Insorati se sprojemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. če se tisku dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narečnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list za slo venski narofl.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za jjol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pl leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oli l/46 popoldne.
f
iHiliuel llerniiiii.
Deželni oflbor štajarski naznanja, da jo preteklo soboto, 15. t. m., po daljši bolezni v 62. letu svoje starosti umrl gospod M i h a e 1 Herman, e. kr. deželno sodnije svetovalec, državni iu deželni poslanec, deželni odbornik štajarski, član stavbenega sveta v Gradci, častni član mnogih občin. Pokopan je bil včeraj popoludne ob 4. uri na pokopališči sv. Petra v Gradci.
Utrnila je zopet zvezda na političnem nebu, kajti mož, kterega sedaj krije hladna zemlja, je bil jeden izmed prvih iu najbolj odličnih braniteljev in zagovornikov tlačenega slovenskega naroda v deželnem zboru Stajarskem in v državnem zboru na Dunaji in dika konservativnih poslancev.
Njegov prvi nastop v Stajarskem deželnem zboru v dan 16. marca 1863 je kar naravnost rečeno zgodovinske važnosti pri razvoji slovenstva, to so tudi slutili rodoljubje, zato so njegov govor prestavili na slovenski jezik in po vsi Sloveniji razširili.
Kar pa njegovo plemenito srce najbolj kaže, je to, da je on, dasiravno Nemec po rodu, ko je prestopil v slovenski tabor, delal s svitlim umom in odlično vednostjo v prid slovenskemu narodu.
Ko so bil 1. 1861 volitve v štajarski deželni zbor, je kandidoval pokojni Herman v Ptuji, kjer je bil tačas c. kr. sodnijski pristav.
liil je izvoljen takrat s 96 proti 22 glasom. Narodnjaki bi bili tačas raje videli, da bi bil voljen kak domačin, ker inostrancu niso toliko zaupali. Ali kako sijajno je opravičil zaupanje svojih volilcev! Drugi si slave in časti
iščejo s tem, da zataje svoj rod, ali on je iskal slave, ako smemo tako reči, v tem, da je svojo javno zastavljeno besedo, biti zastopnik slovenskega naroda, tako sijajno izvršil. V tem se najlepše pokaže njegovo plemenito srce in vzorno obnašanje na javnem polji. Stajarci so se kmalo prepričali, da bi boljšega zastopnika ne bili mogli izvoliti; po onem slavnem govoru je postalo njegovo ime tako priljubljeno, da je bilo znano v zadnji koči in si je skoraj vsak rodoljub na Stajarskem omislil njegovo sliko.
Slavna doba javnega delovanja se je začela 1. 1861, a I. 1867 v dan 21. januarja je bil v drugič, 1. 1871 v tretjič, I. 1878 v četrtič voljen v deželni zbor; v državni zbor pa leta 1873 in 1879. Bil je namreč priljubljen klubu vsemu pritiskanju in obrekovanju nasprotnikov zarad odločnega postopanja v narodnih zadevah, čislali so pa tudi pravičnega sodnika.
Lep dar Božji je bister um, čisla se pri človeku učenost, prebrisanost in spodobnost za njega posel. Popolnoma človek je pa še le tisti, ki ima pri teli darovih uma še plemenito srce. Vse to pa najdemo pri ranjkern Hermanu združeno, zato pa res ne vemo, ali bi bolj občudovali dar uma in učenosti ali bolj hvalili njegovo plemenito srce, ki ga je nagibalo, da se je s svojim svitlim umom in zgovorno besedo potegnil za stiskani slovenski rod.
O njem se lahko reče: „victrix causa diis placuit, sed victa Catoni." Lahko bi bil pri Nemcih, svojih rojakih, vžival časti, slave in gmotnih koristi, a raje je delal pri zaničevani h in zatiranih Slovencih, a ravno zarad tega je nam Slovencem toliko ljub in drag; njegovo ime bode ostalo v slavnem spominu ne le pri
tr
njegovih vrstnikih, tudi zgodovina bodo vedela v" povedati, da je bil tista leta, ko je mnogo sinov zapuščalo mater Slovenijo, nemški uradnik izmed najbolj pogumnih boriteljev za pravice sloveri-' skega jezika in za ravnopravnost narodov v Avstriji.
Vsakemu pa, ki se peča z novinarstvom, jo slavno ime „ Herman" znano ne le po njega požrtvovalnem delovanji za jednakopravnost, marveč tudi po njega modrih nasvetih za samoupravo dežel, za olajšanje javnih bremen, za obveljavo konservativnih načel pri državni upravi in v soeijalnem življenji. Lahko se o njem reče, po njegovih delih jih boste poznali. Skoraj nečimurna bi bila želja, da bi kmalo nastopil med Nemci mož, ki bi bil toliko učen in sposoben, pa tudi toliko plemenit, da bi so jednako pokojniku potegoval za Slovence iu tudi za konservativna načela, ktera je zastopal blagi ranjki. Naj bi ostalo njegovo ime svitla zvezda, na ktero bi se ozirali naši zastopniki v trdem iu hudem boji za pravico in resnico I
Loška železnica.
Biser avstrijskega Primorja, staroslovanski Trst ob sinji Adriji, poganja se že dolgo časa z vsemi mogočnimi silami za drugo železuično progo, ki bi, neodvisna od južne, Trst z notranjo Avstrijo vezala. To bi bila proga, ki bi iz Trsta držala naravnost na Rudolfovo železnico, potem bi se pa zopet od nje odstranila, ter se speljana po planinah velikih Turov vezala s solnograško-tirolsko železnico. V naši deželi se je postaja Loka na Rudolfovi železnici določila, da se od nje menda po kiriški dolini spelje železnica do Trsta, iu so je od
Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Med tem se po Varšavi razširi vest, da hoče cesarjev poročnik Caprara Turke naščuvati proti Poljski. Toda cesarjevemu rezidentu Žierovskemu se posreči, Sobieskemu po avtentičnih poročilih dokazati, da so lo Francozi v dogovorih s Tokoly-jem in Turki. Na to odgovori kraljev kancelar Žierovskemu: ,.Kakor je nekdaj pred Aleksandrom, tako bodo svet obmolknil prod Leopoldom I. iu Ivanom 111. (Sobieskem)."
To se jo godilo v novembru 1. 1682.
Osebno jo bil toraj Sobieski pripravljen pomagati cesarju, pa bil jo navezan na sklepe državnega zbora.
Po poljski ustavi morali so se pred državnim zborom vršiti deželni zbori. Dalje jo moralo biti v državnem zboru, kteremu jo bilo odločenih le šest tednov, sklepovanje enoglasno.
Sobieski toraj hitro skliče deželne zbore na 17. decembra 1682 in državni zbor na 27. januarja 1683.
Kralj povdarja v svojem nagovoru, da sosedu ni varno mirnemu sedeti ob času požara njegovega soseda, ter konča rekoč: „Nebo in zemljo kličem na pričo, da jo vse, kar sem Vam razložil, odločilno za življenje ali smrt. mir ali vojsko, blagoslov ali prekletstvo. Pojdite toraj in posvetujte se o tem."
V tem odločilnem času se poda h kralju papežev poslanec Pallavicini, ter mu razodene, da mu papež dovoli desetino duhovskega posestva. kakor tudi precejšnjo svoto denarja, če se združi s cesarjem. Tudi Leopold mu naznani po poslancu \Valdsteinu. da se odpove vsem tirjatvain od 1. 1(557 za pomoč proti Švedom, ki so znašale okoli 2 milijona.*) Pogodba so sklone, ter podpiše 31. marca 1683, pa s pristavkom, da kardinala Pio in Barbarini v imenu nemškega cesarja in poljskega kralja prisežeta Inocencu XI.
■•) lilej: Zalin — Ferdinand lil. in Leopold I.
Toda Ludovik in njegovi pristaši niso držali križem rok. Z obljubami in denarjem so podkupili poslance, da naj se pogodba še enkrat presoja; to pa zato, da bi so obravnava zavlekla. V ta namen je bil, kakor Contarini poroča, marquis Vitry celo svojo srebrno posodo razdal.
3. aprila, po postavi zadnji dan zborovanja, se je že nagibal proti koncu. Kraljica Kazimira, kteri je bilo mnogo ležeče na tem, da se potrdi pogodba, prosi poslanca cesarjevega \Valdsteina, da naj posreduje; toda zastonj! Poslanec papežev Pallavicini je ležal v postelji, hripav in bolan od samega truda in pogovarjanja. Kaj tedaj storiti? Lo Sobieski sam more še pomagati, čo namreč preloži državni zbor, kar je smel storiti. Sobieski se odloči, ter stopi med poslance, le pol ure pred solnčnim zahodom. Državni zbor preloži prvič do (i. aprila, drugič do 10. aprila.
Ta pogodba jo uničila vse Ludovikovo samopridne naklepe, ker njegova moč in slava ste mogli vzrasti le na razvalinah nemškega cesarstva.
strani tržaškega poslanca g. Burgstaller-ja državnemu zboru na 7. t. m. dotična peticija izročila, ki jo je podpisalo pet deželnih odborov in to: tržaški, isterski, kranjski, koroški in solnograški.
Peticija se glasi: Visoka zbornica poslancev državnega zbora!
Deželni zbor vojvodine solnograške naročil je v 4. seji. 1(3. dan oktobra 1882, deželnemu odboru, državno vlado naprositi, da predloži prej ko prej načrt zakona za neposredno železnično zvezo tržaškega mesta z Budollovo železnico, ki bo v dotiki s solno-graško-tirolsko železnico.
V to se je obrnil najudanejše podpisani deželni odbor vojvodine solnograške po vzajemnem dogovoru se zastopniki mestne občine solnograške in ondašnje trgovinske in obrtnijske zbornice na deželna zastopništva tistih dežel, ktere osnova in zgradba imenovane železnice živo zanimiva, z vprašanjem, če bi ne bili pri volji v tej zadevi skupno postopati in če bi se jim ne zdelo neprimerno predložiti zarad tega skupno najpouižnišo adreso Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju.
Deželni odbori tržaški, isterski, kranjski in koroški izjavili so se za skupno postopanje, kakor ga je deželni odbor solnograški predlagal: izdelala se je iz tega vzroka skupna peticija v imenu dotičnih deželnih odborov v sledečem sporedu ter predložila vis. c. kr. ministerstvu trgovine.
Tudi so se podpisani deželni odbori odločili, da izdelajo najponižnejo adreso z omenjeno prošnjo, ktero bo posebna deputaeija Njegovemu Veličanstvu položila.
Veliko pozornost, ki jo obrača na zgradbo te železnice pet dežela zapadne polovice cesarstva, opravičuje dotične deželne odbore, da so bistveno vsebino adrese vtelesili peticiji, ktero predlagajo obema zbornicama državnega zbora, da boste spoznali vzroke skupnega postopanja.
I.
Začenši z naštevanjem posebnih interesov, ki jih imajo posamezne dežele pri zgradbi omenjene železnice, sme se na prvem mestu brez prevelikega utemeljevanja povdarjati, da se trgovina v Trstu le po zgradbi imenovane železnice ohraniti in povzdigniti zamore; da se
Med drugim stoji v pogodbi: »Posebna potreba (zveza) obstoji v tem, da očetovska skrb skupnega očeta krščanstva, papeža Ino-cenca XI., že nekaj let ni odjenjala, osrčevati blagodušnega kralja in pobožnih poljskih stanov k ti sveti vojski z gorkimi, vnetimi in mnogimi opomini, ter obljubovati za to potrebne denarne pomoči."
Cesar je obljubil postaviti na noge 60.000, Sobieski 40.000 mož na stroške cesarjeve. Ino-cenc pošlje na to cesarju 100.000 kron, So-bieskemu odloči razun obilne svote v gotovini tudi desetino mnogih italijanskih cerkev, ki je znašala do 300.000 tolarjev. Tu moramo opomniti, da je bil Inoceuc XI. že prej enkrat poslal cesarju 200.000 kron, ter mu tudi odločil letno plačo v znesku 12.000 rimskih tolarjev, ki jo je do sedaj prejemala švedska kraljica Kristina. 16. avgusta sta v Rimu prisegla kardinala Pio in Barbarini v imenu Leopoldovetn in Sobieskijevem. Inocenc pri ti priliki od veselja objame kardinala.
(Dalje prih.)
pa po daljšem odlašanji ne samo pomen tržaške trgovine na korist Benedek in Genove dan na dan zmanjšuje, temveč se po tem odlašanji primorski posestnim Reki priložnost ponuja, da ona tržaško trgovino na-se potegne.
Mnogokrat se je že govorilo, koliko brit-kosti provzročil je v Trstu od dne do dne rastoči razpad pomorske trgovine po jadranskem in srednjem morji, in to tim več, ker najbolj proti severu segajoči izliv srednjega morja — adri-jansko morje tržaško mesto zaliva in je toraj Trst pred vsemi mesti, ki leže ob srednjem morji, na dobičku, da ima za saboj bogate dežele in vse srednje-evropejske trgovinske in obrtniške kraje v najskrajni bližini. Dalje se je že tolikrat povdarjala neogibna potreba, da se država sama za povzdigo tržaške trgovine pobrine, toraj se peticija po vsi pravici sedaj že na znane zgodbe opreti sme in le še posebno omeni, da sta se mesto in okolica tržaška odpovedala privilegiju proste Inke le proti temu, da se jima gradi železnica iz tržaške Inke in preko Loke do Rudolfove železnice, ktera naj se potem na Koroško podaljša in se solnograško-tirolsko železnico z veže, za odškodnino.
Kakor Trst, izrazil je tudi isterski deželni zbor večkrat svoje prepričanje, da je za Istro zgradba železnice iz Trsta preko Istre na Ru-dolfovo železnico prevelike važnosti, od ktere zavisi bodoči razvoj v gospodarskem in pomorskem oziru.
Sosednja dežela tržaška in isterska mej-nica, po kteri železnica popelje proti severu in severozahodu, je Kranjska. Tukaj bodi posebno povdarjeno, da je trgovinsko ministerstvo že leta 1871 spoznalo živo potrebo zgradbe železnice iz Loke v Trst, ter jo po organih državnega opravništva temeljito preiskati dalo; da je kranjska trgovinska in obrtniška zbornica že leta 1872 in pozneje večkrat povdarjala korist, priročnost in živo potrebo nove, Kranjsko od severa proti jugu deleče, naravnost v Trst segajoče železnice, ktera naj bi se z Ru-dolfovo zvezala; da se je v tem smislu tudi kranjski deželni zbor čestokrat oglasil ter soglasni dotični sklep vselej obema zbornicama državnega zbora naznanil.
17. oktobra 1881 sklenil je kranjski deželni zbor zopet jednoglasno, da prosi za zgradbo železnice z navadnim tirom iz Loke v Trst in da je v tem smislu poročal na više mesto kranjski deželni odbor 1. februvarja 1882 temeljito, ter tudi prednosti navedel, ktere ima loška memo predilske proge.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. deeembra.
Avstrijske dežele.
Mandat so odložili gg. Jurij knez Lobkovic, Ferdinand knez Lobkovic in Alfred pl. Pfeill-Scharfenstein; bodo tedaj nove volitve v vo-litvenem oddelku velikega posestva na Češkem, razpisane so na 14. januarija I. 1884.
Komisija o fldei-kotnisu pri gosposki zbornici je imela včeraj sejo, pri kteri je bilo posvetovanje o fideikomisu, kar se tiče knezov Lobkovicev. — Pravna komisija gosposke zbornice je končala posvetovanje o vladnem predlogu, kar se tiče izjemnih sodeb v Dalmaciji in je predlogo sprejela nespremenjeno.
V Jedlersdorfu blizo Dunaja zborovali so v soboto zvečer socijal isti. Vlado je zastopal policijski koncipist Franc Hlubek. Zborovanje je bilo ob 0. uri že končano in so se deležniki razšli na vse strani. Tudi Hlubek gre domu. Na poti ga je nekdo od zadej vstre-
lil in to takoj po deveti uri. Dva moža sta slišala strel in odmah na mesto hitela. Ondi sta našla Hlubeka že mrtvega na obrazu ležečega. Zdravniki so se izjavili, da se je zločinec komaj pet korakov od svoje žrtve nastaviti moral, ko je na-nj streljal in da je Klobuk že pri drugem ali tretjem koraku pasti moral in je takoj mrtev ostal. Sedem osob je policija zaradi suma umora žo prijela in med temi tudi socialističnega govornika od tistega večera, nekega Schaffhauserja, ki kruh raznaša. On je bil poslednji, ki je Hlubeka iz gostilne spremil. In tudi njegovi škornji se popolnoma vje-majo v stopinje, ki jih je zločinec v blato vtisnil, kjer je hudodelstvo izvršil. Policija je preiskala tudi njegovo stanovanje, kjer je zasegla mnogo socialističnega gradiva voleizdaj-ske vsebine. Revolverja ni bilo nikjer dobiti. Na Dunaji so obče tega mnenja, da je to političen umor in je policija tudi 1000 gld. darila razpisala tistemu, kdor bi ji sled pokazal, po kterem bi se hudodelcu do živega prišlo.
Vsi slučaji vjemajo se, da bi bil Schafl-hauser morilec policijskega koncipista Hlubeka. Delalka Marija Schabernak je pred sodnijo izrekla, da je bila takrat na drugi strani ceste, in je slišala strel, ter videla, kako je nek mož stekel in proti krčmi Beranekovi hitel. Tudi ona je šla tja. Ob 11. uri prijeli so ondi Schaffhauserja, ki je le jedno minuto pred delalko v gostilno stopil. Schatlhauser odločno taji.
V limit, na Moravskem sta izveljena pri velikem posestvu v državnem zboru kandidata nemško-liberalne stranke baron Maks Kiibek in Aresin-Fatton s 102 in 79 glasovi. Kandidata konservativne stranke baron Baben-feld in grof Ltltzov sta dobila 74 oziroma 51 glasov.
O železnic))H) ravnateljstvih, kterih
se bodo za sedaj po celem cesarstvu samo štiri nastavila, piše »Lemberger Zeitung", da bodo neposredno ministerstvu podredjena in ne bo nikakega posredovalnega urada med njimi in med ministerstvom. V Galiciji prične ravnateljstvo svoje delovanje takrat, ko se otvori prvi odsek poprečne ieleznice. Pri vsakem ravnateljstvu shajal se bo o gotovih časih železniški so ve t, ki se bo posvetoval o gospodar-stvenih zadevah, kolikor nanje železnica vpliva.
Naša, mornarica odpošlje iz P ulj a topniško ladijo »Albatros" v iztočno azijaško vodovje, ki bode križala celili pet mesecev med Bombajem in Cejlonom ter ondi naseljene Av-strijance branila, ako bode potreba. Na ladiji sta dva topa in rnašina je močna za 90 konjskih sil.
Včeraj 17. t. m. se je začel hrvaški deželni zbor. Ko je bila seja otvorjena, povabili so po stari navadi bana, da naj pride v zbor. Bil je prav simpatično sprejet in je v daljšem pogovoru razvijal svoj program. Tudi poslanci bivše vojaške granice, ki so prvikrat prišli v zbor, so bili sprejeti prav prijazno.
Ob 4. uri popoludne se je zbralo 30 srbskih poslancev in so sklenili napraviti srbski klub brez posebnega političnega programa, le da se varuje srbsko stališče zarad šole, cerkve in narodnosti. Pravila imajo izdelati: Subotič, Zivkovie, Djurkovič, Popovic in Djurjovič, pe-rovodja ima biti Redakovič. — Ob 6. uri so se snidili poslanci bivše granice, Starčevičeva stranka je nasvetovala, naj se sestavi klub gra-ničarjev, ki bi protestiral zoper pogodbo in zoper vse postave, ki so bile potem izdane, kakti neveljavne za granico. Zoper to so govorili: Ivic, Djurkovič in Zivkovič. Do sklepanja ni prišlo. Ob 5. uri je imela konferenco neodvisna stranka iu je proglasila načela razvita v glasilu svoje stranke za svoja. Pravna stranka se hoče pridružiti protestu manjšine poslancev iz vojaške granice. — Kolikor strank, toliko programov!
Ifrraška narodna stranka odločno zahteva, naj se ustava pregleda. Program, ki ga je narodna stranka izdala, obsega sledeče točke: »Skupne zadeve, ki jih ima Hrvaška z Ogersko, so: deželni zbor ob priliki kronanja, ki določi prisego pri kronanji, ktera se pa glede Hrvaške napiše v hrvaškem originalu, kjer naj stoji tudi posebna točka, v kteri se skupnost in ustava deželi zagotovlja; dalje
spada med skupne zadeve kronanje samo in pa vse mod avstro-ogersko državo kot skupne zaznamovane zadeve. Vzajemno se tudi določi, ako je treba kakega spremena v hrvaškem zastopništvu pri delegacijah. Kar se tiče skupnosti tistih zadev, ki ne pripadajo obema polovicama monarhije, ki se pa po modsobojnem sporazumljenji določujejo, kakor n. pr. deželna bramba, trgovinske in carinske pogodbe, so tudi tukaj skupnost dežela povdarja, ki so pod krono sv. Štefana, nasproti onim, ki so zastopano v državnem zboru na Dunaji. Kar se pa tiče razprave teh naposled omenjenih zadev, naj velja ravno tisti spored, kakor med Avstrijo in Ogersko, da jih namreč najprej jedna postavo-dajalna zbornica sprejme in jih na ti drugi v sprejem predlaga. Te bi bile skupne zadeve. Vse drugo naj bi pa spadalo naravnost pod hrvaško področje, kajti Hrvaška je državni skupnosti svoje zadevo prostovoljno odstopila in ima za to pravico, da jih zopet lahko nazaj zahteva, kadar bi se ji ne zdelo skupno vladanje več potrebno. Ogerska nima nobene pravice, po kteri bi se v tem oziru Hrvatom pro-tivila. Samo po sebi se razume, da Hrvaška prevzame neko svoto skupnega dolga takoj, ko so ji ustanovi samouprave glede financ, vojske, trgovine in komunikacije. Program konečno zahteva vtelesenje Reke in Dalmacije v Hrvaško. — Tirjajo veliko, koliko bo Hrvatom obveljalo, bo prihodnost učila.
V Jiudapešti pričelo so se zopet obravnave zaradi letos poleti tikoče glasovitega Tisza-Eszlarskega umora krščanske deklice Estre So-lomuši. Odvetnik, ki jo tožbo zastopal, pritožil se je namreč čez državnega pravdnika, da je on svoje stališče zapustil kot tožnik in jo prestopil na ono zagovornika umora obdolženih Židov in je tako naravnost pripomogel, da so bili oproščeni. Obravnave so pred sodnjim dvorom druge inštance in poslušalci so večinoma stenograli iu pa časnikarji.
Vnanje države.
O umorjenem kralju v H ne piše »National": Temu kralju smo vsilili pogodbo v Hue, 011 je bil porok v naši roki, a nismo znali dostojno varovati njega in države.
Kar je za Francosko T o 11 k i n , to je Angležem Jšf/ipet in Sudan. Ali so Angleži zamudili pravi čas, postopati zoper Mah-dija ali pa stvar tako zavlačijo, da bodo po-slednjič prošeni in tako prisiljeni posredovati in mir napraviti, je težko uganiti. Musulman-ski fanatizem je bil že večkrat kristjanom sila poguben, bati se je tudi zdaj kaj enacega, saj slišimo, da je egiptovska armada, ki so pošlje zoper krivega preroka, vsaka nezanesljiva, zoper svetnika (?!) se neče musulman bojevati.
Domače novice.
(Božični oratorij), *) kteri je bil vlani v deškem zavetišču „0 o 11e g i u m M a r i a n u in " v občo pohvalo večkrat predstavljen, se bode tudi letos v pomnoženi in krasuejši obliki ravno tam (Poljanske ulice št. 36) v korist te do-brodejne naprave priredil. K šestim lanskim podobam (1. hrepenenje po Zveličarju, 2. Ave Marija, 3. oznanenje pastircem, 4. pri jaslicah, 5. sv. trije kralji in 6. božična radost) pride letos kot predzadnja podoba še sedma, namreč „beg v Egipt", ki na lepoti drugim ne bo zaostajala. (Tekst k nji je povzet iz dela „die hI. Dreikouige" ravno tistega komponista H. F. Miiller-ja.) — Do 30 pevcev pod vodstvom P. Angelika bode pevsko delo izvrševalo, 111 prcdstavljajočih oseb iz najboljših družin
*) „Weihnachts - Oratorium nacli VVorton dor lil. Schrift coiup. v. H. F. Miiller, Dochant in Cassol", obstoji iz O oddelkov. Vsaki oddelek zopet — posnemajo slavnoznane Ober-Ammorgau-sko duhovno igro — obsega
1)	pesem (zbor), ki naznanujo po veeein vsebino njegovo,
2)	reeitativ (tonor-solo) po besedah sv. pisma; tu se pokaže na dotienem mestu tudi živa podoba ; in 3) konečni kor. kot izraz čutil.
bode tudi enako število. Oprava je par novih prelepih vezenih oblek pridobila, in staro so jo po vlani pridobljenih skušnjah v marsikterem obziru popravilo: tako, da se sme zaupljivo reči, da tudi tistemu, ki je že vlani navzoč bil, ne bode žal, ako si za mali denar zopet lepo, srce in čutilo blažujoče božično veselje napravi, pri tem pa šo dobro delo stori.
Skladbe same hvaliti ni treba; v več kot 150 mestih Avstrije, Nemčije, Švice in Ilolan-dije je že do vlanskega leta bila prirejena in sicer — kakor je razviditi iz več kot 20 nam pred-ležijočih časniških referatov — z največjo pohvalo. Tako n. pr. v Draždanah, kjer je bila navzoča tudi kraljeva rodbina; ravno tako v Monakovem v navzočnosti kraljeve matere in papeževega nuncija. „Alle waren lioch erbaut und tief gertihrt", tako se glasi besedoma kratka pa tehtna kritika iz Monakovega. Prostori so bili večidel premajhni zarad obilne množice — tudi iz okolice mest — in morala se je predstava po večkrat ponavljati.
Dnevi predstav — ki bodo s slovenskim iu nemškim tekstom — se bodo redoma na-znalili. Prva, s slovenskim besedilom, bode prihodnjo (4.) adventno nedeljo, in nadaljevalo se bode s predstavami toliko časa, dokler bode obiskovalcev zadostno število. Za to pa, da nikdar ne nastane gnječa, je vodstvo poskrbelo s tem, da se bo za vsako predstavo izdalo natanko določeno število vstopnic.—Videle se bodo žive podobe z vseh krajev dvorane prav dobro: spredaj bolje drobnosti, a zadej v lepši perspektivi.
Ker se bo vsaka predstava točno ob 5. uri zvečer pričela in brez prestajkov v dobrih 6/4 ure izvršila, bo tudi okoličanom ljubljanskim in še celo Gorenjcem s porabo železnice mogoče, si v malo urah in ne preveč pozno v večer oratorij oglodati. — Naj bo pa tukaj tudi opomnjeno, da naj bi vsak, ki hoče po-polen vtis imeti, kupil si tudi 6 strani obsegajoči tekstni vezek (berilo) v slovenskem ali nemškem jeziku (ki velja le 5 kr.), da bo vse pete besede razumil; lepe pesmi v njem mu bodo tudi še pozneje prijazen spomin na to, kar je videl in slišal.
(Razglas mestnega magistrata.) Someščani! Njega Veličanstva presvetlega cesarja milosti se je zahvaliti, da z novim letom tudi naša mestna občina prevzame mestni užitninski zakup. Mestni odbor si je prizadeval, da mesto samo užitninski zakup dobi v roke, ker je želel, da mesto uživa dobiček tega zakupa. Zatorej se mestni odbor pač sme nadejati, da bode vse ljubljansko stanovništvo patrijotično podpiralo to podjetje in vedno pred očmi imelo korist mesta. Interes mosta v prvi vrsti zahteva, da se prod novim letom užitnini podvržene stvari ne vozijo v mesto obilnejo, kakor je neobhodno potrebno. Izpod tarife take stvari uvažati v mesto pa je zdaj ostro prepovedano pod hudo kaznijo.
(Davica,) tista huda vratna vnetica, za ktero je pomrlo lansko leto in prej ne le v Ljubljani, marveč tudi drugje, posebno po okolici, mnogo otrok in tudi odrašenih, so je pokazala zopet v Ljubljani; vendar pa ni tako huda kakor prej, bolniki ne mrjo tako pogosto.
(Vreme) je tudi danes šo vedno sneženo, brozga po mestu velika, za pešce, zlasti za šolske otroke, hoja težavna. Bo treba še nekoliko več mestnih delavcev, kakor jih jo že, da bodo brozgo iz ulic spravljali.
(Zavoljo brizgalnicc), ki je, kakor smo poročali v včerajšnjem listu, gasila led, so se
nekteri uprli in prašali na rotovži, kako more gosp. Doberlet mestno gasilno orodje rabiti za svoje tako čudne namene. Ravno tako je vprašanje, kdo je dovolil, da je na mestne stroške napravljena in vzdrževana draga parna gasilnica smela vodo vleči iz Korsikovih kleti, ker se je še, kakor se nam pripoveduje, ne malo pokvarila. Pojasnilo o tej zadevi bilo bi pač ljubo vsakemu, kdor za mestne potrebe davek plačuje.
Razne reči.
—	Priporočljiv berač. V neki farovž na Kranjskem pride te dni človek, po rokodelstvu dobro izurjen berač. Mož je imel zelo premik-ljive noge, kajti mirno stati še en trenutek mogel ni. Da hi se č. g. župnik znebil tako neslanega gosta, ki je bil, enako z drugimi enakega „šnopsarskega regimenta" prav zbadljiv, podeli mu urno in še dober darek, češ, da bo tiho. In mož v resnici odide zadovoljen; in tako sta bila zadovoljna oba, darovalec in obdarovani. Toda čuj! Komaj ta »električno pregibljivi" berač dobro vrata za saboj zapre, kar nenadoma nazaj pripiha in zakliče: »Kje je pa kaplan? — Jaz som se tudi za farje vojskoval!" — Evo ga! Tu videti prav priporočljivega berača — šnopsarja! Je li pa ta edini? — Prvi? — in morebiti zadnji taki olikanec? O blagor Vam po mestu ljubljanskem! Sicer tudi niste brez takih olikanih pijavk, ali pri nas po deželi smo pač za 99 odstotkov srečneje obloženi dan za dnevom s takimi in enakimi »armer Reisender"!
—	Iz Celja 17. dec. se nam poroča: Pri današnji volitvi III. razreda v celjski okolici, ki je trajala od 9. uri zjutraj do 11 zvečer, so dobili slovenski kandidati 22 glasov manje kakor nemčurski. Volitvena komisija je zavrgla brez števila pooblastil slovenskih, v kterih so ženske preklicale nemčurjem že poprej dana pooblastila. Namestilija v Gradci bo toraj brez dvoma odmerila nemčurjem mnogo manjše število glasov.
Jutro, v torek, voli II. razred. Za ta dan si nemčurji niso upali nasvetovati kandidatov. Zmaga je toraj naša. V sredo voli I. razred; izid je negotov.
-— Sklizavica. Od Velenja se nam 16. dec. piše: Sneg smo dobili 6 cm na visoko. Poti so vsled solnčne toplote in mraza postali zelo polzki in nevarni. Na taki sklizaviei je padel do 300 gold. vreden konj ter se tako oškodoval, da je živoderu prišel v delo. Tudi poštarjev konj je vsled padca bil prepeljan v isto mesarnico. Sedanje južno vreme snežno odejo naglo odpravlja.
—	Slava je o tem ne 1 a. Občina P i reši ce je o svojem času nepričakovano zaslovela, ker je njen odbor podpisal prošnjo za — nemško šole. — Od celjske »nahtvahtarice" do dunajske „N. fr. Pr." se je razlegalo veselo poročilo, da je »popolnoma slovenska občina" spoznala vrednost židovsko - nemške kulture. Toda pri volitvi novega župana, ki se je te dni vršila, prijatelji celjskih neračurjev, kakor se nam piše, niso vjeli niti enega glasa. Slava je toraj do cela otemnela.
—	Strossmayerjevo pismo do kanonika dr. Račkega. Zagrebški »Katoliški list" prinesel jo že pred nekoliko dnevi pismo, ki ga je poslal prevz. g. škof J. J. Stross-mayer kanoniku Račkemu, predsedniku odboru za popravljanje prvostolne cerkve v Zagrebu. Ker je slavni Mecena po vsem olikanem svetu znan kot vešč poznavalec umetnin in tudi v tem pismu govori o popravljanji cerkve z umetniškega stališča, priobčimo to pismo. Glasi so:
»Velecenjeni prijatelj! Tu Vam pošljem dvesto gold. za popravek stolne cerkve v Zagrebu. Zavežem se, da hočem dati vsako leto dokler živim, isto svoto za isti namen, ali samo pod tem pogojem, da se cerkev znotraj iu zunaj tako popravi, kakoršna je bila pred potresom. To zahteva slava božja in čast našega naroda. Ker smo ljudje, deluje na nas razun notranjosti tudi zunanjost. Predobro
vem, kako deluje lepa cerkev tudi s svojo zu-uajnostjo na blaženje duše in srca. Ne dvomim, da je toga mnenja tudi kardinal in ves slavni kapitel stolne cerkve; in to hoče reči, da so ni treba bati, da bi se stolna cerkev v Zagrebu drugače popravila, kakoršna je bila
prej-,
Se nekaj druzega mi posebno na srcu leži. Govorili so in, če se ne motim, bilo je tudi v časnikih, da ne bodo glavnega altarja v isti stolni cerkvi postavili na prejšnje mesto. To bi bila velika napaka, ki se ne da nikakor opravičiti. Vsaka stara cerkev je »geometričen problem", kterega je učeni in skušen umetnik tako pri zidanji rešil, da pride vsaka najmanjša reč na svoje pravo mesto. Stare cerkve so v prav s tem pokvarili in skazili, ker so pozneje zdaj to zdaj ono odpravili, prestavili ali dodali, ali nova vrata, okno, novo zakristijo ali nove altarje. Cerkev sv. Štefana na Dunaji spada med najlepše gotiško spominke, a zgubila je veliko od svoje lepote zato, ker so pozneje napravili nove altarje ob slopovih (Pfeiler) in ker zakriva veliki, jako nespreten altar vso apsido iu glavno absidalno okno. S tem je odpravljena jednota in soglasje, najpoglavit-nejša stvar v cerkvi. Ono napako mislijo tudi v naši prvostolni cerkvi ponoviti.
Glavni altar je najvažnejši del v cerkvi. Okoli njega se imajo rediti vsi altarji v lepem soglasji. Odstrani glavni altar s pravega mesta, naenkrat ne bo noben stranski altar na pravem mestu. Razun tega je treba, da je altar v zadostni svetlobi. Ona svitloba, ktero je dal prvi umetnik altarju, ne sme se mu vzeti, ker drugače se mu vzame vsa lepota. V pročelji glavne abside ima svoj sedež škof, a na njegovi strani kanoniki. Skof predstavlja v cerkvi Jezusa, iu kanoniki njegove aposteljne, veliki altar pa mizo zadnje večerje. Kakor zavzema Jezus pri zadnji večerji srednje mesto, ob njegovi strani pa sede aposteljni. tako mora tudi pri ponavljanji zadnje večerje zavzemati škof srednje mesto, a ne postransko in mora gledati proti ljudstvu. Da je v prvostolni zagrebški cerkvi do sedaj tako bilo, priča nam ta posebnost, da je stari arhitekt prav na sredi apside napravil lep, okusno izdelan škofov sedež, okoli njega pa one za kanonike, kar bi morali vse podreti, če bi po nesreči naslonili glavni altar na apsido.
Ali veli se: ako bo tako, onda ne bo mogel škof ljudstva, ne ljudstvo škofa videti. Ta ugovor je napačen, ker ne moremo si misliti, da bi oni umetnik, ki je osnoval tako lepo cerkev, tako napako storil. Ker je 011 odločil mesto na sredi škofu, naredil je veliki altar le tako visok in tako predrt, da je škof ljudstvo in ljudstvo škofa prav lahko videlo.
To ve tudi sedanji arhitekt, pa 011 bo altar le takrat tako nazaj postavil, kakor je bil prej, če mu ne bodo od nobene strani nasprotovali z neutemeljenimi razlogi.
Razun tega treba je pa to pomisliti, da bo glavni altar, postavljen na staro mesto, bliže koru in orgijam, in da ne bo treba cerkve kvariti s stranskimi kori, ki hvala Bogu! do sedaj še niso kazili stolne cerkvevv Zagrebu in tudi še zdaj ne kaze cerkve sv. Štefana na Dunaji.
On jem, da se tudi ugovarja mojemu mnenju, da, ko bi prišel altar na staro mesto, bi se ne smele izpostaviti sv. skrivnosti. Jaz ne vem, ali ima ta ugovor le količkaj vrednosti, če se pomisli, da tudi na velikem altarji v cerkvi sv. Petra v Rimu. ker stoji pod kupijo, ni shranjeno sveto rešnje Telo, ampak je v stranskem altarji. Kar je v Rimu, zakaj bi ne bilo v Zagrebu? Sicer pa, ako hočejo me-rodajni zagrebški krogi vendar imeti sv. rešnje Telo na velikem altarji, sem prepričan, da bo dotični arhitekt tudi ti zahtevi drage volje zadovoljil in ne bo treba veliki altar v kot apsido pornikovati, kar bi bilo po mojem trdnem prepričanji nenadomestljiva škoda in napaka. Prosim, da se to pismo po časnikih objavi. S poštovanjem Vaš prijatelj Josip Jnraj, škof.
— Nova z a d r u g a za p o d p o r o p 0-trebnih uradnikov. Konec avgusta ali pa
začetkom septembra prinesli smo po »Tribune" posneto vest, da se na Dunaji namerava znamenit del članov od prvega uradniškega društva avstrijansko-ogerske monarhije odtrgati in svoje društvo napraviti. Danes prinaša „Tri-bilne" od 14. decembra vest, da se dotično društvo pod imenom „Krster ausschliesslich hu-manitiirer Vorschuss- und tJnterstfltzungsverein behufs Ertheilung von mit hochstens tunf Per-cent verzinslichen und theihveise aucli giinz-lieh zinsfreien Darlehen handelsgerichtlich re-gistrirte Genossenschalt mit beschršinkter Haf-tung", že sestavlja iu se bode takoj za vladno dovoljenje prosilo. Naloga društva bo, potrebnim uradnikom pomagati, kar se dosedaj po hranilnih zadrugah vsled nevgodnih pravil in previsocih obresti ni zgodilo. Naša misel je ta: ako ima podjetje poštene namene, trden temelj, mti je želeti najboljšega vspeha, kajti naloga je krasna! Ako bi se pa morda le pričelo in vsled primanjkanja kapitala potem le od dne do dne hiralo, bi bilo pa boljše, da ne nastane, ker bi rušilo le edinost v dosedanjem društvu uradnikov.
Telegrami „Slovencn".
Dunaj, 17. doc. Presvitli cesar vrnil seje včeraj iz Ogerskega. — Za \viirten-berško vojvodinjo Marijo je ukazano dvorno žalovanje.
Dunaj, 18. dec. Naznanja se, dasta bila v gosposko zbornico poklicana grof Osvald Tiran in knez Jurij Lobkovic. Imdemnitetna predloga, postava o naboru vojaških novakov in predlog o izjemnih sodni jah v Dalmaciji — vse to je konečno potrjeno bilo v gosposki zbonici. V državno sodnijo voljen je bil Wierzbick. — Minister Taaffe naznani, da je zborovanje odloženo do 22. januarja prihodnjega leta.
Dunaj. IS. dec. „Wiener Zeitung" poroča, da je knez Jurij Lobkovic imenovan za dedičnega uda gosposke zbornice.
Zagreb, 17. dec. Po spravedljivem govoru bana v deželnem zboru nasvetoval je Vojnovic volitev odseka za so-stavo predlogov, kako bi se za prihod-njost dalo zabraniti ustavi jen jo ustave.
Zagreb. 18. dec. Po nagovoru dopoldne sprejetih krajinskih poslancev zagotovil je ban, da bo vedno oziral se na zgodovinski razvoj in krajne potrebe Krajine ter obljubil, da bo kmalu obiskal Krajino.
Rim. 17. dec. Nemški cesarjevič dospel je sem opoldne. Pred vlakom njegovim je na vsi progi drdral poseben lilapon. Kralj in cesarjevič sta sc na kolodvoru štirikrat objela. V Kvirinalu ( kraljevi palači) sprejela je kraljica cesarjeviča, ki. poljubivši ji roko, ji je poklonil se v imenu vse cesarske rodovine. Na burno ploskanje ljudske množice pokazali so se kraljeva rodovina in cesarjevič na balkonu.
Rini, 18. dec. ., lournal de Rome" poroča, da se nemški cesarjevič od ruskega poslaništva popelje v poslaniškcm vozu naravnost v Vatikan, potem mu odvrne Jakobini pohod pri ruskem poslaništvu. Kralj in nemški cesarjevič sta zvečer bila pri slavnosti, napravljeni po mestnem starešinstvu na Kapitolu, h kteri je bilo povabljenih čez 1000 oseb, med njimi diplomatična skupina, ministri, senatorji. poslanci: gledala z okna ,,tabu-
larija" čarobno razsvitljavo »foruma", ogledala muzej, kjer je četverica igrala samo nemške skladbe. Cesarjevič izrekel je županu svojo občudovanje in rekel Manciniju, da je naznano ginjen po navdušenem sprejemu. — Slavnosti je množica ljudstva povsod živahno pritrkavala.
Tuj ci.
10. decembra. Pri MaHils Henrik Goritseli, tovarnar, z Dunaja.
—	\Veusoh, Singer, Ldwy, Pressburger, (liitinann, Gold-mann in Bottelhcim, kupci, 1. Dunaja.
Pri Slona: Žiga Pollak, kupec, z Dunaja. — J. liossi, kupec, iz Trsta. — Urnost Krištof, c. k. poročnik, iz Dalmacije. — Edvard Dolenc, zasebnik, iz Orekeka.
—	Dal Hen. priv. vradnik, iz Rakeka.
Pri Južnem Kolodvoru: Baron Royer, minist. rezident, z Dunaja. — li. Spielmann, kupec, z Dunaja.
—	Josip Gerbcr. kupec, iz Prage. — Florijan Junikl, kupec, iz Zagreba. — Adolf Porko, kup. potovalee, iz Celja. — Kari Hiltl, s soprogo, iz Vidina. — Šimen Geč, iz Loke.
Pri Avstrijskem cesarji: Florijan Iser. kupec, s soprogo, iz Ifeischdorfa. — M. Burgener, kupec, iz Zagreba. — Alojzij Brugger, kup. potovalcc, iz Maribora.
—	A. Coltelinagio, z Laškega.
Umrli so:
15. .lancz ZVolenk, gostačcv sin, 11 let, črna vas št. 15, daviea. — Deraeter Gjurkv, strojnega inženirja sin, 16 dni. Dunajska cesta št. 21, božjasti.
Dunajska borza.
17. decembra.
Papirna renta po 100 gld. . .	79	gl.	15	kr.
Sreberna „ ., ., ., . .	70	„	70	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	98	„	60
Papirna renta, davka prosta . .	03	„	85	„
Ogerska zlata renta 6% . . .	120	„	45
„ 4'Ji . . .87	„	70	„
., papirna renta 5% . .	85	„	25	„
Kreditne akcije . . 160 gld.	283	„	40
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	107	„	50	„
„ avstr.-ogerske banke . .	837	„	—	„
„ Landerbanke	. .106	„	80	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu .	6111	„	—	„
„ državne železnice . .	312	„	—	„
„ Traimvav-društva velj. 170 gl. .	219	.,	25
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	122	„	25	„
4% ...... .. 1860 500 '„	186 „	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 100 .,	167	„	20 •	„
., ., ., 1864 50 .,	166	„	75	.,
Kreditne srečke . . 100 .,	173	„	—
Ljubljanske srečke . . 20 .,	23	„	50	„
Rudolfovo srečke . . 10 „	19	„	75
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	103 .,	—
„ ., Ferdinandove sev. .,	104	.,	50
London......121	.,	05	„
Srebro . . . . . .	—	„	—	„
Ces. cekini.....5	.,	73	„
Francoski napoleond. ...	9	„	601/, „
Nemške marke..........59	,,	35	„
Prav lepo in okusno vezane
e
j
(olilika mali folio),
izdaja Pustot-a v Kožnem (1882),
posebno priporočamo za sv. maše o bližnjih božičnih praznikih.
Ta knjiga ima prav pripravno obliko, trden papir, ter čist in razločen tisk.
Cena: v rudečem šagrinu vezana z zlato obrezo 2*> gol(l., s pozlačenimi platnicami HO gold., ravno talce s posrebrenimi okovi H7 gl. .70 /.'>'., s pozlačenimi okovi 4.7 gl., posebno okusno v telečjem' usnji vezane (temno-zelene barve) z lepo okinčanimi okovi SO gl. itd, itd.	(3)
Katoliška bukvama
v I j jiil»l.jJini.