Marsikaj.
(Prerokovanje.) Tudi Angleži (Englendarji) imajo svojega preroka, Ladkielapo imenu, ki o letošnjem letu prerokuje tako-le: Leto 1867. bode veliko leto. Januarja meseca nepokoj na Norveškem (dozdaj nismo še nič slišali o njem), februarja meseca vihar v Liver-poolu; maja mSseca sreča in slava kralja pruskega, ako bode takrat še živ; kralj laški bo malo prejetnega doživel ; zadrege in nevarnosti za princesinjo Aliso in Luizo; nadloge v Palestini; julija meseca bodo viharji in potresi. — Tako prerokovanje se ve da je le prazno besedovanje; včasih pa tudi slepa kurica zrno najde.
(Trihine.) Dokler je vojska vihrala na Nemškem, vse tiho je bilo o trihinah, to je tistih črvičih, ki se, kakor so „Novice" lani večkrat pisale, zarede po životu prešičjem in po povžitem, ne dosti posušenem in pre-kuhanem mesu ali klobasah pridejo v človeka ter mu naklonijo bolezen na smrt. Nedavno pa je zopet v Greifswaldu na severnem Nemškem 75 ljudi napadla bolezen, ki se bojo težko ubranili smrti. Dobili so jo po neskuhanih klobasah dveh svinj, med kterima je ena bila zdrava, druga pa je imela trihine. Mesar je zmešal vse meso skupaj in tako ostrupil vse klobase.
(Farne bukve v domačem jeziku.) Na Marskem so nekteri narodni župniki do olomuškega konzistorija stavili vprašanje: ali se v cerkvene bukve (ksstne, ženitven-ske, mrtvaške) sme zapisovati v domačem (češkem) jeziku? Konzistorij olomuškega velikega škofa je odgovoril , da n i k a k o r š n a postava , niti cerkvena niti cesarska, tega ne prepoveduje; še celo naravno je, da se farne bukve pišejo v domačem jeziku. — Ako za te knjige ni predpisan latinski (cerkveni) jezik, je res čudno, da v slovanskih deželah se še cerkev ni mogla ubraniti ptuje nemščine! Al tako sistematično je bilo ponemčevanje v čisto nepotrebnih in nenaravnih
rečeh. Mašnik opravlja na priliko sv. krst v latinskem in domačem jeziku, -7 da ga je opravil, mora pa nemški svet vedeti! — Čudna logika!
22