99. fttev. Poatniiia piačana v RotavinL CteSje, pondeljek 3. sepiembi a 5328. Leto X. Izhala v poftde'jek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Posamezra 6tewi*ka I üin» Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredini&ivo In uprrav lietvo i CeEje STrossm^ytrjeva ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo Ogta«i po tarifu. Telefon Int. štev. 65. Velika manifestacija Kmstsko-dernokratske koalicije v Dalmaciji. Yöoraj dopoldne se je vršHo v Ši- boniku vfliko zborovanje Kmetsko- demokratske koalicije, na katerem jo i^ovoril nil ad i in energieni ppečansko- srbski pc.slan.ec Sava .Kosa.no.vic (iz- voljen lani na listi SDS v Liki), znan po svcji liudi borbi proti beograjski policiji in njenennu postapanju z arc- tiranci. v beograjskih pclicijskih za- porih (»Glavnjaei«). Zborova.nja se je mkležilo več tisoe ljudi iz mesta Šibenika in ctetei okolir\s. Pos-lanec Kosanovic je gC'Voril ob ^romkein pri- trjcvanjii meti drugim: »Bratj.o in prijatelji, borba. ki jo dancs vodi Kuwtsko-dern'okmtska ko- ulicija, inna namon 'Oisigurati tudi osebno, po ustavi in zakenih zasigu- rano svoibodo vsakemu, tudi najinnaj- šrmu našeinu državljanu. Tmli jaz scm se v. Narodni s.kupščini za.vzel /.a to svobodo in se pridružil borbi, ki pa no veilja saiii^o »Glaivnja.či«, temvee proti vsemu, kar je slabega in gnjile- ga v nasi domiovini in kar mi vse imo- n.ujcniio »sistem Glavnjač-G«. Mi. inn- raino priti do tega, da se tudi v vsa- kem naik'in rlovoku rcspektira -MoveSko dcstoj,anstvo. Spominjafln .so, da je po- kojni Stj'opan Radio v Nar«lni skup- st'ini opisal, kako so nekoč orožniki nek emu dailm.aitinskemiu kmetu s rm.s- kinimi kopiti. razbi'li rebra.. Radikali so tedaj govorili: »Pa kaj se toliko na.» DÜmjete1! Pi'i nas v Srbiji inimmo ta- kili slučajev na stotine!« Pa dobro. ¦¦ikn so v nn.vaidi v Srbiji. Dalmaciji ali kirrkrti drugod, odpraviti jib je trt- bn, pred vsaikini uraclnim organ om nicraiino biti vedno vsi enaki, posto*- pati je 7, drzavljani dostojno in elo- vp-sko. Srbijamrm. ki to uviilijo, osobito pa Hrvato.ni in na;m Srbom v precan- skili krajih je treba, da smo si edini v beju za desego boiljših raizmer in boij- .S'O npra-vp v državi. Osobito Hrvati in profcinski Srbi so sedaj tako edini in ¦/druzeni kakor se tej?a ni bilo v zgo- dovini in ravno v te,m leži. tudi naša konena zmaga. Predstavniki režima |)cskušajo in če boiclo poskušali r.az- l'-ili to našo si off o z neresnicnimi čas- niakimi. poročili, /- rj.bl.iubn.-rni in silo. V januarju tega letn je moael dnhiii pokojni Stefan Raclic, kar je hotel, nko hi hit zapustil Svetozarja Pribi- 'Vnui>o(no /»uljo. ki hi | zadela naže sokolsko drus-tvo v slu- ' raju slab'Gga vreuncna. No — usoda | nam je bila ipak inila vkljub vsein • žoljarn našili iiemskutaTskib in kleri- kalnih prijateljev na žal se vedno ' v roc ill šostanjskih tleh. Vceraj se je ! nvoyel vrsiti pri našom društvu /Let i o(;ljiske sokolske župe ob nadlepsem. in i liajprijetiiGJšciin jesenskeni vroinenu I — in da takoj povem — s kar najlep- i si in nioralnim in strok. uspehom. ' Ta.ko je liila najlopše proslavljena tu-- i di. dvajsetletnica našefta društva. I (leljski vlak je imel za.in.udo, a |)rii:&l.ial nam je toliko draigih, gotstov, da smo bili. vsi iznenadeni. V sprevo- i du, ki se je razvil takoi s kolodvora ' po inostu do bolj skro.nnic.ua na.šv^a iCitü\)za, je korakalo LUü sokolov y kroju, istoto'liko v civilu in okrog 150 sckolic in gojenk. V soste so prišJi tudi maili naši bra.tci sokoJiči i'z Polze- h; in Žalca.. (Ob tej priliki bi omenili, da je postalo vprašanje krojov prav peroee, ker si jili vecina niiaj'soga clan- slva ne more oinisliti.) Pred rotoivženi jo jjozdravil sokolstvo žup. dr. Mayer, odgovoffil pa mu je v krepkean gc- YGiu župni stai'asta br. Josip Smert- nik. S trga je korakal sprevod do So- kolskega doma, kjer se je raz&el. Pred »iSokolskiin d-omoni« je brat starcsta Kurnik oi)i,sal dvajsetletno ildo in pa« laili'ko recemo, trpljenje .šoštanjskega sokolskega drustva. rJ'a p]'czaniniiv opis bodemo še posebej l>i'Lubčili. Odgovoril mu je br. župni starcsta Sniiertnik s prisreno castitko. rfprevod je bil sploh i^rav irmpozan- ten; na eelu so nosili kreipki zastavo- noz'e ü drustvenili in 3 nara.sca.jske /astave. Na celu s})]'e\oda je korakal tudi vec ko 70-letni br. Ivan Lipold od ni'OzirÄkega »Sokola«, najstarej- &e(4'a drustva v župi. Pri tern »Sokolu« dduje br. Lipold že od ustanovitve. Njegova udeljeižba je Mzbudila V'sled tega posebno pozornost. Na lepo prirejenem telovadisču na kiasni zeleni trati pred kol'odvorom se je vršila popoldne ob naravnost ko- losalni. udeležbi javna. telo^adba, ki sta, ]o vodila župni na,eelnik br. Jerin in zupna načHnica sestra Lojkova s ponMK'jo elanic in članov župnega tebniskega odbora. Telovadilo je moš- ki-ii. teldvadcev 128, elanic 80 in veliko štcvilo goj-encov in gojonk. Posebno priznamje so želi mali sokoliči iz Pol- >ok> in Žalca. Telovadba je bila pri jiLTstih vnjctb in na. orodju izvanrcd- no dobra, h.valila jo je ne le publika. tcm.vüü tudi ytrokovnjaki. Še mi ne- fclo\adci in starini smo bili. veseli, da iniMJHio v nasi coJjski sokolski zxi pi 'ta- ko i/.horno iz\ežbaj)o telavadstvo. Haz- vcseljivo jo bilo tudi, da se marljivo gibajo . ml a da sokolska drustva po liKiiiij.üih faira.li in vaseb Savinjske do- line, in to kljub pomanjkanju telovad- ;\ic in kljub naravnast besni proti- aigitaoiji duhovnov in civilnih kleri- kaloev. Tako je postavil mladi šentpe- terski »Sokol« v Šoštanj Hi ielovad- cev! Poifrcbno bi bilo, da bi meslna in trska drustva poclpirala ravno pode- zelske svoje brate in sestre teliniono in duševno, ker je nadvse važno, da sc nvisti v sokolska drustva tudi kmečka mladina. Za nas $oštanjčan>o pa pomoni vče- raj.šnji dan velik mioralni uspeb, ve- liko okrepcilo za nase 'nadalnje delo. Sola Giasbene Matice v Celju. Tibo, skoro neopaženo je šlo mimo nase javnosti tudi solsko leto 1927-28. Ka.kor prejsnja leta, tako je tudi letos ixjlc/Jla sola Giasbene Matice v Celju ja\no bilanco svojega smotrenega de- la. Absolviranib je bilo poleg predpi- sanib solskib izpitov predv»sein sednie- ro nastopov gojencev in ftojenk iz vseb letnikov. Od teli: 2 interna, 3 javni na- stoi)i, 1 kla.virski vecer in i na.stop v La.skem (solski izlet zborove in instru- mentalne sole). M«ed letoim je Matica oniogocila niz lepo uspelih koncertov prjznanib domacib in zunanjib umet- nikov; tako tudi en mladinski koncert s požrtvoivalnim sodelovanjem znane- ga »Zagrobskega koniornega tria«. Vsi nas'topi gojencev so jasno ])okazaili smer in stremljenje sole in so nas opo- /jorili na gojence (ke), od katerib sine- ino upraviöeno pričakovati v bližnji bodocnosti še dokaj i>omembnib uspe- liov. Potrebno je., da poudarinio, da po- leg enotnosti v splošnem sistemu uč- nega postopanja vlada na zavodu pra- xi tempo, v katerem s>e giblje pouk in tudi notranja upravna orgamizacija, neglede na vsakdanje razmere in pri- 1 iko imailega me-sta. Tako gre uöenec z uciteljem po začrtani poti s sigurnim ! obcutkom in z jasno zadačo za vzviše- ! nim ciljem. Naše uciteljstvo si je svest- I no teža.vne naloge, polne odgovornosti lako do iK'enca kakor do roditelja in iirispeva po svojib močeb kar naj- bO'lje, da navaj.a gojence k pravilne- i mu pojmiovanju in raizsojanju glasbe- j ne uiBetnosti, spoz-navanju njo vsebi- ne in jih na tej ])odlagi vzgaja tako, j da more-jo dcseči umetniško stopnjo, j ki odgovai'ja zaJitevam današnje pro- i dukfivnc in reproiluktivne glasl>ene ujmctiioisti, «5 powobno pozornostjo na gojitev in negovanje ftlasbeno umet- ncistii'öga. e.stütsküga čuta. Gla'seii od- govor na zgoirnje vprašanje so dali le- to'snji nastopi se v \ eliko večji men kot lani in vsa prejšnja leta. Tako je bila dana prilika, da vsakd-o vicli in euj'C cdgovol1, ki je naj.solidne.jsi do- kaz, da si sola Glasb. Malice v Olju zasluzi upravičeno in utemieljeno po- zornost javnosti in vseb onibi, ki so jo doislej kakorkoli podpiraili v njenib! streniiljenjilii. llaizimiljivo je tudi dej- stvo, da se je v razuTerornia zelo krat- j kem rasu izčistil nairaščaj kvalitativno I tako, da ni beležiti na zavodu baJasta. 1 Na ta način se utrjuje vedno bolj seri- ! jozno'st in ugled zavoda. Vsako leto se Boris rtihtersiv: Zelera hudič. (Dalje.) Povedal sein ji, da «em že vidcl vse. ra.zen Maujana, sriča, ki se dviguje na zapadni strani Splita, nad prista- niščem in je najlepša razgledna torka v bližini. Prekinila me je: »Na Marjanu se niste bili?« »Raivnokar sem botel iti s Stevoni'. sem se zla.gal. »S Stevoni? Tom pustežom? To bi bilo greb. Izgubili bi ves užitek, če bi ^li z njim.« »S koiin naj pa grem? Nimam dru- ^ßga znanca v Splitu. Raizon če bi šli vi z menoj . . .«, sem jo podražil. Ra-zurnela me je, »No, če s-te že ravno nocoj name- ravali iti na Marjan, bom pa. šla z vami. da ne zaidete«. je odvrnila in se mi nasniejala. Prerila sva se> sko/.i ni.nožico in od- sla proti Marjamu. Med pogovoroiu nise.ni niti opazil, kje sva hodilia.. Še le, ko sva že precej čaisa hodila navkre- Ikm1. still se zdra.mil: »Kmailu bodeva na vrliu. Vidoli bosk» Split zvei'or. Tak je najilopši.« Hos sem po kratkem času prispola do najvišje tocke,. Krasen razglcd so je odprl pred menoj. Za menoj park, po:l mam.o morje in Split, lesketajoc se v tisoeorih luoili. ki so se odražale v niorju kot dolgi praniieni zlata. Kot da bi ])i'ibajali na krilib vetra so se čuli I otožni glasovi i'lavt izi)red kavait'ne j na obaili. Tisoce ljudi, ne, tisoce mxa- \i'lj so je izprebajalo pod nama, a midva s'va bila sama, čisto same. Naslonil sem se ob zidano ograjo in so zagledal v daljo. Vse je bilo tako lepo. Zunaj ])ristanišča dva svetilni- ka, rdeča in modra luc. ki sta se se- daij užiigala, sedaj ugašala. Jadrnice, ki so se vracale z lova. V daljavi ob- riksi otokov in bele luči, ki so svarile ladje pred i)ecinami. Ne vein kako dol^o bi užival ta kra- sen razgled, da me ni prekinila: »Ali vain je ušel spomin na kaksno idilo iz Dalmacije?« »Kakšno idilo?« ; No dclajtc se nevediiega«, me je zavrnila.. »Vsi ste enaki. Vsi moski. Pride prvič na morje. Vse okrog nje- ga- k za.nj uekaj novega. Jug ... Pa si poiisče družbe . . . Ženske družbc soveda . . .« Na^nila je glavo, kot da jo j.o sram, da je povedala preveč. Tedaj .scan so so le zavedel, kako je lepa. Klobuček je držaila v roki. Bujni crni lasje so se razlili pi-ek-o cola. Zdelo se mi je, da .ylr-J-am sliko Magdaloniö - spokornice. ki seni j,o pred leti viclel v neki knjigi. Počaisi je dvignila gla^o in tedaj so se sreča.le njene oči z niojimi.' T)va. plaiiM'noka sta se zlila v vroc plamon. I ^Rena-la . . . !¦« \ idel sejn ustne. koprneče po po- Ijubu. Nisem jim mogel odreči. j Nov ])ar je pribajal za nama. Zdrz- I nila se jo, prijela me za roke in roklai : I tibo: j »Pojdiva!« j Odšla sva v park. Široke veje dre- j xes so tvorile teman obok nad nama. Nekje iz dadjave se je eula tista lepa pesem: »Stra'zia mi ma di baci sa.zia mi .... !« I »Ali cujeS? Tudi jaiz pojem to pc- i sem, a, ne z besedami. s sreem . . .« Kazlrgaj me, a nasiti nw s poljubi! Žejna sem. l)aj mi cas'o ljubezni, da jo iz])ije mdo dna . . . prav do zadnje kapljice . . .'; Jug me je pole,s>nil v svoj vrtinec in nisem našol bilkik, za kaioro bi so oprijol. Podlegel sem njeiiiin öarom. Pozno }e ze bilo, ko sva se vra-ča.la "f> Marjct.na. Vse je bilo že tibo, kot iz- uinrlo. Lo luci so še žarele ob obali in so ogled ovale v vodi. Svetiilnika sta so zc vedno enakomerno i)rižigala in uga.ševala.. Od daJoc nekje je nocni parnik javljal z g.lobokim basom svoj i pri hod v pmtanišee. Promenada je bila žo praizna. Le zapozneli miornarji so so pohaijkovali ob obali in voasib je zazvenkotala po- | lioistova sablja, ki je udarjala ob tlak. j Zavila sva skozi ozke ulice, roko v I roki. Visoko orne hiše ob obeli straneh. kot da se hooejo stisniti in naju ob- držati v svoji. sredini. Tuintam ob- cestna svetilka. Njena luč liže prašna, tla in se odbija od odprtih oken. Vse tiho, vse praizno . . . Samo najini ko- raki so motili svečano tišino. Naj ine besedo ne, kajti moloala sva. kot da nama je zastala beseda v ffrlu. Ali je bila to sreca . . . ali je bil kes? Z jut raj sem se prebudil s precejš- njim miaickom. Kazalca sta kaizala že deseto'uro, ko sem šel na zajutrek v Ziadrsko ulico. Spotoma sem naletel na prijatelja Steva. »V cerkvi se ne bi srecala«. sem mu rokel hudobno, a takoj m.i je bilo žal. Videl sem njegovo bledo lice, njegove oci — sledove precute noči. Sponmil sem se njegovega odboda sinooi . . . Vpra,šal sem ga tiho: >Zakaj si sin oci odšel . . .?« »Ne vprasaj me . . . zeleni hudic!« >Hudic . . . ? Spoznal sem jo, a ni- sem prisfl do to sodbe . . •« »Vem, da si io spoznal . . . S~pl sem za va'ma . . . Oprasti mi . . . Nisem nio^cl drui>;u;e . . . Vse sem videl Mosece že Ivodim za njo, a t-ebi pade ,-aina okros vratu . . .« Tedaj som se le uvidel kaj sem mu storil. Sram mo je bilo. Oprosti . . . oprosti . . . nisem ve- dcl, da jo tako ljubis . . . Sa.| ves . . . Severnja«ka kri vzkipi na jugu . . .« atran 2_________________________________________________________»NOVA DOB A._________________________________ .^„ cn ria soli Glasb. Mat. v Celju vpiše nad 200 gojencev, kar dokazuje, da uživa sola in nje učne moei zaupanje celo- kupne javnosti. Temeljitosti treba uči- telju in ucencu. UciteJju poleg znanju še .sainictzatajevanja in in požrtvo- valnosti, ueencu poleg potrebnega nagnjenja in daru, pa volte in vztraij- nosti. Pri teh pogojih je polovica uspe- hov vnaprej zaijaničena. — Tudi dru- gaoe so bili letošnji uspehi na zavodu raszv-eseljivi. Instrurrnentailni pouk se vr,si seveda posamezno, t. j., da so pri pouku postopa z vsakiin gojencem po- sebcj, ker edino ta način poucevanja. daj>o niožnosti solidnega pouka, na- predka in praivilne korekture, kar je bistv.enega pomona specijelno pri gos^ lanju, ki zahteva pozorne kontrole in bistre tor dosledne korekture od stra- ni ucitelja. Pouk n. pr. v grupah (takoizv. sku- pinaih.) se je iz specijalnih glasbenih šol povsod ze davno odpraivil, ker se je izkazal za kvarnega. — Goyenei, ki dosežejo v specijalni aacetiü soli že ne^ koliko solidne spretnasti, se uvrščajo v orkestersko skupino, kjer se vežbajo v Čitainju z lista, prednašanju in se od- gajaj'O v podrejeni discipliniranosti diktata taktirke. (Utrjevanje volje — V'Zgoja znacaja). V tern znamenju bodi prioeto delo tudi v letošnjem letu in dosoda/nji uspehi naj služijo niilajsini gojeneem za zgled in spodbudo, star- sem pa za. pravilno orijentacijo, odgo- varjajoeo smislu in vsebini apela, ki ga je lamsko loto ob tern času po]>olno- ma umestno objavilo v casopisju dru- sty o učiteljev glasbe v Ljiibljani: Opo- zorilo staršem, ko določajo svoji cleci glasbeno vzgojo. Obrtno-nadaljevalno Šolstvo v mariborski oblasti koncem lanskega šolskega leta. V mariborski oblasti. je bilo za mi- nulo solsko leto 1927/28 32 obrtno-na- daljrvidnili sol, koje je obiskovalo 2359 vajencev in 6,05 vai'enfc', skupaj torej 2962 oseb. Pripraivljaku razred je ob- iskovalo 627 mo-skili in 135 žensk, I. razred 1065 rnoskih in 276 zensk. Po okoliših je bilo na šolab in sicer-. i/< Braslovč: 63 lmoskih in 22 žensk. sku- paj 85; Gelja.: 317 moskih, 100 žonsk. skupaj 417; Črnc pri. Prevalja:h 22 moških, 12 žensk. skupaj 34; Dolnje Lendave 61, saauo vajienci; Gomilsikega 23 nioških, 10 žensk, fekiipaj 33; Gor- nje Radft'Oine 39 moških, 10 žensk, sku- paj 49; Kan .sic 55 moskih, 13 žensk. skupaj 68; Ljutotmera 76 mioških, 9 žensk, skupaj 85; Mariböra 667 mos- kih. 246 žensk, skupaj 913: Mnrsko Sobote 124 moskih, 25 žensk, skupaj 149; Mute-Vuzenioe 39 moških. 3 žen- ske, skupaj 42; Ormoža 37 moških, 4 ženske. skupaj 41; Ptuja 149 mioških, 32 žcnsk, skii})aj 181; Roftatca 39 mos- kill, 4 žcnske, sku])a:j 43; Ruš 46 samo vajenci; Slovenjgraidca 33 moških, 7 zensk, skupaj 40; Slovenske Bislrice ' »No poznaš še zclenega liudiea . . . a spoznal ga boš, veruj mi-, samo to mi je rekel. Videl sem ga, kako je beden odšel dalje, ne meneč se za ljudi, ki so se zaletrivali vanj. Nato je izginil v ne- ko stransko ulico. Nj,e več dni nisem videl. Nekdo mi je rekel, da je za nekaj dni odpotovala v Makarsko. Po devetlh. dneh so mi spet povedali, da se je vrnila doinov. Na promenado je ni več bilo. še enkrat sein hotel govoriti z njo. 0 Stevu. Hotel som popraviti, kar sem zaigrešil. Tudi posloviti sem se hotel od nje, zaihvaliti se ji za vse . . . PoiskaJ sem jo doma. Sedela je na vrtu v senci j)alm. Tillo sem se ji približal. Še le šu- moiije palminih listov in skripanje peska me jo izdalo. Ozrla se je. »Renata . . . !« Njene oci so zrle sanjavio, kot da se hooejiO s])omnit-i necosa. kar je že da- leč, dalec . . . >JRonata . . . ! Prihajam po slo- vo . . . « »SLovoV« »Da, slovo . . , Slovo od tebe . . . ,. »Kdo si?« • - • > ^ ' -,. »Kaj mo no poznas vec;^efta1a". . .f Se ne spominjaš več tiste i>esmi na Marjnmii: Strazia. mi ' ma di baci sazia mi . . . ?« !^^^^ 80 Set raziskovanja 1 Ä%fil^ if/ ^A^, ! je bilo treba, da se^od- ^iCfl /M ^^^ 4 krije pravi Schichtov na- I ^^^ ^švF xJH • čin pranja, ki obstoji 't^3SS0Šl^^'-":.^y "^ ;-vi^;:^ v tern, da se 1 h'^y. 'W^ ŽENSKA IHVALA I 1* :^K^ ¦"¦';-' -^ ¦ vzamezanamakanjepe- ;^Ä ( ri!a preko noci, zjutraj pa l'i-\ \ i^i so ZQ izpiranje uporeibi Tr a S\ ^% (** \~\ X C** J ~1i \" f™*\ \ f C"\ liL^.^^^:,„-,...^HJr Terpentin miio i Dljak brz dšjaškegakoleda ja — obrtnik brez orodja. 55, samo vajenci; Spodnje Poljskarve 36 moskih, 3 ženske, skupaj 39: Sredi- SL'a 54, saimio vajenci; St. Jurja ob J. žel. 33 moskih, 7 žeiLsk, skupaj 40; Sv. Lenarta v Slovenskih goricah 70 nuoš- kih, 19 žensk, skupaj 89; Sv. Lovrenca na Pohiorj.li 33 moskih, 13 žensk. sku- paj 46; Sv. Pavla pri PreboMu 24 moških, 6 žensk, skupaj 30; Šmarje pri Jelšah J6 niioskih, 5 žensk, skapaj 21; Šniartnega ob Paki 2() moških, 13 žensk, sfcupaij 39; Šostaaija 65 moskih. 12 žensk, skupaj 77; Vojnika 38 mos- kih, 3 ženske, skupaj 41; Yranskt'git 32, samo vajenci; Zalec 66 moskih, 18 žensk, skupaj 84; gostilničarska stro- kovna nadaljevalna sola v Celju je iniüla ö moških, 5 žensk, skupaj 10 in v Mariboru 16 rmoških, 4 žensfce, sku- paj 20 in strokovna naidaljevalna sola zavolektroiuonterjie v Mariboru 26 va- jwicev. Za pivlcklo šolsko leto so bili vajenci bnez sole v Gu«tainju, Maren- I ' bergu, Turnisču, \rolenju in Vitanju. I 11 \ mnaHHBi^BaaHHii m Šolarji or¦ ¦; najboljše in najcenejše '*¦ čevlje kupimo letos samo pri R Stermecki, 8 Celje. Otožno se je nasmehnila: »Bile so sanje. Morda so bile lejic1? A sedaj? La comedia e finita . . .« ». . . c finita . . .? Komedija?« »Da, komedija. Strgajva drug dru- gemu masko z obraza. Kaj sva? Dvt; lutki. Nitke, ki jima dajejo življeiijo, so se enkrat zamesa:le . . . Sedaj so razvozlane . . . Sedaj se spet lahkc giblje vsaka za sebe . . .« »Ro:iia;ta!« »Pojdi . . . ! Ne vedi ne ti za mene, ne jaz za tebe.« Odsel sem kot tujec, s po\eseno gla- \-o: brez S'lovesa. Nisem mogel več ostati v Splitu. Kakor da mi vsak kamien zidu, vsak val inorja pravi: pojdi! Naslednjega due sem se pri]jra.vil za odhod. Na postaji sem srečal Steva. Ne vein, kaj ga je prineslo ravno tega cine. Bil je tih, zajmisljen.Njegove mi- sli. so bile pri Renati. Nisem hotel omeniti njenega imena, da ga ne hi bolelo, a sam me je vi)rasal: -Ali si še kdaj videl njo?« Povedail sem mu vse. Niti bo seel ice nisem zaiimolčal. Žalostno so je nasmehnil. »Zeleni hudic . . . ali sem ji dal pravo. ime . . .?« -Da ...!«, sem rekel tiho. In. tisto uro mi je postal dražji od 'hrata. i Skiepi seje poslovneya odbora KDK v Zagrebn dne 30. avg. 1928. I. ji l\omanda mesta \- Zagrebu objavlja pctom policije. da so vojaske osebr; vsled »pagostih napadov in izzivanj« debile nalog, naj se pred vsakim na- padom na svojo osebo in na ugled ter cast vojske zavarujejo celo z upora- bo orožja. Izvršni odbor KDK odkla- nja cd meščanstva. mesta Zagreba do- nrncAO. da napada in izziva p.Cisamezm:1 vojaške osebe in cele vojaške oddelke. Nikjer in niti V mestu Zagrebu ni iz- kljncena taka možnost od strain po,sa- mir.-znikov, za kar pa ne more nositi odgovornosti vse meščanstvo. Ako se ; pojavijo taki slučaji, se pobijajo v ure- jenih civiliziranih državah z nporabo zakonskih predpisov. Ne moro pa biti ;v takLh (1 fža,vah, da bi vojaškc osel)o I same prrsojale«. ali je storjono kav j njivo dejanje napada na njihove'ose- j be in na iiffled ter cast vojske, in da bi — »ako je potreba« — tudi z orožjem ! izvrspivaile to svoj.o sodbo. Tzvršni nd- l»ci' KDK zahteva, naj se ta odredba, ki je nasprotna ustavi, takoj j^rekliee lor o:ri. ki jo je izdal, pozove na odgo- vcr. | II. Z ozii'oin na vprašanja, ki so bila ! posla.na od raznih strani izvršnermu j ulborn KDK, izdaja izvršni odbor na- ; slod.jija splosna. navodi'la: Pri^taši KDK ne sodelujejo na nobenih mani- sastacija.h, koiigresih, proslavah. se- stankih, raizstavali ali prireditvah ka- torokoli vr-ste in kjerkoli, na katorih j shul>Giio prisostvujejo predstavniki sedanjega rcziina in sedan.jih vladnih stra.nk. , j Narodni zastopnik dr. Krn.ievic se i je vi.Tiil s kcnseix-Mice Intorpaiiamon- tarne unije v Berlinu in predložil po- -lovncniu odboru KDK izcrpno poro- c'ilo, ki ga je odbor vzel z zadovolj- sfvoin na znanje ter ugotovil, da je akcija., podvzeta v Beirlinu, dosegla po- poln us peli. Drobne politicne vestt. Francoski minister traovinsW- era- koirincu. syurcl. Iz Toula poročajo 2. j stptembra: Trgovinski minister Boka- nowski je postal danes dopoldne žrtev letalske nesreče. Minister se je udeležil zračne tekme iz Toula v Clermont- Verraind. Takoj po startu v Toulu je letalo, v ka-terein so bili minister Bo- kanowski, })ilot Hanin, teiinični rav- natelj zraikoplovne družbe Le Franco, m.ehanik Vidal in opazovalec Willims, 1 adlo iz vi.šine 500 in navpicno na tla. Odpovedal je motoi1. Ko je padlo dm zoiivljo. je takoj zgorelo. Šele po ! d\ ( nmoan ];rizadevanju se je poisre- | oilo izkopatti iz rusevin zoglenela tru- | p!a ])otnikov. Boka.nowski je. bil 49 kl star in zaipusča štiri otroke. A' arrii nthtisirskeya prcdaedniha dr. Korok-tt. V vJaidnih krogih prevla- dujo misel, da bi.se izvedla revizija usta-ve v tern sinislu, da bi se brez so- delovanja KDK ustva.rile velike ohlai- sti s eim širšo saiuoupravo. Srbijan- ski deiuckratje pa se proti temu odloi-- no protivijo, ker se boje premoči radi- lvalov. (Tudi. za nas v Sloveniji hi tia- stal težok položaj. Op. ur.) Bojkot gosjMihirskcaa kouuresa v Beofjradu. Trgovsko^obrtna zbornica v Zagrebu je sedaj oficijelno sklenila, da se ne udeleži gospodarskega kon- gresa (i)raA'!za:prav kongresa zbornic za ti'govino, obrt in industrijo), ki se vrši 8. in 9. sept, v Beogradu. Hrvaiti pra.vijo, da se je letos že o Veliki noči vršil na pobud same vlade gospodar- ski kongrcs v,?agrebu, da pa vlada ni nobenoga .sklcpa tega kongresa izvr- sila. Domače w*»&ti. , d Zaupniska shutia KjJK,. ki.sta se ' voeraj vršila v Ptuju in Središču, sta bila izvanredno dobro obiskana. Go- vcrili so narodni paslaiici dr. -Kjrainer, Ivitn Puoelj. in dr. Pivko. Zbvadii za- upniki so z veliko poKomiostjö sledili njili.oA'im izvajan.je.rn in jih prekinja- . li z vzkliki ogorceiLJa i 1^,0(1 obra-:vamja. ' V Ptuju' se je,^il shod v prostrani dvorani Narodn-ega. donia ob 10. do- ]!oldne. v Središču pa ob 3. popoldne \- vSokoilskem domu. Po'slance so po~ zdraivili na kolodvoru z godbo in za- sta:vamä. Oba sliioda pa sta doka,zala. da narod v nuariborski oblasti vse- stransko cidobratva akcijo KDK ter da bo zvoisto vztraijal pod njenim pra]K>- rom do koinene zmaRe. Po shodu so se narodni i)oslanoi odpeljali v MariboT, kjor F.G bo danes vrsila konferenca KDK za nuariborsko oblast. d Hinaviicina. Zdi se, da so nase šolske oblasti vendairle toliko uvidev- ne., (hi ločijo manjmiske Sole odn. pa- ralelke od poncnwcvaiiric, ki. bi j.ih radi izsilili na&i n-emi&kutarjl na ra- run ko/iHTsij navodniin niaujsinain \ miirovnih pogodbaih. Vendar pa samo tih odi)or naših šolskih oblasti ne za- dostuje. Treba bode brez ozira na.fai- ferokoJi strun objaviti imena vseh onih »nciUHkiit« starisev, ki so jih nemsku- tarji ali s silo aJi z zvijačo, češ, da se bodo otroci naučili poiceni nomškega jozika zapoljali, da so podpisali pri- pravljene in že izpqlnjene ))ro§nje za noniške sole. To bode dobra lekcija za na.ivn-Rst in neu inmost, Gbenem w<\ bo- de videlo tudi inozemstvo, zla.sti nem- ško, koliko ko dojansko vredne pri- tcžbn naših ronegatov raidi nenuskegfl sclskoga poduka. d Celjska porota. Za jesemsko za.se- danje celjskega porotnega sodi&ča, ki se pričiie v pondeljek, dne 10. t. ,ni.. so ra/,])isane sledeče ra^praive: ppiuleljek 10. scptonibra Ivan Oinerp (uboj) in Ludvik Pajk (uboj); torek 11. septeni- bra Viktor Petrovic in Adela Muster (goljufija); sreda 12. septemibra Flo- rijan Fluks (tatvina.). Jesensko po- rotno zasedanjo ho trajalo sainio tri dni. i d It'edua seja ccljskeya obviitxkctju xreta se vrši v.iretrtok. duo 6. t. in. ob 6. uri pcpoildne. Na dnevnem rc-du so porci'ila odsekov. . d Sntrtna kosa. V celjski javni bol- nici so uini'li: v petek, dne 31. avgu- sta 30-lptni posestnik Marko PosiloviP iz Gjurmamca, ki ga je 28. avgusta po- vozil voz, v soWoto, dne 1. t. m. 63-letni o.rv ii9________________________- N 0 'i ^ DOB A*___________________________________________________Stran 3. Ignac One, hlapec pri tvrdki R. Diehl, v celjskih lovskih krogih priljubljeiia osebnost, ki se je ponesrečil na sličen nacin. kakor Posiloivič, v ne.deljo, dno 2. t. in. pa 52-letni vrtnar Jurij Dirn- berger z Ostrožnega pri Ceilju. d Po trelt lelilt ya je izsledU. V pon- deljek, due 3. t. m. ob 9. dopoldne jo bil na zahtevo delavca Josipa Terža- na od Št. Lovrenea pri Prožinu are- tiran na Ljubljanski cesti v Celju 25- letni delavec Anton wSotosek iz Lokrov- ca. ker je v septembru leta 1925 ukra- del Teržanu v tivolskem gozdu v Ljub- ljani niklasto uro s .srebrno verižico, vredno 150 Din in 40 Din gotovine. Sotožek priznava tatvino. d Banasnja manifestaci},'f obrinikor v Ljubljani. Zveza abrtnih zadrug v Ljubljani jo sklicala za daines ob 10. uri dopoldne protestno zborovauije proti naredbi o odpiranju in zaipira- nju trgovin v veliki kazinski dvoraini. 01)enem zahtevajo obrtniki uvedbo 10- j urnega delanika in protestirajo proti pretiranini davkoin. Da bode protest tudi na zunaj učinkovit, zapro od 11. tin 12. lire opoldne svoje lokale. d Petindvajsetletnieo svoj.ega obsto- ja jo praznovailo včeraj v Mariboru Z&odovinsko (in muzoj>sko) društvo. Znani zgodovinar in predsednik d ru- sh'a prof. dr. Fr. Kovačič je predaval o zgodovini obeh društev — praiznim stolom. d »Pri ohlasli in/sijo mnoyo denar- ja<-, Z ozirom na notico pod gornjim naslovom v St. 90 našega casopisa lici.m je po'slal g. dr. Andrej Veble, od- vetnik in oblastni odbornik v Mari- boru sledeči popravek: >^Ni ras, da sem pot oval v Pariz študirat tamiošnje š on j a hie raizmere na stroške oblasti. Res pa je, da swn bil na studij. poto- vanju v Franoiji na la>stne sh'oske!- d RavMttcljxtuo drž. rudnika v Ve- frn.iu sprejema do 17. septombra t. 1. pcnmlbv ¦•Irvlo dolmvo I'li.sairni&kih jio- trebščin. .„ .¦¦ , ; . ; d Yajcnibka in poinocniska razsta- ra v Maribontf je b)\\i včeraj otvorje- n a v ui) ion ski dvorani v 'Mariboru. Otvoril jo jo predsednik Obrtniškega drustv'R-.fe. Mih-a Valitar. na kar je go- voi'il (^ra'zvcju obrtniškoga gibanja v Mariboru podžupan g. dr. Lipold. Na- vzoo! ^o bili tndi zastopniki. oblasti, trgovsko-oibrtnt1 zbornioe, vdikega žu- Paiistva in drVi'ffih m''A(flo;v. Udeležba ji^ l)i'la pri ctvoritvi zelo ni.ajbna.. mzsta- va sauna je pa z- tovalec« v »lavnostni obliki; mnogošU1- vilni ilu.strirani rlamki se ba.vijo z zgodovino Knwlijsk-e družbe za Slo- venij.o in »Knietovailcai« sainega. d Radio-postaju v Domzahih. V so- boto dopoldno je bila zaca.sno otvorje- na v Domžahiih pri Lj.ubl.iani radio- pO'Staja. ki je sicer državna la.st, da-na je pa klerikalni prexsvetni zvezi \- Ljubljani v najemi. Zaenkrat se vrše s postajo;-W je na v.alu 50(5, le poskusne oddaje. d LeyitiiHacijc zu tri/ovske volnike. j Za izdajo legitiimacij tr,govskim potni- \ kom inorajo t\rdke same predložiti proi.šnje Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Prošnji, kolkovani s kol- koin za 5 Din j.e priloziti po jeden ko» j «* za 10 Din ter po 5 Din v gotovini i za zbornirno takso. Priloziti je tudi M'ko iwtnifai. V prošnji in navesti o trgovskein potnikir'naslednjc poda.tke: a) ime in priimek. b) kraj in datum rojstva. c) doniovinsko obe'ino. v) kraj stalnega l)iva.nja (tudi tilico in -In. St.), d) posta- vo potnika (cm,), e) barvo las in ooi ! ter f) even In a In a posebna znamienja. j d Zaknn o powxti in nošenju orožjo. ' V ^Ljubljwiii 1928. Zbirka zakonov ; XXII'I. snopie. Zailožila Tiskovna za- l druga v Ljublj.a.ni. dona 15 Din, po ' pošti Hi Din. V Zbirki. zakonov, ki jo ' izdaja Tiskovna zadruga, so v XXIIT. J sno])i('u i/.sli »ledeci zakoni: Zakon o posesti in noswiju orožj-a, Zakon o si'odnji. upravi za mere in dra'giooone kovinc. o konlrolali nwr in dragocenih kovin in o kontrolah sodov, Žakon o nuM-ali, njib rabi v javnein prametu in nadzorstvu nad njiini in Ziakon o kon- troliranju cistine izdelkov iz zlata, srebra in plaitine. d »Slučdj Poljktk«. Mešoaaiskošol- ski učiteJj iz Gelja g.Alojz Poljšak, ki dela se vedno v mairiborski obla&tni bo'Inici poskui.se. s svoj'iin si'iCJdlst\tioini _ proli raku in inenda tudi proti drur gim boleznim, je vložil te dni tožbo proti »Marb. Zeit.« radi nekib, ne po- sebno laskavih poročil o njegovem zdravljcnju. List izjavlja. danes, da bole ta ])i'ooos izredno zaniniiv, ker je upati. da se bode narin Pol.jšakovoga zdravljenja, ki je vzbudRo v naši ja/v- | nosti veliko pozornosti, razjasnil. d Šahocski tumir v Mariboni. V nedeljo, dne 9. septembra se vrši v Mariboru zanimdv sahovski turnii- med avstrijfikinii Štajerci in Slovenci. Turnir se vrši A' dvorani »Zfudružne i gospod. batnko« v Mariboru od 9. do i 13. ure dopoldne in od 15. do 19. uro popoldne. Igralo se bode na 11 deskab; pri prvi sedita rektor dr. Milan Vid- mar iz Ljublja.ne in Becker, urednik »Scbarbzeitung« na Dunaju. IzvGelja es turnirja udeleži liredsednik Šabv- skegct. kluba g. dr. An Ion Schwab. s Athtik S. K. : S. K. Celje 2 : 1 (1 : 0). koii 7 : 3 za Atletike. Niti eno | niti drugo moštvo ni dado mnogo [>:] sebe. Igra je bila pspcej nezaniniiva. I Moštvi ste bili j)o lnoči prilično enaki, tako da bi wzultat 2 : 2 bolj odgovar- jal poteku igre. Do 25. minute prvega ])o-lčasa je bila žcga nepretrgoina v po- lovici S. K. Celje, Da ni v tern easu padlo vec golov, je pripisati dobri for- nii goLmana in snioli Atletikov. Prvi gcJ v škodo S. K. Celje je pa del v j zmešnjavi lH'ed golom v 10. niinuti pr- | vega polčasa in to stanje je ostalo do I 24. min. drugega polcasa, ko je Gobec izeiuuHl. V prvi polovici drugega po]- rasa se je igra prenesla v polovioo Atlotikov. Pri rezultatu 1 : 1 so začeli Atletiki igrati |)recej nefair in posre- ('ilo se jiin je zabiti znia'gonosni gol. Lepega vtisa ni pustilo nobe.no mto- stvo. 8. K. Ck'lje se je tu in tam malo izkazal. pa ni pokaizal ti.sbo prodorno- sti, ki bi jo moral inwti, ee lioee kd«j postati res dobro mostvo. Igra Atleti- ka\' ni bila nič paseibnega, malo pre- visoka igra.. Obe moštvi bi se morali nauuti oddajanja in sprejomanja žo- ge. Sodnik g. Wagner je botel biti ch- j jektiven. pa se niu to ni posremlo. JNa- | i'('!il je par pogreÄk v škodo S. K. Ce- j lju, tako n. pr. da je si>regledal roko, ¦ narejeno bete, v kazenskem prostoru AtletikoiV.' Tudi gkxle foai'lov je bi.l ])re- malo rig'Oirozen in je dopustil, da so laJiko Atletiki po stanju 1 : 1 igrali nelepo. Publike je bilo okrog 300, od tega polovico zastonjka.rjev. Mnenja smo, da se tekeni za poakodboni fond L. N. P. no izplaea prircja.ti v Celju. ker ne prineso nobenega dobieka. — | Morda je tem.u vzrok to. da se preAe?- \ krat srecata na zielenem polj-u obc1 vo- dilni moštvi Gelja. d Posetniki jesenskega veiesejinn »Ljubljana r jeseni« od 1. do 10. sep- toinbra iniaj'o, ee so \- posesti sejimske legitiiiMicije za 30 Din. pra.vi(.'o do po- lovičiie voznine v obe stneri. Pri od- bodu dajo na doinači postaji žigosati legitimacijo in kupij.o eeilo vozno kar- to. S to se potem brezplaeiio vozijo na- zaj. Za;to se karte ne sine oddati vra- Uirjein na jubljanskili kolodvorib. Ob vhodu na velesejmu se vsakemu potr- di, da je v resniei obiskal priredilev. | Železniški popust je dovolila poisetni- j kom L.kibljajnskefga velesojnia tudi Av- strija in eehoslovaška republika. od kodei- bo inn ago odziva, saj bo velcsej- iiRi pri'kljiiüona jnbilej.na Kmetijska j ra.zsta\a, že sama na sebi pra.vi kme- j tijski velesejni. ("le v vaisean del'okrogu legitiinacij ne bi bilo dobiti, jib zabte- vajte nara.vnost od ui'axla velesejina v Ljubljani. Skrb za narodno zdravje v Mn\ Srbiji. | (Dalje.) | Ministi'stvo Narodnega zdrfivja je v ; nawi ncvhilo'inovini in'vo spoznalo, da j je Ireba pi'edvseni in najbolj i>oiiim- , gali l,iin. kjer je ponioč najnujmejsa. j , lo je \ Jiizni 8rbiji, in sicer: pobriga- ] ¦! ti se za bolnike, katere je zlaisti mala- j rija inucila, na drugi strani pa euvati | /.diiive, da nö zbole, pouciti jib, kako j naj žive. da ostanej'o zdravi. dati jim | potrebna materijalna sredstva. ; M'inistrstvo je kaj knialu n\idelo. da brez enoinega sistema ne bo traj- ! nega uspeha. Leta 1921. in 1922. po- ! šilja svoje anitiinalarione komisije, skui>ine zdravnLKov-strokovnjakav, da • se na lieu mesta obvestijo o stanju i malarije in drugib kužnih bolezniJi, ; da proueijo lugijenske prilike, in da j na podlagi osebne izkusnje predhv.ga- jo, kaj bi bilo patrebmo storiti, da se zlu odpomore. Na ]>odlagi teh koimisij se je pri si o do zakljueka, da je u»]>eš- no delo na bigijenskem poJju nemego če brez stalnib bi.gijenskib in drugib poniQZnih zavodov, brez številnib po- žrtvovalnih adravnikov in poniožnega osobja. Migijemski oddelek. Minislrstva na- rü.lneiga zdravja je šel energično in si- stemiatieno ria delo. L. 1921. je zaeel ustanavlj,ati bakterioiloške postaje in to v Bitolju. Štipu, Skoplj'U, Navem Pa- zaru in rjrizrenu. Del okrog teh S'ta.nu; je bil podoben deloki-ogu bakteriološ- kih stanic v Sloven/iji (v Ljubljani in Celju). samo, da je bilo več dela med ljudstvoin po vase.ii (na terenu), po- sebno radi maktrije. 5. aprila 1925 je j bil v Skoplju slovesno otvorjen Zavod za trapiene bolezni, ki je na.jprej imel I ;:uno lckakn poiuen, spoinladi 1. 1920. j pa je postal bigijensko aidniinistrativ- '¦ liio in strokovno srodišee cele Južne fSrbije. Od 1. 1927. dalje ima nawlov: Higijenski zavod v Skoplju. V ktib 1926—28 je reorganizirama vsa bigi- jenska služba v Južni Srbiji, postav- Ijeno je lmnoigo novih manjšili in vee- jih higij en skill ustanov. Sedanja organizacija hiyijenske sluzbe. i. j I od bigijenski zavod v Skoplju spa- j da Qzeinlje cele bitoiljske, bregalniške, j skoipljanske in delov kosavske, zetske, i.a.ske in vranjske oljkusti. Skupaj spa- da pod zavod ozemlje, ki meri okrog i 40.000 km" in na katerem je naselje- j no okrog 1 milij'on 000.000 prebival- i cev. | O'zem.lje zavciki ja razdeljeno na 12 maujsik ozemelj, od kaierik tviori eno ozj'j ozieinJje Higijemskega zavoda \ Skoplju (centralni del skopljanske oblasti), ostalo je pa razdoljeno med , W Doauov narodnega zdravja, in si- ;ccr: Kumanovo, Tetovo, ötip, Strumi- ca, Bitolj, Prilep, Struga, 1'rizren. .Pri.stina, Pec in Novi Paizav. I tHig-ijt'iiski zaAod kakor tudi donno^i nar. zdr. ima jo po vee raznib ocldel- ! kov. Poleg te.ga pod nje s-|)ada miiogo ! zdra-vstvenili pasta j, ki se nahajajo iz- - ven m^sta donia. Takih maujsih zdrav- | stvenib ustsunov je do sedaj zgrajenili ; preko 40 v raiznih mestih in vaseh. 1 Higijenski. zavod v Skoplju je po ; veliC-inj tretji v Jugoskiviji (takoj ?u Heogradom in Z ay reborn), a po dose- danjili rezultalili dela najbrž prvi v državi. Ima 14 oddeJkov, od katerih nekateri delujejo samo na ozjem za- \odskein ozem.lju, podobno kot oddelki cstalih doimov, drugi pa delajo za širše ; wivodsko ozenilje (kot Pawteurov. tek- j njški, kemijwki in učni oddelek); } V zavodu so sledeči oddelki: 1. Sero-bakteriološki oddelek, kaite- rega glaAiie fimkcije so preisko'vanje in zatiranje raznih nalezljivib bolezni, prcvlvsem trebiišnega legarja, pegav- ua, škrkilinke, difterije i. dr.; dalje preiskovamja v labora.torijih; produk- (Mja ra'znili eej)il (proti trebušneimu legarju in škrlatinki) za širše ozemlje zavoda in za III. armijsko obkist. Misli.in, da je vredno o-meiiiti nnno- gostransko terensko delo bakteriološ- kih oddolkov s'plok, v eilju zatiranja ! nailezljivih bolezni. Delu desinfekeij- j skik kolon teh oddelkov se je zakivaliti, da je pegavi tifus kljub zelo okužene- m.u cxzemjju, kljub nnnogaštevilnim usein, priineronia zele redka bolezen. Po niali epidLMiiRi v Krivi PaJanki 1. 192(5. do spomladi 1. 1928. ni bilo pri- Jf»'Vljonih sdueajev [jegavca. Lokalne ('iJiflem.ije vl. 1928. v okoliei Prilepa in 'ietova so desinfekcijske kolone br- y-o ustavile. (Dalje prih.) Kino. Meshii kiito Celje. PomdeJjek 3., to- I't'k 4. in sixxla 5. septembra: »Moder- ni Bubiloiu ( ,18-letni«). Velika dra- ma v 8 d(janjib. V glavnib ulogab ¦Evelin Holt, Andree la Fayette in Ernst Verehes. Nepopisno lep vele- filin. V pondeljek in torek vrkeker! — Prednaznanilo: »Ljuhezeii« (Eliza- beta Roisebnim krailjovskirn l-'ismom štirideset dni pred napoveda- nim zfboTO\'a.njem,, je postal ta kronski svet redovno startna in ustnvmt insti- tucija. V XIII. stoletju se zacne zanj rabiti izraiz »parliaiineint«. V njem so si)o.cetka redovmo bili zbrani samo viš- ji dubovniki — prelati — in visji ple- miei — baroni —. Najprej so ti loeeno y.borovali. aili na pocetku XIV. stoletja so so zbrali ^¦ eno zbornico. ki nosi ime >¦¦ House of Lords«. Kakor je bil dom lordov osnovan z revolucijo proti krailju Ivanu, tako do''jni dom z re^¦olueij.o ])roti njegove- iini sinu in nasledniku Henriku III. (1216-1272), ki se ni botel drzati Magne Cha;rte in ki je s svojim saimo- voljnim vlada.njem ra.zjairil bar one. Ti so, zbrani 1. 1258 v t. zv. besnem par- lamentu, predaili vlado odboru od 15 velika&ev. Da si obra-ni samostojnost svoje vlaide, udairi kralj na svoje pro- tivnike. ali ti ga pod vod^tvom doselje- nega Francoza Simona Montforta po- toleejo in ujainejo. Naito pozove Mont- fort s privoljenjem kralja na 2C. ja- nuar 1265 parlaim-ent v London, pa n>? saniio ])rola:te in ba.rone, ampak tndi po dva. viteza iz vsake grofi je in po dva mešea.na iz L on dona in nekih drugib ni'Cst. ()d toh zastopnikov grofi j in lmc-st jo pasta! iiozneje dolnji do.m. In tako se smatra S. Momtfort, grof le- strski. za osnovatelja dolnjega donna. a 26. januar 1265 za rojstni dam tega dfMiia. (Vidi Prutz Staate;ng.!) JLenrikov siiii, iii. nas^inik EdvaTd ¦ 1. (1272--13O7) je ni,oral za easa dol- gotrajne vojne z Walasoan in Skotsko veekrat zaprowiti parkiniient, da niu clovoli sredstev za to vojno. Želeč imeti podporo skupnega naroda. poiklical je \- i)arla'ment tudi zastopnike grofij, \ra.sili tudi za.stopniko niest. Ta obiOaj so sfunovi 1. J297 uza.kojiili z dodat- 'kom k Mag. (.Ui^ii'M, da.^avoljenje po- biranj v&eh xmt daivkov in davsein, kakor tudi izvoznili carin, pristoji liarlamentu. I'o dveletnem obotaivlja- nju je krailj 1. 1299 brezpogojno pri- stal na ta novi ustavni zakon, in s tein so bile na koncu Xlll. stoletja dokon- eane ustavne borbe v korist pad amen- ta in posaiinoznikov. Na str. 178—180 so naštete najva/,- nejse ilstine angleške ustave od 1. 121C do J. .1701 z navedbo glaAiie vsebine, in sieer že sponienjena Magna Cbarta, potem »Petition of Rights« (prošnja za pravico) iz 1. 1628, »Bill of Rights« (zakon o pravicali) iz 1. 1089, »Habeas corpus act« iz 1. 1679 in »Act of Settle- ment« (zakon o sprenie-mbi prestolo- nasledstva) iz 1. 1701. Ulavno Msebino Maigne Charte j.e mogel g. ])isec z enini stavkom ozna- citi: »z Magno Cliarto so je dala vsa- kemu svobodnemu Angležu osebna in lastninsku sigurnost.« Mogel je še do- dati, da se ta listinu zategadolj zove Magna Charta, amgležki »The Great Charter«, ker je v njej vee pravic za- ilržanih kakor v listini »Charta liber- talum«, izdani od kralja llenrika 1. (1100—1135.) »Declaration and bill of Rights« ni povsod pni'vilno prikazana. Vsebina te listine obstoji iz 13 točk. 0 izdajanju zakonov ni nikjer govora, nego sam.o o suspendiranju iri eksekutiranju zako- nov in o dispensiraiijii od zakonov (su- spending of laws, oxcution of laws, dispensing with laws). Nabiranje in držanje stalne vojske jie za časa niir.i (in (ime of peace) po 6. elanku neza- konito. G. Pitamic pa je besedc -za easa mira« izjiustil. Izpustil je tudi vsc'bino \-aznega eetrte;ga elanka, v ka- IrriMii parhMiienl zopet brani sv(\bodb lastnine: »Pobiranje da.vkov za krono sain« .s pretvezo kraljevsko prerogati- ve, a brez dovolitve parlamenta. in si- IWTPrvi pogoj lepote ¦ je čista, nožna in gladka polt, ki H se dosega z uporabo H V ESliA CREME ¦ Lckarua PiiAUNSPERGER, Zagreb, |H __^ starC'čgv tr9 18- H Stran 4.___________________________________________________»NOVA D 0 B A«________________________________________________$tev. 99. Pupil&icnovciiir*]-!! zairod Južnoštajepska hranilniea Celje M11MI—WsMIMMllM^^^T^MMIIinillllMWM^I W I 01—H^^IWI I ill ill I !¦ ¦¦¦«¦ HMI.Ill 111 ¦ ¦_______________________*r TZ lastni liiši, CANKARJEVÄ ULICA ŠTEVILKA XI, nasppoti ;posti. Telefon ilev. 93. _ »•!«¦• branll- Brzojav: aprejema vloge in jih obrestuje po kohkor mem raeu» lUZNOSTAJERSKA ^.g.. ^^ ^j _ j^^ ^^ ^^ ,,.y. "-7" ___ I 1 hranilnica sama. | |_________ Z%mec^eues"anovniOkraYi°9 DaiG hiP°tekarna posojila in vsakovrstne drugc Ustanovljena ieta 1889 \ GorirBradr SwnTca, "smarle krcditc pod zg1° «godnimi pogoji. od okrajev: pri JelSah, Soštanj, Vransko Otvarja tckoči racun za vloqe in posojila Gcrnil s9rad' *Sevmca' Smarie in rczervni zakiad. a ¦ t j ¦ pn jelSah, Sostarjj, Vransko. t ^~""~™ — ...¦¦.... .,,-„ n | n Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29! sg dobijo v knjigarEti in veletrgoviroi s gsapirjem Goričar & Lesk^vsekJ Celje 18 Kralja Petr** cesta stew. 7- 9 in Gtavnl trg Stev. 14. use sQlshe in risQlne patrebščine sa dobijo v veiiki izfesri in najc«ä^eSa v Vnji :;arsii ifs wel^irgovini ® papirjem Sorččar & Leskovšek, Celje Kra^ja Ptira cteta st v. 7—9 in Gl -vni trn 6tcv- !4. 2 ce-r za, tlailjsi c-a.s aili pa \- clru^o svi'lve nego je to bilo a.li hoče biti dovaljono, je nczakonito. (Vicli aiiA'lesko boscdiloi vsfli 13 elamkov v Weissovi knji^i.10. zv.. str. 582—583). ("c j.o ft1, ritaniic li.clel podati. poiiol- iio sliko o razvoju angleskcffa ustavne- »;a i/i'st.va, sg ni. siw'l pri. nasteva'n.ju listin zaustaviti pri aktu o prostoloua- sledstvu, a:iiiipa.k še da Lie nasteti tudi. n. pr. t. zv. aikt o zdrnženju aingleskega in skotskopa paTlmmenta I. 1707. uni.i- ski akt rn-ed Vdiko Brita.ni.io in Trsko iz 1. 1800 i. dr. Tudi anfflcški par la- ment se jo spotjetka. delil na stanoivske zbore kaor /.bori na kontinentu; naj- jirej imiamo zbornici za prelate in ba- zboi'o kakor zbari na kontinontn; na,i- posebcj zbornico za za.stopniko grofi.i in poisebej zbornico za zaistopnike iiH'st. Iver je Edvarcl I. najprej s pre- !a!i in barons sa.mo zaistopnikfi ffrofij, ?p !o v Mih 1282. 1283, 1290, 1295 in 1296 tudi zastopnike rnest poklical v Parlament (Prut/., o. c. II., p. 123), If verjetno, da. so zastopniki nižjega plemstva in mest niso prej zložili v eno skupino ko Ieta 1296, ko so se prklru- ži.li opoziciji baronoa1 in prclato>v proti kvalju. In tako bi inieli morda od Ieta 1297 zbornici prelatov in baronov in zborniro izvoljenib za^topnikov grofij in nueist (concroffatio comira-unis. Com- mon lions«), potemtakem tri zbornir^ ali pa tri staiwve v parlaimentu, in si- c"r do lota 1831. ko so se tudi. prelati in baron i zdru/.ili v eno zbornico. Tako se deli anqleski pa rl a indent še k? 1. 1331 na dva doma: Cominion House in Hoiii- sr of Lords, ^e lo oicl teu,a. lota naproj no morenio vrc povoriti o sta.novib fin- u.lrskcG'a. parlani^nta. (Dalje pribiodnjič.) Emilijan Lilek. Dijakinji se odda zelo lepa soba s prosto upo- rabo glasovirja. Naslov v upravi. I^čem primerno stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinio. Grem tudi za bišnika. Pdnudbe na poštni predal 5. Išče se stanovanje obstoječe iz 1 ali 2 sob in kuhinje. Vzame se event, tudi mala hišica v bližnji okolici Celja v naiem. Ponudbe na upravo lista. AK riculüO naib0|iš8 vr8te I I VIElVlJ dobavlja in do- ^——m^ stavlja najcenejše Frontet Jo&t, CeBj^, Aleksandrova ul. \ se po iigodni oeni polpokrit eno ali dvovprežni voz, ne- kaj konjskih vpreg ^a težko in Ifihko vpiego in par volovskih komatov. Istotam se proda več;« stevilo hrasto- vih sodov v vseh veükostih in v naj- bolj?;em stanju. Nsslov se poizve v 1 upravi lista. 4 Krojači! Sprejmf? se pornočnik z večletnim \z- pričevalom od prvovrsine tvrdku za ruoSko veliko delo, istotako Uidi eden za d^niirko. Refiektira se same na prvovrstne moči. PRANC MEŠKO, modni salon, Celie, Aleksandrova ul. 3. Lokal za trgovrno ob jilavni cesti v Gaberju, so da v najem. Naslov v uprav. 2 2 Spre m l;.i ^e dva boijsa ,'^o.spoda na dobro domačo hrano brez zajutrka. Na.;!ov v upravi lista. i s posebnim vhodom, parket., elektr. !üc, se takoj odda. Celje, Za kresijo 1, I. riiidstr. Pf N jii Wo wsA iim v Celii Canliarjava nh kt. it priporofa svoja iewrsfniÄ n 3 mixn si to oribr^Ti^ Bo*'\imvt*ln& V3NA vssh vrst v sodih in steklenicah po ?.mernih cenah. " ^4 WP"* Vzorci na razpolago ! Brnmofoni In plosce iz Tuva me Edison Bell-Penkala Ltd. kakcr tudi piosče «His Master's Voice» in «Columbia» katerc vodi irnenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zeio ugodnih obrokih pri Borioor I LesMeif, Celje pisielnifftii in püsaltiimi precSmeti. ModerriLe tislcoviai^ vsehvrst: Roji^e^ lepake^ letaBce, pisemske cfJi^vt^ kuverte, valbliai I. dsf. Voirn nudi v okusni izvedbl in po zmerni ccni tiiii.i.......im. iiiiiiimiifiiii mini MliilltMMIIHlh/MIMIf 111 II I Mtllli urn I Zvezna I t* karna v Cei; Dciaj, nabiraj in Popolnoma vsmo naložjte denarne prihranke pri varčuj v mjadosti, hrani, varCcvfiti ......, . ^ i • -: r«r... da strac'aJ nc boš se ne brani i stavbem in kreditni zadrugi z omej. zavezo u Gaberju pri leiju v starosti! :|E~AST]%ri DOM^ Obrestuje hraniine #^L ^ O VcCJG sfalne vlogc po dogovoru najugodncje. vloge po W 2 O Tamstvo za vloge uad 2,000.000 OIn. Marljivost, treznost PrS naložbi *neska Ho SO DSn se dobi nabiraS»ik na dorn. ^ maJega ruste ~^^ Pisarna v Celju Prelernova ulica 6. Tivska in iwdiaia Zvezna tiskarna. — Odtfovoren z& izdajatelja. tiskarno \u redakcijo Milan Cetitui » C*lt*