nov Paramountcv zvočni tednik.
loioioioioioioiosor
Lepe stavbne parcele v Celf«
v bližini hriba Sv. Jožefa, na solnčni legi, so ugodno naprodaj.
Vpraša se pri Faninger, Glavni trg 8,
Celje.
aC3>CZ>BCDBC3BCDBCDBC3»OiC3«
Zastopnika
za Slovenijo sprejmemo za najbolj znano znamko pisalnih strojev. —
Dobava strojev po originalnih tovai*-niških cenah. — Samo resni interesenti, ki razpolagajo z gotovino, naj puste svoj naslov v ogL oddelku »Jutra« pod št 2408.
1 m 1
KERAMIČNA INDUSTRIJA D. D. V PETROVCAH javlja
žalostno vest, da je nenadoma preminul bivši, zvesti, marljivi in udani sodelavec, gospod
• v-V' ^ ^ * /
ENST ME
Pogreb bo v soboto, dne 10. aprila ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče Sv. Kancijana pri Žalcu.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu. V PETROVCAlf, dne 9. aprila 1937.
■m
-i:
'r. vvJrV-...
:
■ > — t .
f
. ■
rM m • ■ r ^ .--r-:. hfi^ ■
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak - Vsi v Ljubljani.