Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA
34100 Trst, ulica Ghega 8/1. te lefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni če kovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 PoStnina plačana v gotovini
TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 90 lir NAROČNINA:
četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 992
TRST, PETEK 14. JUNIJA 1974, GORICA
LET. XXIII.
Slovenski
otrok
v slovensko
šolo!
Didaktična ravnateljstva slovenskih o-snovnih šol javljajo, da traja vpisovanje v prvi razred vseh osnovnih šol od 20. junija do konca meseca vsak dan od 9. do 12. ure na šoskih sedežih. V poštev pridejo otroci, ki so bili rojeni v letu 1968. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede.
Ob tej priložnosti naslavljamo ponovno poziv
NAŠIM STARŠEM!
Stojite pred odločilnim korakom, ki bo usmerjal življenjsko pot vaših otrok!
Zavedati se morate svoje dolžnosti, ki vas veže na kulturno izročilo vaših očetov in na jezikovno dediščino vaših mater! Oboje morate neokrnjeno posredovati vašim otrokom!
To pa boste storili le tako, da svoje otroke, ki so slovenskega rodu, vpišete v slovenske šole. Samo na ta način ohranite in dokažete pred našo in tudi italijansko javnostjo svoje narodnostno poštenje.
Zavedati se morate, da je naša slovenska šola pravno enakovredna večinski. Posebej pa še, da se bo mogla sposobnost in osebnost vaših otrok docela razviti le v domačem okolju, torej v slovenski šoli.
To načelo priznavajo vsi sodobni pedagogi, pri nas pa tudi praksa, ki je zadnja leta pokazala, da prihajajo iz naših šol mladi ljudje, ki se v življenju že uveljavljajo po svojih sposobnostih in tudi po svojih osebnih značajih.
Pot v življenje je našim dijakom po končanih študijah široko odprta. Začeti pa je treba s prvim razredom!
Zato smo uverjeni, da si slovenski starši ne bodo pomišljali, ko gre za vpis njihovih otrok
V	SLOVENSKE ŠOLE!
ITALIJA V ZELO HUDI KRIZI
Odstop levosredinske vlade predsednika Marianna Rumorja je pahnil Italijo v takšno krizo, kakršne še ni bila doživela v vsej povojni dobi. Medtem ko pišemo, je predsednik republike zaključil običajna posvetovanja, a nam še ni znano, komu bo poveril nalogo za sestavo nove vlade.
V	tem trenutku to tudi ni tako važno, saj je znano, da izhod iz tako hude krize ni toliko odvisen od novega poverjenega predstavnika, temveč od vrste različnih dejavnikov politične, gospodarske in socialne narave.
Predsednik Rumor in njegova vlada sta odstopila, ker so se demokristjanski in socialistični ministri razhajali glede pomembnih gospodarskih vprašanj in predvsem glede nove davčne politike ter vprašanja sprostitve kreditne politike. Zakladni minister Colombo je vztrajal na stališču, da je treba nujno in takoj povečati davke, od katerih bi prišlo v državno blagajno več tisoč milijard lir (guverner Banke Italije je predvideval 3.600 milijard lir), s čimer naj se o-meji potrošnja in hkrati zmanjša primanjkljaj v plačilni bilanci, ki letos znaša naravnost bajne vsote. Socialistični ministri so se sicer strinjai z uvedbo novih davkov, a so hkrati zahteval, naj se vnaprej določi rok,
v	katerem bodo banke začele ponovno dajati kredite, kar je zlasti važno za malo in srednjo industrijo, ki bo v nasprotnem primeru prisiljena zapirati obrate ter odpu-
ščati delavce. Ker glede tega vprašanja ni bilo mogoče doseči sporazuma, je poslanec Rumor sklenil odstopiti.
Po mnenju mnogih opazovalcev pa je bilo pravkar omenjeno nesoglasje le bližnji vzrok krize, kajti ta se je pripravljala že dalj časa. V tej zvezi je treba vsekakor omeniti referendum z dne 12. maja, katerega izid je pomenil za Krščansko demokracijo hud udarec in pokazal precej drugačno sliko Italije in njenega ljudstva, kot si jo je marsikdo predstavljal. Ker se je vodstvo Kršč. demokracije odočilo pred referendumom za »da« in ker se je kasneje izkazalo, da so mu razmeroma številni strankini tradicionalni volivci obrnili hrbet, je naravno, da marsikateri, tudi izmed zaveznikov Kršč. demokracije zdaj zahteva ali si želi, da bi stranka relativne večine plačala davek za svojo zgrešeno izbiro. Takšna zahteva je na primer jasno prišla do izraza na zadnji seji osrednjega odbora socialistične stranke, ki se je odločno zavzel za drugačne odnose s krščansko demokratsko stranko, čeprav ni natančno pojasnil, kakšni naj bodo ti odnosi.
Omeniti je dalje treba pogajanja vlade s sindikati, med katerimi niso dosegli soglasja, tako da so sindikalne organizacije že napovedale ostrejši kurz, to je vrsto stavkovnih gibanj na vseh področjih. Končno je treba naglasiti, da je fašistični pokol v Bre-(Dalje na 8. strani)
Nova zahodnonemška vlada in volitve na Spodnjem Saškem
Na Spodnjem Saškem so bile v nedeljo volitve, ki so bile preizkusni kamen za novo vlado Helmuta Schmidta, ki je nasledil Wil-lyja Brandta. Sami socialni demokrati so trdili, da bi zmaga krščanskih demokratov na Spodnjem Saškem blokirala vso dejavnost koalicije sacialnih demokratov in liberalcev v zveznem parlamentu.
Izid omenjenih volitev ni samo pokazal, kako je javno mnenje razpoloženo do Schmidtove vlade, marveč bi krščanskode-mokratska opozicija v primeru zmage dobila večino tudi v ustavnem organu, ki se imenuje posredovalna komisija. Ta komisija u-reja spore med poslansko zbornico in senatom. Vladna koalicija je imela v komisiji
večino ter lahko tako vlada, čeprav je v senatu v manjšini. Če bi krščanski demokrati zmagali z absolutno večino na Spodnjem Saškem, bi po ustavi dobili tudi večino v omenjeni komisiji.
Vlada bi bila v tem primeru prisiljena privoliti v novo veliko koalicijo socialnih demokratov in krščanskih demokratov ali pa razpisati predčasne volitve, katerih izid pa je za vlado dvomen.
Na Spodnjem Saškem so imeli doslej socialni demokrati samo en glas absolutne večine v deželnem parlamentu. Vendar so socialnodemokratski voditelji za nedeljske rezultate niso delali dosti utvar, ker je so-(Dalje na 8. strani)
JUGOSLAVIJA IN PORTUGALSKA
RADIO TRST A
NEDELJA, 16. junija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 p o v snski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. ..iaša iz župne cerkve v Roljanu. 9.45 Komorna j.asba Ivana Maneta Jarnoviča. 10.15 Poslušali boste, c d nedelje do nedelje na našem valu. 11.15 Mladinski oder:	»Veliki	bedaki«. (Aleksander
..i.ViOd čl, RO. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera i naš čas. 12.30 Staro ih novo v zabavni glas-.... 13.00 Kdo, kdaj, zakaj .. Zvočni zapisi o delu i ljudeh. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 »Potovanje v Ameriko«. Radijska drama (Odd Sel-
■ - Nada Konljedic), RO. 17.00 Nedeljski kon-o\. 1800 Šport in glasba. 19.00 Mojstri jazza. . . 15 Pratika. 22.00 Nedelja v športu.
PONEDELJEK, 17. junija, ob: 7.00 Koledar. i Co Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 1130 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega ti-„ io, v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Glas j i crkester. 18.50 Formula 1: Pevec in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazzovska jiasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Violinist Rok Klopčič, pianistka Nada Oman. - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Relax ob glasbi.
TOREK, 18. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na -pisala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18 30 Komorni koncert. 18.50 Glasbeni u-trinki. 19.10 Smeh ni greh, šaljive zgodbe Fortu-ata Mikuletiča (11) »Ključi«. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 v.ban Berg: VVozzeck, opera v treh dejanjih. 22.15 Pesmi brez besed.
SREDA, 19. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti i g asba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, knji-•>vnost in prireditve. 18.30 Orglar Angelo Rosso. 18.50 Priljubljeni pevci. 19.10 Higiena in zdravje.
J 23 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert.
ČETRTEK, 20. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Sreča-ua - Violinist Rok Klopčič, pianistka Nada Oman. Slovenski ansambli in zbori. 13.30 Glasba o žhjah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Umetniki ■n oočinstvo. 19.10 Ob 500-letnici rojstva Ludo->. ika Ariosta:	5.	odaja, pripravlja Janko Jež
1J.25 Pisani balončki, radijski tednik (Krasulja S moniti). 20.00 Šport. 20.35 »Češnjev vrt«. Igra štirih dejanjih (Anton Pavlovič Čehov - Josip Vidmar - Stalno slovensko gledališče v Trstu).  1.20 Glasba v noč.
: :PETEK, 21. junija, ob: 7.00 Koledar. 7 05 Jutra-a glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah.
, O'1 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18 30 Sodobni slovenski adatelji. Pavel Šivic: Goga, balet. 19.10 Pripovedniki naše dežele: Alojz Rebula: »Smrt vino-• -ada«. 19.20 Jazzovska glasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert 21.20 V plesnem koraku.
SOBOTA, 22. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Ju-' i.ma glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 A /toradio. 17.00. Za mlade poslušavce. 18.15 Umet 03), književnost in prireditve. 18.30 Koncertisti euše dežele. 18.45 Glasbeni collage. 19.10 Po društvih in krožkih »Prosvetno društvo Ivan Grbec Skednju«. 19.25 Revija zborovskega petja. 20 00 .-Meč. 23 50 »Novi serum« (Damir Feigel - Adri-j:n Rustja - RO). 21.30 Vaše popevke.
Izdajatelj: Engelberf Besednjak nasl. ♦ Reg. na sod šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Jugoslavija in Portugalska sta sklenili vzpostaviti diplomatske odnose. O zadevi sta imela sestanek portugalski zunanji minister Scares in pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Disdarevič. Ta je tudi povabil portugalskega zunanjega ministra na uradni obisk v Jugoslavijo in minister je vabilo sprejel.
V	Lizboni so objavili, da bodo pogajanja med Portugalsko ter gibanjem za neodvisnost Gvineje nadaljevali v Londonu. Pogajanja bi morali nadaljevati že včeraj, a so jih preložili na zahtevo gvinejskega gibanja zaradi napada skupine plačancev na gvinejsko prestolnico.
Nadalje so v portugalskem glavnem kraju objavili skupno poročilo o pogovorih, katere sta imela v Lusaki zunanji minister Scares in predstavnik mozambiških gverilcev Frelino. Ugotovili so, da je začetek premirja v Mozambiku podrejen načelnemu sporazumu o politični bodočnosti dežele. Odposlanstvi sta proučili vsa odprta vprašanja ter se bosta v kratkem ponovno sestali. Poročilo pravi, da so pogajanja potekla v prijateljskem ozračju.
Scares je izjavil, da razume položaj voditeljev mozambiškega gibanja Frelimo, ki
— Si vidu, Jakec, kaku se je vreme preči popraulo kadar je vlada odstopla? Deževje je ponehalo jn spet je posjalo sunce.
— Bejži, bejži Mihec! Je res, de vlada
jema strašno velikih oblasti jn dostikrat dela kar če, slabo jn dobro. Ma vremena vse-lih ne more delat. Jn mislem, de je tu dobro. Je res, de vreme ni zmiram tako, de be bli zadovolni, zatu ke dostikrat je preveč dežja jn krompir začne gnit, jn pole je ka-šenkrat tudi toča, ke je prou brez potrebe. Be reku, de je dosti ražonov za njurt pruti vremeni. Ma jest ti rečem, de če be vreme delala vlada, de be blo še dosti slabše. Zatu se mi zdi prou, de vsaj za vreme vlada neč ne odloče.
— Jakec, tudi jest znam, de vlada ne dela vremena. Sm tou samo reč, de se jedi pr vremeni poznalo, de je vlada šla.
— Ja, ja, ma se ni treba prou neč veselt zastran tega. Samo premisli tu, de je šla glih u anem momenti, ke je začela nekej migat zastran fašistov. Sej si slišou, kakuso kar na anbot najdli ven vse pouhno neofa-štistov jn orožje jn bombe jn dinamit jn vse sorte. Je biu potreben prou tisti atentat v Bresciji, de se je oblast nomalo zganila. Jn zdej, ke so jeh nekaj zaprli, dej se pej vlada prime jn gre. Tu mi ne gre u račun. Ke zdej se bojim, ke je vlada demisionirala, de bo spet vse skupej popestilo jn vsi tisti, ke so dozdej zhali zmiram vse pomečkat, bojo spet jemeli lažje delo. Jn taku se bo spet
se že deset let bojuje za neodvisnost. Frelimo je po njegovih besedah pripravljen za konkretna pogajanja s Portugalsko, če bo novi portugalski režim vodil resnično politiko dekolonizacije.
Predsednik gibanja Frelimo Matchel je dejal, da je zadovoljen z zaključki prvih pogovorov, katere je imel s portugalskim zunanjim ministrom. Mislim — je nadaljeval Matchel — da smo vzpostavili vzdušje medsebojnega zaupanja ter bo Soares prikazal svoji vladi dejanske zahteve našega gibanja. Portugalsko odposlanstvo ima na razpolago vse elemente, da lahko dobro prouči položaj v Mozambiku ter da bo naše prihodnje srečanje julija dalo plodne rezultate.
O vprašanju bodočnosti portugalskih kolonij v Vzhodni Afriki je razpravljala tudi Organizacija za afriško enotnost na zasedanju v Mogadišu. Organizacija je pozvala Bra zilijo, naj posreduje pri novi portugalski vladi ter naj jo prepriča, da podeli svojim kolonijam popolno neodvisnost. Po izjavi glavnega tajnika Organizacije je Brazilija prejšnji teden poslala v Adis Abebo svojega zastopnika, da je proučil vprašanje portugalskih kolonij skupaj z voditelji Organiza-
vse pozablo, zatu ke zdej se bo začelo spet tisto glihanje za novo vlado.
— Ma si vidu, kej so bli za ani tisti, ke so jeh zaprli? Sami stari znanci. Sami taki, ke so že jemeli za opravet ses policijo, ke so bli zaprti, ke so bli magari tudi obsojeni ma vselih zmiram fraj. Al zatu, ke so jeh obsodli pogojno al pej zatu, ke so jem dali začasno svobodo.
— Posluši Mihec! Kaku češ, de tečejo preiskave taku, koker je treba, če se zgodijo tudi tašne reči, de je sin pr Ordine nero, uače je pej sodnik, ke raziskava fašistične atentate?
— Pej ki je blo tu?
— Kej jest znam. Tam okuli Verone, Como, Brescia... Tam so nekej spraševali ano klapo neofašistov jn med njimi je biu tudi an sin od anga sodnika, ke je jemu črez tudi atentat u Bresciji.
— Ja, kej češ, mladina zmiram misle drugače ku očetje. Tu je blo zmiram taku. Ta mladi so zmiram u opoziciji pruti ta starem. Če ta stari rečejo belo, bojo ta mladi gvišno rekli črno. Jn če be ta stari rekli naenkrat črno, be ta mladi rekli belo. Za truc.
— Ma vselih ta mladi niso zmiram zabiti iz principa. Kašni znajo bet forte koražni jn moški. Postaumo reč tisti, ke jem pravejo obiettori di coscienza. Unani rečejo: jest soudata ne bom delau jn se ne bom uču u-bivat ledi. Jn grejo rajše u pržon koker h soudatam. Videš, tašni madeniči se meni zdijo moži. Škoda, de jeh je malo.
— Ja, sej glih uni dan so anga tašnega zaprli. Zatu ke je deliu ane cegelce ke je pisalo gor pruti vojaščini’. Neč ne znam, kakti je končalo ž njim. Si bomo znali povedat an drugi bot.
(Dalje na 4. strani)
Mihec in Jakec se menita od taljanske vlade jn od vremena
FRANCIJA	GISCARD
V	nasprotju z Mitterandom je novi predsednik Francije Giscard d’Esting že med volilno kampanjo dejal, da bo nadaljeval a-tomske poskuse na Tihem morju. Rekel je: »Živimo v neravnem svetu ter mora Francija zaradi tega nadaljevati jedrske poskuse. Francija ima spopolnjeno orožje, vendar mora končati sestavljanje svojega atomskega skladišča z novimi poskusi v ozračju. Te poskuse bomo delali, dokler bo potrebno.«
To bo osma skupina francoskih atom skih poskusov na Tihem morju. S tem se bodo zaključili poskusi v ozračju ter bodo c edili poskusi pod zemljo. Za slednje so že skopali tisoč metrov globoke rove na atolu Fan-fataufa, ki prav tako leži v francoski Polineziji.
Francija je tako poleg Indije in komunistične Kitajske edina država, ki še dela a-tomske poskuse v ozračju. Dejansko pa je bilo doslej največ protestov ravno proti jedrskim poskusom. Za prihodnjo skupino poskusov bo področje atola Mururoa na Tihem oceanu zaprta za promet od torka dalje. Lani so se poskusi na tem področju pričeli 21. julija ter so se zaključili avgusta. Francoski listi so pisali, da so ti poskusi služili za izdelavo vžigalnika za francosko vodikovo bombo ter atomskih konic za rakete, s katerimi bodo oborožene podmornice. Letošnji poskusi pa naj bi bili priprava za izdelavo majhnih atomskih raket, s katerimi naj bi oborožili letala vrste «Jaguard».
Medtem je francoski parlament izrekel zaupnico novi vladi, katero je sestavil ministrski predsednik Chirac. Ta je v nastopnem govoru obrazložil, da bodo osnovne smernice nove vlade naslednje: narodna neodvisnost, popuščanje napetosti in krepitev Evropske skupnosti, gospodarska stabilizacija, večja socialna pravičnost ter širše sodelovanje državljanov pri upravi države.
Nova vlada se bo najprej lotila reševanja gospodarskih vprašanj ter bo posvetila posebno pozornost ustavitvi inflacije in odpra-
vi	primanjkljaja v plačilni bilanci s tujino. Chirac napoveduje tako imenovani globalni načrt boja proti inflaciji. Načrt bo obsegal selektivne kreditne omejitve, strogo sestavo državnega proračuna, nadzorstvo nad cenami, varčevanje z energetskimi sredstvi ter povišanje davkov za premožnejše sloje. Z novimi davki naj bi financirali socialne ukrepe, katere bo sprejela vlada v bližnji bodočnosti. To bo tudi prvi korak k reformi davčnega sistema, s katerim naj bi
zmanjšali socialne razlike. V podpore revnejšim slojem bodo vključili tudi tuje delaš -ce. Probleme tujih delavcev bo obravnaval poseben državni podtajnik.
Chirac je nadalje napovedal reformo podjetij. Zagotovil je večje sodelovanje delavcev pri upravi podjetij ter držav ja: na splošno pri upravi države. Načrt za boj proti inflaciji namerava francoska vlada u-rediti že 12. junija. Nato bo razpravljal o načrtu kako naj bi zmanjšali socialne razi-ke ter povečali soudeležbo državljanov pri upravljanju.
Chirac je zaključil, da se bo nova vlada v zunanji, obrambni in socialni politiki navdihovala v dediščini, katero je zapustil po kojni predsednik De Gaulle.
Nixon na Bližnjem vzhodu
Nixon je prvi ameriški predsednik, ki je te dni uradno obiskal Bližnji vzhod. Komentatorji prikazujejo to njegovo potovanje kot izreden uspeh podobno kot prva obiska v komunistični Kitajski in Sovjetski zvezi, medtem ko doma predsedniku dalje delajo težave z zadevo VVatergate.
Nixon se je z letalom odpeljal iz Wa shingtona v Salzburg, kjer se je v torek se stal z avstrijskim kanclerjem Kreiskim. V bližini na drugi strani avstrijsko-nemške meje sta imela istega dne posvete novi za-hodnonemški zunanji minister Genscher ter ameriški zunanji minister Kissinger, ki spremlja Nixona na Bližnji vzhod.
Iz Salzburga je Nixon odpotoval v Kairo, ki je prva postaja krožnega potovanja po Bližnjem vzhodu. S postankom najprej v egiptovski prestolnici — pravijo komentatorji — hoče Nixon počastiti predsednika Sadata za njegove posredovalne vloge v a-rabskem svetu, za katerega je Kairo postal
moralna prestolnica. Zbližanje med Egiptom in Združenimi državami je močno povečalo ameriški ugled v arabskem svetu kjer po drugi strani pada vpliv Sovjetsko zveze. Nixon je bil prvič v Kairu kot zaseb nik leta 1963, to je eno leto prej, preden je je prišel Hruščev na ogled Asuanskega je zera, katerega so smatrali za simbol sovjetskega prodiranja v Egipt in arabski svet. Takrat so Hruščeva v Kairu zmagosla sprejeli, a po zgodovinskem preobratu zdaj čaka triumf predsednika Združenih drža-..
Za Egiptom bo Nixon obiskal Saudsko Arabijo/Sirijo, Izrael in Jordanijo, kjer fcc potovanje po Bližnjem vzhodu zaključil 18. junija. Sledil bo obisk v Sovjetski zvezi, 1-mor se bo ameriški predsednik opravil 27. junija.
Preseneča dejstvo, da ni med postajami Nixonovega potovanja Alžirija. Še aprila je bil predsednik Boumedienne na prijateljskem obisku v Washingtonu.
Izvor besede koleda
in koledovanja pri Slovencih
Ugledna italijanska etnografinja in etnologinja Even Gasparini z beneške univerze je objavila pred časom v neki slovenski narodopisni reviji obsežno razpravo pod naslovom »L’antago-nismo dei "koledari"«, to 'je, Nasprotstva med koledniki. V razpravi je združila pod pcjmom kolednikov in koledovanja več med seboj zelo različnih pojavov: poleg pravih kolednikov, kot jih pozna slovenska ljudska tradicija, tudi ko-rante in »ženitne skupine eksogamičnih kultur«, namreč da se smejo med seboj poročati samo mladeniči in dekleta iz določenih vasi, česar pa Slovenija ne pozna. Ko je takč razširila pojem kolčde in kolednikov, se ji je pojav tudi zemljepisno razširil in zajel poleg vzhodne Evrope in Balkana — ter seveda Slovenije — celo Dagestan na Kavkazu, Sudan in Melanezijo na Tihem oceanu.
Iz slovenskega povzetka njene razprave naj omenimo njeno definicijo kolednikov: »Koledniki so neoženjeni našemljeni mladeniči, ki se hodijo na skrivaj učit plesov in pesmi v hišo izbranega vodje in ki so se namenili obiskati v eni noči pred zoro vse hiše v vasi. Če je hiš preveč, se našemljenci ločijo v več skupin in vsaka skupina obhodi določen del vasi. Ko pri-
dejo v hišo, kjer je v tistem letu kdo umrl, koledniki zapojo pogrebno pesem in v nji sporoče domačim, kako je z dušo rajnika; to priča, da so koledniki pač namestniki duš umrlih, ki enkrat na leto obiskujejo svoje domove. Darovi njim so potemtakem darovi mrtvim, se pravi obvezni in ne prostovoljni. Odtod pravica do kraje, ki pritiče našemljencem ne samo pri Slovanih, ampak tudi v Sudanu in v Melaneziji«.
Že iz tega je razvidno, da ta definicija ne drži za slovenske kolednike, kajti ti nimajo nič opraviti z dušami mrtvih, darovi kolednikom niso obvezni, koledniki največkrat sploh niso našemljeni, razen da se preoblečejo v svete tri kralje, in se seveda tudi nikoli ne spozabijo do tega, da bi kradli ali ropali. Evel Gasparini je torej čisto napačno doumela slovenske kolednike, še bolj napačno pa je bilo, da jih je uvrstila v kategorijo in družbo, kamor ne spadajo. Ni mi znano, da bi bili koledniki na Slovenskem kdaj prepevali pogrebne pesmi in se izdajali za duše umrlih ter v njihovem imenu pobirali obvezne darove. Čudno je, da se takemu tolmačenju kolednikov na Slovenskem ni uprl doslej noben slovenski etnograf in skušal pojasniti avtorki, v čem se je zmotila. Zgrešena je
predvsem njena metoda, ko je skušala povezati med seboj zelo različne ljudske navade in tradicije, ki nimaijo nič skupnega, čeprav je msd njimi nekaj navideznih podobnosti, in d?, j? pri svojem raziskovanju segla preveč široko ter skušala dati enotno razlago za pojave pri narodih, ki niso mogli imeti nikoli nič skupnega, kot npr. Slovenci, Sudanci in Melanezijanci. Obravnavati bi bila morala pojave, ki jih smatra za koledniške, pri vsakem narodu posebej ali vsai pri geografsko in etnografsko bližnjih narodih ločeno od drugih, zelo oddaljenih, s katerimi v davnini gotovo nikoli niso prišli v stik.
S koledniki pa so se precej ukvarjali tudi nekateri slovenski narodopisci. Tako npr. piše znani etnograf Niko Kuret v četrti knjigi svojega dela »Praznično leto Slovencev«; »Za obredne obhode v božičnem času je evropski Vzhod sprejel rimsko koledarsko ime Kalendae, ki je sprva pomenilo začetek meseca, pozneje pa prešlo tudi na obhode ob posebnih priložnostih v letu. »Koledi«, »kolednikom« so dale ime pač rimske »Kalendae Januariae«, obhodi ob našem novem letu, poganska šega, ki ji je krščanstvo dalo novo vsebino. Obredni obhodi so bodisi skupni sprevodi vsega občestva ali pa sprevodi nekaterih njegovih izbrancev. V starodavnem redu so imeli ti izbranci svečeniško ali njej podobno vlogo. Nekaj takega so od svojih predkrščanskih predhodnikov sprejeli tudi »koled-
(dalje na 8. strani)
6. julija bo občni zbor Slovenske skupnosti
Občni zbor Slovenske skupnosti bo 6. julija letos, tako je sklenil Svet Slovenske skupnosti, ki je zajedal 6. t.m. in je med drugim podrobno obravnaval organizacijsko plat prihodnjega občnega zbora članov in somišljenikov Slovenske skupnosti.
Svet Slovenske skupnosti je svojo sejo posvetil tudi mnogim perečim problemom, o katerih se je razvila po uvodnih besedam predsednika Hareja in po tajniškem poročilu di'. Štoke živahna diskusija, v katero so med drugim posegli Legiša, Dolhar, Sosič, Simčič, Vremec, Maver, Terčon, Lokar, Mljač, Sedmak, Tuta, Alenka Rebula, Peta-ros, Ladi Rebula, Zahar, Šah, Ivo Jevnikar, rutar in drugi.
Daljša diskusija se je razvila predvsem glede sodelovanja Slovenske skupnosti na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah. S tem v zvezi je bila izražena splošna želja po čim učinkovitejšem skupnem nastopu vseh slovenskih političnih in kulturnih sil, ki delujejo v okviru slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Z goriško SDZ izdeluje vodstvo Slovenske skupnosti skupni referat o položaju Slovencev v Italiji.
Svet je nato obravnaval probleme, ki so se v zadnjem času zvrstili v okviru sodelovanja s strankami leve sredine, predvsem glede okrepitve tržaškega pomorstva in pristanišča. V tej zvezi je imela Slovenska skupnost daljši razgovor tudi s konfederacijo krajevnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Pozitivno je Svet ocenil stike, ki so bili v zadnjem času opravljeni s sindikalnimi organizacijami glede splošnih socialnih in gospodarskih problemov ter s predstavništvom handikapiranih otrok glede socialnih vprašanj. Prav tako pozitivno je Svet ocenil vzpostavitev vezi z manjšinskimi organizacijami v severnem delu Italije, predvsem s francoskimi v Dolini Aoste ter z južnotirol-sko SVP. Te vezi bodo nedvomno pripomogle k še večji učinkovitosti boja Slovenske
pri Sv. Ivanu
Tudi letos je slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu, poimenovana po Otonu Župančiču, pripravila zaključno šolsko prireditev ki je bila v nedeljo v dvorani Marijinega doma, ki ga je za to priliko ljubeznivo dal na razpolago g. Peter Šorli.
Prireditev si je ogledalo zelo veliko občinstva. Ni mu bilo žal, da so se v tako slabem vremenu podali na prireditev. Skrbno in podrobno pripravljeni program, odlično vodena predstava brez zastankov in premorov, gotovost nastopajočih, tekoče izražanje in posrečeno izbrana vsebina so dali izreden ton tej šolski prireditvi.
V	prvi vrsti gre zasluga za tak uspeh učnemu osebju, ki se je tako nesebično trudilo z našimi malčki, gospem Stani Žerjal Luisa, Mariji Fefluga Udovič, Beni Fachin
skupnosti za uveljavitev narodnostnih pravic slovenske narodne skupnosti.
Svet je nadalje obravnaval probleme, ki jih je referendum o razporoki vnesel v splošno ter v tržaško politično življenje, posebej pa v življenje slovenske narodne skupnosti, in ugotovil, da je treba voditi odločen boj za dosledno enakopravnost slovenskega jezika v javnosti; s tem v zvezi je izrazil upanje, da bodo vse demokratične stranke podprle med drugim tudi amandma Slovenske skupnosti v deželnem svetu, ki predvideva pravico do uporabe slovenskega jezika v tsm organu.
Svet Sovenske skupnosti je ob koncu iz-
Tržaški kinematografski klub je tudi letos priredil natečaj »Minitest« za filmske amaterje kratkometražnih filmov. V prejšnjih dneh se je natečaj zaključil s predvajanjem nagrajenih in nenagrajenih filmov. Motivika raznih del je bila pri raznih avtorjih zelo različna. Razpon gre od ambien-talnega filma, ki opisuje jugoslovansko mestece Mostar ali znana Plitviška jezera, mimo dokumentarnega filma (Hell Drivers in Castrocarro 73) do bolj angažirane tematike, ki se spoprijema z osnovnimi vprašanji človeškega življenja. Med najbolj zanimivimi gre omeniti delo Mottuzzija »Ni bil sen«, ki govori o vojnih grozotah in človekov! stiski, film »Slike v ogledalu« (Spa-davecchia) o razvojni problematiki mladega dekleta in filma Marjana Jevnikarja, ki je zasluženo prejel tretjo nagrado, se pravi bronasto kolajno.
Mladega Jevnikarja, ki se vedno bolj odločno uveljavlja med tržaškimi kinoama-terji smo vprašali, kakšna je bila tematika in namen njegovega dela?
Kot pove naslov »Povratek, prikazuje film vrnitev starega človeka v kraje, kjer se je boril med prvo svetovno vojno. Ko stopa
Gruden, Ornelli Jurkič Nacinovi in Ani Sancin Furlan.
Program je bil zelo bogat in pester. Posebno so izstopale pevke točke, kjer so mlade pevke dvoglasno pele v kvartetu: nikakor ne bi štoniral tudi pri zahtevnejših in dovršenejših prireditvah.
Pevske točke je na harmoniko spremljala gospa Neva Cergol, ki si je veliko prizadela za uspešen nastop mladih pevcev.
Ob koncu naj omenimo, da tako prijazne in dovršene šolske prireditve nismo že zlepa videli na naših šolah. To pomeni, da je naša slovenska šola zdrava in uspešna. Želimo da bi tako ostala še naprej; vsem ki se zanimajo zanjo in za njen napredek pa vso pohvalo in zahvalo"sfstrani navdušenih staršev.
razil zaskrbljenost zaradi nenehnega fašističnega rovarjenja in sklenil, da bo Slovenska skupnost po svojih močeh še dalje delala in sodelovala tudi z drugimi demokratičnimi silami proti fašistični nevarnosti.
Jugoslavija in Portugalska
(nadaljevanje s 2. strani)
cije za afriško enotnost. Brazilski diplomat bo v prihodnjih dneh prispel v Mogadiš za nadaljnjo razpravo o zadevi.
Maroko je kot prva arabska država navezala diplomatske stike s Portugalsko po vojaškem državnem udaru v Lizboni. Maroška vlada je prekinila stike s Portugalsko leta 1972 zaradi njene kolonialistične politike v Afriki.
med ruševinami utrdb blizu Tržiča, se v mislih preseli v tedanje dni in še enkrat doživi bitko. Svoje potovanje zaključi na vojaškem pokopališču pri Proseku, kjer počivajo njegovi tovariši, ki so imeli manj sreče kot on.
Hotel sem ustvariti vzdušje prve svetovne vojne. Z glavnim junakom se tudi gledalec preseli v preteklost, in doživi prizor iz tiste vojne, ki se nam zdi danes tako oddaljena, a je bila vseeno strahotna. Ko sem film posnel — točno pred tremi leti — me je namreč zanimalo tisto obdobje. Bral sera nekaj knjig iz našega leposlovja, ki obravnavajo to snov, npr. Finžgarjevo Prerokovano. Zanimanje je izviralo iz dejstva, da je Slovence vojna zadevala od blizu, Tržačane pa še posebej, saj je tu blizu tekla fronta. Le nekaj desetin kilometrov od Trsta so še vojni sledovi: strelski jarki, utrdbe, vojaška pokopališča. Zato sem začel razmišljati o filmu.
Film je tudi protest proti vojni in njenim grozotam in to zlasti v prizorih na pokopališču. Križi stoje na gosto posejani, grob sledi grobu in jim ni konca.
Zanimalo bi nas, ali je bil to tvoj prvi natečaj, ali pa si že kdaj prej poskušal prodreti? In še vprašanje o natečaju. Kako si se zanj odločil, kakšni so bili organizacijski pogoji in ali si lahko v filmu posredoval tudi svojo pripadnost etnični skupnosti.
Kot že rečeno, sem film posnel že prej, a sem z njim tekmoval šele letos. To pa zaradi tega, ker nisem do letos imel možnosti, da bi film ozvočil. Zvok pa je bil pri takem filmu bistvene važnosti. Prav zaradi tega vzroka je bilo to tekmovanje zame sploh prvo. O natečaju pa bi rekel, da je bil v glavnem dobro pripravljen. Priredil ga je italijanski kinoamaterski klub, ki je včlanjen v vsedržavno federacijo. Tekmovanja so se lahko udeležili člani in nečlani kluba, med te slednje spadam tudi sam. Edini pogoj je bil, da niso smeli filmi trajati več kot sedem minut. Odtod naslov natečaja »Minitest«. Nastopil sem kot Slovenec, s slovenskim naslovom in podnaslovi, kar ni povzročilo nikakih težav in so to sprejeli oovsem naravno. Mislim, da je poleg uspeha filma tudi to precej važno.
Izredno lepa šolska prireditev
Nagrada za amaterske filme
IV. zamejski festival v Steverjanu
V	soboto in nedeljo se je v Števerjanu kljub slabemu vremenu izredno dobro razvijal IV. zamejski festival slovenske narod-no-zabavne glasbe.
To je bil res praznik naše mladine, ki si je iz vseh krajev slovenske zemlje segla v roke in je dokazala, da je ostala zvesta ocetnim in domovinskim idealom.
Težo obeh dni so nosili neutrudni in nad vse požrtvovalni odborniki ter člani prosvetnega društva »F.B. Sedej«. Do zadnje točke so natančno izvedli zelo zahtevni organizacijski in kuturni program.
Festival se je vršil v dveh dnevih.
Po pozdravu društvene tajnice Anke Černič se je začelo izločilno tekmovanje 23 ansamblov. Napovedoval je g. Marjan Stenber-ger.
Na koncu je komisija izbrala trinajst najboljših ansamblov, ki so nastopili v nedeljo ob 17. uri.
Po pozdravu društvenega predsednika Pintarja so nastopali ansambli, pripuščeni v finale, in sicer:
Ansambel »Planika« iz Šoštanja, »Kondor« iz Bazovice, »Rudi Škerjanc« iz Portoroža, »Vandovček« iz Ptuja, Ansambel »Iga Radoviča« s Tržaškega, »Planinski instrumentalni kvintet« iz Radomelj, Ansambel »Tone Žagar« i Ljubljane, Ansambel »Francija Zemsta« iz Vojnika, Ansambel »Taims« z Opčin, »Fantje s Podjune« iz Dobrle vesi (Avstrija), »Mejaši« iz Gorice, Ansambel »šaleški fantje« iz Velenja.
Po nastopu je komisija izbirala najboljše, ki jim je podelila nagrade. Medtem je nastopil ansambel Mihe Dovžana s kvartetom »Gorenjci« in pevko Ivanko Kraševec, ki so se odlično izkazali.
Nagrade je zmagovalcem izročal društveni odbornik Zvonko Simčič, šopke cvetja
CEJEVA RAZSTAVA Naš goriški rojak umetnik Demetrij Cej bo odprl dne 15. junija svojo razstavo v Rimu, v galeriji »Colosseo« (via S. Giovanni in Laterano). Odprta bo do konca tega meseca. Cej je že lani razstavljal svoja dela v Trstu.
Umetniška kritika je zelo pohvalila njegov izrazito osebni izraz in umetniško smer, ki išče elemente in motive v nadrealnosti, pa tudi v naravi, zlasti kraški.
V	torek, 16. junija ob 20.30 bo gostovalo v gledališču Verdi v Gorici Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Do gostovanja, ki ga prirejajo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete ter Ustanova za kulturne prireditve EMAC, vse iz Gorice, bi moralo priti že pred nedavnim, zaradi podlega fašističnega bombnega atentata v Brescii, vsled katerega je prišlo do vsedržavnega protesta in stavk?, Pa je napovedana predstava odpadla.
Primorsko dramsko gledališče prihaja k nam v goste s komedijo Jeana Anouilha »Skušnja ali kaznovana ljubezen«, v kateri ljudje na graščini vadijo »Dvojno zvestobo« francoskega rokokojsk.ega komediografa Marivaiixa, Situa-
pa števerjanska dekleta v lepih narodnih nošah. Pokale pa nekateri odlični gostje, gen. konzul Trampuž, dež. poslanec Štoka, svetovalka Ferletičeva, domači župan ter predsednika ansambla »Lojze Hlede« in društva »Sedej« Aleš Pintar.
Na koncu se je vsem nastopajočim in navzočim, ki so vztrajali veselo razpoloženi celih pet ur, zahvalil glavni organizator Marijan Terpin in jih je povabil na festival 1975.
Zmagovalci IV. festivala v Števerjanu so sledeči:
Za najboljšo melodijo je prejel nagrado ansambel »Odmev« iz Lukovice — a najboljšo izvedbo ansambel »Planinski inštru-mentani kvintet« iz Radomelj — za najboljšega harmonikaša Licio Bregant od ansambla »Mejaši« iz Gorice — za najboljše bese-
Ob vpisovanju otrok v osnovne šole na Goriškem naše starše nekaj moti. Za šolarje v mestu in na bližnjem podeželju pride v poštev prevoz otrok v šole. Vse tri slovenske občine so v glavnem to vprašanje že uredile s šolskimi prevoznimi avtobusi.
V	goriških predmestjih tudi ni težav, ker je dana možnost, da se šolski avtobus ustavi tudi v ulicah, kjer čakajo štirje otroci na prevoz v šolo. Obrniti se je treba na ustrezno šolsko ali občinsko oblast.
In še nekaj! Starši šoloobveznih otrok so prejšnje dni prejemali od goriškega županstva pozdravno županovo pismo, ki vošči otroku dosti uspehov v šoli.
Ta že nekaj« let ustaljeni običaj je prav lep in topel.
Še bolj bi pa bil, če bi župan slovenskim staršem in otrokom poslal pozdrav in voščila v njih maternem jeziku, v slovenščini.
—o—
»STUDI GORIZIANI«
Poseben uredniški odbor pripravja novo izhajanje goriške znanstvene revije »Studi goriziani«, ki je bila iz neznanih razlogov ukinjena pred osmimi leti.
K posvetovalnemu sestanku je bilo povabljenih tudi par Slovencev, vendar ne toliko, da bi upravičeno mogli sklepati, da bo revija upeljala tudi plodno medsebojno kulturno sodelovanje.
cije v tej igri pa za čuda ustrezajo situacijam, ki nastanejo med posameznimi igralci, ki naj bi uprizorili Marivauxovo igro. Resničnost se tedaj preliva z igro in obratno.
Anouilhovo komedijo je režijsko postavil na oder Dušan Mlakar, sceno si je zamislil Niko Matul, kostume 'je izbrala Milena Kumar, prevajalsko delo pa je opravil Bruno Hartman. Nastopajo Matjaž Turk, Dragica Kokot-Šolar, Metka Franko, Stane Leban, Ivo Barišič, Tone Šolar in Teja Glažar.
To bo zadnja abonmajska predstava Stalnega slovenskega gledališča v Gorici, zaradi česar uprava našega gledališča toplo vabi svoje zvesto občinstvo, da se udeleži torkove predstave v Verdiju.	v	n
dilo Saša Martelanc, s tekstom »Zemlja draga košček domovine«, ki jo je izvedel ansambel »Kondor« iz Bazovice — za najboljšega ansambla, ki ga je izbralo občinstvo je prejel ansambel »Iga Radoviča« s Tržaškega. Nagrado je podarila revija »Stop« iz Ljubljane« — za najboljšega debutanta je prejel ansambel »Tone Žagar« iz Ljubljane, nagrado je podelila revija »Antena« iz Ljubljane.
Za ta festival je izdalo prosvetno društvo F.B. Sedej lepo brošuro z besedilom vseh pesmi in z uvodno Zorzutovo »Mi gremo danes v Števerjan«.
Poudariti moramo, da se je prijavilo letos rekordno število ansamblov za nastope. Tudi zamejski so vredno konkurirali z gosti.
Celoten spored obeh dni je snemala tudi tržaška radijska postaja.
Tako se bodo prelepe melodije, ki so v soboto in nedeljo odmevale po briških brajdah ohranile tudi za poznejše dni.
NOVI ZAVOD Na obširnem vrtnem prostoru nekdanjega sovenskega sirotišča, Zavoda Sv. družine stoji danes po zaslugi neutrudnih »Šolskih sester« in posebnega odbora nova in sodobno urejena stavba tega zavoda.
Otvoritev novega poslopja bo v nedeljo, 16. junija, ob 17. uri v ul. don Bosco 66.
Vodstvo zavoda vljudno vabi k otvoritveni slovesnosti vse pijatelje mladine in naše goriške rojake.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA in ZVEZA KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz GORICE prirejajo
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN
Prevod: Bruno Hartman Scena: Niko Matul Izbor kostumov: Milena Kumar Režija: DUŠAN MLAKAR
V	torek, 16. t.m., ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v GORICI - Abonma Red A (mesto, okoliški in mladinski
—o—
STAROSTNA DOBA SE VEČA
Po demografskih podatkih se število starostnikov naglo viša. Človek učaka vedno večjo starost zaradi razvoja medicine, urejenega načina prehrane, pa tudi ustrezne telesne nege.
Leta 1953 je trajala povprečna življenjska doba Slovenca 53 let, Slovenke pa 59 in pol leta. Leta 1960 se je dvignila za moške že na 66 let, za ženske pa na 71.
Računajo, da bo v letu 2001 vsak osmi Slovenec star preko 65 let. -eri j .
Gostovanje	gledališča
Kako je s prevozom šolskih otrok?
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ALEKSANDER NIKOLAJEVIČ OSTROVSKI:
»VOLKOVI IN OVCE«
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME
Pred kratkim je gostovala v Kulturnem domu ljubljanska Drama z Ostrovskega delom »Volkovi in ovce«. Najprej moramo ugotoviti, da je bil obisk zelo skromen in da ni pomenil za tržaško občinstvo tistega velikega dogodka kot je pomenil nekoč in kot bi dejansko moralo biti. Če pride k nam gostovat osrednja gledališka hiša, je to brez dvoma velik dogodek, ki ga ne bi smeli zamuditi. Res, da so dramo nekajkrat ponavljali, a kljub temu je bilo premiersko občinstvo sinoči odsotno, česar ne moremo na noben način opravičiti.
Ostrovskega poznamo in tudi njegovo dramaturgijo. Komedija je nastala v letu 1875, dvanajst let po tlačanski reformi. Osrednja postava drame je Meropija Davidovna Murzavecka, lastnica velikega, vendar zadolženega imetja. Ima močan vpliv v guberniji. Ona ne samo, da hoče povezati svojega nečaka z bogato vdovo, ona plete niti tudi potem ko ji prvo spodleti; dalje misli na novega človeka, Berkutova. Ta bi utegnil postati župan in Murzavecka hoče imeti tudi pri tem svoj delež. Poleg teh treh ljudi je tak pridobitniški človek tudi bivši član okrožnega sodišča Vukol Naumovič Čugunov, ki spretno zbira denar, pisma in menice pa mu ponareja nečak Gorecki. To so samo volkovi v človeški podobi. Linjajev je morda tudi nekoliko tak, a misli predvsem nase, na svoje samstvo, ki mu ničesar ne jemlje, ampak mu samo koristi. Glafira, ki je sorodnica Muzavecke in o kateri misli tetka, da bo šla v samostan, pa izrabi priliko in uijame Linjajeva.
Kot vidimo, so v drami večinoma volkovi, volkovi, ki nastopajo in hočejo, vsak zase pobrati zemljo svojega soseda in njegovo imetje. Skratka, zdi se, da se želijo na ta ali na drug način okoristiti z imetjem svojega soseda. Tovarištvo, ali recimo ljubezen, je nekaj, kar jim je sredstvo za pridobitev.
tator političnega in družbenega dogajanja Indro Montanelli je začel pred leti objavljati v posameznih knjigah novo Zgodovino Italije oziroma italijanskega naroda. Zdaj je izšla (založba Riz-zoli) v elegantni tiskarski opremi deveta knjiga, pod naslovom »LTtalia dei notabili« (Italija odličnikov), ki obravnava razdobje od 1861 do 1900.
Montanellijevo zgodovino razlikuje od običajnih zgodovin dejstvo, da je napisana s stališča enotne, vse obsegajoče vizije in zgodovinske dialektike, ki razume mehanizem zgodovine in vidi, kako se členi verige zgodovinskega dogajanja in razvoja nizajo eden v drugega. Vidi, kateri vzroki so rodili določene posledice, v nasprotju z mnogimi takoimenovani poklicnimi zgodovinarji, ki sicer znajo pridno znašati Skupaj zgodovinske podatke in jih nizati v debelih knjigah, a ne dojamejo njihovega medsebojnega odnosa in
Kako je Igor Pretnar realiziral to delo na odru?
Ves čas se je zdelo, da je igra nekoliko pretirana v izrazu Vse osebe, razen morda nekaterih, so bile močno poudarjene. In zdi se, da je bilo to v škodo dela samega. Res da je morda režiser hotel dati delu neko privzdignjenost z ozirom na čas, v katerem je delo nastalo, vendar je bil morda ta patos le prevelik. A sicer je dejanje teklo v nekem ritmu, ki bi ga težko bolj ujeli kot je bil, osebe so dihale iz vzdušja in glasba je dobro ločila dejanje od dejanja.
Štefko Drolčevo smo vajeni videti v drugačnih vlogah kot smo jo videli tokrat. Njen mehak, lirični glas, skoro ne odgovarja v celoti krutosti te žene, ki jo predstavllja. Zato njen pojoči ton in delno tiha govorica skoro izpadata. A sicer odigra svojo vlogo posrečeno, vendar ne dosledno. Vzdržala ni lika do konca.
Dare Valič igra odpuščenega praporščaka A-polona z zelo drznimi prijemi, a so tudi njegovi izrazi za moj okus nekoliko pretirani. Njegova
V	zbirki knjig Slovenske matice iz Ljubljane za leto 1973 je izšlo tudi delo izpod peresa dr. Primoža Kureta z naslovom »Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovanskem«. Gre pravzaprav za natis dopolnjene in nekoliko spremenjene doktorske disertacije.
Knjiga pomeni v slovenski muzikološki literaturi novost. Dr. Primož Kuret je pregledal številne spomenike srednjeveškega slikarstva na Slovanskem, ki so nastali od 14. do srede 16. stoletja. Raziskal je, v kakšni meri in v katerih prizorih se pojavljajo upodobitve srednjeveških glasbil, upodob-
vplivanja ter ne znajo presoditi političnega in socialnega pomena posameznih dogodkov in o-sebnosti, ali pa se dajo zapeljati, da presojajo dogajanja s pristranskega političnega ali ideološkega zornega kota.
Želimo si, da bi tudi Slovenci dobili tako »Zgodovino slovenskega naroda«, ki bi ne bila napisana zgolj kot naštevanje podatkov in nizanje suhoparnih in brezbrižnih razlag, ampak bi res podajala enotno vizijo slovenske zgodovine kot zgodovine nekega naroda v njegovem razvoju in njegovih bojih za narodno samostojnost in lastno politično identiteto. Ne smela bi biti samo zgodovina ozemlja, na katerem živi slovenski narod, in podajati njegove zgodovinske dobe brez prave medsebojne povezave, brez upošteva nija odnosa med slovenskim narodom kot celoto in zunanjim svetom in brez prave ljubezni, pristransko in upoštevajoč vedno kake tuje interese.
pijanost in njegova mirnost ali umirjenost so sicer izigrani in dosledni, a so preveč sunkoviti.
Glafira Marijo Bekove je v prvem delu mirna in samostanska , a se v drugem delu prijetno prelevi v živo in koketno rusko damo
Tudi mlada vdova Jevlampija je našla v Majdi Potokarjevi dobro podobo, ki izpolni pričakovanje, a zdi se malce površinska in manj globoka.
Zelo posrečeno podobo ustvari Angela Hleb-cetova (ali Duša Počkajeva) v starki Anfusi s svojo hitro hojo in v rahli omejenosti. Morda je to najbolj originalna podoba v vsej predstavi.
Linjajeva igra Janez Albreht s pravilno skrbnostjo in zadržanostjo. Vendar jo odigra tako, da končno le privede v zakon.
Bsrkutov Borisa Kralja je zelo siguren, a morda preveč poudarjen. Vukil Naumovič Čugunov pa igra bivšega člana okrožnega sodišča z velikim izkustvom, ki pa ima zdaj nalogo pridobivati si imetje na n pošten način. Poleg teh igrajo še Tone Gogala, Marjan Hlastec, Vinko Podgoršek in Marjan B medetič.
Prevod je oskrbel Milan Jesih, sceno je zamislil S/eia Jovanovič, kostume Alenka Bart-lova.
Če je včasih igrala ljubljanska Drama, je bil
to največji dogodek, letos pa žal ne prinašajo ljubljanski igravci takega presenečenja kot bi ga morali.
jih je tudi primerjal s podobnimi upodobitvami v zahodnoevropskih deželah. Tovrstna raziskava ni pomembna samo za erganogra-fijo, vedo o instrumentih, ampak tudi za umetnostno zgodovino, saj nam naslikana glasbila s svojo podobnostjo resničnim glasbilom dobro pričajo o težnjah realizma v likovni umetnosti. Dr. P. Kuret se je v metodološkem pogledu v precejšnji meri naslonil na dognanja umetnostnih zgodovinarjev, ki so v zvezi s srednjeveškim slikarstvom na Slovenskem dokazali njegovo tesno povezanost z likovnimi in stilnimi tokovi v zahodni Evropi. Do podobnih ugotovitev na glasbenem polju je prišel tudi avtor pričujoče knjige. Dokazal je, da so upodobitve srednjeveških glasbil v stenskem slikarstvu na Slovenskem resnične in da so v večini primerov nedvomno upodabljali tiste instrumente, ki so jih takrat v naših krajih poznali in tudi uporabljali. Njegove raziskave so hkrati pokazale, da gre za instrumente, ki so jih poznali tudi drugod po Evropi. Na koncu knjige zagovarja tezo, tudi s pomočjo pismenih virov, da je bila v srednjem veku instrumentalna glasba na Slovenskem tako kot v ostalih evropskih deželah zelo živa. V nasprotnem primeru bi zlasti preprosti ljudje, neuki branja in pisanja, ki so jim stenske slike poleg okrasa pomenile neko vrsto sv. pisma in verskega pouka, težko razumeli pomen u-oodobitev glasbil na srednjeveških freskah.
Razprava dr. Primoža Kureta pomeni lep prispevek slovenski znanosti. Pohvalno je pri njej tudi to, da je ponekod segla na slovensko ozemlje v zamejstvu, tako n. pr. v Gorico, kjer omenja freske v stolnici, v Beneški Sloveniji pa sta upoštevani dve srednjeveški cerkvi: sv. Ivan v čelč in podružnična cerkev sv. Lucije v Kravarju.
Tako napisano »zgodovino« želimo tudi Slovencem
Znani italijanski časnikar in sijajni komen-
J P
Nov prispevek muzikološki znanosti
ljone instrumente je skušal identificirali in
Kulturne novico
Zbornik »Koroški kulturni dnevi«
Pri mariborski založbi Obzorja je izšel (in se dobi v Tržaški knjigarni) zbornik »Koroški kul turni dnevi«, ki prinaša predavanja s prvih koroških študijskih dnevov, katere so začeli prirejati na Koroškem po vzgledu študijskih dni v Dragi. Od predavanj v Dragi pa se razlikujejo koroški študijski dnevi, ki so jih priredili lani že drugič, po tem, da obravnavajo samo koroško problematiko. Večina predavateljev je iz repu blike Slovenije.
Na uvodnem mestu je objavljeno predavanje zgodovinarja Boga Grafenauerja z dolgim naslovom »Pomen Kerantanije v oblikovanju zgodnje srednjeveške skupnosti alpskih in panonskih Slovanov in v njihovem kulturnem življenju 9. in 10. stoletja«. Predavanje je izredno zanimivo kot vse, kar napiše Grafenauer, vendar pa mu škoduje dejstvo, da skuša prilagajati zgodovinska dejstva, ki jih bistro odkriva in lušči iz zgodovinskega spleta, svojim vnaprej izdelanim tezam. To je zlasti teza, da je šlo pri Karantancih za nekake alpske oziroma panonske Slovane, ne pa za že izoblikovan poseben narod, ki je prav zato dobil in nosil posebno ime ter si ustvaril svojo državo. Ta teza, ki se zadnja leta vedno bolj ponavlja v slovenskem zgodovinopisju, odgovarja panslavistični ideologiji in hkrati tudi marksističnemu pojmovanju, da so se narodi v današnjem smilu izoblikovali šele kot »produkt kapitalizma«. Grafenauer se premalo ozira na dej-
stVo, da so tujci, ki so dali Slovencem ime Ka rantani, dojemali takratne Slovence že kot izrazito nacionalno individualnost, kot posebno ljudstvo, ki so ga dobro razlikovali od sosednih ljudstev. Prav tako se premalo ozira na dejstvo, da gre teza o alpskih Slovanih namesto o Slovencih v prid tistih velenemških zgodovinarjev, ki skušajo zanikati slovensko narodno individualnost in zgodovino in zato tudi oni vedno govorijo le o »alpskih Slovanih« namesto o Slovencih.
Proti Grafenauerjevim hipotezam govori tudi dejstvo, da so tako Slovenci kot Hrvati, Srbi in Bolgari prinesli svoja narodna imena že s seboj iz svojih pradomovin.
Med naj zanimivejšimi prispevki v zborniku so še predavanja Frana Zwitterja »Zgodovinski razvoj prebivavstva na Koroškem in njegove so-
cialne osnove«, iz katerega je razvidna strašna uspešnost potujčevanja naših ljudi na Koroškem; Inzkovo »Publicistično delovanje Andreja Einspielerja«; Pavleta Zablatnika »Slovenska pripovedka na Koroškem«; Milka Matičeta »Basni koroških Slovencev«, v katerem najdemo marsikaj novega in tudi kritičnega nasproti preteklosti; Valensa Voduška »Slovenska koroška ljudska pesem«; rajnega Franceta Czigana »Koroška ljudska pesem danes«; in predavanje Naceta Šumija, Marijana Zadnikarja, rajnega Franceta Steleta in Emilijana Cevca 0 koroški umetnosti in arhitekturi. Razočarajo nas predavanja o koroških dialektih in zgodoviskih tekstih, močno pa pogrešamo v zborniku prispevke oziroma predavanja o ljudski materialni kulturi koroških Slovencev, ki je med naj zanimi vej Šimi v Evropi in zato močno zaposluje tuje znanstvenike, medtem ko jo slovenci zanemarjajo, dalje o koroškem ljudskem verovanju in običajih in še marsikaj. Zbornik sta uredila Erik Prunč in Gustav Malle.
fj
Peš po Sloveniji in Italiji
Kdor pregleduje nove knjige na mizah tržaških knjigarn, lahko naleti na precej obširno — in tudi drago — km j igo z naslovom »L’Italia a piedi — 1802« (Peš po Italiji leta 1882), katere avtor je Nemec Johann Gottfried Seume. Knjiga pa bi lahko v mo rebitnem slovenskem prevodu nosila tudi naslov »Peš po Italiji in Sloveniji«, oziroma
Sodobno kmetijstvo
Pomen gnojevke čedalje večji
Z vrtoglavim naraščanjem cen je kmetovalec prisiljen bolje gospodariti s surovivi-nami, ki jih takorekoč sam pridela, tako predvsem hlevski gnoj in gnojnica. Gospodarna uporaba le-teh preko gnojevke (ko jih pomešamo), je zelo pomembna, saj je to oblika, ki omogoča precejšnje prihranjanje na času. Z mešalcem in sodom za gnojevko je bilo v tej smeri že precej storjenega. Tudi delo se je na ta način olajšalo. Pri tem seveda ne gre samo za to, da bi gnojevko čim bolj hitro in enostavno odstranili, ampak predvsem za to, da bi to gnojilo čim bolje izkoristili. Pravilna uporaba tega gnoja da dobre rezultate, saj l. omogoča, da pridelamo več krme in z njo redimo vec živali ter dosegamo večje dohodke; 2. z razumno uporabo in razumnim vlaganjem prihranimo pri nabavi rudninskih gnojil, kar je dandanes zelo pomembno; 3. hranilna vrednost krme se z uporabo na domačem obratu pridelanih gnojil izboljša, kar prispeva k višji proizvodnji.
Že ko govorimo o gospodarnosti doma Pridelanega gnojila, je važno odgovoriti na vprašanje, ali bomo pri gnojenju z gnojevko dosegli enak uspeh kot posamič z gnojem in gnojnico.
Zelo obsežni poskusi kažejo, da odigrava Pri uporabi gnojevke prvenstveno v'ogo škropini postopek, to je, paziti moramo, da ne škropimo predebelo. Posebno pomembno je vedeti, da gnojenje z nerazredčeno gnojevko daje manjši pridelek kot z razredče-
no. Najprimernejša in najbolj gospodarna je razredčitev v razmerju 1/0.5; 1:1; 1:2; 1:3. Na kubični meter nerazredčene gnojevke dodamo torej 0.5, 1, 2, 3 kubične metre vode.
Učinek glavnih hranilnih snovi v gnojevki
Posebno pozornost moramo posvetiti količini in učinku treh glavnih hranilnih snovmi v gnojevki; dušiku, (N), fosforju (P 2 0 5). in kaliju (K2 O). Fosior in kalij imata približno enak učinek, ne glede na to, ali sta v tekočih ali v rudninskih gnojilih, kar je odvisno od tega, v katerem letnem času in v kakšni obliki smo tekoče gnojilo uporabili. Pozimi je v gnojevki nekaj več fosforja in kaija kot poleti. Največjo pozornost moramo posvečati učinku dušika. Vedeti moramo, da je učinek dušika v razničnih letnih dobah različen. Gnojevko moramo razvažati takrat, ko bo imel dušik možnost, da pride do polnega učinka. Upoštevati pa moramo, da je dušik prisoten v gnojevki delno v blatu delno v seču. Učinek dušika in blata je precej slab, sicer pa na drugi strani izboljšuje rodnost tal. Dušik v seču ima hiter učinek. Tudi vreme vpliva na učinek dušika. Če gnojevko razvažamo v suhem, vetrovnem in jasnem vremenu, se nam lahko zgodi, da zaradi izhlapevanja izgubimo velik del dušika. Poletna uporaba gnojevke je v tem oziru bolj učinkovita kot zimska.
(se nadaljuje)
obratno, kajti Seume opisuje v njej svoje potovanje po evropskih cestah leta 1801 in 1802, ki ga je pripeljalo — seveda ves čas peš — tudi v Slovenijo. Iz Gradca na avstrijskem Štajerskem je meril cesto v Maribor, od tam preko Celja v Ljubljano in potem preko Vrhnike in Postojne na Kras ter v Trst, ki mu tudi posveča nekaj poglavij, Od tu je nadaljeval potovanje v Italijo in si jo ogledal iz tiste perspektive pešca vse do juga.
Kdo je bil Johann Gottfried Seume? Njegovo ime je malo znano celo germanistom, vendar pa je njegova knjiga, ki jo je zdaj izdala v italijanskem prevodu založba Loinga-nesi, ena najbolj zanimivih in najbolj simpatičnih, ker si jih lahko mislimo na področju potopisne literature. Ce bi ne bil hodil Seume peš, kar danes ni moderno — vsaj dokler ne bo zavladalo še večje pomanjkanje ban cina — bi celo lahiko rekli, da je izrazito moderna in aktualna. Preveva jo nekak športni duh človeka, ki sovraži telesno lenobo in ljubi sveži zrak, gibanje, telesno utrjenost kot pravi današnji športnik.
Seume je bil sin revnih staršev in se je rodil na Saškem leta 1763. Imel je srečo, da je lahko študiral, toda veselje do potovanj, gibanja in pustolovščin ga je gnalo po svetu. Kot najemnik je služil v angleški vojski, ki se je bojevala proti severnoameriškim u-pomikom. Po vrnitvi v Nemčijo pa je postal založnik za izdajanje klasične literature. Bil je v zvezi z mnogimi znanimi nemškimi kulturnimi osebnostmi tistega časa. Toda še vedno ga je mikalo po svetu. Tako se je v začetku preteklega stoletja, star skoro 40 let, odločil, da prepotuje Evropo in to peš. Obul si je močne čevlje, oprtal nahrbtnik in šel. Tako ga je zaneslo, kot rečeno, tudi na slovenske ceste. V razliko od Goetheja, ki je bil v Italiji malo prej in je iskal sledove klasike, ni pa hotel videti problemov svojega časa, vidi Seume predvsem ljudi in razmere, čeprav z veseljem opisuje tudi pokrajino. Zato je izreden užitek brati o njegovih srer čanjih z ljudmi, tudi s slovenskimi ljudmi.
Potovanje po. Sloveniji je bilo zainj razburljivo in težko, najprej zato, ker je poto-(Dalje na 8. strani)
Izvor besede koleda in koledovanja pri Slovencih
(Nadaljevanje s 3. strani)
niki«. Koledovanje je pri nas prvi omenil že Primož Trubar v svojem »Catechismu s dveima islagama«: »...inu koledniki ob božiči pojo: mi smo prišli pred vrata, de bila božja zlata!« Dobrih sto let za njim govori o kolednikih (»kolednike«) na Kranijskem tudi Valvazor. Obhodi kolednikov so bili tako značilni za božične praznike, da vzhodna in severovzhodna Slovenija praznike same imenulje »koledniške praznike«, »kolednike svetke«. Ime »kolednik« proti zahodu polagoma izginja Že v Prekmurju pravijo danes kolednikom le še »pesmarji«. Na Štajerskem je J. Pajek še poznal kolednike, v okolici Ptuja jim pravijo »kolednjaki« Drugod, tam v okolici Laškega, ime hi več znano; pravijo samo, da »hodijo pet«, »popevat« k hišam. Na Dolenjskem in Gorenjskem še poznaJjo koledovanje in kolednike, prav tako na Notranjskem. Na Primorskem je glagol »kolšdovati« prešel v vsakdanjo rabo v pomenu »okoli hoditi, postopati«. Povsem je beseda izginila na Koroškem... Obredni obhodi so imeli v starosvetnem redu važno vlogo: prinašali so k hiši blagoslov za novo letino, zdravje in srečo Ljudem in živini. Svoj posebni pomen so imeli koledniki zato v kmečkem okolju, hodili pa so tudi po trških in mestnih naseljih. Božični koledniki so nehali hoditi pri nas že v 19. stoletju, umaknili so se trikraljevskim ali pa ss spojili z njimi. Vera v »blagoslov«, ki da ga prinašajo, pa se je vsaj v podzavesti dedovala do zadnjega. Tako so bili koledniki zmerom in povsod vredni plačila, daru, ki sta jim ga rade volje dala gospodinja, redkeje gospodar: največkrat jajca, klobaso, slanino... Vsa Slove-
Italija v krizi
(Nadaljevanje s 1. strani)
sci ponovno potrdil, da obstaja v državi široko razpreden prevratniški načrt, ki ga podpirajo močni gospodarski in politični krogi. Sedanji obrambni minister Andreotti je v intervjuju nekemu rimskemu tedniku s prstom poka al na odgovornosti policije, vojske, sodstva, in priznati je treba, da so njegove izjave marsikoga presenetile. Poslanec Andreotti je namreč znan kot zelo previden politik, zato so njegova izvajanja tembolj zanimiva in politično zelo pomembna.
Težko in skoraj nemogoče je zdaj predvidevati, kako se bo Italija sedaj rešila izredno hude krize. Če smo realisti, moramo reči, da leva sredina dejansko nima alternative, kar sicer še ne pomeni, da ne more priti do sprememb v njeni notranjosti, zlasti kar zadeva odnose med Krščansko demokracijo in socialistično stranko ter me levo sredino kot tako in komunistično opozicijo. Priznati je namreč treba, da bo rešitev vadne krize precej odvisna tudi od komunistične opozicije, zlasti od njenega prispevka k reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj. ,
Kar vsi poudarjajo, je predvsem to, da je treba državi čimprej dati trdno politično vodstvo, kajti v nasprotnem primeru se bodo razmere morda nepopravljivo poslabšale in se bo na stežaj odprla pot kakršnikoli politični avanturi.
nija, tostran in onstran meja, je toretj že od nekdaj poznala božično koledovanje in ga ohranila do nedavnega. Koledniki so samo peli, včasih so pesem spremljali z glasbili, le redko so brez petja samo voščili«. Tako Niko Kuret v svoji knjigi.
Tudi E vel Gasparini trdi v svoji prej omenjeni razpravi, da prideta besedi koledniki in koledovanje oziroma »koledari«, kot jim pravijo menda Hrvati, iz rimske besede »Calendae« Ta razlaga je zdaj splošno razširjena in sprejeta, čeprav ni še nihče pojasnil, kako naj bi bila prišla k Slovencem in k raznim drugim narodom v srednji in vzhodni Evropi in zakaj bi se jim bila tako priljubila. Kuretova razlaga o kalend-skih obhodih je nekoliko prisiljena in malo verjetna. Do te razlage je prišlo zato, ker so etnografi skušali pojasniti šego in besedo, ne da bi se bili prav poglobili v jezikovno in vsebinsko plat tega vprašanja in ker so posegli po prvi razlagi, ki se je ponujala. Telj napačni razlagi se imamo Slovenci zahvaliti tudi za besedo »koledar«. Povsod v Sloveniji so namreč govorili ljudje »kolendar«, »kolender« in podobno, ker je beseda pač mednarodna. Pisci pa so jo povezal' z besedo »koleda« in tako ije postal koledar.
Preučujoč samo slovenske kolednike in tiste pri sosednih narodih, ki so jim najbolj podobni in se enako imenujejo, pridemo do zaključka, da ije bistvo njihove funkcije v tem, da hodijo pet od hiše do hiše, prav zato jim pravijo v Prekmurju »pesmarji«. S kakšnim obhodom (sprevodom) nimajo nič opraviti, sa;j so vedno samo trije, in ker hodiijo pet sredi noči, pač nima smisla govoriti o obhodu, to je sprevodu. Če se lotimo razlage ob upoštevanju tega dejstva, moramo iskati izvor besede koleda, koledniki, drugje. Najdemo jo v slovenski besedi klicati in v praskandinavski besedi kalla, ki je pomenila klicati, govoriti, imenovati; imela pa je tudi pomen klica »poslušajte!« Beseda kallari je pomenila »klicar«, kali pa »klic«, »klicanje«. Odtod izvira verjetno tudi slovenska beseda »glas«, ki pomeni torej prvotno v bistvu isto kot klic, s premikom glasov.
Naj še spomnimo na deljstvo, da so hodili slovenski fantje svoj čas »klicat« dekleta na vasi. To je pomenilo, da se je fant priplazil pod okno soba, kjer je spalo dekle, ki mu ije bilo pri srcu, nakar jo je s tihim klicanjem vzdramil in priklical k oknu. da sta malo pokramljala ali se vsaj pozdravila. Ta navada marsikje še
■ n’
• Na Švedskem, kjer je zima dolga in mračna — tudi slovenska beseda zima bolj spominja na besedo tema kot na besedo mraz! - je začela cveteti gospodarska oziroma izvozna dejavnost, ki bi bila bolj v skladu s kako južnoazijsko ali afriško državo. Začeli so namreč na debelo izvažati tigre in druge tropske zverine in živali. Letno izvozijo s Švedskega po kakih dvajset tigrov, po petnajst levov, pa tudi precej žiraf, zeber, slonov in medvedov. Prvi je začel s to izvozno dejavnostjo največji švedski živalski vrt Kolmgarden z mladiči bengalskih tigrov. Tigri, ki so jih bili pred leti uvozili iz Indije, so se tako privadili
do danes ni izginila. Tako so hodili od hiše do hiše klicat oziroma pet tudi koledniki-klicarji. Priklicali so ljudi, ki so morda že spali, in jim zapeli svoje voščilo, nakar so bili obdarovani. Vse to je zelo preprosto in naravno in zato si ni bilo treba izposojati že v davnih poganskih časih komplicirane rimske navade oziroma praznika »Calendae« (čeprav ima ta beseda pri Rimljanih verjetno enak izvor).
Besedo koleda najdemo v pomenu klicati, peti, tudi v staronordijskih epih. Tako je npr. rečeno v staronorvsški in staroislandski pesmi o umoru junaka Sigurdra, da je vran na veji klical morilcem, da jih bo doletelo maščevanlje, in izraz klical ali pel se glasi v staronordijskem izvirniku »kalladi« oziroma »hrafn kalladi« — vran je klical.
Torej se lahko z vso gotovostjo reče, da slovenski besedi kolčda in koledniki nimata nič opraviti niti z rimsko besedo Calendae niti z navadami Kavkazijcev, Sudancev in Melanezij-cev, ampak sta samo ostanek iz davnih dni, starinski besedi, ki zaradi svojega obrednega in slovesnega pomena nista bili podvrženi enakemu jezikovnemu razvoju kakor ostala slovenščina; če bi se bilo to zgodilo, bi se danes glasili: klica in Moniki, t. j. klica namesto koleda in klicniki namesto koledniki.
ti
—o—
Zahodnonemška vlada
(Nadaljevanje s prve strani)
cialnodemokratska stranka v zadnjih treh mesecih doživela več volilnih porazov, tako na primed na deželnih volitvah v Hamburgu tor na občinskih volitvah v Porenju -Palatinatu, Svhlezwig - Hoisteinu, v Posavju in v delu Hesenske. Socialdemokrati so obdržali na Epodnjem Saškem večino le s pomočjo liberalcev, ki so bili spet vključeni v parlament, iz katerega so izpadli leta 1970.
Peš po Sloveniji in Italiji
(/Vadaljevanje s 7. strani)
val v hudem mrazu im snegu pozimi, drugič pa zaradi neprijaznosti takratnih krčmarjev. Najslabše izkušnje je imel z nekim krčmarjem v Postojni, ki ga je kratkomalo v mrzli noči vrgel iz hiše, misleč da je kak potepuh. Bravcu je le žal, da je Seumovega potovanja po Sloveniji in Tržaškem pehitro konec. Toda nič manj niso zanimivi opisi njegovih dogodivščin v Italiji tistega časa, pri čemer je imel Seume oko tudi za socialne in politične razmere.
novim podnebnim razmeram, da odlično uspevajo in se pridno množijo. Samice skotijo po tri do pet mladičev, tako da Švedi nazadnje že niso več vedeli, kam z njimi, in tako so jih začeli izvažati.
Nemški živalski vrtovi plačujejo za tigrove mladiče s Švedskega po 4000 mark, to je milijon lir. Tudi po takoimenovanem afriškem živalskem vrtu Ongleat pri Londonu se sprehaja že najmanj 14 švedskih levov. Kupčija tako cvete, da so morali uvesti švedski živalski vrtovi posebne sezname kupcev. Ti morajo namreč čakati, da pridejo na vrsto.
Izvoz tigrov iz Švedske